Stav. 234. (Fosamem Kevfllka 8 viaarjev.) wmm**u 24. »vrstam Letnik XUk Izhaja vik dan, tudi ob nedelji* hi pracnlklfa, ob 5 zjutraj. Urcumfcvo: L lica Sv. frsnčifiu Asičktga sL 20, L wad.tr. — Vsi jnpte! r.af se poSiljsjo urH-?f5tvu lista. Nefankiraiu pisma m nt sprejemajo in rufcepisi se ne vračajo. ?£**j8'eii in adpjvcnil urednik Štefan Oo Ocre je sovražnik ponovil svoje i' e: bil je povsod odbit in je imel velike " a"i i 1 a n s k o bojišče. — Napadi t e j-i tretje armade ob Soči se nadaljn-v z j »tvfcč'O srdi tost io. Naima ni 10 so- - i /i, [ivizij sj? je med Avčami ?n obalo !i dneh navalilo na naše crte. Do-prišla včeraj med Vodic smi in Vr-v sredini bojne fronte, večinoma le ;er ia do besede, se je nrdalievala tem r j bitka v obeh krilnih odsekih. P i 'včah ie sovražnik ponovno brez- r ino naskoči! naše čete; bil ie vedno • -ci naz-L Nasprotno pa se mu le na pri Vrhu posrečilo, da »e svojo ve-" j :"tcv!!ro premoč spravi! do veljave in - v ''iir\ smeri pridobitev na pro-yža vsako ped zemlje so se vršili fin ir vratni boti moža proti možu. ,k;> vitava ie biia borba na obeh . ai-ob I. i- e Vipavščiee, posebno pa na li ki >ti, kjer se je Njegovo Veličan-st ~j eeVar »i kralj mudil »redi svojih hra-, i * dno znova so ?e zaganjale no-e italijanske napadne kolone v železni — raniV.iev. Večkrat je že naša ču-ječa artiljerija pobila navale. Kier se je žni!-'j» posrečilo prodreti v kak nas o takoj zopet pregnale rezerve z bajonetom. Trajno slavo so si pribori!? -J i^h protisunklh med drugimi dunajski ja^ "j i poljskih lovcev št. 21 In oddelki rtolJ* v št. 93 (Olomuc) in 100 (Krakov). Vso i ^tojanke vi Krasu so trdno v naših ■cl.uh. Žrtve Italijanov dosegajo one najbolj krvavih bojev ob Soči. Balkansko bojišče. — Neiz-premenfeno. DUNAJ, 23. (Kor.) Iz vojnega poroče-valskega stana se javlja: Bitka ob Soči se nadaljuje. Vzdržali smo fronto povsod. Pri Vrhu je sovražnik nekoliko pridobil na prostoru. DUNAJ. 23. (Kor.) iz vojnega poroče-rafekec* stana se javlja: 23. avgusta, i, V*w " 01* Bitka ob Soči ie danes neko'iko popustila. - Načelnik gerierafciega štaba; ENAJSTA SOŠKA BITKA. DUNAJ, 22. (Kor.) V naših črtah v gorovju soške fronte od Rombona preko Krna in Mrzlega vrVa do tolminskega predmostja včeraj ni bilo nobc; imenovanja vrednih bojev. Tem srditejši pa so bili zato včeraj in danes na planoti pri Kalil. Naše tamkajšnje postojanke so bile nepretrgoma v najtežjem topovskem in .irnovškem ognju, ki je pripravljal sovražniku pot. Sovražnik je zavzel vas Vrh. Italijani so po najhujšem bobnajočem ognju napadli tudi južno I>eskel. Crnovoj-niški polk št. 25 jih je vrgel s protisunkom nazaj. Med Vodicami in Sv. Gabrijelom »e bilo včeraj le slabotno topovsko strelja-nie. Tudi pehota tamkaj ni napadla. Na-si rotilo i^a je bilo ozemlje med Solkanom in Vipavščieo zopet v najtežjem ognju, ki mu je skdilo več zelo srditih sovražnih navalov. Najbolj je sovražnik napenjal s\ >ie sile med Sv. Petroin in Bi!jami. Po včeraj opoldne so brli v-sdno znova ix>-i:ovijajoči se napadi odbiti z najtežjimi jz-g: ".ami za sovražnika. Goste sovražne iiij.se so se razbile v naših žilavo branje-nih i*>tojankah. Popoldne italijanska i^e-liora tamkaj ni več napadla. Na kraški planoti so se nadaljevali včeraj divji boji do polnoči. Val za valom sovražne pehote s. je razbil v našem obrambnem ognju. 7. drznimi protinapadi so vr^li naši junaki sovražnika povsod, kjer je uspel, zopet n: yai. Danes zgodaj zjutraj so nasi poni rski letalci z vidnim uspehom metali : -'t!»e na sovražne baterije v ozemlju izliv i SJobe. — Vzhodno bojišče: Spvraž-i . s. t m je v brezuspešnih navalih zaman l /kušal zopet iztrgati osvojene višine . . vrovzhodno Soveje. Nad Piatro sta pi rt -:iik Girsig in pilot Bubenik imela 1 ' z dvema sovražnima dvokrovnikoma. Poročnik Girsig je kljub temu, da je bil | ranjen v roko, enega letalca sestrelil, drugega pa prisilil, da je pristal. CESAR NA SOŠKI FRONTL DUNAJ, 23. (Kor.) Cesar je 21. avgusta odpotoval na soško fronto in se danes dopoldne zopet vrnil. LJUBLJANA, 23. (Kor.) Včeraj se je mudil cesar na soški fronti, da osebno opazuje razvoj težke borbe in nadzira naprave neposredno za bojno črto. Cesar se je v spremstvu nač gen. ftaba Arza podaj najprej k poveljstvu soške armade, kjer mu je armadni poveljnik Boroevič predložil natančno poroči-lo. Nato se je odpeljal na Trnovsko planoto. Pretresljiv 'e bil prizor, kako so se ranjenci gnetli krog Najvišjega vojnega gospoda in kako so rudi težko ranjeni zahtevali, da vidijo cesarja. Cesar se je razgovarja! z ranjenci, poizvedoval o boju, kakovosti ra-nitve in domačih razmerah. Nato se je podal vladar na neko razgledno točko, odkoder je zamogel zasledovati boj na kraški planoti. Najtežji ogenj je bruhal na Faiti hrib in griče pri Biliah. Skoro neprestano so sledile eksplozije min. Kota 464 :e bila podobna vulkanu. Sovražni letalci so dospeli do opazovališča, a so bili vedno pregnani. Italijanski ogenj je bru-'ial daleč za naše črte, vendar se je cesar se bolj približal fronti. Zasledoval je natančno na zemljevidu bitko, ki je zavzemala vedno večje dimenz'je. Ozemlje pri Vodicah je bilo v divjem sovražnem )gnju. V razvalinah samostana na Sv. Gori je eksplodirala bomba za bombo. V ^opoldanskih urah je topovski ogenj proti višinam vzhodno in jugovzhodno Gorice znatno narastel. Dva sovražna Caproni-la. in več lahkih aparatov je plulo nad cesarjem. Vladar si je dal tekom dneva po-,?ovno poročati, ukrepal odredbe in se te-cfonično razgovarjal z armadnim višjim poveljstvom. Sele pozno zvečer je cesar zapustil opazovališče. Izrekel je izredno zahvalo in priznanje četam na fronti. Posebno rezervna služba je funkcijorirala si-iajno. Municijska kolona za kolono so šle nimo vladarja na fronto; hrabre avtomobilske kolone so prispele v najhujšem gnju na določena mesta. Dalje zadaj so se -ahalali veliki gospo-Jarski obrati, pekar-ie. klavnice, itd., ki oskrbujejo soško ar-irado. Sele i>onoči je prispel cesar na železniško postajo, odkoder se je zopet vrnil i a Dunaj. NEMŠKO. BEROLIN, 23. (Kor.) Veliki glavni stan, 23. avgusta 1917. Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Ruprehta: Po brezuspešnih delnih sunkih zadnjih dni so prešli Angle* U včeraj med Langemarkom in Hollebe-!\om zopet v enotne velike napade, ki so se nadaljevali ves dan in pozno v noč in lovedli do težkih bojev. Na mnogih točkah so z zastavljanjem svežih sil do šestkrat naskočili naše črte. Naše hrabre čete >o jih v žilavem odporu vrgle vedno zno-va nazaj. Številne oklopne avtomobile, ki jaj bi omogočMi sovražnikom predor sko-l\ naše postojanke, ie v večini odpravil laš ogenj. Razven dveh točk, vzhodno St. Jiiliena in na cesti Ypern—Menin, je naš sprednji iarek na 15 km široki bojni fronti < stal popolnoma v naših rokah. Po krat-r.cm bebnajočem ognju danes zjutraj proti Lensu izvršeni sunki sovražnih oddelkov so bili odbiti. Tamkaj so se razviii novi ooji. Živahno obstreljevanje St. Ouentina se nadaliuje. — Armada nSmškega cesar-*ev!ča: V srdHh bojih pri Verdunu je nastopil včeraj odmor. Šele proti večeru je Joseglo topovsko delovanje na obeh bregovih Moze zopet znatno silo. Tej topovski pripravi so sledili napadi na obeh stra-teh ceste Vacherauville—Beaumont. V težki borbi se je Francozom le zapadno ceste na ozk! fronti posrečilo, ustaliti se v uašem spredjem jarku; sicer so bili povsod krvavo odbiti. Večkrat njihovi sunki že vsled našega uničujočega ognja niso prišli do razvoja. — Pri zračnem napadu, na angleško obal so bile uspešno obmeta-ne z bombami vojaške naprave v Marga-3, Ro-TTSgare in Dovru. V številnih bojih ie izg ibil sovražnik tri letala; dve naši se niSie vrnili. P O D L I S T E K Mši*jot*ar9 ki J® iz jinll. K r »a i. Francoski si j^al F\gen Chavette. Le Lozeril se je počasnfli korakov vračal na otok Sa nt L >n:s. V mislili se je bavil z markizinhn nasvetom, da naj si Colarda pridoM za zanreza&a, in vjiraše-va! se je vedno: — Kakšno utež pa more stari hišnik \ r ;i na t-.htnico, kjer se na drugi strani i.r,! cja mil jonska dota? j in dan. naj Je spal ali bedel, so se mu namreč ti milijoni neprestano motali ; o glavi. Kolrkorkrat je de Lozeril vzrojil zaradi vednega zavlačevanja poroke, ga je Brichet vedno zopet znal privabiti, da je ostal pri njem, rekoč mu: — Glejte samo, da si prJobite Pavlino; dota je iu pripravljena za vas. Zu te milijone bi in u po markizinem mue 'u mcgel pomagati Colard, da bi si jih osvoj i, če bi >e mu posrečilo, da bi ga prkk bil zase. — Da, — je dejal sam pri sebi, — markiza ima prav. Ta hišnik mora imeti nad svojim gospodarjem moč, kateri se !e-ta -kuša odtegniti, uporabljajoč naju, Hanibala in mene, za telesno stražo, ki aj bi Colardu preprečevala dostop. Pt ;z- kušati moram, da si ga pridobim zase..... toda kako? Kakor se zdi, je Je Lozeril. ko se je vrnil v palačo, že imel svoj načrt goiov, kajti krenil je naravnost proti Pavlininim sobam. Bil je prepričan, da na njegovo trkanje pride Colard, da mu zastopi pot. V resnici je bil zopet Colard, ki mu je odprl vrata in rekel kot običajno: — Gospodična ne sprejema poselov. — Upal sem, da ml tokrat dobra novica, ki ii jo prinašam, odpre vrata, — je dejal de Lozaril. Vzhodno boiišče.. — Fronta princa Leopolda Bav.: Rusi so po požga-nju vasi izpraznili svole postojanke vzhodno Ae do črte Oding- Bigaun. Opuščeno ozemlje smo zasedli brez boja. — Fronta nadvojvode Jožefa: Med Prutom In Mol-davo je bilo bojno delovanje mestoma ži-vahneje. Severno Grosesti, v dolini Sušite In pri Soveji s© bili po močni topovski pripravi izvršeni novi sovražni napadi zopet brezuspešni. — Mackensenova armada: Neizpremenjeno. Macedonska fronta. — Ob 60° Celzija na solncu ie bilo bojno delovanje neznatno. Oživelo a od časa do ča^a le v kolenu Cerne. Prvi generalni tsvartirmojsters pl. Ludendorf*. BOLGARSKO. SOFIJA, 22. (Kor.) Generalni štab poroča: Macedonska fronta: Na vsej fronti neznaten topovski in mestoma tudi pehotni ogenj med prednjimi enotami. Zapadno Var dar ja, pri Ošinu, je naš topovski ogenj uničil tamošnje sovražno municijsko skladišče. Sovražne letalo je brez uspeha metalo bombe na ozemlje za našimi postojankami severno Bitolja. Naši letalci so z uspehom metali bombe na Vodeno, Lerin in otok Tasos. — Romunska fronta: Na posameznih točkah fronte pehotni in topovski streli. TURŠKO. CARIGRAD, 22. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Fronta ob Dijali: Prodirajoči angleški konjeniški polk je pri Deli Abasu pregnal naš topovski ogenj. — Kavkaska fronta: V sredini fronte so zasedle naše čete v širini 2 km tri zaporedno ležeče ruske postojanke. Na neki drugi točki dalje vzhodno so vdrle močne patrulje v naše črte. Sovražnik je bil s protinapadom skoro popolnoma preenan. Boj še ni končan. — Smajska fronta: V noči na 21. t. m. kratek, srdit ogenj na naše postojanke vzhodno Gaze. Kmalu nato so nastopile močnejše sovražne napadne čete, ki pa so jih pognale naše patrulje nazaj. Napravili smo 5 ujetnikov. Dne 20. t. m. so sovražni konjeniški polki poizvedovali v smeri Bir es Sebaha. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko poročilo. 22. avgusta. — Bitka se nadaljuje srdito in brez prestanka. Severno Gorice se razvijajo operacije redno. Premagali smo tamkaj odpor sovražnika m težkoče ozemlja. Južno Gorice je bil omejen včeraj boj na Kras. Na vsej bojni fronti so priborile naše čete nove uspehe in premagale tež-kooev ki napravljajo osvojeno in obdržano ozemlje v pravo trdnjavo. Naši letalci so obvladovali ozračje. Obstreljevali so čete in baračna taborišča v čepovanski dolini in v ozkih dolinicah vzhodnega pobočja Grmade. Prizadejali so sovražniku izgube in povzročili v njegovih napravah požare. Število ujetnikov je narastlo na 311 oficirjev in 13.000 mož. Dosedaj smo uplenili okoli 30 topov, skoro vsi srednjega kalibra. Ostali plen je znaten in se neprestano povišuje. Na tirolski in koroški fronti je sovražnik včeraj obnovil svoje neznatne napadne poizkuse; brl je povsod odbit. V dolini Ledra se je končal precej močen sunek sovražnika po živahnem boju s popotnim neuspehom nasprotnika, ki je pobegnil, ostavivši več ujetnikov in plena v naših rokah. DOGODKI NA MORJU. BLROLIN, 23. (Kor.) Wolffov urad poroča: Zapadno Gibraltarskega preliva so naši podvodniki zoptt občutno škodili prometu sovražnih čet. Potopljenih je bilo 6 parnikov (okoli 20.000 ton) in s tem približno 24.000 tou premoga, ki je bil določen za Italijo. V Sredozemskem morju ie bilo potopljenih večje šte\ ilo parnikov in jadrnic, skupno okoli 43.000 ton. Nemški letalski napad na Anglijo. BEROLIN, 23. (Kor.) V noči od 21. na 22. t. m. je eno naših zračnih brodovij pod vodstvom kapitana Strasserja z vidnim uspehom napadlo utrjene kraje in vojaške naprave ob Humberju in v grofovini Lin-colu, kakor tudi stražne sile ob angleški Mislil je, da bo hišnik vprašal, kaka je neki ta novica; toda Colard je molčal in se priklonil, lioteč oditi. — Ti pač nisi radoveden, dragi moj! — jc hitro dostavil de Lozeril in prijel siarca za roko. —Izpraševanje ne spada med moje dolžnosti, — je odgovoril Colard spoštljivo. — No, torej, ker je ne morem videti sam, naročam tebi, da sporočiš gospodični v slovo moj pozdrav, ker se namreč odrekam svojim zali te vam napram, njej. — Gospodična bo srečna, — je odgovoril Colard naivno. — Strela! — je zaklical de Lozeril smehljaje se, — kar mi tu pripoveduješ, dragi moj. ni ravno preveč laskavo zame! Skoraj bi mi ne bilo mogoče namigniti jasneje, da me gospodična Brieheto-va ne mara. Hišnik je zmajal z glavo. CDalie.) obali. Vsi zrakoplovi so se vrnili brez poškodb. _ Francoski letalski napad na Freiburg. FREIBURG. 23. (Kor.) Wolffov urad poroča: Dne 22. t. m., ob 7'30 zjutraj, so sovražna letala brez uspeha in brez škode motala bombe na Freiburg. En letalec je bil na povratku v zračnem boju sestreljen. __ Vesti is Rusije. Vprašanje sklicanja ruske ustavodajne skupščine. PETROGRAD, 21. (Kor.) Osrednji odbor delavsko-vojaškega sveta se je izrekel za sklicanje konstituante dne 1. septembra. Prepoved nočnega dela za mladoletne in ženske v Rusiji. PETROGRAD, 22. (Kor.) Vlada je prepovedala nočno de!o za ženske in otroke pod 17 let v vseh obratih in tovarnah. Pred rusko ofenzivo na severni fronti? LUOANO, 23. (Kor.) Glasom petrograj-skih poročil »Corriere della Sera« je pričakovati rusko ofenzivo na severni fronti. _ Vstaja mohamedancev v Maroku. CARIGRAD, 22. (Kor.) Agence tel. Milli poroča: Glasom poročila našega posebnega poročevalca j-e koncem julija armada Abdel Maleka potolkla Francoze. Abdel Malek prodira proti Fezu. Prebivalstvo je že pričelo izpraznjevati mesto, za katerega obrambo pripravljajo Francozi z vso naglico potrebne odredbe. Več plemen se je že pridružilo Abd el Maleku. Vojna s Kitajsko. DUNAJ, 23. (Kor.) Vsled vojne napovedi Kitajske je prevzelo varstvo avstro-ogrskih podanikov in interesov monarhije na Kitajskem nizozemsko poslaništvo. Varstvo kitajskih podanikov in interesov v monarhiji je prevzelo dansko poslaništvo na Dunajm_ Nemška odlikovanja za naše generale. BEROLIN. 23. (Kor.) »Reichsanzciger« poroča: Gen. polk. Bohm-Ermoiiiju je bil podeljen hrastov list k redu pour le merite, gtn. dr.'Bardolffu pa red pour le merite. V okviru možnosti ? n. Slrčno je z državnim pravom, ki je sploh le izraz razmerja med gospodujočimi^ in služečhni, med močnejšimi in slabejšimi plastmi kake države. Le služeči del se mora pokorovati državnemu pravu, gospodujoči se mu pokore le toliko, v kolikor jim to veleva lastni interes. Ali je stvar s hrvaškim, državnim pravom drugačna? Ali je to državno pravo Hrvate obvarovalo izločitve hrvaške Reke, madiarskega uradnega jezika na železnicah po Hrvaškem, madjarskih šol, financijelne odvisnosti, odcepitve Dalmacije itd.? V politiki, žalibog, odločuje moč m ne pravica; saj je sploh vsa politika ie stremljenje po moči (Gumplovicz). Ko se ie avstrijska vlada vsled vojaške diktature čutila nasproti parlamentu dovolj močno, suspendirala je de facto vso konstitucijo, naše državno pravo, a vzpostavila jo ie ne iz spoštovanja do pravice, temveč iz strahu pred naraščajočo demokra-ciio, oiačeno po ruski revoluciji. Nagodbo z Madjari 1. 1867. ni sklenil Dunaj iz ljubezni do ogerskega zgodovinskega. torej fevdalnega državnega prava, temveč pod pritiskom poraza pri Kralje-vemgradcu, ki je prisilil oslabeli absolutizem. da se popolnoma pomiri z najbolj upornimi svojimi podaniki, z Madjari, in da dobi tako svobodne roke na zunaj in proti avstrijskim nenemškhn narodnostim. Sedanje ogersko državno pravo ni torei kontinuiteta nekdanje stanovske ogrske konstitucije, temveč čisto nova tvorba: dualizma v svoji državi niso Habsbu f ž^Htf-p rej poznali, niti priznali. — Sklicevanje na tisočletno starost ogrske ustave ie le bliščeča fraza. Stoinpetdeset let turškega paševanja na Ogrskem in osvoboditev po cesarskih četah ta pretrgala vsako kontinuiteto prejšnjega prava. Na dogodke 1. 1848. se niti nočemo sklicevati. Železničarske službene pragmatike se Irvaijc niso ubranili s pomočjo hrvatskega državnega prava, temveč edino le iz razloga, ker so Madjari naleteli na preži-iav fizični odpor hrvatskega naroda, ki se ga niso upali s silo zlomiti. Tako bi lahko navedli še nešteto sluca- . ki bi nuni ;\.- .io dokazali, da se spremembe v oduošaiih narodov med seboj in liudstva napram vladi ne vršijo kot tzpol-ji'tev kake pravice, temveč vedno le kot rsi-h borbe nasprotujočih si sil. Sooznavši to, ne zanašaimo se torej na kako državno pravo! Saj so ravno različna državna prava kriva naši razkosano-sti. Avstrijska ustava je vendar tudi državno pravo in po tej ustavi pripada Dalmacija Avstriji, da ne govorimo o slovenskih pokrajinah. Tudi se nam bo moralo pi iznati, da ima to državno, oravo nekoli- ko več aktualnosti in moči, nego znani pasus v prisegi ogerskih kraljev ob kronanju, ki ga vrhu tega Madjari glede Bosne tolmačijo v smislu, da ta dežela nima pripasti Hrvatski, temveč kar naravnost Ogrski. Zaupajmo torej pred vsem le živi moči našega naroda, živi moči nacijonalue ideje, ki je v minolem stoletju zmagala nad vsemi, celo tisočletnimi državnimi pravi in jih pomela med staro, četudi čestitljivo šaro. Po starodavnih državnih pravih bi morala biti Italija še danes razkosana v Pie-mont. Toskano, kraljevstvo oboiih Sicilij, papežko državo itd. Moč narodne id.je je Italijane preko vseh teh držav, proti odporu skoraj vse Evrope, proti prokletstvu svete stoli je združila v eno novo državo in jih bo skupaj držala, četudi bi na mesto monarhije imela stopiti republikanska vladna oblika. Pomislimo nadalje, v kakem stanju jc bila Nemčija še na začetku 19. stoletja! — Porenski nemški knezi so se bili zvezali z dednim sovražnikom, s Francozom; ostala Nemčija pa je bila razkosana na sto držav in državic, ki razun jezika niso imele nič skupnega. Še 1. 1866. je del južne Nemške šel z Avstrijo proti Prusiji. Koliko je bilo tu različnih državnih prav, različnih naprav in interesov, vtenieijeuih v več nego tisočletnem razvoju! In vendar je tudi tu narodna ideja zedmila različna nemške plemena v eno, enostavno državo, ki ravno sedaj s svojo življensko močjo napolnuje ves sve-Lz začudenjem in zavistjo. Nasproti tem, navidez nepremagljivim oviram, izvirajočim iz rivalitete mnogoštevilnih vladarjev, iz različnosti gospodarskih in kulturnih interesov iz nevidljivosti sosednih močnih držav in iz na-sprotstva iu kulturne zaostalosti enega defa lastnega naroda, s katerimi so se imeli boriti Itaiijani in Nemci, je na.:e sia-lišee nerazmerno boljše in laglje. Mi nimamo opravka z različnimi vladarji; nahajamo se vsi v enem in istem cesarstvu, pod enim in istem vladarjem. Le državno obliko treba nekoliko izpremeniti in eno-dušni želji celokupnega našega naroda se lahko ugodi. Od sosednih držav bi mogla priti v poštev edino le Italija. Tej pa so naši junaški polki v desetih krvavMi bitkah pokazali, da znamo braniti svojo domovino pred njenimi aspiracijami. Premagati je torej Ie odpor Nemcev in Madjarov v naši hiši sami. Tega odpora gotovo ni podcenjevati; no, če so zno-tranje in zunanje razmere premagale neprimerno večje ovire pri Italijanih in Nemcih, ni nobenega dvoma, da sila razmer iu moč narodne ideje prisili tudi nase domače nasprotnike, da popuste. Jugoslovansko vprašanje je danes za rešiiev zrelo. V interesu Nemcev in Madjarov je, da dobrovoljno sodelujejo pri rešitvi in sicer pri taki rešitvi, ki bo definitivna in ki zadovolji Jugoslovane. Škodovali bi le sebi samim, če ne bi iiineli znamenj sedanjih časov, kajti rešitev pride: ali ž niiini, ali — src ti nižin. Od I. 1875. je nerešeno jugoslovansko vprašanje ogroževalo evropski mir, d i-kler ni prišlo do sedanjega groznega izbruha. Naši monarhiji se nudi prilika, da re:?i .sedaj to vprašanje v spbrazuimi z Jugoslovani na njej brez dvoma ugoden način. Ako ne porabi le prilike, mora biti pripravljena, da to store drugi že iz razloga, da definitivno odstranijo za evropski mir nevarno žarišče. S to zavestjo ni nam treba biti malo-dušnimi: tudi najpopolnejša rešitev n 'šega vprašanja ie v okviru možnosti. Sploh pa naj si vsi dvomljivci in malo-dušneži zapomnijo Bismarckove besede: »Ako na kakem poliu, potem se to obi-stinuje na polju politike, da vera oeividno prestavlja gore. -da pogum in zmaga nista v kavzalni zvezi, temveč da sta identična.« . A d r i a t i c u s. poSiHln« Izprememba na čelu ogrske vlade. Že pred več dnevi so se začeli pojavljati glasovi, da se ogrski ministrski predsednik grof Esterhazy pripravlja na odhod. Od uradne strani se je sicer s početka oporekalo. ali vesti so se vzdrževale in sedaj so \:e ye — uresničile. Grof Estcriiazv je s svojimi načrti ponesrečil. Po nai krone je bil prevzel nalogo izvedbe demokratične volilne reforme na podlagi splošne volilne pravice. Naloga ie bila velika in težavna spričo dejstva, da je morala računati z opozicijo večine parlame ita. Groia Tisze delovna stranka« tvori namreč veČino zbornice in je ljuta nasprotnica demokratiziranju volilne pravice. Od strani Tisze je bilo-pričakovati te in hujega odpora iz razlogov, ki so v njegovi osebi, v njegovem nasilnem temperamentu m v njegovih nebrzdljivih ambicijah. Na. grof Esterhazv je računal, da se mu posreči vsaj en del »delovne stranke« odtrgati od grofa Tisze. V tem pa ni uspel. Radi tega in ker je, kakor pravijo, zelo šibkega zdravja, se je odloči! za odstop in je svojo misijo vrnil v roke vladarja. Ves politični svet na Ogrskem ie videl v grofu stran II. »tuiNuar stev. ZJ4. v irstn, tfne avgusta iyi7. AndrassjT-i prihodnjega moža. Na to so, Piazza Piccola 2, Brtma. ul. Beccherie 1, k n zale ra;. ic kcnlerence s politiki in pa Polacco. h!. S. Giacomo 4 (i^ibortco), hab-dc ga je krof tis.crhazv priporo- bro. ul. Marije Terezije- 43, SimonetU, ul. deile Legna b, Polacoo, ul. Torrente 30, Rumetz, ul. Larjfo Santorio 2, Zafutta. ul. Farne to 38 (vogal ul. Amalia), Mornif ul. čustvo, Hi. ga je krc čil vladarju kot svojega naslednika. Nu, rešitev je iz nenadila toliko po hitrosti, s i ? ero je prišla, kolikor po osebi, ki je prišla n Ziiani cm. ... j vlada j Foscolo 2, Saffaro, ul. Istituio 28, Tapaz-c a*:), i .iko zatrjajo nainoveje vesti iz | zin. ul. Settefontane 24, Pozzi, ul. Sette- '__________ i, Coor-erative Operaie, ul. S. Marco. Rizzfan. ul. del Rivo 38, Rizzian, C, o ogrske vir le. Je to stari. Aequedotto 15. Castellitz, ul. Giulia 07, .;rake državnik ni politik dr. | Pen so, ul. Giulia 7. Malusa, ul. Parini 11, Budimpešte. — V prvi vrsti zanima nas j ton tar.e Slovence vprašanje, kako stališče zavzame uovi-stari ministrski predsednik (dr. \VekerIe je sedaj že v četrtič na čelu ogrske vlade) napram sedanjemu položaju na Hrvatskem? Ali je Wekerle še stari We-kerle? To ime ne zveni prijetno na Hrvatskem in politična prošlost tega moža I renke spomine: na proslulo že-; ul. deli' Istria 76, Gatznig, Skedenj 50, Oodina, Skedenj 13S. CENE: Prednji deli s priklado po K 672 kg, zadnji deli s priklado po K 7'S4 kg. vzbuja gre_____HPi lezniško pragmatik ), ki je izzvala na Hrvatskem toliko ogorčenja in srditih bojev, imr - Ml Cesar za tržaške žrtve. Namestniku je od kabinetnega ega Veličanstva do-nalogu naslednja brzo- i:i nje program je program hrvatske vla-ljavka: »Njegovo c. in kr. apostolsko Vede. In to po sporazumu med odstopivšim ' ličanstvo je z iskrenim obžalovanjem i: inistrskim preds^ lnikom in koalicijo, i doznalo, da ie sovražno obstreljevanje ti momenti daiejo toliko težo vpraša- mc^ta Trsta zahtev al o kot žrtev sedem ali je Wekerle še stari VVekerie na- mirnih prebivalcev. Njegovo Veličanstvo " je blagovolilo svojcem teh žrtev iz Najvišjih privatnih sredstev darovati znesek d; no r Mitične razmere na Hrvatskem. — 1200 kron ter odrediti, da se jim izreče Iz v v s i iz Budimpešte v hrvatskih listih Njegovo najtoplejše sočutje.« — Namest-posnCiiiijeTno, da ie Wekerle svoja hrvatsko politiko, da je nove orOentadie in da se je pridružil do-|o tem, kako se Njegovo Veličanstvo vsi- pram Hrvatski? Če bi bil, potem ne bi m _:!a rešitev krize ostati brez vpliva tu- revidirt; nik je prizadete družine takoj obvestil o do.tem NajviŠje.a sklepu, — ki }e nov dokaz in sicer v refektoriju v Starem in (Piazza del Rosario) od 3 do 5 por Učenci vseh ljudskih in meščanskih šol (občinskiii, državnih in zasebnih), nižjih srednjih gol (trhnnazij in realk), strokovnih tečajev obrtne šole in pripravljalnih tečajev navtične akademije, ki žele biti sprejeti v šolsko refekcijo za šolsko leto 1917—1918., pa se še niso prijavili za to. se morejo prijaviti še d2nes in jutri od 3 do 5 pop. v paviljonu ljudskega vrta. — Z jutrišnjim dnem se prijave zaključijo ter se nozrtfcje ne bodo sprejemale več. Gospe in gospodične sfavne nabtratel??-ce ženskega vojnega prispevanja so na-prošene. da pridejo z nabiralnimi polarni, ne kakor je bilo prvotno domenjeno, 28. t. m., temveč 28. septembra, ob 6 popoldne v čitalnico. Priglasitev prašičev. Mestni magistrat razglaša: Vsi lastniki prašičev se pozivajo, da se v dneh od 25. do 31. t. m. pri-glase pri svojih okrajnih oziroma vaških načelnikih in javijo Število prašičev, ki jih rede. Kdor se ne pokori tej odredbi y določenem roku, ga zadene kazen v smislu zakona. Primer koniiniranja. Pod tem naslovom piše »Arbeiter Zeitung«: »Žrtev preganjanj, ki so se pričela ob izbruhu vojne, je bil tudi bivši večletni župan, deželni in državni poslanec Ivan Hribar v Ljubljani. 17. avgusta leta 1914. je bil aretiran, z ovadbo policijskega ravnateljstva v Ljubljani obdolžen veleizdaje in izročen deželnemu sodišču. Preiskava je takoj dognala popolno neutemeljenost te obdolžitve; toda ker je bil Hribar že zaprt, so ga vkljub njegovim protestom zadrževali v ozki sa- mestu 1 drugič 500 in sedaj 500. Ako se je v do-,F x mesecih prišlo na 1800 — pridemo|La ce S g 0 mi, ki imamo številko nad 22.000. na vrsto " * t? šele o sv. nikoli! Tudi razdeljevanje i OD raiua^° F° smotk med uradništvom finančnih uradov' m a*- N ZJ SEV E 13 ^ 4 »toS. be« to i> varu r ed jerofoi Esterh^L , l eniliiLrvat- k dar toplo zanima za mesto Trst in sedanjo - 1 Potemtakem bi osta- njegovo teŽKo usodo, — ter jim }c izročil mesece z vzrokom le stvari na Hrvatskem nedotaknjene potna njih odpadajoče delne zneske cesarje- L U? izpreti^embi na Ogrskem! Sicer pa si mo-jvega darila. ramo tud' v tem momentu neizvestnosti; Ranjenei v Tustu. Povodom priganja perlagati po tisti znani: pjčakajmo in —j ranjenih vojakov v Trst je tukajšnji Rde-vederemo! tči križ sporazumno z merodajmmi veja- Slove*;Ska duhovščina za »Jugoslaven-jškimi krogi ukrciii! vse potrebno, da se ski klub »n »Narodni svet«. Duhovščina poskrbe našim junaškim braniteliem te-črniške dekanije na Goriškem izraža v | kom njihovega začasnega bivanja v našem fcner.u svojem in imeiiivn tež!:o preizku-j mestu vse mogoče olajšave'. Negler!e_ na šenega prebivalstva v duhovnijah soglas- zelo zvišane zahteve od lastnih bolnišnic n-.) navdušeno radost nad z£vnženjem ju-j Rdečega križa, je bila ustanovljena tudi torIov£n:I Hi državnih poslancev v enot-• okrepčevalna služba, posebno za semkaj nen; »Ju,- Slovansi em klubu . Ehihovšči- došle vojake. Poskrbljeno je tudi za olai-na in ljudstvo vidita v brezp0£0*::em! sanje transportov ranjencev; tukajšnie vztra'anjn naše de!cLucije p: I tej edinosti j osrednje vods. vo Rdečega križa je dalo n:'boljše poroštvo, da pojdemo iz ponižc- namreč na prošnjo predsednice na razpo-valne sedanjosti naproti bodočnosti, ki bojlago veliko število nosilnic. Želeti je tudi, dr.stoinejša za jugoslovansko ljudstvo. —; da se obdarujejo ranjeni vojaki s toba-Dižavnopravni proglas, podan od »Jugo-' kom. Akoi>ra\- prebivalstvo tozadevno sa-slovanskega kluba - v državnem zboru | mo trpi pomanjkanje, vendar je izven vsa-dne 30. maja t. 1., je sijajfo manifestiral1 kejra dvoina, da bo usmiljeno tržaško srce r 'globlje in neomajne težnje vseh Slo-| tudi tokrat storilo svojo dolžnost. Do-vencev, Jugoslovanov, ki so se rodile iz j brodošel je vsak tudi najmanjši dar. Dasi letnega trpljenja in so dozorele po naj-i rovi se sprejemajo od danes ob 4 popol-hujših žrtvah poslednjih treh let. Osvežil i dne v bivšem prostoru »Permanenten je in okrepčal vsako iskreno slovensko čuteče srce z zaupanjem na lepšo bodočnost domovine in napravil koi klic vse- (Piazza Francesco Giuseppe L). Osebne vesti. Voditelj prav osodnega ministrstva >e prestavil notarja dr. Ja- ga naroda neizbrisen vtis preko naših mej ikona Bisccntinija iz.Motovuna v Koper, v Avstriji in po vsem svetu. Od tedaj i notarja I vas a ivancićha iz Cresa v Piran, dolje se je »Jugoslovanski klub« v minu-j Varstvo poljskih pridelkov. V ravnokar došlem nareJbc.iiku pravosodnega mi- Km zasedanju državnega zbora odlikoval 7 uspešnim in vztrajnim delom za Jugoslovane in ostale avstrijske narode ter se večkrat izkazal kot vodilni in odločujoči činitelj za ohranitev in okrepitev ustavnosti. prave ljudske blaginje in narodne enakopravnosti. Veliki ideal, jasno brezpogojno postavljen v državnopravna n proglasu c Jugoslovanskega kluba .-, r:);aga na eni strani jugoslovanskim po-sk-ncem nedvomno dolžnost, ohraniti edinost l-i disciplino, na drugi strani pa klice nistrstva )e objavljen ukaz od 4. avgusta 1917. s katerim se opozarjajo državna pravSništva na množeče se tatvine poljskih pridelkov, ki oškodujejo ne sarno posamezne posestnike, temveč v teh tež-m kiii časih tudi skimnost. Nalaga zato vsem državnopravdniškim oblastvom, naj obračajo večjo pozornost ovadbam radi tatvin na polju in naj se poškodovanja, ki so se prej kaznovala le kot poljske okvarbe potom političnih oblasti, preganjajo z ozirom ves narod, naj se strne v urejeno četo do- na večjo vrednost kot po sodišeih kaznila vcev za uresničenje ni šega na - ocnega ni; sega na ideaia! Zato pozdravlja duhovščina ra-.dostno roko v roki z zavednim ljudstvom p. ziv »Sloveirca« z dne 4. avgusta, štev. 177. za ustanovitev ^Narodnega sveta po češkem vzgledu. Smatramo torej za va dejanja. Ta ukaz kaže dobro voljo, dvomimo pa zelo, da bi kaj pomagal, kajti tu. manj poškodovanj naših vinogradov in i sadnega drevja izvira od civilnih oseb. i Vojaške oblasti bi morale v tem oziru nastopiti z večjo strogostjo. Jako uspešno svojo narodno dolžnost, klicati merodajne sredstvo je uporabil neki poveljnik, ki je činitelje, predvsem vodstvo Vsesl. Lj. D0 rrvni ovadbah o poljskih tatvin: Stranke, naj brez odloga prične s pripravami za sestavo Narodnega sveta, ki naj se zbere iz zastopnikov političnih strank in stanovskih organizacij. Naj vidi naše ljudstvo delo z resnimi sredstvi, iz česar bo sklepalo na resnobo in dosegljivost ide-a a! To ga bo dvigalo iz brezupnosti. Kamor so ga ponekod potisnile prevelike žrtve zadnjih let. Naposled opozarjata duhovščina in ljudstvo »Jugoslovanski klub* in našo javnost na prav posebna vojna bremena, ki težijo ljudstvo v neposrednem zaledju armade. Saj nosi na^e po prvin ovacinan o poljskih tatvinah poslal na stražo vse, ne v drugi službi se nahajajoče moštvo. Posledica je bila, da so prenehale tatvine in da v par dneh tudi straže ni bilo treba. Spomin pok. Mate Pc?!;c!ia sta prosla-vi!a sinova Hektor in Vladimir z velikodušnim rodoljubnim činom, vrednim tople liubezni pokojnika do tržaškega Slovenstva: podarila sta svoto 12č ! K našim narodnim ustanovam, in sicer: moški in ženski podružnici družbe sv. Cirila in Mc-toda po 250 K, Dijaškemu podpornemu durštvu 500 K in Zavodu sv. Nikolaja 250 patri jo t i en o in armadi hvaležno ljudstvo K S1 spaiuinu Mate Poliicha! Gospo-nepresta:;a nujne žrtv., Boh pa m zlo j d . ^ pak. najprisrčneja zahvala v vosio napravlja la- ,omi&elna škoda na „ ' . u™ „ poiju in domovih brez nujne potrebe in nesmotreno povzročena. Lalje opozarja duhovščina na silno pomnožene moralne ncvaniosj, ki ogrožajo nravnost naroda v neposrednem zaledju. Zdravje ljudstva,j \ njegovo p' stenje in blagostanje bo naj vcCji zaklad domovine v bodoči dobi mi ru in na ».dka. A^ro^zicKck« stvđn, GOVEJE MESO. Jutri, v soboto, 25. t. m., se bo prodajalo goveje meso proti izkaznici za živila in proti izročitvi malih izkaznic za govedina št. 6 serije I. do V. Ako po 8 dop. ne bi bilo več odjemalcev z izkaznicami št. 6, se bo i : eajalo goveje m^so tudi proti izkaznicam št. /, a. e b. Na vsako malo izkaznico se bo moglo dobiti 1/8 kg mesa. — Prodaja se jTrične ob 6 zjutraj v na-! sledni;h mesnicah: Sinivaglia, Barkovlje 41, Bin, Rojan 9, Punter. Greta Zgornja, Dar>retto, ul. Boc-caccio 6. Paronitto, P. Caserma 6. Troc-ca, ul. Ct-mmerciale 3, Cadorini, ul. nad-i vojvode Josipa II, Stanisla\v>ky, ul. S. Spirklionc 10. Borgnolo, nI. Lazzaretto vecchio 52, Rivoit, ul. Massimiiiana 8, Vattovaiz, ul. Giusnnelli 5, Zadn k, ul. j Piazza Giambatista \ ico 7, koccheli, • imenu ot Jarovanih ustanov, posebno pa v imenu naše siromašne šolske mladine! O pok. Miroslavu Martelancu piše pitijski »Hrvatski List«. Pokojnik je bil eden najboliih stavbenih podjetnikov v Primorju, a za narodno stvar se je dobrovoljno in nesebično žrtvoval. Služil je sedaj v vojski kot nare.inik in je bil pridodeljen mestnim gasilcem, kjer je zgradil novo poslopje ter uredil nove prostore za orodje. Slava njegovemu spominu! Šolska refekc?i». Danes se sprejemajo prijave za ljudske šo!e v Skednju v tamkajšnjem refektoriju od 1 in pol do 3 in pol pop. in za ljudske šole v Rojanu in v Bar-kovljah v rojanskem refektoriju od 3 in 5 D'JP- — Jutri, v soboto, se bodo sprejemale prijave za učenke dekliških licejcv češ da ne morejo najti uradnih spisov, ki so neobhodno potrebni za pojasnitev slučaja. Vse njegove prošnje, da naj store proti njemti obtožbo ali pa naj ga izpuste, so c tale neuslišane. Tedaj pa >e zaradi pomanjkanja svetlobe* zraka in gibanja proti koncu novembra obolel — udrla se mu ie kri — tako težko, da je sodni zdravnik dvomljivo zmajeval z glavo in izjavil, da nc spada semkaj, temveč da bi bilo za rešitev zdravja — in morda ceio tudi življenja — nujno potrebno bivanje v južnejšem, toplejem podnebju. Zaradi njegovega poročila so se sedaj takoj našle one uradne listine, ki jih doslej ni bilo mogoče najti, in višje deželno pravdništvo v Gradcu je dalo nalog, da naj se preiskava ustavi in Hribar izpusti iz zapora. Izpustili so ga tudi v resnici iz jetnišnice deželnega sodišča. Niso ga pa morda izpustili v svobodo, temveč so ga pridržali v policijskem zaporu in so vprašali za mnenje vojaške oblasti. Ko je končno po treh tednih dospelo to mnenje in se glasilo, da proti izpustitvi Hribarja v svobodo z vojaške strani ni nikakršnih pomislekov, je sklenil Hribar po zdravniškem nasvetu, da se preseli v Barkovlje pri Trstu, in je mislil, da mu oblasti dovolijo to tem goteveje, ker je izjavil tedanji tržaški namestnik princ Hohenlohe, da prevzame zanj vso odgovornost. Toda Hribar ni računal z ttržavno nadpametjo. in ga je zato nekega mrzlega zimskega dne, ko je bil že poldrug mesec v svobodi, ne da bi bilo to Ie količkaj škodljivo vplivalo na dogodke na bojiščih, presenetilo policijskemu ravnateljstvu od vojnonadzoroval-nega urada došlo sporočilo, da ga »morajo takoj internirat! v interesu nadaljnsga vo-jevama.« Namesto v toplejše podnebje je morai — še vedno bolan — v policijski zapor, kjer je ostal nad dva meseca, in so ga potem poslali na Solnograško in ga kominirali v 712 metrov visoko ležečem trgu Abtenau. To konfiniranje je bilo sedaj razveljavljeno proti koncu meseca majnika letošnjega leta; toda Hribarju se, morda zato, ker ga še niso gmotno oškodovali dovolj, še vedno odreka dovoljenje za povrnitev v Ljubljano. Kar sc tiče konfiniranja samega, bi brlo treba poudariti, da se je meseca decembra leta 1914. po Ljubljani širila govorica, da je neki lesni trgovec, ki se je- vrnil iz Ve-rone, čul tamkaj, da udarijo tudi Italijani, pridejo v štirinajstih dneh v Ljubljano in da bndo tam imenovali Hribarja za gubernator ja. Hribar, ki je doznal za to govorico, je izjavil takoj, da so jo, ker ni imel z Italijo nikdar nikakršnih stifcov, pač morali spraviti v svet njegovi sovražniki samo z namenom, da bi mu škodovali. — Sedaj pa je policijsko ravnateljstvo razkrilo skrivnost. Najvišji mogotec tega »urada za državno blaginjo« je namreč izjavil pred kratkim nekemu Hribarjevemu prijatelju, da je bil le-ta konfiniran, ker je obstajala možnost, da bi ga bili Italijani nastavili za gnbernatorja, če bi morebiti prišli v Ljubljano. Zveza je jasna in je potemtakem tudi jasno, odkod je izšla ona govorica. < O svetem nikoli! pod tem naslovom nam pišejo: Vodja tukajšnjih finančnih uradov, g. Pederzolli, .je res pravi sala-monski modrijan! Tobak nam deli potom tobakaren. kadar mu >e to mogoče. Tobaka dobimo vsi enako — računajoč v kronah, ne pa tudi po kvaliteti. Ono, kar man navadnim ljudem ne gre v glavo, je pa to-Ie: Zraven običajne razdelitve tobaka dobe nekateri še zabojček »puršičana« in to le oni, ki imajo številke od 1—lbOO! Prvič je bilo razdeljenih 800 zabojčkov, odobrujemo; radi pa bi vedeli, čemu samo njim in ne tudi lfam? Upamo, da bo kmalu konec te salamonijade, in ko to pride, izpregovorimo še kaj z gospodom, ki dela danes lepo in grdo vreme. Deirtschrforf, pok Bezirk Adeisberg. V uradni »Laibacher Zeitung« čitamo, da je ministrstvo v sporazumu s finančnim mi-mstrstv om dovolilo pogorelcem vasi Deutschdorf v političnem okraju Postojnskem, podporo 3500 K za izvedbo pomožne akcije. Rečenima ministrstvoma sicer vso hvalo na tem človekoljubnem činu, ali označenje z Deutschdorf občutimo vednar kot trpek prispevek k staremu žalostnemu poglavju o pačenju resničnega narodnega značaja naše zemlje s takimi nemškimi skovankami. »Deutschdorf« v deželi s 95 odstotki slovenskega prebivalstva in to še v predelu, kakršen je naša narodno zavedna Notranjska z nje kompaktno zd^erna slovenskim prebivalstvom! Mi bi hoteli vedetr, koliko Nemcev obdeluje in orje v tem Deutschdorfu našo slovensko grudo! Cas bi bil res že, da bi oblasti na Kranjskem in Slovenskem sploh prnehale s tem krivičnim, žaljivim in ob enem tudi smešnim bojem proti naravi. proti razmeram, ki jih je božja roka postavila na to našo zemljo! In čas bi bil tudi, da bi enkrat napravili konec nesmislu, da v taki deželi, s takim narodnim značajem, nemški list piše slovenskemu prebivalstvu, kaj vse ukrepajo slavne oblasti v njega — blaginjo!! Mari menijo mogotci v državi še vedno, da to povzdiguje ugled in avtoriteto oblasti in da služi narodu v korist, če mu govore v jeziku, ki ga ljudstvo — ne razume?! Vojaški pogreb. V tukajšnji pomožni in kontumačni bolnišnici Rdečega križa so 23. t. m. umrli za ranami pešci Josip Kor-vath, Josip Meszaros in Jan Lisovszki. Pogreb se bo vršil danes. 24. t. m., ob 4 popoldne iz omenjene bolnišnice na vojaško pokopališče. V ujetništvo je prišel dne 9. t. m. na vzhodnem bojišču g. Rajko Peric, c. kr. praporščak, sin g. Andreja Perica. Mestna zastavljalnica. V soboto, 25. t. m., se bodo od 9!,•> dop. do 1 pop. prodajale na javni dražbi dragocenosti, zastavljene meseca novembra leta 1915. na rdeče listke serije 13S in sicer od štev. 224.301 do št. 2.1 ti.700, od 3V2 do 6 pop. pa nećragoceni predmeti, zastavljeni meseca septembra leta 1916. na zelene listke serije 140 in sicer od št. 20.301 do štev. 22.100. □a pni; 1'. ustno tiakaus bo39cie te ru junu j o enkrat rad. — Kaj me pristojbina rnaju 40 atatii; | « fsjftrt«« naznanja svojim cen:- nim nr»0ui mm a^i «m, -d* i m « Ea Opšin se vedno odprto zalogo vina, ▼ veliki niDoiini belega in črnega. 1401J Kupim >oiice št. Cu ši alnK" stroj „Singer* del'Olmo 2'J, I. za K. Via 1410 drra za kurja* o v vsaki množini. Ponudbe na barvarn co A. Pellizzaro ul. 2, Piazza Barriera vecchia. 1-)0S npnrfff ra mlada kriva ■ teletom pri Cesarju riUUU AC pod Obe!i ? U radne ure t od S do 1 popoldne. S Brzojavi: JADRANSKA DAROVI. V počastitev spevmina svojega blagono-koinera ljubljenega očeta darujeta gg. Hektor in Vladimir Pollich moški podružnici CM D K 250'—, ženski podružnici CMD K 250'—, Dijaškemu podpornemu društvu K 500*—, Zavodu sv. Nikolaja K 250'—. Denar hrani uprava. V počaščenie spomina pok. Rikota Mar-telanca daruje družina Pertot K 10'— za moško podružnico CMD. Denar hrani uprava. V počaščeni« godu svojega ljubljenega očeta pok. Jerneja Venuti daruje Danilo Venuti za rojansko podružnico CMD K 5'—. Denar hrani uprava. Za moško podružnico CMD daruje Josip Turk kot realizat hranilne knjižice K 1'35. — Denar hrani uprava. Moški CM podružnici so prinesle v soboto barkovljanske ribe K Denar je izročen blagajniku. Odvetniške pEssrfts. Dr, JOSIPA FEKilL se leprama IzuLMollnopicc v ui. ¥&nn£ M 1 Lj (m vogal vis*3 vis) ZCKOZDRAVNIK Dr. L tmrm&k v Trstu, ul. Poste vacch?« 12, vogal ulice Post«. Izdiranje zebev brss s-s feoSe^fžC. Pioi?tbirs?tj9B UHET^S ZOBJE Opravilna Stev. E 8/17 7 • Dražbeni okiic C? Zavezanec Michele Ranzolin sedaj konk. masa po konkurznem upravitelju dr. Ivanu de Favento v Trstu. Po zahtevanju Josipine Troštove fz Trsta zastopala po odvetniku dr. Brnčiću v Trstu bo dne 30. avgusta 1917 dopoldne ob 10 uri pri spodaj oznamenjeni sodniji v Izbi št. 1 na podlagi odobrenih dražbenih pogojev dražba nepremičnin vložka 209 d. o. ŠempolaJ (prvo do vključeno deveto zemlj. telo) in vložka 127 (prvo telo) d. o. Slivno. Nepremičninam Id jih je prodati na dražbi, je določena vrednost na kron 30.532*804-6150*56. Najmanjši ponudek znaša K 19366*78 pod tem zneskom se ne prodaje. Dražbene pogoje in listine, ki se tičejo nepremičnin smejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri spodaj oz^menjeni sodniji, v izbi št. 6 med opravilnimi urami. Pravice, katere bi ae pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodniji na pozneje v draž-benem obroku pred začetkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle razveljavljati glede nepremičnine same. O nadatjnih dogodkih dražbenega postopanja se obvestijo osebe, katere imijo sedaj na nepremičninah pravice ali bremena ali jih zadobe v teku dražbenega postopanja, tedaj samo z nabitkom pri sodniji, kadar niti ne stanujejo v okolišu spoaaj oznamenjene sodnije niti ne imenujejo tej v sodnem kraju stanujočega pooblaščenca za vroCbe. C. kr. ohrolno sodnlja Romeu, o«R I. tafcs v Sežani dne 20. julija 1917. in hranilnica EssafflKEMai C{ rtgistrov^na zadruga z omajcnfm pcroSIvem TRST - Psszza detia Castrma št. 2, !. nad. - TRST (v lastni Mki) vhod po glavnih stopnjicah. POSOJILA JE za vknjižbo 5 7t */• na menice po 6*/« na zastave in amortizacijo za daljSo dobo po dogovoru eskcmptuje TRccvars MS&KS. HRANILNE VLOGE •pr«j«oi* od Tlitega., če tađi ni u4 in jiu obrestuj« pO - 4.1 Večje stalne vloge in vloge na tek. račun po dogovoru. Rente; davek plačuje zavod um — Vlj^a m lahko po tmo krono. — ODDAJA DOMA E NABikALNiKE) HPAMLNE PUŠICE.) PoStno hranilnični raCun Itj.tX>4. TELEFON Sc. 952 Ima varnostno celico (safe deposits) za shrambo vrednostnih listin, dokumemo\ in raznih drugih vrednot, popolnoma varno proti ulomu u požaru, nrejeno po naj novejšem načinu ter je oddaja strankam v najem po n=»jnl-iih Cenah. ST&UiE VLCG Hfl^ 10 MIUJOHSV KROK. Sistee L:e: t , 3 H312 »ji. h ti 3 to 5 m. Iiplitaji nu ^Ijvaii 33 uradMu v.i\