Liubljand. sreda 9 oktobra 1929
Cena 2 Din
40 Din.
Uredatttroi
fca L Trfefco Ma«,
3L22. »123. »M, H25 Ii »126. ftaribori Aleksandrov* oesU U. Ttielom
tt m.
C«0ei Koceoorm	Tdetoa Ker. IM.
BokoeM m m vra&ato. . Oakui go tarifa.
PM«wn rt-K
fc. <122. «123. »124. »121 1124 •dMek* Unhfeat Preiefoof 4 Teleto« It 2492
Maribort Uetuodrm Ml «L U Teleluo it «56
Celi«! KooBonr« It 1 Teteo* fc. 190
pri pošt 6ek. arrodita. UnMJasa fc. UM; Pral« 6bto 78.160: WIm Nr. 106.341
LJubljana, 8. oktobra.
Prihodnje dni bodo imenovani bani ta začelo se bo z ureditvijo novih upravnih podnožij države. Dosedanje oblasti se bodo likvidirale, veliki župani in ž njimi vse njihovo upravno osob-je bodo stavljeni na razpoloženje, oblastni komisarji bodo razrešeni in osobje oblastnih samouprav bo istotako stavljeno na dispozicijo. Računati je. da bo imenovanju banov neposredno sledilo imenovanje njihovih pomočnikov, nakar se bo pričel formirati uradniški aparat nove banske uprave, seveda predvsem iz uradništva dosedanjih velikih županov. Imenovanje tega UTad-ništva bodo izvršili kompetentni ministri. izvzemši uradnike in nameščence do zaključno 2. skupine tretje kategorije. V bansko upravo bodo po potrebi prevzeti naravno tudi uradniki dosedanjih oblastnih samouprav.
Roko v roki z vzpostavitvijo personalnega aparata se bo izvršila ureditev Velikega' delokroga nove banske uprave. Ta problem ni lahek, nasprotno, on je zelo kompliciran in pojavljala se bodo težavna, a tudi dalekosežna vprašanja, ki bodo stavila ne le na vlado, temveč tudi na nove bane glede njihove sposobnosti, upravne verziranosti in njihove delavnosti velike zahteve. Zakon določa dvomesečni rok za likvidacijo starega in vzpostavitev novega upravnega sistema, ki mora torej pričeti funkcijonirati v prvih dneh meseca decembra.
Nova bans!ka uprava sloni na principu dalekosežne dekoncentracije držav nopravnih poslov. Na bana so prenesene odločevalne kompetence v celi vrsti upravnih poslov, ki so se dosedaj v zadnji instanci reševali v ministrstvih. Na drugi strani pa je v banu združena skoraj vsa upravna oblast v banovini in je tako zagarantirana enotnost administracije. Na bana je prenesen velik del upravnih kompetenc ministrstev poljedelstva, javnih del, trgovine in industrije, socijalne politike, šum in rudnikov ter iz prosvetnega ministrstva nižje šolstvo. Kar se tiče delokroga notranjega ministrstva, stopa ban v kom-petenco, kakršno ie novi zakon o notranji upravi odredil velikim županom. Pa tudi glede onih drža vnopravnih poslov, kjer je. kakor pri financah, pri višji prosvetni upravi, pri državnih pod jetjih, pri pošti in železnici, zadržana neposredna ministrska uprava, je dobil ban pravico nadzorstva nad pravilnim vršenjem službe in nekako posvetoval no funkcijo. Ban v primeru, da in kjer je ban zadržan, njegov pomočnik vršita seveda svojo službo pod neposrednim nadzorstvom resornih ministrov. Toda njuni upravni odloki v onih zadevah, ki spadajo v njuno zaključno kompe-tenco, niso podvrženi reviziji ministrov; v bauski upravi je. kakor že v zakonu o splošni upravi, uveden dvo-instanoni princip in pritožbe gredo torej, v kolikor ne gre za odločbe po svobodni oceni, na upravno sodišče.
Uredbodajne moči ban nima: ta ostane torej v kompetenc i ministrov. S tem je zasigurana enotnost državne uprave v celi Jugoslaviji. Ravno tako ostane pridržana ministrom kompeten-ca imenovanja uradništva, izvzemši nižje kategorije do vštevši 2/III.
Novi zakon je ukinil oblastne samouprave in prenesel vse njihove kompe-tence na državno upravo, torej v največjem delu na bana. S tem v zvezi se bo pojavilo vprašanje oblastne imovine in je zaenkrat še nejasno, ali jo je smatrati v bodoče kot integralen del državne imovine, ali pa kot samostojno premoženje, ki ga bo država le upravljala, da ga pozneje zopet izroči novim samoupravnim formacijam, ki bodo morda nastale. Verjetnejše je to drugo.
Z uvedbo banovin je rešen glavni del problema državne upravno-teritorijalne razdelitve. Najmižje teritorijakie edinice jso občine, glede katerih se. kakor smo nedavno pisali, pripravlja revizija njihovega obsega po načelu velike občine. Sistem upravnih srezov ostane. Upravni teritoriji so torej o-bčina. srez in banovina. Z uvedbo okrožnih inšpektoratov bo mogoče izvršiti neke vrste de-koncentracijo banske uprave ter tako preprečiti, da na mesto ministrskega centralizma nastopi banski centralizem. Smatrati smemo, da bodo okrožni inšpektorati v gotovem oziru tudi mogli nadoknaditi izgubo županijske uprave za cme teritorije, ki so. kakor n. pr. pri nas mariborski, dosedaj tvorili posebne oblasti.
Ako bodo novi bani možje nesporne avtoritete, čvrste nacijonalne linije, ši- . rokega obzorja, velike sposobnosti in delavnosti ter trdne objektivnosti, potem ne dvomimo, da se bo v kratkem posrečilo prebrod;ti začetne težkooe nove banske uprave in da bomo dobili upravni sistem, ki bo zadovoljil državo im narod. V svojem historičnem govoru v ministrski seii 3. oktobra je predsednik vlade g. Peter Živkovič označil novi zakon kot garancijski zakon državnega In narodnega edinstva. Novi bani bodo poklicani, da ta zakon izvajajo. Oni prevzemajo dolžnost in odgovornost za mo-
Uresničena ideja velikega Strossmayerja
Zagrebški znanstvenik o 3. oktobru - Novi izrazi veselja in zahvale vseh pokrajin države
Zagreb, 8. oktobra, n. Znani javni delavec, odMcni pravnik, univerzitetni profesor ter predsednik humanitarnega društva »Narodna zaščita« dr. Josip Šilovič je podal novinarjem naslednjo izjavo:
>Dan 3. oktobra bo ostal zabeležen z zlatimi črkami za vse veke v zgodovini naroda zedinjene Jugoslavije. Hrvatski del našega naroda je bil od nekdaj n06itelj jugoslovenske ideje in njegova najodličnejša sinova Strossmayer in Rački ter njun predhodnik dr. Ljudevit Gaj so prvi dvignili zastavo Jugoslavije. Tako je bila z dnem 3. oktobra izpolnjena davna želja hrvatskega dela našega naroda.«
Beograd, 8. oktobra. AA. Tudi tekom današnjega dne je prejel predsednik vlade general Živkovič nešteto pozdravnih brzojavk in čestitk iz vseh krajev države, s katerimi se odobrava zgodovinski čin zakona od 3. oktobra o novem imenu naše kraljevine in o razdelitvi državnega ozemlja na banska področja.
Beograd, 8. oktobra p. Dvornemu mar-šalatu in ministrskemu predsedniku pri.ia-jajo številne brzojavne čestitke in zahvale iz raznih krajev Slovenije. Med drugimi so danes prispele brzojavke od zveze agrarnih zajednic v Mariboru, od uprave zdravilišča v Rogaški Slatini in od mnogih občin.
Zagreb, 8. oktobra n. Iz vseh krajev savske banovine odpošiljajo pozdravne brzojavke kralju in predsedniku vlade povodom zgodovinskega akta 3. oktobra. Danes so poslali pozdravne brzojavke Jugoslovenski nogometni savez, pokrajinska zveza indu-strijcev kot zastopnica industrije v tej banovini, nadalje jugoslovenska zveza mlinov in mnoge občine savske banovine.
Osijek, 8. oktobra, n. Danes opoldne je bila slavnostna izredna seja mestnega zastopstva, na kateri je mestni župan dr. Hen-gel imel patriotičen govor povodom nove upravne razdelitve države in njenega novega naziva. Pred mestno posvetovalnico na Karagjorgjevem trgu se je zbrala velika množica občinstva, ki je navdušeno vzklikala kralju in Jugoslaviji. Župan dr. Hengel je po 6vojem govoru prečital pozdravno brzojavko, ki je bila odposlana kralju in ki so jo vsi člani mestnega zastopstva sprejeli z velikim odobravanjem.
Split, 8. oktobra, n. Prebivalstvo v Dalmaciji nadaljuje z manifestacijami za novi položaj. ki ga je ustvarila kraljeva odločitev od 3. oktobra. Včeraj so se vršile manifestacije z godbo in iluminacijo v Kaštelih in Ma-karski. Povsod je bilo izrečenih več patriotskih govorov ter so manifestanti pri obhodu navdušeno vzklikali kralju in Jugoslaviji. Iz Dalmacije se pošiljajo neprestano novi brzojavni pozdravi kralju in predsedniku vlade.
Prvi zakon, podpisan od kralja Jugoslavije
Nj. Vel. kralj je včeraj podpisal Zagrebu, ki bo največja in
Beograd, 8. oktobra. AA. Nj. Vel. kralj je danes podpisal zakon o ustanovi »Zakladna bolnica v Zagrebu«. Zakon dodeljuje novi ustanovi nasledinio imovino: vse sedanje premičnime in nepremičnine te bolnice, štiriletni prispevek zagrebške občine po 2.5 milijona dinarjev, štiriletni prispevok komisarja oblastne samouprave po 1 milijon dinarjev, štiriletno državno podporo po 2.5 milijona Din, 2 milijona Din iz invalidskega fonda, lekarno sedanje bolnice in eventualne druge dohodke. Ustanovo bo vodil odbor, ki bo obstojal iz načelnika in 5 članov, ki jih bodo imenovali zagrebška občina, nadškof, kaptol, ban in minister za socijalno politiko in narodno zdravje. Sedanja zgradba Za-
zakon o zgradbi nove bolnice v najmodernejša v državi
kladine bolnice na Jelačičevem trgu bo prodana.
Odredbe zakona se morajo izvesti v teku 4 let. Zakon stopi v veljavo z dnem, ko bo objavljen v »Službenih novinah«. Podpisali so ga kralj, predsednik vlade, minister za socijalno politiko, minister financ in minister pravde.
Beograd, 8. oktobra, p. Kralj je podpisal zakon o ustanovitvi nove velike bolnice v Zagrebu. Ker je to prvi zakon, ki je bil podpisan po 3. oktobru, je obenem tudi prvi zakon, ki začenja z besedami: »Mi, Aleksander I, kralj Jugoslavije...« Nova zagrebška bolnica bo največja in kot najnovejša tudi najmoderneje opremljena na vsem Balkanu. Veljala bo okrog 40 milijonov
Važni sklepi jugoslovensko-madžarskega mešanega razsodišča
Rešen spor glede pristojnosti sodišča v tožbi zaradii Relja — Odklonjene tožbe odpuščenih uradnikov — Glavna razprava o Belju bo na prihodnjem zasedanju
Pariz, 8. oktobra, r. Jugoslovensko.ma-džarsko mešano razsodišče, ki je zasedalo v Parizu, je končalo svoje delo, v kolikor se tiče dnevnega reda, ki je bil določen za tokratno zasedanje. Razsodišču predseduje holandski državni svetnik van Slotten. Na. šo delegacijo tvorijo dr Dušan Subotič, predsednik kasacijskega sodišča, kot zastopnik države in dr. Dragoljub Arandjelo. vič, univerzitetni profesor, kot jugosloven. ski član razsodišča.
Na dnevnem redu tokratnega zasedanja je bilo 31 tožb, med katerimi je najvažnejša tožba bivšega avstrijskega nadvojvode Friderika glede državnega posestva Belje. V tej zadevi je šlo pred vsem za vpraša, nje pristojnosti sodišča. Bivši avstrijski nadvojvoda je vložil tožbo kot madžarski državljan, sklicujoč se na čl. 250 trianon. ske mirovne pogodbe, po katerem je za-branjeno sekvestriranje in likvidacija so. vražnikovega premoženja na novo pridobljenem ozemlju. Naša delegacija je smatrala mešano razsodišče za nepristojno, skli. cujoč se na čl. 191 mirovne pogodbe.
Na predzadnjem zasedanju, ki se je vr. šilo avgusta 1928 v Haagu, predsednik van Slotten ni dopustil, da bi se razpravljalo o pristojnosti razsodišča, marveč je vztrajal na tem, da se razpravlja o predmetu samem. Nai član sodišča dr. Arandjelovič Je smatral tožbo sploh za nedopustno ter je končno odloži! svoje mesto, zaradi česar sodišče ni moglo nadalje poslovati. Zadeva je bila nato predložena svetu Društva na. rodov, ki je razpravljal o tem meseca apri. Ia v Ženevi in meseca julija v Madridu. Naša vlada je končno pristala na to, da se dr. Arandjelovič vrne na svoje mesto, vendar pa samo pod pogojem, da se najpoprej reši vprašanje pristojnosti razsodišča.
Na podlagi tega sporazuma je mešano razsodišče na tokratnem zasedaniu v Pari. zu sklenilo, da je za presojo te zadeve pri. stoino. Sele sedaj bo razsodišče razpravljalo o tem, ali je presoiati tožbo nadvoi vode Friderika po čl. 250 ali po čl. 191 trianonske mirovne pogodbe.
Med ostalimi predmeti je bilo 6 tožb bivših madžarskih uradnikov, ki so bili za časa premirja odpuščeni od naših oblasti iz službe. Sličnih tožb je še 205. Vsi odpuščeni uradniki zahtevajo izplačilo svojih prejemkov od dneva odpusta do dmeva, ko
vo strogo jugoslovensko, vseh separatističnih, plemenskih in partijskih vez svobodno upravno politiko države. Iskre na želja vseh patrijotičnih elementov je, da bi bili tej svoji nalogi moralično, intelektualno in (politično dorasli
je stopila v veljavo trianonska mirovna pogodba. Skupne terjatve iz tega naslova znašajo več milijonov. Sodišče je osvojilo stališče naše države in odločilo, da morejo prizadeti uradniki samo rednim sodnim po. tom terjati izplačilo.
Tretjo skupino je tvorilo 13 tožb, nanašajočih se na sekvestre, ki so bili pozneje ukinjeni. Tožitelji zahtevajo odškodnino, češ da so jim bila posestva vrnjena v zanemarjenem stanju. Sodišče bo o tem razpravljalo šele na prihodnjem zasedanju, med tem pa morajo tožitelji predložiti do. kaze o svoiih odškodninskih zahtevah. Končno je bilo v tej skupini na razpravi še nekaj tožb privatnih oseb, nanašajočih se na zasebne terjatve med našimi in madžarskimi državljani Rešene bodo šele po ratifikaciji tozadevne posebne konvencije.
V zadnjo skupino pritožb, ki so bile pred. ložene mešanemu razsodišču, spadajo razne zadeve, ki se nanašajo na vojni plen, vojaške rekvizicije, zadržane plače itd. Vse te tožbe so bile odložene in tožitelji pozvani. da predložijo nove dokaze. Le v eni tožbi, nanašajoči se na eksploatacijo go. zdov, je bila naša država obsojena na to, da dopusti eksploatacijo državnih gozdov za dobo, ki je bila predvidena v tozadevni pogodbi, sklenjeni med tožiteljem in bivšim ogrskim državnim erarjem.
Macdonald pred ameriškim kongresom
Podpis Kelloggovega pakta izključuje vojno med Anglijo in Ameriko ~~ Razgovori državnikov niso zarote
zoper druge države
Washington, 8. oktobra Oo) Včeraj zjutraj je Macdonald kot prvi angleški ministrski predsednik nagovoril ameriški kongres, popoldne pa je imel nadaljno privatno konferenco z ameriškim predsednikom Hoo-verjem. V svojem kratkem nagovoru v ame riškem senatu je Macdonald poudarjal, da ni prišel v senat kot strankin voditelj, ampak kot zastopnik angleškega naroda. Podpis pariškega mirovnega pakta je predvsem omogočil njegov poset Ko je Anglija podpisala ta pakt, ga ni smatrala le za izraz kakega mnenja napisanega na papirju, temveč za vodilno idejo angl. politike. Po zaslugi mirovnega pakta se lahko trdi, da je vojna med Anglijo in Zedinienlmi državami izključena tako dolgo, dokler se bo-
sta ti državi držali njegovil; smernic. V današnjih demokratskih časih so osebni stiki in izmenjave mnenj velevažne za ohranitev svetovnega miru, v utrditev katerega so doprinesli stranovite žrtve tudi drugi narodi. Macdonald je nato nadaljeval, da je Anglija proti vsakim ekskluzivnim zvezam. V prejšniih časih so smatrali narodi razgovore državnikov dveh držav za zarote. To je bil vojni duh in ta mora izginiti. Sedaj vzbujajo taki razgovori zaupanje drugin narodov, posebno če vidijo, da služijo ti razgovori mirovni Ideji in niso naperjeni proti nikomur. Politika svobodnih in prijateljskih odnošajev naj zmaga ne samo v Angliji in Ameriki, marveč po vsem svetu.
Hlinka napoveduje ostro borbo
Narodna banka kraljevine Jugoslavije
Beograd, 8. oktobra AA. Dopoldne se je vršila pod predsedstvom guvernerja Bai-lonija seja upravnega odbora Narodne banke. Po čitanju zapisnika prošle seje so bili predloženi statistični podatki o bančnem poslovanju. Nato je guverner Bajloni sporočil, da je dosedanji član upravnega odbora, naš londonski poslanik Gjorgle Giurič podal ostavko na svoj položaj v smislu določbe čl. 110 zakona od 31. julija 1929. Ta člen odreja, da državni uradniki ne morejo biti člani upravnih odborov Državne hipotekar-ne banke, uprave državnin monopolov in Narodne banke. V smislu zakona od 3. okt. 1929 je potrebno izpremeniti naslov Narodne banke, ki se odslej imenuie »Narodna banka kraPevine Jugoslavfe«. Na podlagi tega sklepa bo zahteval upravni odbor Pro-tokolacijo novega naslova pri pristojnem sodišču. Končno je bil odobren prispevek v znesku 25.000 Din za gradnjo spominske cerkve in spomenika pok. voivodi Mišiču v Aleksandrovem, srez skopljanski
Odpoklical bo iz vlade oba Popolna solidarnost
Praga, 8. oktobra s. Vodja slovaške ljudske stranke poslanec Hlinka je danes v pl. smu obvestil državnega predsednika, da bo iz vlade umaknil oba svoja ministra dr. Tisa in dr. Labaya.
V intervjuvu, ki ga je dal anes msgr. Hlinka uredniku »Bonemie« je Hlinka pokazal, današnjo številko svojega strankinega glasila »Slovaka«, v katerem ie cenzura na prvih treh straneh pustila komaj polovico besedila. Nato je pristavil: Ali naj stranka, s katero se tako postopa, še dalje ostane v vladi? Ne! Za nas velja v bodoče samo boj z nedoglednimi posledicami. Mi se bomo sedaj borili za popolno avtonomijo Slovaške. Dr. Tuka, o katerem sem popolnoma prepričan, da je bil obsoien po nedolžnem, bo ostal slej ko prej nosilec naše liste v Košicah. Na vprašanje novinarja, kal se bo zgodilo, če Izvolitev dr. Tuke ne bi bila potrjena, je odgovoril Hlinka: Ropali in pustošili zaradi tega ne bomo. toda čutili se ne bomo vezane. Upamo, da nas bodo ostale narodnosti v našem boiu za avtonomijo podpirale.
Praga, 8. oktobra h. Predsednik Masaryk je poveril vodstvo izpraznjenih resorov za narodno zdravje In unifikacijo ministroma msg. Šramku in Štefaneku.
Minister za narodno zdravje dr. Tiso in vodja slovaške ljudske stranke Hlinka sta bila danes sprejeta pri ministrskem predsedniku Udržalu, da se izjasnita glede stališča, ki ga namerava zavzeti slovaška
slovaška klerikalna ministra z obsojenim dr. Tuko
J ljudska stranka po Tuko vi razpravi. Konferenca se je končala s tem. da sta oba ministra slovaške ljudske stranke podala ostavko.
Priziv proti Tukovi obsodbi
Bratislava, 8. oktobra h. Tik pred potekom tridnevnega roka za pomislek, ki si ga je izprosil v razpravi proti Tuki, je danes vložil državni pravdnik dr. Bo?icky priziv proti izmeri kazni in kvalifikaciji dr. Tuke in Snackega ter oprostilni sodbi za Aleksandra Macha.
Sestava kandidatnih list v Češkoslovaški
Praga, 8. okt L Izvršilni odbor agrarni stranke je zboroval danes ves dan in odobril volilne tiste. Razen neznatnih sprememb bo ostala sestava parlamentarnega zastopstva stranke nespremenjena. Novih osebnosti ni omeniti, vsi ministri in odlični politiki prejšnje parlamentarne dobe imajo na listah zagotovljeno zopetno izvolitev.
Bivši minister Stribrny napoveduje, da se bo udeležil volitev. Njegova stranka se je združila s fašisti m nekaterimi manjšimi skupinami ter bo kandidirala v Pragi bivšega ministra Stribrnega. dalje fašista generala Gajdo m bivšega poslanika dr. Per-glerja. V okrajih izven Prage je med kandidati mnogo manj važnih osebnosti iz fašističnih vrst.
Herriot predava na Dunaju o Panevropl
Združitev na temelju enakosti ob nedotakljivosti pravic vsakega
naroda
Dunaj, 8. oktobra s. Na povabilo »Pan-evropske unije je imel nocoj bivši francoski ministrski predsednik Herriot, ki je prispel davi semkaj, predavanje o organiziranju Evrope, pri čemer se ie uvodoma dotaknil združitve evropskih držav, kakor jo je na zadnjem zasedanju Društva narodov predlagal francoski ministrski predsednik Briand. Izjavil je med drugim, da ta federacija kakor si jo slika govornik, ne bi bila ustanovljena na bazi enotnosti, temveč na bazi združitve. V nadaljnjem je nastopal proti ugovorom, ki so padli proti temu načrtu češ da je naperjen proti ameriškim Zedinjenim državam. Pobijal je tudi ruske ugovore, češ da pomeni ta združitev sveto alijanso, ter ugovore nekaterih angleških listov, ki so nastopali proti Briando-vemu načrtu s staro zgodovinsko idejo an-
gleškega Imperija.
Ce bodo ti ugovori odstranjeni, bo načrt združeni.! držav v Evropi izvesti na ta na« čin, da se bo racijonelno organizirala produkcija In izmenjava. To bi bila uporaba načrta v gospodarskem pogledu, dočim priznava Herriot pridržke, ki jih ie navajal Briand in sicer nedotakljivost vsakega naroda. V tem se razlikuje njegov načrt od načrta Coudenhove-Kalergija. Herriot je nato poudarjal, da je ta naloga v intelektualnem oziru ogromna, ker bo Evropa potem ostala mozeg sveta kot najstarejše in najbolj aktivno središče znanosti. To delo ne bo niti v najmanj oviralo dela Društva narodov, temveč ga celo podpiralo. Ako Ev ropa noče svoje pogube, se mora požuritl, da oživotvori to ustanovo.
Popolnitev romunskega regentskega sveta
Vlada je sklicala parlament, da izvede volitev — Liberalci dol-že vlado, da je izvršila državni udar
Bukarešta, 8. oktobra AA. Rador poroča: Predsednik rumunske vlade Maniu je danes posetil strankina šefa prof Jorgo in dr. Lu-pu. Maniu je po tej konferenci izjavil novinarjem, da sta sestanka z generalom Ava-rescom in Vintilo Bratianu odveč, ker sta n:uni stranki objavili, da odklanjata sodelovanje v debati in pri glasovaniu o tretjem namestniku. Obe stranki sta proti načinu izvolitve, kakor ga je sklenila vlada, češ da je to postopanje proti ustavi. Predsednik vlade je dodal novinarjem, da soglašata s postopanjem vlade tudi oba namestnika.
Prof. Jorga ie izjavil novinarjem, da ni-
kakor ne soglaša z onimi, ki obtožujejo vlado pod pretvezo nezakonitosti in neustavnosti. Vlada je prevzela prerogativ* krone za 24 ur. To je prosta formalnost brez vsake važnosti za politično življenje, ker Je itak sklicala parlament, ki bo sklepal o novem namestniku. Minister pravd« Julian pa je tziavil novinarjem, da so obtežbe proti vladi, češ da je izvršila državni udar, uprav smešne, kar najbolj izhaja ia dejstva, da je vlada, prevzemaioč kronska Prerogative, istočasno sklicala parlament, da v najkrajšem času reši vprašanje na-mestništva.
Besedovskij proti sovjetom
Pariz. 8. oktobra, (be.) Kako* poročajo, bo odstavljeni ruski poslaniSki svetnik Besedovskij tožiJ rusko poslaništvo zaradi obrekovanja, ker ga j« rusko poslaništvo obtožilo poneverbe. Besedovskij je izbral za svojega braroitelja desničarskega poslanca Scapenija in izjavil, da se bo v bodoče aktivno boril proti sovjetskemu režimu
Nov koledar tudi na Kitajskem
Nanking, 8. oktobra. (Io.) Državni svet je sklenil, da se v javnem življenju uvede solnčno leto. Novi koledar atopi v veljavo na Kitajskem s novim letom 193&
Železniški konflikt v Bolgariji
Sofija, 8. okt. AA. Včerajšnji list! po* rečajo. da je komisar Društva narodov za stabilizacijsko in železniško posojilo Bolgar ski g. Cheron ustavil vsakršna nadaljna izplačila iz tega posojila, dokler se ne iz-vrše izpremembe v bolgarskem zakonu o železnicah, ki je povzročil težak spor med komisarjem Cheronom in bolgarskim prometnim ministrom Radkom Madžar ovom.
Zaključek ženskega kongresa v Splitu
Resolucije kongresa Narodnega ženskega saveza — Socijalne in prosvetne težnje ženstva — Lepa poklonHev padlim junakom
na morju
SpUt, 8. oktobra. Tridnevni kongres Na.
rodnega ženskega saveza je bil danes zaključen s popolnim uspehom, h kateremu je posebno pripomogel včerajšnji dan, ko so zasedale komisije in podale obširna poročila o svojem delovanju, kakor tudi smer. niče za bodoče dela Ves čas zasedanja Je med člainicami vladalo veliko zanimanje za referate, posebno o delu komisije za mir in arbitražo, ki ga je podala ga. Mileva Petrovičeva, nadalje komisije za tisk. ki ga Je podala ga. Mila Limičeva, dočim je ga. Jelka Peričeva poročala o delu komisije za emigracijo in imigracjo, ga. dr. Ristagiče. va pa o komisiji za higijeno.
Z velikim navdušenjem je kongres sprejel pozdravno brzojavko kraljice, ki se glasi: »Njeno Veličanstvo kraljica Marija pozdravlja kongres Narodnega ženskega saveza in zbranim ženam cele domovine želi srečno m plodonosno delo.«
Na kongresu je bilo sprejetih več resolucij, v katerih se zahteva vzgoja širokih slojev naroda v miroljubnem duhu, kakor tudi podpiranje propagande za splošen tra. jen mir v bodočnosti. V tej smeri naj dela tudi šola. Nadalje zahtevajo resolucije, naj listi otvorijo ženskam svoje stolpce ter čim mana pišejo o senzacijonalnih stvareh. Ženskam naj ^e tudi otvori pot v državne službe ter naj se dela na to, da se uveljavi na. čelo: za enako delo enako plačilo. Resolu. cije poudarjajo potrebo uvefjavljenja zakona za zaščito otrok, pri kateri naj bi se do. volil čim večji vpliv privatni inicijativi.
Glede na pobijanje trgovine z belimi suž njami naj se zahteva uveljavljenje protive-neričnega zakona, abolictja prostitucije, uvedba ženske policije in strokovna izo. brazba žensk, da bi se ne vdajale prostituciji. Zahteva se tudi uveliavljenje modernega zakona za kinematografske predstave. Pri filmih naj se pazi na njihov vzgojni vipliv, na široke sloje ljudstva in mladino. Resolucije zahtevajo določitev posebnih komisij, ki naj bi črtale iz filmov vse, kar vzbuja mržnio med narodi in propagira vojno. Poudarja se tudi potreba delovanja filmov v naši državi, ki naj bi predstav, ljali najlepše kraje naše domovine, narod nega življenja itd.
Po končanem zborovanju so udeleženke kongresa priredile ganljivo svečanost v spomin padlim vojakom na morju. S posebno ladjo so se odpeljale na odprto mor. je, kjer sta katoliški kanonik Luger in pravoslavni prota Urukalo izvršila cerkvene obrede, nakar ie imela predsednica narodnega ženskega saveza ga. Petkovičeva govor, v katerem ie poudarjala, da se vse jugoslovenske žene klanjajo spominu junakov, padlih v bojih na morju. Ga. Simi-čeva je deklamirala Bogičevo pesem: »Modra grobnica«. Za tem so zastopnice na. rodnega ženskega saveza izročile valovom venec v spomin padiim junakom, kakor tudi mnogo cvetja. S tem je bil kongres jugoslovenskega narodnega ženskega saveza zaključen in je večina udeleženk odpotovala v Dubrovnik.
Rothermere o političnih prilikah v Nemčiji
Republika se je globoko zasidrala med narodom — Cesar je s svojim begom izgubil ves ugled — Anglija naj vrne Nemčiji
kolonije
London. 8. oktobra, g. Lord Rothermere nadaljuje svojo serijo člankov v »Daily Mailu«. Drugi članek nosi naslov: Ali bo republika ostala? Rothermere zaključuje v tem članku, da se je nemška republika končnoveljavno zasidrala in bi uvedba monarhije samo ogražala pridobitve Nemčije po vojni. Upanje bivšega cesaria na resta. vracijo je prazino, ker je nemški narod uvi. del, da je monarhija zastarela. Z begom sta bivši cesar in prestolonaslednik izgubila ves ugled.
Ngcijonalistom okoli Hugenberga ne pri. ^isuje Rothermere namena za obnovo mo-
Zahvala Venizelosa
Beograd, 8. okt. p. Grški ministrski predsednik je poslal iz Gjevgjelije zunanjemu ministru dr. Marinkoviču brzojavko, v kateri se zahvaljuje za gostoljubje, ki mu je bilo izkazano za njegovega bivanja v Jugoslaviji, kar mu je nov d.Aaz iskrenega prijateljstva, ki veže Grčijo in Jugoslavijo.
Odhod poslanika Šebe
Beograd, 8. okt. r. Dosedanji češkoslovaški poslanik v Beogradu Jan Šeba odhaja iz diplomatske službe, ker se bo posvetil notranji politiki češkoslovaške republike. Poslanik Šeba je že pred dnevi odpotoval v Prago. Današnja »Politika« objavlja izjavo, ki jo je dal g. Šeba njenemu praškemu dopisniku in v kateri pravi, da je ▼ petek 4. t. m. prejel od predsedstva svoje stranke brzojavko, ki ga je pozvala, naj fakoj pride v Prago. Češkoslovaška narod-no-socijalistična stranka je namreč sklenila, da ga pri prihodnjih volitvah kandidira v volilnem okrožju Kraljevega Gradca. Takoj po prejemu brzojavke se je poslanik Šeba poslovil na dvoru in pri zunanjem ministru.
Otvoritev zračne zveze med Beogradom in Dunaiem
Zagreb, 8. okt. n. Jutri ob 10.30 dopoldne bo odletelo iz Beograda na Dunaj prvo letalo, s katerim bo otvorjena redna letalska zveza med Beogradom, Zagrebom, Gradcem in Dunajem. Letalo »CD« bo pilotiral pilot Nikitin; prvega poleta se bodo udeležili zastopniki našega društva za zračni promet. V Zagreb bo dospelo letalo ob 13.20 ter bo po 15minutnem odmoru odletelo v Gradec, kamor dospe ob 14.45, dočim bo na Dunaj prispelo ob 15.30. Priprave za polet so že vse dovršene.
Lep uspeh naših umetnikov v Španiji
Barcelona, 8. okt. AA. Sinoči je upravni odbor mednarodne razstave v Barceloni priredil banket na čast članom mednarodnega razsodišča za oceno razstavljenih umetnin. Na banketu je govoril generalni tajnik razstave Montanez, ki je v svojem govoru povdarjal zasluge prof. Krizmana in izjavil, da je kralj Alfonz opetovano priznal, kako globok vtis so nanj napravili umetniški predmeti v jugoslovenskem paviljonu in v ostalih paviljonih, kjer so bila razstavljena dela jugoslovenskih umetnikov.
Afera Hrv. seljačke banke
Beograd, 8. oktobra AA. Danes ob 10.30 dopoldne je predsednik vlade general 2iv-kovič sprejel 15 člansko deputacijo iz okolice Zagreba pod vodstvom bivših poslancev HSS Tome Jalžabetiča in Durdjeva in Vinka Lovrekoviča iz Borovca. Deputacija se je pritoževala nad postopanjem posa* meznih članov upravnega odbora Hrvatske seljačke banke d. d. v Zagrebu, ki so povzročili. da je ta denarna ustanova propadla. Deputacija je naprosila predsednika vlade, naj bi pokrenil vse. kar je mogoče, da se zaščitijo siromašni krogi in vlagatelji banke, ki so v prvi vrsti mali kmetovalci.
Samomor vojaka na straži
Zagreb, 8. oktobra, o. V pretekli noči se ie pri Sv. Duhu poleg nekega vojaškega objekta ne straži ustrelil iz puške v prša redov Trhomir Kne-ževič. Njegovi tovariša so takoj pozvali pomoč ter ga j« sanitetni avtomobil odpeljal v bolnioo. Bila pa je vsaka pomoč zaman, ker je danes oooMme umrl.
narhije, pač pa hočejo uvesti lastno diktaturo. Nacijonalistična propaganda je brez potrebe zelo kričeča in samo zavlačuje končnoveljavno konsolidacijo v Evropi. Ostale vlade bi morale podpirati nemško vlado v njenih demokratičnih stremljenjih. Rothermere predlaga, naj bj angleška viada vrnila Nemčiji koloniji Kamerun in Togo, ker bi s tem onemogočila najjačje sredstvo nemških socijalistov za agitacijo. S takim činom bi Anglija dokazala, da je pozabila sovraštvo vojnih let in ceni prijateljstvo Nemčije. Evropa potrebuje zadovoljno, toda ne podložno Nemčijo.
Boj za svetovno šahovsko prvenstvo
Heldelberg, 8. okt. h. Enajsto partijo v boju za šahovsko prvenstvo sveta sta igrala Aljehin in Bogoljubov zelo originalno. Aljehin je žrtvoval dva kmeta in je bil pri prekinitvi po 40 potezah v nekoliko boljši poziciji. Partija se je danes nadaljevala in je ostala po 63. potezah remis. 12 partija se bo vršila v petek v Berlinu.
Nevarnosti uličnega prometa v Londonu
Lonon, 8. oktobra. Clo.: Vedno bolj naraščajoče število smrtnih in drugih nesreč v pouličnem prometu tvori predmet res. nega razmotrivaniia v prometnem ministr. stvu. Pristojne oblasti in organizacije se trudijo na vse načine, da omilijo nevarnost uličnega prometa. Danes ie bila objavljena naravnost porazna statistika. V drugem četrtletju se je smrtno ponesrečilo na Ion. donskih ulicah 364 oseb napram 251 ose. bam v prvem četrtletju. Ubitih je bilo 229 pešcev. Ranjenih je bilo v drugem četrtletju 16.000 oseb, to je za 6800 oseb več kot v prvem četrtletju.
Dražba ruske cerkve v Berlinu
Berlin, 8. okt. s. Danes je bila na prisilni dražbi prodana ruska cerkev v zapadnem delu Berlina. Dražbo je predlagala neka ženevska banka, ki je imela na zemljišču hipoteko za 140.000 mark. od katere pa se niso plačevale obresti, odkar je bila odpovedana. Na dražbi, ki jo je izvedlo sodišče v Charlottenburgu, so se odigravali zelo dramatični prizori, posebno ker je prišel na dražbo razen velikega števila pristašev ruskih emigrantskih krogov tudi zelo stari ruski škof Tihem v svojem ornatu ter z rožnim vencem v rokah Sivolasi škof je v ruščini prosil sodišče za usmiljenje m odgoditev dražbe. Ker so zastopniki upnikov z oziTom na finančne okolnosti odklanjali odgoditev, je moralo sodišče uporabiti zakonite določbe in izvršiti dražbo. Zemljišče je kupi! kot edini ponudnik generalni ravnatelj delniške družbe za grad-be za 180 tisoč mark. Novi lastnik je pristal, da bo svetišče ohranjeno svojemu namenu.	,
Neprekinjeni delovni teden v Rusi ji
Moskva, 8. oktobra, (mo.) Prehod v nepretrgani delovni teden, v katerem ima vsak delavec in uslužbenec vsak četrti dan prosto, se vrši z veliko naglico. K novemu sistemu dela je prešla že cela vrsta državnih zavodov in uradov. Isrfotako je že izšla naredba, ki uvaja nepretrgani delovni teden tudi v rdeči armadi. Hitrost, s katero se uvaja novi delovni teden, se razlaga s popularnostjo, katero uživa ta naredba.
Poplave v Sardiniji
Rim, 8. oktobra, s. Nad Cagliarijem v Sardiniji 6e j«? utrgal oblak. Ogromne množine vode so razdejale 200 hiš. Tri osebe so bile ubite, 7 pa ranjenih.
Kongres Sovjetske unije
Hoskva, 8. oktobra, (mo.) Dne 19. novembra se sestane k rednemu zasedanju osrednji izvršni odbor SSSR. Na dnevnem redu zasedanja je poročilo kom isarijata za zunanje zadeve o mednarodnem položaju Sovjetske unije, proračun in drugo. Zasedanje bo razpravljalo tudi o organizaciji komi«arijata za poljedelstvo in o razvoju uvedbe poljedelskih strojev in traktorjev v rusko poljedelstvo.
Po kongresu angleške delavske stranke
Na kongresu Labour Party v Brightonu je bilo odobreno delo Macdonaldo-ve vlade. Izkazalo pa se je na kongre su večkrat, da mora sedanji režim v Angliji resno računati z levičarsko stru-jo v lastnih vrstah, ki je toliko močna, da ji lahiko včasi pripravi precejšnje težave. Tako ni mnogo manjkalo, pa bi bil minister Thomas doživel na kongresu sklep, ki bi bil na las enak nezaupnici.
In ravno Thomas opravlja izaned vseh delavskih ministrov morda naj važnejšo funkcijo! Temeljni prohlem, ki mu nobena povojna vlada v Angliji ni mogla priti v okom, je še vedno vprašanje brezposelnosti. Prva Macdonal-dova vlada ga ni mogla rešiti. Brez moči je stal proti njemu Baldwinov konservativni režim. Tudi druga Mac donaldova vlada ni doslej mogla ničesar učinkovitega ukreniti proti zlu. ki korenito izsesava britske javne finance. Pri zadnjih volitvah pa je dosegla delavska stranka velikanske uspehe baš s tem. da je očitala konservativcem nesposobnost rešiti Anglijo brezposelnosti. Obljubljala je volilcem, da se bo z vsemi silami lotila te težke zadeve in ji posvetila glavno pozornost. Ko je prejela zaupanje volilcev in je dobila državno krmilo v roke. je zato z odpravljanjem brezposelnosti poverila eno svojih priznano najbistrejših glav, velikega strokovnega organizatorja Thomasa.
Nihče ne more očitati Thomasu, da si ni pošteno zavihal rokavov in se vrgel na delo. Ves državni aparat mu je bil na razpolago, on se ga je tudi poslužil in razvil živahno aktivnost. Občinam je naklonil državne kredite, da so začele z javnimi deli, kjer se zaposlujejo brezposelni. Skliceval je ankete, odpeljal se je celo čez Atlantski ocean. da pripravi Kanado do tega. da postane boljši odjemalec angleških proizvodov, zlasti premoga. Vrnil se je z lepimi obljubami in napovedal, da se bo prihodnje leto brezposelnost zmanjšala. Vendar pri močnem delu kongresistov ni dobro naletel, ker jim gre vse prepočasi in izgubljajo vero, da bi sedanja vlada imela kaj več sreče in uspehov pri reševanju vprašanja brezposelnosti kakor Baldwinova. Thomas sicer hoče, toda Thomas ne more. Opraviti ima z istimi činjenicami, ki jim konservativci niso bili kos. Nerodno je pa vendar, da se je breziposelnost pod delavskim režimom zaenkrat le še povečala in da morajo milijoni volilcev na izpolnitev volilnih obljub še čakati, kdo ve. koliko časa. Od tod velika nevolja delavskega kongresa proti Thomasu.
Bolje od Thomasa so na kongresu odrezali drugi delavski ministri. Za-kladini kancelar Snowden živi še od svojega uspeha v Haagu, ki ga je dosegel s svojo shylokovsko nepopustlji-vostjo. Postal je nekak angleški narodni junak, ki je priboril svoji deželi nekaj milijonov funtov šterlingov — za anglešlko blagajno je to malo. denar pa je le — in si izvojeval slavospeve tudi tam. kjer ne ljubijo delavske stranke in njihovih voditeljev. Kakor je v Haagu trdovratno postavljal svoje teze in ni dopuščal diskusije o svojih trditvah, tako je nastopal apodiktično tudi v Brightonu in tudi tam ni pripuščal ugovora. Snowden pozna ljudsko dušo in ve, kako se poceni pride do usneha. Tako so kongresisti mirno sprejeli dejstvo. da .ie Angleška banka dvignila obrestno mero. Angleška devica je opešala, Snovvden pa je povedal, da je tako moralo biti in da je ukrep Angleške banke zdrav in umesten. To bo že res. vendar je malo sitno, da se je to moralo zgoditi baš tedaj, ko je on kot delavski zaupnik finančni minister.
Najbolje je op-ravil Henderson. Temu se ni čuditi. Predvsem je Henderson na moč simpatična oseba, ki si je v Haagu in v Ženevi pridobil splošno upoštevanje in ugled in ki je skušal s svojo taktnostjo in pomirljivostjo ublažiti neugodni dojem Snowdenove grčavosti. Svoj uspeh pa ima predvsem zahvaliti dejstvu, da se je delavska vlada doslej še najbolj živahno udejstvovala na polju zunanje poiMike in tudi dosegla nekatere pozitivne rezultate, ki odgovarjajo željam delavskih množic. Sporazum z Egiptom, podpis fakultativne klavzule v haašlkem mednarodnem sodišču, priznanje Rusije in sedaj Maodonaldova razorožitvena pogajanja v VVashingto-nu, vse to je na moč prijalo Henderso-novim poslušalcem v Brightonu. Ker Thomas še ne more pokazati uspehov, je moral zunanji minister dvigniti glas, da prepriča volilce. da je z nastopom delavske vlade napočil nov čas za brit-ski imperij in ves svet. V Brightonu so mu verjeli in priredili prisrčne ovacije. Njegov govor je največ vplival, da se je vse srečno izteklo.
Zdaj čaka Anglija, kako bo opravi! Macdonald v Ameriki. Ni skoro dvomiti, da tam pride do sporazuma o omejitvi oboroževanja pomorskih sil. Drugo vprašanje pa je, če bo s tem najden pravi temelj za splošno znižanje pomorske oborožitve in sprejemljivo izhodišče za svetovno razorožitveno konferenco. Tu bo Macdonaldova vlada imela priliko pokazati, ali je sposobna Izpolniti nade. ki so jih v njo stavile angleške delavske množice.
Aiganske zmešnjave
Moskva, 8. oktobra. 9. Po vesti iz Terme-za napredujejo oborožene sile Nadir Kana uspešno proti Kabulu ter se bližajo dohodom v mesto. Za varstvo prestolnice je Habibu-lah mobiliziral vse oborožene čete in tudi policijo.
Psihološki pomen odprave formule SHS
MisB vzgojitelja In javnega delavca.
Vest o koreniti preureditvi države, ki se razlega širom domovine, radostno sprejeta in pozdravljena od slehernega Jugoslovena, se nanaja v duševnosti naših mas šele v obliki prvega vtisa. Vse blagodejne posledice nove organizacije jugoslovenske državnosti se bodo mogle pač čutiti in uveljaviti šele pozneje, ko se bo novi zakon izvajal v praksi ter dobijo posamezne banovine po vsem določene in konkretne oblike.
Kljub temu pa je ena stran ogromnega in dalekoseinega pomena novega zakona o ureditvi naše domovine jasna in očitna že pri prvih ntisih. in to je globoki psihološki pomen odprave dosedanje formule SHS. Brez pretiravanja se lahko reče. da je tičala v tej navidez nedolžni formuli ena izmed največjih, če ne naravnost največja ovira proti našemu politično-nacijonalnemu udedinjemju.
Jasno ie pač — in mnogi politiki ter javni delavci so to naglašali še pred vidovdansko ustavo — da je skupno in enotno ime države prvi pogoj za skupnost državljanov, predvsem pa pogoj za nji.iovo skupnostnu čustvovanje. Brez takega čustvovana ie izključeno vsako edinstvo, kajti to. kar druži posameznike v enoto, je vedno njihov duh, eden in vzajemen. Ko so se Jugoslove-ni ujedinili 1. 1918. v novo državo, so bili pač prežeti z enotnim duhom edinstva, drugače bi se morda sploh ne bili ujedinili. Toda vsi dogodki v jugoslovenski notranji politiki od 1. decembra 1918 do 6. januarja 1929 so nam priča, da je bilo naše ujedinje-nje v mnogo večji meri plod zdravega instinkta nego plod razmišljanja. Lahko sms tramo za eno izmed največjia sreč v naši novejši zgodovini, da je bil zdrav in topli življenski instinkt v enem odločilnih hipov močnejši od vsakih hladno učenih modrosti.
Vse naše javno življenje v zadnjih desetih letih je to jasno pokazalo. Bilo je življenje sprtin sorodniških družin. Znano pa je, da ga ni hujšega sovraštva, nego je sovraštvo med ljudmi iste krvi. ko je premagalo ljubezen, katera bi jih Po naravi sami morala družiti v trdno zajednico. Toda na drugi strani tudi največje sovraštvo ne more streti med sorodniki one moralne zajednice, v katero jih zgrinja preko vseh ovir nihovo skupno ime. Kljub vsem medsebojnim sovražnostim zadostuje često le brezpomemben povod, da se ta imenska skupnost uveljavi r vso svojo instinktivna silo. Isto opažamo v življenju sprtin sosedov ene vasi, isto velja na lestvi sociialnopohtičnih enot vseh stopenj.
Srbi, Hrvati in Slovenci smo bili taki sprti sorodniki, ki so poleg drugega bili še brez skupnega imena. Ne samo to. temveč je bila razlika imen uzakonjena in ustavno potrjena. S tem pa so se prav za prav ustanovile v praktičnem pogledu tri državnosti in ne ena. To priča skoro ves razvoj poli-tično-naci:cnalnih tendenc v povojni dobi. Namesto enotnega jugoslovenstva so se uve ljavljali srbski, hrvatski in slovenski plemenski in tudi čisto politični individualizmi, da ne rečemo naravnost imperijalizmi. Plemenski separatizem ie moral postati konkretna oblika tega nezdravega stanja, ki pa je bilo, vsaj deloma, le logična posledica pogreške, napravljene takoj v začetku z uzakonitvijo »troimenega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev«, kajti s tem so bili im-plicite uzakonjeni vsi možni separatizmi. Izvirni greh, ki smo ga prinesli s seboj 12 prejšnjin dob, se torej pri krstu ni opral. Tudi strankarska korupcija, nadrejevanje vladajočih strank in njihovih interesov državi in njeni enotnosti itd. — vse to je imelo svoj izvor v zadni analizi v nesrečnem načinu formulacije našega ujedinjenja, ki je posvečala to kar nas je razdruževalo, in potiskala v ozadje, kar je bilo po naravi skupnega. Zato se ni mogla uveljaviti nobena splošno-državna stranka. Vse so bile več ali manj plemenske stranke in kot take pristni otroci formule SHS.
S to formulo so dobila potrditev svoje politične individualnosti plemena, dočim ie ostala država brez imena in tudi brez individualnosti. Bila je torej ta formula naperjena skoro naravnost proti ideji ujedinjenja. Kajti jasno ie samo ob sebi, da ie za enoten jugoslovenski duh, za enotno jugoslovensko čustvovanje, z eno besedo, za konkretno ujedinjenje neobhodno ootrebno, da se Srbi, Hrvati in Slovenci najprej vsaj delno politično desindividualizirajo. Le pod tem pogojem se more roditi, rasti in prospevati višja nacijonalna in politična individualnost — Jugoslavije. To ne pomnei, da se morajo omenjene tri individualnosti nasilno rušiti; le potencirati se ne smejo, kakor se je to često godilo v imenu formule SHS.
Taka neobhodna predhodna desindivldu-alizacija vsen treh plemen pa se more doseči, oziroma začeti dosegati s tem, da se uvede enotno ime za celo državno zajednico ter s tem ustvarijo psihološki pogoji za duhovno ujedinjevanje, ki jih dosedaj ni bilo. In jih tudi ni moglo biti, kakor smo rekli, kajti tudi vsak socijalni proces se mora začeti pri temeljih, a temelj enotnosti vsaka socialne zajednice je ravno nieno skupno ime.
Ta temelj je sedaj postavljen z odpravo formule SHS. V tem je ogromni psihološki pomen tega ukrepa, ki le po uiedinjenju samem morda najvažnejši čin in dogodek v življenju naše velike in mogočne države —- Jugoslavije.
Obsojeni komunisti
Beograd, 8. okt. p. Nocoj je bila pred državnim sodiščem za zaščito države izrečena razsodba v razpravi proti komunistu Ljubomiru Doliču, dijaku iz Zagreba in Katarini Cvitan, tipografski delavki, ki sta bila obtožena po čl. 1. točka 1, b. zakona o zaščiti države ter prestopka po § 320. k. z. za Hrvatsko in SJavonijo. Dolič je bil obsojen na 6 let in 20 dni ječe, Cvita-nova pa na 6 mesecev. Ker se je Cvitanovi v štel preiskovalni zapor, je bila takoj izpuščena i g zapora.
Belokranjsko pismo
Vinogradi stoje kakor osramočeni v jesenskem solncu. ker so oropani najlepšega krasa — grozdja. Tem bolj veselo je pa okoli zidanic in hramov, kjer »bunkajo« in »godrnjajo« sodi. Starci pokušajo in ugibajo. Robe je malo, ali zato prvovrstna. Mladina si poredno nagaja pri ognju za zidanico, kjer se peče belokranjski »maro-ni«, ki se tako imenitno prilega k moštu. Črnomelj . Metlika sta bila v nedeljo mrtva — vse mogoče zadnjič ven v letošnji krasni jeseni, da se še poveseli po vinogradih. predno začne deževati in predno zagrnejo jesenske megle sedaj tako lepo ožarjeno pokrajino. Iz gore v gore odmevajo zdravice, prešeren smeh se razlega od hrama do hrama. Letošnja letina je dobra in precej obilna. Zato opozarjajo stari, previdni gospodarji na belokranjski pregovor, ki pravi: »Od česa je največ, to treba najbolje čuvati.«
Sadna letina je izborna. O tem nas ie prepričala lepa razstava sadjarske podružnice v Črnomlju. Predsednik podružnice g. šol. nadzornik Vizjak je zbral potom šolskih upraviteljev nad 60 raznih vrst jabolk, hrušk, orehov in kostanja za razstavo. Sodelovale so pri tem naslednje šole: Adle-šičj, Drašiči, Dragatuš, Božjakovo, Dobli-če, Čeplje, Stara Lipa in Vinica. Pretežna večina najlepšega sadja je iz Doblič in okolice in iz Poljanske doline. Iz teh krajev je prispel največji sadni izbor. Kot največji ljubitelj raznih finih vrst se nam zdi g. Peter Mavrln lz Vimola. Njegovo najtežje jabolko tehta čez pol kg. Cepiče je nanosi! iz inozemstva. Da je toliko vrst sadja v Beli Krajini, so pripomogli naši »nemškarji« - krošnjarji, ki so prinesli iz tujine marsikakšno dobro novost — največ pa sadnih vrst, čebelnih panjev in orodja. Kako veliko veselje imajo Belokranjci do sadja, je dokaz tudi to, da je prinesel neki posestnik še izza Radeckega časov iz Lom. bardije kostanjevo drevesce (maroni) na Rožič Vrh, kjer se dobi še danes zelo fep in debel kostanjev plod. Iz Drašič so nastavljeni prav lepi orehi, izmed katerih so najboljši tako zvani »papirniki« z zelo tanko in mehko lupino. Sadne kompote in konzerve je razstavila učiteljica Primoži-čeva iz Črnomlja. Odlično kvaliteto sadia Je razstavila Metlika. Sadjarska podružnica šteje komaj 28 članov, kar je dokaz, da se sadjarji premalo oklepajo svojega strokovnega društva- Od lepega sadja do sadne kupčije je pa še velik korak. Tu je treba pred vsem pridnega in večletnega sistematičnega dela. da se pride do uspehov. Kraji, ki gravitirajo na skupno nalagalno postajo, naj dobe svoj sadni izbor, da se pride do vaeonskih množiti iskanih vrst. Kakor smo čuli g. nadzornika, namerava črnomaljska podružnica prihodnja leta organizirati prodajo sadja. To je prav, ker potem smo prepričani, da bo šlo delo v redu od rok. Šole bi pri tem poslu lahko prsv krepko pomagale. Pogrešamo pa v Bell Krajini lepih breskev. Razširjenje tega sadja naj prevzamejo podružnice v svoie programe in prepričani smo, da bo ustreženo marsikomu. Prav tako naj bi se po-cepilo precej maronija. ker je podnebje za kostanj zelo ugodno. Skoda, da je bila razstava v tako majhnem in tesnem prostoru, ker bi prišla sicer do popolne veljave. Čast pa razstavljalcem, ki so podarili vse razstavljeno sadje podružnici, da je lahko pokrila s tem stroške razstave.
G. nadzorniku, ki se je lotil tega trdega, a koristnega dela, čestitamo in ga prosimo, da naj vztraja na začrtanem programu. Vest o novi razdelitvi države je izzvala po Bell Krajini dobro razpoloženje skoro povsod. Delo pri Sokolskem domu lepo napreduje in upati je. da se preseli na 1. december Sokol v lastni dom. Dvorana je impozantna in bo delala čast Beli Krajini, njenim neumornim in vztrajnim graditeljem.
Poštne zveze izven Črnomlja so zelo slabe in prav na mestu bi bilo. da se enkrat tudi cestni odbor z vso resnostjo za-vzame za temeljito popravo cest sledeče-ga krogoteka: Črnomelj — Dragatuš — Vinica — Preloka — Adlešiči — Tribuče — Loka — Črnomelj. To bi bila lahko poteni avtobusna poštna proga, ki bi se gotovo izplačala, če bi se vpeljala dva avtobusa v nasprotni smeri in bi dovažala potem potnike tudi s kolodvora in na kolodvor k ljubljanskim in karlovškim vlakom. Naj bi o tem razmišljali belokranjski gospodarski krogi, da se poživi promet
Manifestacija v Metliki
Metlika, 8. okt. Nocoj se je tu vršila velika manifestacija povodom kraljevega akta od 3. oktobra, s katerim je dobila naša država ime Jugoslavija. Mestna godba je najprej priredila koncert pred mestno hišo, nato se je pa mnogoštevilno občinstvo, ki se je zbralo na trgu, uvrstilo v sprevod z godbo na čelu, v katerem so korakali tudi Sokoli in ognjegasci. Manifestanti 30 med živahnim klicanjem kralju in jugoslovenski državi odšli po glavni cesti do n©> kdanje hrvatske meje čez Kolpo, pozdrav* ljajoč brate Hrvate. Včeraj in danes je M lo odposlanih več pozdravnih brzojavf kralju in predsedniku vlade.
Hmelfskl trg
Žatec, 8. oktobra, h. Živahno nakupovanj« na deželi in v Zatcu. Povpraševanje živahno, posebno za prvovrsten hmelj. Cene so se gi* bale ▼ okvirju 450 do 750 Kč.
Naši Kraji in ljudje
Ilirske svečanosti
Linbliana, 8. oktobra. Poleg otvoritve zgodovinske ilirske razstave. o kateri smo včeraj poročali in ki bo v soboto 12. t m. ob 11. v veliki dvorani Narodnega doma, je na programu druga prireditev in sicer ob 15. popoldne v dramskem gledališču dijaška akademija, ki jo prirede gojenke mestne ženske realne gimnazije pod vodstvom svojih profesorjev. Gojenke bodo vtprizorile v franco. skem jeziku prvo in zadnjo dejanje Mae-terlinckove drame »Modra ptica«. Na programu bo poleg tega še nekai deklamacij, muzikalnih točk in naposled efektna živa slika. Za dijaško akademijo so postavljene globoko znižane dramske cene. Predpro-daja bo od jutri dalje pri dnevni blagajni v operi. Občinstvo c*pozariamo na to aka. demijo, katere posebni namen je pokazati, kako uspešno se udeležuje naiša mladina v šolskih zavodih pouka v francoskem jeziku.
Is« dan zvečer bo ob pol 19. do po! 21. na Valvazorjevem trgu svečana razsvetljava novega spomenika Iliriji oživljeni, na trgu pred spomenikom pa bo promenadni koncert naše marljive in izvrstne železni -čarske godbe društva »Sloge« pod vod. stvom kapelnika g. Svetla. Nato bo ob 20. v vseh unionskih prostorih Napoleonov večer.
Narodna društva, ki se udeleže slavja, bodo korakala v slavnostnem sprevodu k odkritju spomenika. Slavnostni sprevod se bo začel pomikati točno ob en četrt na 11. dopo'dne s Krekovega trga. Društva se bo. do zbirala v posameznih ulicah in cestah okoli Krekovega trga ter na dano znamenje rediteljev vstopila v sprevod. Sprevod se bo razvil proti magistratu po Starem trgu čez Št. Jakobski most in po Colzovl cesti na slavnostni prostor. Po odkritju pa krene sprevod po Vegovi ulici na Kongresni trg, odtam oo Šelenburgovl ulici. Dunajski cesti, Tavčarievl ulici. Miklošičevi cesti, Stritarjevi ulici pred Škofiio nazaj proti Krekovemu trgu do Vodnikovega spomenika, kjer se bo Izvršila kratka r»o-klonitev prvemu pesniku naše Ilirske dobe.
Vrstni red in zbirališče posameznih društev bo sklenjen na sestanku zastopnikov društev v četrtek ob 20. v sobi št 17 posloma Glasbene Matice v .Gosposki ulici pritličje. Odbor prosi in vabi vse zastopnike prielpšenih društev, da prideio na ta sestanek. Prav posebej pa vabi odbor še naše narodne noše, da se pridružiio sprevodu. Ravno tako smo orenričani. da bo prišlo iz neposredne ljubljanske okolice tudi več okrašenih voz z raznimi skupinami.
Pevska društva bodo tudi korakala v sprevodu, zapoio na Valvazorjevem trgu pred odkritjem Ipavčevo »Iliriio oživljeno«, po odkritiu pa našo državno In francosko himno. Padio - postala bo oddalala govore tn petje ob odkritiu spomenika v širni svet obenem pa ie vodstvo poskrbelo tudi za to. da se bodo govorniki slišali po vsem slavnostnem prostoru. Postavljenih bo troje zvonikov, ki bodo prenašali govore eovornikov.
Odbor ponovno vabf k odkritju hi v slavnostni sprevod.
Izlet k NM?
Ljutomer, 8. oktobra. Lepa cesta vodi Iz Ljutomera med romantičnimi kmetijami v osrčje Slovenskih goric, v Malo Nedeljo, kamor dospeš v dobrih dveh urah hoda. Med potjo uživaš vso romantiko Prlekije. Osobito jesen je tukaj čas veselja. Občudovanja vredna je jesenska leipota umirajoče prirode. Živahno je sedaj gibanje tu. živečega naroda, skrbni ljudje kopljejo na poljih krompir, priprav. Ijajo zemljo za ozimino, trgajo koruzo, po sadonosnikih pa spravljajo dozorelo sadje. Na cestah srečuješ težke vozove sadja, ki Je namenjeno za izvoz v inozemstvo. Hladen veter šušlja po orumenelem listju dreves in iz bližnjih vinogradov slišiš glasno klopotanje klapotcev, katere je pokojni dr. Mohorič kaj fantastično opeval. V prijetno hladnem večeru pa slišiš veselo popevanje živahnih prleških fantov in deklet, ki so ali pri kožuhanju koruze, aH na preši, kjer se stiska okusen jabolčnik. Simfonija večer, nega vzduha, ki blodi preko njiv In trav. nikov, preko gozdov, vinogradov in sado-nosnikov tu v Prlekiji, prijetno draži živ. ce —.
Mala Nedelja leži na lepem griču z zanimivo preteklostjo. Mnogokrat se omenja v zgodovini panonskih Slovencev. Ze od daleč te opozarjajo na Malo Nedeljo tipični jagnjedi, palme po domače. Ti jagnjedi so kakor prst božji, ki žugajo vsakemu, ki bi hotel kaliti živahno razpoloženje ljudstva. Prava prirodna idila je ta Mala Ne. delja, tu je doma inteligentno in veselo ljudstvo, ki goji pravo panonsko gostoljubnost napram tujcem in pravo prleško pe. sem. Narodu je naše ljudstvo dalo že mnogo znamenitih mož. Le zloglasna šmarnici je žal da preveč na pohodu in grozi, da uniči tipičen značaj tega kraja in škoduje
dobremu hnenu naše Imenitne vinske kapljice. kakor jo daje Moravski vrh, Pistike ln še drugi gričL
Z griča nad našo starodavno belo cer. kvijo se ti pri palmi, stoieči ob robu lepe. ga vinograda, nudi razgled v daljavo preko čarobnih prleških gričev na vse strani. Na severni strani sega pogled čez Kapelo v Avstrijo in preko Murskega polja v Prek-murje in na madžarsko obmejno gričevje. Na zahodu je ob horizontu Pohorje, na jugu pa se ti odpre pogled na Haloze in gorovje pred Rogaško Slatino.
Mala Nedelja je znana javnosti po mnogih kulturnih in gospodarskih prireditvah. Tako je v nedeljo 20. septembra 1925» ime. la v Društvenem domu sadno razstavo.
Nameravan je bil le sadni ogled tukajšnje podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva, ki pa se je pretvoril v lepo sadno razstavo. Na častnem mestu je bil izložen sortiment jabolčnih vrst v slikah in sadju. To je bil ves dan predmet resnega proučevanja sadjariev. Glavni del razstave je tvorilo sadje, razstavljeno od 91 sadjarjev s približno 400 vzorci. Razstavljeno je bilo tudi vkuhano in konzervirano sadje ter dva aparata za vkuhavanje. Bile so videti nadalje sadne škropilnice, ena prevozna in nektere nahrbtne, ter sadna drevesca, sa. mi prvi letnik' iz drevesnice, ki je last podružnice kmetijske družbe. Zanimanje sa. djarjev so vzbujale tudi razne gospodarske knjige, stroj za luplenje sadja, samošalnik, steklenje i. dr. Velike zasluge glede nazorne razvrstitve razstavnih predmetov, določitve imen sadnih sort in ocenjevanja ima g. Pečovnik. oblastni sadni nadzornik iz Ormoža Razstava ie privabila mnogo občinstva ne-le iz domačih občin, ampak tudi iz daljnih in sosednih krajev.
Agilnim Malonedeljčanom je treba le čestitati k tej tako lepo uspeli prireditvi, ki je dala novo vzpodbudo za nadaljne delo na polju sadjereje v osrčju lepe Prlekije!
Novi kazenski zakon in zaščita nisemske ta in osti
Zaščito pisemske, brzojavne in telefonske tajnosti obravnava novi zakonik kar na treh mestih. Ta so: »Kršenje tuje tajnosti«, »Kazniva dejanja zoper imovino« in »Kazniva dejanja zoper službeno dolžnost«. Paragraf 251. določa zapor do 6 mesecev ali denarno kazen do 5000 Din zoper onega, ki neupravičeno odpre, obdrži, prikrije, uniči ali izroči komu drugemu tuje pismo ali brzojavko ali kako drugo zaprto pisanje ali pošiljko. Z zaporom do enega leta ali v denarju do 10.000 Din se pa kaznuje oni, ki priobči drugemu tajnost, ki jo je zvedel iz neupravičeno odprtega pisma, pošiljke, brzojavke ali vobče zaprtega pisanja, ali kdor to tajnost uporabi z namero, da bi pridobil sebi ali komu drugemu korist ali pa prizadeti osebi škodil.
To določilo se nanaša samo na osebe, ki niso zaposlene v ooštnl. brzojavni aH telefonski službi. Za te uslužbence so v tem pogledu posebna določila. Razlikovanje je važno zaradi tega. ker se storilec, ki ni poštar, zaradi kršitve, .tuje tajnosti, kazen. sko-sodno preganja samo na predlog pri. zadete osebe. Predlog mora dotična oseba podati državnemu pravdništvu v treh mesecih od dne, ko ie izvedela za kaznivo dejanje in za storilca. Državni pravdnik v takem primeru ne ukrene ničesar in tudi prizadete osebe ne vpraša, dokler ona sa. ma iz lastne pobude ne predlaga pogona. Ce bi pa bil v pismu denar ali kaki drugi predmeti, ki predstavljajo dejansko vrednost, potem bi storilčevo dejanje poleg kršitve tuje tajnosti imelo še neko vrsto utaje ln bi storilca državni pravdnik tudi brez predloga prizadete stranke moral kazensko - sodno preganjati. V paragrafu 339 določa zakon kazen za tistega, ki pisma, vreče ali pošiljke z denarjem, ki so zapečatene z uradnim pečatom In opremljene z napisom vsebine, izroči pod polno označero vrednostjo, dasi ve, da so se odprle in da se ie denar vzel iz njih.
Prav skrbno obdeluje zakonik kršitev tajnosti po poštnih uslužbencih. Tako je določena kazen zapora za uslužbenca, ki odpre brez odredbe pristojnega oblastva pošti predano pismo ali pošiljko ali pa jo uniči, prikrije ali je ne izroči naslovniku ali pa, če priobči komu vsebino, za katero je zvedel iz odprtega pisma ali odprte pošiljke. Ista kazen zadene onega poštnega uslužbenca, ki dopusti, da kdo drugi stori eno teh dejanj. Z zaporom se kaznuje uslužbenec »brzojavne stroke«« zaradi (nameravanega) popačenja brzojavke, ali če brzojavke sploh ne odpravi ali ne izroči onemu, ki mu je namenjena, ali pa, če priobči vsebino brzojavke neupravičeni osebi ali pa brzojavko sploh uniči. Z zaporom do 3 mesecev aH v denarju
Poslušati zamorete na vsakem radio-sprejemalcu in na različne cevi, toda pristen muzikalični užitek vam nudijo samo TUNGSRAM BARIJEVE CEVI.
do 3000 Din se kaznuje uslužbenec telefonske stroke, ki dopusti ali olajša, da govori ali pa posluša pogovor na telefonu tudi kdo drugi, ki ni dobil zveze ali ki priobči pogovor komu drugemu. V vseh navedenih pri. merih se uslužbenec kazensko-sodno urad. no zasleduje, kakor hitro izve oblast za dejanje in krivca.
Žlahtni kostanj
Leskovec, 8. oktobra.
Po vseh leskovških in krških hribih, kjer je zasajen vinski trs, je zdaj najlepši čas. Nedeljske izletniške družbe, ki se zatekajo z vseh strani v zidanice, ki so razmetane po: Tršljavcu, Goleku, Nemški gori Volov, niku, Sv. Duhu, Velikem trnu in kakor se že imenujejo tu vinske gorice daleč na oko. Ii, imajo v topli jeseni zlata nebesa. Ne cedi se sicer med in mleko, zato pa je drugih dobrot dovolj. Ne manjka, hvala Bogu, grozdja tako sladkega, da se je izrazil star očanec: Ze »nagravžno« sladko!... V hramih seveda imajo tudi že vinskega mošta. A poleg obeh dobrot kraljuje tu še tretja: kostanj.
Toliko Je letos kostanja da ga ne pomnijo že dolgo ne. In kakšnega! Posebno po Tršljavcu stoje ob poteh kostanji, da si lahko tik pred hramom nabereš sadeža brez vsakega truda. In ga ne zmanjka, če je še tako številna družba.
Pa tudi po gozdovih je kostanj letos bogat Nabrali ga bomo toliko in prav reje. nega, da ne bo menda treba prav nikamor preko meje ponj. Dolge večere v megleni jeseni si bomo sladili ob samem našem pridelku: ob moštu in pečenem kostanju, ki sta najboljša jesenska naslada.
Zanimivo je, da se je baš letos sprožilo vprašanje, mar se ne bi splačalo požlahtiti kostanj v naših gozdovih in ga cepiti »na maromi«. V naših gozdovih je druga leta po večini droban, a cepljen z maronijem bi zadoščal vsej naši potrebi in bi ga morebiti lahko še izvažali. Kakor smo informirani, je posvetilo zadevi cepljenja našega gozd. nega kostanja z maronijem posebno pozornost »Sadjarsko in vrtnarsko društvo«. Priporočljivo bi bilo, da se odpošlje v vse kraje strokovnjak, ki naj nauči naše kmete, kako naj cepijo kostanj z maronijem. Uspeh ne bo izostal in naši gozdovi bodo pridobili mnogo.	—nč.—
RASPUTIN
Gramdijozna vetedTama iz carske Rusije. V »lavni vJo®i VLADIMIR GAJDAROV
Pride!
Etttiri Idno Matica.
Grozen samomor mladega fanta
Rakek, 8. oktobra.
Naši železničarji, ki so davi vozili prvi vlak iz Postojne proti Rakeku, so opazili na progi nad tako zvano »Ravberkoman-do«, blizu Postojne na progi strahovito razmesarjeno truplo mladega fanta, ki je izvršil tamkaj samomor. Od italijanskih tovarišev so zvedeli, da gre za samomor nekega Ivana Trampuža, doma nekje Iz okolice Ljubljane. Naši železničarji so o dogodku takoj, ko so prispeli na Rakek, rn. formirali obmejnega komisarja g. Brauni. čarja, ki je med tem dobil že tudi obvestilo od italijanskih oblasti, da se razkosani samomorilec res piše Ivan Trampuž in da je doma iz Rožne doline pri Ljubljani.
Tekom popoldneva je prispela na kraj nesreče italijanska komisija in so truplo spravili v Postojno. Samomorilec Je imel odrezano glavo in obe nogi ter težke poškodbe na ostalih delih telesa.
241etni Ivan Trampuž se je odpeljal od doma včeraj popoldne. Na Rakek je prispel okrog 16. V Severjevi gostilni je bil dobro uro, izpil par četrtink vina in se nekaj časa pogovarjal z natakarico Ivanko. Slednjič je zahteval črnilo in pričel pisati dvoje pisem. Vmes je povpraševal natakarico, če morda pozna njegovo bivšo zaročenko Ivanko po imenu, doma iz Bloške police, ki da je tamkaj šivilja. Pri tem je postal še bolj žalosten, kakor se Je zdel že poprej. Napisal je dolgo pismo in ga naslovil na svojo zaročenko. Drugo pismo je odposlal na na. slov neke gospe v Rožni dolini aH morda tudi na svoje starše. Preden se je poslovil, je izročil natakarici neki zavoj, v katerem je bila poleg drugih predmetov priložena tudi slika njegove zaročenke. Naročil ji je, naj izroči zavoj, ako njega ne bo več nazaj, orožnikom aH pa naj ga uniči. Nataka. rlca ga je pričela seveda gledati nekam začudeno, kajti fant se je vsekakor izražal izredno sumljivo in s temi svojimi besedami skoro določeno namignil, da si namerava nekaj storiti Trampuža, ki je bil pohabljen in Je imel na levi nogi protezo,
Je srečal zunaj ne daleč od Severjeve gostilne orožnik g. Zupan. Ker je bilo to že na poti, ki vodi v stran od glavne ceste v smeri proti italijanski meji, ga je ustavil in povprašal, kam gre. Trampuž mu je od. govoril, da ne ve prav, kam je namenjen, vendar pa mu je orožnik namignil, naj se nikar ne podaja v bližino meje, ker bi ga naši vojaki pogranične čete lahko smatrali za ubežnika in nanj streljali. Trampuž se za to opozorilo ni kaj prida zmenil in je orožniku odvrnil: »Eh, naj streljajo, saj moje življenje itak ni nič vredno. Cim prej izginem s tega sveta, tem boljše.«
Orožnik seveda ni vedel, da misli Trampuž resno, zato se je kmalu poslovil. Trampuž sam je očividno res prekoračil mejo, kjer je potem v bližini Ravberkomande tako tragično končal svoje mlado življenje. Bil je že dalje časa brezposeln in je zaradi tega zašel večkrat v neprilike s policijo in sodiščem. Pred časom se je bavil s prodajo šivalnih strojev in drugih za. devnih potrebščin ter pri tem poslu spo.
Samo ob 4. k Vti.
VVILUAM H A INES ANITA PAGE
Velenawta zsodba o zaljubljenemu repo rter ju in njegovem boju za ljubljeno deklico.
Tei 2112-4.	Elitni kino Matica.
znal svoje bivše dekle na Bloški polici, a je pozneje prišlo med njima do razdora. Pod vlak je hotel že kot prav mlad dečko. Nekoč se je vlegel na progo v Rožni dolini, a mu je vlak takrat odtrga! le levo no. go pod kolenom. Pokopan bo v Postojni. O tragični smrti svojega sina so bili obve. ščeni starši šele danes opoldne.
Zopet zagonetni požari v Savinjski dolini
Tekom dveh tednov so pogoreli štirje posestniki — V nedeljo je gorelo v Šmatevžu blizu Gomilskega
Braslovče, 7. oktobra.
Komaj so se ljudje malo pomirili po številnih požarih v občini Sv. Jurij ob Taboru v začetku letošnjega poletja in po grozilnih pismih neznanega zlikovca, ki je grozil, da mora najprej pogoreti Ojstriška vas, nakar da bodo sledile še ostale vasi od Polzele preko Braslovč do Vranskega, že se zopet v tem delu Savinjske doline mno. že požari. Takrat so v mnogih vaseh imeK požarne straže in gasilna društva so bila v stalni pripravljenosti. Marsikateri »van-drovec«, ki bi bil v normalnih razmerah v tem bogatem in gostoljubnem delu naše hmeljarske doline sicer deležen vseh do. brot je bil v tistem kritičnem času izpostavljen nezaupnim pogledom ter so ljudje pogostokrat na neznance naščuvali orož-ništvo.
Pred kakima dvema tednoma pa se Je znova pojavi! rdeči petelin v občini Sv. Jurij ob Taboru, in sicer v vasi Gorjakovo na gospodarskem poslopju posestnika Ku-marja, po domače pri Košenini. Poleg gospodarskega poslopja ie zgorela Kumariu tudi lesena uta. Žrtev ognja je med drugim postalo okrog 40 do 50 meterskih stotov hmelja, kar bi v zadnjih zlatih hmeljarskih letih pomenilo velikansko ''rednost, a letos bi se dobilo za ta hmelj !e okrog 20.000 Din, kar pa končno tudi ni vsota, ki bi se pobrala kar na cesti. O vzrokih požara se ugib. lje marsikaj, a ne ugane se pravo. Seveda nekateri ljudje tudi ta požar pripisujejo zagonetnemu zločincu, ki čuti baje posebno naslado na tem, da kuri svoje zločinske kresove. V tej domnevi ljudstvo še bo'j potrjuje ponovni požar pri Sv. Juriju ob Taboru v preteklem tednu. V petek je namreč zgorela zidana hiša posestnika Trgla. va, po domače Meteljana. Ker je gorelo podnevi in je bila hiša zidana, se zdi sko. ro nemogoče, da bi moge' zažgati kak tujec, nego je bolj verjetno, da se je zgodila nesreča. Takoj naslednjega dne, v soboto zvečer, je ogenj uničil gospodarsko poslopje posestniku po domače Kozlu v Stopniku pri Vranskem. Vzrok požara je tudi tu neznan. Nekateri so mnenja, da so zanetile ogenj iskre iz dimnika, ki so tem lažje našle voljno žrtev, ker je bil les v poslopju zaradi dolgotrajne suše popolnoma izsušen.
Četrti požar v teku dveh tednov Je bil v nedeljo popoldne ob koncu velike bra. slovške občine v Šmatevžu pri posestniku In čevljarskem mojstru Ivanu Savineku, po domače pri Kobacu, katerega selišče je izven domače vasi tik vasice Zakel v gomil-skni občini. Iz doslej še nepojasnjenega vzroka je začel kmalu po četrti uri popol. dne goreti Savinekov kozolec, ki je bil skoro hipno ves v plamenu, tako da niso mogli rešiti izpod kozolca niti vozov. Ni še minilo par minut in je že gorelo tudi go. spodarsko poslopje, nahajajoče se v neposredni bližini kozolca 'n držeče se stanovanjske hišice Domačini in vaščani iz Za-kla so še mogli rešiti nekaj orodja z gospodarskega poslopja, nakar so hitro spravili iz sob in s podstrešja hiše opravo In druge predmete. Zbeganost je bila tolika, da na gašenje hiše ni nihče pomislil, zlastj ker vode ni bilo takoj pri rokah. Ce ne bi nekai mirnejših mož nagnalo ljudi po vodo, da so vsaj začasno malo krotili ognjeni element bi nesrečni pogorelci bili danes tudi brez strehe. V tem pa sta že prihiteli na pomoč gasilni društvi Kamenče - Gllnje ter Gomilsko. Prva je dobila vodo Iz bližnjega potoka Trnavce gomilskna brizgalna. Predvsem se je torej tema dvema društvoma zahvaliti za rešitev hiše. Na pomoč so prišli še gasilci z St Ruperta - Trnave. Braslovč, Grobelj, PariželJ in od drugod. Društva Braslovče, Št Rupert - Trnava In GrobHe so pripeljala motorke, ki so iz Trnavce brizgale mogočne vodne curke v plamene in jih do okrog 7. ure zvečer udu. šile. Ko so motorke delovale, so ročne brizgalne, katerih pogon je pač zelo naporen, nehale gasiti. Kot najuspešnejša se je izkazala braslovška motorka, ki je brez naj.
manjšega defekta do konca brizgala vodo. Naj mimogrede pripomnimo, da imajo mo. torke, kakor se je pokazalo že pri več požarih, dve plati: ako znaš motorju streči, je motorka idealno gasilno sredstvo, ako pa nisi popolnoma uveden v motorjeve skrivnosti in zahteve, pomeni motorka zaradi ponavljajočih se defektov manj kakor enostavna ročna brizgalna.
Spričo vrlih gasilcev je bila ponoči že odstranjena vsaka nevarnost za eventualno razširjenje ognja na vas ZakeL K sreči tudi vreme ni bilo vetrovno. Posestnik Sa-vinek trpi veliko škodo in je bil zavarovan le za malo vsoto.
Kdo je zanetil sredi popoldneva požar, je tudi v tem primeru zagonetka. Govorice so različne: ena trdi, da je malo pred požarom skočil izpod kozolca neznan tujec ter jo ubral čez travnike. Čeprav nepotrjena, a vendar verjetnejša je govorica, da so se pod kozolcem igrali otroci in povzročili nesrečo. Sploh bi morda mnogo teh demonsko zagonetnih požarov ne bilo, če bi gospodarji malo bolj pazili na deco in svoje posle, zlasti na mlade hlapčiče, ki se ve-žbajo v vživanju tobakovega dima.
Tragičen konec fantovskega dvoboja
Celie, 8. oktobra.
Pretekli petek zvečer sta se srečala na neki pešpoti, vodeči ob njivah en kilometer daleč od župnišča v Kalobju nad Šentjurjem, posestniška sinova 221etni Frančišek Pušnik in 261etni France Vuga, oba iz Ka. lobja. Bilo je okrog 22. v popolni temi. Fanta, ki sta si bila iz neznanih vzrokov že nekai časa v nasprotstvu, sta hotela ta večer urediti to zadevo. Namesto pomirje. nja pa je prišlo do prerekanja, tekom katerega je — tako zdaj pripoveduje Vuga — Pušnik dvignil palico, ki jo je drža! v roki in udaril Vugo dvakrat po rami, tetjič pa po sredini glave. Razsrjen je tedaj Vuga izvlekel žepni nož, ga bliskovito odprl in skočil proti Pušniku. Ta je takoj po Vugovem udarcu izpustil palico in se prijel za nad-leht leve roke, kamor ga je zadel nož. Ne da bi se dalje brigal za usodo svojega nasprotnika, je Vuga takoj odšel z bojišča. Cez dve uri je Pušnikov oče naše! sina na njivi mrtvega. Novica o nepričakovani smrti mladega Pušnika se je še isto noč naglo razširila po vsem okolišu.
Včeraj se je na kraj uboja podala sodna komisija iz Celja. Orožniki so med tem že aretirali Vugo, ki se jim ni prav nič upirai, marveč odkrito priznal, da se je poslužil noža, a se izgovarja s silobranom. Pri obdukciji je bilo ugotovljeno, da je bil Pušnik zaboden v levo roko v komolcu, kjer je nož povzročil 9 cm dolgo in 3 cm globoko rano ter prerezal glavno žilo odvodnico. Pušnik je izkrvavel tekom ene ure. Najbrž se je nesrečni fant tako prestrašil krvi in rane, da si ni mogel pomagati, saj bi bi! sicer z enostavnim trdim prijemom lahko ustavil krvavenje in tako naglo smrt Are' tiranega Vugo so prepeljali v preiskovalni zapor celjskega okrožnega sodišča, kjer bo počakal na svojo usodo. Ako se bo nabralo še več primerov, se bo morda tekom de. cembra vršilo poslednje zasedanje celjske porote.
Iz Hrastnika
h— Nesreča. Z roko je prišel med vozičke mladoletni delavec Alojz Vrbnik tako nesrečno, da mu jo je zlomilo v zapestju.
Iz Laškega
1— Davtca se v okolici Laškega prav opasno širi in smo mnenja, da bi bilo nujno potrebno, odrediti potrebne stroge pro-filaktične ukrepe da ne bo ta strahovita otročja morilka poiskala še več nedolžnih, žrtev.
Kulturni pregled
Renertoarji
LJUBLJANSKA DRAMA.
Začetek ob 20. /Sreda, 9.: Faust. C. Četrtek, 10.: Velita abeceda. D. Petek, 11.: Zaprto.
LJUBLJANSKA OPERA. • Začetek ob pol 20. Sreda, 9.: Zaprto.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Sreda, 9.: Zaprto.
Četrtek, 10.: ob 20. 2upan Stilmonddd. C. Kuponi.
* 4
Koncert pianista A. Rubdnsteina v Ljubljani
Znameniti poljski pianist, ki — mimogrede povedano — ni v sorodstvu z znamenitim skladateljem in pianistom istega imena, je priredil v ponedeljek, 7. t m., klavirski koncert v veliki dvorani hotela Union v Ljubljani. Spored je obsegal klasična in moderna dela svetovne literature. Uvod je tvoril Brahms z rapsodijo v g-molu in Capricciom iz malih klavirskih skladb. Schubert je bil zastopan z Impromptujem v as-duru, Menue-tora ia slovito vojaško koračnico, ki je žela
velik aplavz. Srednji del sporeda je bil posvečen novejši glasbi: Debussy je bil tu zastopan s »Prčludom«, sliko »Minstreis« iz zibirke preludijev in neverjetno komplic. ritmično študijo »Mouvemeat«; Busoni z nežnim intermezzom iz opere Turandot, Stravin-ski z elementarnimi prizori iz suite »Petru-ška«, kjer je pianist delal v zadnjem delu naravnost tehnične čudeže, španska glasba je bila zastopana z dvema točkama Albeniza, Chopin, očitni pianistov ljubljenec, pa s Scherzom v h-molu, impromptujem v fis-du-ru, valčkom v as-duru, uspavanko in valčkom v cis-molu. Poslednji dodatek je tvoril Skr-jabinov nokturno za samo levo roko.
Rubinstein ne uživa zaman svetovnega slovesa. V tehničnem oziru mu je redko kateri pianist kos. Sijajna tehnika, briljantnost v izvedbi najtežjih pasaž, skrajna čistost v podajanju muzikalnih linij, precizno in zvočno pedaliziranje so mu poglavitne lastnosti. Vsaka najneznatnejša finesa v strukturi skladbe, v dinamiki in agogiki, pride pri njem do prave veljave. Pianist pa ni le de-tajlist temveč mu služi vsa nečuvena tehnična popolnost le za dosego izraza, in v tem oziru so bile posebno Chopinove točke vzor velikopoteznega, vseskozi izdelanega pred-našanja, ki ne pozna sentimentalnosti, temveč se z ljubeznijo pogrezne v globine mu-
zikalnega snovanja. Pri Stravinskem pa smo zopet imeli priliko občudovati umetnika, ki je znal tako izrazito orkestralno skladbo tudi na klavirju dinamično in v tempu skoz in skoz stopnjevati prav do zadnje bakhantske prešernosti, ki preveva vso to z elementarno brutalnostjo nasičeno skladbo.
Rubinsteinov klavirski koncert je bil doslej največji muzikalni dogodek letošnje naše koncertne sezije in bo gotovo vsakemu poslušalcu še dolgo v spominu Obisk koncerta je bil zadovoljiv, aplavz spontan in nekrotljiv.	L. M. 8.
»Naš gospod župnik« *
Večer koncesij in odpočitka. Odpočitka za igralsko osobje po dveh, treh težkih delih, ki jil) je spravil na oder začetek sezone. Koncesij za »široko« publiko, ki nima ne časa, ne volje, ne dovolj resnosti, ne intelekta, da bi zahajala v gledališče po kaj drugega nego po ceneno razvedrilo. Francoska standardizirana komedija (v Ameriki tehnično civilizacijski standard, v Evropi standardizacija dubovnre-ti) pa je kakor nalašč ustvarjena, da ugodi tako igralčevi potrebi ix> odmorih med i.aporno vsakdanjostjo njegovega udejstvovanja kakor gledalčevi lahtevi po lažji »hrani« Tako sta zadovoljni obe plati in tisti odločilni faktor, ki ju veže in ki se imenuje gledališka blagajna, utegne »nekaj na stran djati« za alabe čase, ki le pridejo. Edini revež pri vsej tej proceduri pa je gledališki referent, ki mora o njej po-
ročati 'n ne kaj bi še povedal novega. (S finrjšimi 5u iL obdarjena publika ost me namreč lahko doma.)
Ali naj se pohlini, da Je bila predstava epobalen int»rmot?f v naših kulturnih prili ki h V Takšne hluevščine ne prenese ■ -vsak želodec.
Naj pove, da, je delo prav sa prav za nič, dolgočasno, obnošk t o brez sence prave k -mik* in drugih čednosti in da bi bilo b< lje, če bi sploh ne priSIo na repertoar? Takoj bi prišli možjf in ti c< kazali, da ne poznaš re gl*rial:ških razni'"" nt življenja ne ps;,i-» široke mase. ki zeHera svoje. Poleg te^a M ti zamerili, da cdtrnjaš publiko od gleiili-šča in bi te smatrali za bedaka, ki ne ve *nti tega, da je treba ljudi s koncesijami privaditi najprvo na gledališče sploh, na kar bi postali polagoma dovzetni za kaj »višjega«.
Hočeš ugovarjati, da bi lahko namesto šibkih komedij sprejemali na program iobre, ki bi šle v slast tudi neizčiščenim okusom, kakor je to praksa že opetovano dokazala? Rajši boš molčal, kajti takšni ugovori so nekaj, za kar naši gledališki faktorji — morda pa tudi drugod — »enostavno« nimajo obeh ušes. Morda boš pa le poskusil bežen protest n. pr. da udariš na patriotično struno, češ da ni prav, ko pozabljajo ob sestavi repertoara nad francoskim (in vsakršnim drugim) es-pritom tako popolnoma na naš domači esprit ki pa je vendar vsaj na isti višini kakor tuji. Jaz bi n. pr. gledališki upravi za prvo silo priporočal kakšno »Moč uniforme« ali »Bucika
v strahu«. Igralci bi počivali, občinstvo bi od veselja norelo in namesto ene kase bi si lahko naročili dve ali pa vsaj večjo. Ne dvomim, da bi prišlo tudi vzgajanje okusov na svoj račun.
Igranje, režija? Tu je vredno izustiti kakšno besedo menda le tedaj, kadar položita režiser in igralec v svojo nalogo nekaj samosvojega in se dvigneta nad povprečnost. Stara resnica pa je, da dela, ki že sama po sebi ne briljirajo po originalnosti in življensko-sti, tudi igralca in režiserja ne bodo navdušila za »kreiranje«, kvečjemu če ne gre za izredne talente, ki znajo tudi šibkost preob-ličiti s podčrtavanjem, izpuščanjem, ekstem-poriranjem, karikiranjem, z gibčnostjo in s čimerkoli že. Vsega tega pa pri »Našem župniku« ni bilo, da o gibčnosti, ki se pri nas imenuje neokretnost in ki je poleg tekočega dialoga še edina boljša lastnost te vrste del, 6ploh ne govorim.	Karlo Kocjančič.
Pri številnih nadlogah ženskega spola povtzroči naravna »Franz Josefova«
grenčica najboljšo olajšavo. Spričevala klimiik za bolne ženske potriuieio. da se poslužuje jo zelo milo odvajajoče »Franz Josefove« vode, zlasti pri otročnicafo z najboljšim uspehom. — »Franz Josefova« voda se dobi v vseh iekamalh, drogerijah m spec, trgovinah.
Domače vesti
*	Uradni list prinaša v št. 99 cenovnfk o zavarovanju valute ob izvozu blaga, razglas o kurzih listin, izdanih na zlato ali inozemsko valuto in še razne razglase vlade, velikega župana, sodišč in drugih uradov.
*	V volno glasbeno šolo v Vršcu se letos sprejme še nekoliko učencev, ki so dovršili z dobrim uspehom štiri razrede osnovne šole. Prošnje je treba poslati komandi šole do 25. t m. Kandidati naj se takoj javijo pri kapelniku Dravske divizije ob uradnih urah v vojašr ci vojvode Miši-ča, Metelkova ulica 2, Ljubljana.
*	Revija »Dubrovnik« je izšla v svoji sedmi številk! ter je z lepimi članki in slikami posvečena spominu velikega pokojnega pesnika Vojnoviča.
*	Himen. Na Dunaju se je poročil znani celjski zdravnik dr. Josip Cerin. sin višjega kapelnika godbe Dravske divizije, z gdč. Anico Seifertovo. Bilo srečno!
*	Znižane vožnje za kongrese ln izlete. Navzlic razpisu generalne direkciie državnih železnic, da je treba za dovolitev popustov na železnicah in ladjah vložiti prošnje najmanj 15 dni pred pričetkoni zborovanj, kongresov, izletov in sličnih prireditev, pošiljajo razna društva še vedno prošnje poslednje dni. Da se tako ravnanje v bodočem prepreči, sporoča generalna direkcija državnih železnic vsem inte-resiranim osebam in korporaciiam, da se odslej absolutno ne bodo več upoštevale prošnje, ki ne bodo vložene vsaj 10 do 15 dni pred datumom, za katerega ie popust željen. Osobito se brzojavno ne bodo dovoljevali nikaki popusti.
*	Novi naziv Avtomobilskega kluba. Na seji centralnega upravnega odbora bivšega Avtomobilskega kluba kraljevine SHS, ki se je vršila dne 6. t m. v Zagrebu, je bil spremenjen v skladu z novim imenom države tudi naziv kluba, ki nosi od sedaj naprej oricijelen naslov: Avtomobilski klub kraljevine Jugoslavije. Glede nacionalnega znaka (tablica SHS) ie počakati odločitev seje Mednarodne Federacije priznanih avtomobilskih klubov v Parizu (A. I. A. C. R.), ki se bo vršila tekom tega meseca in katere se udeleži tudi delegat Avtomobilskega kluba kraljevine Jugoslavije.
*	Ženski list. Izšla je 10. — oktoberska številka tega znanega mesečnika za modo, gospodinjstvo in zabavo. Vsebina je bogata in zanimiva v besedah in slikah. List izdaja uprava »Zenskog lista« v Zagrebu, Samostanska ui. 2/1.
*	Nov sejem. V četrtek 10. i. m. se bo v:šil v Vuzenici nov živinski in kramarski sejem, ki obeta postati ; av ž.va.ien z ozirom na vsestransko y nanje zanj.
*	Zmagovalci na gusiarski tekmi. Srp-sko kolo iz Alipašinega mosta ie te. dni priredilo v Skoplju veliko tekmovanje narodnih guslarjev. Žirija, ki ji je predsedoval dr. Pero Slepčevič, je v kategoriji od-raslin guslarjev prisodila prvo nagrado 4000 Din Novaku Iniču iz Bileca, drugo nagrado pa Reii Mrkonji iz Sarajeva, ki je na tekmi najbolje podal karakteristiko pravega norodnega guslarja. Tretjo nagrado je dobil Aleksej Radiševič iz Prijedora ln četrto Malko Acovič s Cetinia. Med naraščajem v starosti od 15 do 20 let je dobil prvo nagrado dijak Dušan Dobričanin iz Prištine, v kategoriji najmlajših izpod 15 let pa Vojko Radosavljevič iz Sarajeva. Nagrade so bile razdeljene v nedeljo zvečer na svečani gusiarski akademiji.
*	Krasno črešnjevo cvetje nam je iz Jagnjence pri Radečah prinesel Anton Pi-šek s posestva g. Matije Kosma. V cvetju je ves vršiček stare črešnje in nekatere veje. Od neznanega pošiljatelja smo pre ieli tudi velik šopek sočnih zrelih jagod s par cveti vred. Pač čudne igre narave v letošnji zlati jeseni.
*	Smrtna kosa. V Smledniku je umrl g. Franc Š t i r n, lesni trgovec in posestnik v Hrašah. Pogreb blagopokojnega, ki je dosegel 68 let,, bo danes ob 10. na farnem pokopališču. Pokojnemu blag spomin, rodbini iskreno sožalje!
*	Velika sadna razstava v Gorjah. V nedeljo se bo vršila sreska sadna razstava združena z razstavo zelenjave v gospodinjstvu na Gorjah pri Bledu. Raa.. stava bo nameščena v društvenem gor-janskem domu in bo trajala samo v nedt>-. Ijo od jutra do večera. Kmetovalci! Obiščite to velekoristno prireditev, ne zamudite prilike, da se v podrobnem seznanite z najbolšimi sortami domačega sadja. Ob priliki razstave se bodo vršila strokovna predavanja odličnih naših pomologov. — Ugodne zveze z vlaki in avtobusi. Dana bo tudi priložnost interesentom, da si nakupijo po primerni ceni lepo namizno sadje, ki bo strogo sortirano!
*	Oddaja glavnih tobačnih zalog. Dne 19. oktobra se bo vršila licitacija zakupa glavnih tobačnih zalog. Ponudbe za zalog* v Sloveniji se morajo do tega dne vložit! v zaprtem in zapečatenem pismu pri oblastnem monopolskem inšpektorju v Zagrebu. Pogoji, po katerih se dajejo v zakup glavne zaloge, potem obrazci ponudb, so dobijo v Glavnem skladišču tobačnih ifc-. delkov pri Tobačni tovarni v Ljubljani proti plačilu 10 Din. Pogoji se pošljejo tudi na pismeno naročbo po pošti.
*	Nesreča pri razsireljevaniu skalovja. 44-letni delavec pri stavbni družbi Pro-buda v Cerknici, Viljem Pestator. je raz-strelieval neke skale.. Dinamitni naboj pa je eksplodiral prezgodaj in so drobci skale odleteli Pestatorju v obraz. Pestatorja so z groznimi ranami prepeljali v splošno bolnico.
*	Epileptičen napad io ]e vrgel na štedilnik. V splošno bolnico so včeraj zjutraj prepeljali v groznem stanju 30-letno hčerko progovnega čuvaja, Marijo Štrau-sovo iz Loke pri Zidanem mostu. Štrau-sova je dobila nenadoma silen epileptičen
napad, baš ko se je sukala okoli razgretega štedilnika. Nesrečnica je padla naravnost na štedilnik, kjer se je dobesedno cvrla, nakar se ji je vnela še obleka. Rešili so jo domači, ko je bila že vsa opečena. Njeno stanje je izredno hudo in trpi nesrečnica silne bolečine.
*	Pogrešam svojo ženo že dva meseca. Odšla je okrog 13. avgusta iz Trbovelj domnevno proti Zagrebu. Je male postave, stara 19 let, po imenu Frančiška, rodom Kozeljeva iz Mirne na Dolenjskem. Komui ie kaj znano, kjer se nahaja, naj blagovoli sporočiti na moj naslov: Adolf Ron, Mesarska cesta (baraka), Ljubljana.
*	Smrtna nesreča s flobertom. Iz Novega Sada poročajo: V nede!;o se ie v bližnjem selu Bačkem Gradištu primerila krvava nesreča. Kmetovalec Jovan Planček si Je bil kupil flobert, s katerim se je podal k sosedu Jovanu Pizaku. da mu ga pokaže In da se v nedeljskem popoldnevu začneta uriti v streljanju. Ko pa sta razgledovala flobert, ki je bil nabasan, se je petelin nenadoma sprožil in drobna krogla je Pizaka pogodila naravnost v srct. Zgrudil se je na mestu mrtev.
*	Obstreiila sta se. 19-letni mizarski pomočnik Pavel Jančar iz Zadvora se je igral s starim samokresom. Samokres je bil nabit in se mu je ta v roki nenadoma sprožil. Krogla mu je udarila naravnost v desno nogo in mu povzročila težko rano. —• Druga žrtev neprevidnega ravnanja s samokresom je 15-letni Pavel Ravnihar lz Zagorja. Že pred tedni ga je po nesreči obstrelil neki njegov prijatelj. Rana na nogi se mu ni zacelila in nastalo ie zastrup-ljenie krvi. Noga je pričela otekati in mu jo bodo morali v bolnici navbrž amputirati.
Novo!	Premijera!
Nebotičnik
Veselje, ljubezen, romantika in zabava. ■Ob 4., Yi6., KS. in 9. mri.
Kino ..IOEAL"
* Krvava usluga. Pek Anton Gal iz Bo-
ljevcev je prišel v nedeljo popoldne ka kor običajno v vaško gostilno. Tu je našel svojega mladega znanca Štefana Fitoša in ga prosil, naj mu obesi suknjo na obešalnik. Predrzni Štefan pa je rezko zavrnil Gala, da ni njegov sluga. Gal ga je par-krat opozoril, naj se dostojno obnaša, toda Štefan je postajal še bolj drzen in je končno v navalu srditosti izvlekel nož in se zagnal v Gala. Zaman ie Gal krotil mladeniča. Ko mu je prisolil dve klofuti in ko je besni mladenič uvidel. da z nožem svojemu nasprotniku ne pride blizu, Jc skočil iz gostilne in čez čas skozi okno ustrelil s samokresom. Gal se je opasno ranjen zgrudil na tla in so ga proti večeru prepeljali v zemunsko bonlico. kjer se bori s smrtjo, objestnega mladeniča pa so odgnali v zapor.
*	Svojo ženo zaklal ln njeno truplo raz-sekai. Na Reki se je zgodil strašen zločin. 55-letni Andrej Zorman, bivši tovarniški uradnik, je zaklal svojo 50-letno ženo Er-vino v svojem stanovanju v ulici Anghe-ben. Ko je spraševala po nji žena kapetana Milčeniča, ki je Ervinin brat in ki je podpiral Zormanovo družino, je Zorman odgovoril, da je šla v Opatijo. Tega mu ni verjela, marveč je naprosila policijo, da naj pogleda v Zormanovo stanovanje, kaj je z Ervino. Policija je našla tam v kopalni kadi truplo Zormanove žene. odrezani sta bili od trupla obe nogi in glava. V peči so našli sledi, da je Zorman dele trupla metal v ogenj. Zormana so aretirali. Pravi, da je zmešan in da ne ve, kaj je storil Zorman je šibek človek in udan alkoholu. Zadnje dneve je dvignil pri ljudski banki 6000 lir na knjižico svoje žene Ervine.
*	Obledele obleke barva v različnih barvah In plisira tovarna Jos. Relch.
*	Zajutrek in Južina nista popolna brez Ovomaltine.	45
©BLJ3KE
moške, fantovske in deške, raglane, površnike, usmjate suknjiče, trenchooat in dežne plašče
kupite
siBUiroo najceneje v konfekcijski industriji
JOSIP IV A N ČI Č
Ljubljana	Dunajska cesta št. 7
Oglejte si velikansko zalogo! Lastni izdelki!
Športne čepice
■v največji izberi na drobno in debelo, perilo, trikotaža, nogavice, kravate itd. najcenejši nakup pri
A. PRESKER. Ljubljana, Sv. Petra c.
Zahvala
cirkusa Konrado
Olb priliki svojega odhoda ia L)ulb-ftame izrekam velecenj. občinstvu za mnogoštevilen posel in podporo mojega podij&tfa za časa gostovanja svojo naj-iskrenejSo zahvalo.
Vsem kličem prisrčen »Zbogom!« in sa veselo svidenje v Ljubljani. Z odtočnim spoštovanjem
Rudolf Konrad], ravnatelj.
10377
Haj je iifootttan*?
f^omuti
je edini zabavni družinski tednik v Sloveniji. Prinašal bo 2 dobra zanimiva romana v obilnih nadaljevanjih, kratke povesti, članke o gospodinjstvu, kozmetiki in modi, šale, anekdote itd.
1. številka izide v soboto in bo stala 2 Din.
Naročnina četrtletno 25 Din. — Uprava »Romana«, Ljubljana, Breg 10.
Iz Uubliane
u— Odličen nemški publicist v Ljubljani.
Včeraj je posetil Ljubljano g. Albert Kohler novinar iz Hamborna, ki je dopisnik več novinskih koncernov v Nemčiji. K6hler je priznan potopisec in je tudi o Jugoslaviji spisal več zanimivih člankov v vodilnih nemških listin. Kot dober poznavalec naših tujsko-prometnih krajev bo spisal obširno in zanimivo knjigo o Jugoslaviji, predvsem o Sloveniji in Dalmaciji. Letošnjo jesen je najprvo obiskal Slovenijo in včeraj iz Ljubljane odpotoval proti jugu. Zveza za tujski promet v Sloveniji je Kohler ju dala izčrpne podatke zaradi propagande naše zimske sezone v Nemčiji.
u— Ljubljanskim moškim zborom! Skupna vaja za nedeljski dopoldanski nastop povodm proslave 120-letnice Ilirije se bo vršila v četrtek zvečer ob osmih v pev. ski dvorani Glasbene Matice. Pridite pol-noštevilno in točni! — Ljubljanskim pevskim društvom! Udeležite se sprejemu pevcev Sokolov iz Moravske Ostrave danes popoldne ob 17.19 na glavnem kolodvoru in posetite zvečer njihov koncert v Unionu. Lj. župa JPZ.
RASFUTI^
Fatalni mistik, lažisvetnik licemerec, ki je mnogo doprinesel k polomu Rusije. Predstavlja ga GRIGORIJE CHAMARA Pride!	EIKnI kino Matica.

u— Československa Obec v Lublani.
Upozornujeme na koncert Sokolskfeno veokčho sboru z Moravskč Ostravy, kte-ry se koni ve stredu, dne 9. t. m. o osmd hodin^ ve dvorane »Filharmonije« a dopo«. ručujeme učast co nejv^tšl.
u— Opozarjamo na noco.šnii koncertni nastop sokolskega pevskega zbora iz Moravske Ostrave. Moravski Sokolski pevski zbor šteje 50 članov in nastopa pod vodstvom svojega zborovodje F. M. Hra-dila. Pravkar je z velikim uspehom absolviral dva svoja koncerta na Dunaiu in Bratislavi, sinoči pa je nastopil v Mariboru. Češki pevci se pripeljejo v Ljublja-no nocoj ob 17.15 v Ljubljano. Začetek koncerta točno ob 20. v dvorani Filhar-monične družbe. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
Podružnica
Julio Meinl, d. d. v Ljubljani
Šelenburgova ulica 3
VLJUDNO VABI vse svoje cenjene odjemalce ter njih rodbine, prijatelje in znance K POSKUSNEMU KUHANJU KAVE U s« vrši v petek, dne 11. oktobra (ves dan). Vsak gost dobrodošel!
12343
u— Iz gledališča. Drevi bo uprizorili, drama Goethejevega »Fausta« za red C. Opera zaprta.
u— Jezdni odsek »Sokola« v Ljubljani poživlja vse brate jezdece na važen se« stanek v sredo 9. t. m. v kavarno »Pre-šern« ob pol 8. zvečer. Zdravo! Odbo», u— Prvi družabni večer Trgovskega« društva »Merkur« v Ljubljani se bo vršil danes, v sredo 9. t. m., v prostorih restavracije »Zvezda« ob pol 9. zvečer. Na red pride predavanje g. dr. Blaža Svetela, profesorja na Trgovski akademiji o aktualnem predmetu: Napoleon in Slovenija. Vstop je brezplačen in so gostje dobrodošli. Družabni večeri Merkurjevi prineso ponosno vrsto zanimivih predavanj naši.i odličnih mož. Postanejo naj zbirališče osobito naših trgovskih in obrtniških krogov. Združena bo izobrazba z razvedrilom.
u— Preteklo soboto je tvornica gramofonov in gramofonskih plošč Edison Bell — London zaključila v Ljubljani 14-dnev-no posnemanje gramofonskih plošč, ki bodo izšle že začetkom meseca novembra. Te plošče bodo v prodaji pri zastopniku gornje tovarne Iv. Bonač v Ljubljani, Šelenburgova 5.
u— Vodstvo Družbe sv. CIrlia in /Metoda prosi vse svoje p. n. ljubljanske podružnice, da se udeleže odbori s svojim članstvom v nedeljo, dne 13. t. m. proslave 120-letnice Ilirije oživljene. Zbiranje ob pol 10. pred Mestnim domom.
u— Trgovci. Drevi se bo vršilo v prostorih restavracije Zvezda prvo letošnjo družabno predavanje Trgovskega društva »Merkur«. Predaval bo prof. dr. Blaž Svo-tel o temi »Napoleon in Slovenija«. Pozivamo cenjene gg. tovariše, da posetijo to predavanje polnoštevilno. Načelstvo gremija trgovcev.
u— Vlom v barako. Včeraj zjutraj je prijavil nočni čuvaj Jakob Lazar, ki :e uslužben na novi stavbi podjetnika Baite-lina na Miklošičevi cesti, da Je bil izvršen zvečer vlom v zidarsko barako. Tat je vdrl v notranjost takrat, ko je Lazar cdšel k večerji. Uzmovič je odnesel iz kišare na škodo Lazarja vso obleko, čevlje in nekaj perila v vrednosti 1700 Din
u— Ukradeni kolesi. Neki 30-letni, doslej še neizsleden uzmovič je odpeljal kle. parskemu pomočniku Antonu Maroltu iz veže Ljudskega doma 1200 Din vredno kolo z zavojem obleke v vrednosti okrog 650 Din. — Drugo kolo, vredno 2700 Din in črno pleskano, je odpeljal neki znan potepin kleparskemu mojstru Francetu K. izpred Lasanove gostilne v Novi ulici.
a— Zgubil se ie lovski pes ptičar, temno-ruiave barve, znamka 536 Ljubljana, sliši na ime »Ris«. Najditelj se nauroša naj ga odda na naslov Filip Bizjak, krznar, Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 6.
5FH

či sti I n a-os vež u joča-šted lil va
Iz Celja
e— Celjsko godbeno društvo bo imelo nocoj ob 20. v prostorih CFD v Nar. domu svoj letni občni zbor.
e— Mr. phar. g. Fedor Gradišnik je preselil svoio lekarno »Pri križu« s Cankarjeve ceste 2 v novo palačo Ljudske posojilnice na Kralja Petra cesti. Od včeraj dalje posluje lekarna le v novih lokalih..
e— Himen. V nedeljo 6. t. m. je vzel b*. Ciril Pušnik Roziko Malej za ženo. Agii-nemu sokolskemu delavcu želimo mnogo sreče. — Sokol Celje.
e— Usoden skok služkinje Iz drvečega avtomobila. Predsinočnjim okrog 21. ie stal pred znano Cečkovo, zdaj Lovrenčičevo gostilno v Gaberju s svojim avtomobilom celjski avtoizvošček Drofenik. Iz gostilniške kuhinje je prihitela k avtomobilu 23-letna Lovrenčičeva služkinja Nežika Be-zenšek, doma iz okolice Volnika. Ker ima dekle izredno veselje do avtomobilske vožnje, se je vsedlo v avtomobil in se hotelo nekoliko popeljati po mesta. Bezen-škova ie bila oblečena v navadno delavno kuhinjsko oblačilo s predpasnikom, le preko vsega je ogrnila svoj plašč. Šofer Drofenik je naenkrat odpeljal z Bezenškovo, kl je sedela za njim v avtobobilu. V bližini levškega mostu na Ljubljanski cesti pa je Bezenškova, ki je mislila baje, da jo bo Drofenik odpeljal res do Ljubljane, kamor je bil po lastni izjavi namenjen, naenkrat skočila iz drvečega avtomobila ln z vso silo priletela na trdo cesto, kjer Jfc brez moči obležala. Drofenik ie takoj obrnil avtomobil, naložil težko poškodovano služkinjo vanj in jo odpeljal v iavno bolnico. Bezenškova je dobila pri padcu notranje poškodbe, najnevarnejša Da je težka poškodba na glavi, kjer ima zlomljeno lobanjsko dno. Dekletovo stanie je zelo resno, vendar ne popolnoma brezupno.
e— Ponesrečenec Navršnik podlegel poškodbam. Pred dnevi smo poročali, da se je v nekem kamnolomu v Velenju težko ponesrečil 59-letni delavec Valentin Navršnik, doma iz Ložnice, občina Št. IIj pri Velenju. Razstreljeval in pripravljal je kamenje za gradnio ceste. Mina ie predčasno eksplodirala in velik kos kamna je za«, del Navršnika s tako silo v sprednji del vratu, da mu je iztrgal ves goltanec, ni pa mu ranil glavnih vratnih žil. Navršnika so takoj prepeljali z avtomobilom v celjsko javno bolnico, kjer 90 ga zdravniki operirali in mu vstavili v vrat potrebne kovinske cevke za prejem hrane in za dihanje. Navršnik pa je v tem zbolel na pljuč-niči zaradi strjene krvi, ki se ie nabrala v pljučih V nerazsodnem stanju ie včeraj zjutraj okrog pol 1. iztrgal v grlu vstavljene umetne cevke iz že zašite rane in kmalu nato umrl. Zapušča vdovo in sina.
e— Umrla ie v celjski javni bolnici včeraj na davici 7-Ietna Marija Pilih. bči brezposelnega zidarja iz Zagrada Pri Celju.
e— Listnico Je Izgubil. Čevljarski mojster Ivan Pavlin s Polzele je izgubil v ponedeljek zvečer na celjskem kolodvora pred odhodom večernega savinjskega vlaka med potjo od kolodvorske restavracije do vlaka svojo rdečkasto usnjato Ustnico, v kateri je imel 2 računa in 1220 Din gotovine. Dasi je službujoči stražnik takoj poizvedoval po listnici, je ostal njegov trud brea uspeha.
Razpošillalnica »Unlversal«, družba z o. z« bo
počenši dne 9. t. m. tn nadalje vsako sredo in soboto prodajala ostanke in blago nedvignjenih poštnih paketov, kot manoifakturo. čevlje, galanterijo, pletenine itd. po znatno znižanih cenah. Prodaja se bo vršila v paketnem oddelku tvrdke »Uaiversal«, Ljubljana, Krekov trg št. 10, prvo nadstropje.	12336
Krasne tlakove
za veže, cerkve, podobne Samotnim, izdeluje In po klad a	11368
CEMENTARNA GOSTINČAR Pešata p. Dol pri Ljubljani.
Iz Maribora
a— Sprejem čeških pevcev. Včeraj popoldne so prispeli v Maribor z dunajskim brzovlakom češki pevci Sokoli iz Moravske Ostrave. Do Št. Il'a sta jim odšla naproti odposlanca Mariborske sokolske župe dr. Kovačič in prof. Struna, na glavnem kolodvoru pa jih je navdušeno sprejela množica mariborskih Sokolov in narodnega občinstva, ki je češke brate obsulo s svežim cvetjem ter jim vzklikalo v pozdrav. Ko so izstopili, jih je pozdravil g. prof. dr. Pivko, v imenu mariborske sokolske župe, v imenu JČL, Glasbene Matice in Češkega kluba. V Iskrenih besedah se mu je za prisrčni sprejem zahvalil vodia čeških sokolov Jaromir Pinkas, nakar ie zbor zapel mogočno »Neka živi Jugoslavi;a«. Sprejemu so prisostvovali za mestno občino podžupan dr. Lipold, za Glasbeno Matico rav-
Kino Ljubljanski dvor
Telefon 2730
Premijera!
Danes!
,Podzemski svet'
Krimfeialnd fiton iz nižin življenja. Evelta Brent!	J. Sternberg
Ob 4. K 7, y,8. in 9. ari.
natelj dr. Tominšek, za češki klub Fra» Bureš in drugi predstavniki narodnih društev. Zvečer je pevski zbor Tešinske sokolske župe priredil v unionski dvorani dobro obiskan in uspel koncert. Danes dopoldne si bodo gostje ogledali med drugimi zanimivosti tudi mariborsko vinarska šolo, nakar bodo popoldne ob 14.30 nadaljevali pot v Ljubljano, kjer prirede svoj drugi koncert. Narodno občinstvo se naproša, naj se od gostov poslovi tudi ob odhodu.
a— Predsedstvo Glasbene Matice v Mariboru se je na svoji prvi seji v ponedeljek konstituiralo sledeče: predsednik ravnatelj g. dr. Josip Tominšek. prvi podpredsednik načelnik pevskega zbora gosp. Janko Arnuš, drugi podpredsednik g. Albin Horvat kot zastopnik orkestra, tajnik g. Anton Faganeli, blagajnik inšpektor g. Ferdo Bobič, arhivarka gdč. Rozmanova. Namesto odstopivšega odbornika g. inž. Ivana Zupančiča je stopil v odbor geome-ter g. Ivan Plevnik.
a— Simultanska produkcija poljskega šahovskega velemojstra Akibe Rubinstel-na, ki se Je vršila v ponedel;ek zvečer v kavarni »Astoriji« v Mariboru, je bila velika privlačna sila za mariborske šahi-ste in številno navzoče občinstvo, ki je priredilo velemojstru pri prihodu živahne ovacije. Simultanke se je udeležilo 22 samih mladih šahistov in je trajala do enih ponoči. Rubinstein je igral ves čas zelo premišljeno in skrajno solidno. Prve kapitulacije so sledile že po 20. potezah, pa tudi na ostalih šahovnicah si je velemol-ster med tem že večinoma zgradil močno pozicijo in krepko napadal kraljeva krila. Na nenavadno energičen odpor pa je naletel pri g. Furlaniju in g. Mešičku, ki sta kmalu prešla v uspešno ofenzivo in je Rubinstein moral okrog polnoči kapitulirati. Presenetila je tudi lepa igra mladega ša« hista g. Mirka Pliberška, trgovskega so-trudnika pri veletrgovcu g. Ivanu Šoštari-ču. Kljub vsem poizkusom, da bi izsilil vsaj remis, se je moral Rubinstein končno vdati. Vse ostale partije, razen še ene, ki je končala remis, je velemojster dobil.
a—Obrtno gibanje v Mariboru. Preteki! mesec je bilo izdanih v Mariboru 28, izbrisani".! pa je bilo 6 obrtnih pravic.
a— Popraviti je treba članek G.—r 8 desetletnici gledališča v toliko, da g. Ro-žanski sploh ni nastopal v farsi »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Bi! ie sicer namenjen za vlogo »debelega človeka«, a J« ni prevzel. G. Rožanski. kj je že mnogo dobrega storil za naše gledališče, je torej izven kritike navedenega članka.
a— Iz gledališča. V četrtek 10. t. m. bo repriza »Stilmondskega župana«, ki je pri premijeri ganil občinstvo do solz. — 7. novembra bo v gledališču koncert Brandl-tria, nakar opozarjamo že danes.
a— Zdravstveno stanje v Mariboru. V prvem tednu tekočega meseca so bili prijavljeni mestnemu fizikatu samo 3 slučaji obolelosti na nalezljivih boleznin in sicer 2 slučaja davice in 1 slučaj šena.
a— Smrtna kosa. V Sv. Lenartu v Slov. goricah je umrl v nedeljo sodarski mojster g. Sinezij Damiš. Pogreb se je vršil včeraj popoldne. Blag mu spomin!
a— Prijet žepar. Včeraj dopoldne so na mariborskem sejmišču prijeli 43-Ietnega Mirka J. V trenutku, ko je hotel izmakniti viničarju Josipu Klojčniku polno denarnico, so ga zgrabile čvrste roke sejmarjev, ki so Mirka nato izročili policiji. Zaradi tatvine je bil že sedemkrat kaznovan in bo moral ponovno oditi v zamreženo jetnl-ško celico.
Iz Škofie Loke
$1— Proščenje v Stati Loki je privabilo v nedeljo popoldne največ življenja v ta-mošnje gostilne, kjer se je med prepevanjem jed»lo in pilo pozno v noč. Razen manjšega fantovskega pretepa je minil dart mirno. Izginila pa je med gostilniškimi gosti torbica soproge soboslikarja g. Humra z običajnimi rekviziti in nekaj denarja.
šl— Z ročico po glavi. Zakonca Jakob in Marija sta si skočila v lase. V prepiru je mož pograbil ročico od voza in hotel z njo uveljaviti svoje nazore. K sreči se je žena pravočasno umaknila in odnesla le lažje telesne poškodbe Z zadevo se bo ba-vilo sodišče, čeprav je pot iz Gaberka v Škof j o Loko precej dolga.
Iz Kranja
r— Zatvoritev ceste Tenetiše-Trstenik. Okrajni cestni odbor je pričel popravljati mostove na deželni cesti Trstenik-Teneti-še, zaradi česar je zatvorjena za promet X avtomobili in vozovi z nad 500 kg teže.
r— Z občinske deske. Pri mestnem žu-panstvp sta razpoložena seznama o inventarju mestnega in ubožnega zaklada za leto 1928.
r— Nezgoda kolesarja. V ponedeljek, kmalu po poldnevu je privozil po Jelenovem klancu navzdol A. Eržen, delavec prt lesni industriji F. Hainricharja, doma iz Šutnje pri Škofji Loki. Nasproti Majdičeve hiše je zgubi! oblast nad kolesom, se zaletel z glavo v zid ter padel na tla. Pasantje so ga pobrali in odnesli k zdravniku dr. Globočniku. Bil je dolgo časa v nezavesti, ker si je močno pretresel možgane in do<-bil tudi na obrazu težje poškodbe. Čez več ut se je osvestil, nakar so ga prepeljali z rešilnim avtomobilom reševalne postaje na njegov dom y šutnjo.
r— Izgubljeno in najdeno. Pri nedeljski veselici v Narodnem domu so bili najdeni ključi. Dobe se pri hišniku Narodnega doma. Čevljarju Josipu Potočniku je ušla psica pasme dobermanske, ki sliši na ime VValda«.
Z Jesenic
s— Smrtna kosa. Po dolgotrajni bolezni jo preminul v petek v 61. letu starosti go »pod Franc Krive, bivši posestnik na Jesenicah. Pokojni je bil vnet gasilec ter pred vojno dolgo vrsto let načelnik gasilnega društva na Jesenicah. Na Savi pa je v 48. letu starosti preminula ga. Marija Perhinig, soproga tovarniškega ključavničarja. Blag spomin pokojnima, težko prizadetim preostalim naše iskreno sožalje.
s— Nesreča pri vožnji s kolesom. Ko se je v nedeljo popoldne vračal Matevž Polka, ki je zaposlen kot lesni delavec pri g. dr. Rekarju na Jesenicah, iz kina Radio proti domu na Jesenice, je na cestnem klancu v bližini meščanske šole opazil neki avtomobil, ki je v silni naglici vozil proti Ljubljani. Da se mu izogne je stopil nekoliko na stran ceste, a v istem hipu je v najhujšem diru takoj za avtom privozil po cesti navzdol neki kolesar, ki je spredaj na kolesu vozil gdč. Stanovškovo z Jesenic. Kolesar se je v zaletu zagnal v umikajočega se Polka s tako silo, da sta Pol-k« in gdč. Stanovškova obležala nezavestna na cesti. Junaški kolesar pa, ki je videl, kaj je s. svojim brezmiselnim dirjanjem napravil, je svojo spremljevalko in nesrečnega Polka prepustil njuni usodi ter izginil brez sledu. Oba poškodovanca sta bila kasneje prepeljana k zdravniku g. dr. Kogoju, ki je obema nudil prvo pomoč ter ugotovil pri obeh težje poškodbe po vseh delih telesa, poleg tega ima Polka izbitih celo vrsto zob. Skrajni čas je, da varnostni organi kolesarjem na tem strmem cestnem klancu posvetijo pozornost, kajti nekateri vozijo s strahovito naglico po cesti navzdol, v mnogih primerih tudi s svojimi dekleti, ter se je le čuditi, da se tu ne Zgodi več nesreč, osobito v času, ko gre na stotine dece v šolo.
Iz Tržiča
S— Poročila sta se v tržiški farni cerkvi gdč. Helena Snojeva, hči hišnega posestnika in predilniškega delovodje Hinka Snoja, podžupana tržiškega in g. Dornik Anton, ključavničar iz znane gasilske dru fine Dornikove. Bilo srečno!
č— Nezgoda pri obisku cirkusa Konra-do. Tržiško avtobusno podjetje Pernuš je priredilo nedeljsko vožnjo v Ljubljano v svrho obiska predstav cirkusa Konrado v Ljubljani. Cirkuških senzacij željnega občinstva je v Tržiču še mnogo in tako se je veliki voz napolnil do poslednjega kotička. Ko je vozač dal znamenje za odhod, je kondukter hitel zapirati zaklopna vrata, ki so prav posebno težka in se prav tesno zapirajo. Zaradi velike gneče je stala soproga avtopodjetnika ga. Pernuševa pri vratrh in držala po neprevidnosti roko v podbojih. Zapirajoča se vrata so ji prst dobesedno zmečkala. Avto seveda ni takoj mogel odpeljati, temveč je ponesre-čenki baš navzoči zdravnik dr. Pavel Pan-ce, ki se je peljal na obisk v Sebenje, nudil prvo pomoč. Junaška dama pa se je kljub nesreči peljala v Ljubljano na obisk cirkuške predstave.
6— Slov. bralno društvo je pretekli teden začelo z rednimi pevskimi vajami za mešan in moški zbor, ki jih vodi g. Albin Lajovic in ki se vrše v pevski sobi meščanske šole in sicer za moški zbor vsak četrtek od 8. do 10. zvečer in za mešani zbor vsako sredo od pol 8. do 10. zvečer. Bralno društvo slavi letos štiridesetletnico svojega obstoja in je hoče proslaviti z velikim pevskim koncertom v decembru. Z ozirom na ta r»dek jubilej vabi pevski zbor vse za petje navdušene in zmožne pevce v svojo sredo, zagotavljajoč jim veliko prijetnosti pri izvrševanju pevskih dolžnosti. Prijave sprejema zborov načelnik gospod Karol Bocak ali pa pevovodja in to do konca tega meseca. Prav posebno vabi v svojo sredo gg. trgovske in tovarniške nastavljence, ki imajo gotovo dobro voljo vživeti se čimprej v tržiško družabno življenje.
Iz Novepa mesta
n— Odgon mladega napadalca v ljubljanske sodne zapore. Včeraj so prepeljali iz tukajšnjih zaporov 17 letnega Cirila S., ki je nedavno oropal nekega dečka, v zapore ljubljanskega sodišča. Želeti bi bilo, da se odda mladeniča, ki je postal tako težko breme in sramote za domače, v poboljše-valnico. Morebiti ga bo kazen spametovala in bo postal Ciril še pošten član človeške družbe, kar bi bilo vsekakor želeti.
Iz Litije
i— Aretirana potujoča agentka. Na Vačah pri Litiji so aretirali včeraj žensko srednje starosti, ki je že nekaj dni po tamkajšnji okolici pobirala slike za povečanje. Ker je imela precej nizke cene in dobro namazan jezik, je sklenila več kupčij. Ljudem je dajala v potrdilo nekake kupone, na katere je jemala predujem. Za potujočo agentko je zvedela orožniška patrulja z Vač, ki jo je zaradi pomanjkanja vsakih dokumentov in legitimacij aretirala. Prebrisanka si je dobila nekje prazne kupone in je ž njimi »otvorila« lastno tvrdiko. So pač naši ljudje še preveč lahkoverni.
Iz Trbovelj
t— Sresko poglavarstvo je izdalo naslednjo naredbo: Pse srednje in velike pasme, zlasti mesarske in ovčje pse, o katerih se dokaže, da so popadljivi, se mora imeti v zaprtem dvorišču, a ako tega ni, privezane na verigi, če hoče lastnik psa voditi seboj, ga mora voditi privezanega na verigi oziroma vrvici. Svobodno gibanje takih psov je strogo prepovedano in se bo postopalo s takimi psi po odstavku C čl. 57. zakona o suzbivanju i ugušivanju stočnih zaraza od 14. junija 1928 in zako-
na o obči upravi z dne 19. junija 1929. — Ta ukrep je popolnoma umesten, ker se je tudi pri nas pasja nadloga že močno razpadla.
Iz Zagorja
z— Kmetijska tombola v Zagorju je uspela nad vsako pričakovanje. Prireditelji so imeli za naporno delo najlepše plačilo v splošnem priznanju občinstva. Razstavljeni dobitki so tvorili prav pestro sliko. Darovalci so prinesli ali poslali od blizu in daleč toliko lepih dobitkov, da nam je nemogoče zahvaliti se vsakemu posebej. Zato izreka podružnica Kmetijske dr-ižbe vsem in vsakemu posebej prav iskreno zahvalo. Zanimanje se je dvigalo stopnjema, tako da srečke niso bile le do zadnje razprodane, temveč jih je lepo število še zmanjkalo. Podružnica bo skušala čisti dobiček uporabiti tako, da se tudi pri nas dvigne kmečko gospodarstvo in kultura na ono stopnjo, ki mu pripada. Glavnega in tudi ostali lepi dobitki je srečna usoda naklonila večinoma res potrebnejšim.
Iz Ljutomera
lj— Občinska seja. Na seji 3. t. m. je
mestni občinski odbor ponovno sklenil, da bo prispeval za zgradbo nove okrajne ceste Ljutomer—Cezamjevci—Branoslavci 25 odstotkov gradb. stroškov, ki so preračunani na okroglo 900.000 Din. Oblastna samouprava bo prispevala 50%, ostalo pa interesirane občine. Cesta bi bila važna kot krajša zveza z Malo Nedeljo in dalje s Ptujem. Potem je občinski odbor razpravljal o čipkarskem tečaju, ki bi se naj ustanovil v Ljutomeru, ter sklenil zaprositi za podrobnejše Informacije glede trajanja tečaja in njegovih potreb. Društvu slepih se nakloni podpora 100 Din. Nanovo so se določile pristojbine na mostnih tehtnicah; ugodilo se je pritožbam interesentov, ki so zahtevali znižanje pristojbin za tehtanje večjih tovorov. Predlog odseka za imenovanje trgov in ulic se je odložil na poznejši čas, ker je potrebno, da dobi mesto poprej regulacijski načrt. Poseben odsek je prevzel nalogo, naj pregleda skupno z gradbenimi strokovnjaki manjše klavnice v sosednih okrajih ter stavi potem predlog, kako bi se poslopja bivše elektrarne z najmanjšimi stroški prezidala v klavnico za domačo potrebo in tudi izvoz. V tajni seji je občinski odbor potem razpravljal o osebnih zadevah ter sklenil, urediti položaj občinskih nameščencev na drugi podlagi, kakor je bilo dosedaj v navadi.
U— Obrtna nadaljevalna Sola. Vpisovanje v oba razreda bo v sredo 16. t. m. ob 5. popoldne. Vajenci (ke) naj se oglase v II. razredu meščanske šole ter naj prineso prispevek 20 Din in morebitne zaostanke s seboj.
tvori srednji napadalec Amaterja DuipfemftK v siguren goL Moštvo Amaterja Je izborno razpoloženo ter lepo kombinira. V 20. min. zabile desne zveza Stepišeik po lepi kombinaciji tTetjj gol za Amaterja. Kma/lu za tem sledita še drva sola. —» Moštvo Trbovelj je popolnoma izčrpano teT s« omejuje le na obrambo. Igra se prenese na prostor Trbovelj vendar ostane rezruttat radi nastale teme neizpremenjen.
Moštva sta bili v prvem polčasu enako vredni. Trbovlje v drugem polčasu ni vzdržal in so vsi igralci odpovedal. Amater je igral izborno ter vzdržal tempo do konca ter je zmago popolnoma zaslužil.
Sodnik je spregledal grob fotrl na/d igračem Dupiančičem ter nekoliko rok kar pa ni vplivalo na rez-ulta/t. Proti igračem je bil premehak, vendar pa objektiven.
Veliko število športne publike se Je vedlo vzorno ter na koncu burno pozdravljalo zmagovalca.
SK Svoboda. Danes v sredo trening prve skupine v petek pa rezerve od 17. ure dalije. — V četrtek ob 19-30 članski sestanek v prostorih Svobode v Delavski zbornici. Prosim polnoštevilno in točno. — Načetofk.
ASK Primorje. (Centralni odbor). Pozivam celokupno članstvo, zlasti ono plavalne sekcije, da se polno številno udeleži pogreba preminulega člana Franca Sramla, ki se bo vršil danes ob
16.30 h mrtvašnice splošne botatoe m pokopališče k Sv. KtB>u. — Predsednik.
SK IUriJa (smučarska sekcija). Sestanek Sinov sekcije se vrši v četrtek, 10. <. m. ob 18. uri v danskem salonu kavarne Emona. Radi važnosti dnevnega reda je udeležba vseh članov sekcije neobhodno potrebna. — Načelnik.
Infhienca danes in pred 10. leti
Pravkar izdano letno poročilo velikega društva Metropolitan Life Insurance Co. poroča o izgubah od hripe 1918-19 odnosno 1928-29. Pri prvi epidemiji je umrlo v USA 600 tisoč ljudi od hripe in njenih posledic in pojav, ki so bile z njimi zvezane. Pri poslednji hripi 1928-29 pa je umrlo 120 tisoč ljudi, torej petina žrtev od leta 1918-19 Vsekakor je vzrok te povoljne statistike zadnje epidemije v pravočasni uporabi primernih zdravil pri publiki, ki je bila v tem sedaj že dobro poučena. V varstvo pTed nalezljivimi boleznimi se uporablja v USA najbolj PANFLAVIN-PASTILE, ki uničujejo, kakor nam to dokazujejo različni poskusi, povzročitelje bolezni v ustih, zabra njujejo dohod bacilov, dočim se s pira-midonom ali aspirinom da hripa in prel ilad že v prvem začetku uspešno odbijati, oziroma ozdraviti.	150
€rospodarstYo
Šport
Športni drobiž
Nogometno moštvo SK Bratstvo z Jesenic je v nedeljo zasluženo porazilo na Bledu SK Bled s 5 : 2 (3 : 0). Dobro je sodil g. Humer. Rezerva Bratstva je gostovala v Tržiču ter zmagala nad SK Tržič s 6 : 4 (2 : 1). Jeseničani so bili skoraj skozi vso igro v premoči. Sodnik iz Tržiča zelo dober in objektiven. Tekmi je prisostvovalo mnogo občinstva, ki se je vedlo zelo dostojno.
0 tekmi Rumunija : Jugoslavija, ki smo jo po nesreči izgubili, je izjavil savezni ka-petan dr. Pandakovič, da bi bili zmagali, ako bi bila v naši reprezentanci Hitrec in Premeri, kakor je bilo to prvotno določeno. Tekmo smo izgubili zaradi slabega sodnika in neodločnega napada, ki je sploh pozabil streljati na gol. V krilski vrsti je bil najboljši Križ, a Mihelčič je ubranil nekaj težkih žog. Dobljenih golov ni mogel ubraniti. Rumuni so se odlikovali s hitrimi prodori, toda igrali so brez vsake kombinacije.
Po nedeljski tekmi v Pragi za evropski pokal, pri kateri je Češkoslovaška porazila Švico s 5 : 0, je stanje v tem tekmovanju naslednje: Češkoslovaška 8 4 2 2 17:10 10 Madžarska 7 4 1 2 20:18 9 Italija	7 4 12 16:15 9
Avstrija	7 4 0 3 14: 9 8
Švica	6 0 0 6 10:20 0
27. oktobra bo v Budimpešti tekma med Madžarsko in Italijo. Zmagovito moštvo te tekme bo zavzelo prvo mesto v tem tekmovanju. Švica ni dosegla nobene točite ter najbrže ne fco več sodelovala v tej konkurenci.
SK Amater s SK TRBOVLJE 5:1 (1:1)
V	nedeljo se je odigrala že dolgo nestrpno pričakovana tekma med SK Amater : SK Trbovlje.
Tekma s« je pričela v ostrem tempu katerega Je dillotiral SK Trbovlje. Izvedel je spočetka nekaj lepih m nevarnih prodorov, toda obramba Amaterja je bila na mestu. Amater je kmalu prešel v napad .vendar pa Je zastreijal več sigurnih pozicij. V 20. minuti Trbovlje prodre pred nasprotnikov gol, pred katerim nastane zmešnjava, k.i jo zrabi STedroje krilo ter neubranljivo zabije edini in častni gol Rezultat 1:0 za Trbovlje. V 30. mte. prodor Amaterja pred nasprotnikov gol, iz katerega s/ledi neubranljiv gol, streljan po desni zve-zi. Reznitat 1:1, ki ostane do konca prvega polčasa.
V	drugem polčasu moštvo Trbovlje vidno popušča, kar je posledica prehitrega tempa prvega polčasa.
V	15. min. zakrivi desni branilec Trbovelj ro-ko. naikar sodnik diktira ll-metTcvko, ki jo pre-
Polom dunajske Bodenkreditanstalt
Dunajsko bankarstvo je zadnje dni doživelo pravo finančno katastrofo, kakršnih najdemo le malo v zgodovini svetovnega ban-karstva. Mogočna Bodenkreditanstalt, prvotno banka avstrijske aristokracije in avstrijskega cesarja Franca Jožefa, je po 66 letih uspešnega delovanja in naglega razvoja v zadnjih letih povsem propadla. Najvplivnejši politični in gospodarski faktorji Avstrije so po osebni inicijativi avstrijskega zveznega kancelarja dr. Schoberja še v zadnjem trenutku preprečili popoln polom, ki bi imel nedogledne posledice za V6e avstrijsko gospodarstvo, s tem, da jim je uspelo pridobiti avstrijsko Kreditanstalt fur Handel und Ge-werbe, to največjo in najsolidnejšo tvorbo avstrijskega bankarstva, da bo v obliki fu-zije prevzela propadlo banko.
Težkoče banke >Bodenkreditanstalt< so nastale zaradi nerealne ekspanzijske politike njenega predsednika Siegharda, ki je naložil banki breme ogromnega koncema deloma nezdravih industrijskih velepodjetij. V svojem nebrzdanem stremljenju po moči in ekspanziji je 1. 1927. izvedel še veliko transakcijo s prevzemom propadle Boselove Unionbanke kakor tudi Verkehrsbanke, ki pa ni bila posrečena. Banka je tekom let plasirala ogromna sredstva v nezdrava podjetja tekstilne in težke industrije, ki pa so kmalu postala nelikvidna. Iz te imobilizacije se Bodenkreditanstalt tudi s pomočjo svojih sijajnih zvez v inozemstvu ni mogla rešiti.
Po naglem in blestečem razvoju zadnjih let je Sieghardu uspelo pridobiti za svojo banko najodličnejše svetovne finančnike, kakor Morgana, Schroedera, Schneider-Creu-zota in bruseljsko Solvay skupino, ki so pri novih emisijah prevzemali velike pakete delnic, je sledil le naglejši padec.
0 težkočah banke so bili poučeni le najbližji člani bančne uprave, zato je polom prišel tudi za avstrijske finančne kroge povsem nepričakovano. Saj so delnice Bodenkreditanstalt notirale ves zadnji čas nespremenjeno na višini 99 šilingov za 50 šilingov nominala (torej skoro 100 odstotkov nad no-minalom) in so šele v soboto, ko je bila usoda banke že zapečatena, padle na 94 šilingov. S sklepom o fuziji s Kreditanstalt, ki bo dala za 4 delnice Bodenkreditanstalt t lastno delnico z nominalom 40 šilingov, pa je računsko padla vrednost posamezne delnice Bodenkreditanstalt na eno četrtino vrednosti delnice Kreditanstalt, to je na 13 šilingov, kajti delnice Kreditanstalt notirajo 52.50 šilinga. Po zadnji notaciji delnic Bodenkreditanstalt je znašala še v soboto tečajna vred' nost banke Bodenkreditanstalt preko 100 milijonov šilingov (800 milijonov Din), po fuziji pa bodo delničarji dobili za 1.1 milijona svojih delnic 275.000 delnic banke Kreditanstalt, ki so danes vredne nekaj nad 14 milijonov šilingov (112 milijonov Din). Del ničarji so torej takorekoč v dveh dneh izgubili šest sedmin svojega premoženja.
Bodenkreditanstalt je igrala že v hankar-stvu stare Avstrije najvidnejšo vlogo. Poleg številnih članov dunajskega dvora je imela tudi najvišja aristokracija svoj denar naložen večinoma pri tej banki. Te intimne zveze
VREMENSKO POROČILO
Meteorološki zavod v Ljubljani, 8. oktobra 1929.
Višina barometra 308.8 m
Kraj	čas	Barom.	Tempe*.	bt	Smer vetra tn brzina	e S 2 a .
Opazovanja				> "čj Oi	v m. ta fk.	1 O
LJubljana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dubrovnik	8.	7645 762-0 763 4 763 5	11 12 13 17	9u 80 80 60	mimo W 2 SE 2 SE 6	4 8 4 7
Skoolie	7.	766-1	14	70	S 1	8
SpDt		7622	20	60	E 8	9
Padavine
Vrst« Dež
r mm do 7. ure
0-2
Najvišja temperatura danes v Ljubljani 20.0, najnižja 10.3.
Solnce vzhaja ob 6.6, zahaja ob 17.27, luna vzhaja ob 13.23, zahaja ob 20.51.
Dunajska vremenska napoved za sredo: Pretežno oblačno, morda z lahkimi padavinami; veliko hladnejše.
$Catnino ln
bredrnine
kupite najboljše in najcenejše pri stari, priznani tvrdkd
H. SUTTNER,
Ljubljana, Prešernova ulica 4, pq-leg frančiškanske cerfove.
Največja ln najsolidnejša ra-zpoši-Bahiica. Razpošilja v vse kraje tura inozemstva.
Zahtevajte breatplactti cenile
H. SUTTNER, Ljubljana 4.
Lastna protolkolirana tovarna ur v Švdoi, znamk
IKO. OMIKO, AXO
lev«	
	
Cliina srebrno Jedilno orodje s 50-i-efcno pismeno tovarniško garancijo.
banke z dvorom in aristokracijo so prišle do vidnega izraza tudi v dejstvu, da je bančnega predsednika odnosno guvernerja imenoval sam avstrijski cesar.
Za presojo nedavne ogromne finančne moči dunajske Bodenkreditanstalt naj omenimo, da so v zadnji bilanci od 31. decembra 1928 znašali debitorji 480 milijonov šilingov, skupna aktiva pa okrog 900 milijonov šilingov ali 7.2 milijarde Din. Hranilnih vlog je imela Bodenkreditanstalt koncem preteklega leta za 75 milijonov šilingov ali 600 milijonov Din. Vse te ogromne aiktive bo torej prevzela Kreditanstalt, ki bo s tem postala eden največjih denarnih zavodov v Srednji Evropi. Ze po bilanci za preteklo leto so znašale vse aktive dunajske Kreditanstalt okrog 1100 milijonov šilingov ali okrog 9 milijard Din. S prevzetjem banke Bodenkreditanstalt pa 6e bo bilančna vsota dunajske Kreditanstalt dvignila na okrog 16 milijard Din. Kreditanstalt bo za izvedbo te transakcije povišala svojo delniško glavnico od sedanjih 85 milijonov šilingov na 120 ali 125 milijonov šilingov ali na približno eno milijardo Din.
Pri polomu bo tudi avstrijska država utrpela znatno škodo. Avstrijska Poštna hranilnica ima namreč v svojem portfelju okrog 170.000 delnic Bodenkreditanstalt, pri katerih bo izgubila kakih 15 milijonov šilingov ali okrog 120 milijonov Din. Znatne izgube bodo utrpeli tudi inozemski delničarji, predvsem Morgan, Schroeder, Schneider-Creusot in bruseljska Solvay skupina.
Bodenkreditanstalt je imela tudi v Jugoslaviji znatnejše interese. Predvsem je bila udeležena pri zagrebški Udruženi banki, ki je, kakor znano, nastala iz fuzije med Hrv.-slav. zemaljsko hipotekarno banko, Hrvatsko eskomptno banko in dveh manjših zavodov. Od industrijskih podjetij pa pripadata kon-cernu banke Bodenkreditanstalt Tvornica vagonov in strojev v Brodu na Savi in Srpsko akcionarsko rudarsko i topionifiko industrijsko društvo v Beogradu. Ti paketi delnic, ki so bili doslej v posesti Bodenkreditanstalt, bodo torej prešli v portfelj dunajske Kreditanstalt, ki bo na ta način še povečala svoj bančni in industrijski koncern v Jugoslaviji. Ker bodo ta podjetja dobila novo zaledje v dunajski Kreditanstalt, je jasno, da ne bodo zaradi nastalih sprememb trpela nikake škode.
= Državni dohodki od neposrednih davkov so se v avgustu, kakor vsako leto, dvignili. Znašali so 188.8 milij. Din napram povprečno predvidenih 155.3 milijona Din mesečno. Lani je bilo v avgustu na račun neposrednih davkov vplačanih 177.1 milijona Din in so bila torej vplačila v letošnjem avgustu za II.7 milijona višja kakor lani. — V prvih 5 mesecih tekočega proračunskega leta (april — avgust) je država od neposrednih davkov prejela 619.0 milijona Din napram 697-2 milijona Din v i6tem razdobju preteklega leta.
= V trgovinski register so se vpisale nastopne tvrdke: Jugo-Rhomberg in Co., družba z o. z. na Bledu (čipkarstvo in pozamte-rija, osn.; glavnica 165.000 Din. poslovodji: Anton Vovk. Bled in Rhomberg J8rg, Dorn-birn); Kokra, tekstilna delniški družba v Kranju (delniška glavnica 500.000 Din; člani načelstva: dr. Beno Saboty, Kranj, Henrik Saboty. Maribor. Waller Willy Zug v Švici); I. M. F. Depot, kolinska voda in toaletne potrebščine, družba z o. z. v Ljubljani (osn. gl. 25.000 Din, poslovodja: Novak Fran, trgovec v Ljubljani); »Drako«, izdelava in prodaja pletenega blaga, družba z o. z. v Ljubljani (osn. gl. 5000 Din); Kmetska zavarovalna posredovalnica, družba z o. z. v Ljubljani (osn. glavnica 6000 Din); Kotoma, stavbna družba z o. z. v Ljubljani (osn. gl. 10.400 Din) ;*Pražarna Slada, družba z o. z. v Ljubljani (osn. gl. 20.000 Din); Zvezna knjigarna, družba z o. z. (osn. gl. 50.000 Din): Avto - prometna družba z o. z. v Ljutomeru (osnovna glavnica 123.000 Din, vplačanih 46.900 Din); V. Kodella in drug, družba z o. z. v Ptuiu (izdelovanje peciva; osn. glavnica 10.000 Din); Osrednja prodajna družba za žimnata sita. Stražnšče, družba z o. z. v Straži šču pri Kranju (osnovna glavnica 5000 Din); Avto - promet Škofja Loka - Ljubljana - Kranj, družba z o z. v škofji Loki (osn. glavnica 20.000 Din).
== Banka L. Z. Konjevič v Beogradu. Glede na številna vprašanja, kdo da je upravitelj konkurzne mase Banke L. Z. Konje-vič v Beogradu, sporočamo vsem interesentom. da je konkurzni upravitelj odvetnik Marko Djurovič. Beograd, Dečanska ulica 23, kateremu naj prijavijo upniki svoje terjatve.
= Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 14. t. m. ponudbe glede dobave 2 komadov bakrenih plošč splošni oddelek do 12 t m. ponudbe glede dobave 150 doz sidola; gradbeni oddelek do 15. t. m. ponudbe glede dobave 300 kg denaturiranega špirita, 3000 komadov brezovih metelj, 200 komadov slamnatih podnožnic. 300 doz sidola, 1000 kg kristalne sode. 200 komadov držajev za kladiva, 1500 komadov držajev za krampe, 1500 komadov držajev za lopate, 200 komadov drža-ev za sekire, 2000 kg katranovega asfalta, 20.000 kg portlandskega cementa in 237 kub. m lomljenega kamna in končno prometno-komercijalni oddelek do 21. t. m. ponudbe glede dobave ročnih svetiljk, lopatic za premog za sobne peči, smetišnic, grebljic za peč, škarij za stenj, ključavnic, sekir, medenih uteži ter glede dobave zavornih cokelj.
Borze
8. oktobra.
Na ljubljanski borzi tudi danes devizni promet ni bil znaten. Le v devizah na Curih in Dunaj je bilo nekaj več potrebe. Tečaji deviz so ostali v glavnem nespremenjeni, le devizi na Dunaj in Pariz sta se nekoliko okrepili.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda danes nekoliko okrepila. Za aranžma je bila prvotno zaključena po 404, pozneje pa je notirala 405 — 406.5, za kaso pa ee je trgovala po 405 — 407- Tudi investicijsko je bilo nekoliko čvrstejše pri 83.5 — 84.5. Med bančnimi vrednotami se ie Jugobanka trgovala prvotno po 81.5, pozneje pa po 82.5. Zaključena je bila še Unionbanka po 202. Med industrijskimi papfrji so bili z«-ključki le v Gutmannu po 180 in v Jadranski plovidbi po 520.
Devize in valute. Ljubljana. Amsterd. 22.805. Berlin 13.515 —13.545 (13.53), Bruselj 7.9112, Budimpešta 9.9063, Curih 1094.4—1097.4 (1095.9). Dunaj 7.9664—7.9964 (7.9814). London 275.%, Newyork 56.55—56.75 (56.66). Pariz 231.68—223.68 (222.68), Praga 167.66—168.45 (168.05). Trst 297.05.
Zagreb. London 275.46 — 276.26. Newvork 56.55 - 56.75, Pariz 221.68 — 223.68, Milan 296.064 — 298.064, Curih 1094.4— 1097-4, Amsterdam 22.76 — 22.83. Berlin 13.575 — 13.545, Dunaj 7.9664 — 7.9964, Praga 167.65 — 168.35, Budimpešta 9.8913 — 9.9213.
Curih. Zagreb 9.126, London 25.18, New-york 527.90, Pariz 20.32125, Milan 27.11. Berlin 123.45, Dunaj 72.77, Praga 15.34, Bukarešta 3.08, Budimpešta 90.32, Sofija 3.745, Varšava 58.075.
Efekti.
Ljubljana. Celjska 170 denar. Ljubljanski kreditna 123 d., Praštediona 870 d.. Kreditni 170 d.. Vevče 130 d.. Ruše 250—260. Stavbna 50 d., Šešir 105 d.. Kr. ind. dr. 280 d.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda aranžma 405 — 406.5, kasa 406 — 406.5. za december 413.5 — 414.5, investicijsko 83.5 do 84.5, agrarne 52 — 53; bančne vrednote: Praštediona 870 — 880, Union 202 — 204, Srpska 155 den., Jugo 82 — 84, Narodna 8000 — 8200, Zemaljska 135 blago. Ljubljanska kreditna 123 den., Poljo 17 — 18; industrijske vrednote: Narodna šumska 40—45, NašiSta 1600 blaso, Gutmann 180 _ 182, Slaveks 96 — 100, Slavonija 125 — 140, Drava 375 blago, Šečerana 410 — 425, Brod vagon 130 — 138, Union mlin 135 — 137, Vevče 132 den., Dubrovačka 420 — 430- Trbovlje 455 — 470, Jadranska 510 — 520.
Beograd. Vojna škoda 404 — 405.5, za december 414 — 414.5, investicijsko 83.25 do 83.75, agrarne 52 — 54.25.
Blagovna tržišča
Les
+ Ljubljanska borza (8. t m.). Tendenc? nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Povpraševanje je za vsako množino suhih bukovih drv, za hrastove pragove, za brestovino in za trame.
_	Žito
-f Checago (8. t. m.) Pri čvrsti tendenci se je decemberska pšenica okrepila na 136 in eno oeminko centa, za marc pa na 143 centov.
+ Žitni trg (8. t. m.) Glede na mirno razpoloženje budimpeštanske terminske borze kakor tudi ameriških tržišč je položaj pri nas ostal v glavnem nespremenjen. Kupčija je dalje slaba. Nekaj povpraševanja je za novo umetno sušeno koruzo, in sicer iz Italije, ki nudi za to blago 187.50 Din fco Postoma. Pričakovati je, da se bo naš izvoz koruze v Italijo zaradi konkurenčno nizkih naših cen živahneie razvil.
+ Ljubljanska borza (8. t m.). Tendenca za žito nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (slovenska postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška, 80 81 kg po 245 — 247.5, baška 79/80 kg po 24<J do 242.5. baška uzančno blago po 230 do 232.5, sremska, 80 kg po 235 — 237-5. slavonska, 77 kg po 220 — 222.5; rž: baška, 72/73 kg po 210 — 212.5; moka: v0g<, fco Ljubljana, plač. po prejemu blaga po 355 do 365; koruza: baška, zdrava, rešetana, slov. postaja, mlevska tarifa po 202.5 — 205, Da-vadna tarifa po 207.5 — 210; oves: baški, slov. postaja, navadna tarifa po 205 — 207.5.
+ Novosadska blagovna borza (8. t. m.) Tendenca nespremenjena. Zaključenih je bilo 53 vagonov pšenice, 30 vagonov koruze, 7 vagonov moke in 2 vagona ječmena. Pšenica: baška, 77 kg 190 — 192.5 ; 78 kg 192.5
do 195; sremska 182.5 _ 187.5; ječmen:
baški 125 — 127.5. Rž: banaška 150 — 152.5. Oves: baški 145 — 150. Koruza: baška in sremska, času primerno suha 102.5—IO7.5; za december - januar 145 — 147.5; umetno suš. za okt. 145—150. Moka: baška >0< 290 do 300; »2< 270 — 280; »5« 245 - 255; »6< 210 — 220; »7« 175 - 185. Otrobi: baški 105 — 110. Fižol: baški. beli 500 - 526.
+ Dunajska borza za kmetijske proizvod« (7. L m.) Glede na okrepitve inozemskih tečajev so se tudi na dunajski borzi cene žitu nekoliko dvignile. Efektivni promet pa nI bil znaten, ker konsum ne kaže mnogo zanimanja za nabavo blaga. Uradni tečaji so bili nekoliko zvišani ter notira vključno prometni davek in carina, fco Dunaj: pšenica: domača 31.5 — 32.25, madžarska potiska 36 do 37.75; ri: marchfeldska 26 _ 26.5, madžarska 25 — 25.5. koruza 26 _ 26.5. Živina
-f Živinski sejem v Kranju, ki se je vršil v ponedeljek, je bil izborno obiskan. Prignanih je bilo 83 volov, 66 krav, 4 biki, G telic, 72 ovac in 195 prašičev. Za kg žive teže so notirali: pitani voli 10 Din, srednje-vrstni 9 Din, pitane krave 8 Din, pitane te-lice 9 Din, srednjevrstne 7 Din, biki 7 Din, teleta 12 Din, pitani prašiči 14 Din. Kupčija je bila zelo živahna, rodanih je bilo 71 vo« lov, 46 krav, 114 prašičev, 7 ovac, 3 telice io 1 bik.
E
ICCAVICt
KLJUČ
Najbolje, naffraM$e, reko U
Iz črne kronike nasilne smrti
Samomor! m smrtne nesreče — Pogum živih in smrti namenjenih — Nesrečna ljubezen — Strah pred kaznijo, pijanost, du-
ševna zmedenost
Vsak dan se ponavljata v dnevnem časopisju dve rubriki pod naslovom »Samomori« in »Smrtne nesreče«. Po navadi ne obsegata več nego 20, 30 vrstic in ljudje ju skoraj niti ne pre* berejo, saj je malo novega v njiju ra* zen imen, kar bi godilo želji po senza« cijah v širokih masah čitajočega ob* činstva. In vendar se skriva pod tema naslovoma grozotni seznam morilne usode, vrhunec vseh tragedij, ki jih je sposobno človeško pleme.
Žetev enega samega leta.
Ce bi se hoteli zamisliti v statistike nasilne smrti, bodisi prostovoljne smr* ti samomorilcev ali neprostovoljne smrtno ponesrečenih, bi kaj kmalu prišli do prepričanja, da je malo dru* gih vzrokov, ki bi zahtevali toliko žr* tev kakor ta dva. L. 1927. je končalo v samem Berlinu s samomorom okrog 1700 oseb pot svojega življenja, 1800 pa so jih pobrale razne nesreče. Toda število neuspelih samomorov je bilo trikratno in število nesreč brez smrt* nega izida, to se pravi samo z lažjimi ali težjimi poškodbami je bilo še več* je. V istem letu je bilo na Dunaju 879 samomorov in 690 smrtnih nesreč, po vsej Avstriji 2180 samomorov in 2883 smrtnih nesreč. V desetih naj* večjih nemških mestih je bilo pred* lanskim skupaj preko 8000 žrtev na* Silne smrti.
Dunajski statistični urad je sestavil seznam samomorov in smrtnih nesreč ta. razna evropska mesta. Tz tega se* znama sledi, da je nasilna smrt v zad* njih letih pobirala vedno več žrtev, v lanskem letu za okroglo 10—20 odstot* kov več nego pred dvaisetimi leti. Na 100.000 prebivalcev velikih mest odpa* de letno povprečno 41 samomorov in 45 smr+nih nesreč. Največ samomorov se izvrši v Hamburgu, v Berlinu in na Dima i". paimanj v Kolnu, največ smrtnih nesreč se zgodi v Hamburgu, Frankfurtu ob Meni in v Kolnu, naj* mani na Dunaju, v Budimpešti in v Lipskem.
Pogum ali strahopetnost?
2e od kar se godijo samomori na svetu, se ljudje prepirajo o vprašanju: da*li zahteva ta način smrti poguma ali pa ga je uvrstiti med strahopetna dejanja, v toliko namreč ker bi samo* morilni kandidati ne imeli poguma pre* našati življenie, kakršno je. Tega vprašanja ne bomo bržkone nikoli re* šili in celo tisti, ki so kdaj poskusili samomor, bi po vsej priliki ne dali za* dovoljivega odgovora. Toda to vpra* sanje še zdaleka ni tako važno kakor tisto o vzrokih, ki ženejo ljudi v pro* stovolini pobeg iz življenja. In tu nas dovedejo statistike do točnih in pre* senetliivih ugotovitev. Največ samo* morov se primeri namreč iz strahu prH bolezni io. bolečinami in celo — navidezen paradoks — iz strahu pred smrtio. Komai tretjina samomorilnih poskusov iz takšnih vzrokv se izjalovi. Čisto drugače je s samomorilnimi po* skusi radi nesrečne ljubezni. Komai četrtina jih uspe. Samomorov radi prepirov v družini se posreči komaj
Damam
za lepo Jesen
prelep, modem damski plašč, sebi pa Trenchcoats plašč iz ateljeja tvrdke DRAGO SCHWAB, LJUBLJANA
Prometna občila in samomorilci
sedmi del, samomorov iz užaljenosti, strahu pred kaznijo, v duševni zmede* nosti in v pijanosti se konča samo po« lovica s smrtjo, samomorov radi bede samo tretjina.
Strup, plin, revolver, vrv... Tudi o načinih prostovoljne smrti nam vedo statistike povedati mnogo zanimivega. Nekateri načini so bolj uspešni nego drugi in zdi se, da so v zvezi z večjim ali manjšim poželenjem po smrti važnejšim ali manj važnim vzrokom, ki navaja samomorilnega kan* didata v preziranje življenja. Najudob* nejši in najbolj dosegljivi način smrti je pač smrt s plinom, ker takšnih slu* čajev je največ. Uspe jih pa le tretji* na. Strup je drugo najčešče sredstvo, ki se ga poslužujejo naveličanci življer nja. Je pa resnica, da umre zelo malo ljudi, ki so posegli po tem sredstvu in večina jih odnese le težke razjednine in druge poškodbe, ki se počasi izle* čijo. Vrv in revolver sta med najbolj izdatnimi sredstvi, ker se posreči re* siti manj nego polovico vseh onih, ki se ju poslužujejo. Še zanesljivejši so skoki iz višjih nadstropij in pod vlak, najmanj pa umre onih smrtnih kandi* datov, ki so si izbrali skok v vodo. Smrt na cesti. Stitistike nam vedo bolj malo pove* dati o neprostovoljnih nasilnih smrtih, čeprav jih je več nego uspelih samo« morov. Še najbolje so poučene o mj* srečah na ulicah, zlasti o tistih, ki jih povzročajo vozila. Toda le dva odstot* ka teh nsreč se končata res s smrtjo, ostalih 98 odst oa z lažjimi in težiimi poškodbami. Tako je trčilo 1. 1927. v Evropi na ulicah kakšnih 10.000 vozil, ubitih pa je bilo le 68 oseb. Največ smrtnih žrtev zahtevajo seveda osebni avtomobili, potem motorna kolesa, po* tem tovorni avtomobili, najmanj pa cestne železnice. Na teh pa je bilo iste* ga leta spet največ poškodb, celih 2652. Krivi pa so bili po ogromni ve* čini potniki sami, ki so skakali z dr* večih voz ali nanje, da bi pridobili morda eno minuto časa.
Gosna Kathe Stresemarmova
Nemški listi posvečajo še sedaj, ko je pokojni nemški zunanji minister in veliki pacifist dr. Gustav Stresemann že pokopan, tople članke njegovemu spominu. Ob tej priliki ne pozabljajo na njegovo vdovo, ki mu je stala vse življenje zvesto ob strani in ki jo ie njegova smrt zadela neizmerno huje nego vsakega drugega človeka. Dasi 50 jo zdravniki že pred meseci opozorili na neizbežnost moževe smrti, vendar jo je ta udarec stri popolnoma. Uboga žena se je zaprla v svojo sobo, sama s svojo bolečino in nikomur se ni po* srečilo, da bi govoril tiste dni ž njo, celo ne državni vladi, ki se je hotela dogovoriti ž njo radi pogreba.
Pokojni državnik se je seznanil s svojo poznejšo ženo, ko še ni štel 25 let. Takrat je bil še preprost sindikus. Tudi ona je bila zelo mlada in hči ie preveč dobro situirane berlinske me* ščanske družine Kleefeldove. L. 1903. sta se mlada človeka poročila in nista imela nič drugega razen svoje Ijubez* ni, razumnosti in ambicijoznosti. To* da ta ju je spravila naprej in ves čas, ko se je dvigal dr. Stresemann od stopnje do stopnje višje, mu je bila žena zvesta svetovalka in sodelavka. Njiju stremljenje je bilo kronano z največjim uspehom, ko je postal dr. Stresemann pred šestimi leti državni
kancelar ln potem zunanji minister. Takrat so se neki nemški krogi, ki ne morejo pozabiti preteklost* bali, da bi njegova žena ne bila sposobna za izvrševanje reprezentacijskih dolžno* sti. No, ga. Stresemannova je sijajno dokazala, da zna biti tudi velika da* ma, kakršna bi naj bila po mnenju teh krogov. Vse je govorilo, da bi si dr. Stresemann kot zunanji minister ne mogel izbrati boljše družice, nego mu je bila ona. Sedaj pa je zanjo vse končano. Mož ji ni zapustil bogve kakšno imetje, ker se je ves čas svoje politične karijere in kot minister še celo skrbno čuval vsakih poslov v svoj prid. Tako bo njegova vdova na* vezana sedaj na podporo svojih dveh odraslih sinov in svojega brata, zbor* niškega predsednika dr. von Klee* felda.
owt francoske glasbe. — STOGKMOLM 20: Koo-oert orkestra in soJistvo. — 22.10: Komorna glasba. —
Sreda, 9. oktobra
LJUBLJANA 12-30: Reprodorcirana glasba. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasbe.
—	13.30: Poročita Iz dnevnikov. — 17: Koncert radio-orkestra. — 19: Francoska doba med Slovenci (prof. Kranjec). — 19.30: Francoščina. — 20: Prenos simfoničnega koncerta iz Prage. — 22: Napoved časa ra poročila. —22.15: Koncert radio-orkestra.
četrtek 10. oktobra
LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borza, reprod. glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 17: Koncert radio-orkestra. — 18.30: Angleščina. — 19: Predavanje u naravoslovja. — 19.30: Tedenski pregled domačih ia tujih dogodkov. — 19-30: Prenos iz opere. — 22: Napoved časa ta poročila. — 22J5: Koncert radio-orkestra.
ZAGREB 1(2-30: Reproducirana glasba. — 17JO: Popoldanski koncert. — 19-30: Prenos opere iz Ljubljane. — BEOGRAD 20-30: Koncert radio-kvarteta. — 31.30: Poročila. — 21.45: Koncert lahke godbe. — PRAGA 16-30: Koncert komorne glasbe. — 19.05: Laika godba orkestra. — 20: Veseloigra. — 22.15: Reprod. glasba. — BRNO 16.30: Prenos koncerta iz Prage. — 19.06: Večerni koncert orkestra. — 20: Prenos programa rt Prage. — 22.15: Koncert vojaške godbe. — VARŠAVA 17.45: Koncert komorne glasbe. — 19.25: Lahka godba. — 20JO: Orkestralen koncert ra harfe. — 23: Oodba za ples. — DUNAJ ti: Dopoldanski koncert. — 16: Koncert kvarteta. — 20: Revija. — 21: Življenje v dunajskem Rratru. — BERLIN 18.20: Reuterjev« skladbe. — 20: Charpentienjerva opera »Luiea«. — Godba za ples. — FRANKFURT 16.15: Orkestralen ta pevski koncert. — 20: Prenos koncerta fe Stnttgar-ta. — 21: Klavirski koncert. — 22: Koncert orkestra. — 23: Literarno uglasbeni program. — LANGBNBtEKO 1735: Zborovski koncert. — 20.40: Tretje dedanje VVajgneTjev« opeTe »Srog-fried«. — Latfhka godba ®a pSes. — STUTTGART 16.15: Koncert iz FranJrfiirta. — 20: Pevski večer. — 21.30: Prenos programa fe Framkitarta. — BUDIMPEŠTA 9-.15: Dopoldanski koncert. — 17.40: Ciganska godba. — 20: Klavirske ta vio-fimske sooa/te. — 21: Lahka glasba. — Ciganska godba, — LONDON 21: Koncert lahke glasbe. — 22-36: Vioirmskii koncert. —» 23-30: Oodba »a ples.
—	RIM 17JO: Popoldanski" koncert. —01: Kon-
Najpopolnt io. in najcenejši aza množenje, poslednji uspeh nemške	industrije. Multor Co, Beograd, OMIičev	venac br. 25. Telef. 33-01.	201a
Prodam 1600 kom. belega
akacije vega(bagrem) lesa
starega 40 do 45 let. Bazaibia deti lina 30 do 60 onv Višina 18 do 20 m. Les je še na panju. Oddaljeno od požarevške železniške postaje 15 fam. Za oeno ta pogoje s« je obrniti na g. M. D. Stevanoviča na telef. 38—78 aii oa Makenzijeva hr. 4, Beograd.	12374
10—20 vagonov zgodnjega
II
in zelje na vagone kupim.
Najnižje ponudbe tudi za beli
krompir je nasloviti na: Em. Ebeospangera nasl. Bjelovar
fla mnotodtojn«
naših klijentov objavljamo vsako sredo zahvalnice o Figolu.
Maribor, 18. iebrtrarja 1927.
P. n.
lekarna dr. SEMELIČ. Dubrovnik 2
Blagovolite mi poštno obratno poslati še 5 steklenic »Figola«.
Dolžnost moja Je, da se Vam ob tej priliki zahvalim, da sem potom Vašega zdravilnega proizvoda »Figol< zadobil nazaj svoje popolno zdravja na želodcu, tako, da se počutim Bb uporabi Vašega predomenjenega proizvoda popolnoma ozdravljenega.
Beležim z izrazom naltopleje hvaležnosti z odličnim spoštovanjem
DAVORIN GOZDNIKAR, knjigovodja pri tt. Fr. Rozman & Co.
Razen za gori navedeno boiezen Je F;sol sigurno zdravilo pri neurejenih prebavilih. t. 1. želodcu ta črevah ter l njimi v zvezi bolezni ledvic, Jeter, glavo-bola, brezspanja ta hemeroidov. Figo! proizvaja ta razpošilja proti povzetja
lekarna dr. Semellč v Dubrovnika 2.
Cena: 3 steklenicam 105 Dta, 8 steki. 245 Dta, 1 poskusni steklenici 40 Dta.
Industrija ogljikove kisline
Adam Philippovfč
ZEMUN, tovarna ogljikove kisline. PANCEVO, glavno skladišče.
Podružnice:
BEOGRAD, Karadjordjeva 13.	NOVI SAD, Futoski put 36.
Kompletne naprave ta proizvodnjo soda-vode. — NaJmovejSi patentirani aparati za soda-vodo ta brezalkoholne pijače. Vse novitete v sadnih esencah za brezalkoholne pijače. — Veliko skladišče sifanskih ta limonadmta
steklenic i® samo čeških tovarn aa steklo. Ilustrirani katalogi ta proračuni brezplačno. — Najnižje cene ta točna postrežba. Ugodni plačilni pogoji.

Maiinovec
s najfinejšim sladkorjem vkuhan. brez vsake kemi&ne primesi, garantirano naraven.
se dobi v lekarni dr. a Plccotl Ljubliana I ks 20 Dla Pri večjem odjemu ceneje — Razpošilja se po pošti ta železnici.
Mesečni ščitnik »Vindabona«
garantirano ne prepuščajoč, danes neposrešijšv, ker so pasovi pri sedenju, športu ta plesu nezadostni, radi česar se pokvari obleka ta spodnje perilo. »Vindabona« Je mehka se da prati ta tudi kuhati, Je neporuSljiva, samo 30 gramov težka. Mnogo zahvataic! Cena 75 Din. Mesečna pre-ve®a »Feminosal« dolga leta uporabljiva, higi-fenično najpopolnejša preveza 125 Din. Naročite še danes!	123 4
»AURORA«, sekt. 16. NOVI SAD, Žefeznttfca 38.
Razpis.
Podpisani Cestni odbor
12366
razpisuje službo tajnika,
ki bi obenem nadziral -budi cestne proge. — Prošnje z navedbo dosedanjega zaposlenja je vposlati na naslov ■podpisanega cestnega odbora ter je navesti tudi zahtevke glede plaiče. — Nastop službe po dogovoru. — Prošnje je vložiti do vključno 15, oktobra t. 1.
Okrajni cestni odbor ▼ Sevnici ob Savi.
Naš dragi oče, stari oče brat in stric, gospod
Franc Štirn
lesni trgovec m posestnik v Hrašah SO
je dne 7. oktobra Po dolgem mučnem trpljenju v 68. letu starosta boguvdano preminul.
Pogreb predragega pokojnika bo v sredo, 9. oktobra ob 10. uri na farno pokopališče v Smledniku. Bodi Jezus njemiu milostljivl
Št Janž na Dolenjskem — Vodice nad Ljubljano,
dne 7. oktobra 1929.
2ALUJOCI OSTALI
99
Donald Keyhoe:
Gusar t oblakih"
Letalski roman
Rdeče letalo Je s •pobešenim desnim krilom dospelo do tal in moštvo se je z vseh strani usulo proti njemu. Za trenutek je menil Dick, da je vse v redu, a tedajci je letalo omahnilo na drugo stran in levo krilo se je zlomilo ob prvem dotiku z zemljo. Nos letala se je zaril v tla in. Mary je vrglo naprej, ob orodno ploščo. Mnotžica ljudi, ki se je zgrnila okoli razbitine, je skrila Dicku vse ©stalo.
Kakor hitro je pristal, se je zavihtil s svojega aeropflana in zdir-fel preko ravnice. Stari Rand je že držal Mary v naročju, ko se je Dick preril skozi ljudi
»Nič hudega ji ni, Trent,« je rekel s potolaženim, hvaležnim šepetom. »Nazadnje je res omedlela, a ranjena mi.*
»Mary je pogumno dekle,« je hlastno rekel Dick. »Glave ni izgubila — samo to je bilo njena rešitev.«
Z vseh strani so ga jeli obsipati z vprašanji. Toda njemu se je zdajci zahotelo, da bi bil daleč, daleč od ljudi.
Preden ga je utegnil Rand ustaviti, je odhitel preko polja k poštnemu letalu, ki je že čakalo, da ga odnese na njegov današnji službeni polet proti vzhodu.
6. poglavje.
Kaj se Je doslej zgodilo.
Dicka Trenta prv; <kn v službi zračne pošte je videti dan raz-•očaranja. Canmichael, načelnik postaje, mu zaradi snežnega viharja prepove polet preko Skalnih gor£. Zdajci pa se odpro vrata; v pisarno stopi stari Rand, lastnik podjetja, in njegova hči. Rand ima važno pismo za svojega sina. Dick se ponudi, da poleti z njim na določeni kraj. Ko se stari mož obotavlja, pravi hči, da verjame Trentu: izpolnil bo svojo nalogo. Presunjen po tem dokazu zaupanja, odleti Dick v vihar, vso pot misleč na lepo devojko. Čudežno se mu posreči, da preleti nevarno gorsko sotesko. Ko prispe na kraj namena, najde T,omimyja Randa pijanega v igralnici. V pismu je poročilo nadzoTovalne oblasti, da Tommy popiva. Vkljub pravilom leti Dick s Tommyjem nazaj, da bi ga obvaroval odslovitve. Carmf-chael ju vidi, ko pristaneta, in zagrozi Dicku, da ga bodo spodili. Ko pa pokličejo Dicka k Randu, sliši za svoje dejanje samo pohvalo; obenem se zave, da je zaljubljen v njegovo hčer. Drugi dan na letališču pripoveduje Dick tovarišu Lawsonu o svojem izumu »pisanja na nebo«. V tem vidi Mary Randovo, kako vzleti v svojem letalu in izgubi ilevo kolo. Diok ji reši življenje s tem, da poleti za njo in ji prepreči usodni pristanek. Njeno letalo se poškoduje, toda sama ostane živa in zdrava in Dick ie junak dneva.
Dvadnevmi oddih na onem koncu proge se je zdel Dicku sila dolg.
Več nego enkrat je obžaloval, da je tako naglo odletel, ne da bi bil prej govoril z Mary ali njenim očetom. Toda ob misli na njuno ganjenost in hvaležnost se je oglašal v njem zdrav odpor. Bil je vesel, da je rešil Mary življenje; to je bilo zanj dovolj nagrade.
A izdaj je že koprnel po svidenju z njo in čas mu je hudo pritiskal na dušo.Med tem čakanjem se je nekoliko bolje seznanil s Tommy-jem Random. Nič ni kazalo, da bi bila nedavna izkušnja spame-tila tega razvajenega in prikupnega dečka. Mirno je priznal Didku, da hodi vsak večer v Duveenovo igralnico in da ima svoj posebni sistem, s katerim namerava v najdoglednejšem času razbiti banko. Toda o Tomu so se širile še hujše vesti, glasovi o umazanih liubav-
nih i s torij ah, ki so se zdeli Dicku dokaj verjetni. JVUadi človek se ženskam ni znal upirati, one pa njemu ne.
Zgodaj zjutraj je bilo, ko se je Dick odpravil na polet proti domu. Po svojih računih je moral dospeti nekako v prvih jutranjih urah, in ker je bilo vreme lepo, je res priletel brez neprilik.
Ko je pristal, je stopil v letalsko barako in našel Lawsona že napravljenega, da odleti na zapad. Lawson je zamišljeno pušil cigareto.
Diok je od nestrpnosti štel minute. Okoli desetih se Je hotel »glasiti pri Randovih in zdaj je bilo komaj pet. Kako dolgo bo moral še čakati!
Lawson je mirno opazoval njegov obraz. In zdajci je izprego-voril:
»Dobra prijatelja sva, dečko. Mislim, da 'bi vam vendarle lahko povedaL Poslavljam se.«
»Od poklica? Zakaj neki?« je vprašal Dick.
Lawson se je zarežal. »Ženim se,« je dejal.
Dick je ostrmel. Glejte si ga, glejte, mirnega, odkritoličnega starega Lawsona. Zeni se! Še nikoli ni bilo prišlo Dicku na um, da bi utegni! biti tudi Lawson zaljubljen. Ničesar takega mu ni bil povedal.
»Ali — čujte — zakaj bi se morali v tem primeru posloviti od letalstva?«
»Ona tako hoče. Skušal sem jo prepričati, da ni letanje za veščega pilota nič bolj nevarno od navadnega prehoda preko ulice in da se večine letalskih nesreč pripeti amaterjem, ki se klatijo po zraku brez diplom in z zanemarjenimi letali. Toda ni me hotela poslušati Saj veste, kako je to. Skratka, moje slave je konec.«
Lawson se je muzal, toda zdelo se je, da se njegove oči smehljajo nekomu, ,ki je daleč od njega. »To bo moj poslednji polet,« je končal. »Nikomur še nisem povedal razen vam. A zanimiv bo, zanimiv; takega še ni bilo zlepa.«
»Kako mislite?«
»Ne morem vam povedati. Rekli so mi, da ne smem. Malo preden ste prileteli, je bil tukaj stari Rand. Zabičil mi je, naj ne povem ničesar.«
Diok si je belil glavo, Češ, kaj neki misli tovariš, toda čez pol ure, ko se je jel Lawson res odpravljati, je na prste izračunal, kam pes taco moli. Namestu običajnega voza se je bil pripeljal oklopni avtomobil in oboroženi stražniki so zanesli težek tovor v poštni oddelek Lawsonoveza letala.
MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492. 3492
ifCdcr hoče
da me mu pomije po pemti namlov aH QaQo druge informacijo tieoeo mm matih oglasov naj priloži v *nam/eah a cteer ne lic prejel odgovora t * Z^mBm
CENE MALIM OGLASOM:
Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda l Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842.
Staro železo
(Guss) in drugo, star baker, medenine nikel, aluminij, cink, svinec, cin, bronce in dr. Vam plačuje najbolje 12385
FRANC STCPICA, železnina
Ljubljana, Gosposvetska cesta 1
U


Šivilje
njene krznarskega dela takoj aprejme Semko, Ljub-(ui, Miklošičeva, cesta.
35001
Mesar, vajenca
aprejmem takioj. Predno«* imajo tisti, ki »o ee le nekaj časa uSiH. Ponudbe na *g!a«. oddelek »Jutra« pod itfro »Mssardki vajenec«.
35035
No žar. pomočnika
sprejmem za Ljuhljano. — Ponudbe na oglas. oddelek •Jutra« pod »Nožareki«.
86012
Čevljar, pomočnika
s v»o ostabo v hiši sprejme JoSbo Jakopin, Isr-ftodeaee.	«8017
Šiviljo - pomočnico fn vajenko
aprajtaie Zora Kos, Kranj it. 80. — Predstaviti se je osebno.	35020
Šiviljo tn
2—3 učence
za strojno pletenje sprejmem. Naslov v ogk®?®? oddelku »Jutra«. S50S8
Vratarja za tvornico
sprejmem. Vpokojeni orožniki ali stražniki imajo prednost Brezpogojna zanesljivost, primerna izobrazba in poštenost eo predpogoji. Pismene ponudbe s točnimi podatki na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vratar, natoralno stanovanje«.	34486
Vajenca
za sedlarsko ln ličar, obrt,
s hrano, stanovanjem in obleko sprejme takoj Fran Wisjan, Ljubljana, Kolodvorska uide* 25. 85048
Dekle
vajeno šivanja, sprejmem takoj. Naslov v oglasnem od/delku »Jntra«. 35041
Mesar, pomočnika
dobro izurjenega v izdela-■♦i vsakovrstnih mesnih izdelkov, eprejmem. Ponudbe ea ograani oddelek »Jutra« pod Šifro »St. 720«. 35036
Frizerko
perfefctao sprejmem takoj za stalno ali vsaj za en mesec. Ponudbe na oglasni oddeldk »Jutra« pod šifro »Ptuj«.
Brivskega
pomočnika
mlajšega sprejme takoj Štefan Juvanc, Trebnje — Dolenjrieo.	35005
Pletiljo
dobro Izurjeno sprejme takoj v stalno službo z vso oskrbo, Marija Debevc, trgovka na Stari Vrhniti. p. Vrhnika.	85008
Pridno dekle
i znamjem kuhe, za vsa M Sna dela eprejmem 1 8 osebam Plača po dogovoru JfaeJov v oglasnem oddelku »Jutra«.	35021
Prodajalko
tnešane stToke, ki bi pomagala tudi pri gospodinjstvu, sprejmem takoj ali e 15. t. m Hrana in eta-sovanje v hiši. Plača po dogovoru. Naetov v cgla«. oddelku »Jutra«. 35032
Za pomoč
gospodinji
r kuhinji in gostilni iščem pošteno in pridno dekie — čedne zunanjosti. Ponudbe s sldko na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Pošt-e-»a moč«.	34999
Prodajalka
»možna slov. in nemškega Jealka, dobd službo v trgovini mešanega blaga Ivan Schaaperl, Dobrna .pri Ce-
Mlado kuharico
za navadno restavracijsko fcubinjo s T) r e j m e Ernest Ručigaj, Kranj 104. 85049
Postrežnico
«Tiifcio, mirno in pridno sprejmem za pospravljanje nark&ttranih sob, med J48. in 1. uro. Na^itov v oela.«. oddelku »Jutra«. 85074
Frizerko
dobro moč, sprejmem v f talno službo. Na«lov pove oglasni oddelek »Jutra«.
35086
Izkušen livar
Dob! takoj nameščanje. — Ponudbe na Osjeflkii TJe-vaonicu željeza i tivoraien strojeva d. d.. Ortjek.
S3076
Oblikovalca - livarja
šablon, izkušenega sprejmemo takoj za našo livarno. Stanovanje v tovarni. Ponudbe na. 0«je5kn ljevao-nicu žeiljeza i tvornicu «tro-jeva d. d., Osijek. 85077
Klepar, pomočnika
dobro Izurjenega sprejme takoj Jugo Luc. Puharieva ulica S.	S5037
Trgovski pomočnik
samo dobre v manufafctur-ni strold izvežban. dobi mesto. Ponudbe na narfov: L. Pauser. manufaikturi«t en gres, Maribor. 85095
Vju.
85006
Frizerja (ko)
dobrega ondulerja, « 15. oktobrom sprejme v stalno službo, a p'.ačo po dogovoru. Jovo Sekš, brivec v Litiji.	34647
Učenko
pridno, pošteno. močno, »dravo, dobro računarico. K Je dOTŠ'la 2 meščanski šoli, sprejmem Prednost imajo deklice z dežele Franc Blatnik, trg. z me-šandm blagom in žganjem, Lukovica nri Domžalah
84978
Sobarico
• dobrimi spričevali, vajeno šivanja in likanja, — •prejmem Vpraša se: Dal-»atinova ulica 15. n. nad.
34944
Klepar, pomočnika
•prejme takoj Ignac Tome. Mengeš.	34939
Kroj. pomočnika
la splošna dela sprejme takoj Jamko PuSnik. Poliča-»e.	34904
Natakarico
Sčem za takoj Na«lov v po možnosti Dolenjko — oglasnem oddelkn »Jutra«. glgt8
Tapetniškega
pomočnika
mladega anrejme tako: Valentin A-rknn, tanetnik — Trbovlje n.	85063
Mlado dekle
ed 18—90 let. ki ima veselje do kuhan ia in kuhinjskih del, prijazno In za-nesUlvo — tudi začetnico «lprefanem Naslov v c:rla*. oddelku »Jutra/. 95060
Dva mlajša mesarja prekaievaJca
«prerrr»m Prodnost imaio T Liubljani izučeni. Ponudbe na tvrdfto Evald Po. povit, Ljubljana. 34308
Služkinjo
?amosioino. pridno, zanesljivo iD pošteno snrejmem takoj na deželo. Naslov v osladnem oddelku »JutTa«.
85090
Zastupnik
se trati	za prodaju masti slanine,	paprike i izvan kartelni	benzina i petroleja —	Desider Loderer, Sombor.	84649
Obrača se pažnja
zastopnikom in podzastop nikom. da dobe sajugod nejše pogoje za prodajo državnih vrednostnih papirjev in zlatnikov na odplačilo — kakor tudi drugih predmetov pri banki »Agra-ria«, Beograd, Obiličev ve-nao br. 85.	20«
Dame In gospode
boljše, kj občujejo v inteligentnih krogih, iščem za razpečevanje novih in posebno lepih umetnin. Izvršljivo tudi poleg poklica. — »Omnia«, Miklošičeva 14.
S5062
Moderna šola
novih jezikov
francoščina, angleščina, ita-lijan., nemščina, ruščina.
Otroški vrtec
poučevani« nemščine —
Gosposvetska cesta St. 16,
pritličj«. Vpisovanje od 6. do 8. ure zvečer. 34090
Strojno Pletlljstvo
je edina ugodna Drilika za takojšnjo dosego dobrega zaslužka In lastnega pod jetja bret posebnih stroškov ln zamude časa Učne tečaje s* lahko nastODi vsak tan. Najboljši pletilnt stroji »Walter« vedno v veliki Izbiri na zalogi. F Kos. Ljubljana. Židovska it. i	191
Prva oblast, koncesijonlrana
šoferska šola
Camornik, Ljubljana (Jogo avto), Daaajak* cesta K.
Telefon 8236 Strokovnjaku teoretični uouk in praktične vožnje n* različnih moder nih avtomobilih, s pričet kom t i a k e e • o r * e g a 854
Učitelja
iščem za nemžfco konver-zaoijo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Nemščina«.	35070
Nemec Išče učitelja
za pouk slovenščine. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Nemec«.
85073
Nemško govoriti
s« vsakdo nauSi po moji metodi. — Salendrova 4/TT.
84971

Dekle
vajeno v trgovini in gospodinjstvu, želi premeniti službo. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dekle«	85011
Blagajničarka
z dveletno prakso in znanjem slov. ter nemškega jezika m fIov. stenografije, dobra raSunarica, želi primerne 6lužbe. Cenj. dopise na »Bolog, Sevnica 203«.
34965
Hotelir! Natakar! Voditeljica kuhinje
v hotelu, želi vstopiti kot družabniea r hotelsko podjetje ali pa č* bi skujmo i zmožnim natakarjem vzela hotfl v najem Ponudbe prosim na oglasni oddelek »Jutra« pod »A K. M. 66« 34170
Mesto gospodinje
najraje h gospodu, želi pošteno in zanesljivo deftle. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« ood šifro »Poštena gospodinja«	35033
Mesto Inkasanta
želi dobiti vesten, zanesljiv In kavcije zmožen sta rejši vpokojeneo — Ponudbe na Oglasni oddelek »Jutra« pod »Inkasant«.
34590
Prlv. ples. učitelja
za posebne uro iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« po-i šifre »Ples«.
35080
Inštrukcije
daje šesčošolec za vse nižje razrede. Naflov v oglas, oddelku »Jutra« 34997
Inštrukcije
za srednje šole daje akademik. Valentin Vottaiikova ulica 6, Moste-Ljubljana.
34890
Otroci
se Igraje nauče francoščine in nemščine po moji metodi. Salendrova 4, JI.
34971
Klavir igrati
pravilno ee vsak nauči po moji metodi. Pod Trančo št. 2/31, desno	34692
Oblastveno konceslonlrana
šoferska šola
I. Gaberščlk, bivši komisar za 9oferske Izpite —
Ljnbljana, BIelwetsova cesta štev. 52.
Praktični in teoretični pouk na podlagi najmodernejših pripomočkov. Tečaji permanentni. Poučujem tudi privatno	85085
Korespondentlnja
slovenskega, nemškega, sr-bohrvatekeg« (deloma italijanskega) Jedka. dobra knjigovodlnja z veSletno prakso, išče takojšnje ev. poznejše namestitve. Cenj. dopise na ogl odd. Jutra pod: -fT-Tromna 26«.
34987
Gospodična
vešča vseh pisarniških del išče večernega dela — Cenjene ponudbe pod Sfro »Dobre delo« na oglasni oddelek »Jutra« S4874
Deček . sirota
ki is dovršil orv! razred meščanske šole. bi se rad učil krojaštva v kakem večjem kraju na deželi. _ Cenjene oonudbe na oirlas oddelek »Jutra« r>od J'fro •n«mi!l=no srce« 34821
Mesto hišnika
sprejme državni nameiiče-lec takoj ali z novembrom Vešč je tudi mizarske obrti. Ponudbe na o?las oddelek »Jutra« r»od značko »Hišnik«	84747
Služkinja
?amosto.ina. pridna in po-Steni, išče službo pri dobrih ljudeh. — Naslov v (7re?or?ičevi ulici 18/1 _ Maribor.	34681
Brivski pomočnik
25 le* star. dober buM 5tu-cer In onduler, išče stažbo s 15. t. m. — Ponudbe na naslov: Anton la.-ašfrič. nri Dolencu. Ljubljana — Poljanska cesita 51. 850-14
Brivski pomočnik
onditler. bn-bisrturer. za takoj otalmo me«t.o Nanlov v oglasnem oddelku Jutra.
S50W
Natakarica
taiVni želi alnShfl v manjši, bolmi gootiM. Ponudbe n» oirla«. oddelek »Jutra« nod Šifro »P. R.-	86024
Blagajničarka
z znanjem nemščine, dobra računarica, želi premeniti mesto s 15. oktobrom ali novembrom Event. gre tudi kot pisarniška moč. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Ljubljančanka r.	35047
Mesto hišnice
iSSem pri bolj® gospe. — Namesto plačila za stanovanje, bi opravljala vsa hišna dela — Naslov pove podružnica »Jutra« v Celju 85097
Brivski pomočnik
Slavonec, perfekten delavec, kakor tudi bubi stri-žec, išče nameščenje v Liubljani. Nar topi lahko 25. t. m. Naslov v oela«. oddelku »Jutra«. 35096
Zaboje
raznih velikosti poceni proda Bogataj. Kongresni trg ft. 19	85028
Različne kočije
konjsko onremo. osebne sanke »Crassl« in čistokrvne mlade pse »PoMne« prodam iz zapuščine M. Hra-šovee-Homan v HadovlUci.
85001
Peči na žagovlno
naibolišera sistema in najbolj trnežne izdeluje In no zelo nizki ceni raznošilia tudi ns noskušnjo R Ja kelj. Slovenjgradec 34214
Puhasto perje
kg pc 88 Dit razpošiliam no povzetju, najmanj 5 kg Potem čiste belo eosje k? no 180 Din In čist beli rrah po Din 300 kg — L Brozovlč. kemlčka čistio na perja Zagreb Hioa 82.
182
Žepne baterije
Vedno sveže v poljudni mmožiri. Trgovci popusti Slavo Rolar. Ljnbljana, Dunajska cesta 82. 84986
Lesena ločilna stena
6 m dolga, 2.30 visoka, lepe izdelana, naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«	85008
Werthehn blagajna
pisalni stioj in Filter aparat za pijače, naiprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	35058
Bučno olje
novo po 20 Din liter, dospelo. VlktOT Sober, Ljubljana, Sv. Jakoba trg št 4 85065
2 lončeni peči
prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35050
Dva rabljena
parna kotla
sistem Menier, po 112 m' kurilne ploskve, za 6 atmosfer napetosti, dolžina zgornjih kotlov po 7 m. premer 1.20 m, ki ee Jih lahko rabi kot tanke za olje ali podobno, sta poceni naprodaj v splošni bolnici v Ljubljani. — Ponudbe sprejema ravnateljstvo bolnice do 1. novembra t. 1.	35079
Avtomobili
Chevrolet Tonring, model
1927,	v najboljšem stanju vožen ca 15.000 km — luksuzna Izvedba, usnja ta prevleka, 2 rezervni kolesi, Din 33.000;
Chevrolet Tonring, model
1928,	2 rezervni kolesi, prevožen 18.000 km — Din 32(K)0;
Fiat 591 Šport, zavore na 4 kolesa, skoraj nove gume, Din 32.000 ;
Roland Pillain Šport Tonring, štirisedežen. Din 30.000;
Renault, štirisedežen. odprt. majhen, dobro ohranjen. 25.000 Din;
Citroen Tonring. malo vožen. dobro ohranjen — Din 22.000:
Peugeot Tonring, 24 HP. v dobrem stanju, vožen 17.000 km. Din 25.000;
Peugeot mali. poltovorni. ▼ dobrem stanja. 4—15 HP, Din 19.000;
Fiat 503 Touring v telo dobrem stanju. 30.000 Din:
Erskine Touring, skoraj nove ?ume, mal: vožen. Din 40.000;
Austro Dalmler z dvojno karoserijo, zaprto in odprto. Še«tsedežf;n. 65 HP 6 cil. 46 000 Din-
V. ln M. Barešič A
C o.. Ljubljana. Dunajska 196
Avto-hladilnlke
blatnike in drugo popravi rtrokoTno. hitro in poceni Gustav Pue. kleparetvo — Ljubljana, nasproti tobačne tovarne.	305
Limusina
lepa. 5tiri«edežna. najmodernejše opremljena, v najboljšem 6tanjn. z porabo 10 litrov bencina, po telo ugodni ceni naprodaj. Pojasnila hi na ogCad v raži »Union«.	94761
Novo moško kolo
dirkalno, prodam. Naslov v oglaeaiem oddelku »Jutra«.
85013

Štedilnik
dobro ohranjen, kfcnim. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	35084
Gostilno
na avstrijski meji. na prometni točki poleg trga, s 7 orali zemlje prodam — Naslov pove ogla« oddelek »Jntra«.	»4603
Nova hišica
zelo prikupna, krita s opeko, 2 lep* parketirani sobi, kabinet, velika kuhinja — električna razsvetljava, 8 kleti, lepa stavbna parcela
bo naprodaj na prostovoljni Javni dražbi v nedeljo, dne 18. oktobra ob 3 % popoldne. — Dražba as vrši pri Mariji Mihclčič v Višnji gori št. 29 na Dolenjskem — 5 minut od kolodvora.	84228
Hišo z vrtom
njivo ln travnikom, v Velikih Laščah, nasproti elektrarni, radi preselitve telo ugoino prodam Pojasnila daje Pintar, Ljubljana Ceiovška cesta 89.
Mesna Industrija
Naprodaj vačje podjetje za izdelovanje mesnih izdelkov a tozadevnimi stroji. Prostori eo primerni sa vsak tovarniški obrat. — Podjetje ima tndi razne druse koncesije. Pogoji ugodni. Ponudbe na ogi odd. »Jutra« pod »Mema industrija«	»4674
Posestvo
z gostilno ln tirafiko. ▼ M5-žini mesta Celja prodam. Naslov r upravi »JutTa* v Celju.	85099
H ^^ ^
20% ne kron. bone
k n p v 1 e Pu&ka Itediona Oeijek.	84096

13
Salonsko ogledalo
nebruieno, 95 X 215 cm veliko, kakor tudi 6 stolov in troje karnis prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	35085
Novo spalnico
kuhinjo, šivalni stroj, tridelno predeobno omaro, palmo in japonsko šah mizico zaradi odpotovanja takoj oddam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	34955
Pisalno mizo
in drugo pisarniško opremo kupim. — Ponudbe na pcžtni predal 122, Ljubljana.	33058
77/
Zimski moški plašč
dobro ehranjen, prodam za 800 Din. NasJov pove ogl. oddelek »Jutra«. 35029
2aket In mod. hlače
skoraj novo, prodam. Naslov pove oglasni oddelek »JutTa«.	3306I
Moške hlače
ženske klobuke, čevlje, obleko in preproge poceni prodam. Naslov v oglamern oddelku »Jntra«. 35075
Zajtrkovalnlco
s točenjem alkoholnih pijač. v prometni uHci Ljubljane oddam na račun osebi, ki je zmožna kavcije. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zmožna kavcije«.	35014
3 pisarn, prostore
krasne, v Mariboru. Slovenska u'Sci 8 oddam takoj. Vprašati istotam pri h Kraku, alli pa v trgovini s premogom Tinnaner. Gregorčičeva ulica 9. Maribor.
84885
Skladišče aH
delavnico
18 m dolgo in 9 m široko oddam na dirorišču na Rimski cee« 1».	34i5g
Mehanično
delavnico
za popravila motor, koles potrebujemo in damo v to svrho lokal v sredini mesta breanlačno. Pojasnila daje H. Kenda, L Vohljam a. Mestni trg 17.	36023
Steklar, trgovina
rentabilna, v katero se ev. lahko uvede tudi druge predmete, v zelo prometnem mestu province, radi
bolezni naprodaj. Ponudbe na oglasni oddelek >Jat>4< pod »Steklo«.	34892
Trgovski lokal
oddam na prometnem kra ju blizu cerkve, v velikem trga v Savinjski dolini. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
Trgovina
z mešanim blagom, na križišču cest ugodno naprodaj
Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Ugodno 550«.
84665
Lep lokal
v Industrijskem kraju, pripraven ta čevljarja ali trgovino a usnjem, oddam. Ponudbe na ogla«, oddelefk »Jutra« pod značko »Dobro mesto«.	84893
V sredini Celja
Hčem trgovski lokal. Po-nudihe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Prometna toSta«.	85104
Pekarno
vzaan« v najem Irman, Maribor, Frankopanova uHca št. 85.	85093

Jabolka
za prežanje, več vagonov, fco. postaja, nudi najceneje Bud Peterlin — Sv Peter pod Gorami. 84668
Več 1000 kg Jabolk
zdravih, prodam po 2 Din. Poizve se: Bivša pivovarna Laško.	84958
Namizna Jabolka
od 8 Din naprej bom prodajal 9. oktobra ua stojnicah Krekovega trga. Interesente vabim, da Izkoristijo ugodi o priliko. 84933
Dolenjsko grozdje
iz Trške gore Je razstavljeno pri »Blagaju« (Lazarini) na Sv. Jakoba trgu št. 8.
35064
Hlode
hrastove in lipove kupuje v vsaki množini parna žaga V. Scagnetti v Ljubljani 198
Deske
bratove, Jesenove, Javorje-ve In hrastove, od 30—101) mm prodam večjo množino
Ponudbe na oglas. o-Melek »Jutra« pod »Dolenjsko«
33045
Učiteljica
sprejme v sredini mesta dijakinjo v dobro oskrbo. Naslov v oglasnem cddelku »Jutra«.	35010
Srednješolca
snreime-m v celotno oskrbo Na-Jov v oglasnem oddelku »Jutra«.	85082
Kdor nima
stanovanja
se mu nudi opremljeno stanovanje z vso oskrbo v hiši. a'i s sounorabo kuhinje in pralnice Naslov v ogl. oddelku »Jutra« 84924
Stanovanje
dvosobno in enoeohno. s n-itiklinami takoj oddam. Na-4ov v ogla-nem odde'kn »Jutra«.	34850
Pritlično stanovanje
S narket.iranih sob in pritiklin, z elektriko in vodovodom, zračno ter Mino cestne železnice oddam s 1. novembrom. Na^ov pove oglasni oddelek »Jutra«
34842
Stanovanje
3—4 sob In nritiklin. s 15. aH koncem januarja iščem, »vent. odstopim v zameno rtanovanje 4 sob na neri-ferlji. Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra« pod šifro »Trgovec 64«	84064
Stanovanje
snažne sobice In kuhinj«
iSčom s 1 novembrom na Sv Petra ce«fci. Taboru. Bohoričevi. Ravnikar!««*!. ZaJoksrirvi al! Martinovi cesti Cenjene ponadhe n* o tri a» oddelek »Jutra« nod »Plačam točno«	3485?
Solnčno stanovanje
9 «ob in kuhinie. t balkonom, v I. nadetr. oddani s 1. novembrom. E'ektrika in vodovod. Naelcv pove '»»Isanl ttMdflk »Jutra«.
85056
Stanovanje
8 sob, kuhinje ln kabineta
iščem 1 majem. Kdor preskrbi ali odda, dobi za nagrado Že sedaj celoletni gledališki abonma na dva parterna sedeža. Dopise na oglas oddelek »Jutra« pod »Maj 1930«	38043
Stanovanje
8 sob in kohinje ter 1 sobe in kuhinj«, v GoriSah nad Kranjem odda Edvard Dolenc, Kranj.	SS037
Stanovanje
sobe in kuhinje Bče vdova • 2 otroci. — Ponudbe na oelas oddelek »Jutra« pod »Tiha«.	350GB

Opremljeno sobo
strogo separirano in z električno razsvetljavo išče po-spod v bližini kavarne Evropa. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj aH 1. november«.
35027
Kot sostanovalca
1 dobro domaČo h r a a o sprejmem « 15. oktobfom boljšega gospoda Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«.
88003
Prazno sobo
lepo. veliko, zrafcn* In fjretlo. s strogo * operiranim vhodom oddam takioj na Bregu samostojni dami. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Oktober **W 85010
Sobo
event. tudi s hrano	oddam gosnolu. Naslov v oelas
oddelku »Jutra«	85009
Sostanovalko
sprejmem. Naslov oddeTku »Jutra«.
oelas.
35019
Opremljeno sobo
s prostim vbodom, elektriko in parketom, oddam na
FriSkovcn 6 — poleg Belgijske vojašnice (15018
2 opremljeni sobi
Naslov t egl. odd. Jutra, oddan • 15 oktobrom. — 84978
Lepo, zračno sobo
oddaim 8 solidnim« ro«V doma « 15 oktobrom — event. tudi z zaitrkom. oa Starem trgu 17/m. 84897
Sobo z 2 posteljama
za i starejši dami iščem za takoj t okolišu Mirja Ponudbe sa oglasni oddelek »Jutra« pod »Začasno«
8487«
2 opremljeni sobi
s postrežbo, event. « hrano iščem za 2 osebi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Bfro »Dve osebi«.
85067
Opremljeno sobo
lepe, mesečno, v sredini mest«, s prostim vhodom, v parterju. x eiektr. rai-■=vetljavo dam v najem. — Pismene ponudbe pod šifro »Lena soba« na oglasni od delek »Jutra«	S5069
Lepo sobo
oddam boljSi o«eM v vili pri sv. Jožefu. Na«Sov nove oglasni oddelek »Jntra«.
8505«
Opremljeno sobo
lepo in veliko, cddam zakoncema brez otrok ali t gospodoma. 1 vso oskrbo v centru mesta. — Istotam
sprejemam abooente na dobro domačo hrano. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«.	85067
Opremljeno sobo
separirano, išče s 1. novembrom 1929 g>o=pod, ki je mese&ro 14 dni odsoten. — Ponudbe s navedbo cen« itd. na ogl. oddelek Jutra pod »Mirna stranka 85«.
35046
Lepo sobo
s posebnim vhodom in elektriko, pripravno za pisar-no. takoj oddan. Poizve se na Starem trgu št 19, n. nadstr.	S5039
Lepo sobo
t eiektr. razsvetljavo in posebnim vho-'om 1» sto**, njic, oddaim t a': o j 1 aii 2 gospodoma, ozir. gospodičnama. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 33042
Sostanovalca
prsprorteea surejmem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	S50.V1
Solnčno sobo
"•etiko In leno. t i posteljama oddam za 860 Din mesečno. Conjeme p!«m«ne ponudbe na o?las. oddelek »Jutra« pod Sfro »B' ru«.
95051
Sostanovalko
sprejmem z vso oskrbo. — Istotam <*w»imem tudi več
abonentov
na dobro domačo hrano. Na«4ov v oglasnem oddelku »Jutra«.	35081
Opremljeno sobo
« posteljo In dtvasom oddam na BMveiaovi e. B/TTT — da«o»	851«
Sobo
takoj gospodu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	35083
Sobo
za obrtno šolo oddam gospodu ali gOflpodič-ni za 300 Din mese6no. Poizve «• t ogla«, oddelku Jntra.
35068
Opremljeno sobo
lepo, oddam takoj gospodični. Naslov v oglatem oddeTku »Jutra«. 35066
Dcpiti
Upanje
Llubhu Te brezmejno. FHI. pojasni položaj — potolaži me takoj.	35007
Vdovec
48 let star. s trgovino temeljnih pridelkov ln gostilniško koncesijo, spreten in marljiv, išče starejšo osebo, lahko tudi vdovo brez otrok. Id j« dobrega srca in ima rada otsvke. — Potrebno M bilo sekaj gotovine, n pov*dlfo trgovine Ponudb« • (Uko na podružnice »Jutra« v Mariboru pod Sfno »Dalmatfaec«
S50&1
M «t J,4.4,,it* A. Diplomirani pravnik
mlad ta Inteligenten, poroči takoj gospodično srednje starosti, • premoženjem. —
Ponudbe 1 sliko" na ogla.«, oddelek »Jutra« pod šifro »Pravnik«.	85022
Posestnik
trgovec In gostilničar —
vdovec bre« otrok, star 42 let, želi takoj poročiti go-npodično v starosti od 25 do 30 let, čedne zunanjosti in neomadeževane preteklosti, trgovsko naobraženo, fci naj po možnosti hna absolrvirano trg. šolo aH trgovski' tečaj. Premoženje popolnoma postranska stvar Na anonimna pii-ma brez sliks se ne ozh-a. Ponudb« s slfko na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Srečna bodočnost 880«. 85018
mUUMUM^M
Harmonij ali
majši klavir
dobro ohranjen kupimo. — Ponudbe < navedbo cene na naslOv: Rak Jote, Ljnbljana, Miklošičeva e. 22/1.
86064
Peteline
(Leghorn) t najboljšim rodovnikom. 3—6 mesecev star«, prodajamo po cenah po 80 Din naprej. Gallus-Farm. Bačka, Topola
54041
"■"Ti i
Zavoj z obleko
ter raznimi listi se je zgubil od Križev pri Tržiču do Medvod dne 5. t. m. med 3. in 5. uro na glav. ni cesti. Pošten najditelj «e prosi, da proti nagradi odda v ogl oddelku »Jutra«. Valentin Dolničar. 33069
Kleparske stroje
vseh vrst, znamke Mach & Fišer. Hronov, ima stalno v zalogi Rudolf Deržaj v Ljubljani, Kolodvorska ul. št. 88 811
Bencin motor
4 HP, ie rabljen, dobro ohranjen, prodam za ceno 8300 Din. Stevo Marcijan, Dob pri Domžalah. 34945
Lanz lokomobile
od 30 HP. ugodno naprodaj. Na ogled ▼ obratu Pojasnil« daje Ferdo Lani er, Industrija drva d. d., Zagreb, Nova cesta 34896
Lokom obilo
55 HP, skoraj novo, « pred-kuriščem za žagovin«, pol-nojaremnlk 65 cm, veneci-janko 100 cm, za-jmar, krajšate e in cirlkularje za frize. vso napravo za pralnico in sušilnico, z novimi najmodernejšimi stroji, napravo za brušenje žag, tram«m.isi-je, jermenice, jeimenja ta kompletno žago, stroj za izdelavo parketov in ladijskega poda trostranski ter Nut in krajšati)! stroj predam. Ogleda se lahko vse v obratu. Ponudbe na ogl. oddelek »JutTa« pod šifro »Kompletna žaga«. 33 0
Cenjenim damam
se priporočam za prvovrstno in trajno ondtfira-nj« ter striženje v vseh oblikah. Vjekoslav GJurin. Maribor, Jurčičeva štev. 9 84993
Opozorilo
Dolgov«, ki jih na lahkomiselni način dela okrog znancev in drugod Anton JapelJ, vsled razmer v katerih živi, ni plačnika. — Najmanj pa Jih more poravnati njegova žena Marija Japelj.	85072
Otomane
od 550 d« 850 * različnih vzorcih, prvovrsten lasten itdelek. vzorkovana. plišasta pregrinjala za otomane a 600, Ia 750, salon ske garniture, divane mo-droce. zanesljivo najboljše blago kupite pri
Rudolf Sever
tapetništvo □ Mariji« trt it. t 47/1
Družba »Ilirija« Dunajska cesta 46
Trboveljski premog
Šlezijski premog
KOKS ca industrijo in
kovače
KOKS ca centralne kar j a ve
OGLJE
DRVA najboijše kvalitete
Telefon itev. 28*0
»CONTINENTAL«
najboljši pisalni stroj
nad 400.000 v rabi. Samoprodaja:
IVAN LEGAT, Maribor, Vetrlnjska ulica 30
Telef. tat. 2434.
Trgovski sdr- lokal
aa Miklošičevi cesti, •
ivemi izložbenim! okni v femeri 8.61X5.30 'm 2 velikim skladiščem se xWa v naj-em. Naskev te poiave v glasnem kldeMcu »Jutra«.
Za Jugoslovanski patent 5t. 1793 od 1. aprila 1923. oa:
»Postopek za proizvajanje vJskoze-svile od najfinejših niti lz slabokisllh kopelji od amonijakove
soli«. (VerfaJtren	mr Herstelhimg *emstfad5®er
Viskoseseide aus	schwach&auren Ammoniaiksalz-badem«) in
dominski patent	St. 1796. od 1. aprila 1923 na:
»Postopek za Izdelovanje niti iz vlskoze s po* močjo kislih kopeli Iz amonijeve soU.c (»Ver-fahren »ur HerstelliM« ven Viskoseladem vermit-tetet sauren Atnmonsaltzbždern«) se iščejo kupci ali odjemafci licenc.
Cenj. ponudbe na: kiz. Milan Šuklje, Ljubljana, Beethovnova ulica 2.	12397
Slamoreznice Reporeznice Mesoreznice Brzoparilniike
Trijerje	1
Travniške in poljske brane, pljuge peči in štedilnike Kotle za žganje Orodje za sadjarje in vse poljedelsko orodje Vam nudi po najnižjih cenah
Fr. Stupica, Ljubljana,
Gosposvetska cesta 1.
+
V globoki žalosti naznanjamo, da }e naš iskreno ljubljeni siffli brat, stric in sivak, gospod
Franc Šramel
■radnik pri tvrdkl SchacMer la Verov*ek
dne 7. t. m. po dal.Sem trpljenju, previden s tolažili svete vere mimo preminul.
Pogreb nepozabnega bo v sredo, dne 9. oiktobra 1929 ob uri popoldne iz mrtvašnice spJošae bolnice na pokopa-liKe k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 7. oktobra 1929.
HEDVIGA,
mati.
ANTON, fin. uradnik v p., oče.
ANTON, VLADIMIR. MAKS, BOGOMIR, bratje rn ostali sorodniki.
I. žrebanje II II. žrebanje II III. žrebanje II IV. ž r e b a n j e
8. julija 1929.
6. avgusta 1929.
10. septembra 1929.
7. oktobra 1929.
Dln80.ooo Din 8O.000 Din 8O.000 Din 8O.000
s srečko št. 93.204
s srečko št. 102.192
s srečko št 9.277
Din 6O.000 Din 6O.000
s srečko št. 93.306
s srečko št. 5151
Din 40.OOO Din 40«®oo
s srečko št. 88.498
s srečko št. 89.642
s srečko št. 21.378
Din 60.000
s srečko št. 107.047
Din 15.ooo
s srečko št. 82.376
Skorai vsi glavni dobitki so torei doblfeni
Prihodnje žrebanje: od 7. novembra do 2. decembra 1929.
dnevno.
Bankovno komanditno društvo A. REINI
Preradovicev trg: 5.
ZAGREB
Crajeva nlica S,
Trg kralja Tomfslava 17.
ZASTOPNIKA za BOSNO
Slovenska tovarna iščeza svojega že več let delujočega rn najbolje uvedenega zastopnika še eno tovarno, ki hi rada plasirala svoje izdelke v Bosni v svrho skupne prodaje in večje rentabilnosti potovanja. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Bosna«.	12371
53 Cet pomade Qnna <e&UCag (£0$ som dnna VtiCtag)
•«r
IOTOBIE LOKOMOTIVE
za pogon s surovim oljem

DIESEL-MOTOBNE LOKOMOTIVE
za lahke proge — osobito poceni pogon. Popolnoma sigurne in trpežne skozi dolga leta ob največjem obremenjenju. Počenši od 7-5 HP; teža v pogonu 2.5 to. za tir 500 m/m ali več.
OBEN8TEIN i KOPFEL O. O.
Zagreb, Samostanska 211. Telefon 50-64
1404
Zahvala.
Prav lepa hvala vsem. ki $<te na§e©a nesrečnega otroka
Janezka
spremili na zadnji poti, za izraae sožalja in poklonite v cvetja, Gosp. dr. Plušenjakfu, ki je takoj prifaitel, hoteč muditi svojo pomoč; gosp. ravnatelju in učiteljs>tvu meščanske gole na Rakeku tier součencem, ki so pokrili s cvetjem grob, izrekli svoj otročji prijateljski »Z Bogom« in zapeli: »Da drobne ptičice po jo spet v domačem gaj', toda Janezka nikdar več ne bo nazaj!«
BegunSe pri Cerknici, 9. oktobra 1929.
12375
France Medenovi
Milijoni (®oas>4, mM. in otrok) so reS® svoj« tace s CsiHa* pociado Kar te ie tekoni 53 tet po vsem sveta iakaaaJo ioot oajboljše, to bo tudi vam pomagalo. Toda ne čakafce, da vam lasje rapidno pridno izpadat« ali. da izgube sv odo naravno lepoto, temveč naročite ie danes ea-raituro (ipomado ia pritilkJane) za Din 85.—, 125.— ali 200.—. Ze 53 tet svetovno znana CsiMag pomada odtwa<v nadležnd prhljaj v teJou 48 ar, prepreči nadaljnje izpadanje ISs, povzroči nov močan porast !3s povsod tam. kjer se 5e nahajajo živiljenia zmožne Lasne koreninice, daje ta sem zopet naraven lesk, svilnato mehkobo in obvaruje pred predčasno osive-Iostjo. Naročite še danes ia naslovite natančno:
^urcra" se Rt. It, «Y© vi Sad, Zelexnictca 38
12180
I
I
Osebno mikavnost
uniči dami rast brade ia nezaželjeaih dlačic. — •CITOKUR. odpravi pri enkratni uporabi takoj vse nadležne dlačice s koreninami vred. Ne draži kože in je priporočana od zriravnikov; mnogo zahvalnih priznanj. Uspeh zajamčen, sicer se denar vrne. Cena Dan 14, 3 steklenice 45 Din.
Dr. NikoL Kem6ny, Košice, poštni predal 12/M7, ČSR.
Na najprometneišem mesta t Mursld Soboti se proda iz proste roke tepa, velika, 16 tet stara, enonadstr opna
trgovska hiša
z dvema trgovskima tokalima (venem trgovina mešanega blaga m manutakture, v dru-gem trgovina čevljev ta zastopstvo Siagenjevih šivalnih strojev), z enim velikim io enim manjšim stanovanjem, o-dvetniško pisarno in lepimi kletmi. Vsako stanovanje je opremljeno s kopalnico. V hiši >e vodovod in elektrika. Zraven hiše je veliko dvorišče, lep obsežen vrt, iti pride lahko kot stavbena parcela v poštev. Pojasnila se daje v trgovini Brata Bramen v Murski Soboti.
&Ca}en}e }e strup S
našimi VS(-aY«°»f,eK,m.°re	odvadlt< ^ravju škodujočega kafenia z
Aurora" sekt. 16. Novi Sad, Željeznička 38.
Drvarska industrija v Bosni sprejme:
poštenega, »učenega
mizarja kot prirezovalca
za stavbno mizarstvo in hišno opremo, biti mora vešč v oforafitt-navamju in izdelovanju načrtov In še enega poštenega
mizarja kot mojstra
za Izdelovanje zabojev. Mora biti istotako vešč obračanavaaifa to sit rojev za izdelovanje lesa.
Fomittdfbe s prepisi spričeval ter navedbo pdač. zahtev Je poslati na o®!, odd »Jutra« pod »Poslovodja 88*.
Zahvala.
Veliko tekstilno podjetje išče
v pomoč prodajnemu disponeratu
i
zvrstnega uradnika
ki je bil že zaposlen v prodajnem oddelku kake tekstilne tovarne ali en-gros- trgovine. Obvladati mora perfektno hrvatski in nemški jezik ter biti izurjen korespondemt. Obširne ponudbe •na ogl. oddelek »Jutra« pod »St 183.«
1234
Sedaj, ko smo potožili k večnemu počitku našega dragega sina, iskrenega brata
Mirko Kovača
♦j
*
šde sedaj se s skromnimi besedami zahvaljujemo vsem, ki so nas skušali utolažiti in olajšati grozoto nepojmljive Usode, ki se ji onemogli klanjamo. Prav srčna hvala vsem. Globoko hvaležnost čutimo do vseh onih, ki so darovali vence in cvetje, ter spremili pokojnika na božjo njivo. Srčna hvala rudniški godbi, »Glasbenemu društvu Zagorje« in pevskemu društvu »Loški glas« za giflljive žalostinke.
Ohranite našamiu nesrečnemu Mirku svetal spomin!
Loke pri Zagorju. 7. oktobra 1929.
Žalujoča rodbina Kovač.
12370
♦i
♦ i
♦	I
♦	i ♦j
* *
♦i
♦i