»Stirii«: »Aus Untertabor«. Hvali prijetnega soseda župnika Stojana v Gomilskem, ki je znamenit slovenski literal, a samo preskromen, da bi se pod svoje mnoge spise podpisal. Pošilja mu dolgo humoristično pes- nitev o konfliktu med logarjem in pastirjem. — »Und nocli ein Schwank. Unlangst kam mir ein Bandchen slav. Erzahlungen, in Udine aufgelegt, vor. Unter anderm enthalt eine Erzahlung, die beleliren und erbauen soli, aber durch und durcli Liige ist, auch ein von mir vor 12 .laliren verfatf- tes, in einer Liedersammlung bereits unter meiticm Nahmen abgedrucktes Lied, welches der Erzahler fiir ein sehr altes, von ihm wieder aufgedeck- tes Gedicht ausgibt. Soil man diese diebische Elster, die schon lange Jahre ihr Unwesen treibt, nicht offentlich zurechtweisen? Wenn H. Tr- stenjak sich damit balgen wollte, ich moclite ihm mehre genaue Daten zum Behufe einer offenen Zurechtweisung mitteilen. Wenn Du ihn zu Gesichte bekommst, bitte ilim nebst meinem herzlichsten GruB, auch diesen meinen Wunsch zu eroffnen.« — Zakaj Matjašič ne piše nič v Novice? Prosi ga, naj prizanaša slovenskim dijakom pri izkušnjah. 10. marca 1847. Zahvaljuje se Puffu za povabilo pri »Heimats- freundu«; 1. letnik mu je ugajal, ker je o Slovencih govoril s spoštova- njem. Nemci slovanstvo prezirajo, ker ga ne poznajo in ne razumejo. Puff je izjema, ker vpraša vedno Slovane za svet. (Sledi dolg ekskurz o razlagi krajevnih imen.) Za »Heimatsfreunda« opisuje narodne običaje po posameznih mesecih, pri čemer pa ga ovirajo mnogi posli, pred vsem šola, ki jo je ustanovil, ki šteje 176 učencev, ki jih mora sam poučevati. Dokler ni šolskega poslopja, tudi ni misliti, da bi se dobil kak učitelj. — »Unlangst wurde ich aufgefordert meine slav. Lieder dem Slaven- verein in Wien mitzutheilen, ein paar habe ich bereits abgeschickt, ich wiirde viel dichten, aber das Feld ist mir fiir den Pegasus zu enge, und ich darf diesen Gottergaul nicht mit dem futtcrn, was er am liebsten hatte.« Podpis: Haschnik. , . J. A. Glotiar. * „Kolomonov žegen" in enake reči pri nas. »Historia annua Collegii S. I. Labaci« (rokopis v ljubljanskem mu- zeju) poroča o letu 1607 med drugim (str. 53): »Haeretici decern circiter in gremium Ecclesiae Catholicae redierunt, totidem vel concubinarii vel desperati homines suas maculas eluere. In his units magicis usus chartis certo sibi persuaserat, nulla omnino re se laedi posse. Hanc opinionem experientia confirmaverat. Nam in pugna gladii ietibus et punetione scis- sis vestibus nihil vulneratum se asserebat, tametsi acutum et diu duran- tem dolorem senserit. Perdifficile fuit hanc opinionem ex daemonis con- ciliatam illusione, ex obfirmato animo, et characteres magicos ex mani- bus eximere, divina turn id ope demum perfectum est.« K letu 1627 (str. 121): »Alii a schedis superstitiosis collo appcnsis sanitatem nequaquam emendicantes supposito S. Patris [Ignatii] numis- mate adiuti.« K letu 1639 (str. 153): »Amuleta contra vulnera, schedulae, radices, immo et philtra possessoribus erepta ...« »Diarium praefecturae« istega kolegija (rokopis ravnotam) pa po- roča k 5. febr. 1700 o nekem dijaku: »Sabbatlio Carolus Rosman suspcc- tus de magicis artibus carcere inclusus fuit, ut liber magicus, quern ha- bere dicebat, extorqucri posset, verum cum constanter negasset, et fri- gus cum diutius retinere non patiebat, emissus est, et... eliminatus est, iussusque Labaco exesse.« , . „. J. A. Q1 o n a r. Kdaj je nastal mariborski minoritski samostan? Dočim Puff (Marburg 1, str. 97) pravi, da je 1282 že obstajal mino- ritski samostan ter ga je Jožef II. ravno 500 let pozneje ukinil, oziroma preselil v graško predmestje, trdi Orožen, da je 1284 bil ustanovljen (errichtet, Das Bisthum u. die Diocese Lavant, I, 11). Vira za to trditev ne navaja ne eden ne drugi. — Marian (Austria sacra 111, 6, str. 289) se sklicuje na podatke, ki so mu bili priposlani iz provincijalnega arhiva, in pravi, da so se prvi minoriti naselili v Maribor deloma iz Italije, de- loma iz gornje Nemčije okoli 1. 1302. Prvim menihom so bojda odkazali za maševanje in pridigovanje podružno cerkev ob Dravi, poleg cerkve so si postavili najprej malo hišo, nekoliko pozneje pravi samostan. Po- temtakem bi bila cerkev že prej obstajala. Na kakih podatkih sloni ta trditev, se danes ne da več ugotoviti. Samostanski prostor se popolnoma vjema s tradicijo Frančiškovega reda, ki si je stavil samostane najrajši ob mestnem zidovju, včasi znotraj, včasi zunaj mesta. Prvi gvardijan je po Marianu bil p. Martin iz Gradca. To sklepa iz neke listine 1. 1313, ki jo v latinskem jeziku priobčuje na str. 290. V tej listini potrjuje gvardijan Martin s konventom, da je neki kramar (institor) s priimkom Chazzarius (Kožar?) v čast božjo in Devici Mariji ter sv. Katarini za svojo in svoje žene Dimude dušo določil samostanu pol ta- lenta in tri denarje za vzdrževanje večne luči v kapeli sv. Katarine. Toda v tem pismu se Martin imenuje le »tačasni« gvardijan. Listina ne daje prav nobene opore za trditev, da bi bil to prvi gvardijan ali da bi bil samostan ustanovljen šele leta 1302. Deželni arhiv v Gradcu ima dve listini, v katerih se omenja mari- borski minoritski samostan. Listini, žal, nista datirani, vendar so čas nju- nega nastanka veščaki precej točno določili. Listina št. 1021a z dvema visečima pečatoma je po Z a h n u nastala okoli leta 1274. Njena vsebina je kratko ta: