235. številka. a. Trst. v sredo dne 16. oktobra 1902. Tečaj XXVII „EDINOST" Izhaia enkrat na dan. rszun nedelj in praznikov, ob 4 uri popoludlie. Naročnina znaša : za celo leto........24 kron za pol leta........12 „ ta Četrt leta...........6 „ za en me-^ec........ 2 kroni Naročnino je plm evati naprej. Na na-roČbe \>rfr. priložene naročnine se uprava ne ozira. Po tobakarnah v Trstu «e prodajajo po-tamezre -tevilt < po 6 siotink (3 nvf.»: izven Trsta j.a j-o 8 stotinfc <4 nvč ) Telefon Mr. 870. Glasilo političnega društva ,,Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč. Oglasi ee računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popuatoin Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklainac-ije in oghise sprejema upravništvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo in tiskarna «e nahajata v ulici Carintia stv. 12. Upravništvo ln sprejemanje inseratov v ulici Molin piccolo ~tv. II. nadstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Zaključki. 11. Na izvestne prigovore od izvestnih stranij smo že pripravljeni. Ljudje, ki najeminentneji način za dokazovanje patrijotizma Dahajajo v tem, da vse hvalijo, da se jim vse vidi prav in umestno, kar so ukrenili in kar ukrepajo krmitelji države ; ljudje, ki (kakor avtomati) hitro zatiskajo svoje oči, čim bi morali videti — grehe državne uprave ; ljudje, ki točno govore o drugih stvareh, kadar bi morali govoriti, da so oni, ki 'so odgovorni, spravili državo v poguben položaj, in ki se — končno — odlikujejo s posebno ročnostjo, kadar treba očitati pomanjkanje patrijotizma in lojalnosti onim, katerim se ne zdi vse prav in lepo v tej ljubi državi in ki nočejo v p. n. gospodi podobnih državnikih videti same kri-stilizirane modrosti, marveč so radi tako drzni, da tudi na višo adreeo govore — resnico: taki ljudje nam bodo gotovo oporekali, da to vendar ne gre, da se na podlagi kakih brošur, spisanih od nenormalnih ljudij, pišejo splošne sentence. To, kar je obseženo v brošurah »AU-deutschland« in »O du mein Oesterreich«, to da bo — nam porečejo — le fantazma-gorije, utopije, produkti možganov, prenapetih v n:rodnh — če jih že omenjajo — spoštovana diuž na hvaliteljev vsega omalovažujejo ter se delajo, kakor da jim taki pojavi služijo le v dokaz nenormalnosti in zato tudi obne moglosti državi neprijaznih elementov, torej v dokaz, da je položaj države uprav idiličen PODLISTEK 117 na vse strani in da je vse v državi in na sunaj urejeno tako, da sploh ne more biti bolje ! Pojavi nemške irredente so jim le brezpomembni oblačk', ki le povečujejo u tis, da je okolo njih vse jasno na obzorju... ! Ako smemo verjeti — in težko se je braniti, ker se nam propoveduje že dvajset let v tonu globokega prepričanja — vsemu, kar nam zatrjajo krmitelji države, potem moramo tudi verjeti, da vnanja politika naše monarhije ni bila fe nikdar tako srečna in vspešna, in nikdar še tako blagodejna za narode v mejah in onkraj mej, nego je dve desetletij sem, odkar smo v zvezi z Nemčijo in Italijo. Nikdar še tli ni bil evropski mir tako trdno fundiran, nego je v tej dobi. .Seveda ne sme biti Človek tako malenkosten — in hvalitelji vsega, kar je, so visoko vzvišeni nad malenkosti —, da bi se dajal vznemirjati od bagatel, kakor so na pr. : živa nezadovoljnost med večino lastnih narodov radi notranje politike, ki je v glavnem posledica vnanje politike, zgubljanje vpliva monarhije ^in simpatij, tam, kjer so angaževani veliki interesi države za bodočnost — med narodi na Balkanu — radi notranje in vnanje politike mo-na 1 hije, obnemoglost naše polovice nasproti ogrski, katera obnemoglost je konsekvenca zistema itd. itd. itd. In izlasti našo zvezo z Nemčijo nam slikajo kakor pravi blagoslov srečne usode. Iz te zveze nam sicer rasejo razni neljubi pojavi, kakoišen sti ravno večkrat omenjeni brošuri »Alldeutschland« in »O du mein Oesterreich!« Tudi temu ni oporekati, da je tendencija takih brošur nezdružljiva s samostojnostjo, celokupnostjo, suvereniteto in — častjo monarhije ; ali to tla nas ne sme motiti, ker to da pišejo le ljudje, ki ne štejejo, katerih tudi ne treba upoštevati, ker nikdo ne upošteva njih in ne posluša. To da so ljudje, ki le veliko kriče in nič ne uplivajo; konfuzne glave, s katerimi ne zgublja časa resen človek. Kdor sledi dogodkom političnega življenja v naši monarhiji, ta mora kar strmeti na nonšjlanci, ki jo kažejo naši državniki nasproti vsenemški propagandi : nasproti mnogovrstnosti pot in sredstev, katerih se poslužuje ta propaganda — proračunjeno, zistematično, čudovito vstrajnostjo. V redno je torej, da se nekoliko poba-vimo z vprašanjem: ali ta propaganda res nima nikake nade do končnega vspeha ? Ali je gigantskim velikonemškim načrtom res usojeno, da ostanejo utopije, sanje ? Ali jim je Ves pritisnjen znak neizvedljivoeti 1 Ali je ta propaganda res tako nenevarna, kakor se nam zatrjuje ? Ali je torej res opravičena nonšolanca naših državnikov nasproti vsenemški propagandi ? Ali ni marveč v tej propagandi mnogo resnosti, ali ne sloni ista tudi na reelnih podlagah, ali ne bi bilo torej onim. ki so odgovorni za integrittto in suvereniteto države, v dolžnost, da računajo z vsenemškim gibanjem kakor z reelnim in vsega uvaževanja vrednim faktorjem in da bi — mesto da Tudi to je pravo. Proti komu pa naj bi se mogla ta poštena obsodba taperiti bolj opravičeno, nego proti italijanskima društvoma »Lega Nazionale« in »Dante Ali -ghieri« ? Šole teh dveh društev se snujejo z namenom, da zavzemljejo tuje ozemlje — ozemlje Hrvatov in Slovencev ! Dalje je rekel isti govornik: »Mi izjavljamo tu pred vsemi, da ga ni nobenega razloga, da ga ni čutetva na vsem svetu, ki bi imelo pravico, zahtevati od naroda ali od posamičnika. da bi žrtvoval to, kar potrebuje za življenje, ker to bi pomenjalo, za- ma se prezirajo — vršili umetnost politike, ki je; h te vati njegovo pogubo.« ravno v glavnem v — preveniranju ? Ali bi To čutstvo mora sp« števati vsakdo in j:m ne bilo to v dolžnost tembolj, da ne soglašati z gospodom Hortisem. Slovenci in ostavijo svojim naslednikom žalostne zapu- Hrvatje izjavljajo za-se prav isto. Zakaj ščine : uloge onih, ki — po toči zvonijo ?! pa Italijani ne spoštujejo tega I č u t s t v a pri Hrvatih in SI ove n-Politični oregied. ' c i h ? ! Zakaj gredo Italijani za tem, da bi V Trstu. 15. obtobra 1902. Slovencem in Hrvatom odvzeli to, kar ti po-Italijani. Nemci in Slovenci. Pro trebujejo za življenje? test društva »Associazione Patria« proti »Siid- j Tako prihaja, da mej tem, ko Italijani rki« daje »Agramer Tagblattu« povod, da hočejo poireti Hrvate in Slovence, se Nemei bavi aktuvelnim predmetom, s katerim se pripravljajo, da poži<5 nas in — njih ! Za-zaporedoma bavimo tudi mi v svojih član ' grebški list izjavlja, da bi bilo le naravno, kili. Oziraje se na ostra in opravičena očitanja ako bi se Italijani združili se Slovenci in na adreso »Sfulmarke« na shodu »Patrie«, j Hrvati proti Nemcem. Ali Italijani nočejo dokazuje zagrebški list vso kričečo nedosled- | tega zato, ker so njihove aspiracije istotako nost laških gospodov, vso kričečo diskrepanco protinaravue, kakor one Nemcev. Nemci so med takimi neoporečnimi sentencami, teme- j krivični, ako zahtevajo gospodstvo od lialti-lječimi v zakonih pravičnosti in morale ter v škeg-t morja pa do in preko Adrije! Isto-prinoipu svobode, in med njihovimi dejanji, tako krivična so prizadevanja Italijanov v oziroma vsakdanjim postopanjem nasproti last- našem Primorju in njihova poželjenja na nim slovenskim sode.želsnom. Nekoliko pra- vztočni obali Adrije. vih principov — pravi »Tagblatt — so -Jeden govornikov je rekel na shodu gospoda postavili na zboru »Patrie«, le »Patrie« : »Narava je vsakemu narodu ozna-škoda, da jih ne aplicira dosledno —njihova čila meje, Nemcem je dala Nemčijo, Fran-lastna stranka ! Eden gospodov je menil n. eozom Francijo, Italijanom.... »lepo deželo...« pr. : »Poskuse, naperjene proti kakemu na- Tu je vladni zastopnik posegel govorniku v rodu, je označiti kakor zločinstva, ker žalijo besedo, ker je umel, da je govornik hotel človeštvo, kar je največi zločin U aludirati, da Istia, Dalmacija in Trst pripa- To je jako lepo povedano. Mari pa Itali- dajo tej »lepi deželi«, zato in sicer ker tu bivajo jani v Primorju ne delajo dan na dan ta-i Italijani. kega zločina proti Hrvatom in Slovencem ?! To pa je krivo stališče. V Trstu so Na shodu »Patrie« je bilo čuti tudi sicer Italijani v veČini, v Istri se že krčijo izrek : »Tudi ko bi naše (italijansko) pleme v odločno manjšino, dočim se v Dalmaciji ne bilo tako slavno in tudi ko bi morali pod- izgubljajo. V tem krivem stališču Italijanov, leči barbarom, bi imeli vendar še vedno pra- da so to italijanske dežele, je vir vsemu zlu. vico, da nas morajo spoštovati«. »Agramer Tagblatt« zaključuje: »Tako Gotovo! Ali kako se to strinja s pre- vidimo dve društvi (Lega in Siidmt rk), ki — tenzijami Italijanov za hegemonijo, katere stoječi na iligitimnih tleh — zastopati dve zahteve hočejo oni opravičevati ravno se različn'", ali vendar enako krivični ideji. Eno svojo baje višo kulturo nasproti < teh društev zastopa irredentistiško, drugo hrvatsko slovenski ? ! pangermansko idejo. Eno in drugo društvo Glede snovanja nemikih šol v Trstu je stremili po nečem, kar ne pripada ne enemu rekel Hortis: »To tekmovanje glede šol bi ne drugemu. A mej tem, ko se irredentov-bilo plemenito, ako ne bi bil s tem spojen sko društvo bori proti pangermanski poplavi, namen za okupiranje tujega ozemlja«. gladi ravno tej poslednji poti MELITA. Povest iz naše tebe. t»pts*l J*s!p Evren Tomič; prevedel Radi. Drugi del. X. I-totako so delali agitatorji Branimirjevi, soeebno njegovi uradniki in uslužbenci, mej katerimi so gozdarji igrali največo ulogo. Oni so istotako zbirali kmete iz Grabaričevega taboija, pa so jim govorili : — Ljudje, ne zgubljajte pameti, ne dajajte se premotiti! iSedaj se sučejo okolo vas, vedno mileje, vedno eladkeje, olječajo vam to in ono in vas hočejo premamiti. A kje s3 bili do sedaj, dokler niso bile volitve pred vratmi ?.... Ali hočete voliti Grabariča... A kuj vam je on?... .Ie-li kedaj pomagal komu ^od vas?... Mara on za vas kakor za lanjski sneg !... A naš go»podar, recite ssmi Kdo je kedaj še za- stonj potrkal na njegove vrata ?... Ako si potreboval denarja, dal ti ga je; ako si potreboval plug, brano, ali semena za setev, karkoli, vse si dobil; ako potrebuješ žira za prašiče, gospodar ti odpira svoje šume ; ako so ti otroci goli in bosi, on ti jih oblači in obuva ; ako treba zidati šolo, on daje največ, če tudi ni prisiljen, samo da je tebi laglje ; 1 torej : on je z vami vsaki čas, prej in po volitvah, in njemu naj bi se zamerili?! »Nočemo *e zameriti našemu gospodarju, ne !« — so protestirali kmetje. »Zakaj pa hočete voliti druzega?«, so vprašali agitatorji. »Eh, kaj Čemo gospoda pravijo, da je tako bolje za nas«. »Čakajte, rije, da le mine volitev... potem boste videli, kaj je za vas bolje... Se že srečamo v šumi, ako Bog da«, so grozili vlastelinski gozdarji. Tako je bil siromak kmet med dvema ognjema ! Ali to še ni bilo vse. V uoveji čas se je pojavil naenkrat, kakor da je pal iz obla- kov, nepoznan človek v okraj 11, ki je začel maga vam govoriti ?... Vi vedno mislite s tujo rovariti med kmeti. Obšel je bil že ves okraj, glavo in slepi ste ob z Iravih očeh!« zbiral okolo sebe kmete, pa jim držal govore in čital spise, ki so nemal o razburili priprosto ljudstvo. Ko so ga vprašali, kdo je on in odkod je, odgovarjal je, da je socijalist, a rodom iz Bačke, kmet kakor tudi oni. Ta »si-cili3t«, kakor so ga popačeno imenovali kmetje, je postal jako popularen v okraju. V noveji čas je začel zahajati tudi v orlo-vaško grajščinsko krčmo, kjer je zbiral okolo sebe kmete ter jim pripovedoval nenavadne stvari, katere so kmetje slastno poslušali ter brez razlike stranke drvili v krčmo, da so poslušali človeka, ki jih je tipal za pravo 1 žilico. »Ne verujte vi ni jednim, ni drugim« — napotjal jih je neznani prorok —. »Niso lo ljudje, katerim bi mogli verovati. Vi se borite med seboj: eni za enega, drugi za drugega gospadarja. Neumneži ! Vsakdo gre svojim potom za čem, vi pa za ničem... Treba poznati to gospodo... Nikoli n: bil kaput prijatelj kmečke suknje, ali kaj po- »Pa kaj naj storimo, reci !«, ga je vprašal eden od kmetov. »Kaj da naj storite?... Izvolite človeka, do katerega imate zaupanje... Ne kuputaša, ampak onega v kmečki suknji in opankih,od vase sence, ki ve za vaše reve in nadloge, pa boste tudi delali za se... Čas je že, da se tudi nam kmečki sodrugi, kakor nas imenujejo, 6tori po volji«. »A kaj bi to bilo?« — oglasil se je iz gruče radoveden neki volilec. »Kako nič ne veste, a Um onkraj Donave, odkjer sem jaz, ve to vBako dete.... Čujte torej : treba, da se znižajo davki na eno petino, tobak naj se svobodno sadi in žganje po volji kuha, zemljo treba na novo razdeliti med ljudstvo, kakor bo vsakomur prav«. »Kaj nam govoriš tu sedaj« — mu je pal v besedo eden najmogočnejih gospodarjev. (Pride še.) le svojo drugo nezdravo politiko. S tem. da se Italijani bore proti opravičenim in legitimnim aspiracijam Slovencev in Hrvatov in si hočejo priboriti teritorij teh poslednjih, povapeiujejo le namene S u d m a r k e ! To bi morali Italijani vendar enkrat sprevideli ! Jezikovno vprašanje na Češkem in Moravskem. Dr. Koerberjeva temeljna načela glede ur* v na ve jezikovnega vprašanja ca Češkem in Moravskem — katere imamo tiskana pred seboj — se toliko s češkega, kolikor slovanskega stališča sploh, jednostavno nevsprejemljiva. Po prečitanju teh teoaeljnjih načel smo imeli utin, kakor da 90 Nemci .sami diktirali ta načela ! Gotovo pa je, da je g. Koerberja, ko je sestavljal ta elaborat, popolnoma prevladovala nemška sugestija : misel na pravico »prvor«»jenstva« naših Nemcev! Kaj tacega, kar si g. Koerber dovoljuje ponujati moravskim Cehom, 3 četrtiuam prebivalstva v deželi, ramo biti od sedaj najprej pripravljeni, ker, ako se bodo ustaši posluževali guerilskega postopanja, bo turškim Četam, čim bodo v velikem številu hi tele napadati ustaše, prav lahko »razprsevati« slednje, ker se bodo isti namenoma razprševali, da se bodo mogli potem na drugi točki zopet sestati in nepričakovano napasti Turke. Poroča se nadalje, da so ustaši prerezali brzojavno zvezo med Carigradom in Solunom. V Sredcu se zatrjuje, da je v Macedoniji že oOOO dobrovoljcev iz Bolgarije, kateri so oboroženi z Mannlicherjevimi puškam;. (Z Mannlicherjevimi puškami je oborožena tudi naša avstrijska pehota.) Da je macedonsko gibanje dospelo v povsem resen stadij, dokazuje med drugim tudi dejstvo, da je Bolgarija mobilizirala dva oddelka konjice in tri pešpolke, ki se odpošljejo na bolgarsko-turško mejo. V kateri neposredni namen se odpošljejo tja, je postranske važnosti, glavno je, d® ne bi pripustili niti mi qiromašni Slovenci v se odpošljejo in da bodo pripravljeni za uzakonjenje. In s takimi predlogi si je upal j vsako eventuvalnost. — Bržkone so tudi oni dr. Koerber priti Cehom ! bolgarski dobrovoljci, katere smo omenili Težko je ugibati tu, ali g. Koerber res zgoraj, redni bolgarski vojaki in častniki, od-še vedno ne pozna moči in ne umeje duše ( poslani v Bolgarijo kakor dobrovoljci. Še naroda češkega, ali pa mu je morda namen drug fakt je, ki nam potrjuje, da vesti, ki provzročiti, da struna |>oči in da pridejo do- prihajajo iz Mocedonije, v glavnem odgovar- godki, katere ima v računih. Bodi pa kakor hoče: po naši sidbi more biti odgovor Cehov na te predloge le istotako kratek, jajo resnici, in sicer ta, da je turška vlada, ki je sicer tako radodarna z raznimi dementiji, skoraj popolnoma utihnila in je aparat, ki na- noma odrekel službo. Kriza v Srbiji. V Belemgradu se je poprej zatrjevalo, da je ruski odposlanec Ca-rikov dal razumeti srbski vladi, da bi bilo v Livadijo odneslo. kakor odočen: ne!! Nikdar še ni mogel vadno pošilja take -lementije v svet popol- kdo s tako opravičenostjo zaklicati svoj »non possumus«, kakor morejo Cehi sedaj. In želja naša je ta, da bi ga zaklicali zložno, v jeden gas! Ob tem odporu ne sme biti razlike strank, ne sme biti nijans. Taka je bila naša sodba, ko smo sinoči preči tal i doposiani nam dr. Koerberjev elaborat. Današnji liati pa so nas poučili, da smo s to sodbo popolnoma v soglasju s češkimi listi in zastopniki češkega naroria ! Le ti da so izjavili takoj, da se o tem načrtu Koerberjevem niti razpravljati ne da. »Politik« piše n. pr., da so temeljna načela na zastopnike Čeških strank napravila najneugodnejši utis. Nemški jezik da bi s Tržaške vesti. Smrtna kosa. Mlado življenje je ugasnilo danes zjutraj v Barkovljah. Umrl je dijak S. gimnazijalnega razreda, gosp. R a -divoj Bekar. Pokojnik je bil vzgleden mladenič, navdušen sin svojega naroda, priden in nadarjen dijak ter sladka nada svoji rodbini. Bil je tudi priden sotrudnik našemu listu. Do pred par dnevi — dokler je le mogel gibati — je prevajal »Melito« za n3Š podlistek. Neizprosna, huda bolezen je strla vse lepe nade Bekarjevi rodbini, ki sedaj v neizmerni bo'i plaka ob mrtvaškem odru svojega miljenca. Njej velja naše iskreno sočutje. Pogreb bo jutri popoludne ob 4. uri iz hiše žalosti v Barkovljah na tamošuje pokopališče. Uredništvu »Slovenca« v Ljubljani. Na naš ponovljeni poziv, naj nam dokaže, da »Eilinost« deluie v shizmatični tendenci, odgovarja sinočnii »Slovenec« inko-le: »Edinost« Be hudo brani, da ne dela v shizmatičnem smislu, ter pravi, da v Pod-gornikovi trditv% da so »protestantizem, sta-rokatolicizem in glagolsko bogosluženje za zapadne Slovane le paliativna sredstva ob okolnostih, v katerih bi ne bilo možno doseči boljšega«, ni shizmatične tend-ince, ter nam » Čita, da obrekujemo. Mi moremo reči *.daj le to, da gospodje pri »Edinosti« oči-vidno ne vedo, kaj je shizmatična tendenca, če je še celo v takih trditvah ne vidijo. Za nas in za Čitatelje, ki so pazno in z razumom čitali naš zadnji članek, v katerem smo s citati dokazali, da besede Podgorni- prav, ako bi se potovanje kraljevske dvojice sove. da so »protestantizem, starokatolicizem in glagolsko bogosluženje za zapadne Slovane le Tej govorici pa se sedaj oporeka in se palijativna sredstva ob okolnostih, v katerih zatrjuje, da je grof Lamsiorf naznanil srb- ne bi bilo možno doseči boljšega«, se ne na- skemu odposlancu v EJetrogradu, da srbska našajo na versko polje, ampak na v p r a - kraljevska dvojica tudi sedaj ne mare biti šanje bogosl u žnega jezika, ker / vsprejeta v Livadiji, ker carinja še vedno — po besedah g. Podgornika — ne smejo boleha. Slovani gledati samo na bogoslužni jezik, To vest je srbski odposlanec takoj brzo- ampak tudi na bogoslužni obred: za nas in javno sporočil v Niš. Kralj je hitro sklical razsodne čitatelje torej pomenja navedena mini6terski svet. Koje ministerstvo izvedelo, notica iz sinočnjega »S'ovenca« — popolno tem pridobil poleg starih se nove predora- . _ ___- „ r - „„„ ,■ - 1 • . ... . - 11 • . ....... .. . . da se potovanje v 1,1 vadijo ne izvrši, je takoj kapitulacijo, kakor jo sami nismo vi«,. CeSki poslam-i meoijo da j. to že dalo ogtavk() kater0 je kra|j je, ' pričakovali, ker res nismo prikovali, da se . .. , . „ K Wo zlobu .ia se iim vlada snloh noa bližati s T . . . . . .- .. . - - ' ' 1 tatvine koz v vrednosti O-sO.oU IV. j\a a se J m *la<1a 8T loD upa Jl "at S Jutri se baje sestavi novo koalicijsko mini-; »Slovenec« tudi ob tej priliki pokaže takega, aterstvo, v katerem bodo zastopane vse tri kakoršen je bil vedno: neiskren in nelojalen. takimi predlogi. Posl. dr. Pacak in dr. Začek sia Koerberja takoj povedala, da na gcranke Pred8edništvo preVzame baje Fra- Gospoda, roko na srce in priznajte, da ste taki podlagi pogajanje ni možno. Dr. Koerber da je odgovoril na to, da se bo po sporazumljenju me i obemi narodnostmi lahko moglo spremeniti marsikaj. Češki poslanci zahtevajo, da vlada čim prej poskrbi za u vedenje češkega uradnega jezika, ker oni ne t*odo trpeli več nikakega zavlačevanja. Po vsj.rejemu pri ministerskeoi predsedniku imeli so zastopniki čeških strank — razun čtšk:h radikalcev — skupno konfe-ferenco, v Kateri so sklenili izdati sledeči komunike : Zastopniki čeških strank, pozvani na konferenco k ministerskemu predsedniku, s > soglasno sklenili izdelati poseben načrt, ki se v četrtek sporoči v odobrenje posamičnim klubom češkim) in potem predloži vlad:. nasovic, dalmatinski Srb, ki že od svoje mla- tudi vi mnogo krivi na sedanjih podivjanih dosti živi v Srbiji. odnošajili po naših listih!! Iz francozke zbornice. Včeraj se je priredilo v sosednji Nabrežini pevsko društvo istega imena. Ča3tno in ponosno sti nastopali društvi »Nabiežina« in »Hajdrih« s Prošeka. Izlasti nas je veselilo, ko smo videli in čuli, kako svež je zopet naš brat-ki »Hajdrih«. Uprav navdušeni smo bili, izlasti po oficijelni veselici, ko sti društvi s pravim ognjem prepevali v prijateljskem krogu. In ko smo se tako j naslajali na lepem petju, smo se spominjali tudi naše križke »Skale«, ki je zadnje čase utihnila. Živo fc nas je polastila želja, da bi se društvo zopet vzdramilo, da bi tudi mi Križani zopet stopili v kolo pevsko. Vse imamo, če*ar trebamo, le jednega ed'nega nima-no in zato ne delujemo: pevo-vodje nimamo! Ali bi ne hoteli naši prvaki razmišljati o tem, kako bi premagali tudi ta nedostatek ? Morda bi se našla pot, ali kakov način, ako se lotimo stvari z resno in trdno voljo. Tem vrsticam je namen vspod-buditi prijatelje petja v naši vasi, da bi se začeli gibati za zopetno vzbujenje naše ,Skale4. Kjer se vse giblje, tudi ini ne smemo ostati v mrtvilu ! Drugi in lili ! Pišejo nam : Pisec teh vrstic ima priliko videti županske j» čate malone vse naših županskih krajev. Laške občine imajo izključno laške pečate in tako bo gotovo tudi pri drugih narodih naše države. Tudi slovenske občine ?o po ogromni večiui že odpravile dvojezične spake, ali — ne vse ! Ako n. pr. dalmatinske, občine, — izvzemši seveda one, katerih uprave so se v laških rokah — imajo le hrvatske < ziroma srbske pečate — bi bilo le logično, da bi tudi slovenske občine popolnoma iztrebile vsako dvojezičnost — bodi na pečatih, bodi na drugih tiskovinah. Upamo, da bo ta opomin zadostoval. Ako pa ne bi pomagalo to — pridemo zopet nekaterimi imeni na dan ! Iz-pred naših sodišč. Na obtožni klopi pred deželnim sodiščem k» sedeli včeraj : nadzornika težakov pri hangarjih Ivan Zabu-kovič iz Trsta in Ivan G >jak iz Podgrada, dninar Santo Tommasini iz Vivaro in Tomaž Tommasini od istotam, voznik Tvan Kumar n trgovec Angelj Venier iz Bosadelle radi včerajšnji razpravi sta bila Tomaž Tommasini in Kumar lesena obtožbe. Obsojeni pa so bili Zabuković na pet mesecev težke ječe, G >rjak na tri mesece in Santo Tommasini na šest je pod predssdništvom Bourgeoisa vršila prva polju končan, a d »vršiti ga bo treba še na seja jesenskega zasedanja francozke zbornice, drugi Btrani, da tudi pred široko javnostjo Posl. Baslv — zmeren socijalist — je stavil dobi zadoščenje užaljeni čut pravičnosti ! nujen prodlog glede preskrbljenja delavcev Reiueniscenea. Ker že »Slovenec« pred- za starost. Zbornica je vsprejela nujno3t. stavlja gospoda Podgornika kakor agitatorja Posl. Bandrv d' Asson je nujno predlagal, za pravoslavje in razkolnika, a ker ravno jaz naj se ministerstvo postavi v obtožno stanje, najbolje vem, kako je gospod Podgorn;k, ko ker da je krš lo znkone s tem, da je dalo se je bilo v Trstu začelo živo gibanje za zapreti redovn ške šole. Zbornica je odklonila prestop v pravosla%je, energično od - nujnost s 414 proti 53 glasovom. Ministerski svetoval od tega koraka, in ker predsednik je predlagal in zbornica je odo- mi je vendar težko, da se o možu širijo take brila, da se bo koncem seje razpravljalo o popolnoma neosnovane trditve, dovolite mi, interpelacijah, trčočih se zapretja rodovniških da vnovič oživim reminiscenco iz tistega šol. Radi zapretja teh šol sta vlado napadala časa. posl. Avnard in Derrien. Pred nekoliko leti je bilo, ko je več Nemške stranke se niso ša izjavile glede ' Finančni minister Rouvier je predložil oseb v Trstu že prestopilo -n mnogo njih se Koerberjevega načrta, le v krogih nemške prora5un za prihodnje leto. Dohodki so pro- j je pripravljalo za prestop v pravoslavje. Ker ljudske stranke se govori, da treba ta načrt | raču njen i na 35751/, milijona frankov, stroški pa je to korak, katerega ni smeti delati ne- temeljit, spremeniti, predao bi mogli z nem- j ^ na 3--- m;lijODOV ffankov. Da seje premišljeno, izvolili so dotičniki deputacijo, ške ga stališča govoriti o njem. doseglo ravnotežje, moralo seje poskrbeti za ki naj se predstavi gospodu Podgorniku ter ^^ blagira" Hrcem ! .Na Balkanu. Ustaško gibanje v sre- 207 milijonov frankov novih dohodkov. ga povpraša za njegovo mnenje. Na g. Pod-; Dražbe preiaičuin. V dini Macedonije je najbolj živahno v Vodeni. Štrajki. V Pen s v l v a d i j i. (Zje- gornika smo bili opozorjeni po njegovih pole- Okridi, Gumendje in Fiorini, kjer operira diniene države.) Lastniki premogovnikov so mikah z »Rimskim katolikom« in smo torej tednov težke ječe. Za nas je torej ta spor na časnikarskem Samomorilni (?) kandidat, ki se ne zadene. Včeraj, Olj 71/2 uri zjutraj, podal se je na mestno pokopališče '24-letni brusae Viktor C. iz ulice Seminario, z namenom, da se ustreli. Ko je došel do ceikvice aa sredi pokopališča, je res izstrelil revolver, a bržkone — v zrak; kajt', ko so prihiteli čuvaji, je »samomorilec« pobegnil s pokopališča in se podal v neko bližnjih krčem. Ko sta o stvari izvedela dva redarja, podala sta se v dotično krčmo in odvzela m žu revolver. Na v\.risanje, čemu da je streljal, odgovoril je Viktor, da se je hotel ustreliti, a se ni zadel, ker ni vajen streljati. Bržkone je potem, ko je tako srečno ušel smrti (?), šel v krčmo — od samega veselja. Za zavod sv. Nikolaja je podarila ga Antonijeta Foerster i z Ber.dina -0 K. — Ker se nista modla udelež ti slavnosti istega, g. Ivan 20 K, gospica Milka pa 10 K. — B »g videli v njem nekako avtoriteto. Deputsc ja se je torej podala k gospodu Podgorniku in mu razložila namen dotični-kov. Tedaj se je zgodilo, da je g. Pod polko v n. k Jankov se svojimi četami. Jankov ^ dogovorili s predsednikom Rooseveltom se trudi, 0 turških vojakov jednega rudarskega inženjerja, jednega sod ubitih in mn« go ranjenih. Turki so na to re- jednega uglednega socijologa in jedne \ Podgornik v Trstu ! ! A zopetni nastop »Slo tirirali. C m j,m je prišla potnoč, So zopet rsebe, ki se ume v pridobivanju in prodajanju premoga. Ker sporočajo zadnje brzo- Takov agitator za pravoslavje je bil g. napadli ustaše in je bitka trajala do noči. Toliko na turški, kolikor na strani ustaše v j javke, da je štrajk končal, sklepati je iz imeli so precejšnjih zgub. Po bitki so se tega> da so bili ti pogoji vs preje ti. ustaši popolnoma poizgubili in niso Turki ujeli nobenega njih. Po dosedanjem nastopanju poveljnika Jankova je soditi, da misli mož voditi »guerila«-vojno, to je oni način vojevanja, kakoršnjega so se posluževali Buri v zadnji fazi južno-afričanske vojne. Iz < jirigrada poročajo, da so turške čate v okraju Dorin, m mastirskega vilajeta, razpršile neko ustaško četo. V bitki da je padlo deset Bolgarov. Na take vesti iz Carigrada mo- Na Francozke m. Strajki premo-garjev na Krancoz.'cem sj stabilni. V nekaterih krajih so morali vojak; raugnati demonstrante. V premogovnih okrožjih Nord in Pas de Calais je štrajk popolen. Tu so prefekti departementov prevzeli naloga posredovalcev med delavci in kapitalisti. precničnln. V četrtok, dne li>. okt. ob 10. uri preupoludats se bo.io vs e i »aredbd tuk. e, kr. okrajnega sodišča l*. o -vilne stvari vršile sientieo dražbe premičnin : ulica Ponziana 8, prstan, ura in knjige : ulica Carintia, hišna oprava, prodajalniška oprnva, konji in vo&i ; trg Ponterosso -4, hišna oprava; ulica Molin piccolo 5, železna blagajna : ulica San Micbele 14, hišna oprava ; ulica Geppa IG in ulica Commerciale kišca oprava. Vresiens^i vestni* Včeraj : toplomer ob 7. uri zjutraj 5 2- uri pop>»t!idnđ 22.0 C.0 — Tlakomer ob T. uri zjutraj 768.— — Danes plima ob 8.12 predp. in ot S 02 pop.; osska ob 2.0 predpoludn« in ob 1 58 popoludne. venca« proti g. Podgorniku, se nam zdi toliko edijozneji, ker je bilo tu navedeno že enkrat objavljeno v »Edinosti«; le tega s« ne spominjam v tem hipu ; ali se je bilo to zgodilo na napade iz Gorice ali iz Ljub- janCV slučaju potrebe lahko navedem še V6Sti \Z OSlcUc PHR[10i*Sk8. podrobnejih poditkov iz razgovora z go*po- X PCTSkO-bralno društvo »Slavec« V dom Podgornikom. Nadejamo se pa, da t > Rlcmanjih vabi na narodno veselico s j e- ponovno osveženje te remenisccnce uveri uivd- tjem, godbo, igro, stekanjem, šaljivo pošto, nistvo »Slovenca«, da je gospodu Podgorniku plesom in prosto zabavo, ki se bo vršila v delalo krivico. nedeljo dne 19, oktobra 1002 v prostorih g. Iz Sv. Križa nam pišejo: Tudi iz naše Antona Svare oziroma »Posojilnega in kon- vasi nas je bilo precej na lepi veselici, ki jo sumnega društva«. — V spored: 1. Jenko: »Naprej«, godba. V. Bn ž: »Spomin na Zagreb«, mešan z*K>r. 3. F. S. Vilhar: »Lunina«, mešan zbor. 4. »Venec na- rodnih pesnij«, mešani zbor (najnovejša po gebnost). 5. F. Končan : »Oče ao rekli, da le«; gluma v jednem dejanju a |>etjem. 6. Srečkanje na lenih dobitkov. 7. Svol^dna zabava in ples. — Začetek ve»elice ob 4. uri popoludne. Vstapnina k veselici »>0 atotink, k plesu 1 K za osebo; srečke po 1*0 stotink. Med ]»• »samiČnimi točkami in k plesu svira narodna godba iz Bolj unca. Veselica se vrši tudi sv srednje dobrim vremenom : ako še takega ni, pa teden jh>-zneje z vsakim vremenom. Na obilno udeležbo vabi OD BOK. V smeri zistema. Predvidjati je bilo, rskih pokrajinah — gospod italijanski konzul v Zadru. V podlago za svojo akcijo si je vzel gospod konzul govorico, da so neki hrvatski dijaki, vrzeči Be preko Zadra, s parnika doli pošiljali klice, ždjive in sramotilne za Italijo ! Naj je to že res, ali ne res : čudno pa bi ne bilo to po tolikih provokaeijah in ire-dennsttčnih pojavih, in iziasti po okolnosti, da se na napadih na doneča državljane udeležujejo tudi tuji, italijanski podaniki. Tore? namišljeni ali resnični! za Italijo baje žaljivi vskliki so dali italijanskemu konzulu v Zadru (Millazzo se imenuje mož) pretvezo, da je šel k tainestniku Handelu, a poslednji da mu je hitro obljubil najstrožjo preiskavo!! — Hvala prizadevanju gospoda konzula : * danes jutri bomo torej videli, da se bodo grožnje vladnega glasila, proti itaUjanski sodrgi radi napadov na Hrvate, izvrševale — proti istim Hrvatom. Kajti skušnje ras uče, da je v smeri vladnega zistema v našem Primorju to, da -»o Italijani vedno nedolžne žrtve »slovanskega barbarstva«. Jako umestno pripominja •>Hrvatska« : »Italija se drži stališča, da bo irredentovci pod njeno protekcijo ter da v Dalmaciji, Istri in Trstu obstoji med njo in Avstrijo — ako ne drago — neka vrst condominiuma (torej: sovladarstva!). Vitez Milazzo bi bil torej povsem dosleden. St glašamo s »Hrvatsko«. Nekoliko — naiven pa se nam zdi njen zaključek : »(rlejte, ^am smo prišli! Ali ne bi bil čas. da bi izvest ni gospodi zaklicali : Roke k sebi ! Ali bi ne bil že čas, da bi irredentovce nekoliko ukrotili?! Absolutno potreben bi bil kakov izgled. Najblaži tak izgled bi bilo razpuščenje obein-kega zastopa v Zadru. To pričakujemo mi od barona Handela!« Tovarišica iz Zagreba menda še ne pozna našega zistema in zsto — pričakuje. Mi pa pravimo: nič ne zakličejo izvestni gospodi ! Nič ne bo izgleda ! Ničesar ne pričakujemo od barona Handela, ker gg. Villari in M -azzo ostaneta pripoznani veličini, molčč av-toriz rani od našega zistema : eden za služ-•eno potovanje po Dalmaciji, drugi — za vizite pri namestniku v Zadru ! Zakaj ne ? Karakteristikon vladnega zistema je ravno ta : da smatra kaxor s'var, k: se umeje sama ob sebi, ako italijanski službeni ljudje inspicirajo naše pokrajine. Ce sme kakov Villari potovati po naših pokrajinah, da more potem v Italiji — in to pred zborom, kateremu sam kralj pošilja svoje pozdrave — rtlirirati o tem, kar je videl : zakaj naj bi kakov konzul Milazzo ne smel — delati cesarskemu konzulu vizite ?! In 5e minister za vnanje 3tvari, grof Croluchr \v-ski, prav po — recimo tako, da ne bo žaljivo — državniško drži jezik za zoboii k vsemu inspiciranju Villarija, zakaj naj b: cesarski namestnik v Zadru nc smel obešati italijanskemu konzulu najstrožje preiskave radi dejstva, da so se domačini Hrvatje predrznih malce reagirati na nečuvene provokacije — zaveznikov iz Italije?! Vesti iz Kranjske. Pod vozom zadušena Ozirom na žalostni dogodek, katerega smo omenili vče-čaj pod gorenji m naslovom, posnemljemo še iz listov : V petek dne 10. t. m. popoludne sta naložila Jernej Drnovšek iz Dol in 18-letni hlapec Janez Ter kaj voz stelje. V globeli pri Brdni pa se je voz zvrnil na oba. le čez več čaaa je sbšai mimoidoči Jože Sluga iz Suhadol neko klicanje. Ker pa sam ni mogel vzdigniti težko naloženega voza, šel je klicat bližnje ljudi. Kmalu so pritekli Anton Mlakar, Jože Božič, Janez in Alojzij Avbelj, a tudi ti niso mogli voza takoj vzdigniti, temveč so morali prej razvezati in odmetati steljo, a v tem času ata se Janez Drnovšek in Janez Terkaj že zadušila. Mrtva hta prepeljali z mesta nesreče. Drnovšek je bil oče sedmih otrok, katerih je še le eden sam preskrbljen. * Neurje v oktobru. V neči od sobote na nedeljo je obiskala vso litijsko okolico velika nevihta. Gromelo in treskalo je vso uro. Strela je večkrat udarila v razne objekte, ne da bi bila užgala. Vihar je podrl več kozolcev ter povzročil sicer veliko škodo v gozdu in na polju. Tudi iz višnje-gorske in trebanjske okolice dohajajo poročila o neurju minole sobote. Tako posnemamo iz »Slovencu. * Mesto p>o v — človeka. V Litter-mannovrm drevoredu v Ljubljani sta bila dva lovca napadena od psov Marije Hum-merjeve in je jeden lovcev ustrelil na pse, ne da bi jih zadel. Zadel pa je v uto Ivana Stalniga, v ksteri sta spala h'apča Fr. Hol-zinger in A. Kresal. Strel je šel skozi plahto in zadel Holzerja v roko, v prai in glavo, Kresala pa v obraz. Holzer je nevarno poškodovan in so ga prepeljali v bolnišnico. Ivresal ima le prasko na obrazu. Lovca sta ušla, vendar je policija že poizvedela, kdo in odkod da sta. * Domača iznajdba G. Jakob Šivic iz Skofjeloke je izumil posebno vrsto avtoma-tičn h kaset se shranjevanje cigaret in je svojo iznajdbo dal patentirati. Vesti iz Štajerske. -- Borba za pravo na>e?a jezika! j Iz pred državnega sodišča. O Ivetnik v Celju, dr. Hrašovec, je vložil na celjski ma-g strat prošnjo za podeljenje domovinske pravice. Prošnja ie bila sestavljena v slovenskem jeziku. Kavno zato pa jo je mestni urad elj^ki odklonil. Proti tej odločbi se je dr. Hrašovec pritožil na deželni odbor, a to — varuje sicer odločno svoje stališče — v nemškem jeziku, iz previdnosti, da ne bi deželni odbor v Gradcu, kakoršen že je, a limine odb 1 njegove pritožbe. Toliko mestni svet kolikor deželni odbor f=ta potrdiia odlok mestnega urada v Celju. Deželni odbor v Gradcu je izvajal v svojem utemeljevanju, da občinskemu svetu v Celju ni možno kra-j titi pravice, da od strank, ki so notorično ' zmožne nem-kega jezika v besedi in pisavi, more zahtevati, naj se v občevanju ž nji m v stvareh lastnega delokroga, poslužuje nemškega jezika. r. Hrašovec je uložil pritožbo na dr- Ižavn sodišče, v kateri je izvajal, da je bil po oulokih občinskega zastopa in deželnega odbora prikrajšan v njega ustavno zajamčenih pravicah. Razprava se je vrHla dne 13. t. m. na rečenem sodišču na Dunaju. Pritožbo je zastopal pritožitelj sam. V svojem protispisu trdi deželni odbor, da je dr. Hrašovec uprizoril le narodno demonstracijo, ker on da je vešč nemškemu jeziku. Dr. Hrašovec je pov-' darjal, da on ni nikakor hotel demonstrirati proti občini celjski, ampak braniti je hotel le svoje dobro pravo do varo-| vanja in spoštovanja svojega ijezi k a. Tudi v Celju je slovenski jezik deželni jezik ;n občinski zastop celjski je obvezan ne le v stvareh preaešenega, ampak tudi lastnega delokroga vsprejemati slovenske uloge in jih reševati slovenski. Rizaodba državnega s.jdtšča se je preglasila danes. Razsodbo državnega sodišča dobe čitatelji morda že danes med brzojavn'mi poročili ; ako ne, jo priobčimo jutri. — Morilei kapelana Kiklica so bili v ' ponedeljek sojeni v Mariboru. Bili so to ki- maj 2l>-letni kmečki fantje Franc Lepe;, Matija Skabiš, Štefan Samastur in Janez Ko-sirnik. Kateri je zagnal kapelanu usodni kamen v erlavo, se ni dalo dokazati. Dobili so po eno in dve leti ječe. — Na adreso obeli ljubljanskih duev-nikov piše »Domovina«: » Deželnozborski kandidatje štajarskih Slovencev se v obth ljubljanskih dnevnikih, — edni v ednem, drugi v drugem —še zmerom opisujejo, kakor da bi ne bili ljudstvu po v^lji. Da pa dopisniki obeh dnevnikov nase stolice in uredniki teh listov s pošiljanjem, oziroma priobčevanjem člankov, ki ponižujejo in zasmehujejo voditelja štajarskih Slovencev, delajo na korist samo sovražnikom Slovencev in katoličanov : to jim naj kaže krohotno nas zaničujoči in zasmehujoči uvoinik v pred zadnji »Deutsche \Vacht« z naslovom : »Kiimpfende H v :i n e n«. Političen anarhizem med nami nam škoduje več, nego deset »Štajercev« in <1 r u g i h nasprotnih listov«. — Velja. — Narodna nestrpnost na višku prišla je sedaj na krmilo v glasovitem Celju. Že dosedaj. pod županom Stigerjem, se je to mesto žalostno odlikovalo v tem pogledu. — Malo je menda mest v državi, tudi velikih, kjer bi se godilo toliko izgredov in škandalov proti političnim in narodnim drugomišljeni-kom, kolikor smo jih beležili v Celju v zadnjih letih. Več nego se je godilo pod Stiger-jem, ni lahko zahtevati. No, poznavatelji razmer in oseb sodijo, da bo odslej še huje. To sodb.j opirajo posebno na okolnost, da sta sedaj Župan in podžupan v Celju po rodu in jeziku — Slovenca ! Stara stvar pa je, da je odpadnik srditeji, nego rlrugorodec. Razne vesti. Smrtna vožnja z balonom. V bližini Pariza so priredili dne 13. t. m. prvo vožnjo v zračne višave z novim balonom. Ali vožnja se je končala z grozno katastrof«. Ladijca z motorjem je visela na vi veh iz žice, prievr-šČenih na balonu. Te so se utrgale in je ladijca z motorjem in obema zrakoplovceraa — Bradskv in M^rminom — vred telebnila v globino. Zrakoplovca sta seveda s tako silo priletela na tla, da sta ostala mrtva na mestu. Kar dela katastrof) se bolj pretresljivo je okolnost, da je bili mla la soproga enega ponesrečenih zrakoplovcev priča katastrofe, in je, predno se je balon spustil v višive (kakor da nekaj sluti) ganljivo vzela slovo od svojega soproga. Loterijske Številke, izžrebane dne 11 . oktobra : Dunaj Gradec Inomost 19 83 64 57 '22 2 i 45 76 00 21 23 60 14 37 73 Oti mlmtm odra Mm. umrlega dne 15. okt. 1902. Ti milostno nebo! Prežalosten pogled ! — Krog ust zbledelih tužen molk mu veje, Na licu smrt se zmagosvestno smeje, In Oa je trd in mrzel kakor led ! Prijatelj mili naš! Ti si umrl! Za Tabo verni, zvesti Ti sodrugi Topimo se v bolesti ino tugi, Da se prezgodnji grob Ti je odprl ! Tu vsak iz srci svojega gl» bin Za mir njegovi blagi duši moli ! — Vtolažiti, Vsevisnji, njih izvoli, Ki bil jim Radivoj je zvesti sin! Oj z Bogom, z B)gom, blagi Ridivoj! Kosti in mozeg nam bolest pretresa ! Vse višnji duši Tvoji daj nebesa In Tvojemu telesu, mir — pokoj!! Ljudovik. urada v Celju in občinskega odbora i s to t a nt glede odklonitve neke uloge, sestavljene v slovenskem jeziku, se je izvršilo kršenje v členu 19. državnih osnovnih zakonov zajamčenih pravic jezikovne ravnopravnosti. V svoji razsodbi izhaia državno sodišče iz uva-ževanja, da se z ozirom na drugi odstavek člena 19. drž. o9novnih zakonov uloge na uradih smejo ulagati v jez ku, ki je v dotič-nem obsežju v deželi navaden jezik in da jih morajo uradi tudi vgprejemati. 0 Čemer ne odloča poznanje jezikov posamičnika. ki je izročil ulogo. Z najvišjega sodišča. DUNAJ 15. (B.) »\Viener Zeitung« objavlja: Cesarje odlokom od 10. oktobra t. 1. svetovalca višiega deželnega sodišča v Brnu. Feliksa TVsohanka, imenoval dvornim svetnikom najvišjega in kasscijskega dvora. Bomba v osrrski zbornici. BUDIMPEŠTA 15. (O. B.) Neki mizarski pomočnik je prijavil policiji, da na-meruje nekdo položiti bombo pod estrado predsednika poslanske zbornice. Ni znano še, da-li ni to le gola šala. Pol:cija pa je za vse slučaje pomnožila policijsko varstvo zbornice. Proganjanje irskih poslancev. LONDON 15 (B) Nacionalistični člen spodnje zbornice, O ' Donnel je bil na podlagi izjemnega zakona radi groženja in šču-vanja na upor obsojen na dva meseca težkega dela. Nemški državni zbor. BEROLIX 14. (B.) Danes je imel nemški državni zbor svojo prvo sejo po zo-petnem sestanku. Predsedoval je predsednik Ballenstrem. Rešile so se razne formalije: uloženih je bilo več interpebicij in predlogov in se je z«pričela razprava o z ikonskem načrtu glede združevania. «1» i Podpirana rodbijia naznanja žalosti potrtim .srcem vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da jo nje priljubljeni sin. brat. stric in svak. gospod Radivoj Bekar dijak VIII. irinuiazijaliiera razreda danes ob S. uri zjutraj v Gospodu zaspal po dolgi in mučni bolezni ter previden sv. zakramenti. Pogreb bo jutri dne 1<». t. m. popoludne ob 4. uri na pokopališče v Barkovljab. ' Karkovlje, dne 15. oktobra 1!)<>2. Rodbina Bekar. XXKXXKttXXKX2$XXXX Brzojavna paročila. Vreme na Kranjskem. LJUBLJANA 15. (B) Nasproti sporočilom o velikih povodnjih na Kranjskem ee zatrja, da niso d< šla nikaka sporočila o večjih povodnjih. Dogodile so se le lokalne poplave. Ljubljansko barje kakor po vsakem daljšem deževju, deloma pod vodo. — S cer pa je tri dni sem jasno vreme. Dr. Hrašovee proti občinskemu svetil v Celju. DUNAJ 15. (B) Državno sodišče je danes pod predsedn-štvom predsednika dr. Un-gerja o pritožbi dr. Jurija Hrašovca v Celju, radi kršenja po državnih zakonih zajamčenih pravic jezikovne jeduakopravnoati, razsodilo tako le: Po odloku štajerskega deželnega odbora, s ksterim je bil potrjen odlok mestnega x * 3K X x X * 3t * * X * * x X X H XI Svoji k svojim! ZALOGA pohištva dobro poznane tovarne mizarslce zairup v Gorici (Solfcan) vpisane zadruge z omejenim poroštvom prej ^inton Černigoj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hisa Marenzi. Največja tovarna pohištva primocsie tele. Solidnoat zajamčena, ^t.ijti les se o*uSi v to nalaSč pripravljenih prostorih 9 temperaturo KO stopinj. — Najbolj udobno, moderni sestav. Konkurenčne cene. BV* Album pohištev brezplafien. X X X 3* X X X * X X X X X X X X X X Prva ia a&jveSJa tovarna pohlltva vb«!j vrst. TRST xyxxxx*x*xxxx**xx §Msaiim Levi Miuzil m - "" ~ m © (O (g 'G © 5 6 iS I TOVARNA t VI« Te«, vogal Via LhattaBM | In Via Rlbcrgc it. 21 Telefon ftt. 670. -- Velik izb*' tapccartj, zrcal In aUk. [*-▼Hnj« aaročbs tadi po posebnih načrtih. Cena tort* konknreaoa. iLomovAii cim i a s t o i i iB runo Predmeti postavio so na pa.-obrod a" železnico franko. sJ 8*-S> Z AJLOCJB: Piazza Rosarl« it 2 gj (šolsko poslopja) S0 ©J i Sf & Sf Itaz prodaja ! Po nečuveno nizki ceni ne dobi za samo 2 gl. 85 nč. krasna garnitura obstoječa iz 14 krasnih dragocenih predmetov in sieer : 1 ura «xl niklja, Anker r m^ot. (na željo tudi jMiHn br.» z lf»|M> razrezijaoin pokrovom točno, urej«na s .**> letnim jamstvom in škatliico. 1 krast a ir Idin a!i nikb^sta ok«opna verižica h privezom, i'^rižki sistem. 1 g« Id n igla. za kravate z im'tir. briljant'. 1 p*r gumbov za manšete, znamka »Garantie«. 1 £ar litura (5 komadov) gumbov za srajco in o\ ratnike. 1 par uhanov iz pristnega srebra, uradno punci r. 1 goldin prstan S krasnim kamenon. I zapno ogledalo v etviju. Vseh 14 krasnih in vrednostnih predmetov r. uro An ker-Remont, vred pošilja le za 2 gld. 95 nč. S povzetjem ali jw> naprej poslanem denarju, tvrdka BRUDER HURVIZ krakovo - Stradom 17. - Krakov© NefMlgovirjajot-e sprejmem v dneh nazaj in povrnem denar, vsled česar nima kupec uikakega rizika-Bogato ilustrovani cenik raznovrstnih drago-cen">sti brezplačno in franko. Razprodajalci in agenti se sprejemajo. Vt-ak ku}>ec vdobi v dar brezplačno krasen žepni albom s 15 razglednicami mesta Krakovo. Stavbinsko podjetje *xxxxxx g "SS* G. TONNIES ^ Ljubljana. Tovarna za oiizarsfco orodje in parkete, stavMo in nmetno Mjiičarstvo. Eelalnica za konstrukcijo železa itd. ""•o Sprejema naročbe za vsakovrstna m zarska dela kakor : kompletna okna za cele stavbe in izložna okna na vreteno, vrata, portale, oprave za prodajalne in dru sega pohištva v vseh slojih. — Podovi mehki in trdi vseh vrst kakor: deščice, parkete, od jermena in navadnega lesa. Kompletna stavb inska ko račka dela, stopnice, ograje, žične mreže, železne zatvornice na vreteno itd. itd. Proračuni brezplačno. Reference prve vrste na razpolago. Gustav Bonazza v Trstu. Piazza Barriera vecHiia. ivogal Androna tleli'Olmo). Veliku zalogu pohištva, ogledal, okvirjev in t u peca rij. Popolno opremljene sobe. Konkurenpne cene. Naročbe se dostavijo razven embala/.t franko na kolodvor ali brod v Trstu. na miljone dam rs bi ..Feeoli«". Vprašajte Vašega zdravnika, ako ni ..Feeclin" najboljši kozTetik za kožo. lasi in zobe. Naj-grši obraz in najostudnejše roke zadobe takoj aristo- kratično (ino«t in obliko 7. ral»o ..Fceolina- . ..Feeolin-4 je angU^ko milo sestavljeno iz 42 žlahtnih in svežih zeliM'. Jamčimo, da se s poral>o ..Feeolina-' popolnoma odpravijo gube na obrazu, kožni črvi. ogorenja. rude-čice na nosu itd. -Feeolin- je najboljše sredstvo za < i-'Vnje in vzdrževanje in oiep-anje Usi. zabran jenje 1-te proti odpadanju, ple~:tmi in l>oleznim v glavi. „Keeohn- tudi najn:«ra\ iej Se in najboljše sredstvo čiščenje vzdrževanje in olep-anje lasij. zabranjenje i oT ižM Trgovina z železnino „MERKUR" PETER MAJDI C ■v Celju, Graška cesta. štev. 12 priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kese, srpe, grablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, *reb!jev. vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril ir uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter ^sega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze. cement, strešna lepenka, trsje za obijanje st.-opov (štorje), lončene cevi, samokolnice. oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete. Str Tomažema žlindra, najboljše lametno g-nojilo. * Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križe v. m 11 'o*trežb« icčn.^i Gcns nizke. -iii : r- Jedina patentovana zmes, pripoznana glede trpežnosti za tlakovanje, je XiSGltf01.IT. Najbolj udobno. JamStVO 10 let. Paziti je na ponarejanja, ki provzroeajo podove prašne, krhke, nepravilne in podvržene razpokam. Vzorce, cenike in proračune pošilja brezplačno in franko LEGNOLITH C.o v TRSTU, ulica Nuova št. 14.