Siev 197. Današnja številka stane 1 Din. v LMisi, v nedel o sob 10. septemnra m. Leto L Naročnina ■! ■ ■■'■■■ za državo BH3: za oelo teto naprej Din. 120-— za po) leta „ >• M za cetrs lita , < < < SO"— te en mesec „ •• h 10'— za inozemstvo s ..............Din. 2t8 — mesečno . , ■ • • ,, 18'—• »= Sobotna Izdala, s * Jugoslaviji. . . Din. 15 — t Inozemstva ... ,, Si-— Posamna M 75 par. as Cene lueiatom:s Bnostoipna p elitna vrsti mali oglasi p« K V— in K 8 —, veliki oglasi nad 45 mm vi-Une pa K 8 —, poslana Itd. po K 12 —. Pri večjem naročila ooptuL Izhaja vsak dan izviemii ponedeljka In deova po praz« alkn ob 5. ari zjatraj. Ves«črna priloga: Vestnik SKSZ. HT OradnliHro i« v Kopitarjevi nlioi Stav. 8/UL Rokopisi s« ae vračajo; netranklrana piama se aa sprejemajo. Dradn. teleL štv. 50, opran. fttv. 328. Oprava je t Kopitarjevi al. 8. — Račan poštne bran. lJaUJanske it. 350 za narečaiao In it 349 ca oglase, tagreb 38.811, sarajev. 7583, pratke in dtuaj. 24.797 Db žalostni obletnici. Slovensko ljudstvo se danes z žalostjo v srcu spominja nesrečnega izida plebiscita aa Koroškem, ki nam je odtrgal naše nesrečne brate od naše zemlje. Ta dan pa naj ae bo za nas dan nesreče, ampak Kosovski dan, ki nas mora pripeljati prej ali slej do združitve. Najvišji marfdarinsKi svet Dne 7. septembra je imel višji Šolski Svet svojo sejo. Zakaj se ta >svet« imenuje >višjk, ker »nižjega« ni, tega sicer noben pameten človek ne razume, ampak če že hočejo gospodje biti »višji«, jim mi to rade volje priznavamo in se izrekamo tudi za to, da se imenuje šolski svet za Slovenijo najvišji in najmogočnejši«. Torej ta »najvišji in najmogočnejši svete je sklenil tako: »Ivan Vesenjak, profesor na državnem moškem učiteljišču v Mariboru, ki se udeležuje vtakozvanilic katoliških shodov na Štajerskem, hujska ljudstvo najnesramneje proti sokolstvu in Srbom, torej naj pride v disciplinarno preiskavo.'- Tako je sklenil »najvišji« šolski svet v svoji »najvišji« modrosti! S tem svojim sklepom, ki seveda ni bil enoglasen ali enodušen, je napravil >najvišjk šolski svet, torej reprezentanca slovenskega šolstva, svOj najpokor-nejši >kotau<- pred dr. Žerjavom in njegovo centralistično družbo. Pomislite, s 1 O -venski šolski sveti Tish" slovenski šolski svet, kateremu je izročena skrb za našo slovensko mladino in za naš slovenski naraščaj, se valja v prahu pred skupino dr. Žerjava, ki je ž n'im vred v sredi votla, okoli kraja je pa nič ni! Čast in slava takemu »slovenske-m u >najvišjemu« šolskemu svetu! Pa preidimo na konkreten slučaj g. prof. Vesenjaka. Kaj je on zakrivil? On je govoril proti Sokolom v šoli in opozarjal na nevarnost, ki preti šoli, če se šola kot taka postavi v službo sokolstva. Sedaj pa vprašamo: »Ali mož ni imel prav? Kai naj pomeni »Sokol« v šoli? Ali bodo naši otroci pametnejši, če bodo znali telovaditi po sokolski komandi? Ali je glavni cilj šolske vzgoje na vse zadnje telovadba? Naše skromno mnenje gre za tem, da morajo paglavci najprej znati brati in pisati in računati, potem dolgo ne pride nič in še enkrat nič in šele potem telovadba, ampak šolska in potem zopet dolgo ne pride nič in za tem pride šele sokolstvo, ampak izven šole!! Takrat že več ne odločuje šolska oblast in sila zakona, ampak prosta volja ljudi. Žerjavov gospod bi pa radi drugače. Ta gospod pravijo, da moramo mi, svobodni in neodvisni starši, tudi od njegove volje svobodni in neodvisni, dajati svoje otroke vzgajati v sokolskem duhu. Toda gospod Žerjav: Ali mislite res, da smo vsi odvisni od Vaše milosti? Ali res mislite, da Vi nam vsem režete kruh v Jugoslaviji? M i, k i srno na svoji zemlji svoji gospodje, se Vam ne bomo pokorili, ker i a š a zeml ja je naša zemlja in naši otroci so n a š i otroci, in mi, ki obdelujemo svojo slovensko zemljo, ne potrebujemo od Vas nobene milosti za svoje otroke. Če imate Vi svoje otroke, pošljite jih zaradi nasjv judovsko šolo, ampak nikdar ne bo kakšen Žerjav komandiral nam, ki imamo in premoremo še toliko, da bomo svojo otroke vzgajali ali dajali vzgajati p o s v o -je in ne po ŽeravOvol Tej mandarinski komandi se mogočo lahko uklanja kakšen »najvišji šolski svet«, ki bogT.na po kakšni milosti uživa naslov ■lovenskk, magari s svojimi otroci vred, nikdar pa se tej komandi ne bo uklonilo slovensko ljudstvo, ki hoče slovensko, do-mčo in pošteno krščansko Solo! Za tnke stvari so Žerjavov gospod še mnogo premajhni! Kdo pa je Žerjav, kaj pa je Žerjav? če se ga naši ^demokratski« učitelji boje, ker se boje za svoj v s a k d a nji kruh ni že zdavnaj ne bojimo več, v. je On, gospod Žeriav - nič! » Če pa naš slavni ^najvišji deželni šolski svet« misli, da so Žerjavov gospod vse — pa dobro; bomo videli čez mesec ali dva! Takrat bo neusmiljeno pel lastni dr. Žerjavov bič po hrbtu Žerjavovih privržencev! Le bati se ne ! Le naj prof. Vesenjaka disciplinirajo, kar naj ga — ali misli dr. Žerjav s svojimi podrepniki v »najvišjem« svetu vred, da bo prof. Vesenjak potem lačen? Ne bo! Več kruha bo imel in boljšega, kot doslej! Toliko bi imeli povedati mi o konkretnem slučaju. Važnejša pa je principijolna stran. Država pravi, da hoče državno šolo. Tudi Žerjavov gospod pravijo tako. Ker pa vemo danes že vsi, da imajo Žerjavov gospod povsod smolo, kjerkoli kaj primejo, je očividno, da je stvar z državno šolo napačna. Država ima po vseh demokratičnih principih samo to nalogo, da skrbi za to, da pridejo vsi otroci v šolo in da se nauče branja, pisanja in računanja. In prav nič več! Duh pa, ki naj vlada v šoli, je stvar staršev! Ti vzdržujejo šolo in zato bodo tudi gospodje starši ukazovali in odločevali o tem, v kakšnem duhu se bo njihova deca vzgajala in ne država! Država 6mo mi, ki plačujemo davke in plačujemo tudi šole in ne kakšen Žerjav, ki nič nima, kakor sam pravi. Pa bo tak-Ie človek komandiral nam? Kdo pa je on? Danes je minister po milosti volilnih ostankov, jutri pa nič! Ta nam županil ne bo, v šoli že celo ne! Ž njim iu z njegovimi ponižnimi hlapci, pa naj magari sedijo tudi v »najvišjem mandarinskem svetu«, bo pa slovensko ljudstvo pri prihodnji priliki pomedlo, da ne bo ostala od njih tudi bela pomarančna peška na tleh. Tako se glase sklepi katoliških shodov, tako zahteva ljudsko mnenje, in tako tudi bo! PRIBIČEVIČ IN DR. ŽERJAV ZAPRETI L A Z DEMISIJO. - HUDI SPOPADI NA SEJI GLAVNEGA ODBORA DEMOKRATSKE STRANKE. Zagreb, 9. (Izv.) »Slobodna Tribuna« poroča, da je načelnik demokratske stranke Davidovič danes dopoldne obvestil njeno uredništvo, da dospe nocoj zvečer v Zagreb ter da se bo jutri zjutrai skupaj z dr. Veljkovioero, Pavlovi <'em in Šečerom udeležil kongresa javnih delavcev. Pri tej priliki povdarja »Slobodna Tribuna«, da je kongres velika politična potreba in dohod Davi&oviča znači veliko krizo v demokratski stranki. Belgratf, 9. (Izv.) Na seji osrednjega odbora demokratske stranke je došlo do hudih spopadov, ker se dr. Davidovič kot šef demokratske stranke udeleži kongresa v Zagrebu, ki je napenen baš proti demo-kratslvu. Davidovič je na ugovore Pribiče-viča in njegovih pristašev dejal: Položaj v državi je zelo težak in zapleten. Zato je dolžnost vsakega patriota, storiti vse, da se razmere urede in izboljšajo. Kakor rečeno, je bilo v glavnem odboru mišljenje glede tega razcepljeno. Posebno je nastopil proti Davidovicu minister Pribičevič, ki je dejal, da bi se Dn-ddovie tega kongresa že j radi tega ne smel udeležiti, ker je kongres j naperjen proti vidovdanski ustavi, katero moramo braniti. Sekundiral je Pribičeviču dr. Žerjav. Davidovič je odgovoril, da želi iti, ker se mu to zdi važno in potrebno, da se na ta način reši spor med Hrvati in Srbi. Nato sta Pribičevič in dr. Žerjav zagrozila, da odstopita kot ministra, če pride Davidovič vkljub njunemu odporu v Zagreb. Kriza demokratov je s tem na vrhu. v Zagrebu. USTANOVITEV NOVEGA POLITIČNEGA BLOKA. Znereb, 9. (Izv.) -Slobodna Tribuna« piše o jutrišnjem kongresu, da bo manifestacija za novo smer naši politiki. To bo odločilni korak, ki ga je treba storiti, da se rešimo sedanjih razmer. Ustavo je treba spremeniti v duhu popolne enakopravno sti! Zagreb. 9. (Izv.) Naš dopisnik dozna-va iz vrst okoli »Slobodne Trbune«, da je namen zaere'*?'' o ustvaritev nove politične skupine. V to kombinacijo pojdejo srbski zemljoradniki, narodni so-cialci, dr. Trumbič, dr. Smodlaka in del demokratov z Davidovičem na čelu, ti so skupina srbskih samostalcev. Tej kombinaciji se pridruži še oni del Hrvatske zajednice, ki ga vodi A. Lorkovič. S tem se ustvarja nov blok, ki naj onemogoči postanek vsakega novega bloka. Zagreb, 9. (Izv.) Na kongres v Zagreb pridejo tudi zastopniki Jugosl. Muslimanske organizacije z dr. Hrasnico, Husein Ha-libegom in Kurbegovicem. Zastopana bo odločna Spahova skupiua. Muslimanski od- poslanci imajo pooblastilo, da ne govore le v svojem, ampak v imenu cele svoje organizacije. Zagreb, 9. (Izv.) Poleg mnogih drugih politikov in javnih delavcev iz raznih dežel je iz Dalmacije poleg dr. Tartaglia in dr. Smodlake došel na kongres msgr. dr. Bulič, iz Slavonije sta došla narodna so-cialca dr. Rostobar in posl. Deržič, iz Srbije pa Davidovič ter več njegovih prista-šev-poslancev demokratske stranke. Zagreb, 9. (Izv.) Današnja »Narodna politika« piše o kongresu ter pravi, da ga tvorijo politiki, ki med ljudstvom nimajo po večini prave zaslombe. Med njimi so taki, ki nosijo vso soodgovornost za vse čine, ki je zanje soodgovoren Pribičevič. Vendar pomeni ta kongres korak v izboljšanje razmer. Kakor je svoj čas znana reška resolucija preokrenila vso hrvatsko politiko, tako bo morda morebitna zagrebška resolucija privedla do preokreta v notranji politiki naše države. , ,, • • T 'i' ''•'"• Pred obnovitvijo turškega imperija. SMIRNA OBKOLJENA. — PADEC MESTA SE PRIČAKUJE VSAK HIP. -POGOJI ANGORSKE VLADE. — PROGRAM NOVE GRŠKE VLADE. - TURŠKI SULTAN NAMERAVA ODSTOPITI V PRID PRESTOLONASLEDNIKU. London, 9, sept. (Izv.) »Daily Tele-graph-: poroča iz Smime: Včeraj zvečer je bilo mesto obkoljeno. Turška konjenica je zaredla višine, pehota je na pohodu. Padec mesta je le še vprašanje par ur. Iz Carigrada je došlo poročilo, da pričakujejo, da bodo turške čete danes zasedle Sminio. Pariz, 9. sept. (Izv.) Iz Carigrada poročajo, da bo angorska vlada zahtevala izpraznitev Tracije in takojšnjo izpraznitev Carigrada. London, 9. sept. (Izv.) Brzoj"avka iz Sminie danes zjutraj ob 10. uri poroča: Položaj mesta je nevzdžljv. Vsak hip pričakujejo, da bodo turške čete zasedle mesto. — London. 9. sept. (Izv.) Reuter poroča iz Sniirne 7. t. m. ob 4. pop.: Grki se drže na črti vzhodno od Salihni. Nobenega upanja ni, da bi se mesto držalo. V mestu in okoliških vaseh je vse polno beguncev, ki jih cenijo na 200.000. Na jugu so prišle turške čete za grško armado, ki se umika v smeri Brussa—Panderna—Mondania. Pariz, 8. sept. (Izv.) Iz Angore poročajo: Turška konjenica je vdrla v Per-gamon. Ateae, 9. sept. (Izv.) Za ministrskega predsednika je imenovan Skuludis. Atene, 9. sept (Izv.) Halotoropulos je izjavil zastopnikom časopisja: Edini program nove vlade je, da roši deželo i;: sedanjega težavnega položaja._ Pariz, 9. sept. (Izv.) >Petit Parisien« poroča iz Londona: Iz Carigrada so došle vesti, da se namerava sultan odpovedati prestolu na korist prestolonasledniku. * KaM shod pri Sv W\w Maribor, 8. sept. 1922. Na Mali Šmaren se je vredno in dostojno zaključila vrsta sijajnih katoliških shodov na Štajerskem. Koroško-štajerski katoliški shod v Sv. Križu nad Dravogradom je bil sijajno obiskan. Na tisoče ljudstva iz Mislinjske in Dravske doline ter štajerskih obmejnih hribov kakor tudi iz mežiške doline in drugih koroških krajev je privrelo skupaj z železnico, na okrašenih vozovih ter peš ali na kolesih. Koroški, mariborski in celjski vlak so bili natrpani ljudstva. Shod pa je obiskalo tudi zelo mnogo katoliških Slovencev iz avstrijske Koroške, ki so bili deležni prisrnega pozdrava. Po dohodu vlakov se je služila v žup-ni cerkvi v Dravogradu sv. maša, ki jo je opravil poslanec g. dr. H o h n j e c. Po sv. maši se je razvil dolg in veličasten sprevod k Sv. Križu. Kmečke in delavske organizacije so otvorile sprevod, nakar so sledile cerkvene organizacije, nato župani, Orli, Orlice ter skupina neorganiziranih. Pred lepo četo Orlov je korakala vrla domača godba iz Trboj, ki je ves čas neumorno in lepo svirala. Pri Sv. Križu je po dohodu sprevoda imel zunaj na prostem lep cerkveni nagovor g. vseučiliščni profesor dr. R o ž m p n , pontifikalno sv. mašo pa je ob asistenci služil na prostem generalu! vikar premil. g prošt Volbenk S e r a j n i k. Po končanem cerkvenem opravilu so se zgrnile ogromne množice na pobočja hriba pod cerkvijo. Ves prostor naokrog je bil natlačeno poln. V ognjevitih in krepkih besedah je otvoril zborovanje v imenu pripravljalnega odbora g. dr. C u k a 1 a , ki je razložil pomen zborovanja. Za predsednika shoda je bil izvoljen poslanec Vladimir P u š e n j a k , za podpredsednika pa delavec K o g o v n i k iz Guštajna; zapisnikaria sta bila gg. župnika Volčič in Kuhar, častna predsednika pa kmetski župan Luka Pogač iz Pameč v Mislinjski dolini ter gerent guštanjski Kotnik Franc. Po kratkih uvodnih besedah posl. Pušenjaka je govoril viharno pozdravljen posl. dr. H o h n j e c o položaju katoličanov v .Jugoslaviji ter o katoliški šoli. Ogromno odobravanje je žel poslanec za svoja izvajanja, os ob i to tedaj, ko je izjavil, da se katoliško ljudstvo ne bo vpognilo diktatu svobodomiselnega učitelj3tva, katero je na Bledu proglasilo šolo za državno stvar. Kadar bodo' liberalni učitelji zidali šole tor staršem plačevali zato, da pošiljajo otroke k njim v šolo, takrat bodo lahko komandirali šoli. Sedaj pa je vzgoja otrok stvar katoliških staršev, ki so za svojo otroke odgovorni pred Bogom. — Nato je urednik Krem-ž a r iz Ljubljane govoril o pravih in napačnih signalih v življenju ter posebno o dobrem in slabem časopisju. — Akademik R a j š p je pozdravil zborovanje v imenu katoliške mladine, sestra Sušnikova, načelnica prevaljskih Orlic, je pozdravila kat. shod v imenu koroške slov. mladine. Nato je govoril vseuč. profesor dr. S 1 a v i č v lepem govoru o katoliški organizaciji in krščanski družini. — Poslanec P u š e -n j a k je v sklepnem govoru povzel izvajanja govornikov ter krepko utemeljil resolucije. Končno je koroški delavec K o -g o v n i k kot podpredsednik kat. shoda navdušeno govoril o kat. organizaciji, nakar je bil shod zaključen. Sprejele so se resolucije, ki so slične drugim, omeniti pa je, da je resolucija proti zahtevam svobod, učiteljstva izredno ostra ter napoveduje svobod, težnjam neizprosen boj. Med navdušenjem in polno novih načrtov za bodoče delo se je razšlo ljudstvo s tega koroško-štajerskega katoliškega shoda. Parlament še ne bc sklican. Belgrnd, 9. (Izv.) Vlada se še ni odločila, kedaj naj bo seja parlrmentn. Toliko je skoraj gotovo, da narodna skupščina ne bo sklicana pred 1. oktobrom. 16. septembra bo seji zakonodajnega odbora, ki ho razpravljal najprvo o uradniškem vprašanju ter nato o novih davkih 'Tu li" Ti i iT flvsfrMo vprašanje na konferenci. Ženeva, 9. (Izv.) Splošno zanimanje za avstrijsko vprašanje traja dalje. Tekom današnje debate so se vsi govorniki zavzemali za Avstrijo. Jugoslovanski zunanji minister dr. Ninfič je v svojem govoru označil avstrijsko vprašanje kot najvažnejšo vseh vprašanj o katerih se bo razpravljalo v Društvu narodov. V interesu cele Evrope je, da se Avstriji hitro in odločno pomaga. Posebno se je zavzemal za Avstrijo francoski delegat Hanotan, ki je izrazil željo Francije, da se takoj pomaga Avstriji iz sedanjega težkega položaja. Ženeva, 9. (Izv.) Zvezni kancelar dr. Seipel, ki je včeraj zjutraj odpotoval iz Ženeve, je prekinil vožnjo v Bernu, kjer je obiskal zveznega predsednika dr. Hapba in zveznega svetnika Šcluiltosa. Oba sta dr. Seiplu zagotovila, da ho zvezni svet takoj pričel razpravljati o avstrijskem vprašanju. Dr. Seipel je obiskal tudi papeževega nuncija nisgr. Maglione, ki se je to dni mudil v Ženevi. Zunanji minister dr. Grunberger ostane Še nadalje v Ženevi. Če pride pri razpravah o avstrijskem vprašanju: do ugodnih rezultatov, se bo zvezni kancelar dr. Seipel vrnil v Ženevo. Ženeva, 9. sept. (Izv.) Odbor petorlce za avstrijske zadeve je imel danes svojo prvo sejo, katero je vodil Balfour. O poteku seje ni bil izdan oficielni komunike. Tudi nadaljne seje bodo tajne. Princ Jurij in vlada. Belgrad, 9. (Izv.) Danes dopoldne sta se seala mnistra Timotijevič in Markovic s princem Jurijem. Svetovala sta nui, naj se nastani v Nišu. Iz njegovo okolice pa se čuje, da princ Jurij ne namerava ničesar ukreniti, dokler se ne vrne kralj iz inozemstva. Jurij stoji na stališču, da vlada ni kompetentna reševati njegove zadeve, kar je pridržano lo kralju. Zato si tudi princ Jurij pridržuje nadaljno postopanje. Kralj odpotoval v Pariz in London. PAŠIO SE VRNE V BET/JRAD. Belgrad, 9. (Izv.) Ilralj Aleksander je danes s kraljico zapustil Mar. Lažne ter se odpeljal v Pariz. Iz Pariza bosta kralj in kraljica obiskala še London Ministrski predsednik Pašič pa bo v očigled doma nastali situaciji prekinil svoje bivanje v inozemstvu ter se bo prih. teden iz Mar. Laznov vrnil v Belgrad. SEJA VLADE. Beterad, 9. (Izv.) Sinoči se je vršila seja vlade, na kateri je poročal minister dr. Markovic o svojem potovanju v Pariz, kjer bo pregledal delovanje reparacijske komisije. Dr. Popovic jo predlagal ukinjenje ■uvozne carine na vse vrste socivja. Nato je bil podpisan ukaz o spremembi carine. Razorožitev f^ažarske. Ženeva, 9. sept. (Izv.) Pododbor šeste komisije je v tajni seji razpravljal o vprašanju, če je Mažarska res razorožila v smislu mirovne pogodbe. Zastopniki male antante so dokazovali, da razorožitev ni popolna, in so zahtevali strogo preiskavo, ki naj jo izvede medzavezniška komisija. Ta zahteva je bila sprejeta. Ratifikacija donavske konvencije. Pariz, 9. sept. (Izv.) Havas poroča trradno: Zastopniki Belgije, Francoske, Anglije, Grške, Italije, Romunije, Jugoslavije in Češkoslovaške so danes sporočili zunanjemu ministru ratifikacije svojih vlad glede donavske konvencije. VPRAŠANJE RAZOROŽITVE. Ženeva, 9. (Izv.) Mešana komisija za razorožitev je včeraj popoldne izročila tretji komisiji svoje poročilo. Kakor lani, tudi sedaj povdarja komisija v svojem poročilu, da so največja ovira razorožitvi neurejene in nestalne politične razmere. SKLICANJE RU¥U\SKEGA PARLAMENTA. Bukarešt, 9. (Izv.) Listi poročajo, da je parlament sklican na izredno zasedanje, da dovoli zvišanje civilne liste kraljevi rodbini in sklene zvišanje draginjskih do-klad državnim uslužbencem. NERESNICE VESTI 0 ŽELEZ. ŠTRAJKU V AVSTRIJL Dunaj, 9. sept. (Izv.) V inozemstvu razširjene vesti o železničarskem štrajku v Avstriji so brez vsake podlage. V Avstriji vlada popoln red in mir. IZGNAN ČASNIKAR. Zagreb. 9. sept. (Tzv.) Danes je vlada izgnala iz Zagreba za dobo 3 let komunista Kamila Horvatina, urednika >Borbe*. DRAGTNJSKI NEMIRI V K \RLOVTCAH. Berlin, 9. sept. (Izv.) >Berliner Tage-blatt« poroča, da so v Katovicah izbruhnili veliki draginjski nemiri. Na trgu so demonstranti oplenili vse lope. Na lice mesta so bile odposlane močne policijske čete. dne 7. septembra 1922. Trajala je od 8 zjutraj z dveurnim presledkom do pol 9 zvečer. Navzoči so bili vsi člani, oziroma njihovi namestniki, razen predsednika dr. Bevka, okr. glavarja dr. Karlina in zastopnika staršev Fran-hettija. Predlog o disciplinarni preiskavi zoper Slomškarje. • Sejo vodi podpredsednik Dimnik, ki poroča v začetku o nekaterih zadevah v višjem šol. svetu in obžaluje, da so se črtale v prosvetnem proračunu nekatere važne postavke. Nato prebere interpelacije in samostojne predloge. Interpelacija zaradi Leona Ferlnge, šolskega vodja v Ko-privniku, če ie predsedstvu viš. šol. sveta znano nevzgojno delovanje tega šolnika in kaj se bo proti njemu ukrenilo. Izstopil je iz katoliške cerkve, ima pri sebi 8 letnega nečaka, ki še ni krščev, se vede v gostilni nedostojno in tudi v šoli ne izpolnjuje svojih dolžnosti. Podpredsednik naznani, (la jc Ferluga izstopil iz šolske službe in da nima šolska oblast sedaj z njim nobenega stika več. Interpelant kan. Nadrah se čudi temu, kako ie bilo mogoče floveka, ki nima nobene skušnje, niti mature, postaviti za šolskega vodjo na trirazrednici, kjer je bil predstojnik dveh stalno nastavljenih učiteljic. Naj se pri nastavljanju šolskih vodi- teljev bolj gleda na njihovo sposobnost in moralno kakovost. — Stalni predlog kan. Vraberja, da so na Štajerskem za velike počitnice določijo tisti meseci, ki so bili doslej za to določeni. — Ravnatelj Gnus predlaga disciplinarno preiskavo proti profesorju Vesenjaku, Icer na katoliških shodih napada učiteljstvo in sokolstvo. — Kan Nadrah predlaga disciplinarno preiskavo zoper vso Slomškarje in, Se so dokaže, da vzgajajo Šolske mladino protidržavno in protidinastičuo, kar jim očita »Slovenski Narotk in znane resolucije UJU na Bledu, najstrožjo kazen. — Isti predlaga, naj so katehet Kogoj, ki je edini prosilec za ka-teh. službo v št. Vidu nad Ljubljano, pa je njegova prošnja obležala pri kraine«h šol. svetu, kaj sedaj — v začetku šoi. leta—• prideli ljudski šoli v št. Vidu, da bo med šolskim letom zmešnjav v šoli- — Za te štiri predloge je določil podpri :*<-injk razpravo na koncu seje. Razna imenovanja. Nato se je po sporedu sestavilo i^kaj tropredlogov za srednješolske službe in se je brez dolgih debat podelilo več rneščan-skošolskih in osnovnošolskih učiteljskih služb. Za kateheta na deški meščanski šoli v Celju je imenovan Frančišek Lukman in na osnovni šoli v Novem mesbi frančiškan p. Akvin Ottavi. Katehetska služba v Kočevju se znova razpiše. Izmed svetnih učnih oseb omenjamo samo Aon Ojstriš, ker jo je >Jutro« izpustilo. Dobila je službo na I. mestni delci, meščanski šoli v Ljubljani. Mestni občinski odbor v Mariboru je prosil, da se pridele štiri učiteljice ondotnemu dečjemu zavetišču. Referent nadzornik G a -b r š e k (?) je med drugimi predlagal tudi eno, ki je prestopila tudi v pravoslavno vero in se namerava poročiti z nekom, ki se je ločil od svoje žene in je prav tako spremenil vero. Nadrah je protestiral proti temu, da bi bila taka oseba vzgojiteljica katoliških otrok v zavetišču. Opozoril je, da je zakon, kakršen se namerava skleniti v tem slučaju, po nauku katoliške vere kon-kubinat in da je tudi po naših državnih postavah neveljaven. Vse ni nič pomagalo. Proti referentovemu predlogu je glasoval poleg obeh duhovnikov samo dr. Poljanec, dr. Majcena pa tisti čas ni bilo v dvorani. Odprava obveznih šolskih mas. — Energična izjava kanonika Nadraha. Referent nadzornik Wester predlaga spremembo § 6. discml. reda glede verskih vaj na srednjih šolah. Po vidovdanski ustavi se šolska mladina ne sme več siliti k božji službi. Zato prvi dve točki omenjenega paragrafa, ki rovorita o obvezni službi božji, nimata več veljave. Nadomestita naj se s sledečo določbo: »Učenci, ki se udeležujejo božje službe in verskih vaj, se morajo pri niih dostoino vesti.c Tretja točka, ki določa molitev pred šolo in po šoli, ostane. — Kan. Vraber dokazuje, da je treba posebnega zakona, ki bo uredil šolsko službo božjo. O tem zakonu govori ustava samo v členu 12., ki pravi, da dolžnost udeležbe pri verskih vajah za osebe, ki so podložne očetovski, varstveni in vojaški oblasti, odredi zakon. Dokler ni tega zakona, država nima pravice tozadevno kaj | spreminjati. Saj so tudi razne druge določbe o ustavi, ki se ne izvajajo, ker čakajo posebnega zakona. — Vladni tajnik dr. Majcen izjavlja, da šolska oblast ni ne očetovska, ne varstvena, ne vojaška: zato ji tudi zakon no more dati moči, da bi silila učence k bogosiužnim vaiam. — Kan. Nadrah meni, da ni bilo prav nič treba tako hiteti s tem bojem proti šolskim verskim vajam. Brez vsake škode za državo bi se bilo lahko počakalo novega šolskega zakona. Pa če že hočejo brezverski starši imeti za svoje otroke brezversko vzgojo, naj jo imajo, pa naj tudi sami nosijo posledice take vzgoje. Mi pa tudi za verne starše za. ktevamo svobodo vesti, da ne bodete silili njihovih otrok k prireditvam, Id so proli njihovi vosti, da jih ne bodete silili peti so. kolsko himno: (Jelene: Jo je ministrstvo potrdilo.) Ministrstvo nima pravice v teh zadevah kaj ukazovati. Mi se uklanjam« vsem državnim postavam in naredbam; po-stavam in naredbam, ki so proti božjim po. stavam, se pa nikdar ne bomo uklonili, (Gnus: »Torej upor!« Jelene: »Bomo že videli.«) Država uima pravice, posegati t vest krščanskih staršev. Bog je nad državo, —- Predlog je bil sprejet proti glasovoma obeh duhovnikov. Pametna odredba. Nadzornik Wester je dalje poroča1 o dveh predlogih Zdravstvenega odseka za Slovenijo za vzgojo mladine, ki »ta bila oba sprejeta. Prvi predlog se tiče dijaških stanovanj. V začelku šol. leta naj posebna komisija pregleda dijaška stanovanja, če so neoporečna v zdravstvenem in moralnem oziru. Drugi predlog prepoveduje vem učenem pušenje tobaka iu obiskovanje gostiln in ' avarn razen v spremstvu starše? iz pametnega vzroka. Dr. Poljanec je mnenja, da take prepovedi več škodujejo, kot koristijo, ker nimamo sredstev, da bi učence k izpolnjevanju teb prepovedi prisilili. Referent je pa drugačnega mnenja in se je pri zagovarjanju teb predlogov skliceval na Foersterja, ki zahteva za mladino do ločenih zapovedi in prepovedi. Zadeve, tičoče se meščanskih šol. — Ne zadostno znanje nemškega jezika. V referatu nadz. dr. Poljanca so važne nekatere določbe, ki so se sprejele glede meščanskih šol. Te so sledeče: Ce je učenec kak razred ponavljal, pa je na koncu leta v dveh glavnih predmetih dobil nezadostni red, sme učiteljska konferenca njegov zopetni sprejem odkloniti. Iz srednjih šol morejo učenci prestopiti ua meščansko šolo takole: Če so dobili na srednji šoli na koncu leta v tistih predmetih, ki se uče na meščanski šoli, prvi red, prestopijo v isti razred, v katerem so bili nazadnje na srednji šoli, torej iz 1. v 1., iz 2. v 2. itd. Če imajo v latinščini, francoščini in drugih takih predmetih, ki na meščanski šoli niso obligatni, drugi red, to nič ne ovira njihovega prestopa- Če je pa učenec srednje šole padel v drugih predmetih, se more sprejeti v I. ra^ied meščanske šole, če dokaže, da je-dovršil 5. razred osnovne šole. — Učiteljski zbor trgovske šole se je pritožil, da prinašajo ab-solventje meščanske šole s seboj premalo znanja nemščine, ki je v naši trgovini neobhodno potrebna. Predlaga, naj bo nemščina na mešč. šolah obvezen predmet. Referent ni za to, da bi bil ta jezik obvezen predmet, stavi pa razne predloge, ki omogočujejo bolj uspešno učenje neobveznih predmetov, posebno, da si učenci smejo izbrati prostih predmetov samo za 6 tedenskih ur in da mora'o učitelji, ki uče proste predmete, biti zanje usposobljeni. Šole na mejah. Ti sklepi dobe veljavo, ko jih potrdi oddelek za prosveto in vere. — Veliko težavo delajo šolski upravi šole na severni meji na Štajerskem, ker učitelji nočejo prositi za službe na teh šolah. Sklene se, ministrstvu priporočiti naredbo, da bi na Packa. 13 francoski napisal Ren£ Bazin — Poslovenil A. B. (Dalje.) Gospod Charnot je veren svojemu mestu pod tintTiikom na desni. Opazujem ga. Redno prihaja med prvimi, urno stopicaje. Njegovi srednje dolgi lasji so skrbno počesani na sredi glave, brada je vsak dan na novo urejena. Ima navado, da nabaše cele kupe zapiskov v žepe zimske suknje; zato je zgora[ vedno nabrekla in razširjena nalik košarici. Čita počasi in resno skozi zlata očala, malo knjig sicer, toda vse vezane v telečjem usnju, kar priča o njihovi starosti. V načinu, kako iih prelistava, je nekaj obrednega. Uslužbenci ga imajo radi, nekateri varuhi ga naravnost obožavajo. Prijazen je ■/. vsakim človekom, le meni se izogiblje. Vendar ga pogosto srečavam v predsobi pri oblačenju, češče v Richelieu-jevi ulici, ko gre proti Seni. Ustavi se pri Moliero-vem vodometu in si kupi kostanja. Tudi jaz imam to navado, ki naju zbližuje. On jih kupi za dva novca, jaz za enega: na ta iiačin je tudi družabno stališče vposteva-no. če pride za menoj, mu dam prednost; ce je pred mano, čakam z veseljem in potrpežljivostjo, iz katere odseva moje spoštovanje. Vendar ni nikoli pokazal, da je to zapazil- Re da se mi je parkrat zazdelo, kakor da se je nalahno nasmehnil in me kradoma postrani pogledal, toda ti starčki- i učen jaki so tako umerjeni I j dal, toda tj,^arčki-učenjaki so tako umer- ' jeni! Mislim, da mu ni ušlo, da ga iščem. In res je to: prežim na priložnost, da popravim budalost, ki sem jo naredil. Pokazati se mu hočem v lepši luči kot pri onem nesrečnem obisku. In kaj me tako vleče k njemu? Ona! Odkar mi je gospod Mouillard zagrozil z gospodično Berto Lorinetovo, vstaja v mojem srcu podoba ljubke gospodične Jeanno z dvojno upornostjo in jaz je nisem prav nič žalosten. Pa ne, da bi jo ljubil! Kaj še, tako daleč še nismo! V par mesecih moram zapustiti njo in moram zapustiti Pariz. Ne, vse, kar želim, je to, da bi jo enkrat srečal na ulici, videl v gledališču ali kje drugje, da bi ji dal vedeti po obnašanju ali še raje z besedami, kako mi je žal radi onega dogodka in kako vroče jo prosim oproščenja. Potem bi ne bilo več tega prepada med nama, potem bi jo srečaval brez zadrege. >,. Poklical bi lahko na pomoč njeno podobo, če bi me strašila Berta Lorinetova, ko bi me ponosna šobica ne spominjala več na moj greh- Ona bo zame vedno simbol pariške ljubkosti, združene z otroško ljubeznijo. Spremljala me bo zunaj na deželi kot vonj redke cvetlice in če bom ke-daj zapel: Hymen! O Hymenaee! se bo to zgodilo za katero drugo, ki ji bo morala biti podobna... Mislim, da moja čustva ne gredo preko te meje. Vendar pa si nisem prav gotov: pri tem iskanju sem tako vstrajen in žilav, da se sam sebi čudim, razočaranje po neuspelem čakanju je tako živo, da ga ni mogoče spraviti v sklad s »hladno« pametjo. No, mogoče imam pa »toploc pamet! Poglejmo nekoliko: podajmo račune o naših neumnostih! Januarjevega popoldneva sem osemkrat zapored premeril Univerzitetno cesto od št. 1—107 in nazaj od št- 107—1: Je-anna se ni pokazala, čeravno je bil jasen, bliščeč zimski dan. Devehiajstega dne istega meseca sem bil pri predstavi Andromahe, dasiravno sicer nisem preveč navdušen za klasike. Drugi tak poskus se je ponesrečil sedemindvajsetega: ne prvič ne drugič nisem zagledal gospodične Charnot-ove. Če Institut ne navaja svojih hčera, da ploskajo Andromahj, kam pa jih pošilja? Mogoče nikamor. Veselje, kadar grom skozi Tuilerije, preletim s pogledom gručo raztresene med kostanjarji. Otroci se tam igrajo in padajo, varihinje, ki jih spuščajo na tla in mamice, ki jih pobirajo; tuintam blodi osamljen vojak. Jeanne ni nikjer! Včeraj sem bil pet ur v Bon March6- Bil je dan pomladanske razstave in po pravici sem mislil, da mlada in lepa Pari-žanka ne bo zamudila lepe prilike. Ogromni bazar je poln ljudstva, ko vstopim okoli ene popoldne. Ni lahko ustaviti se toku. ki te je zajel in tudi jaz sem se dal potegniti brez volje enemu od njih s seboj, kakor žival, ki je zgrešila gospodarja. Tok me je zanesel do prodaialnic in me pu til v sredi smejočih se prodajalk, ki se na tihem hehetajo blodečemu študentu. Sram me je, sledim Angležinji, ki si s pomočjo svojih komolcev napravi pot skozi dvajset kontoarjov. Končno se zatečem v čitalnico, ves truden, izmučen in prašen kot po dolgi hoji na solncu. Ti norček, prezgodaj je: moral bi bil na to misliti! si pravim- Prišla bo šele potem, ko bo Knjižnica zaprta, skupaj z očetom. Recimo, da se vsedeta na električno, ne iroreta biti tukaj pred po peto. Treba je porabiti čas, ki mi v obilici preostaja. Napišem pismo stricu MouiUar-| du. Za sam naslov porabim sedem minut i Nikoli od devetega leta sem ga nisem napisal skrbneje. Ko sem koncem koncev ovilek zalepil, iščem novin: vse so oddane. >Botiinc je na razpolago, odprem ga pri črki cli in ugotovim, da je v Parizu vso polno Charnotov, ne da bi štel mojega znanca, tako na primer mali trgovec Charnot, pleskar Charnot, Charnot bandažist; Članu Inštihita sem zamislil celo sorodstvo, dobro izbirajoč seveda med onimi, ki so se mi zdeli najvrednejši takega sorodstva. Kaj se je potem godilo, ne vem. Le toliko so spominjam, da sem dvakrat čutil, kakor da se je radovedna oseba naklon;la če? mojo desno ramo. V tretje sem se prebudil- (Dalje.) obmejnih šolah 2 službeni leti veljali za 3, in prositi Ciril Metodovo družbo, da bi te šole podpirala. Priporočalo se je, naj se pošiljajo v te kraje modri, starejši učitelji, ki bodo ljudstvo z ljubeznijo pridobivali za našo državo. Zgubljena Koroška in nezadovoljna Prekmurska učita, kako previdna mora biti šolska oblast pri nastavljanju nSiteliev v teh šolah. Po referatu dr. Majcena, ki se je pečal z razširitvijo iu ustanovitvijo šol in upokojitvijo učiteljev, so prišli na vrsto samostojni predlogi. Kdor govori proti Sokolu, pride v disciplinarno preiskavo. Ravnatelj Gnus zahteva disciplinarno preiskavo za prof. Vesenjaka. Kan. Nadrah konstatira, da se prof. Vesenjak ni pregrešil zoper nobeno postavo, ne šolsko, ne drugo. Torei ni vzroka, da bi postopali proti njemu. (Gnus: Napadal je učitelje, govoril je proti Sokolu!«) Učiteljev kot takih ni napadal in kdo mu more braniti, da hi so ne boril proti Sokolu? Gnus: »Navadite te ljudi, da ne bodo na takoimenovanih katoliških shodih tako govorili. Ko bi Kristus še enkrat prišel, bi vse pretepel.« Kan. Nadrah: »Vsi reklamirajo Kristusa zase: brezverci, komunisti, socialisti itd., pravi Kristus ie pa samo tisti, ki ga uči katoliška cerkev. In kdor je za tega Kristusa, mora biti proti Sokolu. Naš Sokol gre v vsem za češkim, češki pa je načelno protiverski.< — Po tem prerekanju je večina sklenila, naj predsednik višjega šolskega sveta oskrbi preiskovanje te disciplinarne zadeve. —1 Strahopetci! Nato se je začela razprava o premestitvi katehela Kogeja. Med razpravo vstanejo gg. Jelene, Gnus et consorles ter napravijo >exodns«. Na razgovor hi imel namreč priti napad na Slomškarje. Govorilo bi se namreč o blejskih resolucijah. Dopoldne so še glasovali za to, da se izreče priznanje gospej Zemmetovi za vzorno vodstvo meščanske šole, šolska vodstva na Viču in v Mostah in drugod, kjer so voditelji črni Slomškarji, se lahko izkažejo z raznimi priznanji šolskih oblasti za svoje državi in vladarju vdano delovanje. Oni so jih pa na Bledu žigosali za protidržavne in profidi-nastifne. In sedaj bi morali slišali, da to ni lepo. Vroče jim je postalo, pa so vstali in — bežali! Odpadel je vsled tega seveda tudi razgovor o kan. Vrabarjevem predlogu. II. Ljubljanski veliki sejem. ČEŠKOSLOVAŠKA INDUSTRIJA Jo letos zastopana mnogobrojnejše kakor lani in sicer z okusnimi izdelki pred vsem tekstilne in steklarske stroke. Razen v stalnem paviljonu ima >Cehojug< d. d., ki zastopa 51 čeških tovarn, velik, okusno prirejen oddelek v paviljonu >G<. Omeniti je treba lepe steklarsko izdelke družbe >CristaIa< iz Arnultovic v Boru in tvrdke Krivanek & Comp., nadalje porcelansko industrijsko družbo d. d. iz Ustja za elektrotehnični porcelan, družbe >Con-cordia« v Karlovih Varili za čisti porcelan, bijou-terijo iz Gablonca, tovarno perila Rudolf Galliz iz Brna, tovarno frotimega perila Cerny & PuFa iz Pribislava, tovarno za juto \Veissa & sinov iz Kralove. V dobavi jute ima tvrdka »Cehojug< skoro monopol za Jugoslavijo. — Tvrdka >Ceho-jugt, ki zastopa, kakor rečeno 51 čeških tvrdk, ima svoj sedež v Ljubljani tor podružnico v Pragi ter ter je bila ustanovljena na incijativo češkoslovaškega konzulati v Ljubljani in jugoslovanskega v Pragi. Glavni namen ji je posredovanje trgovine med obema državama. Z okusno prirejeno TMstavo izdelkov prednjači na velesejmu. LONČARSKA ZADRUGA V KOMENDL Izdelki te zadruge vzbujajo na velcsem-cju (paviljon E št. 85) splošno pozornost vsled dobre kakovosti, lepe oblike in zmerne cene. V Komendi pri Kamniku jc lončarska domača obrt že starodavna in se pečajo ž njo v prvi vrsti prebivalci vasi Gmajnica, Pod-boršt in Mlaka. Letos so se. lončarji združili v »Lončarsko zadrugo v Komendi«, ki ima nalogo, da ščiti skupne interese vseh lončarjev da obenem ustreže željam odjemal-4 cev s tem, da izpopolni lončarsko tehniko v vsakem oziru. Na razstavnem prostoru tc zadruge imajo Ljubljančani priliko videti prvič, kako se izdelujejo lonci in vsakovrstna posoda iz surove gline na kolovratu. Zanimanje odjemalcev za izdelke te zadruge ie zelo veliko, zlasti iz južnih krajev naše države. WEISSBACHER, DRUŽBA Z O. Z. LJUBLJANA. Ljubljanska lesna industrija »Weissbacher, družba z o z.< si je na letošnjem II. velesejmu postavila lasten majhen, a zelo okusen paviljonček. kjer vidiš 5 vrst raznih žaluzij in sicer iz lesenih deščic, platna itd. — En izdelek omenjene družbe je zavarovan z lastnim patentom in vzbuja veliko zanimanje med stavbeniki in občinstvom, pa tudi ino-zemci se zanimajo zanj. — Tvrdka \Veissbachor, ki zaposluje ca. 100 delavcev, izdeluje tudi vsa druga tesarska in stavbenomizarska dela in je najbolje vpeljana v Ljubljani in Zagrebu. Želimo, da se njen sloves razširi po vsej naši državi. TOVARNA KLOBUKOV ŠEŠIR D. D. SKOFJA LOKA. Posebno razveseljivo je dejstvo, da se je udeležila velesejma tudi nova slovenska industrija, ki ima namen osamosvojiti naš trg od tujega uvoza. Med temi tovarnami igra zelo važno vlogo tovarna klobukov »Sešit* v Škofji Loki, ustanovljena I. 1921. Podjetje ima 10 milijonov delniške glavnice, ki se nahaja popolnoma v domačih rokah. Tovarna zaposluje krog 200 delavcev in je opremljena z najmodernejšimi stroji za izdelavo klobukov iz zajčje kože. Specialiteta te tovarne so ve-lourklobuki, ki jih tovarna že izvaža v Avstrijo. Podjetje je največje te vrste v Jugoslaviji, Izdelki tovarne klobukov vzbujajo splošno pozornost, zanimanje in priznanje. JUGO-AUTO, je nanovo ustanovljena slovenska družba, ki se peča s trgovino z avtomobili, motorji in kolesi. Ima svojo mehanično delavnico, avtotakso in garaže v Ljubljani. V svoji zalogi ima avtomobile tvrdke >Steyr<, in sicer luksusne 6 cilinderske s 40 HP, in male >Steyr< s cilindri in 23 HP. Blago je znano po svoji trpežnosti in uspehih, ki jih je doseglo na mednarodnih dirkah. Motocikli in bi-cikli so od tovarne B. S. A. Cycles Limited v Bir-minghamu (Anglija), ki so znani kot angleška specialiteta. Pnevmatiko prodaja družba od tovarne Michelin Cie. iz Clermond-Ferranda (Francija), ki je tudi vsem strokovnjakom na tem polju znana kot. prvovrstna. Družbo »Jugo-AutcK moremo le priporočati PISALNI IN RAZMNOŽEVALNI STROJI. V tej stroki vzbuja na velesejmu občo pozorna«.! razstavni oddelek mariborsko Ivrdke Aut. Rud. Legat, paviljon H, odri. 291. Ondi je razstavljen pisalni stroj svetovnega slovesa vContinentalc, razmnoževalni aparat >Rapax«, ki dela res krasno odtise., nove vrste luknjač iVeloma« in urejevalec pisem >Indus<. — Veliko pozornost obiskovalcev sejma vzbuja tudi pisalni stroj, v katerem se v par trenotkih lahko zameni latinica s cirilico in obratno. cICARUS« d. d. v paviljonu «E< vzbuja pozornost s svojimi avi-atičnimi igračkami, letečimi metuljčki iu ptički, ki so popolnoma nekaj novega ter ne brez vsakega poučnega vpliva na doco. Tvrdka je domače podjetje. TOVARNA KEMIČNIH IZDELKOV V HRASTNIKU ima tovarni v Hrastniku in Celju ter jo eno uaj-starejfih podjetij te vrste v Sloveniji, ustanovljeno že leta 1841. Izdeluje vsakovrstne kemikalije, železo-oksidne barve, pisane barve, tinte, kemično-tehnične preparate, mila itd. S svojo okusno prirejeno razstavo v paviljonu Če morda« — piše list — !r-dr. Kukovec apelira na kak skupen nastop v dobi volitev, se moti. Nifmo krivi, če ie vo-livna geometrija taka, da garantira v celi (?) državi zrnato demokratski stranki, da jo pa v Sloveniji spravlja v neprijeten položaj manjšinske stranke, ki nima upanja na mandat. To je bridko ali egoizem demokratske stranke se maščuje v tem primeru v Sloveniji.« (gMrjng Hnvlfffc — In to ;e »socialna politika«! Kakor izvemo, je dr. Žerjav, ki je pri nas minister za socialno politiko, vzel iz službe pri obrtnem nadzorništvu g. I. M i h e v c a , ki je pri obrtnem nadzorništvu nadzoroval obrate. Pred kratkim je nadzoroval gosp Mihevc neko tovarno v Tržiču. O razmerah v tej tovarni je g. Mihevc naredil na svojo nadrejeno oblast poročilo, ki lastniku tovarne ni bilo po volji. Tovarnar je pisal pisemce g. »socialnemu« ministru, ta pa je nato vrgel g. Mihevca na cesto, kakor je svojčas gosp, »socialni« poverjenik Ribnikar vrgel na cesto delavko Katauer, ki se je v svojih poročilih potegovala za to, naj bi delavski obrati odgovarjali predpisom zakona o delavskem varstvu. V ta namen, da pazi, če se ta zakon izvršuje, imamo obrtno nadzorništvo. Kdor pa na to res pazi, gre lahko na cesto. To se pri nas imenuje »socialna politika«. — »Krekova mladina«. Katoliška delavska mladina je ustanovila svojo lastno delavsko izobraževalno organizacijo. Že ime, katerega so si ustanovitelji nadjali, to je »Krekova mladina«, nam znači velik napredek za izobrazbo in pošteno vzgojo naše delavske mladine. Pozdravljamo to novo započeto delo, katero bomo vedno podpirali. — Čebelarska razstava. Vse interesente opozarjamo, da se danes popoldne ob 18. uri zaključi čebelarska razstava. Mnogo razstavljenih predmetov je še na prodaj. Ne zamudite ugodne prilike. — ček za 100 dolarjev št. F. 01090, New York Draft je bil izgubljen 9. t. m. Na čeku je poln naslov lastnikov. Pošteni najditelj naj ga odda lastniku ali upravi »Slovenca« proti nagradi 1000 K. Banke se opozarjajo, da ga ne izplačajo drugemu kot lastniku. 3767 — Vič-Glinee. Ljudski oder v Ljubljani uprizori t nedeljo dne 10. t m. t društvenem domu na Viču priljubljeno in povsod s velikim uspehom igrano N. V. Gogoljevo komedijo »JSenitov«, veseloigro ▼ 8 dejanjih. Ta igra je polna poSteno rabave in zdravega humorja, ter vzbuja cele salve neprisiljenega smeha. Obisk to Igre priporočamo cen]. občinstva najtopleje. Predprodaja vstopnic v nedeljo (danes) dopoldan od 10. do 12. ure v dnj^tvonem domu in popoldne od 6. ure naprej pri blagajni. — Etbiu Kristanovo francosko slovo. Mariborska socialistih ua j Enakost« posnema po >Jutru< vest, da jo poslano« mariborskega okrožja Etbin Kristan stopil v državno službo kot izseljeniSki delegat v New Yorku. List se terau čudi in pravi, da Etbin Kristan doslej svojih volivcev o tem svojem koraku ie ni obvestil in tam še ni nič znanega, ali je Kristan res odložil svoj poslanski mandat ali ne. — Sirote vojaških tfaustov. Po še veljavnem avstrijskem preskrbninskeru zakonu imajo sirote po vojaških gažištih (častnikih, voj. uradnikih, gažislih brez čina) pravico do vzgojevalnine do izpolnjenega 24. leta starosti aH do prejšnje preskrbe. Kot preskrbljene je smatrati sirote, ki nastopijo javno ali privatno službo š plačo, mezdo, adjutora ali dnev-nino, ki vstopijo v vojsko, v vojaški ali javni civilni zavod z brezplačno oskrbo, v semenišče ali samostan Iti se učijo pri trgovcu,' obrtniku ali umetniku, ki jih popolnoma oskrbuje, ki izvršujejo trgovino ali obrt. dalje ženske sirote, ki se omožijo itd. Nakazujoča oblast je dognala, da mnoge stranke niso prijavile takih izprememb. 2ato odreja pokrajinska uprava, da imajo vposlati vse vdove vojaških gažistov, ki prejemajo za svoje otroke vzgojevalnino (enako varuhi z a obojestranske sirote po gažistih) najkasneje do 20. sep- j tembra 192 »Računskemu odde.ku delegacije ministrstva financ (vojaške mirovine) v Ljubljani«: kratko neko'akovano prijavo s sledečimi podatki: 1. Imena in rojstni datumi otrok; 2. s čem sc peča sirota (poklic) in od kdaj; 3. dohodki iz lega poklica^ 4. kje biva in v čigavi oskrbi je sirota; 5.. knjižni izpisek glasom zadnje ček. nakaznice. Podatki naj bodo točni in strogo zanesljivi, ker bo izvršena kontrola. Strankam, ki te prijave ne bi vposlale, bi sc event. ukinilo izplačevanje vzgojevalnine za sirote stare več nego 16 let, — Koprivnik na Kočevskem. Pomožni učitelj in šolski vodja (11) na tukajšnji trirazredni osnovni šoli, leo Ferluga, rojen Primorec in nekdanji mornar, je izstopil iz katoliške cerkve in pristopil k pravoslavni veri. Nedavno je v neki tukajšnji gostilni izustil te-Ie besede: »Ce bi jaz imel otroke, bi jih bil preje z nogami teptal, kot bi jih dal krstiti ali birmovati.« In ta možakar, ki žali na tak način verski čut ljudstva, vzgaja našo katoliško mladino. (Kakor jc razvidno iz današnjega poročila iz višjega šolskega sveta, je ta imenitni pedagog izstopil iz šolske službe.) — Na meščanski šoli v Ribnici prične šolsko leto 1922-23 v četrtek, 14. t. m. Po sveti maši je vpisovanje v I. razred v pisarni ravnateljstva na deški šoli. S seboj je prinesti zadnje spričevalo, listek o cepljenju koz, po možnosti tudi domov-nico in krstni list. Pogoj vsprejema je dovršeno 5. šolsko leto — reda v jeziku in računstvu dobra. Učenci in učenke ostalih razredov naj še zglase istotain v sredo od 8. do 12. ure dop. v svrho ureditve razredov. Redni pouk se prične dne 15. t. m. Četrti razred ni še zasiguran — a vodstvo šole upa, da ga bo mogoče vkljub zaprekam kmalu otvoriti. — Založite se z medom za prihodnjo zimo! Na čebelarski razstavi v Marijamšču, ki se zaključi v nedeljo, dne 10. t m. popoldne, ima vsakdo priliko oskrbeti se s tem prepotrebnim živilom. Vrhutega pa nudi razstava toliko zanimivega, da nikomur ne bo žal za malo vstopnino in urico časa. — Smrtno se je ponesrečil Karel Grčar, to-pilec v steklarni v Zagorju. Dne 2. t. m. se je vračal s svojim sinom Karlom — ki je bil prišel z Dunaja k očetu na dopust — iz Polšnika, kjer sta obiskala svoje sorodnike. Hotela sta iti po bližnjici na Renke. Ponoči pa sta zgrešila pot in zašla na skalovito Konjšico. Tu jima je zmanjkalo poti; zato sta sklenila prenočiti na mestu, kjer sta se ravno nahajala. Oče, ki bi moral drugo jutro nastopiti zopet službo, je ob U. uri ponoči vstal, hoteč poiskati pravo pci V temi pa je padel v 20 m globok prepad, kjer je obležal z večirai smrtnimi ranami, ki jih je pri padcu po skalah zadobil na glavi. Na njegove obupne klice se je zbudil njegov sin Karol, kateremu se je slednjič posrečilo, da je prišel z manjšimi poškodbami do očeta. Tu sta ostala oba v dežju do jutra. Tedaj je šele priklical sin železniškega čuvaja na nasprotnem bregu Save, kateri je takoj obvestil o tem žandarmerijo v Zagorju. Na nosilnicah so nato prenesli težko poškodovanega Grčarja, kateri pa je bil ves čas pri popolni zavesti ter je med potjo še tolažil svojega obupanega sina — v Zagorje na kolodvor. Odtod pa so ga prepeljali v ljubljansko bolnico, kier je še isti dan ob 6. uri popoldne umrl. — Pokojnik je bil star 63 let. Bil je pošten in značajen mož, poznan in priljubljen v vsem Zagorju. Da je bil zmožen in nad.se vesten delavec, dokazuje c.ajstvo, da ga je dal prepeljati iz Ljubljane v Zagorje njegov šef inž. Abel Wiljem na lastne stroške. Globoko socialno čutečemu inž. Abelu naj bo za ta plemeniti čin izrečena tem potom najukrenejša zalivala težko priradetih pokojnikovih sorodnikov. Na zadnji poli so spremil5 Zbrali so se okolu prestolonaslednika don Pedra, katerem« je bil njegov oče pred avojim odhodom iz dežele poveril upravo in zahtevali od njega, n»j proglasi cesarstvo. Don Pedro je 1. avgusta lot« 1822. lisabonski vladi odpovedal pokorščino, dm V. seplombra istega leta pa v S. Paulu proglasil geslo: »Neodvisnost ali smrt!< Dne 12. oktobra je bil izklican za prvega brazilskega cesarja. Leta 1881». je Brazilija monarhično obliko zamenila t republikansko. 100 letnico svoje svobode obhajajo Braziljonci z velikimi slavnostmi, razstavami, kongresi itd. p Ogorčenje Rečanov proti Italiji.- Reški »Voce del Pojiolo« je jx>ln ogorčenja proti Italiji, ki igra z Reko tako grdo igro. Zahteva, naj s« takoj omogoči vrnitev in redno delo reške koti. stituante. To naj se izvrši tako, da se odstranijo iz Reke vse laške čete in tuukcionarji in prevzame vso oblast in skrb za javuo varnost zakonita reška vlada. Ako pa Italija svojih čet še noče umakniti, potem naj pošlje na Reko svoje čete v enaki moa tudi Jugoslavija, ki je drugi pogodbenik rapallsks in sanmargeritske pogodbe in je na redu v reški državi euako interesirana. Rečani bodo jugoslo. vanske čete, ki jih bodo osvobodile nacionalfaži-stovskega terorja, z veseljem pozdravili. p Italijanski kapitalizem in Trst Med itali. jansko vlado in znamenitim ameriškim podjetjem Ford so se že dalj časa vršila pogajanja zaradi uslauovitve velikega industrijskega podjetja v tr. žaški svobodni luki. Fordovo podjetje ima namrci ogromna naročila na avtomobile za Bulkan, Egipt, Malo Azijo in druge vzhodne dežele. Da dobave olajša in pospeši, bi podjetje rado zasnovalo lastno tovorno v Trstu, odkoder so najugodnejše zvez? z vzhodom. Šlo je za to, da italijanska vlada raztegne pas svobodne luko na staro Lloytlovo ladje-delnico. Italijanska vlada je izprva kazala vso pripravljenost, da tej zahtevi ugodi, kar je umevno, ker bi novo veliko podjetje prineslo mnngo novega življenja v Trst Toda italijanskim kapitalistom avtomobilne industrijo je pretila konkurenca iu zato so na vladi vložili svoj veto. Sedaj je skoro gotovo, da bo vlada Fordovo zahtevo odklonila, vsled česar se bo ameriško podjetje pač ozrlo po ushtžnejJih deželah ob Jadranu. Tržačani se bodo pa ob trdih skorjicah še bolj prepričali, d) Italija Trstu ni prinesla odrešenja, ampak pogin. p Nov liberalen tednik jo začel izhajati v Trstu pod naslovom »S.ara NaSa Sloga«. — Umrl je v Voloskem trgovec Peter Ver-dorber. p Obupne šolske razmere v Istri. V slovenskem koprskem okraju je italijanska oblast slovensko šolstvo tako zmanjšala, da je ostalo za 2237 otrok samo 19 razredov s 16 učnimi močmi; na vsak razred pride tedaj malone 120 olrok. p TrBt varčuje. Tržaški mestni svet je sklo. nil, da se v svrho Stedenja opusti en oddelek vi mestpi bolnišnici, mestna poboljševalnimi se pa'| združi is' vzgojevolnico, p Vlom v cerkev. V župno cerkev v Rovinjul so v noči od srede na četrtek vdrli tatovi in odnesli cerkvenih posod in orodja v vrednosti 100 tisoč lir. Zaprli so več oseb, med njimi župnega cerkvenika, a zdi se, da to niso pravi krivci. p Eloonora Duše bo gostovala na Verdijevem gledališču v Trstu od 7. do 19. oktobra t. L pok. Grčarja k večnemu počitku med drugimi ravnatelj Necilovšek, delavska godba ter vsi tovariši steklarji iz Zagorja in iz Hrastnika. Požar v Litiji. V Litiji je upepelil požar hlev in je poškodoval hišo Frana Bokalh, ki biva v Ameriki. Škode je povzročil požar 80.000 K; lastnik je bil zavarovan za 13.000 K. — Tatvina na Rečici. V noči od 31. avgusta na 1. septembra jc bilo ukradenega g. dr. Ivanu Šveglju na Rečici z dvorišča za graščino perila v vrednosti nad 10.000 K. — Od doma pobegnil je 30. avgusta leta 1908. v Celovcu rojeni, v Dobravo pri Borovljah pristojni JurijGrill. — Tatvine koles na deželi. Posestniko-vemu sinu Alojziju Štrublju iz Rudnika je bilo ukradeno 4000 K vredno kolo »Waffenrad«. — Črno pleskano kolo, vredno 8000 K. je bilo ukradeno posestniku Francu Oblaku v Pu-Stalu. — Stolctniea brarilske samostojnosti. Največja južnoameriška državo Brazilija praznuje letos 100 letnico svoje samo^ojnontl Takoj po odkritju (letu 1501.) so bili deželo zasedli Portugalci in jo vladali in izkoriščali lcot »vojo kolonijo celih 300 let. Ko je začetkom 19. stoletja Portugalski kralj Janez VL našel v Braziliji zavetje pred Napoleonom, se je dežela 1. 1815. proglasila zu kraljevino in postala enakopraven 81un sdružeue jiortugalske države. V tem se je prebivulstvo čim daljo I »olj prebujalo in vedno težje čutilo porluRalski jarem Razvilo se Je krejiko gibanje za osamosvojitev; portugalska vlada je vse vstaje sicer krvavo zatrla, a gibanje so je vedno bolj sirilo. L. 1821. jo Izbruhnila revolucija tudi na Portugalskem in izsilila ustavo. Temu je takoj sledila vstajn v Rio do Jnneiro in dosegla, da »e ie ustava razširila tudi na Brazilijo. Toda razno vojaške priprave in nnsilje so Braziljancem jasno govorila o pravih namenili portugalske vlade. š Sedemdesetletnica. Gospod Hrastelj, arhidijakon in dekan v Konjicah, je dne 9. septembra dopolnil sedemdeset let življenja. Še mnogo obletnic! š Inštalacija župnika. Pretečeno nedeljo je bil slovesno inštaliran novi župnik, predmestne župnije M. M. v Mariboru, č. g. p. Valerijan Landergot. Dosedanji zaslužni župnik č. g. p. Kalist Heric, ki obhaja prihodnji mesec svojo zlato mašo, je stopil v pokoj. Novi župnik, ki je v Mariboru znana osebnost in ki že deluje nad 20 let v našem mesiu, je sprejet z velikim zadovoljstvom posebno ker je znan po svoji ljubeznivosti napram vsem. Bog mu dodeli, da vodi mnogo let to lepo in obširno pa tudi grešno župnijo. __ š Shod dr. Korošca v Št. Jurju ob južni železnici, ki je bil napovedan za 10. september, se vrši naslednjo nedeljo, 17. s e p-tembra po ranem sv. opravilu. Shod je namenjen za župnije: Št. Jurij ob j. ž., Drami je, Kalobje, Št. Vid pri Grobelnem, Ponikva ob južni žel., Slivnica pri Celju. š Orlovski tabor v Ljutomeru na Mali Šmaren je sijajno uspel. Radi pomanjkanja prostora prinesemo poročilo o taboru v prihodnii številki. š Mariborsko krščansko delavstvo je priredilo zadnjo nedeljo romarski izlet na Ptujsko goro pri Ptuju. Po slovesnem cef kvenem opravilu se je vršil na prostem, mnogobroino obiskan shod, katerega so se udeležili v velikem številu tudi domačini Na shodu sta govorila gg. Krepek in dr. Je. rovšek. 5 Poroka. V Brežicah ob Savi sta bila poročena v ponedeljek, dne 4. t. m., konto-ristinja Mici frerenčak in župan in p-sestnik \*iz Vitanja Frano Frank, vrl pristaš SLS. Poročal ju je g .kanonik in dekan Mešiček- kol priči Sta fungirala nevestin stric Jožef Fr renčak, trgovec v Ljubljani, in ženinov hra' Alojzij Frank, trgovski poslovodja v Brežicah Vrlemu paru želimo obilo sreče! š Iz Rogaške Slatine nam pišejo: Te dni s« je nahajal v Rogaški Slatini najstarejši in uejred ltejši kopališki gost, ki je prihajal tja že 25 let. To ic starina, učenjak, arheolog, čuvar hrvatskih zgodovinskih starin g. dr. don Fran Bulič iz Daj; madje. V nedeljo jc odhajal. Ko »o za to zvedeli Hrvatje, so prišli vsi na kolodvor, kjer se je v njihovem imenu s prisrčnim govorom poslovil ou njega odvetnik in poslanec dr. St. Ortner iz Za- greba. Ob navdušenih klicih: »2ive! don Fran Sulič« se je dični starina odpeljal proti Dalmaciji. S Preprečena velika železniška nesreča. Dne 8. t. m. okrog 7, ure zjutraj bi se bila na progi južne železnice Maribor—Dravograd skoro zgodila velika železniška nesreča. Vlak, ki prihaja od Dravograda, se križa z mariborskim na postaji Vuhred—Marenberg. Ker pa je koroški vlak imel precejšnjo zamudo, je postaja Vuhred spustila mariborski vlak naprej proti Vuzenici, kjer bi se bil moral križati z onim, ki Rrihaja s Koroškega. Medtem pa je že iz Vuzenice proti Mariboru odšel koroški vlak. Na ovinku nad Vuzenico sta se oba vlaka srečala in pretila je strašna katastrofa. Mariborski vlak je bil prenapolnjen ljudi, ki so se iz Gor, Dravske fioline vozili na katoliški shod v Dravograd. K sreči je vu-zeniški službujoči uradnik še v zadnjem hipu dal signa! na progo: Vse vlake ustaviti! Čuvaju na progi se je res posrečilo ustaviti oba vlaka še v zadnjem hipu, kar pa ni bilo lahko, ker je tam mariborski vlak vozil navzdol s precejšnjo naglico. Lokomotivi sta bili komaj še kakih 150 m vsaksebi. Kdo je povzročil zmoto, ki bi bila lahko postala usodna, bo dognala preiskava. š Na novoustanovljeni srednji kmetijski Soli v Mariboru se prične prvo šolsko 1. 1922-23 meseca novembra. Prvi tečaj srednje kme-ti.ske šole se otvori le v tem slučaju, ako se priglasi zadostno število kvalificiranih učencev. Dan otvoritve se objavi, čim bodo vse predpriprave za to dovršene. Novo srednjo kmetijsko šolo ie razločevati od sedaj že 50 let stare vinarske in sadjarske šole v Mariboru, ki obstoja dalje in začne 51. šolsko leto 16. septembra t. 1. Namen srednje kmetijska šole je, da se nje učenci izobrazijo teoretično in praktično v kmetijski stroki tako, da morejo pozneje z uspehom voditi manjša in srednja privatna in državna posestva ter dobro obavljati državno službo kmetijske stroke. Nauk v srednji kmetijski šoli traja tri leta, a četrto leto je posvečeno izključno praktičnemu Izpopolnjevanju in specializovanju. — Šolsko leto traja do konca julija naslednjega leta. Vsi učenci so eksternisti (izven zavoda stanujoči in oskrbovani). Za učence ni predvidenih nobenih štipendij. Pogoji za sprejem so: a) starost najmanj 16 let; b) na manj z dobrim uspehom dovršena popolna meščanska šola ali nižja realka ali nižja gimnazija; akt so dotičniki razen tega absolvirali kako drugo kmetijsko šolo ali kako kmetijsko prakso ali so predvsem kmetijski sinovi, imajo prednost; c) lepo vedenje; č) državljanstvo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev; d) telesno in duševno zdravje, kar utanači tudi šolski zdravnik pred končnim sprejemom v šolo. Prošnje za spreiem, pisane lastnoročno na celo polo in kolekovane s 13 dinarji, je poslati do 1. oktobra t. 1. ravnateljktvu srednje kmetijske šole v Mariboru (vinarska šola). Prošnji s morajo priložiti: 1. krstni list; 2. do-movnica; 3. zadnje šolsko spričevalo; 4. zdravniško spričevalo: 5. spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne vstopijo v šolo neposredni iz kake druge šole; 6. kratek popis dosedanjega življenja. Obvestilo o rešitvi prošnje se aostavi po pošti vsakemu prosilcu. Učenci, ki ne bodo zadovoljivo napredovali ali so neprimernega vedenja, se odstranijo iz šole med šolskim letom. š Državna dvorazredna trgovska šola t Mariboru. Ponavljalni in naknadni izpiti se prično v ponedeljek, 11. septembra, ob 8. uri. V sredo. 13. septembra, se vrši vpisovanje v drugi letnik od 8. do 10. ure. V prvi letnik ni možno več sprejeti nobenega učenca ali učenke. V četrtek, 14. septembra, ie ob 8. uri otvoritvena služba božja. Nato se zbero učenci in učenke v svojih razredih, da se jim prečita disciplinarni red in naznani urnik. Dne 15. septembra se prične ob 8. uri redni pouk. Imena učencev in učenk, sprejetih v prvi letnik, bodo objavljena v ponedeljek, 11. septembra, na razglasni deski v šolskem poslopju iCafova ul. 9). š Tatvine. Dne 4. septembra ie bila učitelju iz Hajdine pri Ptuju, ko je vstopil zvečer ob 8. uri na Zidanem mostu v mariborski vlak, ukradena rujava usnjata denarnica, v kateri je imel 1200 K denarja. — Dne 30. avgusta je bilo vloml eno v Sernecovo stanovanje v Mariboru. Vlomilcc je odnesel nove, 3000 K vredne škornje, zlato dvokrovno, 12 tisoč kron vredno uro z monogramom A. S., črni usniati ročni kovček in 5000 K a. — Gabrijeli Garzarolli iz Postojne je bila v Celju v Sa'mičevi trgovini ukradena rujava ročna torbica, vredna 750 Din, v kateri je imela 50 lir njen in dveh otrok potni list. vozni listki do' Postojne in 1000 lir vredno zobotehnčno krono. P Jubilejna čebelarska razstava v Marijanišču. Razstava obsega šest skupin in sicer: živo čebele, prazne panje, čebelarsko orodje, čebelne proizvode, izdelke iz medu in voska ter čebelarsko književnost. Žive čebele. V tej skupini je razstavljenih 118 panjev čebel v raznih sistemih in sicer: prvotni panji (dupla) 2 koša, 47 kranjičev, 40 AŽ panjev, 2 polovičarja, 1 gershmgovec, 6 dunaj-č."jiov, 6 amerikaucev, 1 opazovalni panj, 2 vzgojil-nika za matice z 18 družinami, 2 Virjen(ova pa-n.i.!, 1 zobni opazovalni panj in 5 panjev čebel v raznih drugih sistemih. Panji z živimi čebelami so razpostavljeni v afeiipinah po parku in v dveh paviljonih (eden za 3o A-Ž panjev, drugi za 4 dunajčane, 28 kranjičev je pn naloženih na vozu za prevažanje čebel v pašo, kakršnega nam je prvi opisal In narisal naš sloveči čebelar Anton Janša pred 150 leti. Piazni panji. V tej skupini je zastopanih veliko š.pvilo panjev raznih sistemov, od prvot-i'":a panja (dupla), koša in kranjiča, do najbolj Kompliciranega Kuntschevega panja. Posebno lepo .'.'is opani v tej skupini vzgejilniki za matice, rnzni opazovalni panji ter kompletno opremljena opazovalna postaja (razstavil g. prol. Verbtč), kar nem priča, kako veliko važnost polagajo čebelarji { vigoji matic, opazovanju in proučevanju čebelnega življenja. Čebelarsko orodje. Te skupina je od vseh najbolje založena. V njej vidimo vse pripomočke, ki so so uporabljali v čebelarstvu od nekdaj, ter priprave, ki se jih poslužuje moderno čebelarstvo. Posebno veliko je razstavljenih točil za med, stiskalnic za satnice, topilnikov za kuhanje voske, solnčni topilniki za vosek, valjar za izdelovanje satnic, voz za prepeljavanje A-2 panjev v pašo itd. Oebelni proirvodi. Tudi ta skupina je jako lepe. Razstavljenega je okoli 1500 kg raznih vrst medu v različnih posodah, nekaj medu v satovju ter 500 kg voska v raznih oblikah. Kakovost blaga je prvovrstna. Isdelki i« medu in roška. Izmed izdelkov iz voska je razstavljenih največ satnic, dočim je izdelkov iz medu, razen medice, medenega peciva in par steklenic medenega žganja jako malo, to pa vsled tega, ker so imeli razstavljal« premalo časa na razpolago. Čebelarska knjiiernost, narodno zgodovinske zanimivosti in umetnine L dr. V tej skupini je razstavljenih precej čebelarskih knjig, med njimi naj omenimo Mtinzbergovo izdajo Janševe knjige, Goličnikov prevod Janševega »Podvučenja« itd. Poleg literature, preparatov, je razstavljenih veliko slik in načrtov raznih čebelnjakov, panjev itd. Posebno lepi sta zbirki sovražniki čebel (razstavil g. Pulko) in stare ter nove slikane končnice. Izmed novih končnic, ki so jako lepe, zelo ugaja Sveti Ambrož in 4 letni časi, mojstrsko delo gosp. Bečaja iz Cerknice. Omeniti moramo še zbirko g. višjega sadjarskega nadzornika M. Humeka: Kaj rabi čebelar-začetnik — vrste medu — amerikansko pridelovanje medu v satovju. Inleresantna je tudi zbirka: »Razvoj čebelarstva očeta Pavlina«. Kakor vidimo iz navedenega, je ta čebelarska razstava vkljub jako kratkemu roku za prireditev, jako lepo uspela. Obisk je razmeroma zelo dober, želimo pa, da bi ^Čebelarsko društvo« zopet kmalu kaj enakega priredilo. * * * g Žitni trg. Na novosadski produktni borzi notirajo žitu sledeče cene: pšenica 17.80—18.40, ječmen 18.50 K, oves 13.20 K, koruza 15.20 K, pšenična moka (št. 0) 25.74—25.80. g Dohodki državnih pristojbin. Dohodki državnih pristojbin iz kolekovine za sedem mesecev 1. 1922 (od 1. januarja do 31. julija 1922) znašajo 241,295.981.65 miljonov dinarjev. V proračunu je predvidena celoletna post. v znesku 33,803.058.10 dinarjev. Trošarina pa je prinesla državi od 1. januarja do 31. julija 255,588.004.72 dinarjev. V proračunu je celokupna trošarina predvidena z 79,086.728 dinarji. g Padanje cen debelim prešitem. Odkar je povišana izvozna carina na debele prešiče, so padle cene debelim prešičem za 20 K pri kilogramu žive teže in sicer od 88 K na 68 K. g Nemška industrijska razstava v Mo-nakovcin. Kljub težki gospodarski krizi skuša nemška industrija čim bolj povečati svojo delavnost. Da je nemška industrija v najvišjem razmahu, pričajo zadnje njene razstave v Monakovem, Norimbergu in dr. Oglejmo si danes monakovsko razstavo. Od maja pa do oktobra je pač časa dovolj, da si domačini in daljni svet ogleda zanimivosti nemške industrije. Našo pozornost zbuja zlasti keramika in steklo. Kako krasno in okusno so izdelane porcelanaste posode. Znatno pozornost obiskovalcev zbujajo igrače. Zanimiva je zlasti razstava tiskovin in knjig, zlatih in bisernih okraskov, kovinastih predmetov, posebno ona domačega orodja. Razstava cerkvene umetnosti tvori posebno celoto v zvezi s kamnoseškimi kipi. Tu je lahko opazovat,i kako daleč so segli ekstremi umetniških smeri. Majhen ali privlačen je oddelek za barve. »Moda« obsega obleko, perilo, blago in tekstilne okraske, bogato izbero vezenin in čipk. V oddelku stanovanja« vidimo mnogo modernih mobilij, ki so kaj okusne in povsem praktične. Posebno mi-čna je razstava scenerijske umetnosti, kjer so razstavniki na miniaturnih odrih mojstrsko pokazali, kako je treba rabiti barve in svetlobo v olepšavo prizora. Pod milim nebom pa stoje cele vrste raznih vagonov in lokomotiv, ki pričajo o nemški solidnosti in pridnosti. Splošen obisk razstave je jako dober. Kar so prireditelji hoteli doseči, so dosegli v polni meri. Razstava kaže, da kakovost nemškega dela ni padla, ampak da v razvoju napreduje. Za druge industrijske dežele je pa monakov-ska razstava resen memento, da imajo tako Čehi kakor tudi Francozi, Angleži in Američanje še vedno nevarnega konkurenta v — poraženem Nemcu. g Poplava papirnatega denarja v Nemčiji in v Avstriji. V Nemčiji imajo nad 23 milijard papirnatega denarja v prometu. V Avstriji preko 1500 miljard. g Italijansko posojilo Avstriji. Italija namerava izplačati Avstriji dodeljeni kredit v znesku 20 milijonov lir v najkrajšem času in sicer prvo polovico takoj te dni. g Davek na tnjre v Avstriji. Avstrija name. rava povzeti energične korake v svrho obdavčenja inozemcev v višji meri. g Cena iitu na Ogrskem. Na budimpeštanskl produktivni borzi notira pšenica 7200 o. K, rž 5100 do 5200 o. K. BORZA. g Današnji prosti promet Vsded odredb fi-1 nančnega ministra In vsled dejstva, de ni bilo v petek, soboto tor tudi danes nobeno vesti z borze, je vladala v današnjem prostem prometu z devizami in valutami ne samo stagnacija, ampuk tudi desorijentacija. • Posamezni sklepi so silno diver-girali. Za liro so ponujali 13.60 K, za dolar 300 K in manje. Curih, 9. septembra. Devize: Budimpešta 0.23, Berlin 37Mi, Italija 22.90. London 23.50, New York 527, Pariz 40.85, Praga 17.40, Dunaj 000. —000.3/,, Sofija 3.15, Zagreb 1.60, Varšava 00.7'A, Holandska 205. nmm. lj »Prosveta« za stolno župnijo ima prihodnjo nedeljo dne 16. septembra popoldne ob 6. uri svoj drugi občni zbor v knjižnici »Jugoslov. tiskarne« v III. nadstropje. Na dnevnem redu je poleg odbo-rovih poročil o poslovanju v minuli poslovni dobi tudi volitev novega odbora in račun, pregledovalcev. Člani in somišljeniki se vabijo k obilni udeležbi. lj Na orglarski Šoli Cec, društva v Ljubljani se prične šolsko leto 1922/23 v ponedeljek, dne 18. septembra. Ob devetih bo vpisovanje vseh učencev in preskušnia na novo vstopajočih učencev, ki naj s seooj prineso rojstni list, zadnje šolsko spričevalo ozir. iz-pustnica in nravno spričevalo od župnega urada. Vpisnina je za vse učence 5 Din, učnina mesečno 2 Din. Med šolskim letom se učenci ne bodo sprejemali. lj Na ljubljanskih meščanskih šolah so bili v zadnji seji višjega šolskega sveta (dne 7. t. m.) definitivno nameščeni naslednji strokovni učitelji in učiteljico: (I. dekl. meščanska šola pri Svetem Jakobu): Ojstriš Ana, F a j d i g a P al mira, W a s c h t (5 - B u r g e r lika, Mladič Marija, Spetzler Miroslava, Trdina Jožica; — (II. dekl. meščanska šola): Potočnik Helena (I. deška meščanska šola): Fink Le o, J o ras Josip. (II. deška meščan, šola): Smerdelj Anton. lj Zanimiva šahovska prireditev. Svetovni šahovski mojster g. univerzitetni profesor inž. dr. Milan Vidmar in šahovski mojster g prof. dr. Ascalos priredita danes zvečer ob 8. uri v Narodni kavarni simultano šahovsko produkcijo, h kateri se vabijo vsi šahisti, ki naj po možnosti prineso šahovske deske s seboj. Kibici dobrodošli! lj Zgradba palače Vzajemne posojilnice v Ljubljani. Poslovni prostori (pritličje in prvo nadstropje) Vzajemne posojilnice na najlepšem prostoru v sredini mesta ob Miklošičevi cesti poleg hotela »Union« so že dograjeni. Ravnotako so dograjeni prostori za »Oblačil-nico« in »Novo založbo«, ki bosta tudi v pritličju in I. nadstropju. Zida stavbenik Ogrin, železnobetonske strope pa izvršuje tvrdka dr. ing. Kasal. V palači bo 13 stanovanj, in sicer po 4 stanovanja v II. in III. nadstropju ter 5 stanovanj v mansardi (podstrešju). V II. in III. nadstropju je 1 stanovanje s 4 sobami, kuhinjo. kopeljo in poselsko sobo, po 2 stanovanji s 3 sobami, kuhinjo, kopeljo in poselsko sobo in po 1 stanovanje z 2 sobama in kuhinjo. V mansardi bo 1 stanovanje s 3 sobami in kuhinjo in 4 stanovanja z 2 sobama in kuhinjo. Palača bo početkom oktobra pod streho, če ne bo kakih posebnih ovir, popolnoma uporabna pa bo poleti 1. 1923. Do preselitve v nove prostore posluje Vzajemna posojilnica še ob zvezdi poleg nunske cerkve. Hranilne vloge obrestuje bolje kot vsak drugi denarni zavod, in sicer po 6 odstotkov. Sigurnost je največja, ker je posojilnica lastnica večine delnic hotela Union in nove impozantne palače. lj Ljubljanski trg. Pretečen teden je bil trg izredno velik. Goveje meso v mesnicah 50 do 64 K po kvaliteti, na trgu prve vrste 60 K, druge 40 do 46 K, tretje 34 K. Občinstvo se opozarja, da strogo kontrolira kvaliteto blaga. Vsak mesar, ki prodaja meso dražie kot ima označeno na stojnici, naj se ovadi. Telečje meso 56 do 60 K, svinjsko meso prve vrste 96 K, druge 94 K, slanina 140 do 146 K. mast 160 K. Občinstvo se opozarja, naj ne plačuje masti višje nego 160 K kg. Prestopke naj se naznani. Šunka 140 K kg, prekatno meso prve vrste 140 K, druge 100, koštrun 36 do 40 K, jagnjetina 54 K. Perutnine je na trgu dovolj; piščanci 50 do 80 K po velikosti, kokoš 130 K, raca 130 K, Divjačine in rib na trgu popolnoma primanjkuje. Mleko 12 K liter, surovo maslo 180 I< kg, čajno 240 K, jajce 5.50 K. Moka št. 0 32 K v detajlni trgovini. Padec cen moki je bistveno oviran vsled pcmanjkanja vagonov. Bel kruh 30 K, črn 26 K. Sadia so na trgu ve.ike množine. Jabolka od 5 ao 12 K kg po kvaliteti, hruške 5 do 14 K po kvaliteti, češplje 5 do 8 K, grozdje prve vrste 40 K, druge 24 K, špecerijsko blago: kava Portoriko 240, Santos 160, Rio 136 K, bel kristalni sladkor 78 K, v kockah 88 K, kavina primes 64 K, riž I. vrste 48 K, druge 38 K, namizno olje liter 106 K, jedilno 96 K, cel poper 100 K, paprika tretje vrste 80 K, sladka 280 po kvaliteti, petrolej 26 K, testenine I. vrste 60 K. II. 52 K. Zelenjave na trgu ne primanjkuje, pač pa pride na trg malo krompirja. Mestna aprovizacija je ukrenila vse potrebno, da se po možnosti preskrbi Ljubljana s krompirjem po najnižji dosegljivi ceni. Draginjo najobčutneje povzroča cena moke in cena masti. Smemo pa pričakovati, da bo cena masti znatno padla, istotako nekoliko cena moki. lj Policijska kronika. Pred obiskom velesejma so bih 8. t. m. ukradeni g. Scvčiku trije revolverji. — Nov zimski površni suknjič je bil ukraden delavcu Rudolfu Novaku v cirkusu »Slavija«. — Posestniku Leopoldu Ha-betu iz Št. Vida nad Ljubljano je bil ukraden 8. t. m. ponoči iz hleva 8 let star konj. — Že rabljeni sprednji del tovornega voza s kolesi, vreden 2500 K, je bil ukraden pred štirinajstimi dnevi iz lope poleg jahalnice v Ko-njušni ulici. V noči od 6. na 7. septembra je pa bil zopet ukraden iz navedene lope sprednji del vojaškega voza brez koles, vreden 2000 kron, ponoči na 19. avgusta je pa bilo ukradenih ravnotam osem po 4 m dolgih desk. — Srebrna verižica z obeskom, vredna 2000 K, je bila 8. t. m. v cirkusu »Slavija« ukradena viš emu konservatoristu Vladim. Povšetu. — 200 Din je bilo ukradeno vdovi Mariji Pun-čuh, — Pomožni sprevodnik državne železnice Leon Justin je bil 8. t. m. pri sestavljanju vlaka povožen in poškodovan na glavi in na levi roki. V Ljubljani štacioniranega ranjenca so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. — Na bregu Malega grabna se je našla zadavljena gos in puran, ki sta bila brez dvoma ukradena. — Ivanu Malneriču s Stare poti je bila ukradena obleka v vrednosti 4000 K. — Vlomljeno je bilo v šupo Matija Humra ob Cesti dveh cesarjev. Vlomilci so odpeljali 1000 kg sena. — Približno 30 let star mož srednje velik, oblečen v sivo obleko, je v Kmetiš:ii ulici posilil in poškodoval neko žensko. — V vozu cestne električne železnice je bila ukradena Aleksandru Zabretu 500 K vredna črna volnina jopica. — Pred »Zvezdo« je bilo Rajk« Valentu ukradeno novo kolo znamke ICinta št. 278.148. — Štefaniji Ravnikarjevi iz Za* gorja je bilo ukradeno raznih stvari v vrednosti 3845 K. lj Darilo. Gospod Josip Kosler, posestnik' v Ljubljani, z gospo soprogo sta izročila magistratu mesto venca na krsto ranikemu dr, Franu Zupancu 1000 K za uboge slepce. lj Našel je nekdo včeraj popoldne na pro-. štoru velesejma neko vsoto denarja. Kdor denar pogreša, naj se oglasi pri E. S m e r k o 1 j, Rožna ulica 7. lj Zlata ura z verižico je bila ukradena g. Ignaciju Gabriču, sod. pis. ravnatelju v p., Kolodvorska ul. 34, vredna 15.000 K ■— ne pa 15.000 gotovine, kakor se je v četrtek pomotoma poročalo. Pevski vestnik. Odbor Pevske zveze, izvoljen na občnem zboru v Celju se je konstituiral na svoji zadnji seji sledeče: predsednik: Dr. F. Kimovec, prvi podpredsednik dr. Fr. Logar, drugi podpredsednik P. F. Zajec, tajnik: Janko Podgoršek, tajnikov namestnik Rado Rančigaj, blagajnik: Janko Pestot-nik, blag. namestnik Vinko Jeločnik, knjižničar: Lavrič F., knjižn. namestnik: Fr. Pajk, Zvezin pe-vovodja: prof. Bajuk, njegov namestnik: Zdešar F. Celjsko pevsko okrožje si je izvolilo sledeči, odbor: preds. Lassbacher, kapi.; ref. in tajnik: F. Jerič, uradnik, blagajnik: Prost A., kapi., okr. pevovodja: Al. Mihelčič, trg. Iz odborove seje Pevske zveze. Na predlog artističnega odseka razpiše Pevska zveza za najboljše mešane zbore v obsegu 2—3 strani pevčeve priloge tri nagrade in sicer: po 2000, 1500 in 1000 kron. — Podrobne pogoje glej v prihodnji številki »Pevca« in istočasno v dnevnikih. Vse včlanjene zbore opozarjamo, da so v smislu pravil § 7 D »glej Pevca št. 1 »7—8) dolžni naznanjati P. Z. v Ljubljani vsak nastop oz. sodelovanje zbora z natančnim sporedom. Poročila so velevažna. Vse zakasnele prijave pošljite naknadno takoj. — Pevska Zveza. Tajništvo Pevske zveze in upravništvo »Pevca* posluje dnevno od 3.—4. ure pop. v društveni sobi. (Ljudski dom, II. nadstropje.) Slovensko glasb, društvo »Ljubljana« irpo-soja note v P. Zv. včlanjenim zborom, če se tozadevno obrnejo k Zvezi. Redne pevske vaje Slov. gl. dr. »Ljubljane« so se začele v starem redu: v ponedeljek od 7. do 8. ure ženske, od 8. do 9. ure moški, v četrtek od 8. do 9. ure mešani zbor. Novi pevci se javijo pred vajo pri društvenem pevovodji. — Okrožna prireditev škofjeloškega okrožja bo v nedeljo, 8. oktobra, v Škoiji Loki. Zbori naj javijo naslove pesmi (dve), ki jih bodo peli, število pevcev in pevovodjo do 14. septembra Pevski zvezi. Ptujsko okrožje pa bo imelo svojo prireditev v nedeljo, 17. septembra, v Ptuju. Nastopilo bo 10 zborov. Bejukove pevska šola bo do konca septembra dotiskana. Vadnica (158) in 30 strani razlage je tiskanih. Zbori, potrpite! V šoli boste imeli bogato izbiro vaj in vso razlago, kolikor je izšolan pevec potrebuje. Vadnica je urejena po najnovejših pedagogičnih pravilih, razlaga pisana v gladkem jeziku. Tuji izrazi so zamenjani z nazornimi čisto sloven-skim.i Ko bo dotiskana, bo odbor po časopisih naznanil. Orlovski vestnik. Seja šentpeterskega orliškega okrožja se vrši v ponedeljek, dne 11. septembra, ob sedmih zvečer v prostorih šentpeterske prosvete. Udeležba vseh odbornic dolžnost. — Predsed-nica. Odsekom ljubljanskega okrožja. V nedeljo, dne 15. t m. ob 10. uri dopoldne se vrši seja Okrožnega sveta v dvorani Rokodelskega doma. Spored navaden. Udeležba obvezna. Odseki naj vzamejo fo na znanje v 7,mislu poslovnika. — Br P. Kodre, okr. predsednik. Poslovnik 11- izdaja smo ra/. poslal i jx> povzetju vsem okrožjem in onim odsekom, ki dobijo dva izvoda. Ostalim odsekom razpošljemo poslovnik v ponedeljek. Turistlka in s^iort. Nogometna tekma Rapid, Maribor : Ilirija je vsled deževnega vremena preložena na kasnejši čas. Ilirija rez. : Sparta. Ob ugodnem vremenu se vrši danes ob 16. uri na igrišču Ilirije nogometna tekma med rezervo Ilirije in Sparto. Ugotavljam, da je poročilo »Jutra' z dne 7. t. m., v katerem me skuša nekdo pred javnostjo oblatiti in osmešiti, zlobno zavito in vseskozi neobjettivno. Ljubljana, dne 9. sept. 1922. I>r. A. Šerko. 1923! 1923! Družinska PBATIKA izide koncem prihod njega tedna. Cena isvodu 3 Din. — Engrosisti popust! BENCIN -MOTOR" za žaganje drv, kompl. na vozu. priporočljiv za mlatilnico, 6 P. H., vžiga na svečo, lirme Milano, moderne konstrukcije, ceno naprodaj. — Več pove P. R-KOTNIK, Ljubljana, Gradišče štev. 17. neporušne kavčukove pete da čevlje. Kuharico popolnoma veščo kuhe, hišnih in vrtnih opravil, išče graščina Bokalce, pošta Vič pri Ljubljani. Nastop takoj. Plača p dogovoru. Reflektira 8e samo na oseb z dobrimi in dolgimi spričevali. Tnip rliiaki SB sprejmejo na » S IJC Uljem i hrano in stanovanje. Poizve se Pražakova ulica štev. 10, II. nadstropje, levo. 3757 žagovodja ozir. GOZDNI MANIPULANT, samostojen, z daljšo prakso, zmožen slovenskega, srbohrv., nem. in italij. jezika v govoru in pisavi, znan s ^trgovci in industrija tu- in v inozemstvu, želi preme-niti mesto. Ponudbe pod »Jugoslovan« na upravo lista. 3759 Naslovi dobrih in zanesljivih stanovanj za dijake in DIJAKINJE se dobijo pri g. LIKAR, Poljanska cesta 87, vila »Bergman«. DRUŽABNIKA S kapitalom, za kinopodjetje, v zelo prometnem kraju, iščem. — Ponudbe pod: »KINO« na upravuištvo »Slovenca«. Dva dijaka ali dijakinji 5z boljše družine, nižjih razredov, sprejmem na dobro hrano in stanovanje. — Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod štev. 3760. Sprejmem dobrega in zanesljivega HLAPCA h konjem. IVAN N. ADAMIČ, vrvarna, Ljubljana. Cfonni/onia išče mlad, soliden d&dllUVulIJC sedlar-tapetnik., ev. s hrano. Naslov pove uprava »Slovenca« pod številka 3646. Otroški vozički, dvokolesa, j novi motorčki na ženska kolesa, šivalni stroji, pneumatika, najceneje pri BAT-JELU, Ljubljana, Karlovska cesta št. 4, Stari trg Stev. 28. 3688 SlaSnjl ne čez 14 let, se sprej-UBjiSiV me na stanovanje in hrano k boljši družini. — Naslov pove uprava lista pod štev. 3730. a ■ Knjigovodkinjo z večletno prakso sprejme pod ugodnimi pogoji večja, dobro vpeljana lesna trgovina. — Ponudbe s prepisi izpričeval, zahtevki plače, navedbo referenc in čas nastopa službe, je poslati na upravo lista pod: Lesna trgovina it. 3506. B Tovorni rtnAnlf ki je dovršil 4. razr. ljudsko UulrSufv šolo, želi vstopiti kot učenec v trgovino z meš. blagom. Ponudbe na: Jožef Žerovnik, Vaše, p. Medvode. Absolventka rnešč. šole išče primernega mesta. Najraje kot učenka v večjo trgovino ali k modistki. — Natančneje: A. R., Kolodvorska ulica 22. Stanovanje išče moški n stalno službo, ki bi ob prostem času lahko opravljal kako delo na račun stanarine. Ponudbe na upravo pod št. 3761. Sprejme se mlajši DIJAK na hrano in stanovanje. Naslov pove uprava lista pod štev. 3766. Posojilo Din 125.000 iščem proti dobremu zavarovanju posestva, stavbnih parcel in hiše, proti dobremu obrestovanju. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 3727. Manjša hiša na periferiji mesta Ljubljane, s prostim stanovanjem, naprodaj. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod številko 3721. Dr. BOGDAN NOVAK zdravnik, bakteriolog in Specialist za infekcijske bolezni ordinira od 11. do 12. ure dop. in od 1. do 4. ure pop., Kersnikova ulica (Nova ulica) št. 5, I. nadstr. Prijatelji glasbe! Prodam PIANOLO (samoigralni stroj) na glasovir, in sto kosov NOT od najboljših skladateljev, samo za 20.000 din. Le resnim kupcem v pogled vsak dan od 10.—15. ure pri tvrdki G. F. Jurasek v Ljubljani, Wolfova ulica 12. 3660 B H B a B i«, B S B B m B Knjigovodja (knjigovod-kinja), perfekten, fnnfnSI? veiziran v ter fJUlIllIV, žitni stroki, se sprejmeta. - Ponudbe na Žitni zavod, d. z o. z. v Ljubljani. 3704 išče se vesten uradnik spreten v dopisovanju, če mogoče tudi vešč knjigovodstva; s pisarniško prakso imajo prednost. Zahteva se matura, smisel za organizacijo in da je somišljenik. V poštev pridejo le reflektanti, ki hočejo prevzeti mesto za stalno. Pogoji ugodni, plača po dogovoru. Pismene ponudbe pod štev. 3676 sprejema uprava SLOVENCA« do 14. t. m. Vinotoč. Cenj. občinstvu najto-pleje priporočam svojo veliko zalogo pristnega dalmatinskega vina, katerega razpečavam na debelo, kakor tudi v zaprtih stekleniceh po zelo ugodnih cenah. — Justinka Skalarjeva, Tržič, Gorenjsko. 3527 V globoki žalosti naznanjamo, da je po dolgi, mučni bolezni preminul naš dobri soprog, ozir. oče Friderik Vleinberger rovident južne železnice Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši iz mrtvašnice deželne bolnišnice v nedeljo, dne 10. t. m., ob 15. uri. Ljubljana, dne 8. septembra 1022. Ivana Weinberger, roj. Sfergar, soproga. Inž. Friderik Weinberger, sin. Ida Weinberger, hči. 3 y2 tone 2 toni 1 V2 tone irazauorec s B Vegova ulica 8 u Ljubljana. | ad8l2jf!BBB!SJflBB!3!BBS3flflBH Raznovrstno •v nudi po solidnih dnevnih cenah c. 17. Miaiova hiša) betonski proda vsako množino po jako nizki ceni „Siograd" tovarna KEBŠIČ 99 Podptral8 slepce! Silvija"- izdelki čaj, dišave, vanilni sladkor, pecilni prašek, v korist fonda za zavode slepcev se priporoča MIRKO BELIHAR LJUBLJANA, TRŽAŠKA CESTA Priporočajo se sledeče domače tvrdke: (Objava F0T0GRASK1 A TELI JE: Orabieo Franjo, Miklošičeva cesta St a »ILIRIJA«, LESNA TRGOVSKA IN INDUSTRIJ A LN A DRUŽBA Ljubljana, Kralja Petra trg št. & KLEPARJI: RemSgsr & Smerkol, Florijanska ul. 13. Produktivna zadruga kleparjev, instalaterje*, kotlarjev in krovcev v Ljubljani, Kolodvorska ulica štev. 28. Kom T„ Poljanska cesta štev. 8. MEHANIČNA DELAVNICA za popravo gramofonov in drugih godb. strojev A. Rasberger, Sodna ulica 5 ' " " blf (veža, desno), Ljubljana. MEHANIČNA DELAVNICA za pis. stroje: Bar Pran, Ljubljana, Cankarjevo nabr. B. KLOBUKE in TELOV. POTREBŠČINE: Ruuovar Ivan, Stari trg štev. 10. PISALNI STBOJI IN POTREBŠČINE: Bar Fran, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. PARNA PEKARNA: Jean Schrej-a uasl. Jakob Kavčič, Gradišče štev. 6. 4 Din.) PLESKARJI, SOBO-IN ČRKOSUKARJIi Produktivna zadruga, rej. za dr. *, o. t, Ljubljana, Gosposka ulica St. 4. SOBNO SLIKARSTVO: Žoran Martin. Mestni trpr itev. 12. SPEDICIJSKA PODJETJA: »OrlcnU d. d„ Sodna ulica 8, TeL 463. Itanzinger R., Cesta na jui. železnico 7—9 STAVBENO PODJETJE: Vižintin Itan, Ljubljana, VodmatskI trg 7, STAVB. IN GALANT. KLEPARSTVO: Perone & Fuchs, Ljubljana, Mlrje it X TRGOVINA Z ŽELEZNINO« Sušnik A., Zaloška četa 21, Ljubljana. TRGOV. 'L DEŽNIKI IN SOLNCNIKI: Itlikuš L., Mestni trg 16. TRGOV. Z ŽELEZNI NO IN CEMENTOM'. Erjavec & Turk pri »zlati lopati«, Valva- zorjev trg Stev. 7. URARSKA POPRAVILNA DELAVNICA Seliškar Iran, Pot v Rožno dolino it. 1Q (Ceno ln točno.) ZALOGA POHIŠTVA: F. Fajdiga sin, Sv. Petra cesta 17. Položimo dar slepim ne oifar! Podporno društvo slepih v LJubljani, Wolfova ulica štev. 12. Mali Singer- šivalni stroj proda DERMOTA, Tr I rnovo. Razpotna ulica 6, 3763 Absolvent graške trg. akademije, bivši častuik, star 26 let, samec, s satno-:: stojno stenografijo, išče :: !! službe v banki M ali kakem večjem podjetju. — Cenj. ponudbe pod: »Zelo marljiv« na upravo. Naprodaj posestvo v Trbovljah z pritiklinami. Meri okoli 40 oralov z gozdi, travniki, njivami. Gospod, poslopja in živina. Natančneje pove Ferdo MARN, obč. redar v Hrastniku. vsemi POZOR! POZOR! Kapitalisti! Na neobremenjeno posestvo (s hišo in gospodarskim poslopjem) na jako prometnem kraju Slovenije, v vrednosti 4 milijone kron, iščem posojila 1,600.000 K i proti vknjižbi na prvi prostor ter 14% ' čistim obrestim. — Ponudbe pod: »POSOJILO 14« na upravo tega lista. Za popravilo STARSH KLOBUKOV Jff" so došii novi vzorci. Sprejme naročila za nove. — Cene zelo nizke. Se vljudno priporoča J. STEMBERGER, Dunajska cesta 9, II. dvorišče. 3698 Tvornica mehaničnih igrač, let«Sil ptic, metuljev, aeroplanov Itd. Izdelujejo se tudi različni koledarji !n reklamni reliefi. Paviljon «E" štev. 68. OSEBNI AVTO m. »Minerva« naprodaj. Daljnja pojasnila pri tvrdki JOSIP STUPICA, jermenar in sedlar, Ljubljana. Wanderer pest za motorno kolo z 2 ali 3 prestavami, sc išče. — Ponudbe na Anončni zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Sodna ul. 5. -mr « Globoko potrtim srcem javljam v svojem imenu kakor tudi v imenu svojih otrok in vseh ostalih sorodnikov pretresljivo vest, da je po nedoumnem sklepu Vsemogočnega naša iskreno-ljubljena, nepozabna soproga ozir. predobra mamica, gospa Hira Tr^supiii soproga ključavničar, mojstra »Združenih papirnic Goričane« danes, dne 9. septembra 1922 ob 5. uri zjutraj po kratki, zelo mučni bolezni, previdena zaspala v Gospodu. Pogreb preblage rajnice bo v ponedeljek, 11. t. m. ob 4. uri popoldne iz Goričan na pokopališče v Sori. Nepozabno pokojnico priporočamo v pobožen spomin. IVAN TRAMPUŠ, žalujoči soprog. kot srne, zajce, fazane, jerebice, divje race itd., v vsakem času po najboljših cenali, kupuje E. VH JD K j veletrgovina divjačine in perutnine, CAKOVEC, Medjimurje. Brzojavni naslov: VAJDA, Cakovec. — Interurban telefon štev. 59. 3752 IVBH BRICEU MESTNI STAVBENIK LJUBLJANA Telafon 527. SlomSkova ulloa 19. IZVRŠUJE NOVE ZGRADBE IN POPRAVILA VSEH VRST, NAČRTE TER PRORAČUNE. DELO NilISOLIDNEJE! za vino ali mošt, 4 do 7 hektolitrov in 1 nov, močan hrastov sod, ovinjen z belim vinom, brezhiben, drži 25 hektolitrov. — Vprašati: trgovina RUPAR, Tržaška cesta štev. 11, Iščem hišo v najem z lokalom za mešano trgovino s skladiščem in stanovanjem z najmanj tremi sobami; vse po možnosti v isti hiši na železniški progi Litija, Sevnica, Krško, Rajhenburg in v tej okolici, ali tudi kje drugje na železniški progi v Sloveniji. Ponudbe na upravo »Slovenca« poa: »Iliša z lokalom«. 3710 Naprodaj hiša z malim sadnim vrtom na lepem kraju, 20 min. od Ljubljane proti Št. Vidu, primerna za obrt. Stanovanje se lahko takoj uredi. Več pove A. Košir, gostilna. Zgornja Šiška. 3724 H S « z velikimi delavnicami in I w n vrtom, pripravna za vsako obrt, na periferiji Ljubljane, je naprodaj. Naslov se izve v upravi lista pod št. 3709. Na paviljon F štev. 152 se opozarja slavno občinstvo. Razstav, ljeni bo razni novi modeli, otroški vozički, dvokolesa, motorji, šivalni stroji, vsakovrstni deli in pneumatika. Cene iik?e'franko.»l 1^16311113« 'dvokole" n otroške vozičke, Ljubljana, Karlovska ccsta štev. 4, Zvonarska ulica štav. 1. vzamem v najem ali račun v krajih Škofjeloke do Ljubljane ali v Kranju in okolici. — Razpolagam z vso potrebno opravo za gostilniško obrt in sem dobra kuharica. Cenj. ponudbe se prost na naslov: Ivanka Telban, Škofjaloka, Karlovec predmestje štev. 51. 3755 CftfiRb PESRIFIC hjubljarm Balkan • Dunajska cesta 33 Več vagonov dobrega konjskega S" sena ima za prodati Fr. Mastnak, Št. Jurij, j. ž. Izreče za oglje in bencinmotor - Oprava - Naprodaj je 1 jedilnica, črno polti-raua, in nekaj spalnic iz trdega :: lesa. :: „Minimax" _ rofrni gasilni aparat. — Generalno zastopstvo z» Slovenijo; BELUŠIČ, Ljubljana, Rcsljeva cesta itev. 3. 3556 (laioeCia zaloga klavirjev in pianinov Ljubljana, J.HUBHD roj. DOLENC, Hiiscrjeva 5 priporoča za nakup najboljše inštrumente izvrstnih tovarn po najsolidnejših nizkih cenab. Paviljon K 486. Josip Lampret mizarska tovarna Šoštanj — Slovenija opozarja na svojo špecijaliteto: V omari, Široki 155 cm, globoki 65 cm in visoki 2 m, je zložljiva kompletna postelja, dve nočni omarici, pisalna miza, obešalna omara, lekarniški predal in nmlvalna miza. Cel zaboj tehta 187 kg. Ravnotaka omara tudi za dve osebi. rva Brodska tvornica kovinskih predmetov»Brodu »a $avi < Električii stroji proizvod AEG ; električni števci mM A B G j žarnicc Tungsram, vse eloktro-( tehnične potrebščine v zalogi i1 po ugodnih cenah. Elektrotehnična tvrdka ! KAROL FLORJANČI6, Celje, Proračun brezplačno! Rlflflfl za Prevleko divanov in dru DIDUU zega pohištva v veliki izberi, ■•■- dalje različno platno in jute za tapetnike, sedlarje i. t. d. priporoča Mia n. S E.SbabcrnČ, Ljubljana estnl trg 10. Vzorčni veiesejem v Pragi od 3. do 10. septembra 1922. Centralno tržišče srednje Evrope. NaJcencjšI za nabavo raznovrstnih Izdelkov čchoalovašJtc Industrije. Velesejmski znak z izkaznico stane 25 dinarjev, služi kot permanentna vstopnica v razstavišče in upravičuje k popustu pri vožnji po železnici. — Velesejmski urad preskrbi udeležnikom ugodna stanovanja. Natančnejša pojasnila dajejo vsi ČehoslovnSki konzulati, zastopniki Praškega velesejma in Velesefmska pisarna Praga I. Siaromastska rafinice, kjer se prodajajo tudi znaki in izkaznice. 2382 ■■■■m^aiHBi^aiiniBnRi JETIKA! Dr. Pečnik ordinira za jetične izven torka in petka vsaki daii v Št. Jurju ob južni žel. pri Celju. Čitajte njegove 3 knjige o jetiki. ■ MliMlt»ai£iliES3aHHMtiMlfiKHBM Enonadstropna s štirimi stanovanji, 12 minut od pošte, stanovanje za kupca prosto, je radi posebnih razmer JSf~ ugodno naprodaj. Pismena vprašanja pod: »REDKA PRILIKA 3670« na upravo »Slovenca«. DIAMALT _ (i 99 Pozor peki) »DIAMALT«, tvornice Hau-ser i Sobolka, Beč • Stadlau, v predvojni kakovosti, se zopet dobi pri glavnem zastopniku za Jugoslavijo EDUARD DUŽANEC, Zagreb, SKLADIŠČE Strosmnjerova ulica St. 10. ZALOGA SODOV Franc Repic, Ljubljana, Kolizejska u!. 18. [osip Stadler Tovarna stolov in lesnih izdelkov Ijana, Sodna ulica št. 11. Telefon interurb. št. 461 Paviljon F št 145. Oset Andrej, Maribor, Aleksandrova cesta 57, telefon M. 88: j veletrgovina sena, slame, I drv, koruze, ovsa. sadja itd. Brzojavi; Oset Andrej, Maribor. nudi tukajšnjim trgovcem svoje domače izdelke-Železne dele pohištva in iz medi ter metalne lesne predmete po najnižjih cenah. Naročila sprejema zastopnik tovarne na velesejmu: JSaftlljDOl 1. - 426. PRISTOU & Prvi in najstarejši specijalnl artistični atelije za črkosHkorsSvo ne steklo, kovine, les, zid, platno itd. ih LJUBLJANA, „Ho«el pr3 MallCu". Industrija platnenega in bombaža-stega blaga cesta 31. En gros. l ♦ I Fran Kosmač na veliko in malo stavbeno ključavničarstvo in sp&cijalna delavnica za vzidne Štedilnike Ljubljana, Jeranova ulica Stev. 5. Razstavljeni štedilniki v paviljonu „G" št. 264. jsr- naj ne zamude obiskati paviljona »Osrednje vinarske zadruge«! So najboljša in najcenejša vina iz Štajerske in Dolenjske, ker so nabavljena direktno od članov-vinogradnikov. — Lahko se sklenejo tudi kupčije na debelo. — Cene na drobno v PAVILJONU so: Dolenjska črnina 48 in 52 K, Beli Štajerc 52 K, Ljutomcrf-an 00 K. r&uui hi delifišfte (ima - raagaelNir$~Ii&€lfaa Glavni zastopnik za Nemško Avstrijo in Jugoslavijo: Inž. A. Zoni, wr^70mlieum&rkt 21. Statoilne In prevossne lokomobile za pregreto in nassčno paro od 6 do SCO k. s. moči. se priporoCa cenj. občinstvu za izvrševanje vsakovrstnih kleparskih in vodovodnih inštalacijskih del ter za pokrivanje streh. Vsa stavbinska in kleparska dela v priznano solidni iz-vrSitvi. — Proračuni brezplačno in poštnine prosto__Popravila točno in po najnižji cent. Pločevinasta ambalaža kakor kan to za firnež, olje. bencin, doze za barve, kandite in konzerve. RDI BVKKESSSr ISESS^S^ISB iJS^^SIsl Cesisie lokomotive zapregrefo paro za prevažanje tovorov. Parne cestne valjarje. Krožne sesalke za namakanje in osuševanje. Zastopnik za Slovenijo: IllŽ. R. RoeSSer, Ljubljana, Resljeva cesta 12. Priporoča se tvrdka A. Sušnfjk: trgovina "£ železnino LJUBLJANA, Zaloška cesta 21 "Tft -J je poceni naprodaj. — Kje, pove upravni štvo »Slovenca« pod štev. 3634. iiiiEsu; MI=M=! Lastni izdelek! F. in J. Goričar, Ljubljana Sv. Petra cesta 29 priporoča veliko zalogo volnenih jopic, različnih damskih bluz, predpasnikov, perila z« gospode in dame po konkurenčnih cenab. Lastni izdelek! ~ =lfi=IH«lll~lll~lll=m~ aari I. hrvatska tovarna konzerv d. d. C. 11. .*ar 5 St 94S •ttuimm Zaiifosžte cenile! najmodernejše konstrukcije v T vseh velikostih, e za poljske železnice, s 600 mm kolo-tečne širine, z vozički za prevračanje, TTržlČSlJCCi ^ žra^ene svrhe in industrijske Piinove in vrelne cevi Zt sežnosti, črne in pocinkovane, Kompletno parno žago, polnojarmenik, Hemscheidsko orodje, iSiCSlikl od. 10/20 do 46/120, Stavbno konstrukcijsko surovo železo (grodelj), Pisalni stroji „Rofa" £ X Črna in pocinkana pločevina vseh razsežnosti, razpošilja takoj od skladišča Maribor inž. Rudolf Fecliii, ftlarlBsar , Trubarjeva ulic« it. 4. Telefon Interurban SI. U. Ljubljanski veGesejem paviljon „H" it. 340. NiiHHiiiHiiinmmiNvmHiiiiiiiuiiiiu IINMINMIHilllN IHMINMINIIIIIliaillllltIHIIIIIIIIIKIttIHIMMIiIMNIlmilNfnill MIMIIINIMIN THE REX Co. DiuimuuuiiMiHuiiuiMiiMuiiiMiHininiHiiiiraiiiiiiiuiiHnHniNiiimiiHniimHinmiiiMaMmniinnini \ Paviljon K, prostor štev. 485. □ □ □ □ IIIIIUINHIlllimilllllllii, LJUBLJANA OPALOGRAPH najboljši razmnoževalni aparati. ..............................................^ 4 ' ' ** ^ * 1 11 * 4 * ....................................................................................... Safl!Žš®i!J.2 UNDERWOOD najboljši ameriški pisalni stroj. I®!®!2DJL2§§ NOVOST: Poto^^ UMNIlIlUHtlllllHIlHIUIII MN1IIIIUMMI iiimuiiiiiiiHmiHmiiiMmmiiimNHiiiiiitHuiiiiiHiHMiH NmniMUlIHUlIUIH« HHiiHHimiiiiHiiiiiNMiiumiiiMHiiiumiini j TfnrniGg: Ma-Milna l^miln Tmiiice: Kmift-Hto j 1 P. n.! | Čast nam je, da Vam tem potom naznanjamo, da | smo tvrdki Importna kuča «JE-KA» v Zagrebu pove- | rili zastopstvo in komisijsko skladišče naših proizvodov g za Slovenijo, Hrvatsko in Slavonijo ter prosimo, da S se v slučaju potrebe izvolite obrniti na omenjeno tvrdko. — Z velespoštovanjem S JVCavdešič $ Gie., Romiža. raMMfjv SlovDcno podlefie lil AUTO III BBNCIH PNKIJMATIKA 0UB VSA POPRAVILA MAST IN VOZNJK Le prvovrstno blago in delo po tolld-nih cenah nudi JUG0-AUT0 d. a o. a. v Ljubljani. UWtlllHNNIIIMIHMIHiUNi||||||||||HIIINnnillllNIUNIIIIIIIIIIIIIIItlMI1IMIIIUmHI|HIUIUinnNltll IIIIIIIIIMIIIIHIIIIIMHIIMIIIII ■■■■■■■■BBHBBlaBraBBSHBBIBaBd B K Nova pošiljatev ^TAMPIMT JANT.ČERNEm LJUBLJANA J m sa n Tudi Vi se boste prepričali, U^Ijana CirutJOTlofo naUr. 8 Prevzemalo se vsakovrstne gratinie. Naprava načrtov, sfrošftovnlhov. - TehniCna mnenja in ocenitve. $€lo solidno ln hitro, cene nlihe. H. Mm, Ustnik Henri Maire y Ljubljani i J.i je v Vaio korist, ako j naročite najprej bogato ' ilustrirani katalog tvrdke M. SUTTNER (imetnikHenrl M< tre) V LJUBriA.NI Stev. f. preden se odločite za nakup. Ta katalog Vara bo -!"etoval resnično dobre ! urcspecial znamke „1K0" i iz lastn" tvornce v Švici j kakor tudv drug^ dobre žepne ure, zapestn« ure, ' «vetiln«! in stenska ure, verižice, prstane, zapestnice, tihare, namiz. orodje. Dalje: Krstna In birman. drrlla in vso zlatnino ln srebrnlno pa tudi porabne predmete, kakor Škarje, nože, britve, lasc-strlžne- in brivske stroje, dore za tobak, svalClce In smodke slcklorczce. prižlpalnlke, denarnice kunite dobro In ceno, pri tvrdki §1 pomož. motorjev za kolesa Je dospela. | KAREL ČAMERNIK & KO., 1 LJUBLJANA :: Dunajska cesta 3-12. rs Telefon številka 42§. Informacije daje Hrv.- slav. gospodarsko društvo k. s. z. v Zagrebu. Gostilničarji I 'vrstna hrvatsko-slavonska vina vseh vrst v morejo se v vsaki množini ceno nabaviti na Medic, Rakove & Zank! Tovarna kemičnih in rudn. barv ter lakov. D. x o. z. Centrala Ljubljana. Podružnica Maribor. Skladišče Novi Sad. Brsojavi: HEEAKL LJOBLJAHA. — Telefon: Q4. Emajlni laki. Pravi firnež. Barva za pode. Priznano najboljSa in zanesljiva kakovost: barve za obleko, vse vrste barv, suhe in oljnate, inavec (Gips), mastenec (Federweiss), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski Čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti ,JRERAKL"Lak zapade.,. H ERAKl" linoleamlak zapode.„MERAKL" Emajlnl lak. „MEBAKL" Brutiolise. Ceniki se načtsao ne razp jšl!J t jo 1 Glavno zastopstvo: m lana, Sodna ulica štev. 11 Telefon Interurb. 461 9iat ftomo flustto 9iat S. C. Kotar, Ljubljana, WoSfova ulica 3. Telefon 402. II. LMaiiski veli sejem, paviljon K Siev. 455. is^HHffln^enHffifl^BBH Josip NeSkudla, Jablon« nad Orlicam 86, Cahotlovaika. Tovarna cerkvenih paramentOT, raznovrstnih gastav in cerkvenega orodja. — Priporoča se p - astiti duhovščini za dobavo vseh v to stroko s; daj * h predmetov kakor: masno plašče, pluvi d matike, cerkvene in društvene zastave, koiihu*. no rouce, svečnike itd,, sohe, križeva potA v pol:u. ni vrSItvi ln ceni. — Solldnost tvrdke jamčijo i■ > bro n pohvalna pisma in 110 letni obstoj t me Vst cerkveni predmeti ■• carina prosti. _ N vsa vprašanja takoj odgovori ali predloži zor e i. NESKUDLA, LJubljana, hotal (lTrau>Ki". nudi od najmanjše 4 ciiindrske 6J15 HP do 12 cil ndrs'»e 60 HP tipe svetovnoznane osebne avtomobi e. Tov o r m i a v t o m o b l i i s t i h znamk od 1—5 ton. V nakupu kot obratu —»mr,.™.™^^—najcenejši! Najngodne;ši naknp autoomblov. — Znižane cene! isiaBBasaiaDniaHBaoaaBiHaHBaHOHBisiBBHEaiiaBBBsnBiaiaaiHiBBBBBBaiBQBBBB Štedilnike na premog nafprlprostelše Icakor tudi najfinejše Izdelave, štedilnike na plin, kopalne peči, razne priprave za pogrevanje vode, štedilnike na premog, plin in paro za naivečje knhlnfe priporoča FRIED. SIEMENS patentirani kurilni in kuhalni aparati, družba z o. z., Lfublf&na, Nova palača Kreditne banke. Zastopana na velesejmu paviljon J, sfo-nca 425. Prvovrstne kvalitete! Nafodličnefše relerence! ■ ■■iisi. aBBBBaiaBtiaasi u a ■ ■ ■ bb JOSIP VEMGRR POHIŠTVENO IN STAVBENO MIZARSTVO JRVORMIK m GORENJSKEM ^iiisiiismsllis Tordka Fran marflnec nkestal lesarski mofster v L;uM?anS, Pfule štev. 8 W oftvorl dne 9, septembra 1S22 v. W riamsko krojaštvo Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 58, i d i ^»c i^Tli^rfr^TTTš^: 11 * ^BlT^ ^ a i t i i ^ i tu 1 t Ff^ Izvršujftn vsa v mojo stroko spadajoča dela. — l'riporofam se cen), damam v mesta in na deželi. — Postrežba točna. — Cene zelo solidne.1 Strojni oddelek jo opremljen z vsemi najmodernejšimi stroji za obdelovanje lesa. Žagalo se bodo tudi strankam, katerim so na razpolago polnojarmeniki. Izdelovali se bodo ladijski podi (Scbiffsboclen) različnih vrst. Ffapujlem les vsake vrste, kakor tradi cele gozdne parccSe. Prevzamem vsa tesarska in v to s!roko spadajoča dela: vite, mostove, stolpe, kupole, verande, vrtne hišice i. t. d. po lastnih in tujih načrtih. ii^Kl^liil^iiii 66 Splošna Industrijska in Trgovska Družba x o. z. Ljubljana, Miklošičeva cesta 15 dobavlja iz skladišča ali tovarne Gospodarske stroje in razno orodje, stroje in druge potrebščine za mlekarstvo, Nosilce, betonsko železo, lite cevi, žico, strešno lepenko. Vse vrste železa, pločevin, žebljev. Različna orodja, okove za zgradbe, ter razne hišne in kuhinjske potrebščine. Motorje vseh vrst za pogon z benc., sirov, oljem in s paro. Cele naprave za izdelovanje plina in briketov. Tračnice, ogibe, vozove in vse druge potrebščine industrijskih železnic. Cevi za vodovode in plin ter vse tozadevne armature. Najugodnejša nabavna prilika za trgovce in industrijalce po tovarniški ceni! Makso Pečnik Tvornica čevljev - Gameljne nad Ljubljano Slovenija Izdeluje vsakovrstno obutev od preproste do najfinejše vrste, kakor: bakanče (za rudnike, šume itd.), polbakarače, gojzare in lovske; vse vrste moškio, ženskih, dečjih in otroških čevljev iz boksa, chevreauxa, teletine, kravine, bitlinga in t. d., kakor tudi vse vrste sandal. Cene zmerne, postrežba točna in solidna. Z velespoštovanjem se priporočam Makso Pečnik. r Paviljon „&" št. 480. Grafično-strokovn* zavod Dragan Tomijenovič Posloval.: GunituUtisTa 23-b ZRGREB SMad.šče: Primoma al 5 Telefon 27-86 in 26-71, centrala III Brzojavke: Colorgraf veliko, dobro urejeno skladišče barv, strojev in vseh graf. potrebščin ZASTOJA; Tvornico barv zatisek Kast & Eliinger, Stuttgart VVion-frag / Crkolivnico Gebr. Kltugs-por, Offenbach a / Main/Tvornico L strojev Friderich Heim & Co., O-rfonbach a / M.tTiegeldrucks-chnel-pressen, Gummier-, Bronzier-, La-kiermaschincti) / Tvornico strojev Geore Spiess. Leipzig (R tary An-legoapparate) / Tvorntco strojev Guiboriet ce Kari Krau«e A.-G., Leipz g (Schueide-rnasebinou, Pragepressen itd.) / 1 eipziger Schoolipressenlabnk, A -G., Leipzig (Offset-stroji), kakor tudi potrebščine za kajigovezuice. UREJUJE TISKARNE, KNJIGOVEZNICE, ClNKOGRAFlJE itd. / D n H A V L J A VSE GRAFIČNE .STROJE IN VES STROKOVNI MATERIAL. Cene zmernse! Telefon 432. 'izvršitev soMdna! gBfflafflBBraSgaBB AVtCNlNlM: HOfOCiNI, MdMI: B. $. A. CQdes-Ui»Uerlh<» ftreat - Britoln. CaoufciKMse Cicr- Oesellsctifiii niOHg-ferrand Wlen. rrai3(e. EBSBBBBSBBEBBaBaBaB 3BaEBBSEaSBSB9B EjS®SgBSSEB®©!3ESS8BaBagl^a^ slrijska d. d. Tekoči račun pri Slovenski eskomplni banki v LJubljani. Tei\nična pisarna v lo varni Keršie, Sp. Šiška, LJubljana. Telelon Inierurban 180. Izvršil]e: stanovanjske hiše, trgovska poslopja, moderne industrijske zgradbe, betonske in žeiezobelonske konstrukcije, vse vrste vodnih naprav na podlagi 25 letnih izkušenj. Specijaliteta: železobetonske cevi za vodne naprave in vodovode. Zastopa: patent dr. inž. Empergera za izvrševanje konstrukcij iz arnrranecja betona z litiželeznimi vložkami za visoke tlačne napetosti (kakor pri skladiščih, „silo" mostovih in podobno). Izdeluje: vse vrste tehničnih projektov in statičnih proračunov. Farva odlikovana dalmaflnsSca parna sSestlSejrSiai 'V' Cil'"lliniinillllllllm.i....................I SK i||iiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii'iiiiiiiiiiiiii'iii'""|"""'"|t"nni' m I Strogo, cilindrsko in plinovo olje, lj bencin, petrolej, parafin, tovorno mast ter tehniško-industrijske potrebščine. A. Lampret Feprezenfanoa Standard 011 Company of New Tort i Liubiano, Krekov trg Stev. tO Telelon 247 Paviljon m 30 *~ ' I. mT.TiIIIIIHi/i"ilMIIIIMIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIUIIIIIIIIIllUllllllMUIIIIIIIi.il t Vfemeljena leta 1879. od Vido Morpurgo. PRVOS8AZREDKE SPECIJAI.ITETE: Maraschino „SELECT", Maraschino „ALBA", Cognac „DALMATIA" in Ia Medici n al-Oognac ,,DALMATIA VIEUX", CREMES DOUBLES. Zraven tega vsakovrstni NAJFINfiSJjl tIKEBI. ! # Žganje: DROPOVICA, ŠLJ1V0VICA, B0R0VICA, RUM, MASTIKA itd. Ekstrakt od ma-raške (dalmat. višjo) za tovarne likera, prolindea, bonbona za slaSfiiCarne — (svetovni izvoz). Ekstrakt od CHERRY-BRANDY, PUNCH-A itd. # ► Cenik na zahtevo. Velesejem paviljon G št. 241. Cenik na zahtevo. ^ Zastopnik ADOLF KORDIN, Ljubljana, Beiovnova ui. ..-.v v IMPORT-EKSPORT LASTNI PAVILJON NA LJUBLJANSKEM VELIKEM SEJMU, g ■■■■■■■■■■■■■HBHHBBB ara Fran Ravnikar 11 Manufaktura na debelo M. Hribernik mestni tesarski mojster Ljubljana, Linhartova ulica ste?. 25. Telefon štev. 415 — Poštno-čekovni račun 11.428 izvršuje vsa v njegovo stroko spadajoča dela in sicer vodno in nadtalno ter umetno tesarstvo. Parna žaga in strojne delavnice. Prevzemam po danih, kakor tudi lastnih načrtih zgradbo mostov, jezov, hiš, vil ter razne gospodarske in industrijske stavbe, stolpne strehe, kupole in cerkvena ostrešja, balkone, vrtne ulice, verande ter razna druga vrtna arhitektonična dela. Stopnice dekorativne stropove ter dekorativne stenske opaže. Za razne industrijske stavbe opozarjam zlasti na moje patentirane nosilce za večje proste raspetine od 12—15 m. :: Razstava v paviljone za stavbeno stroko in lesno industrijo :: Ljubljana, Sodna ulica štev. e. Velika naloga in vsakovrstna izbira. Paviljon €€ Ludovik Sel, Maribor, tovarBiSka„ fo^zpa-,ria Vsak trgovec s papirjem. Vsaka tiskarna. Vsak knjigovez. mora v svojem lastnem interesu spoznati „PAPIRŠEFA" Obiščite ga v njegovem lastnem paviljonu desno pri glavnem vbodu. Jadranska banka - Beograd. Delniška glaDBlca: Oin so,ooo.ooo"—,. Eezsrua: Sin 30,000.000"—. Podružnice: Bled, Caufat, Celje, Dnbrognllt, Hercegmrol, JeSsa, Jeseitice, Kor-£nla, tfetor, Kranj, LJubljana, Hiaribor, iUet&aoIfi, Preoalje, Sa-raieoo. 2>pSif, Sibenib, Tržič, Zagreb. — Hsneriftansfel oddeleft. — Sfasloo za brzoiatte: Jadranska. fliiiirsni zaoodl: ^BRHISKR BRHKA: Trst, Opatija, W!en, Zadar. FRfiKfK SHKSER STfiTE BRNK: Cortland str zet 82, ilein Vorh C?fy. BRŽ1CB IFišSSSSLHMO DE CH1LE: Valparalso, Hntatagasia, Pauria Hreuas, Piserto llaialos, Poroenir. 000000000000000000000000000000000001EIIII tiiii tiMi itiiti i*ii itiiii>i ii ii ii iiiiiiii ii 1(1 itMf *>>>iitiiiiii ii ii liitninii^ntMiiijiiicp iii iiijr i iif ?itn ? i »ur. .'|n;:,i;iiiiiiiM»»rj Papir na debelo! Tvorniška zaloga! „UPA fflž.LL" konfekcijski papir, kuverte in vse vrste drugega papirja, papir za pakovanje itd. Cigaretni papir: Afoadie, Ciub, Samim, Mub H. LilMPRET, Paviljon E 30 Ljubljana, Krekov trg štev. 10. D. D. preje CARL POLLAK Tovarna usnja in usnjatih izdelkov Kranj, Ljubljana, Vrhnika Centralna pisarna Ljubljana, Sv. Petra cesta 68. Tei. 528. I. Industrija usnja. ■niiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimmiiiiiiiiiiiniiiiiii:iiiiii ...............:.■■.■» i i ~ st"",1, i;; IS UnbSfasisftega oeleselna bade brez tarna ndd&lek If. F trgovskega paviljona in razstavišča. Vse najpraktičnejše, naj lepše in najboljše, kar je svetovna tehnika v stroki dosedaj iznašla in preiskusila, razsSasi sDefaaaa torto inger v • •šivalni itourne 4 Cd. v svojih paviljonih. Na ogled najmodernejše šivalne stroje bo kar prihrani čas in denar. To ni življensko vprašanje samo tvornic, marveč velja dandanes prihranitev časa in denarja posebno za rodbine. teh paviljonov Vam bo donesel več koristi in zabave kot vse senzacionalne kino-predstave! A. Vegetabilno (čreslostrojeno usnje): 1. kravine, rjave, črne in chagrin, ter za mehove in slrehe, 2. kipsi, 3. teletine, 4. ovčine in kozine a) mazane, rjave in črne, b) barvane, za mobilje, tapeci-ranje in konfekcijo; 5. vachettes: a) za izdelavo dokolenic, barvane ali naravne, b) za izdelavo nogomelnih žog, c) za izdelavo razne usnjate, konfekcije; 6. svinjine (specialileta): a) za fino jahalno opremo, barvane ali naravne, b) za kovčege, c) za mobilje in galanterijsko konfekcijo (portemonnais, por- tefeuilles in knjigoveštvo); II. Industrija A. Čevljarski izdelki: 1. čevlji za strapac, 2. m n rudnike, 3. , , spori In nogomet, 4. „ po vojaškem vzorcu, 5. sandale. B. Konfekcija transmisijskih gonilnik jermenov: 1. specijalni stroj, 2. hrastov stroj, 7. podplati: a) trovloženl hrastostrojeni pod. plati, b) vache ; 8. crouponi za izdelavo transmisijskih jermenov, a) specijalno strojenl (angleški sistem), b) hrastostrojeni. B. Chrom-usnje: 1. box-calf, črno in barvano, 2. chevreaux, 3. chevrette, 4. chrom-usnje za izdelavo nogometnih žog 5. chrom-usnje za izdelavo jermenov C. Galun-usnje za izdelovanje vezilnih in šivalnih jermenčkov. D. Lak-usnje: 1. box-calt, 2. chevreaux. usnjatih izdelkov. 3. chrom-stroj, 4. jermenci za šivanje in vezanje transmisijskih Jermenov. C. Konfekcija za dokolenice (gamaše), nogometne žoge, torbice, portefeuilles itd. Iz vegetabilnega, chrom- In lak-usnja, nahrbtniki, športni pasovi itd., tržne torbice. O e o > ca a S « M vSS a > 50 s 3 s Telefon Stev. 3. nasproti glavnega kolodvora Telefon štev. 3. kupuje in prodaja devize in valute po najugodnejših dnevnih cenah. Ima poseben borzni oddelek. Prevzema vse bančne posle* .okenska Podrulnice CENTAIA w Ljubijani v lastni palači, Stritarjeva ulica 9. __Plaftij« najvUJe obrasli na vloina knjiike in na vloga na Inkoiih rakunih. DELNIŠKA GLAVNIC/I: K .39,QGO.OOO*— REZERVNI ZAKLAD: K 5.000.000- NoviSad, Dolnja ^ndava, Matomer, ekspoxitura: Vrhnika. ll^l^oV^TS^u nciiml pogoji. Priporoča se •i prečastiti duhovščini In vsem naročnikom, da si ogledate našo stojnico na Pokrajinski obrtni razstavi v Mariboru objekt A, oddelek II., stojnica štev. 14. PriporoCamo v nakup vse v našo stroko spadajoče predmete kakor voiiene sveCe, svitke, v najboljši kakovosti in fini izdelavi. uštnn tehniško in elekkotehUo podjetje Jujubljana, Sttmska cesta 2 Brzojavke: Kuštrin, Ljubljana. Telef. 588. Zaloga polnogumlfesf^ti obročev tvrdke W ALTER M A R T IN Y za tovorne avtomobile, hydravl. stiskalnica za montiranje istih v centrali, pneumatike in avtomob. potrebščine, elektrotehn. Žice ter tehniških in elektrotehniških predmetov vseh vrst. PODRUŽNICE: Ljublfana, Dunajska cesta 20, telefon 470, Maribor, Jurčič, ul. 9. tel. 133, Beograd, Knez Mihajl. ul. 1. IP KREGHR Dblasioenn prelzknSeni mestni tesarski mojster LJUBLJANA Cesta na HodeUeoo Sten. 3 izvršuje vsa v njegovo stroko spadajoča dela iu sicoi u.d.ie in nadtalne stavbe ter umetno tesarstvo. Prevzamem po danih kakor tudi lastnih načrtih zgradbo mostov, jezov, hiš, vil, ter razne gospodarske in industrijsko stavbe, stolpne strehe, kupole in cerkvena ostrešja, balkone, vrtne utice, verande, ter raina druga vrtna arhitektorična dela. Stopnice, dekorativne stropove, tor dokor. atensko opaže. © M prva specijalna trgovina s pisalnimi stroji in pisarniškimi potrebščinami 9HarW§rf t t0\ Samoprodaja pisalnega stroja „Continental" razmnoževalnega aparata „Rapax", „ Veloma"luknjača, (Lochapparat) in urejevalca pisem sistem »Indus". Lastna delavnica za popravila pisalnih strojev vseh sistemov. Ljubljanski velesemenj paviljon H, koja 291. Priporoča se Odlikovana v Londonu 1905. Kvas (drože) najboljše kakovosti. Postrežba najsoiidnejša in točna. Brezkonkurenčne cene. Odi enim spoštovanjem Makso Zaloker, i 3 \ Pisma: Zebljarska zadruga, Kropa (Slov.). Brzojavka: Zadruga Kropa. - Telefon interurban: Podnart 2. PaviSion G 263. „ Pavžllon G 263. Žeblji za železnice, Žeblji za ladje, črni aH pocukan', Žeblji za zgrndbe, Žeblji za čevlje, Spojke za odre in prage, Soojke za ladje in splave, Zele.ne braae, Zobje za brane, Kljuke za podobe, zid itd., V aki z maticami, Zakovice za tenderje, kotle in mostove, Vijačni Cepi, Verige. lil I V PARADIŽU sta bila brez obleke Adam irt Eva. sedcj loto nI trelNi, her se doDe vsakofrslne obleke za gospode dame in otroke ? traoTinl O. Bernatovič Ljubljana, Hcslni m 5-e. 1 • WBWISIIIi mMIBm f tttnuflifimlItTimKuuitllHiiHnnmflkiLiiMUniirilhtuiftlmitt^tMiHiamHdhMitHtniBittiiuii^hKU HimiHlm illtMiiillUuiiMhiindlliiiKlIlUHiniraillU - > IV-JTffc u -« S £ u )) £ •a; M VINRRM d. d. vinogradnikov V Ptuju prodaja vsakovrstna haloška in ljutomerska vina v poljubnih količinah in sicer v buteljkah in v sodih. Lastni paviljon na sejmu! Jmmiammmmmmm Najboljši so pravi AMEKIKANSK! in angEsiki mt E% V* I 0 fl ■ii ivuriucu ^ ^^^^ poslovnih knjig v \T • Vt« Največji In najmoderneje opremljeni zavod te stroke v Jugoslaviji Kopitarjeva nllm Ua. 6 Črtanje (rastriranje) in vezava po specialnih naročilih v najkrajšem času Prvovrstni In brez- konkurenčni izdelki Singer-lgle in nadomestni deU. LASTNA MEHANIČNA DELAVNICA Singer-olje sukanec svila itd. PRODAJA NA OBROKE I — Slngcr-šlualni strop Boiarne & Co Wew Y©rk — CENTRALA za kraljevino SHS Zagreb, Maruličeva 5. — Podružnice: LJUBLJANA, SELENBURG0VA UL CA 3, Zagreb, Karlovac, Varaždin, Osijek, Vinkovci, Bjelovar, Brod n/S, Su-bottca. Novi Sad, Maribor, Sarajevo, Mostar, Banjaluka, Tuzla, Dubrovnik. Podgorica, Beograd, Kruševac, Niš, Skoplje, Vele*, Bitolj, Kragu-jevac. ZajeCar i Stip. — Zastopstva so v vseh večjih krajih. 31— S o 9 b \r % 0 luomica pi Andrej Kregar Št. Uid nad bjubljana [Slouenija] Priporoča suojo zalaga pohistua u useh modernih slogih. — - Preuzame usa staubena mizarska dela: okna, urata, | portale i. t. d. in izvršuje pa naročilu. pisalni stroji so najboljši lesnoindustrijska družb« z o. z. Dunajska. cesta 66. Teleton 114. Telefon 114. I. obrat: Parna žaga. — Tesarstvo: izpeljava in naprava strešnih stolov za visoke stavbe in zvonike, stropov, slepih in ladijskih tal, verand, paviljonov, vrtnih ograj, kegljišč, ledenic, mostov, pilotaže. II. obrat: Strojno mizarstvo. — Stavbeno mi- zarstvo: okna, vrata, portali, stop-njice, steklene stene. III. obrat: Tovarna lesenih žaluzij in rolo za okna po lastnem preizkušenem sistemu. Z«hi®wa|te pozsudtoe 1 LJUBLJANA Tel. 268 - Gradišče št. lO - Tel. 26S Opalograph razmnoževalni aparati so svetov-_tu oznani_ Zahtevalte ponudbe! Telefon Jut. 180 Tehn. pisarna v tovarni Keršič, Sp. Šiška Tekoči račun pri Siov. eckomptni banki v Ljubljani slovenska gradbena irt Industrijska d. d., LJubljana Zastopa patent dr. ing. F. Empergerja za izvrševanje konstrukcij iz armiranega betona z litoželezn.vložkami za visoke tlačne napetosti (kakor pri skladiščih, „silo", mostovih in podobno) izvršuje Izdeluje vse vrste tehničn. stanovanjske hiše, trgovska poslopja, moderne indu- Sn^otS strijske zgradbe, betonske in železobet konstrukcije tudi rentabilit proračunov Vse vrste vodnih naprav na podlagi 26letnih izkušenj Gradbena vodstva: SPECIALITETA: železobetonske cevi za vodne naprave in vodovode Kranj-TrŽiČ-LogatCC izdaja konzorcij ititaveoca«, Odgovorni oraloik m** Mafibaro k Ljubimi, * UubLM