Leto Ulli, številna U5.
V uuMiani, v peten S. loniin 19Z5.
cena mn in
Izhaja vsak dan popoldne, izraeatsi nedelje ia praznike. — Ins er a ti: do 30 petit a 2 D, do 100 vrst 1 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovora. — Irtseratni davek posebej. —   Slovenski Narod1' velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D
Bpravnišivo: Knaflova nllca stav. 5, pritličje, Uredništvo: Knaflova ulica st. 5, I. nadstropje
■V      Poštnina piaCana v gotovini*
— Telefon sie t. 304.
— Telefon stev. 34,
Rai hotelo \mm
Z volitvami S. februarja si je sedanja vlada zasigurala *rdno večino, ki naj deluje v dvojnem ozira: državno-bolitično, nacijonalno i:i parlamentarno.
Na eni stra*ii naj bi .se biia zapcčela trdna, dosledna, neizpremenljiva nacijo-nalna državna politika v smislu Vidov-danske ustave, torej naj bi se izvedel notranji red fn mir, izvršile oblastne volitve, zavrni-i beparatbrK'm nojavi in okrepile vse driavnotvorrc sile v narodu.
Na drugi strani naj bi se ustvaril delazmožen parlamenl ter omogočila daljša doba praktičnega, dobrega zakonodajnega dela v narodni skupščini.
Prejšnja leta so namreč pokazala, da z nestalnimi vladnimi koalicijami, ki menjajo svoje programe ne gre dalje. Mesto slučajnih zvez se je moralo osnovati stalno, nacijonalno dosledno koalicijo, ki ve brez kompromisa, kaj hoče fri kaj je potrebno naši državi. Posebno na Hrvatskem in deioma v Sloveniji se le videlo, kam vodi nestalna, nedosledna, neznačajna državna in upravna politika. Radikali so v tem ozira veliko grešili, ko so te pokrajine, zlasti pa Hrvatsko prepustili samim sebi ter izrekli svoj tedanji desinteresma. Radičevščina je vzcvetela tako bohotno, da je resno r>groža!a državno organizacijo. Tudi v Sloveniji bi klerikalni separatizem nikdar ne dosegel tiste jakosti in obsega, ako bi bili imeli trdne, dosledne, nacijonalno prežete upravne voditelje ter ministre v Beogradu. S kolebanjem pa se je v tem ozira veliko grešilo. Separatistični in defetistični elementi so črpali bas iz tega pojava nade in nove sile ter se niso uklonili. Se danes računajo, da v naši notranji politiki ni ničesar, kar bi dokazovalo, da more vladati samo dosledna nacionalna politika, in da so zato mogoče vsake kvatre nenačelne, kompromisne, snešetarske koalicije!
Neizmerno škodo pa je naše notranje življenje doživelo od strani večinoma hrotnejra parlamentarizma. Tej bolezni niso trni dragi kriv?, kakor tisti sporazuma ši, k! so s svojimi zvočnimi vabami vedno in vedno odganiali zdrave politike od prave, dosledne nacionalne misli ter ogrožali obstoj našega celokupnega mladega parlamentarizma.
Mesto, da se je naše politično življenje osredotočilo na narodno skupščino, na vprašanja zakonodajnega in upravnega značaja, se je na dolgo in široko mlatila prazna slama politične romantike « sporazumevanja* Srbov, Hrvatov In Slovencev. Ta politična romantika je največ škodila našemu političnemu življenju ter zlasti našemu parlamentarizmu. Absorbirala je skoro vse sile našega časopisja In javnosti in mesto stvarnih problemov iz gospodarstva in kulture jugoslovenskesa naroda in države smo govorili o problemih «sno-razuma», kar je danes povsem spoznan politični sofizem.
Mesto koncentracije, mesto osredotočenja na gospodarstvo, na prometna vprašanja, na šolstvo, na socijalno zavarovanje ter socijalni napredek nnšega ljudstva, na kmetijstvo itd., se razvnel besedni boj za prazno slamo, za oblastiželjne opozicijonalce, za ministrske stole.
Zdi se. kakor da hočejo seda i neki oolitiki znova retard*rati razvoj naše notranje politike ter obnoviti dobo ored S. februarjem z nestalno in nedosledno svojo nacijonalno politiko ter s tedanjim hromim parlamentarizmom!
Poročila opozicifonalnih listov, ki prihajajo iz Beograda, so polna nami-gavanj z nekako koalicijo med radikali in radičevci. Kako malo, bore malo pa čitamo v teh listih o parlamentarnem delu v B?o^-ar-1u! Kckor razkačen? '\<?ri preže na priliko, da morejo ubit? sedanje parlamentarno delo. ga T^L'zmü m onemogočit! ter postavat? na tapeto str.ra brezplodna «snorazunevan^» te** politična tntr!rr?»*^*va f»~e~!cf.!onnf*?o5?n bloka.
Tu ne gre za sedanje ali bodoče koalicije, marveč za narodno skupščino in njeno delazmožnost. odnosno dela-volinos.t! Opoziciji z radičevci vred pač ni do te delazmožnosti in dela voljnostil Zato pa tudi infrjgjra v Beogradu oroti sedanji koaliciji, kar pomeni v bistvu mtrigiranje proti sedaniemu parlamentarnemu delu. proti pozitivni zakonodaji. Onoziciia se dobro zaveda, da živi od zdražbarije, od kon^nirirania ter od zmede.
Danes se že vidi iasn« alternativa: ali za aktivno, »ntenzivno narlarnentar-no delovanje a!5 za nkinjenie tega dela ter z?? brezplodno nrerekanie o tsporazumevanju», ko tega sporazumevanja na podlagi Vidovdanske ustave er v nie! začrtanih lasnih in pravilnih
Mah o jntttil MM\i
— Za izvos je pripravljenih 50C0 vagonav sladkorja.
— Bcagrad, 4. junija (Izv. cb 12.) Danes dopoldne ni bilo nikakih važnih politie-
i: Iii dogodkov, ki bi so nanašali na I:itrejšo pospešitev akcije, uvedene od strani radi-čevcev. Dopoldne so se sestali ministri v ministrski sobi narodne skupščine ter krat-l:o rasmotrivali parlamentarno situacijo. Narodna skupščina je danes posvetita svojo pozornost gospodarskemu problemu produkcije sladkorja oz. sladkorne pese. Ta r gospodarska debata bo trajala njbrže ves j dan in bo zbornica končno prešla brez vsakih konfliktov na dnevni red. Razprava je zelo mirna in mestoma zanimiva odnosno stvarna.
Skupščinski predsednik Marko Trifko-vič je danes ob 9. dopoldne otvorU plenarno sejo. Med sporočili predsedstva je omenjal, da minister notranjih del odgovori na jrotove interpelacije radičevskeira pos)anca dr. Zaniča ko zbere uradne podatke. Vloženih je bilo več prošenj in pritožb na narodno skupščino. Bile so prečitane.
Skupščinsko tajništvo je naznanilo zbornici, da je konstituirali odbor za pro-učavanje invalidskega zakona. Za predsednika tega odbora je izvoljen Miiorad Vu-jičič (rad.), za podpredsednika dr. Svetislav Popovič (sam. dem.) in za tajnika Nedeljko Simonovič (rad.) Včeraj se je sestal tudi odbor za proučavanje zakonskega predloga o priviLIgirani državni Obrtni banki. Za predsednika je izvoljen dr. Kojič (rad.), za podpredsednika dr. Kinko Krizman (sam. dem.) in za tajnika en radikal.
Za tem je zbornica prešla k dnevnemu redu. Pričela se je razprava o interpelaciji posl. Dimitrija Vujiča in tovarišev glede soudeležbe državnih sladkornih tovaren v kartelu sladkornih tovaren.
Posl. Dimitrij Vujič (zemljorad.) je prečital interpelacijo ter jo v daljšem govoru utemeljeval. Naglašal je, da je vprašanje ureditve produkcije sladkorja in sladkorne repe eno najvitalnejših in najvažnejših gospodarskih vprašanj. Kritiziral in obsodil je predvsem postopanje sladkornih tovaren napram producentom. Letos ni prišlo do sporazuma med tovarnami in nrodu-centi glede določitve cen sladkorni repi. O tej stvari je prišlo narodno gospodarstvo na mrtvo točko. Producenti so v svojih gmotnih interesih zelo oškodovani. Tovarne so odklonile vse zahteve preduceetov. Nasve-tovale so celo producentom, da naj ne seje-jo repe, ker jo je dovolj na razpolago. Govornik je dalje kritiziral postopanje vlade, češ da trpi soudeležbo državnih sladkornih tovaren v kartelu sladkorjih tovaren. Govornik mora obsojati in obžalovati, da je pri sladkornih tovarnah investiranega nad 95 odstot. tujega kapitala. Obžaluje tudi, da ne odgovarja na njegovo interpelacijo ministrski predsednik, na katerega je bila v prvi vrsti naslovljena.
Predsednik dr. Subotič kot namestnik predsednika je izjavil:     *,Na interpelacijo
odgovar.ia takoj minister trgovine rn industrije dr. Gri.^cgono.a
Dr. Grisogono kot minister trgovine in industrije je nato v stvarnem, preglednem in zelo zanimivem gevoru po"asm"eval položaj nsše sladkorne industrije. Proti trditvam intsrpelantov je navaja! statistične podstke o produkciji sladkorja oz. repe v preteklih letih. Produkcija od leta do leta napreduj*. Konstatira, da smo morali vsa leta kriti potrebo sladkorja z uve-zem iz inozemstva in da smo letos v položaju doma pokriti vso potrebo sladkorja. Leta 1919. se je pridelalo 7.793.^00 kg sladkorne repe, v letih 1020/21 20,170.800 kg. v letih 21 /22 23,810.200 kg in v letih 22/23 35,759.900 kg in v letih 33 24 40.^:3.800 kg v zadnji kampanji 24 /25 pa 120.043.300 kg.
Minister trgovine kooslatlra na podlagi gorenjih podatkov velik napredek produkcije sladkorne repe oziroma sladkorja. Letošnja kampanja je omogočila, da je kon-sum sladkorja v nnši drŽavi popolnoma krit. Pridelalo se je 700 vagonov sladkorja. Ostalo ga je za izvoz okoli 5000 vagonov. Prejšnja leta smo morali nad polovico sladkorja dob'vati Lz inozemstva in za to p!ačnt> okoli 300 milijonov dinarjev.
Minister trgovine in industrije je za tem navajal statistične podatke o cenah sladkorja v drugih drž. vali zlasti v Češkoslovaški. Podal je nata čne kalkulačne račune o cnah, ki jih jsacajo češkoslovaške tovarne producentom sladkorne repe ter je te cene primerjal z našimi. Ugotovil je, da naši producentie prejemajo za sladkorno repo razmeroma večjo odškodnino. Z ozi-rom na nujnost eksporta in tujo konkurenco je treba uravnati cene sladkorne repe odnosno sladkorja. Eksport je bas radi tuje konkurence zelo otežkočen, ker morajo tudi tovarne računati, da pri eksportu ne trpe znatne izgube.
Glede participacije tujega kapitala pri sladkornih tovarnah je minister trgovine in industrije priznal, da je res mnogo tujega kapitala v tej industriji investiranega. Pripominja pa, da je morala država prevzeti kot odgovorna nadzirateljica sekvestrov razne sladkorne tovarne. Kot taka je morala sporazumno postopati z ostalimi tovarnami. Minister odločno zanika obstoj posebnega sladkornega kartela, v katerem naj bi bile včlanjene državne sladkorne tovarne.
Zbornica je govor ministra dr. Griso-gona poslušala zelo pazljivo. Večina ga je sprejela  z  živr&nim odobravanjem.
V odgovoru trgovinskega ministra se je razvila zelo živahna debata. Pivi je odgovarjal ministru pocl. Dimitrij Vujič (zem-lioradnik). Govoril je poldrugo uro. Pred njim je še govoril poljedelski minister Krsta Miletič, ki je podal slična pojasnila, kakor trgovinski minister glede produkciji; sladkorne repe.
Razprava bo trajala ves dan.
Koncentracija nenriKonadonaine obrambe o Avstriji
Nemška društva po^e^eforifo svoje podrobno delo na naših
mejah, — Kongres v Kufsteinu.
— Dunaj, 3. julija. Za binkoštne praznike je bil sklican velik kogres nemšk ma-cijcnalnih obrambnih to propagandističnili društev, ki se je vršil v Kursieinu na Tirolskem. Kongresa so se udeležili zastopniki šulierajnskega društva ^5üdmarke«, >;Ost-marke«j in zastopniki »Verein für das Deutschtum im Auslände« v Berlinu. — Kongres je posvečal posebno važnost delu ob mejah, tako '.-idi našim obmejnim krajem, ki me;c na Avstrijo, in vprašanju ger-nianizacije slovenskega Korotana. Na Kongres so prispeli zastopniki iz vseh držav, kjer živi nemški živeij. O kongresu listi iz previdnosti prav malo poročajo, da bi ne dali vpogleda narodnim nasprotnikom v svoje karte. Posamni govor~;xi so nagia-žali, da se je z izgubljeno vojno zelo povečalo podrobno delo nemških narodno -obrambnih društev, češ da morajo sedaj skrbeti za 18 milijonov Nemcev, živečih v sosednjih državah, in hkratu za 20 milijo-
nov Nemcev, ki žive razkropljena) po ostalem svetu. Predsednik nemškega šulferaj-na »Südmark« dr. Gross, k{ je tudi vodil zborovanje, je pozival navzoče v strnjena falango za obrambo nemškega elementa, obenem se veseleč, da so se obra'bna društva sporazumela in "družila k sk mne-mu dein. Zanimivo je, da je kongres Pozdravil v imenu Ostmarke*, zveze nemških Avstrijcev, prof. dr. Binder, ki je bil pre vojno organi^aior nemštva v Sloveniji, kjer je gradil most -do Adrije. Tudi on je dal izraza svojemu veselju, da so se združila obrambna društva. Govorili so tudi zastopniki Nemčije, tako drž. tajnik Hieii-tze v imenu glavne centrale nemškoobram-bnih društev v Berlinu. Kongres je viharno pozdravil brzojavko predsednika Hinden-burga, ki je želel kongresu popoln uspeh. Na kongresu so tako žene kakor tudi akademska omladina zelo obširno razpravlja!! o obmejni propagandi napram Jugo-
načel državnega in narodnega edinstva ni več potreba!
Na strani prve možnosti stoji Narodni blok s svojo strogo nacijonalno ter pozitivno zakonodajno politiko, na drugi strani je opozicija, ki še enkrat poizkuša srečo ored «vojim poDolnim razpadom..«
Zaupamo trdno treznim voditeljem Nacijonalnega bloka, da se ne dajo speljati na led in da ne podležejo sedanjim opozicijonalnim intrigam, predvsem pa osebni radičevski taktiki. Računi so ta- | ko jasni, da se mora naše zaupanje bistveno in nujno uresničiti'
slavili. Neki deželni poslanec iz Gradca ;e predaval o obrambnem delu ob meji. Naglašal je. da jc potreba na obmejnih krajih podesetoriti podrobno delo in posvečati vso pozornost prospehu ia napredku nemškega živita. Na teh krajih je treba uvesti prilagodeno in sistematično delo, primerno dot«čnlm obmejnim krajem. To delo se mora izvajati z naivečjo opreznostjo in previdnostjo. Na jugovzhodu je treba poživiti med obmejnim prebivalstvom Ijubav do >.-stare in slavne domovine:.
otvoritev slüan-kssc parlamenta
Prijateljski odnošsfi med Albanijo in Jugoslavijo.
— Beograd, 4. junija (Izv.) Iz Tiran? javljajo: Dne 2. junija popoldne je bila svp-čana otvoritev albanskega parlamenta. V prisotnosti mnogoštevilnega izbranega ob-činstva, diplomatičnega zbora. senatorjev in narodnih poslancev je predsednik albanske republike Ahmed beg Zogu prečital de-klaracijo vlade. Deklaracija z iskreno prisrčnostjo pozdravlja prvi redno rzvolji-nl parlament Albanske republike. Zelo obšir-no govori o odnosa jih Albanije napram evropskim in ostalim državam. Glede odMOža-jev Albanije do Jugoslavije izjavlja vlad:-na deklaracija:
Mi prisrčno želimo, da se vprašanje c?e-finitivne razmejitve med našo državo in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev skoraj povoljno reši. Obe državi iskreno Selite, da pride končno do povsem prijateljskega sporazuma. Pri tej priliki damo tz-raza svoji hvaležnosti na korektnem stališču, katero je ohranila sosedna kraljevina pri stabilizaciji in organizaciji naše mlade republike.
Dalje pravi deklaracija, da je "tlban-ska vlada stopila v oficijelne odnošaje napram Turški ter je podpisala konvencijo, s katero se je obnovilo staro prijateljstvo med Albanijo in Turško. Deklaracija za, tem zelo obširno govori o gospodarski rn finančni situaciji Albanije. Razvija delovni program, katerega največji del je psvečen gospodarskemu napredku in prosvetnemu delu. Deklaracija končuje s kratkim pozivom: ^Gospoda senatorji in narodni poslanci! V prepričanju, da nas podprete v našem delu za povzditro blagostanja in napredka mlade države Vam z naiskrenejšim zadovoljstvom kličemo »dobrodošlico« ter odre.!9-mo, da se otvori zasedanje obeh zbornic*
Albanski parlament, je pozdravil z vell-kim navdušenjem vladno deklaracijo. Nato se je izvolil začasno predsedništvo ter ve. rifikacijski odbor, ki je pričel z verifikacijo mandatov. :
Ponorelem tisoUinoRhi MDvci
— Budimpešta. 3. junija. (Izv.) Budim-pestanska policija je snoči prijela dva beo-gradska trgovca Martina Grossa in Janka Aikalaya, ki sta večinoma izvažala v Budimpešto razne poljedelske pridelke odnosno živino; bila sta obenem znana kot prebrisana tihotapca.. Trgovca st^i se seznanila z lastnikom neke male tiskarne ter sta sn končno ž njim pogodi1?., da jima natisne 80.000 komadov ponarelnih tisočdi-^^r^kib bankovcev. Dala sta mu na razpolago v ta namen prirejene klišeje. Lastnik, ki je bil v denarnih zadregah, je z veseljem sprejel ponudbo. Pozneje se je skesal ter se je začel bati, da mu ne pridejo na sled. Zadevo o ponarejenih bankovcih In o naročilu beograjskih trgovcev je javil budimpestanski policiji. Policija je vse primemo ukrenila za aretacijo obeli beograd-skih trgovcev. Pred nekaj dnevi sta prispela Gross in Alkalay, da bi prevzela od t:-skarnarja 80.000 komadov falzificiranih bankovcev. Policija ju je pri prevzemu zalotila in takoj aretirala. Oba trgovca sta pri zaslišanju przna'a. da sta prispela v Budimpešto edino zato, da prevzameta ponareie-ns bankovce, izgovarjala sta se, da sta naročilo pri tiskarnariu napravila po nalogu nekega grškega bankirja imenoma Banah-miiada. Gross in Alkalay sta bila odvedena v preventivni zapor. O slučaju je bilo nato obveščeno jusoslovensko poslaništvo odnosno beogradska vlada.
Iffilf fünf Rn - lüscüsiQusnsRl
sporazum
Konferenca t Firenzi se bliža koncu« -
— Trst, 4. junija. (Izv.) Iz Firence javljajo, da sc italijansko jugoslevenska poklanja za končno ureditev vseh spornih vprašanj, ki izvirajo iz rimskega pakta, končajo v najkrajšem času. Predsednik ju-snaslovenske deleeaciie dr. Otokar Rybaf
mesovina za poznavalce
109 L
it včerai sprejel italijanske ii druge inozemske novinarje ter iim kratko iziavil, d; pogajali*, j po vol j no napredujejo in d 3 pr neso od obeti strani končno sažeijene re zultate. Zanimivo je. t! 1 nI hotel nobe; član niti italijanske, niti jugosiovenske d? legaerje podaii podrobnih pojasnil o pote ku pogajanj. Splošno naglasa jo ^-Jino. da ji pričakovati konec konference še ta mesec Kakor javljajo z Reke. je v Piienco odpotoval predsednik začasne reške vlade D e-poli. Politični krogi irde, da so nekater vodilni krogi na Reki zeio nezadovoljni : dosedanjimi rezukaii konference v F1n. renči. Naloga Depolijeva je zadnji trenotel še pritisniti na italijansko delegacijo, dj čim več ugodnosti izsili od Jugoslovenov ki so bi!i drugače na konferenci povserr konciijanrni in so šli v popuščanju do skrajnosti tako, da jim je sedaj nemogoče pr-vol4ti še v kake koncesije in privilegije m korist Rečanov.
DR2AVN PODTAJNIK WILDER OKREVAL.
- —Zagreb, 4. junija; flzv.) Po daljSem h-vanjn v Topnskera, kjer sp je lecil radi tež ke notranje bolezni, je državni sekretar no tranjih del Večeslav Wilder toliko okreval da je. danes ruogel nastopiti avtomo1>Ü«k< vožnjo ter »e povrniti v Zagreb. Tu ostan* še daljši čas, dokler popolnoma ne okreva na kar se povrne na svoje službeno mesrf/ v minis-fcrstvo notranjih del.
Borzna poročila.
ZAGREBŠKA BORZA.
Dne i. junija. Sprejeto ob 13.
Devize: Cirrih 11.60—11.70, Prasa 177-179.40. Pariz —.—, 297, Newvork 59.70— hO.50. London 289.50—292.50, Trst 239.85— 242.85. Berlin 14.275—14.425. Dunaj 0.0841 — (K 0853.
INOZEMSKE BORZE.
— Curih. 4. iunija. Današnja borzi. Beograd S.fr>, Pariz 35.45. London 25.06 Newyork 516, iMilan 20.75, Praga 15.30 Düna i 0.00728.
— Trst, 4. iuni.ia. Borza: Beograd 41.15—41.50, Pariz 122.35—122.65. London 120—120.25. Newyork 24.50—24.SO. Curih 478—480. Praga 73—73.50, Dunaj 0.0347— 0.0351.
EFEKTI.
Todstot. tnvest posoj. 1901 61—61.5*'. 2 in polodstot. drž. rente za ratnu štetu 199—200, Ljubljanska kreditna 260, Ceutr banka 13—16, Hrv. eskomptna banka 105— 106, Kreditna banka. Zagreb, 105—106, Hipotekama banka 59 in pol — 60 in pol, Ju sobanka  100—101,    Praštediona    S00—S10 Sla venska  banka 70—71, Eksploatacija 3« —34, Dava d. d. Osijek  125.—, Sečerana Osijek 548—555, Nihag   38—44, Outman 360—370, Slaveks 160^—175, Slavonija 42— 44,  Trboveljska  360—365, Union, paromlin 430, Vevče 100—11 o
21,2% drž. renta za vojno škodo 62.50 Celjska posojilnica d. d. 200: Ljubljanska kreditna banka 225—265: Merkantil na bank? 104—110: Prva hrvatska štedionica 800 dr 805; Kreditni zavod 185—195: Strojne tovarne in livarne 135: Trboveljska premogo-kopa družba 575; Združene papirnice 10f: do 113: Stavbna družba, d. d. v Ljubljani 265—280; 4,/r% zast. I. Kr. dež. banke 20; 4V-% kom. za d. dež bke. 20.
LESNI TRG.
Hrastovi bordmiali 30/30 I. in II. vrsta frc. Postojna, denar 1400; brzojavni kostanjevi drogi 6 m dolž. 25 cm debeli., frc. meja, denar 400; hrastove vozovne deščice 44 mm 2.65 m 54 mm, 2.85 m I. in H. vrsta; frc. meja. denar 1450; bukova drva 1 m dolž suhe cepanice, frc. Skcplje. kub. meter, denar 135; bukova drva 1 m dolž., frc. Ljubljana, kol. 4 vag., denar 31, blago 21, zaključki 21.
Žitni tr*.
Pšenica Rosafč fco Postrrjna trs. Wage 465, pšenica avstralska fco. Postojna trs. blago 460, pšenica Hard Vinter fco. Postojna trs. blago 490, otrobi pšen. juta vreče fco. L. blago 200, oves mak cd. par- L blago 355, oves bos. org. par. L. Majjo 35Q koruza slavon. oar.      Maso-2401^ ~* v :
_it
Stran Z.
»SLOVENSKI  NARODc dne 5. junija 1925
btev. 125,
Heshija In Jugoslaoija
Zapodenje avstrijskih delavcev v Sloveniji* — Konflikt med avstrijsko fn sovjetsko vlado radi  komunistične propagande
poravnan.
H Beograda poročalo: Avstrijski poslanik Hofflosrer Je v torek interveniral v zunanjem miulatislv u slede zaposleni a av-strtjsldh kvaMäcarnrh delavcev v tovarnah po Sloveniji. Kakor znano, je bilo na podlagi nared.be ministrstva za socijalno poltti-ko odrejeno, da moralo ti delavci zapustiti naše ozemlje, ker jim je bilo bivanje dovoljeno le do gotovega roka. Nekatere intere-sfrane korporacije in podjetja sama so v Beogradu skušala odredbo ministra za so-cijarno polftiko več ali manj omiliti za to. da bi bilo nadaljnje bivanje avstrijskih delavcev v Sroverrrri dovoljeno vsaj v onih podjetjih m tovarnah, ki so ustanovljene od avstrijskega kapita!a. Ministrstvo za soci-jalno polftiko je namreč odredilo, da morajo vsa podjetja v Jugoslaviji najprej upoštevat? domače kvaltfrcirano delavstvo, tujci pa morajo v gotovem roku zapustiti državo. Avstrfjski poslanik je izrazil pomočniku zmrantiega rntnrstra željo, da rrrmrster za so-crjarno rx>rrrBco podaljša rok za izselitev. Pomocnfk je rzjavf!. da bo zunanje ministrstvo i>osTeJdovaik> v ministrstvu za soofjarao polrtiko, v kolikor je to posredovanje V sldadn z naredbo tega rrrmistrstva.
Avstrijski poslanik je obenem pred loža* seznam gotovfh kvalificiranih avstrijskih delavcev m uradnikov, ki naj W še dalje ostali v hfgoslaviji.
Podanik Hoffinger je obenem porabil priliko, da je pon:     ^cu Markovicn pojasnil
odredbe avstrijske vtede, naperjene proti komunistični propagandi, naglašajoč, da je avstrijsko zunanje ministrstvo poslalo na protest sovjetske Rusije zaradi govora Mata je izjavo, v kateri Izjavlja avstrijska vla. da, da je protest sovjetske vlade den I a si -ran, ker je zunanji minister dr. Mataja napadal le ID. Intemacijonalo in sovjetska vlada gotovo ne želi. da se indentiflcira s ITT. intemacijonalo.
Z Dunaja obenem prihaja uradna izjava o konfliktu med Dunajem in Moskvo. Iziava naglasa:
Urad zveznega kancelarja je danes Z. . m. izročil diplomatskim zastopnikom na Dunaju cirkitlarno noto, nanašajočo se na konflikt, ki je nastal radi govora zunanjega ministra dr. Mataie s sovjetskim zastopstvom na Dunaju. Okrožna nota naglasa, da je zunanji minister dr. Mataja v svojem govoru govoril samo o teoretični možnost; eventualne uporabe dozdevne dunajske komunistične centrale kot sovjetskega aparata za komunistično propagando, ker se v praksi še ni pokazala upravičenost kakih zadevnih pritožb.
Z ozirom na to cirkularno noto naglasa -vstrijsko uradno poročilo, da je nesporazum med dunajskim sovjetskim poslarrištvorn m dunajsko vlado popolnoma odstranjen. Na podlagi te note je obvestil, kakor gori omenjeno, avstrijski poslanik naše zunanje mrrristrstvo.
Porote
Požigi v Mošnjah,
Zasliševanje prič je trajalo vrečaj do H 6. irre zvečer, nakar je predlagal zagovor* tik dr. Krejči. da se ga preišče glede nje* *ove duševne manjvrednosti ter se naj do* javijo dokazüni predlogi iz njegovega pred« šivi j en je Razprava se je v sled tega prelom ?la na nedoločen čas ter so vsi trije obtoženci romali nazaj v preiskovalni zapor.
V Ljubljani, 4. junija.
Uboj v Sostrem.
(Predseduje vSjt sodni svetnik Mladič, voran ta sodni svetnik Janša in okrajni sod* :?ik Kralj, državni pravdnik dr. Lavrenčak, zagovornik dr. Gruden.>
Obtožen je 5e ne 20Letni tesarski po-močnik Anton Strah iz Dob run j pri Ljub* liani, da je dne 25. januarja t. I. v Sostrem ubil Albina Habiča. Zločin se je izvršil na sledeči način: E>nc 25. januarja t. !. je prišel obtoženi Anton Strah, skupaj s svojim braa toro Pavlom v gostilno pri »Franžu« v So* strem, kjer so bih" takrat med drugimi fanti tod? njuna bratranca Ivan in Jože Strah, po-feojnš Albin Habič in pa njegov prijatelj Jas ne* KocjančiA Strahova sta prišla v gostil* *» okoli 9. tire, a četrt ure po njunem pri* bodo sta. Habič in Kocjančič z dvema dru* grma fantoma odšla iz gostilne. Ves ta čas ni bilo med vsemi štirimi nobenega resnega prepira. Kocjančič pa je nekoliko izzival An* tona in Pavla Straha, češ da imata danes korajžo, ker sta v družbi svojih bratrancev.
Anton Habič in Janez Kocjančič sta po xihodu iz gostilne odšla iz Sostrega proti Spodnjemu Kaši ju, kjer sta se nameravala z Gmajnerjevimi dekleti Angelo m Pavlo Ma^ zovec dogovoriti radi nekega plesa. Med potjo pa sta se premislila in se vrnila nazaj proti Sostrema. V bližini hiše, kjer sta do* ma oba brata Straha, sta opazila, da jima gresta nasproti dva fanta. Ker nista hotela biti opažena, sta stopila v jarek ob poti. Ne* znanca sta ju vkljub temu opazila in ju vprašala, kdo sta. Kocjančič in Habič nista odgovorila in sta hotela oditi. Pri tem pa se )e razvil pretep, pri katerem je Albin Habič dobil rano na glavi, vsled katere je drugi dan umrl. Ko so se vsi štirje spopadli, so se tudi spoznali. Obadva fanta, ki sta prišla Habiču in Kocjančiču nasproti, sta bila bra* ta Strah, ki sta se vračala domov. Pretep jc trajal komaj 2 minuti. Strahova sta nato hitro odšla domov.  Kocjančič,  ki je med
pretepom skočil Da cesto, je ne : < sn kli* cal Habiča, ki je med pretepom o: al v jar* ku, a ker se mu ni oglasu, je s>l domov. — Drugo jutro je Kocjančič. kake- običajno vsako jutro, prišel na Habičev dom, da bi šel skupno s Ha bičem na delo. Okoli 10. ure j c prišel Albin Habič v Sostro do stanova* nja bratrancev Antona Straha in t>o mu tudi odprli. Bil je gologlav, ves krvav po obrazu, v rokah je držal klobuk in nož. Bil je skoraj nezavesten in je nerazumljivo jecljal. Drugi dan so odpeljali Habiča v bolnico, a je kms-lu umrl. Habič je imel na temenu glave ve* liko rano in prebito lobanjo. Rana je bila smrtno nevarna in je Habič umrl vsled otrp* nenja možganov. Prizadeta je bila rana s trdim koničastim orodjem. Z odpiljenim bajonetom bi se taka rana najlažje povzros čila.
Dejanja je bil osumljen Anton Strah, ki pa to odločno taji. On trdi, da je odšel iz Fran že vc gostilne četrt ure po odhodu Habiča in Kocjančiča, t. j. okoli % 10. Ko sta se vračala z bratom Pavlom proti domu, sta v bližini domače hiše zagledala dva mo* Ška, v katerih sta pozneje spoznala Habiča in Kocjančiča. Obtožnec pravi, da je voščil dober večer in vprašal, kdo da sta. Vendar pa na dve taki vprašanji ni dobil odgovora, pač pa sta Habič in Kocjančič s poleni obe* rožena planila proti obtožencu in njegove* mu bratu Pavlu, ki pa je zbežal. Obtoženca sta podrla — kakor on trdi — na tla z udar; cem po čelu in roki, da se je onesvestil Ko >i je opomogel, ni bilo nikogar več poleg njega, nakar je odšel domov. Habiča pa da se obtoženec niti dotaknil ni.
Ta zagovor je ovržen po prijatelju pokojnega Habiča, Janeza Kocjančiča. Ta po* ve, da sta oba brata Strah skočila proti nje* mu, Anton Strah pa proti Habiču. On se je Pavla ubranil, na kar sta oba skočila iz jar* ka na cesto in jc Pavel Strah zbežal, Anton Strah pa je skočil proti Habiču. Kaj sta s Hahičem imela, tega ne ve. Pa tudi Anton Strah je hitro odskočil in odšel proti domu. Kocjančič pravi, da je Habiča nekaj časa klical, potem pa je rudi on odšel proti do* mu, misleč, da je tudi Habič zbežal. Iz vsega Je razvidno, da Je Anton Stran prrza.dja.1 Habiču smrtno poškodbo. Njegov zagovor, da sta Habič in Kocijančič njega napadla s poleni v rokah, jc ovržen celo po njegovem bratu Pavlu, ki pove, da pri Habiču in Kocijančiču ni videl polen. Dvoje polen se je po pretepu res dobilo, %_endar pa Je te
Strahova mati nežeala. k*r enm le potrjuje.
Zdravnik dr. Blumauer je povedal, cte. je bila. rana najbrž priaadjana z oxrpnjenrm bajonetom, a ravno Anton Strah je imel tak bajonet, kakor potrjujejo priče.
Za*Ušanih je bilo 10 5*rič. ki pa m&o mogle razjasniti dogodka. Kocjančič trdovratno taji, da bi bila s pok. H a bičem obo, rožena, a istotako tajita oba Straha vsakršno orožje. Vsaka skupina trdi. da je bita od nasprotnikov v zasedi pričakana in napadena.
Državni pravdnik je zahtevaj še klicanje neke nove priče in prihod sodnega izvedenca dr. Travnerja. Ker je sodni dvor predlog odklonil, je državni pravdnik prijavil ničnoat. (Ob sklepu lista obravnava še traja.)
Celjska porota.
V sredo dne 3. t. m. se je zagovarjal pred porotnim sodiščem 271erru Franc Kosanje. V družbi nekaterih tovarišev, k! *0 že bi!5! kaznovani, je izvršil sledeča hudodelstva: V noči na 3. marca 1924 vlom in tatvino v avtoguražo o. Kokola v Ceiiu, v noči na 14. marca 1924 vlom in tatvino v graščini Novo Celje pri Petrovčah (škode okrog: IOOjOOO Dfn) m vlom v kapelico sv. Jurija v Zagrebu, kjer pa je bil v zadnjem hipu prepoden. Dne 1. junija 1924 je skupno s Cirilom Koprivcem pobegnil iz celjskih zaporov. Oba sta napadla paznika Ivana aBna in Rudolfa Macarola. fn pobila na tla, pobrala v pazniški sobi puške ter pobegnila. Cirila Koprivca se je posrečilo kmalu nato izslediti, ottoženec Kosanje pa se je skrival po bližnjih gozdovih in izvršil v!om m tatvino v lovski koči dr. Rakuscha v Li?c?h pri Celin. Ko so ga takoj nato orež-*-* ' in civilisti izsledili, je pustil svoj plen.
streljati na zasledovalce in pobegnil T -..j meje v Avstrijo. Konnčo se ga ie pcsrecileo aretirati na Bavarskem, od koder je bil petem prepeljan v Celje. Kosanje, ki je znan kot izredno nevaren tat in vlomilec, večino svojih dejani taji* ako-ravno govore rzpovedbe prič jasno in ne-pobntno o njegovi krivdi. Porotniki so vsa stavljena vprašan Ja soglasno potrdili, nakar je I il Kosanje obsojen na 9 in pol leta težke
Kor ::etji se je zagovarjal pred poroto Štefan Balgač iz Belfincev v P-rekmur-ju, ki je delal kot hlapec pri veletržcu Edvardu S a p p a n z n v Pristavi. Za svojega gospodarja je vozil blago Iz Pristave v skladišče v Veliki Hrvatski. Fri tem je blago kar na svojo roko prodajal fn ga med ,-ožnjo odlagal pri raznih trgovcih- deloma pa so mu blago razpečavali tudi njegovi prijatelji. Kolika je faktična škoda, se ni dalo ugotoviti, vendar se ceni na okoli pol milijona dinarjev. Zanimivo je. da si je obtoženec že leta 1923. kupil v Lipovcih malo posestvo, za katero je plačal 27.500 Din. Blagač je priznal pri razpravi, da je prodal za okoli 20.000 Din blaga. Porotniki so vprašanje glede krivde soglasno potrdili in je bil Štefan Balgač obsojen na tri leta težke ječe.
Novomeška porota,
Na obtožni klopi pred novomeško poroto >e sedel včeraj kolarski pomočnik Josip Š e p i c iz Sv. Štefana pri Trebnjem. Šepic je bil obtožen uboja odsnono umora. Dne 1S. januarja se je primeril v Sv. Štefanu žalosten slučaj. Šepic je jahal konja posestnika 11 a r j a ter je z njega padel, pri čemur s! je raztrgal snknja na levem rokavu. Čim so zato zaznali vaški fantje, so pričeli Šepica dražiti in ga nazivali vpo-strančka«, ker njegov oče malo postrani nosi glavo. Naravno, da se ie šepic, ki je bil že nekoliko vinjen, silno ujezil. Med ianti je nastal hud prepir, v katerega se je vmešal posestnikov sin Anton Mišic, ki je skušal prepirajoče pomiriti. V tem hipu pa je Šepic nenadoma potegnil nož in kakor divji mahal okoli sebe. Zadel je pri tem Mišica v prsa in se je ta težko ranien zgrudil. Umrl je nekaj minut po sunku. Šepic se je še isto noč sam javil orožnikom. Pri razpravi se je obtoženec zagovarjal s pijanostjo. Porotniki so stavljeno vprašanje glede umora zanikali, potrdili pa vprašanje glede prekoračenja silobrana in je bil obtoženec obsojen na tri mesece tež-ke ječe.
— Najnovejše" bluze, "birmanske in druge  oblekce  priporoča KrištofiČ-Bučar.
SO-Lr
ZakUučItev Mresa lune v Beofirada
— Beograd. 4. junija, (Izv.) Kongres Orjune je snoči pozno v noč konča?! dolgotrajne, tri dni * rajajoče in mestoma živahne debate o vseh aktualmh gospodarsko-po-litičnih m kulturno-političnih problemih, ki so se zadnji čas pojavili v vrstah *Orjunex. Včeraj dopoldne m popoldne se je razvila živahna ciebata o razmerju Orjune napram političnim strankam osobito napram strankam, ki se v načelnem programu več ali manj približujejo Orjumi. Debata je trajala pozno v noč. O tem vprašanju je imel član direktorija. pisatelj Niko Bartulov: č 'z Splita veleznačilen govor. Bartulovič ie med drugim izjavil:
M j vsi scgiašamo v glavnih točkah programa Orjune. Mi srro vsj integralni Jugo-sloveni ter cdločni nasprotniki vsakega separatizma, naj si prihaja od katereko:i3ib>-di strani. V gotovem oziru rr*oremo primerjati naše stalirče s .-t27l?Tem onih političnih strank, kj ee približujejo našim načelom o monarhiji In naroinem edinatvu. C~-junj ni potrebno s* družiti z eno aH dr-igo
politično s.
■~i e z n a; I,
•X rs
smemo v getov''-, važnih mometttfli de'ovatt z ero ali drugo politično skupino.
Niko Bnrtilovio je z«*> obširno govoril turi! o delovanju afecrjskfn č. t utemeljeval r potrebo in obstoj. Orjuna ima dve peti, da doseže svoje oi:;c: akciiske čete in parlament .Akcijske čete morajo biti pripravljene la vse!
Na tajnem zborovanju je kongres odobril poročilo o akcijskih, četah. Pozno v noč so bile sklenjene resolucije, katerih vsebina danes zjutraj še nI bila izročena tfc&tL Končno so bile izvršene volitve v direktor i j. Izvoljeni so v glavnem stari člani direkto-riia, za predsednika dr. Ljuba L e o n t i č , kot člani direktewija fuugirajo med drugimi: Niko "Bartulovič, Jerko Ö n č f č, živejin č i č i n - š a j i n , dr. E. B u 1 a t, Jerko Matašič, dr. Mirko Karolija In Marko Kranjec.
Resolucije s posebnim povda.rkcm nanašajo princip monarhije, narodnega edin-stva in  integralnega, jugoslovenstva.
Vesti, da so s.e pojavili ostr? spor: v Orjuni so se na srečo izkazale kot znatno pretirane. Temeljita debata je razčisti!a položaj ter obvarovala Orjuno, da se zaplete v usodepolne politične angažmane.
tm nest
= «Pismo piše kraljeviču Marko.-»
Iz Zasn*eba poročajo, da je jel Stjepan Padič pisati iz zapora pisma: eno pismo ie naslovil na ministrskega predsednika Pašica, drugo pa na kralja Aleksandra samega. V teh pismih baje slovesno izjavlja, da se v vseh točkah nopolnoma strinia z iziavami svo.iepra stričnika P. Radiča in da ie te iziave smatrati, kakor da bi jih on sam podal. Nadalje slovesno proglaša, da priznava vidovdan-sko ustavo, da prizn?.va narodno in državno edinstvoc se izraža za monarhijo in se zaklfnla. da bo vedno ostal zvest kraltevski rodbini Karagiorgievičev. — Naslovnika sta prejela ta pisma, vzela njih vsebino na znanje, nista pa na pisma odposlala doslej še nobenega odgovora. Ne vemo. v koliko je vest o teh pismih resnična. Vsekakor ni izkjučeno, da bi se Radič ne preoriientiral tako. kakor zatrjuje omenjena vest. Radič pač ni bil v svojih nazorih nikdar stalen. Kar je včeraj oznanjal kot sveto resnico, je cesto drugi dan že proklinjal. Ker ie preiskovalni zapor očividno mogočno učinkoval na Radičevo duševno razpoloženje, je povsem verjetno, da se je končno odločil, da napravi vendarle enkrat debelo Črto nad svojo preteklostjo in gre v Kanoso. Ričeta se pač vsakdo naveliča, čemu bi se ga tudi ne gospod Padič?!
= Najnovejša kalerikalna iznajdba. Do danes je »Slovenec*. Ijnto napadal Narodni blck in vporabijal vsa sredsrva intrig, da bi zanesel razkol in nesoglasje v njegove vrste. Danes pa je naenkrat odkril, da Narodni blok že od 8. februarja, to je od dneva skupscinsk'h volitev, sp'ob ne obstoja
če kupite nogavice brez žiga .ključ", ker eden par nogavic z žigom in znamko (rdečo modro, zeleno ali zlato)
5?i
traja tako dolgo kakor Štirje^ pari drugih. Kupite eden par
:n ore^ričače se! *
več. Klerikalci so se torei polne Š:ir: mesece borili proti - pošasti«, ki ie že S. te-hruarja prenehala Sveti So torei po dolih] znanemu vitezu žalostne postave, kT se Je tudi boril proti sovražnikom, ki spltfi ms: eksisilraii. Jutri seveda bo Istj -Slovenec« zopet rja dolgo m široko pisal o Narodnem b-oku ter napovedoval, nezabivsi ua 10, kar je danes ugotovil. skorajšni' niezov razpad. Prt rem ga ne ho čisto nič mv.ilo dejstvo, da ie dne 4. junija llovesao objavi! svetu, da je bil Narodni bl^k pokopan že S. februarja. »Slovenec« pa* ve, da sc njegov; črtate?)] tako nepismeni, da niti nc opazijo ne, da jih vsak da-.] prav grdo vod: za no5.
— Hrvatski radikal o Pr^cevlču.
N
eki
ugler??ii
hrvatski radikal, ki sam naglasa, da ie ljut osebni nnsprotnik Svetoznrja Pribičevica, se je o kampanji proti Pribičeviču Izrazil takole: *-Onozicijcp.':!ci bi za vsnko ceno radi povzročili nesoglasje v Narodnem bloku. Glavni cilj njihovih napadov je Sve-tozar Pribičevič. Njega smatrajo za najnevarnejšega nrotivnika S^e^anu Ra-diču. zato bi ga radi na vsak nac:n strmoglavili in odstranili. Ne govorim v kakšnih simnatij naüram Pribičeviču Nasprotno, iz vse d»:še za. sovražim Toda roko na srce! Treba ie odkritosrčno priznat?, da !e Pribičevič za Pa-šičern naidosledne*5: pclltzk. On vztraja na svoji poti, če tudi ostane sam. Tak nasprotnik je za Stjepana Radiča opa-sen in zato ga ie treba odstraniti. Sedaj so cpoziciionalc: osredotočili vse svoie strele samo na eno točko: strmoglavit: hočejo za vsako ceno Pribičeviča. Toda odstraniti Prlbiče-lča pomenja toliko kakor premagati Pašiča!> To je točne in to ovidevajo sedaj že vsi radikali, katerim še niso radičevcl in klerikale", zmešali glavo!
Pros ve ta
Repertoar Narodnega gledališča v L?utljani.
Drama:
Četrtek. 4. junija: Zaprto.
Petek, 5. junija: Roka roko umZ:,7, obe ob
raz. Red B. Sobota, 6. junija: Pohujšanje v dolini Šent Opera:
Četrtek. 4. junija: Zaprto.
Petek. 5. junija: Bagdadski brivec. Red E-
Sobota, 6 junija: Pikava dama. Red C.
— Četrta številka t,Kritike« prinaša sledečo vsebino: Josip Vidmar: O narodnosti. Prof. Ivan Kosti al* Slovenščina VI. Levstika. Josip Vidmar* Antor Podbevšek: Človek z bombami. Profesor Ant. So vre: Gaj Salusti.;. Krisr>. Dokler: Vojna z Jugurto. Karel D o bi d a: Naši spomeniki. M. Brav n i čar: Slmfon« ski konecerti. J. V.: Roka roko umiva. Narodni poslanec. St. K.: Šentjakobski gledališki oder. — Priloga: Oslovska čeliust. — ^Kritika« stane Temo 50 Din. posamezne številke po 5 Din in se naroča na naslov: Ljubljana, Gledališka ulica 5-'23 Dobi se v vseh knjigarnah.
— Posefnike današnjega cerkvenega ken cerfa «Gl ab v ne Medice» opozarjamo, da st* v Frančiškansko cerkev odprta dva vstopa in sicer glavni vhod nad stopniščem ii stranki vhod iz Miklošičeve ceste, dočin ostane vhod na porti vsled poprav zaprt Občnstvo prosimo, da kupi vstopnice že ^ predprodaji; zvečer se bodo prodajale vstop niče od 7. ure dalje pod stopnicami pri glav* nem vhodu. Vstopnic vseh vrst je še dovolj na razpolago. 1130 n
OSKAR H.
65
(^o%pad carsiaa
Roman zadnjega avstrijskega cesarja.
Stara nadvojvodinja Marija Terezija je zamišljeno majala glavo. Dosedaj je seveda bilo vse lepo in v redu. Zita je bila srečno spravljena pod streho. Toda vse goste je težilo neko čudno čustvo, kakor neka težka slutnja bodočih zlih dogodkov, samo ženin je bil vesel in dobre volje.
Po običajnih čestitkah se je \ ršiia mala ženit-vanjska pojedina, na kar se ie cesar odpeljal. Njegov odhod je bil znak za splošno poslavljanje. Vozovi in avtomobili so pridrdrali pred grad. Po kratkem slovesu so se gostje odpeljali. Nadvojvodinja Zita Je stala s svojim soprogom v velikem salonu in se poslavljala od matere, bratov in sester. Vtis, ki ga ie napravila nanjo poročna ceremonija, ie že zdavna premagala. Radostno so se Ü bleščale oci. Na njenem licu je bil opažati zmagonosen izraz. Ma-ter m brate je poljubila samo mimogrede. Ne več svojim najbližnjim krvnim sorodnikom, možu, ki si ga je izbrala za soproga, ie sedaj veljala njena ljubezen. Solze sto zalile nadvojvodinji oči, ko je opazila to hladnoto svoje hčerke. Uprla je oči v nad-vojvodinjo Marija Jožeso, ki je srepo zrla na svojo snaho. Tam se Je pojavljala tista mržnja, ki ie napolnjevala njeno dušo, mržnja, ki jo Je povzročala matema ljubosumnost. Stopila je k nadvojvodinji in jo prijela za roko: »Veseliti se hočeva sreči na-l»ca.Jožefa>
Pri tem nagovoru je Marija Jožefa zatrepetala. S trudom ie prisilila lahek usmev na ustnice. »Da, veseliva se!« je ponovila, ne da bi se zavedala besed, ki jih je izgovorila. Ni se mogla hliniti, da bi i bila vesela.
Novoporočena dvojica ie vstopila v zaprt vez. Motor je zahreščal, kolesa so lahko skripaje zdrsnila po peščeni poti v parku. Še enkrat se je sklonila skozi okno novoporočenka. Za slovo je z roko mahala zadnji pozdrav. Nato se je pogrezniia v blazine in s slastjo čutila, kako io je mladi soprog objel okrog pasu in ji šepetal v uho vroče ljubavne besede. Tesno se je stisnila k njemu in se mu dala odnesti v novo življenje.
Bilo je to novo življenje, v katero je stopala mlada dvojica. Življenje polno solnca, polno radosti. Brezskrbno sta zrla na reko časa in življenja, ki je šumela mimo njiju in metala v njene valove cvetke in vence osrečujočih spominov. Obdarovana sta bila s sadovi svoje ljubezni Brez oblakov se Je vspenjalo nad njima nebo bodoČnoti.
XVII.
Nebo se temni.
Grofa Wolkensteina ni posebno presenetila vest o Karlovi zaroki in poroki, ki mu jo je v posebnem pismu poslala nadvojvodinja Marija Jožefa. Da je nadvojvodinja uvaževala njegov nasvet in oženila svojega sina, je bifc> razveseljivo, vendar pa mu izbira neveste ni ugajala, Bourbonci so bili umirajoče drevo v gozdu evropskih dinastij. Njih Parmska veja, ki je živela v Schwarzau-u, ni uživala kljub svojim sorodniškim zvezam s katoliškim vladarskimi hišami posebnega ugleda in dedna slah^umnust
mrsogih rodbinskih članov ni bila v stanu, da bi zmanjšala nenvaževanje te rodbine. Zato je Wolkenstein odklonil prijazno vabilo k oficijelni zaroki v vih" »Pianore« in k poroki na gradu Schwarzau. Opravičil je to z izgovorom, da mu neugodno zdravstveno stanje udeležbe ne dopušča. Te odklonitve mu ni nihče štel v zlo. Dopisoval je še nadalje z uadvojvodinjo - materjo kakor tudi z nadvojvodom samim. Vsi ti dopisi pa so se gibali v okviru vljudnosti in navadnega takta. Grof je z ravnoduš-nostjo opazil, da se je medsebonjo razmerje znatno ohladilo. Za mladega nadvojvodo, živečega v srečnem zakonu, on ni pomenjal ničesar. Z nadvojvo-dinjo - materjo ga je spajala vsak dan pojemajoča vez spomina na pol pozabljene čase. Tu ni bilo nič živega, ničesar, kar bi segalo v sedanjost in kar bi spajalo njiju duši. Bil je to samo še slab odsev zahajajočega solnca, ki je ozarjal življensko obzorje grofa Wolkensteina. Semtertja se je še zabliskalo. kakor nevihta plamtece strasti, ni pa bilo več vžigal-nega žarka. Mirno je potekal čas. Vrstilo se je leto za letom v plodonosnem delu za vseobči blagor. Ni težila duš slutnja, da se vedno bolj približuje neizogibna usoda najstrašnejše vojne katastrofe, ki je kdaj upostošila svet.
Grof Wolkenstein je že zdavna opustil vse poskuse, da bi svaril krmilarje države pred grozečo nevarnostjo. In vendar je bil obstanek monarhije ogrožen zbog zveze zunanjih z notranjimi sovražniki države. Nadvojvrxlinja Marija Jožefa se ]e zaman trudila, da bi na merodajnem mestu verjeli svarilom grofa Wolkensteina. Dasi se grof ni ba-vfl s politiko vendar mu ni ostalo prikrito, da se na vseh koncih in krajih pojavljajo znaki bližajočem se razoada av stro-ogrske države. Cesto
ie objela skrb in trah, kakšen bo končni rezultat težkih političnih borb, ki so divjale med posamni-mi narodi. Povsod so se snovale tajne družbe z ra dikalno narodnimi tendencami, ki sicer niso imele nobenih tesnejših stikov z mednarodnimi organizacijami in tudi niso zasledovale istih ciljev, venda pa so skupno ž njmi izpodkopavale državne te melje. Iz inozemtva so se neprestano pletle niti l nezadovoljnim elementom v tuzemstvu. Povsod je bil narodni fanatizem na višku in je ognoža' državno bodočnot monarhije.
Nekega dne je dobil Wolkcnstein po pošti to-U pismo:
»Blagorodni gospod grof! Zelo sem bil vesel ko sem izvedel vaš naslov. Živim v sreči in zado voljnosti. Imam mnogo denarja in lepo ženo v Zemunu. Trgujem z živino in prihajam cesto \ Srbijo. Naletel sem na mnogo starih prijateljev, k' so mi pripovedovali, da bo Avstrija v kratken razbita na drobne kosce. Cesar in prestolonaslednik bota poginila in izbruhnila bo velika vojna Vsi bodo pomagali: Srbija, Rusija, Italija in Romunija. Avstrijske pokrajine si bodo razdelile te države m Avtrija bo izginila z zemeljskega površja. To bo jako žal vašemu vdanemu
Milanu Rado]Iovfeu.«
P. S. Vlsokorodni gospod grof, povejte cesarju in prestolonasledniku, naj ne prideta v Bosno kakor je to napovedano, sicer se lahko prigodi velika nesreča. Ker sedaj živim v Zemunu in zaslužim mnogo denarja, ne maram, da bi izbruhnila vojna med Srbijo in Avstrijo. Zato Vam sporočam o tem, kar prav dobro vem. Visokorodn gospod gnof, se lahko zanašate na Vašega
Milana RadoiJ-vCa
»SLOV^NSrvl   NrtKüü« one o. pua^a r: so,
rrrran ö.
)nevne vesti
P Ljubljani, dne 4 junija 1925,
— Stanovanjsko Sodišče za mesto Ljubljano in ljubljansko oblast: dr. Vilko B a 11 i č, predsednik,« dr. Mrak, podpredsednik, dr. Milko Senekovič, dr. Alojzij Ci r a d n i k. Ant. Mencinger in dr. L e-ja r, člani.
— Člani višjega stanovanjskega sodišča v Zagrebu. V smislu stanovanjskega zakona je ustanovljeno v Zagrebu višje stanovanjsko sodišče, ki ima presojati prizive preti r* zgodbam pesamnih stanovanjskih sedišč. Delokrog tega stanovanjskega sodišča obsesa vso Slovenijo (ljubljansko :n mariborsko oblast) in vso Hrvatsko >> Slavonijo. Višje stanovanjsko sodišče je razdeljeno v dva samostojna oddelka, oziroma senata. Prvi senat sestavljajo: sodnik upravnega sodišča Sava S t o j a n o v i cl kot predsednik senata ter banski svetnik Mladcu Uzoruuc in sodni svetnik Konstantin Ljuština kot člana senata. Drugi senat sestavljajo: svetnik banskega stola dr. Srečko T r o h a r kot predsednik ter vladni tajnik Adalbert Š i i m a c in tajnik stola sedmorice Vinko Strasser kot člana. Drugemu senatu bodo oddeijene priziv-«e stanovanjske zadeve Iz ljubljanska in mariborske oblasti.
— Zakon o stanovanjih (z dne 15. maja r. i). Pojasnil dr. Alojzu Gradnik, de-gejnosodnj svetnik. V Ljubljani 192Ö. Založba Tiskovna zadruga v Ljubljani. S poštnino vred velja Din 15.75. Novf stanovanjski zakon je pravkar izšel v Zbirki zako-rcv. Avtentičnost prevoda, obširna pojas-r:!a. ki jih je napisal predsednik bivšega stanovanjske;a sodišča v Ljubljani in star« no kazalo, ki omogoča hitro orijentacijo v zakonu, dajejo prednost tej izda "i pred vsemi drugimi. Zlasti so važna pojasnila dr. Gradnika, ki navala k posameznim para-srafom :-znc odločbe upravnega sodišča v Celju in stanovanjskega sodišča v Ljubljani, ki tcfeiačfjo mišljenje teh odločujočih cl-tlte*iev k raznim stanovanjskem vpraša, nfem. Izda;o Tiskovne zadruge toplo pripore Samo.
— Iz uciiel'ske siužbe. Z ukazom mi» nistrstva prosvete so vpokoieni učitelji, oziroma učiteljice: Leopold Pavlin v Mariboru. Matej Kavčič v Jurkloštru. Anton Levstik pri Sv. Petru, Lnka B 1 e i e c v Trzinu. Peter Sire v Mengšu. Pavla K r a j č e v a in Ivana Bohinjce v a v Cerkljah pri Kranja. Ludovika K o š e n i n a v Mokronogu, Marija Rusova v Kranju, Asa Petrovčiceva v Smledniku, Fra-Eja Pogačnikova v Dobravi pri Kropi
i a k o v a   v   Dobravi pri
in Angel? Div Bledu.
— V nase državljanstvo je sprejet bivši ruski državljan Arkadij Kornilov, pomočnik • komisarja na sekve smrtnem posestvu v Murski Soboti.
— Polovične vozovnice za poset nase-§3 morjj. Železniško m/nistrstvo je dovo-:":0 polovične >rznt listke na državnih železnicah vsem potnikom, ki potujefo na naše morje v smeri Sušaka, Splita, šibenika, MLetkovtča, Dubrovnika itd. ter ostanejo ob morju najnnni 14 dni. Te usodnosti veljalo od 1. t. m. do i. oktobra t. L
— O posebnem vlaku ^Oriune^ v Beograd le nam poslalo železniško ravnateljstvo v Ljubljani to-ie pojasnilo: Ob priliki aaročitve poßöbaega vlaka za potovanje ilanov sOrjuae* v Beograd, je bila organizacija »Orjtma« opozorjena, da direkciji m mosoče dostaviti za tako veliko število c an o v fl400) potrebnih osebnih vozov za poseben vlak v Beograd z ozirom na velik osebni promet, ki se razvija ob btn-košnnih praznikih v območju direkcije Ljubljana oscfoito pa na gorenjski progi in za katerega že itak primanjkujejo osebni vozovi. Vodstvo organizacije »Qr|«ne« je soglašalo, da sc dos;avijc za članice osebni vozovi in za člane pokriti vozevi, katere je prejela naša država pred dvema letoma na rač-in reparacije in ki so v pni vrsti do-'-č^ni za prevoz vojaštva. Ti vozovi niso nikakor navadni tovorni vozovi, marveč so opremljen: z okni, klopmi in svetil jkami ter se ne smejo nikdar vporabliati v druge svrbe kakor za prevoz ljudi. Ta posebni v-ak je  ime!  20 takih pokritih voz ter 3
iriosae in 5 dvoosnih osebnih vozov ter je bi! na ta način in v tej sestavi mogoč z ozirom na čas velike splošne frekvence na vseh progah m dolgotrajno odsotnost -oz z direkciiskega območja. Direkcija si je prizadevala, da je omogočila in olajšala potovanje -Orjune*- v Beograd, kolikor fe bilo mogoče v njenem delokrogu.* Iz tega pojasnila :e razvidno, da je bil posebni vlak »Qrjtrae« sestavljen v sporazumu s prireditelji izleta v Beograd, za to -o togi v tem -•zini neupravičene vse re-krimlnacije.
— Topilnica v Litija m Čebelarji. Svoje-časno smo že poročali, da je vložilo 26 čebelarjev v litijski okolici odškodninsko tožbo proti topilnici v Liriji, češ da so strupeni plini, ki prihajajo iz tvorničnega dim-
Eka v ozračje, umorili njih čebele. Čebelarji so pravdo v prvi instanci izgubili, v drugi pa dobili. Ako topilnica izg'tbi pravdo tudi v tretji instanci, bo seveda prisilje-ia svoj obrat ustaviti, kar bi imelo prav neugodne posledice. Z ustavitvijo obrata bi namrei i/gubilo kruh nad sto delavcev in delavk, ki so zaposleni v tovarni. Litija sama pa bi izgubila električno razsvetljavo. Interesi čebelarjev se torej močno križajo z interesi litijskega prebivalstva in trga Litije.
— Zenitizem. Prejeli smo in prTobčnje-mo: Pred par dnevi se je širila ▼ LJubljani vest, da so se iavr§ile hišne preiskave
ri nekih srednješolcih. Tam so dobiLi to-i zenistično literaturo in so baje »matralj : -rično literaturo kot komunistično pro. '.gando. Tako sklepanje ni umestno. Kaka e more umetnosti očitati političnost? Ze-rtizem je trtxemljenje» W «e izraza se no. o umetnost, ne pa politika-    Branko Ve oljanskl Je to na zenistienetm večeru p o v_ j a r j a 1 :   Zenitizem je nepolitično strein-ienje.« Zenitizem ie le izraa moderne umei.
nosti, ki .70 zahteva v Franciji -^Esprit nou-veau«, v NemfiUJ Srurm«, v Hoianclski »De StijL, v iT-aliji ^Xoi^-, v Ogrski :,Ma«, v Ce-hoslova&ki -.Stavba^. ZearLt je torej umetnostno stremljenje. Kakö se to umetnostno stremljenje izraža, je razvidno iz Manifesta zenitizem« Iz revije »Zarita« m iz zenističnlh publikacij. Kdor hoče zavzeti stališče napram zeuitizmu, mora v^aj te publikacije prej prečitati, da bo lahko o njih podil. Moj namen ni, da bi tukaj utemeljeval potrebo in upravičenost zenltizma, sve. tujem pa vsem, ki hočejo nad zenitizmom izreči prokletstvo, da si ga prej ogledajo tudi od blizu. Prof. Avgust Črnigoj.
— Zdravljenje invalidov. Ministrstvo socijaine politike je odredilo brezplačno le-čenje invalidov v kopališčih Vrujačka, Ma. taruška, Ribarska, Vranjska banja in Kovi-Ijaca. Lecenje- se prične s 15. junijem in traja do 13. septembra. Pravico do brezplačnega lečenja Imajo samo invalidi po bolezni. Pravico imajo tudi do brezplačne vožnje tja in nazaj. Navodila dajejo okrajna glavarstva, na katera naj ^e invalidi obračajo.
— War,^re in takta uči — čuj svet in strmi — Siovenecu- predsednika zdravn. društva, ker v ^>atini ni imenoma pozdravil njegovega ljubljenca, prof. dr. žerka. Kolikor vemo. je s- profesor član .Slov. zdrava, društva« in torej je umevno, da n; bil kot tak, četudi je slučajno obe.nem de-tc&B med. fakultete, Imenoma pozdravljen. — s Slovenec,, ki o vsi prireditvi ni vedel ali ni hotel ničesar poročati, temveč se je samo prav neupravičeno zaletel v predsednika., kaže s tem samo. da bas njemu najbolj primanjkuje to, kar uči druge, namreč manire in takta.
— Mita na veter. Kaj vse ne najdemo v naših pokrajinah? V kočevskem okraju imajo na griču Pogled pri Starem Logu mlin na veter. Mline na veter sicer poznamo le iz različnih slik, ki nam predstavljajo različne holandske ali gornjenemške obmorske pokrajine. Vojak Fran Zamida iz omenjenega kraja je bil med vojno vojak pr? težkih havbicah in je prišel tudi v Belgijo. Tam je vide! mlin, ki ga goni veter in |el je premišljevati, bi li ne bilo mogoče tak mlin zgraditi tudi v njegovi domačiji. Ure in ure naokoli ni vode, ki bi lahko gonila najmanjši mlin in ljudje so prisiljeni nositi tri ure daleč v mlin. Ogledal si je stavbo, naredil par risbic in ko se ie vrnil v domovino, sta z očetom takoi pričela z delom, ki je prav srečno uspelo. Na precej \ eternem prostoru sta postavila na 10 m visokih hrastovih stebrih kočico s 15 m dolgimi perori, ki gonijo mlin in sučejo 500 kg težka mlinska kamna, ki povprečno tekom treh ur zmeljeta po en mernik žita. Na precej visokem griču je prav redko brez vetra. Ker se mlin obrača, obratuje lahko pri vsakem vetru od različnih strani.
— t Stanko Gabršek. Včeraj je ugrabila neizprosna smrt višjemu šolskemu nadzorniku v p. v Ljubljani g. Franu Gabr-š k u sina Stankota, uradnika Državne borze dela v Mariboru. Umrl ie v zdravilišču Golniku pri Trž"ču na posledicah težke bolezni, ki jo je dobil v ruskem ujetništvu. Pekojni Stanko — ena neštetih žrtev težkih gmotnih razmer, v katerih so živeli naši ujenrkl v Rusiji — je bil že pred vojno agilen in navdušen snkolski delavec. Med ljubljanskim Sokoistvom je bil znan kot eden najbi-ijših predtelovadcev. Sokolski misli |e ostal zvest tudi v ujetništvu, k?er ie kmalu otresel s sebe avstrijski prah ter stopffl v vrste borcev za nase osvobojeuje in uiedinjenje. Naši dobrovoiici se ga spominjajo kot izredno simpatičnega tovariša. S svojim patrijotičnlm delom doma in v Ru5:ji si je postavil trajen spomenik. Po bedi in pomanjkanju, s katerim se je seznanil v ujetništvu kakor vsi drugi naš: ujetniki tudi pokojni Stanko, bi mu morala usoda pač naklonit mirno življenje v krogu sorodnikov in znancev na domačih tleh. Toda nesreča je hotela, da njegov sicer krepki organizem ni mogel kljubovati posledicam Šestletnega ujetništva in tako je legel Stanko k večnemu počitku v najlepši -.nošV dobi 32 let. Njegovo truplo preoelje-
iz Tržiča v Ljubljano, kjer bo v soboto ob 15. popoldne pogreb iz mrtvašnice pri sv. Krištofu na pokopališče k sv. Križu Po-zivamo javnost, zlasti Sokolsrvo in dobro-vollce, da se v obilnem številu poslove od dragega tovariša. Ohrarrrno ga v trajnem spominu. Preostalim iskreno sožalje!
— Lhiblianski vrtnarji v Beogradu. V Beograd :.e včera? prispela deputaerja ljubljanskih vrtnarjev, ki je pod vodstvom poslanca dr. Pivka intervenirala pri ministru trgovine in industrije dr. Grisogonu za zaščito vrtnarske obrti. Vrtnarji so predvsem predložili trgovinskemu ministru spomenico, v kateri utemeljujejo svojo zahtevo, da se vrtnarska obrt uvrsti med one obrti, za katere zahteva zakon strokovno izobrazbo. Trgovinski minister je obljubit depuriciji, da se bo zavzemal za želje vrtnarjev, a
— Kočevje. Dne 14. junHa 1925 se vrši občni zbor tukajšnjega »Dijaškega doma«, kfi vrši važno kulturno misijo v teb krajih in sicer ob 10. uri v njegovih lastnih prostorih. Dnevni red bo poročilo predsedstva, poročilo odbora, volitev novega odbora in slučajnosti. Dostop imajo le člani.
— Zagrebška Mladost v Beogradu. A kad. pevsko dru&tvo v Mladost.; is Zagreba ©e napoti v soboto v Beograd, kjer bo gost akad. pevskega društva -Obilic*. V nedeljo priredi koncert v Narodnem pozo-riÄdu. V soboto popoldne se pokloni oporni nn neznanega junaka na Avaii.
— S nlgijenske razstave na Dunaju. Na riunalski hisijemtfki razstavi je tudi oddelek 3a zdravljenje po Kneippovem načinu. Tu so razt^tavfjene tudi naprave takozvanega BilkMjevega zdravi^šča na. Bledn. Porotnikom daje o tem zavodu pojasnila iook, ki svoja izvajanja zaključuje dosledno % vzklikom: -»Woraus die Jugoslawen eine Spiefl. höhle gemacht haben.« — Tendenca tega wWAlr« 4a Oi*i vidna
— Dve, kl ata hoteli poatati afriški kraljici. Pred kratkim sta iz Beograda pobegnil; 11 letna Miloslava Klisurič in 13 letua PersiLa Jozdorfer. Odšli sta v smeri proti jugu ter so končno utrujeni, zaprašeni in lačni ustavili v selu Boleč, kjer sta seljake prosil, za hrano. SeJjaki so bili takoj pri. pravljFn: proti plačilu ustreči trudnima de. klicama, ki sta imeli v potni torb: precejšnjo množino navadnih, sejmarskik brož, izjavljajoč, da poravnata račun z ->zlatni-iio., katero imata, pripravljeni za Afriko... Seljaki so se pričeli zandmati za obe deklici in izvedeli 50, da imata trden namen res odpotovati v Afriko, kjer hočeta postati kraljic: kakega plemena. V Beogradu, da jima življenje ne ugaja, ker nimata denarja, da bi se mogli voziti v avtomobilih, upata pa, da bo v AfriM boljše, Seljaki, ki so uvideli, da imata deklici preveč razgreto fantazijo, so ju izročili orožnikom, ti pa beogradski policiji- Tam sta deklica iz. javili, da sta slične reči čitale v romanih, deloma pa videle v farnih.
— Beg od doma. Včeraj zjutraj je odšei od doma Alojzij K o c m u r , dijak VL razreda tretje drž. gimnazije v Ljubljani. Koc rour pri katerem je bila uvedena policijska preiskava radi komunistične propagando, j« bil zadnje čaese zelo poparjen in &e je bal, da bo izključen iz Me, Pobegnil je baj*- \ svoji teti v Italijo.
— Bratomor In samomor. Pr^d dnevi je seljak Tošo Sudar iz sela Kraguj pr; Lipi-kn ustrelil svojega brata Alekso uaš ko ^e je ta pri vodnjaku umival. Pobesni! jt; n.i.o v gore. Begunca so našli kasneje v gozdu ustreljenega. Očividno je izvršil samomor.
— Zakonska tragedija v Zagrebu. V torek popoldne se je po presledku osmih dni odigrala druga zakonska tragedija v Zagrebu. Pred dobrim tednom je, kakor znano, kocijaž Andraš Varšič v napadu hipne blaznosti zabodel svojo ženo in i j nato še pregrizel vrat. V torek pa se je kot omenjeno odigrala nova tragedija, vendar ne gre to pot za slučaj blaznosti, temveč je motiv dejanja ljubosumnost. V torek okoli 14. je čakala na kolodvoru Sava v Zagrebu 301etna Zorka, soproga železnj-ikega uradnika Zvonimirja čukaca, na svojega moža in oddala nanj strel, ki ga je za» del v prsa ter težko ranil. Takoj nato ie namerila samokres proti sebi, a sta ji težko ranjeni soprog in neki na pomoč prlsko-čivši potnik izbija samokres iz rok. Zvoni-mir Cukac je 2 cm nad srcem zadet in je bil prepeljan v bolnico, kjer se bori s smrtjo. Njegova žena je bila po dejanju prijeta in odvedena na policijo, ker je bila zaslišana. — Tragedij* ima sledeče ozadje: Zvonimir Cukac je živel s svojo ženo v najlepši harmoniji, dokler sc ni pojavila tretja oseba, ki je porušila njuno srečo. Uradnica Pavla M o r t je pričela z oženje-nim Čukcem ljubavno razmerje. Zorka Cukac je vsed tega silno trpela in med zakoncema je nastalo jako napeto razmerje, ki se je še povečalo, ko je Zorka izvedela, da ima njen mož z Mortovo intimne odnosa je. Zvonirrir Cukac je sicer zna1 vedno svojo ženo prepričati, da na zadevi ni pičice resnice. Pred kratkim pa je ženi skušal dopovedati, da mu je gospodična Mort zagrozila, da ga ustreli, če je ne poroči in da mora zato prestopiti v muslimansko vero. Čim je žena zaupnim potom izvedela, da ima Mortova res te načrte, je sklenila to na vsak način preprečiti. Svoj namen je Izvršila. Ko sta z možem v torek opoldne skupaj na kolodvoru kosila, ii je mož zopet pripovedoval, da ga namerava Mortova ustreliti, če je ne poroči. Zeno je to silno razburilo, odšla je domov, vzela možev samokres In se vrnila v njesov urad, kjer ie krvavo dejanje izvršila.
— Požar v tvornici sukna v Paračimi. V sredo ponoči je nastal v tovarni sukna Tokarevič velik požar, ki je uničil velike zaloge blasa, zgorelo pa je tudi pet velikih strojev. Škoda znaša 1,300.000 dinarjev. Gasilci so s pomočjo prebivalstva ogenj kmaiu omejili. Tvornica je ena največjih za sukno v Jugoslaviji. Vsled požara je ostalo brez posla 450 delavcev.
Iz Liübliane.
— Jugoslovensko napredno akademsko društvo Jadran priredi v soboto, dne 6. t. m. ob 20. uri v dvorani naprednega dijaškega doma (Tomanova ul. 3) pod pokroviteljstvom ga. dr. žerjavove. dr. Breziger-jeve in dr. Majerjeve poslovilni večer ene. mu svojih najzaslužnejših članov rn bivšemu predsedniku tovarišu Stojami Bajtču. Na programu akademija in ples. Na ta večer vabimo vso napredno javnost. Vstop strogo proti vabilu. Za envetneine reklamacije se je obrniti na tajništvo društva. (Telefon štev. 974). — Odbor.
— Slovensko zdravniško društvo v Ljub. Ijani ima jutrti v petek o. Junija točno ob 6. zvečer svoj tedenski seminar v ženski bolnici. Predavanje: Pri Vas k leč en ju krč. nih žil. Predava 5. dr. živko La pa j ne
— Danes zvečer ob pol 9. igrajo v Mestnem domu Svobodni umetniki misterij ->Oblocnica, ki se rojeva«. Vstopnice se dobe prt večerni blagajni. 1129-n
— Izredni občni zbor Narodne Čitalnice
v Šiški se vrši nepreklicno v soboto dne 6. t. m. ob pol 7. zvečer v prostorih Narodne Čitalnice. 1124n
— ljubljanski skavti. V petek 5. junija se vrši ob 6. popoldne za vse odseke obvezen stegov sestanek na realki Prinesite Prispevke za šotor! Kroj! 1127n
— Zgubila se ie na pot! Wolfova ifHca, Miklošičeva cesta, Praiakova ulica, Dunajska cesta črna usnjata torbica. V njej je bilo šop ključev, mala ključavnica in nekaj denarja Najditelja se prosi oddati ca upravo proti visoki nagradi.
— Zgubljeno. V torek POpohine 2. t. m. ob progi gorenjske Želerrace zgubljeno listnico z legftimaciio naj najdrtetj izroči pri vratarju sodišča ali pošlje na naslov: dr. Ivan Modi c, sodiSce, Ljubljana. Denar yl listnice naj najditelj obdrži kot nagrado.
— Zlato damsko verižico so našli v tr-1-Äovmi Kette na Aleksandrovi ceafcj
Al 30 LET SIC l BIZETOVE SMRTI- Dne 3. junija 1875 je umri v Bvigiralu pri Parizu (Jorge Bizet, čigar opera <rCarmen>> si je pridobita šele osem let po njegovi smril svetovni sloves.
— Iz Zveze fcalimuHi društev, Ol zbor Zveze kulturnih društev nedeljo dne 7. junija ob 1 ». ur: d prostorih Z.  K.  D.  v  ' rubljani, . dom, i. nadstropje. Dnevni red: L) Poro odbora. 2J ^v^c 3.) Slučajnosti V. •-njena dru-tva nai izstavijo delegatom izkaznice, ki veljajo v zvezi s potrdilom o udeležbi občnega zbora tudi za polovično vožnjo po železnici Drusrva in knjižnice, ki še niso posiala poročil, nai to nemudoma =>tore. lllbo
Iz
—c Stanovanjsko sodišče. V smislu novega stanovanjskega zakona so Imenovanj za člane stanovanjskega sodišča I. skupine za mesto in srez Celje sledeči gg.: za predsednika vlad. svetnik dr. Žužek, za njegovega namestnika poMciiski svetnik Valentin L e v i čn i k rn državnega pravdnika namestnik dr. Ivan Likar, za namestnika pa sodni svetnik dr. Ivan Premschak In veleindustrijalec Robert Die hI.
—c Celjsko učiteljsko društvo priredi v soboto dne 6. t. m. poučni izlet v Zagreb, združen z zborovanjem. Udeleženci se odpeljejo fz Celja v soboto z iutramim vlakom ob 6.46.
—c Nabori «e vrse letos za mesto Celje in okolico v ponedeljek dne 15. t. m. v poslopju drž. meščanske šole. Na vrsto pride redni letnik 1905.. letntki 1899—1904 in 1894 (oni, ki so bili doslej nesposobni za vojaško službovanje) ter vsi moški od 21. do 50. leta, ki so služili vojaščino, a se čutijo nesposobnim  za vojaško službovanje.
—c Državna realna gimnazija v Celin, Izpiti privatistov in sprejemni izpiti za višje razrede se vrse od 8. do 13. junija. Priglašeni učenci se imajo javiti v ponedeljek dne 8. t. m. ob 8. zjutraj pri svojih razrednikih.
—c Cirkus »Kolosseum« ie prispel v Celje in Igra od četrtka dne 4. t. m. dalje na celjski Glaziji.
—c   Radi snaženia uradnJn prostorov
se v prostorih mestnega knjigovodstva in mestne blagajne v petek dne 5. t, m. s strankami ne bo uradovalo.
Iz Maribora.
—m Iz Ptuja poročajo: Pogreb tragične
smrti preminulega uorteljiščnika Viadimiria P i r n a t a, ki se je vršil v torek popoldne, je bil zelo lep. Pokojnika je na zadnji poti spremljala velika množica prebivalstva, znanci in prijatelji. Pirnat je bil pokopan na ptujskem pokopališču.
—m Vinski trgovec Stoklas, o katerem smo poročali, da je pobegnil iz Ptuja, ko je popreje oškodoval več vinogradnikov za par tisoč dinarjev, se je te dni javil sam mariborskemu okrožnemu sodišču. Izdavil je, da ni imel sleparskih namenov in da o kakem begu sploh ni govora, ker je službeno potoval v Francijo in je šele na svojem povratku zaznal, da se ga zasleduje radi goljufije.
— Smrtna kosa. V Zrecah 5e umrla gospa T r i b n i k o v a, vdova bivšega nad-nčitelja ter sestra vpokojenega magistrat-nega uradnika g. Ivana Naglica v Ljub!?a. ni. N. v m. p.!
—m Malborsko porotno zasedanfe se prične 15. t. m. in so doslej razpisane sledeče razprave: 15. junija: Rudolf Vajs, hudodelstvo požiga m Fr. G r a n d a, hudodelstvo tatvine, 16. junija: Karel Kebrič, zloraba uradne oblasti, in Ivan E i e r 1, hudodelstvo uradne poneverbe; 18. junija: Jurij Petrovič, hudodelstvo tatvine in Jožef Vratar, hudodelstvo umora. Poleg tega je določenih še šest slučajev, med temi razprava zoper 2laht1ča in Ciča radi umora Mi hI o ve družine v Studencih.
—m Smrtna kosa. V Domavi pri Ptuju se je smrtno ponesrečil hlapec, zaposlen pri graščaku Pongratzu. SplašII se mu je konj, pri čemur je padel tako nesrečno z voza, da si je zlomil tilnik in je obležal mrtev na Kcu mesta.
—m Krvav pretep. V Novi vasi pri Ptuju so se na binkoštno nedeljo stepti va-ški fantje, pri čemur je bil eden z nožem težko ranjen in je mrtev obležal. Orožniki sö uvedli obširno preiskavo.
Sokol
— Zlet SokoUke župe v Celju se vrši dne 14. ju«iia t. k v Laško. Z züetom ie spojena tud! tekma moškega ine ženskega naraščaja. — Spored: 13. junija: Nara-ščajuikl, naraščajnice, sodniki in" sodnice dospejo z večernimi vlaki v Laško. Naraščaj odide takoj v skupno prenočišče. Ob 21. uri seja sodnikov in sodnic. 14. junija: Ob o. uri tekma naraščaja, članstvo, deca in ostaÜ naraščaj, ki ne tekmuje, do&ne 2
<iWŠ
Strašne so te
zobne bolečine!
Folaišavaio   jih jedino
Aspirin-
tablete
Pazite na modro - belo-rdeČD pečatno znamko.
jutranjimi vlaki. Ob pol 9. uri skušnja z^ proste vaje vseh oddelkov. Ostalo člansrvc (gostje) prirede izlete v okolico na Grad i* ogled raznih Industrijskih podjetij. Ob 12. uri povorka po trgu in pozdrav. Nato skup. DO kosilo članstva po raznih gostilnah. Da se pa omogoči vsem društvom naraščaj in iJcca na zlet pripeljati in isto večjih izdat-v obvarovati, ie odbor Sokolskega dni-a v Laškem oklenil prevzeti prehrano ¥ lastno retžijo. Žensko deco pa pogostijo rodbine članov sokola. Društva povrnejo re« žijoke stroške prehrane naknadno Sokol-sketna društvu v Laškem, ki bodo pa minimalni. Oboj: naraščaj in mc^ka deca prinesejo jedilno orodje in eno posodo s se. boj. Popoldan javni nastop. Društvo je že zaprosiio za polovično vožnjo na pro&ah Slovenije. Prošnja bo skoro gotovo ugodnd rešena. Bratska društva se poživljajo, d2 se zleta po mogočnosti pojnoštevilno ude-leže. Zdravo! !125n — Sokol v Kranju prosi vse hišne posestnike in pa stanovalce, da v pozdrav gostom in naraščaju ob priliki Naraščajskega dne GSŽ. dne 7. i. m. izobesijo raz svojih hiš in oken zastave ter se v kar največjem
Številu udeleže prireditve.
1096r
— javna telovadba Sokola I v Ljub-Ijanj se vrši v četrtek 11. junija t. 1, na Taboru. Poleg telovadbe: petje, kabaret, itd. Ob 7. zvečer ee bode servrraio v novih. pro. štorih sveži guljaž in na ražnju pečeni pra. šičlii. Za obilen obisk so priporoča odbor.
Illi-n
Sport
Jack Dempseyev prihod v Berlin. Ameriški svetovni prvak v boksu Jaok Demp-sey je prispel 2. t. m. v Beriin v spremstvu svoje žene, filmske igralke Estetle Taylor, Demosova je na kolodvoru sprejela ogromna množica, k' mu je prirejala prisrčne ovacijc.
Dempsey   bo   boksal s Carpenrieroin
Kakor javljajo iz Pariza, bo Jack Dempsev dne 20. 1. m. v Parizu boksal prmi Carpen-rieru. Za ta ekshibicijski mateh vlada naravnost ogromno zanimanja, kajti baš te dni poteče četrto leto, odkar se je vršil med obema rivaloma v Jersey Crry boj za svetovno prvenstvo. Takrat ie zmagaj Dempsey.
— Splošna športna razstava na zagreb škem velesejmu. 25. pr. m. se je v prosto«
rih zagrebškega velesejma vršil informativni sestanek zagrebških in splošnodržav-nih športnih organizacij, na katerem se ie pretresal načrt splošne državne športne razstave v prostorih zagrebškega velesjima v mesecu seprembru. Razstava naj pokaže sedanje stanje jirgoslovenskega športa. Obenem naj omogoči proizvodnikom ter trgovcem ^ športnimi potrebščinami, da razkažejo svoje blago. Razstava se bo raztezala na vse panoge športa, od avtomibili-stike in radija, ribolova, turistike. pa do ožjih športnih panog nogometa, lahke atletike itd. Razdeljena bo temu primerno v dve dela: v strogo športni del. kjer se razstavijo športne trofeje, slike, črteži, spomini, statistični podatki itd., ter v trgovinski def. Udeležbo na tej razstavi so že prijavili tudi nekateri ljubljanski klubi.
— Kolesarsko In motociklistično društvo »Sava« v Ljubljani sporoča, da je zaključek prijav za dirko v petek zvečer ob 9. uri. Gospode člane se naproša, kateri imajo čas zvečer, da pridejo pomagat na veselični prostor pri dekoraciji. 1121n
Julijska lirajina
— Moderna slovenska pesem v Vrhpo. tju. V Vrhpolju se je v nedeljo vršila veli* ka ljudska veselica, pri kateri so sodeloviH
številni pevski zbori iz bližnje in daljne okolice. Tržaško pevsko društvo «rllirija» je na veselici izvajalo najnovejše skladbe Lajovica in Adamiča, n. pr. Lajovičevcga «Medveda z medvedom^. Poročilo pravi, da je kljub težavni skladbi zbor ugajal naše* mu ljudstvu.
— tfVifalisiično gledališče*. V Trstu gostuje skupina igralcev, ki vprizarja fan* tastično igro Petra Rubcrta «Nova tragika^ «Ii «Zivi jen je, gledališče in človek PirandeU lo>s torej nekako paratrazo Pirandcllovc umetnosti.
— Trboveljski izvidniki v Trstu *n Po. stojni. V Trat ao prispeli za JbinkoŠtno praznike trboveljski irvidniki. ki so bili sprejeti od tržaških izvidni'kov, kakor poročajo taVjanski listi, prav prisrčno in tova. riöki. Ogledali so al Trst. Miramar in par obmorokh krajev pri Trstu. Trboveljske skavte vodi g. Stane Zalesjak. Iz Trsta so od potoval: v Postojno, da si ogledajo To. stoji rko jamo.
— Grozna nesreča. V tovarni olja v 2avljah je bil zaposlen 171erni delavec Karel Sakulič. Te dni je skupaj s tovariši iz-praznjeval nek kotel, ki je bil napohijen z raztopljeno mastjo. Ko je zajemal z vedrom iz kotla vrelo mast, se ie preveč nagnil preko roba in padel do vratu v kotel. Za« dobil je strašne opekline. Prepeljali so nesrečnika v obupnem staniu v dermatolosW oddedök tržaške holmce
stran 4t
>S L O V f. N g K I   NAROD* dne 5. junija 1925.
Gospodarstvo
Položaj na žitnem tršo
I
(Teden»ko poročilo novosadske borze.)
blagovne
Radi porasta dinarja situacija ni bila stabilna, nego se je med tednom opetovano spremenila. Koncem tedna  se je nekoliko ntrdila. PoA-prašcvuli so ves teden po žitu, začetkom po nižjih, koncem tedna  pa po zmernejših cenah. Ponudba je dokaj rezervirana. Producanti dovažajo malo, ker fo cene žita nizke. Promet srednji — 340 vagonov.  Pšenice je bilo prodano 2 vagona bačke po 470 Din duptikatkasa. Z inozemsko pšenico Je trgovina v popolnem zastoju. Mlini ne kupujejo, ker ne morejo spraviti moke v promet. Ponudba je precej slaba, vendar pa znatno večja od povpraševanja. Poedini gornjc-bački miini so kupovali manj. fce količine madžarske pšenice po 450—455 £)in pariteta Kelebia. Z Rcsafe in Manito-bom ni  bilo kupčij,  ponudba z Rosafe je 425 Postojna. V novi pšenici je bik) precej .prometa. Na borzi se še ne notira. Zanimanje  špekulantov je čedalje večje. Večje tvrdke se in te res i rajo samo za blago s colo kašo. Kupčije se sklepajo na bazi 3 40—350 Din plovitveno m vagonsko blago. Poedi-Be naše tvrdke arbiirirajo novosadsko pro »dajo s kupovanjem slovaške pšenice pariteta Srsrislava. Ta pšenica je poskočila *>d 3LP0 sa 2C0 Kč.
T uličice je bilo proda o ?i* vagonov. Fcvp"aoe'. anje je še vedno veTiko. SOjIkor |e nehala povpraševati Braiia, se Je začel "bolj zanimati za našo turšt reo Dtmaj in ^Bratislava, Fredi tedna je ~ >vsroexl porast dinarja aeini zastoj. Koncem tedna se je Braiia zcr.et oglasila, kar razi&gajo z za. feasneio žetvijo v Argentini j i. Dunaj in Bratislava kupujeta čedalje C ie so sicer Se 3laV<\ vendar pa polinoma skač«jo. Velike zaloge turščice v Novem Sadu se kr-
čijo. 7a veiacijo Braiia.
p1.sevali blage
sačetkom ?«*c*na po 205 pariteta Panče*«©, koscem trdna bo pa kupovali po 30S- Pobud i?a po ^rh cenah je bi>a slaba Plovitveno blago eo plačevali po lo6 -"57 žil. Mago pri nakladanju po 164 recepis kas-a vse eks Braiia. Dunpj je plačeval biago na parnikih po 137 Kč, za junij 140—141; Bratislava 135—136, junij 139—140. Ponudba je bila z naše strani radi padca Češke kron^ slaba. Notranja trgovina je šla samo v smeri izvoza. Domačega povpraševanja sploh ni. Bosna ima še svoje zaloge turščice. črna gora, Hercegovina m Dalmacija so ya dobile bolgarsko turščico na račun reparacij. Manjše partije plovitvenega in vagonskega blaga kupujejo naši izvozničarji. Vagonsko olago je cenejše od plovitvenega za 10—12 para. Plovitveno blago na Tisi 202,50—205. Moke je bilo prodano samo en vagon 0-baza "Bscka 665. Povpraševanje samo po črni moki za vojaštvo. Ponudb je pa zelo malo. Madžarsko blago se je preveč podražilo, zato kupujejo vojaški dobavitelji italijansko moko. ki je znatno cenejša ocl naše m madžarske. Z drugimi poljskimi pridelki ni bilo prometa.
*    • •
—g Bankarsrvo. Za mjesec juni izašao ?e f posvečen je u glavnem ekonomskim gledištima na§ih političkih partija. U njemu nalazimo slrjedečc originalne radove: Lm-bomir St. Kosier: Privrednici sebi!. Dr, Slavko Šečerov:  Ekonomski   program i
smernice Jugoslovenske Demokratske Stranke. Dr. Mehmed Spaho: Ekonomski program i smernice Jugoslavenske Muslimanske Organizacije. Ing. J ovo Fopovič: Ekonomski program i smernice Zemljorad-n;čke Stranke. Avgust Praprotnik: Razvitak j sadašnje stanje gospodarske krize. Ing. Živojin Praštalo: Ekonomski program i smernice Jugoslavenske Musimanske Organizacije. Alojzij Tvkač: Poslovni rezultati privrede v Kraljevini Srbov, Hrvatov m Slovencev. Dr. Ivan Krajač: Rsmo iz re-dova Hrvatske Zajednice. Ing. Konstantin Čutukovič* Političke stranke i privreda. Dr. Adolf Cuva.i: O našim privrednim komorama II. Dr. Mirko Kus - Nikolajev: Teorija i načela socijalizacije III. J. Lavrič: Zanimiva paralela iz davčne zakonodaje. Rudolf Crnič; 2iga Kopajtič Bakarski. Dr. Mirko Kus - Nikolajev: Joseph Caillaux. Dt. Mirko Kus - Nikolajev: Sokoljnikov i sovjetske finansije. Stanovište hrvatskog sabora u pitanju zaštite vlagača i kontrole u novčanim zavodima zatim sHjedi veoma informativna kronika itd. »Bankarsrvo« Iz-laz? mjesečno u velikim sveskama od pede-set stranic?- i stoj godišnje 200 dinara. — Administracija nalazi se u Zagreb«. Marov-ska 30.
—g Letošnja letina na Balkanu obeta Mti izvrstna. Po poročMih mednarodnega troljedelskega zavoda v Rimu je stanje posevkov povsod dobro, najboljše pa kaže le-';na na Balkanu, kjer ie dež spomladi ze-o dobro vplival na posevke. V Severni Ameriki pričakujejo slabše letine nego ie bila lanska, v Egiptu se je četev že pričela in je malo boliša od srednje.
—g Izplačilo obveznic vojne škode. Po zadnjih statističnih podatkih generalne direkcije državnih d^leov ie bilo doslej :z-plačanitf okrog SO mftfjooov na r^čun obH-gacij vojne škode. Preostane še 20,000.000 Din, ki se izplačalo v prihodnjih mesecih.
—g Dobav?. Direkcija državnih Železnic v Ljubljani sprejema do S. junija t. L ponudbe gled^ dobave 400.000 kg mehkega lesa za podkurjavo, direkcija državnih rudarskih preduzeča v Sarajevu pa do 10. junija t. 1. glede dobave portlandskega cementa. — Vršile se bodo nasledn.:3 ofertal-ne licitaciie: Dne 12. junija t. 1. pri inten-danturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 9.900 ms drv. — Dne 20. juniia t. 1. pri direkciii državnih železnic v Sarajevu glede dobave  1800 parov i
kemikalije, samot, s«mirkovo platno, čopiči •itd.); pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave razne opeke. — Dne 1-4. Julija t. 1. pri direkciji državnih železnic
v Sarajevu glede dobave konopnenih cevi. — Predmeini oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
To in ono
35 oseb ie umorila
Listi iz Bukarešte rn drugod prinašajo senzacijonalne vesti o aretaciji 30Ietue Romunke, lepe gospe Renici, ki je menda največja morilka sedanjosti. Renicijeva je obtožena umora svojih dveh mož. svojega lOletnega sina in svojih 32 ljubimcev. Lepa morilka je baje pri zasliševanju, ki se je vršilo v Berkerhulu, priznala vseh svojih 35 umorov. Dokazano je, da je obdolženka zastrupila 35 svojih žrtev z arzenikom, ki ga je zmešala med jed. Trupla žrtev je za-kooa-a v kleti. Vsako truplo je bilo položeno v cinkasti zaboj in na vsakem zaboju je bilo registrirano ime dottčne žrtve, obenem pa je tudi zaznamovala čas, tekom katerega je bfl dotični nien ljubimec. Razmerje z vsakim Ihibimcem je povprečno trajalo šest do serJem mesecev. Ko se je novega ljubimca naveličala, ga je nekega lepega dne odstranila > sveta. Z izjemo sina so bile žrtve stare 23 do 30 let. Med njimi je bilo 14 Romunov. Pri zasliševanju je bila morilka skrajno cinična. Nenavadni c-nizem je vzbujal naravnost zrozo. Na vprašanje, zakai je vmorfla toliko ljudi, je ravnodušno odvrnila — da Iz ljubosumnosti, češ da je vedela, da bodo njeni ljubimci naslednjega dne že letali za drugimi ženskami. Vsekakor ie boljše, če mirno spe v n>eni kleti— tako ie zaključka Renicijeva, kafcor da se zaibasv ajo r drugimi ženskami.
Ko! le z Aiminitenoni
Minuli teden so ^e širile po Norveškem r*»sti, da namerava Amerika diplomatrčro nastopiti proti Norveški radi povija, izdanega Amundsenu glede zasedbe zemlje okrog severnega tečaja. Nedvomno bi b*lo to ozemlje velikega pomena, če bi *e posrečilo uvesti redni mračni prorr.po najbližji poti med Amerike, Aztio tn Evropo. Amerika je pripraviiena uveljaviti v slučaju potrebe svoje zahteve zato, ker je Pear prvi razvil nad severnim tečajem ameriško zastavo, kar velja po mednarodnem pravu za deffnitivno zasedbo in osvo-
direkciji državnih železneic v Subotici glede dobave predmetov za signalne in varnostne naprave. — Dne 25. junija t. 1. pri odelenju za mornarico v Zemunu glede dobave raznega materijala za gradbeno upravo v Tivtu (pločevina, žeblji, žica, stroji, orodje, motocikli, asbestni škriljevec); pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave osovine. — Dne 2i. junija t. 1. pri direkci.n državnih železnic v Fnbotlcl glede dobave gramoza (k^e-nena) ter glede dobave žarnic. — Dne 30. junija t. L pri direkcij državnih fe'eznic v Subotici glede dobave cina; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave materiala za vzdrževanje signalnih naprav — Dne 3. julija t. I. pri Odelenju za mornarico v Zemunu glede dobave raznega materijala za pomorski arzenal v Tivtu (železni in lekt-rotehnični materija!, materijal  za mašenje
nadskega polarnega raziskovalca Berniera, da Pear L 1909. ni bil na severnem tečaju. Raziskovalec Cherry Gerard. ki Be je udeležil Scottove okppedicije na južni tečaj, izjavlja, da bi utegnilo biti ixkrcanje na ledeni površini za Amundsena začetek tra-gedffe. T^erlr^e gn&ttnle se zde od daleč po. vsem gladke, ko pa se jim približamo, vidimo v ni-h nev&me razpoke, ki lahko unf-Čljo spodnji r^i Letaia. če bi bilo treba po-««lati za AntnmdsenoBm rešino ekspediriio, ' b! al mo2r!i pomagati edino z zrakoplovom. Cherry Gerard fe p*-crričan, da se je Amundsenu drzno podjetje posrečilo. Njegov molk priča samo o tem, da ima rad dramatična presenečenja. Amundseai bržkone na. lašč vodi javiUNrt za nos in nedvomno se pojavi takrat, ko ga bomo najmanj pričako-vaM.
Norveška javnost se je začela bati za usodo Amundsenove ekspedicije tem boli, ker se bliža konec roka, ki ga je Amundr>eii sam določil za povratek. V norveški presto-lioi je vse polno inozemskih novinarjev, zlasti švedskih, angleških, ameriških in francoskih. Nestrpno pričakuje javnost novih vesti. Različno se kernent:ra okornost, da je priplul v nedeljo del Amundsenove subÄpotne ekspedicije na krovu »Farma,- v Kingsbay in da se pripravlja na povratek. Vse kaže. da gre za rel?'no ekspedicijo, ki bi od plula koncem tega tedna iz Oslo. Zadnje poročilo iz Kingsbaya s krova -.-Farma« pravi: Teden je minil, ne da bi mogli kaj poročati o letalcih, Čijih povratka smo pričakovali s sigurnostjo. Vreme samo kaže. da se niso mogli odločiti pred binkoštnimi prazniki na povratek- Nebo je oblačno, megla .^e pokrila tudi polarne kraje. Tudi -^o bi se letala vračala, bi morala pristati nekje na ledenih pustinjah, da ne zablodijo nad morjem, če se je to zgodilo, morajo čakati delj časa onstra.n večnega ledu. Nenadoma je goeta megla Z3*trla ozračje in vse kaže, da se nebo v doslednem času ne zjasni. Nad Danskim otokom je sicer razmeroma jasno, vendar pa vidimo, kako se vali megla proti severu. Jasno je, da so vse diskusije o rešilnih ekspediedjah samo pla» toničnega pomena. Vendar pa nismo izgubili na.de, da se naši tovariši slednjič srečno povrnejo.
R336rinksnf medij
»Matin« poroča, kako so razkrinkali medija, ki je vzbujal v Ameriki več let splošno senzacijo. Zasluga zato, da so prišli na sled goljufu, ki je dolgo vodil ameriške učenjake za nos, gre komedijantu Harn* Houdinu, ki je nedavno izdal knjigo z navodili kako je mogoče razkrinkati razne trike. Goljuf, ki se je dolgo izdajal za medija, se piše Renner. Preselil se je pred leti iz Nemčije v domovino in je postal v Clevelar.du poklicni medij. Ko so na neki spiritist!5ni seansi. kjer je kazal prisotnim čudovite *telekinetične pojave«, razkrinkali njegove goJnrfije, je našel mož v spiritistič-nem krožku novo polje svojega delovanja.
V temni dvorani je zaklinjal duhove znamenitih pokojnikov, ki so z njegovim posredovanjem odgovarjali prisotnim na vsa vprašanja. Sčasoma se je zbralo okrog Renn er ja mnogo fanatičnih somišljenikov, ki so bili trdno prepričani o resničnosti vsega, kar so govorili duhovi potom dozdevnega medija.
Neki novinar je pozval komedijanta Houdina na Rennerjevo spiritistično seanso.
V dvorani so ugasnili luč in Renner je sedeč za črno obrnjeno mizo, zaklinjal po vrsti duhove. Zdelo se je, da ga duhovi radi ubogajo, ker so z veseljem odgovarjali na vsa vprašanja prisotnih. Komedijantu floudinu pa se je zdela stvar sumljiva. Spomnil se je svojih trikov in svoje spretnosti, s katero je varal lahkoverno občinstvo po varietejih. Kmalu je opazil, da si pomaga Renner z glasnicami, to ie z nekim aparatom, k? mu ie omogočal poljubno spreminjati glas. Tako je lahko po svoji volji
I zastoril dozdevnega duha. GlasnVe so bile i- kavčuka in sk*-'*? na m:v; p-v! Črnim snknom. Premeteni medij rib še po Grškem odgovoru vtaknil v žen prej. predno* s prižgali v dvorani Inč, Hondine j< sk&nil speljati medija na leč*. N • nama-
za] s sajami konec giasn:c. Id jih je   led \ od ča*a do časa držal v us-odgovarjali dalje, kakor da se r telo. Oglasil se je Lincoln In d. rx nitosri ameriške zgodovine in baS ko j< tel medij poklicati duha nekega opernega tenorja, :e Houdin nepričako1 prižgal Inč.
Presenečenje navzoči'.! ie böo nepi pls no. Renner je stal za niz:, i parat sc m posrečilo še pravočasno s\-ri:i, toda o medija je bi? več črn od saj. Hoodin ic v> jasnil gostom, zakaj je Renner  tako -Vendar pa je bilo zaupanje navzočih * medija tako veliko, da je večina spritr i ugovarjala temu odkritju.    Tudi ko preiskavi nasM aparat, še r.lso i!i",*<:'. \-verjeti, da jih vodi Renner za nos. SledniK je Renner tožil komedijanta radi raz nja časti, toda pri razpravi je Houdin kazal, da ima prav. Renner je bil prfl v. za goljufa, moral je z?.pust:ti Cleve . kjer je za vedno izgubil svojo repntacijo. ^    * +
* Metuzalem med drevesi. Med najstarejša drevesa na svetu spada drevo, ki s nahaja na cerkvenem dvorišču v Santa Maria de Tule. Mestece leži 18 anglešl rr.ilj južno od Oaxac in 250 milj od Mexi-ca. Drevo spada v vrsto taxodium mucro-. natum. Starost tega drevesa so ocenili pr letnih obročih. Ugotoviti so, da je drevo \ San. Maria de Tule na:'mani 5X100 let staro! Po zunanjem izgledu drevo ne kaže, da h: bilo bolno. Profesor Chamberlain s chica-ške univerze, ki je pred leti pregledal drevo, je ugotovil, da je moralo že za Egipčanov, ko so gradili svoje prve piramide, dosegati prilično višino. Ko 50 r i-hajali Izraelci iz Egipta, je bilo drevo Ž€ pravi orjak, ko so pa zgradili Rimljani Rim, pa pravi velikan. Predno je Cortez zavojeval meksikansko deželo, so ljudjt cesto romali k drevesu, ker ie veljalo za čudotvrno.
* lüietni deček obsojen na smrt. Pred sodiščem v Pottsvillu v Ameriki je bil 16-letni William Cavalier, ki je dne 5. septerr bra lanskega leta umoril svojo staro meter obsojen na smrt na električnem stolu. Kc so mladenič" obsodbo prečitali, je ostal popolnoma miren in ni trenil z očmi. Po razglasitvi obsodbe so ga prepeljali v njegovo celico, kjer ie pričel igrati na fonograf...
* Drage kovine v Franciji- Ministrstvo javnih del objavlja statistiko, iz katere posnemamo, da so v Franciji pridelali leta 192?. 160 gramov platina, leta 1923. pa 25f gramov. Zlata so leta 1922. pridelali \ Franciji 513 kilogramov, leta 1923. pa 49! kilogramov. Najdišča teh dragih kovin leže v glavnem v pokrajinah, ki meje na Pire-neje in na Centralni plato. Srebra pa se pridelali leta 1922. rric mani kot 10.800 kg. leta 1923. pa 13.991 kg.
* Zanimiva propagandna karavana. W lika italijanska tvornica avtomobilov «Fi?.tv. je sestavila iz svojih najnovejših modelov kar celo karavano 12 voz in jih odposlal-: krog Italije. Karavana se ustavlja v vseh važnejših itlijanskih mestih. Povsod jo sprejemajo z največjim interesom.
^^gBPagMBHHRVMnffaanHB^BBMHMMaaanBBnPvrt *
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK Odgovorni urednik: VLADIMIR KAPUS
Gospodje! Vrhunec elegance ie, ako nosite
PI
ki jih dobite pri vseh prvorazrednih tvrdkah. Prodaja samo trgovcem : ZAGREB, JELAČIČEV TRG 20/1!I. TELEFON 6—99.
1688
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem m znancem pretužno vest, da je naš srčnoljubljeni sin, oziroma brat, sWc itd., gospod
ur^dnSk pori
Griavni borz! dela" v Mariboru,
H
dne 3. junija 1925. po daljšem bolehanju kot posledici šestletnega ruskega ujetništva v svetovni vo;ni mimo v Gospodu zaspal na Golniku.
Truplo nepozabnega pokojnika se prepelje iz Križ pri Tržiču na Gorenj, v Ljubljano, kjer se vrši pogreb v soboto, dne 6. junija 1925. ob 4. uri pop. iz mrtvašnice Sv. Krištofa na pokopališče k Sv. križu.
Sv. maše zadušnlce se bodo darovale v več cerkvah.
Dragemu pokojniku bodi ohranjen blag spomin!
V Ljsbiianl, dne 3. junija 1925.
Fran Gabrše2cy višji šolski nadzornik v. p., oče — Vladko, fin. uradnik, brat — Vida, Zldtka, Ljudmila, učiteljice, sestre, in vsi ostali sorodniki.
Krojaški TX>močnfk
za velika dela — se spre^ me takoj. P'aca I. razred. — Rijavcc Leooold, kro* ja-ki mojster, Ljubljana, Miklošičeve c. 7. 1691
Dvigni pismo
št. 412._1685
Pristna domača mast
se dobi po 25.— Din kg. dokler traja zaloga, na stojnici v šolskem dres voredu pri Franc Lavti* žar ju. 1684
Harmonika
("klavirska, chromatična) z vsemi dur*, mol* m zmanjšanimi septimskraii akordi, alroro nova — se ugodno proda. — Naslov pove uprava «Slovcnske*
«
Frera
»
ßa Narcila».
1682
Hotel «Baikanu»
su potrebni i tc: 1 spre* man nadkonober sa 6 do? brih konebara i 6 pikula. Plata 5 %. Dobra za rada osigurana. — Javiti se upravi hotela «Balkan», Miloša M. Kociča, Beo* grad. — Nastup odmah.
1681
nainovejša dirkalna dvo kolesa, lahka, luksus — so došla. — Motorji, zni* žane cene. — «TRIBUT NA» F. B. L., Ljubljana, Karlovska cesta 4. 112/L
Nevesto ali ženina
dO iiš
najlažje potoni malih oglasov „ Slovenskega Naroda"!
Prepričaj se!
Trebamo
38'
smrekovi all jelovl, od do 7 m doVtine se kupijo v vsaki množini. Ponudhf-
za zdrav in suh les franko vagon aH za sve^ les franko žaga z navedbo cene in množine n&
Eonzervne tovarno dlobns d. d.
na VRHNIKI.  ^53? |S5s IlillteiHOSEIHimiHIIIBlIl
radn'ke j
Na^naalam, da sem 0TVORIL
notarsko pisarno
v Lfnbllanf, Sodna sfiss 11
,*» Notar KARL PLEIWESSS
2a Nietenpresse. Mutterpresse, Frik-cionspre^s^, Wer! zeugmscner i M'^ineneinsteler. Oferte slati ravnateljstvu tvo.nice ?arafa FÜRTIS, Zemun, poštanski pretinac 21
Pozor trgovci 1690 In gostilničarji!
Sa*8T« pelettte (Sommersal.)
po 13 d; a Snakarica .  . po 49 Sta
r«poS:!jam od S kfif naprej po povzetju. — Za dobro bla^o bi točno postrežbo se Jamči.
Fran Golob,
mesar in prekajtvalec
Ljutliana Vil, — Jernejema 47
168S
Drva *a knrlavo9117
(odrezki od žage), po zmerni ceni, dokler trajn zaloga — se dobe pv Ivanu Šiška, r^rketna tovarna, Metelkova ulica 4.
JVCagistra pharmacije
ili doktora kemije trati inostrane poduzeče za pro-pagandu svojih proizvoda kod liječnika i u bolnicama. U obzir dolaze mladja gospoda s praksom u ljekarni ili u tvornici farmaceutskih proizvoda. Uvjcti: državljanin S. H. S. i potpuno poznavanje srp.-hrvatskog i njemačkog jezika. Ponude s referencama i curriculum vitae i s foto-grafijom na PUBL1CITAS d. d., oglasni zavod, Ljubljana, Šelenburgova ulica 7-II pod; »MAGISTER Za-5303"
Uprava Državnih Monopola u Beograda raspisuje II. (drugu) ofertalnu licitaciju za nabavim:
tri komada ^paci!s??i?h inaSS^a wv ligosenfe karata y paketima«
Licitacija če se održati na d^u 2S. ove godine u kancelariji  upravnika Drž. Monopola u U časova pre podne.
Svaki je ponudjač dužan položiti kauciju Depczitnoj Blagajni Uprave Drž. Monopola najdalje do 10 časova dana označenog za licitaciju. Kaucija iznosi za državljane SHS 5r/d a za strance 10°/o od ponudiene cene.
Uslovi i oblika obaveštenja mogu se dobiti usmeno (ili pismeno) svakog radneg dana od 8 do 12 časova.
Iz Kance!?iije IndustrilsKso Offlei'a Uirave Drž. lBrao33!3
uz I. M. Br. 6947 od 30. maja 1925. god.
Lastnina  in  tisk  »Narodne tiskarne«.