141. Številka.
Trat, v Četrtek *2*> junija I MM).
Tečaj XXIV.
.. Edinost"
izliai* dvakrat nt« dan. runu nedelj in praznikov, zjutraj in zvečer oh 7. mi. <> ponedeljkih in po praznikih tabuju nh ft uri zjutraj.
Naročnina umiril : <H>e iadanji na leto . . .	—
Za samo wferno izdanje . ,, li*— /.H |>ol let*, čet rt, let« in iih nifnec razmernu.
Naročnino je plačevati naprej. Na na-rnčhe h rez priložene naročnine «e uprava ne ozira.
N'b drobno *e prodajajo v Trstu zjut-ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 tivč.,: pone-leljske zjiitranje Številke po 2 nvč. Izven Trata po 1 nvč. več.
EDINOST
(Vefterno Izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DR0ST7A „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon St.v. H70.
4 nvč.
V edinosti je m«»#!
Oglasi
»e računajo po vrstah v petitu, /.h »enkratno naročilo s primernim popustom. Poslana. osmrtnice in javne zalivale, ilo-maei otrlasi i t«1. se računajo po po/odhi.
Val dopisi najse poSiljajo urednici \ ii. Nefrankovmii dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino. reklamacije in oglase sprejema MpriivnitUnt. Naročnino in oglase je plačevati loeo Trst.
l'redulAtvo lit tiskarna se nahajata v ulici Cariotia Stv. 12. 1'pnmilštv«, i»tl-pmviiislvo In sprejem nuje liiseralov
v ulici Moliti piccolo šiv. II. nmlatr.
Isdajatelj in odgovorni urednik Fran Oodnik.
Lastnik konsorcij lista „Kdinosti".
Natisnila tiskarna konsoicija lista „Edinoal" v Trotu.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejie vesti.)
Itlldflilposta 21. Zbornica poslancev ho jezo-čelu danen posvetovati o novi napodi>eni predlogi glede ureditve carinski It in trgovinskih razmer z Avstrijo. Poročevalec posl. dr. Rosen herg je priporočal predlogo, poslanca Frane Kossuth in Komjathv »ta jo odklanjala.
Allistenlaill 21. Nizozemska banka je zvišala bančni diskont od	na JI0/,,.
I*»rlz 21. Bourgeois je prišel danes v jutro iz Haaga. Ob •''/ ,na4. uro seje podal z Delcassč jem v elizejsko palačo, kjer se je z Loubetom posvetoval cele tri ure; potem je govoril dalj časa z De-lomhreom, Hrissonom in nekaterimi političnimi prijatelji. Bourgeois pojde danes še enkrat v elizej, vendar je zelo dvomno, sprejme-li sestavo tnini-sterstvn, ali ne.
Pari/ 21. V hodnikih zbornice poslancev zagotavljajo, da se je Delciissč odločil odkloniti sestavo kabineta. Bourgeois je baje nujno nagovarjal VValdeck-Rousseau-a, naj znova prevzame pogajanja.
Hukarostn 21. V ožjih volitvah za senat je izvoljenih v prvem volilnem razredu šest konservativcev in en liberalec. Bivši liberalni ministerski predsednik Stourdza je p ropal v dveh volilnih okrajih.
London 21. Kakor hoče vedeti «Daily To-legraph», bode general Red ve rs Btdler imenovan poveljnikom britanskih vojnih moči, ako bi nastale sovražnosti v Transvaalu.
Klm 21. Zbornica jioslancev se je začela posvetovati o načrtu spremenjenega opravilnika. Socialistični poslanec Kantini predlaga predhodno vprašanje. Po kratki debati zahteva posl. Ferri
P O D L 1 S T K K
Na kmetih.
2<;
---C Spisal Pol it k s. y
VII.
Stari vaški berač Miha je ravno zlezel /(% Svisli, kjer je za eno noč shranil svoje poklj učene, slabe kosti.
Solnce se je ravno svetlikalo izzu gor in nagajivo pomežikavalo mirni zaspani naravi, prozorni oblačci so rJideli veselja, ko sojih pozdravljali sviti i, živi solnčni žarki, in sivkasto nebo je polagoma odvijalo fino megličasto preprogo, s katero je bilo zastrto, ter se vedno bolj modrilo v jasni svoji barvi.
— Ho, he, lep dan, lep! — si je oznanjal Miha in pretezal roke.
Mel si je še nekaj časa oči, zazdehal parkrat široko, potipal svojo raztrgano in z raznobarvnimi zaplatami obloženo obleko, potem pa skrbno segel za umazano raševo srajco.
Menda sem dosti za pil sinoči — je modroval, tehtaje v roki malo zvenkajočo culico.
S pomočjo zob je razvezljal rfidečo, v dve gubi zloženo, mnogokrat ovito in zavozljano ruto in sel na kup drv, kjer je počasi in oprezno prešteval ostanke svojega bogastva.
E, hiulir, pa me je res ogolju-'al sinoči ta Dobnikov očanec, prav za gotovo, dame je! Vrag ga vzemi še danes. Lahko bi dal meni, revežu, par
poimensko glasovanje o tem predlogu. Poslanec Gallo izjavlja, da levioa ne more odobravati načina, kakor se skrajna levica poslužuje svobode, zajamčene po ustavi. (Odobravanje). Predhodno vprašanje se jo z 2;"»") glasovi proti )I0 zavrglo.
Pari/ 21. Po obisku več političnih prijateljev je sel Bourgeois popoludnc zopet v elizej ter izjavil predsedniku Louhetu, da je sicer rad na razpolago , o pogajanjih glede sestave minister-stva, a da ne smatra neobhodno potrebnim, da bi se ravno njemu izročila vlada ; izrazil je željo, da se vrne v Haag. Bourgeois hoče pogajanja nadaljevati. V obče mislijo, da se poveri Delonsse-ju konečna sestava ministerstva.
Pari/ 21. Zbornica poslancev je vkljub uporom skrajne levice sklonila z /JS2 glasovi proti 175, da odloži svoje razprave de ponedeljka.
Iterolhl 21. Državni zbor je sprejel v tretjem čitanju z veliko večino zakonski načrt o trgovinskih razmerah z Britanijo.
Itorolill 21. Državni zbor je sprejel v prvem in drugem čitanju dodatni proračun za pridobitev otokov v južnem morju, dotični izposojilni zakon in trgovinsko pogodbo z Španijo.
Odgovor na razbojnike napade.
Mi smo že davno naučeni na grde napade, na prostačka obrekovanja, na lopovska začrnjevnnja, ki jih moramo čitati v italijanskih novinah skoro sleherni dan, ali tostran ali onostran morja adri-janskegn, kadar pišejo o Slovencih in Hrvatih, ali v obče o Slovanih. Bo že tako, da jim grdo kvarimo račune na tem kosu božje zemljo, dane nam od Previdnosti, da jo čuvamo in branimo in — ohranimo svojim potomcem. Ali v zadnji čas je
frakeljnov na vrh, pa ta lakomnost debelu seveda ne ve, kaj je krščansko usmiljenje! O, in še krščen je! Da bi ga coprnice nosile na Klek vsako noč! —
S to pobožno željo se je Miha malce potolažil in se pazljivo začel ogledavati krog sebe.
—	Pa res ne vem, kam so me sinoči duhovi nesli. Nnluckal som se ga bil pošteno, kar jo ros, je res! Prav^ kakor krava pri koritu! —
In Miha je zacmokul z jezikom, kakor da bi ga kar na ^e^lenkrat obhajalo vseh sedem blaženstov.
—	Aha.k Pavloveu meje zaneslo! Glej jo glej . prikazni! No, pa saj sva dostikrat pila pri eni mizi, kaj bo tisto! — se je tolažil berač in še enkrat splezal na visi i po svojo culo, kiituro je bil poprej v zaspanosti pustil gori.
Ravno se je pripravljal, da ^pet počasno skobaca dol/, ko so so vrata tam pri hiši odprla počasno, a hreščeče.
Stari Milut bi bil kmalu kakor muha cepnil iz: visi i, tako ga je prevzelo neznansko čudenje, ko je zagledal na pragu f a briškega mladega Reioha. V prvem trenutku je mislil, da so mu še sinočno žganje meša po možganih in skrbno se je potipal za svojo obsežno razkuštrano glavo.
—	Jeh, jeh, jeh ! —- je stokal in odprl na strežaj svoja ogromna usta, da mu le ne uide nič pozornega.
In glej, bilje ros Reich! Prav živ, s puško
\ na vstala menda neka p< »nebna bolezen — pisanja j proti nam. To niso več zakotni primorski lističi v I rokah krivonosih frainnsonov, to niso več zgodovi-na rji in narodopisoi istrske irredentc, ki napadajo j naš narod: tam v Italiji, v blaženi zemlji g lati a I in smrada, bede in razbojništva, tam so počeli bruhati v zadnji čas svoj strup na vse, kar jo slovansko. Neki Alfred o Nioeforo in neki Dante Ver oni sta napisala vsaki v jedni reviji članka o avstrijskih in posebno o primorskih Slovanih, ali na način, da se moro takoj razumeti, kake vrline dičijo osebi, ki pišeti to, in ljudi, katerim je namenjeno to v čitanje. Za te brezohrnzne ljudi so Slovani sami barbari, slični najzadnjim plemenom v Afriki, na'stopinji kulture, ki ni daleč od živali. Po tem jedru so razviti celi članki, vse v večo slavo neodrešenega italijanstva, in v čast menda Crnogorki Jeleni, ki je sama naše krvi.
Mi nočemo braniti našega naroda pred takimi razbojniškimi napadi. Ta narod naš je obranjen že davna, ki je poklican za branitelja krščanstva, torej tudi prosvete; on, ki je sicer inal, a ki je vendar dal več svitlili umov vseobči naobrazbi, nego-li mnogokateri veči narodi, ki se danes ponašajo kakor prvi. Zlasti o našem narodu v Istri hočemo omeniti, da je najlepše nnčrtan v spisih poštenega Italijana, Vižinadca Kaoehinetti-ja, ki je poznal narod miš notri v dušo in mu opisal krasne vrline, divno običaje, težko trpljenje in veselo njega nrav. Ti mazači popi rja v Italiji, ki pišejo o nas, gotovo uiti videli niso našega ljudstva, kamo-li tla bi požutili njega življenje, njega razvoj! .ledino, kar bi si mogli misliti v tem pogledu, bi bilo to, tla je kateri Italijan motril življenje i t a l i j a ii s k i h t e ž a k o v v I s t r i, da je obiskal bumbare v okraju julijskem, Rovinjce ali Ko-perce, pa da je njihov način življenja in njihovo
na rami; in zdaj jc stopal čez dvorišče skrbno ogledovaje se.
—	Kh, čakaj, tukaj lahko kaj prislužiš — šinilo je beraču v glavo.
Zavihtel je culo mi hrbet in z neznano hitrostjo postavljal svoja skrivljena suha bedra navzdol po vegasti, škripajoči lestvi. V par korakih je bil izza hleva in pred Reiehoin.
Ta se ga je ustrašil prvi mali. Zagrabil je za puško in jo dvignil preteče.
—	Eli, gospod, oh ! ne jezite se nikar ! Samo dobro jutro bi \faui voščil iti zdravo spanje in za kak darek bi jih poprosil!
Navihani berač se je spoštljivo odkril, u v njegovom pogledu je bilo čitati, tla si ve prav dobro razlagati Roiehovo prisotnost na Pavlovčcveni dvorišču.
Le-ta je tudi v hipu razumel ves prizor in je nervozno iskal po žepih,
—	Pa zgodaj je še, zgodaj - je brbljal Miha mod toni. (JospAda niso vajeni ustajati tako za rana.
lteieli je izvlekel listnico in jezno vrgel desetak v beračeve roko.
- Ampak molči! - je zašlcrtal z zobmi in sovražno ošvignil berača / svojim pogledom.
O gospod milostljivi, prav lepo so jini zahvalim. Pit dober svet bi jim dal, če bi ga hoteli. (Pride še.)
in zasijala l>i mn v bližnji prihodnjosti zarja boljših dni.	R n d o v a n.
Trgovsko in obrtno društvo za kranjsko
je imelo predvčeraj v Ljubljani svoj prvi redni občni zbor, kateri je izvolil naslednji odbor: gonp. Fran Trdina, trpjovee v Ljubljani, načelnik; gosp. dr. Ivan Tavčar, načelnikov namestnik, in gg. -I« sip Lenče v Ljubljani, Fran Peče v Starem tr^ru pri Ložu, K ran Domieelj na Rakeku, Ciril I'ire v Kranju, Ijeopold Kiirsager v Radovljici, Fran (Justin v Metliki in .los. Klim v liihniei. Društvo je takoj začelo svoje delovanje in otvori že tekom prihodnjih dnij svojo pisarno.
Pevsko društvo »Adrija« v Barkovljali ho slavilo dne julija desetletnieo svojega obstanka in hlagoslovljenja društvene zastave. Povabilo je vsa bratska društva na to pomembno slavnost in prosi ista, da hi najdalje do 27. t. m. blagoizvolila naznaniti svojo udeležbo, da se jim poskrbi žebelj, ki ga pribijejo v drog nove zastave. Posameznosti vsporedu ne moremo še prijaviti, no, glavne tri točke bodo nastopne: zjutraj sv. maša in potem hlagoslovljenje zastave, opoludne banket in popohulne koncert. Na vsako vprašanje odgovarja slavnostni odbor.
Pevsko društvo »Slava« pri sv. Mariji Magdaleni spodnji vabi na veselico s koncertom in plesom, katero priredi v nedeljo dne 2;"). t. m. na vrtu kreme »Obrtnijskega društva« pri Sv. Ani se sledečim vs|>oredom: 1, »Miljenka«, polk«, udara tamburaški zbor. 2. Volarič: »Le pevaj ptičica«, mešan zbor. .T Farkaft: »Venec narodnih pesmi«, udara tamburaški zhor. 4. La-harnar: »Vesela tovaršija«, inešan zbor. f>. Razvitje društvene zastave. Na zastavo se pripne trak, podarjen od konsumnega društva. 6. Vilhar: »Na vrelu Rosne«, moški zbor. 7. »Sladke misli«, valček, udara tamburaški zbor. H. Zaje: »Zrinski-Frankopan«, moški zbor. »Dva gospoda in eden sluga«, veseloigra v enem dejanju. K). Ples. — Začetek veselice ob ;V/„ uri pop., zaključek ob 2. uri zjutraj. Vstopnina na koncert HO nč. za osebo, sedeži 10 nč.; k plesu moški f>0 nč., ženske pa 40 nč. Na koncertu in k plesu bo svirala kriška godba. Na obilno udeležbo vabi
o d b o r,
Ztt /ustavo pevskega društva »Kolo« je nabral gosp. Samec v krčmi konsumnega društva pri sv. Jakobu 4 K. 16 st. Prej izkazano 4fi0 K. 1H st. Skupaj 464 K. ;U st. Srčna hvala darovalcem kakor tudi nabiralcu.
Iz Koilllia nam pišejo: Tombola pevskega in bralnega društva »Lira« je odložena na prihodnjo nedeljo.
Nasliu mlekarjem. Učitelj kmetijstva, gospod Milan I v a n č i č v Tolminu, je spisal zelo poučno knjižico »Kako je ravnati z mlekom«. Knjižica je namenjena mlekarjem posebej, pa tudi mlekarskim /.adrugam, ki se pečajo z razproda j anjem mleka. Ker se iz le knjižice mlekarji poučijo o marsičem, česar še gotovo niso znali dozdaj, priporočamo jo vsem našim tržaškim mlekarjem, da si jo prav gotovo oskrhć, ker bode le v njihovo korist. Knji-žica se dobiva za ceno 15 novcev ali pri gosp. Ivančiču v Tolminu samem, ali v tiskarni Gnbršček v Gorici; dobiva pa se tudi v pisarni naše kmetijske družbe v Tastu, via Oeppa šiv. 14. L nadstr.
Pravda Ducati proti tržaški občini. Danes je izreklo tukajšnje deželno sodišče razsodbo v gornji pravdi radi zahtevanega plačila odškodnine v znesku 45.000 gld. Sodišče je prisodilo Ducati-j u J/:1 zahtevane odškodnine za vodovodne načrte t. j. nekaj pod 29.000 gld. ter je obsodilo tržaško občino v povračilo stroškov, v približnem znesku 2000 gld. Tožitclja je zastopal dr. Gasser, občino pa dr. Consolo. Živela naša občinska uprava!
Dražbe premičnin. V soboto, dne 24. t. m. oh 10. uri pred pol u d ne se bodo vsled naredbe tuk. o. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari, vršile sledeče dražbe premičnin: V ulici (Jeppa št. 18 hišna oprava; v ulici Madonun del Mare št. H, gobe; v ulici Crociera št. 2, krčmarska oprema; v ulici S. Francesco št. 4, krčmarska oprema; na rivi del Sale št. 1, hišna oprava; v ulici della Tesa št. 26 in v Rocolu št. 260 hišna oprava.
Lloydov parilik „Cleopntnr4. Včeraj je prispel iz Aleksandri je v naše pristanišče parni k »Cleopatra« pod poveljništvom kapitana Krausherga z W potniki prvega in drugega razreda in 52 potniki tretjega razreda. Zdravstvena komisija se je
podala včeraj pnpnludiie v lazaret pri sv. Jameju, kjer parni k ostane v karanteni do daljne odredbe. Zdravniki so konstatirali, da je na krovu vae zdravo.
Nova obrt. Evgenij Pollak ustanovi v ulici Carpison št. 4 milarnieo. Dne .'1. julija t. I. oh 11. uri predp. Ih» ogled na lieu mesta. Kventnvalnn oporekanja proti tej zgradbi se imajo vložiti pismenim potom do 2. julija t. I.
Pozabljena novčarka. P redsinoČi sta pred vrati neke hiše v t:lici Madona del Mare kramljali dve dekli, kar je stopila iz hiše gospa I)., ki stanuje tamkaj. «V katerem nadstropju stanuje ta gospa?« je vprašala vratarja ena izmed dvojice. «\ tretjem«, je odgovoril. Dekla je izginila po stopnicah in pozvonila v stanovanju gospe D. — Kaj se je zgodilo tu, se je izvedelo pozneje, ko se je gospa D. vrnila iz mesta. «Vi ste pozabili novčarki* ?» je vprašala hišinja gospo D. «Jaz ? Saj jo imam tukaj*. — «Pa ona krona, ki ste jo zahtevali po tisti ženski ?»
In hišinja je pripovedovala, kako je takoj po njenem odhodu prišla neka ženska, ki je rekla, da jo je med vrati prosila gospa D., naj ji };re k hiši nji po eno krono, ker da je pozabila novčarko gori, a da se ji ne ljubi hoditi še enkrat v stanovanje. Obe sta gledali precej debelo... Tako se porabljajo ugodne prilike.
Kočljnž, ki grize. Včeraj predpoludne sta se sprla 20-letni hlapec Josip Toll in kočijaž, ki je v službi pri istem gospodarju. Poslednji je ugriznil hlapca opetovano v desno uho, tako, da je kri tekla curkoma. Tolla so spravili na zdravniško postajo, kočijaža pa so zaslišali na policiji, a potem izpustili do nadaljnega postopanja. Ime tega junaka nam ni znano.
Mlada v agu ii ta. 15-letni Marcel Pol a k iz Celja in 14-letni Ignacij Furlan iz Mortara sta stanovala nekaj dni v ulici Tigor, ker so ju zadnjo nedeljo po noči aretirali zaradi vlačugarstva. Včeraj so ju izpustili iz pripora ter jima priporočili, naj se ne potepata več v nočnih rarah p«) mestu. Kako lepo sta ubogala, se vidi iz toga, da sta zadnjo noč že zopet spala pod priljubljeno jima streho v ulici Tigor, ker sta na velikem trgu prosjačila po kavarnah.
Klbja koščlca v grlll. 16-letni dekli Ivanki
Basa je sinoči obtičala v grlu ribja koščica, katero so ji na zdravniški postaji odstranili.
Različne vesti.
Le hladno kri! Prebivalci nekega francoskega mesta se smejeje zaradi sledečega žalnstno-veaelega dogodka. Potovalee neke svetovne tvrdke se je, kakor navadno, nastanil v prvem h6telu mesta. To pot ga je spremljala tudi »lepša polovica«. Sedela sta pri večerji, in skrbni mož je v navzočnosti natakarja poučeval svojo ženico, kaj ima storiti, ako bi slučajno po noči nastal v hotelu požar. Mon-sieur F... si namreč mnogo domišlja zaradi svojega zdravega razuma in svoje hladne krvi... Slučaj je hotel, da je baš iste noči pod sobo, v kateri ste spala naša znanca, začelo goreti. Povsod je nastala zmešnjava, iz vseh sob so se slišali prestrašeni klici; le v spalnici naše zakonske dvojice je vladal najlepši mir. Jasnim glasom je priporočal mož svoji ženi: Rodi brez skrbi, dušica ! Sedaj pokaži, da so moji nauki pali na rodovitna tla. Evo ti krila.... ne pozabi nič potrebnega... glavo po koncu... le počasi... ohrani hladno kri in toplo se obleči... pazi, kako delam jaz...« In res. monsieur je oblekel telovnik, suknjo itd., niti notesa in novčarke ni pozabil vzeti izpod vzglavnika; pravilno je nataknil manšetc ter shranil zlato uro v žep. Med tem pa je podajal ženici to in ono malenkost, in slednjič je vzel cilinder ter ponudil bledi in trepetajoči družici roko ter je slovesno stopal na eesto. Ko sta bila v varnosti, dejal je glasno in zadovoljno: »Vidiš, dragica, kako dobro je, če se dela mirno in premišljeno? Ti imaš popolno toaleto, in tam le one gospe so vse v nesramnih iicgližejih !« Madumu je kritično pomerila ona ženska bitja in potem svojega ponosno zročega sokola. »Ali za Roga, Žan !« je zavpila prepadena, »pa ti si pozabil — obleči hlače !« — Tahleau !
Gospe občinske svetnice. I/. Londona javljajo, da so ženske dobile pravico biti izvoljene za občinske svetnice. Radikalni poslanec Luiibouchier
je dejal v svojem govoru, v katerem je govoril proti ženskam: »Noben človek na svetil ne sanjari toliko o ženskah kakor jaz. Zato pa ostanem ven-dar-lc pri starem nauku, da hodi žena angelj domačega ognjišča in tako naj tudi ostane.«
Strašen dogodjaj v menezariji. V Kleber-govi menežariji, katera je sedaj v Petrogradu, se je pripetil pred kratkim grozen dogodek. Krotilce Charles Pati se je bavil z medvedi, volki in šakali ; ko je hotel izvesli zadnjo točko, je planil jeden medvedov nanj ter ga je vrgel na tla. Potem je začel trgati z njega meso ter mil je že hotel razparati trebuh, ko je vtaknil Pati svojo roko v medvedov požiralnik in tako za nekaj časa zabranit smrtonosno početje besne zveri. Mej tem je prihitel drugi krotilec ter vrgel medvedu zanjko okrog vratu in tako rešil že na pol mrtvega Pa-tija. Čudno je, da so I * i I i drugi medvedi, volki in šakali mej tem dogodkom povsem mirni ter so gledali od strani, kaj se godi pred njimi.
IZJAVA.
Mi podpisani slovenski akademiki izjavljamo sledeče:
Popolnoma*v nasprotju z resolucijo občedija-škega shoda: »Slovenija bodi središče vsega slov, dijaštva na Dunaju«, so začeli nekateri Slovcnijani začetkom letnega letnega t. I. gojiti političnostrankarstvo ter izdali parolo: »Slovenija bodi taka, knkoršno hočemo mi, ali pa naj gre v »franže«. — Ker se je tudi odbor akad. društva »Slovenija« postavil na 1 to stališče, in sino mi podpisani, ki smo ostali pri omenjeni resoluciji, zastonj opozarjali na pogubnost pol. strankarstva za Slovenijo, zastonj in hrezupešno svarili odbor pred strankarskim poslovanjem in pred pristranskim postopanjem njegovega načelnika na občnih zborih, kjer nas je pustil žaliti od členov, pustil žaliti od odbornikov in žalil sam, ker so vsi naši protesti proti zlorabi predsedniške oblasti, kršenju in strankarski uporabi poslov ni ko vili določb, vsi naši klici, da naj nas smatra odbor za jednakopravne člene z svojimi somišljeniki, da naj nas brani in čuva, zadevali oh gluho trmoglavost, zato in špecijelno radi žalitve si> strani predsednika kakor takega smo predlagali na JJ. reil. obč. zboru predsedniku nezaupnico. Toda nezaupnice, dane mu od % večine oddanih glasov, predsednik ni sprejel, ampak je ostal z odhorovim soglasjem na svojem mestu. Ker se nas je s tein oficijelno preziralo, oficijelno se nam odrekala pravica in zmožnost napraviti pravomočen in veljaven sklep, zato smo dali odboru izjavo, kjer sino zahtevali, da naj predsednik odstopi, in da naj se opusti častni sod. katerega je hotel — kakor odgovor na nezaupnico -odbor strankarsko porabiti zoper nas, ali pa bomo prisiljeni izstopiti iz društva. — Dobili sino negativen odgovor, in zato izstopili iz Slovenije. —
Zaloga in tovarna
pohiitva vsake vrste
od
Alessaniro Levi Minzi v Trstu.
Pia/./a Kosa rio žtev. '1.
(Šolsko poslopje).
Itognt Izbor v tapetarijali, zrcalili i it slikah. Ilustrirali cenik gratis In franko vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti postavijo se na brnd ali že I cz n i eo, hrr% da hi se za to kaj zaračunalo.
Velika zaloga
solidnega pohištva in tapecarij
od
Viljelma Dalla Torre v Trstu
Trg S. (iiovanni hiš. štev. o (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. Moje polii&tvo donese srečo!
zapuščenost potem prisil Štovanom. Kajti niže stopinje kulture, nego jo v Istri predstavljajo italijanski težaki, ni mogoče najti v naši deželi. Med njimi je hlev oh enem tudi hiša; med njimi mora žena trpeti kakor mož; med njimi ni tečne hrane, ni zdrave pijače; med njimi je vso smrdljivo in zapuščeno; med njimi ne moreti ničesar opraviti ni cerkev ni šola. Pridite le v Vodnjan, v Gale-žan, v l»ale, v Šišan, v Rovinj in drugam, pridite, vi pisci v italijanskih revijah, pridite in prepričajte so, da-li ni tako!
Pa da hi se nam rogal kdo, da hi kdo drugi podtikal Slovanom slabe lastnosti : ali to delajo Italijani, to delajo ljudje iz tistih krajev, ki so porodili ('a se rij a, Angiolilla, Luchenija in vse drugo nestvore anarhistiške, iz tistih krajev, kjer imati svojo oblast Maffia in Kamora, kjer evetejo še danes banditstvo in razbojništvo.
In ta gospftda poživljajo svoje sonarodnjake na osvobojenje neodrešenih krajev, na odrešenje primorskih Italijanov iz sosedstva »barbarskih« Slov anov !! Smešno! Pred Visom smo jih potopili, l na poljanah Lombardije smo jih nabili, v Milan niso hoteli brez Francozov, istotako ne v Benetke brez pomoči Prusov, bežati so morali celo pred Menelikom — in ti ljudje bi nam hoteli odtrgati te kraje ?!
Odpadla so krila rimskemu orlu, polomili so se kremplji beneškega leva in italijanaška kača izgine od tod i — u k ljub razbojniškim napadom od strani omenjenih pisunov!
Politični pregled.
TRST, 22. junija 189«.
K položaju. Zadnja »Information« pravi, ! da zadnja seja elcsekutivnega odbora desnico ni , prošla tako gladko, kakor se je mislilo. Prišlo je i do diferenc, ki so se tu pa tam izražale prav ostro. V marsikateri stvari so Ćeli i glasovali 7. Jugoslovani proti Poljakom. Seveda ni smeti radi tega že govoriti o razpadu desnice, ali simptomatični so ti pojavi vendar-le.
To poročilo v »Information« ni ravno neverjetno. l)a je umejemo, ne treba druzega, nego da se spomnimo na razmerje mod Poljaki in Ma-loi 'lisi. Položenje teh poslednjih je identično s po-loženjem nas Hrvatov in Sloveneev. Oni in mi si i
I
moramo le želeti sprememb v uredbi jezikovnega ' vprašanja, ker nimamo ničesar zgubiti, pač pa vse pridobiti. Pa tudi Čelu nimajo razloga, da bi so 1 protivili pravični uredbi jezikovnega vprašanja v J vsej državi. Oni se nimajo bati ničesar; pač pa [ smejo pričakovati le dobička. Mi smo jim od nekdaj naj/, ves toj i sobojevniki in jim (»stanemo tudi, ■ dokler ostanejo oni zvesti zastavi jednake pravice za vseli. Mi ojučeni, bodo tudi oni močneji. Poljaki pa se boje za svojo politiško posest, ako bi prišli do splošne pravico po vsej državi, torej tudi v Galiciji. Oni uživajo v deželi privilegovano stališče nad Malorusi, ki ni opravičeno nikakor. Zato se boje sprememb. Tu imamo pojasnilo, zakaj je prav verjetno, da stoje tn pa tam Jugoslovani, Oelii in Malorusi proti Poljakom.
Sicer pa smo tudi mi tega menenja, da razpad desnice ni še tako blizu, kakor bi hoteli uve- | riti nekaterniki, ki hotd čuti, kako trava raste na I — sosedovem travniku. Poljaki so izborni politiki in taktiki in ne bodo kar tako razbijali kombinacije, ki ima v sobi vso pogoje za trajnost, ako le oni hočejo, in se ne bodo slepo spuščali v zvezo, ki morajo biti le epizode. Poljaki morajo vedeti, da bi utegnili ob viseti v zraku. Pa tudi če bi prevladala tista struja v poljskem klubu, ki neprestano sili v nemški tabor, mi t ne bi smatrali stvari pretragično, in sicer iz vzroka, katerega smo že povedali: ker bi so le pomnožilo število avstrijskih minislerstev, ki so padla ob češkem vprašanju, in to tem bolj, ker to vprašanje postaja vedno bolj pereče zato ker tudi jugoslovansko vprašanje sili bolj in bolj na dnevni red.
V zbornici poslancev ogerski so igrali včeraj komedijo. Začela so je razprava o novih predlogah za uredbo earinarskih in trgovskih od-nošajev z Avstrijo. In kaj smo doživeli? Se niso prav odzveneli akordi proslavljanja «triumfatorja« Szella. Tega proslavljanja se je opozicija ne le udeležila, ampak mujeoelo prednjačila. Tega vendar ni možno u meti drugače, nego da so bili na Ogerskoin vsi jako zadovoljni s tem, kar je do-
segel gosp. Szell na Diinajit. Včeraj je prišel vspeh Szellov v parlamentarno razpravo in glej — gn-vorniki odozieije so bili proti predlogam. In poročila iz Budimpešte hote eelo vedeti, da hoče skrajna lev iea tirati obstrukeijo z dolgimi govori, taku, da rešonja predlog ni pričakovati prod sredo julija. Igrali so torej komedijo, ali včeraj, ali pa takrat, ko so kričali v svet o triumfatorju Szell u.
Afera Dreyfus. — Pričakovati je s e n z a c i j o n a 1 n i h razkritij. V nobeni državi niso prebili toliko kriz in toliko razburjenja in ni padlo toliko vlad, kakor na Francozkem od leta 1894. som, odkar je na dnevnem redu afčra židovskega kapitana Dreyfusa. Vso javno življenje Franco-zke se že pet let vrti okolo te afere: radi afere Drevfus padajo ministerstva, ta afera je vir viharjem v komori, ta afera je postala bojnim klicem mej strankami. Boj se bije najsrditeje za in proti. Zdaj so triumfovali Drevfusardi, zdaj nasprotniki kapitana. Dolgo se je zdelo, da za kapitana, interniranega na »Hudičevem otoku«, ni več nade, da bi kedaj še stopil na francozka tla. Ali mož je Zid. Ima torej silnih in uplivnih zaveznikov. Le-ti so zasnovali ogromen aparat, ki je delal za revizijo procesa Drevfusa. A ko se je kasacijsko sodišče ros izreklo za revizijo in je ministerstvo Dupuv padlo, ker je večina komore smatrala njega načelnika skrivnim nasprotni-nikom Drevfusa, se je zdelo, da je zmaga Drevfusa rdov gotova in definitivna. Revizija procesa se je smatrala že kakor proglašenje, da Drevfus ni izdajica, da je bil obsojen po nedolžnem. Drevfus i je sedaj že na potu v Francijo, kjer ga postavijo pred vojno sodišče v Rennesu. In ker je sklep kasaeij-skega stališča temu vojnemu sodišču zvezal roko s tem, da ne smo nabirati oventuvelnih novih dokazov za krivdo Drevfusa in ne sme zahtevati nikakih tajnih spisov, bilo je prijateljem Drevfusa gotova stvar, da vojno sodišče v Rennesu poreče : nekriv. Ali po nnjnovejih vesteh iz Pariza je soditi, da utegne priti drugače in da se afera zasuče senzacijonalno. Od Drevfusardov najbolj obsovraž-ljen človek jo general in bivši vojni minister Mer-cier. Kar uničiti da bi se moralo tega moža, ker tla je kakor vojni minister zlorabljal svojo oblast proti Drevfusu. Ta mož je imel v soboto na zborovanju ligo patrijotov v Parizu govor v imenu armade. Rekel je, da mož, ki je v letu 1894. storil svojo dolžnost, jo stori tudi v lotu J89J>. Nobeno vojno sodišče ne vsprejme od vlade ukaza, kako naj sodi. Tudi vojno sodišče v Rennesu bo sodilo pamostojno in po svoji vesti. Znalo bo pridobiti si vseli potrebnih obvestil, vseh spisov in tudi p r i č, ki se b od o z n a 1 e ž r t v o v a t i z a p r a v i č n o s t v a r in ki povedo vso, ali vso, kar je potrebno za razjašnjenje resnice. Ta izvajanja so očevidno naperjena proti sklepom kasaoij-skega sodišča. Ali še senzueijonelnojih vesti imamo iz Pariza. Iz vira, ki — kakor trdd — izključuje vsako mistifikaeijo, je prišlo poročilo, da vojno sodišče prinese velikansko presenečenje. Jedini, ki ve vso resnico, je Casimir-Perior, ki je bil predsednik republike, ko je bil obsojen Drevfus. Takrat je raje odstopil, nego da bi bil govoril, ker se je bal, <1 a pride do resnega konflikta* m o d F r a n c i j o i n N e m č i j o.
Sedaj pa hoče govoriti pred vojnim sodiščem v Rennesu in povedati, da jo bila neka oficijelna visoka vojaška oseba iz Nemčijo priobčila franoozki vladi, daje neki častnik iz generalnega etaba fran-eozkoga i z r o č i 1 N o m č i j i v o j a š k i h d o k u-mentov. Casimir-Perier m uiogol govoriti, kdo je ta nemška oseba, ki je obdolžila Drevfusa izdajstva, ker je stavila pogoj, da to ne sme v javnost. Zato je molčal predsednik Casimir-Perier, zato je moral molčati tudi vojni minister Mercier in so morali molčati tudi naslednji vojni ministri. To vesti morajo vzbuditi najvočo senzacijo ne le radi afere Drevfus sume, ampak ker vzbujajo me-nenje, da obnovljeni proces vrže jako grdo luč tudi na - blaženo Nemčijo. Ako Casimir-Perier res poda ključ za rešenje afere Dravfus, bo to velikansko vplivalo na razvoj stvari v Francijo, a morda no ostane brez upliva na veliko mednarodno politiko.
Novo nemške kolonije. Dne 21. t m. so
razpravljali v državnem zboru nemškem o dodatnem kreditu za nakup otokov v južnem morju. O toj priliki je rekel državni tajnik, pl. Biillow, da bo s pridobitvijo novih otokov mnogo pomagano starejšim nemškim kolonijam. Otoki so plodoviti in
nemudoma so ustanove plantaže. Nemški pridnosti in prijetnosti se gotovo posreči, delovati pod mnogo ugodnejšimi pogoji, nego se je to godilo do sedaj. Nemška uprava ne bo potrel>ovala dragocenega vojaškega aparata. To pridobitve ne motijo razmerja z drugimi državami; nasprotno upa Biilou-, da postane vsled tega razmerje z bližnjimi sosedi, z Ameriko in Japonsko, še zanesljivejše.
Obstrukcija v rimski zbornici. Vzgledi avstrijske in ogerske zbornice so našli v Rimu dobrih posnemovalcev, ki delajo vso čast svojim učiteljem. Kakor pri nas, tako se tudi tukaj zglaša po trideset govornikov proti vladnim predlogom; govorijo na dolgo in široko; bijejo šale in burke ter predlagajo o vsaki priliki glasovanje po imenih. Prrde-li v Italiji še na vrsto tudi mehanična obstrukcija v pravem zinislu besede, kakor se je pojavila večkrat v nas, t. j, obstrukcija s pomočjo črnilkov, stolov itd.? — to je še le vprašanje časa. Nemogoče ni. Ali če pride do take obstrukeijo, je pričakovati ob vročem temperamentu Italijanov, da rimski učenci morda še visoko nadkrilijo svoje dunajske mojstre.
Domače vesti.
Zdravje cesarja. Kakor poročajo z Dunaja, jo cesar dne 21. t. m. predpoludne sprejel nadvojvodo Ljudevita Viktorja in več drugih oseb. Cesarjevo zdravje se vidno boljša.
Kardinal dr. Mlssla. Včeraj o poludne je izročil posebni odposlance papeža, grof Pecci, knezu-nadškofu Missiji kardinalski biret. Temu je sledil sijajen banket. Sinoči je prenočil grof Pecci v nadškofijski palači. Danes je kardinal se svojim gostom odpotoval na Dunaj. Grofa Peecija spremljata dva prelata.
Proti občinskim volitvam r PoiuJmiiii so neodvisni volilei v zakonitem roku uložili utok. Ta utok je divna ilustracija volilne svobode in monCle, kakor je dozorela pod zaščito italijanske gospdde.
Tajnika išče neka slovenska občina v Istri. Prosilec mora biti izvežban v poslovanju. Pogoji so ugodni. Prosilci naj se obrnejo do urednika »Naše Sloge«, gosp. prof. Matka Mandicu.
Nasu »Sloga«. Prvaki istrski so sklenili, da bo ta list odslej izhajal v P u 1 j u in je danes izšla zadnja številka v Trstu. Dosedanji odgovorni urednik, gosp. prof. Mat ko Manditf, bo odslej glavni sotiudnik lista in ostane v Trstu.
Tako Je prav! Pišejo nam: Po trudapol-nein in duh umornom delu v tednu se človek z nekim zadoščenjem oddahne v nedeljo in razmišljuje, kam bi »izletel« popoludne. Zadnjo nedeljo pa to ni bilo mogoče, ker je hudi »Pluvij® skoraj ves dan podil goste oblake po nebeškem oboku in rosil neprijetno roso na ta božji svet.
Popoludne bo se sive megle razpršile nekoliko in bajti v bližnje Burkovlje! Občudoval sem to divno narav, zavito v bujno temnozeleno odejo in povsod so mi prodirali v uho mili zvoki slovenske govorice domačinov. V dno duše pa me je zaske-lelo, ko sem videl toliko italijanskih napisov, priporočil i. t. d. — Potolažil sem se nekoliko šele pri izvrstnem »teranu« v gostoljubni krčmi «Narodnega doma«. — Tu je v stekleni dvorani nekoliko dam iu gospodov, hvalevrednih udov »Slovanskega pevskega društva«, prav izborno prepevalo nekaj izbranih slovanskih pesmij, In med pavzami je nastopala nu odru Ljudmila Gustinčič, deklica 5 ali (i let, in prav lepo in grncijozno de-klamovala nekaj rodoljubnih pesmic; ta mala deklamovalka je vzbujala z navdušenim ognjem v očesu vseobČo pozornost in občudovanje (tembolj, ker je otrok priprostih starišev). Prve iu drugo spremljalo je frenetično ploskanje. Na obličju vsa-cega pojedinca si bral oduševljenje. Človeku je sreč hitreje utripalo, kajti čutil se je svojega med svojimi. Naša pevska društva, ali vsaj pojedine skupine, naj bi z svojim nastopanjem vselej in povsod vzbujali med narodom vzvišeni čut domoljubja in narodne samozavesti. — Slovenski sta riši pa naj bi svojim »srČekom« vlivali že zgodaj v njih nežna srčica čut prave ljubezni tlo svojega rodu, kakor to delata oni, zavidanja vredni oče in majka svoji hčerki. — Na tak način bi se manjšalo število prodanih duš in podlih ronegatov! Slovenski narod bi se izuehil neznosnega tlačanstva
\ endar pa smo pripravljeni vstopiti zopet v dru-stvo, ki 1h> stalo na stališču resolucij občedijuškega shoda.
Na Dunaju, dne IS. junija
Avee<\ Rakovnik, Borštnik, Božič Ant., Bratkovič, lire/,i«', liro vet, Demšar, Dolar Ant., Dolar Sim., ratur, (Jašparin, Hočevar, Jerala, K osni k, K u 111 mer, Levienik I'., Megušar, Merhar, Novak Al., < >čkerl, 1'ermiš, Potočnik, Preimll, Koiuold, lius, Seliul>ert.
Stoje, Tičar, Vales, /upan Ant.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadnje veati.)
Prava 22. Kardinal irrof Sohonborn je na vijritaeijskem potovanju obolel /.a pljučnico iti je moral prekiniti potovanje. Moral se je povrniti v Prago nemudoma. Bolezen se razvija normalno.
Dunaj 22. Mestna delegacija je sklenila naprositi vlado, naj hi se uveli novi potrebni hrzo-vlaki na progi Dunaj-Trst.
Budimpešta 22. V zbornici poslancev se je nadaljevala razprava o predlogih glede earinarske zveze z Avstrijo. V razpravo je posegnil tudi'mi-ninterski predsednik, ki je rekel, da samostojno carinarsko obsežje nikakor ne bi bilo ruj za Oger-ska, kajti le-ta bi imela več škodo po takem eksperimentu nego pa Avstrija. Avstrija je močneja na kapitalu in bi lahko prebila eventuvalni gospodarski polom. Zato sti morali odjenjati obe polovici in privoliti v koncesije.
Za < »gersko je glavno, da jej je zavarovana pravica do samostojnosti v earinarskih stvareh. Za ločenje pa se ne sme izreči za sedaj, ako hoče varovati svoje interese.
Pariz 22. Uradni list objavlja odločbo, glasom katere se nad ravnateljem mornarskega top-tiičarstva, Delaro<|ue-jem, odreja strog zapor in sicer radi njega vedenja, nasprotnega disciplini. Ta odredba je bržkone y zvezi z brzojavko, ki jo je poslal Delaroipie predsedniku republike, v kateri je protestoval proti umirovljenju.
1'ariz 22. Listi potrjajo, da \Valdeek-Rous-seau vsprejme nalog za sestavo novega minister-stva in da bo isto danes zvečer sestavljeno, imena prihodnjih ministrov še niso znana. \Valdeek-Rous-seau prevzame baje vojno ministerstvo, Rourgeois je ostal za sedaj v Parizu, dokler ne ho ministerstvo sestavljeno.
Carigrad 22. Vse civilne in vojaške oblasti so dobile strog ukaz, naj preprečajo izgrede proti Armencem. Posamične armenske rodbine so zbežale proti perzijško-turški meji.
London 22. «l)ailv Chroniole* javlja, da ni osnovana vest, da bo general Redvers imenovan vrhnim poveljnikom vojaštva v južni Afriki.
FTLTJALKA
BANKE UNION
V TRSTU
e peča z vsemi bančnimi in menjalnimi posli, kakor:
a) Vsprejeina uplatila na tekoči račun ter jih bi ^stuje:
Vrednostne papirje:
l>o 2*/,°/,, proti 5 dnevni odpovedi
2T/ u 12 *	8 H "	n	n
-i	„ 4 mesečni „
„ 3V/o -i « n 3 V/o 1 letni
Napoleone:
po 2 °/0 proti 20 dnevni odpovedi „ 21,„u/o n 40 „
„ 2*/4°/0 „ .'( mesečni „
„ 3	„ <i n
Tako obrestovanje pisem o uplačilili velja otl 2o. oziroma 2. avgusta naprej.
1>) Za giro-eonto daje 28/4°/0 do vsakega zneska; izplačuje se do 20.000 gld. a cheqiie; za ve če zneske treba avizo pred opoldansko borzo. Potrdila se »lajajo v posebni uložni knjižici.
c)	Zaračuna se za vsako nplačilo ol>resti od dne uplačila in naj seje to zgodilo katero si bodi uradnih ur.
Sprejema za svoje conto - correntiste, inkase in račune 1111 tukajšnjem trgu, menjiee za Trst, Dunaj, Budimpešto in v drugih glavnih mestih; jim izdaja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno?
d)	Izdaja vredniee neapeljske banke, plačljive pri vseh svojih zastopnikih.
e)	kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter iztirjava nakaznice, menjiee in kupone proti primerni proviziji.
Zaloga pohištva
(mible) Petra ■nachlka poleg dobroznane gostilne „Alla nuova Abbondanza-, Trst, Via Torrente Stv. U'.., se toplo priporoma uluvnemu obttnatvu M Binogohrojen obisk' Cene bres konkurence t
ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL
"Rafaela Italia
TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST
/al oaii pohištva za jedilnice, spalnice In spre-Jeninlce, Jlmuic in p<>re*uh% »irlerial In feleznlh blairajn, po cenah, <l» se ni hati konkurence.
„AGRICOL"
Patent T. 49/1008. Privilegovano mehko k&lijako milo sa uničevanje mrčeiov
raztopljivo v mrzli vodi, v raznih krajih Tren ti n a, Istre, Goriške in pri tu k. po I j e d e I j s k i družbi izkušeno kot uspešno sredstvo z zatiranjem vseli pa rasi-kurilih in kriptogamičnih bolezni in žuželk v obče ki okužujejo trte, sadna drevesa in zelen jati. Navodilo, kako rabiti »A g r i e o 1«, na željo poštnine prosto.
H PriiiiHiHi najlmljtl x vkiainii t>at«Ntfrauiml n.>vwtmi l«xtni' | l/nuj«U»* ri'hni^n« tlnvrVnt
glasovirj i
doli* uujlml j<- in n;ij.f neje .lirehinu ()ri tovarnarju
Henriku Bremitz
o. kr. dvornem« ul«f»t*l]a,
Trst - Borzni trg Številka — Trst
Ilustrirani katali>Ri na uhU>vauj« franko.
Milarnica
F. Fenderl i dr. v Trstu.
Via Limltanea it v. 1.
Zastoji in /.ulogu na (Soriškem pri gosp. Frideriku Primas-u v Gorici, Veliki trg 1(5, na tfvoriSču ; pri Petru Debelich-u v Kop ru in Izoli, v Trstu v drogerijah : Bolle, Via Farneto ; Cillla, Ponterosno ; Cumar, Via Belve-<lere; Jellersltz, Barriera vecehia; Mlzzan, Han Gia-couio; Oagaro, Via deli' Orologio; Petrone, Via GiuUa in Cumar, Općina.
OT Via delle Poste št. 10.
Vina dalmatinska, Istrijanska iu italijanska iz slo-večih kleti po cenah da se ni bati konkurence, pristna i u na jbol:še kakovosti.
Istrsko fino p<> gld. 32, in 34 — Dalmatinsko po gld. 30 in 32. — Opollo fin
po gld. 34, italijansko po 28 in 32 v vsaki j množini v sodčkih in buteljkah od litra. Vse prosto na (lom v kateremkoli krnu mesta. HB. Naroftbe vzprejemajo direktno v saloglpo poitnlh dopisnicah.
V moji tyrdki
Schivitz & Comp. V Trstu
se dobivajo
stroji vsako vrste iti potrebščine k istim. Sesalke iu brizgalke vsake vrste. Cevi iz kovin, kavčuka in platna. Medeni in broneni ventili, pipe itd. Orodje za obrtništvo in kmetijstvo. Vse iz prvih tu- in inozemskih tovarn. Nove posode »EmerU in škropilnice proti peronospori svojega izdelka in druge. Garantiram dobroto vsega blaga. Cene nizke.
Velika zaloga v ulici Zonta štev. 5.
Mat. Živio, inženir.
Izdelujem tudi načrte za napravo novih tovarn, mlinov, vodovodov, eest itd. — Moja tvrdka prevzame tudi izvrševanje istih del.
„Hotel Nasionale"
v Trstu, Via Vienns St. 4
nahaja ie v hH-žinl kolodvor« julne leleznios pristaniM, poštnega in brzojavnega urada ter Je popolnoma obnovljen. Sobe elegantne vse v I. nadstr.
Oena od «0 norS. naprej.
V pritličju nahaja se tudi „Restaurant Naalouale" elegantno opravljen, preskrbljen vedno in ob vuakej uri e gorkimi in mrzlimi jedili. Toči se t fino plaenako pivo ia Culmbach-ovo (Srno pivo, nabolje dalmatinsko „Apolo <11 LlaM" in Istrako vino ter rasna vina v botelikah, vae pe cmernih cenah.
Laatnik je alovaD-dalmetlnee. Govori ae slovenski !a hrvatski.
Naslanjaj« se na geslo/ „Svoji k svojim" priporofe se slavnemu občinstvu slovenskemu In hrvatskemu za obilsm obiak	udani
Josip Serdarovlć,
lastnik.
;XXX500IO<X500<)iOOO<)OOOOOC<)OOIOOOKXX><!
„THE GRESHAM"
angležko zavarovalno drušjvo na življenje v Londonu.
Aktiva društva do 31. deeeiribra 1H<»7...........Kron I—
vplačilo premij in obresti do .'ti. decembra 1HU7..... » 28.838,375'—
Izplačana zavarovalnina in obresti od obstanka društva (1H4H.) .	» 843.860,067'—
V letu 1 Hi)7. izdanih 74I5H polic za glavnioo od....... » 67.331,861*91
Prospekti, ceniki in v obče vse dru^e informueijc dopošljejo se vsakemu ua pismeno vprašanje od niže imenovanega zastopstva, katero dopisuje v vseli jezikih.
IWT Glavno zastopstvo v Trstu.	i
_	Via del Teatro Stv. 1, „Tergesteo" Scala IV.
W Iščejo se dobri agentje, zastopniki in potovalci.
Svetovna kolesa
amerikanski originali
TRIBUNE IN ARENA
odlikovana v vseh državah na kontinentu radi eleganee, točnosti in vst rajanj a, prodaja se Izključno le pri glavnem zastopniku
ANTONU SKERL V TRSTU,
Vla S. Lazzaro it v. e, nasproti palafie Salem.
NB. Navadna kolesa prodajajo Be proti 2-letni garanciji, ročaj in pritikline po želji kupca.
Mehanična delavnica za vsakovrstno popravo koles in šivalnih strojev.
CENE ZMERNE.	-**--CENE ZMERNE.