•o
Its ïo
-en
im
icn !o
o\

V letu 2011 aktivni tudi mladi
Prvi drsalni koraki na sintetičnem ledu
miji^			
90,6 95,1 95,9 100,3			
	DNI INPE1		IK fEK
Št. 1/Leto 67/Celje, 3. januar 2011/Cena 1,10 EUR
□
beremo
ffû®wDtednik
slišimo.
u^celje
Na tradicionalnem obisku
Zazibajte ga v sen
W
V letu 2011 so celjsko porodnišnico zaznamovali dečki, a letos so ostro konkurenco Videl sebe v ogledalu deklice napovedale že prvi novoletni dan. Naša medijska hiša je tudi letos obiskala .	. .. . ■■ ■■
celjsko porodnišnico in s pomočjo sponzorjev obdarovala mlade mamice.	polvlltal poilcijO
V Pivovarni Laško priprave na odločilno skupščino
BUKVARNA NOVEGA TEDNIKA
Smejite se lahko tudi pred poletjem
Primarij Vladimir Weber je tako pristal v družbi samih brhkih deklet - (z leve) sodelavke, glavne sestre ginekološko-porodniškega oddelka Marije Šišmanovič in treh novopečenih mamic Petre Mavec z Zalo, Astrid Arlič z Mariso ter Lidije Šemen Čerčinovič z Mašo.
AKTUALNO
V Celju so se v pravljičnem mestu najprej od starega leta poslovili najmlajši. Foto: GrupA
Slovo od starega je bilo neizbežno za vse

■ .	r-f
4 -V

A ■ A
F^i îSiS, it i



Novo leto je množica obiskovalcev pričakala na Trgu celjskih knezov. Srečno novo leto pa je zbranim zaželel županov pooblaščenec Marko Zidanšek. Foto: GrupA
Težave pred štartom
Tudi v Velenju se je dedek Mraz poslovil za leto dni. Župan Bojan Kontič se je ob polnočnem voščilu v novo leto zazrl z optimizmom in napovedal nove naložbe MO Velenje predvsem v vodooskrbo in stanovanjsko izgradnjo. Foto: Mira Zakošek
fOREK
SREDA
ČETRTEK PETEK
S skopim obvestilom je ekipa Greenlighta, ki spremlja načrtovani prelet sveta Rečičana Matevža Lenarčiča, opozorila, da se v zadnjih trenutkih pred štartom srečujejo s precejšnjimi težavami.
Pilot, alpinist, fotograf, popotnik in avanturist, predvsem pa velik ljubitelj narave Matevž Lenarčič bi moral danes z enim
od prirejenih Pipistrelovih letal na let okrog sveta. Namen projekta GreenLight WorldFlight je preleteti svet na najbolj zelen način, z najmanjšo količino goriva doslej. Zaradi težav z zavarovanjem letala je začetek poleta GreenLight WorldFlight prestavljen na petek, ko naj bi Lenarčič poletel z letališča Jožeta Pučnika Ljubljana.	US
Na prvi novoletni dan se je nekaj več kot dvajset Celjanov in okoličanov že tretje leto zapored okopalo v Savinji. Na Špici se je zbralo okoli petsto obiskovalcev, ki so pogumneže s pogledi pospremili v ledeno hladno vodo, kjer sta se namakala tudi najmlajši, star dvanajst let ter najstarejši, star petinšestdeset let. Po Savinjski mokroti se je še kako prileglo tudi bolj suho obrežje. Fotoreportažo s Špice bomo objavili v petkovi številki Novega tednika, ki bo izšla 6. januarja. DEAN ŠUSTER, Foto: GrupA
In rodilo se je novo _
Že 17. potop v velenjsko jezero pa so uprizorili organizatorji, Društvo za podvodne dejavnosti Jezero. Ob potopu 22 potapljačev, ki so prišli iz vseh koncev Slovenije, je imelo velenjsko jezero na površju 8 stopinj Celzija, na dnu pa je bilo približno 6 stopinj. Na novega leta dan so se spustili v jezero, sklenili krog in se drug za drugim potopili. S seboj so vzeli tri steklenice penečega vina, ga pod vodo odprli, nazdravili novemu letu in se po osmih minutah prikazali na površju. Obiskovalcem so dostavili tudi dokaz prve »žrtvovane«. HINKO JERČIČ, JANJA ŠEMENC, Foto: GRATIVA s.p.
V uredništvu Novega tednika in Radia Celje smo v novo leto pospremili tudi tri deklice in njihove mamice. Reportažo o akciji naše medijske hiše, ki jo že desetletja organizira dolgoletni sodelavec Tone Vrabl, bomo objavili v petkovi številki Novega tednika. Foto: GrupA
IZ NAŠIH KRAJEV
NOVI TEDNIK
Tradicionalni Etno urban festival bo Mladinski center Celje pripravil tudi v letu 2012.
V letu 2011 aktivni tudi mladi
Evropski razpisi priložnost za kakovostno delovanje mladinskih centrov
Mladinski centri predstavljajo središčno točko, kjer mladi vseh starosti in nazorov ustvarjajo in razvijajo najrazličnejše klubske aktivnosti. Centri ponujajo tudi možnost neformalnega izobraževanja in usposabljanja mladih na lokalni ravni. Tudi v Savinjski statistični regiji je precej tovrstnih centrov, ki se razlikujejo tako po velikosti kot tudi po obsegu delovanja.
Mladi ambasadorji
»Lani smo dobili priznanje za najboljši mladinski center v Sloveniji in tudi priznanji za najboljši projekt za mlade ter mladinski hotel v Sloveniji,« je ponosen direktor Celjskega
mladinskega centra Primož Brvar. S področja razpisov direktor izpostavlja predvsem projekta Evropskega socialnega sklada, kot sta Mladi ambasadorji medkulturnega dialoga in Mladi odpiramo
prostor. Slednji je namenjen vzpostavljanju in razvoju lokalnih mladinskih politik. Redni program celjskega centra zajema Festival prostovoljstva in Etno urban festival. Lani so vzpostavili tudi center neformalnega učenja, v okviru katerega so izpeljali projekt Celjski mladinski center uči. »V letu 2012 se nam iztečejo projekti Evropskega socialnega sklada, a bodo prišli novi, saj brez projektov mladinski
center ne more obstajati,« razlaga direktor ter dodaja, da v letu 2012 načrtujejo nadaljevanje projekta Info točke - Europe Direct Evropske komisije v Celju. Uspešni so bili tudi na razpisu Evropske komisije pri projektu vseživljenjskega učenja, kjer gre za razvijanje metod neformalnega učenja.
Pisani balon
V	letu 2011 sta Mladinski center Laško zaznamovala dva večja projekta, in sicer otroški festival Pisani balon in zagon TV Laško. Največ sredstev za letno delovanje so pridobili iz urada za mladino in od Občine Laško. V letu 2012 se bo nadaljeval projekt TV Laško, pri čemer si bodo prizadevali ponovno izpeljati tudi otroški festival Pisani balon. Po besedah njihovega predstavnika, pa se bodo v tem letu še posebno zavzemali za pozorno spremljanje razpisov. Lani je mimo njih, ker niso vedeli, da razpisi obstajajo, ušlo kar nekaj priložnosti za kandidiranje. Eden izmed takšnih je bil razpis za lutkovne predstave po šolah, ki so jih pripravljali med letom.
Omrežen.si
V	Šaleški dolini je najbolje organiziran Mladinski center Velenje, katerega delovanje je v letu 2011 sofinanciral Urad za mladino. Vsakoletni večji projekt Velenjčanov je festival mladih kultur Kunigunda in Regionalni multimedijski center Kunigunda, ki ju financira Ministrstvo za kulturo. Kakor tudi ostali večji centri so sodelovali v programu Mladi v akciji in projektu Evropske prostovoljne službe. Uspešno so se prijavili tudi na projekta Evropskega socialnega sklada Omrežen.si in Mladi ambasa-
dorji medkulturnega dialoga. Preko Zavoda za zaposlovanje so v velenjskem centru izvajali tudi javna dela in usposabljanje na delovnem mestu. Center sodeluje tudi v projektu Evropske prestolnice kulture, saj je Velenje eno izmed partnerskih mest Maribora kot evropske prestolnice kulture. V letu 2012 načrtujejo v okviru Evropskega socialnega sklada zaposliti nekaj pripravnikov, v okviru Zavoda Maribor 2012 EPK pa nadaljevati aktivnosti in izpeljati tradicionalni festival mladih kultur Kuni-gunda.
Mrzli nosovi
Še precej mlad je Mladinski center Šoštanj, a so
kljub temu izpeljali že nekaj manjših projektov. Skozi leto 2011 so pripravili projekte Mrzli nosovi in topli nasmehi - zabavne igre za otroke na šoštanjskem drsališču, sodelovali pri občinski čistilni akciji, tekmovanju v rola-nju, pomagali pri organizaciji glasbenega festivala »Small-fest«. V letu 2012 načrtujejo, da bodo odprli nove prostore, ki bodo namenjeni predvsem druženju mladih.
V akciji
Zelo aktiven in uspešen je tudi Mladinski center Dravinjske doline, ki je v letu 2011 izpeljal program Mladi v akciji, ki ga financira Evropska komisija. Zelo zanimiv in še posebno edinstven projekt je Tovarna dela - tekstil, s katerim želijo skozi socialno podjetniško idejo zbiranja, obdelovanja in prodaje rabljenega tekstila, ki bi sicer končal kot odpadek, ustvariti zaposlitvene možnosti in zelena delovna mesta za ranljivi skupini iskalcev prve zaposlitve in brezposelnih starejših
od 50 let. Sodelovali pa so med drugim tudi v projektu Mladi ambasadorji medkulturnega dialoga. V letu 2012 bodo nadaljevali večje projekte, kot so Tovarna dela-teks-til, Mladi ambasadorji medkulturnega dialoga, Mladi v akciji, program Učno mesto za opravljanje prakse izobraževalnega programa gastronomske in hotelirske storitve ter nadgradili projekt socialnega podjetništva.
Jim je mar
V	minulem letu je Mladinski center Šentjur sodeloval pri projektih Tvoje dejanje šteje in Mladi, ki jim je mar, v okviru projekta Mladi v akciji in pri projektu Najdi svojo pot, ki je bil financiran iz evropskega programa Leader. Kot tudi drugi centri je sodeloval pri projektni mreži Omrežen.si in Aktiven drža-vljan.si ter projektu Evropske prostovoljne službe. V letu 2012 bodo nadaljevali sodelovanje v projektu Aktiven državljan.si in Omrežen.si.
Ekolet in biser
V	letu 2011 se je Mladinski center iz Bistrice ob Sotli posvetili predvsem Koncertnemu ciklu - »Klub Metulj« in Galeriji BoSart. V okviru leta prostovoljstva so izdelali manjšo publikacijo »Brez prostovoljstva mi živeti ni«. Izvajali so tudi projekte mreže Omrežen. si, Bistrica kot Biser: tematska pot in projekt »Ekolet«. V letu 2012 se nameravajo poglobiti v ekologijo, s projektom V modrosti naših dedkov in babic nadgraditi medgeneracijsko sodelovanje in med drugim okrepiti tudi čezmejno sodelovanje s Hrvaško.
ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA (arhiv NT)
Kako se izogniti
plačilu? Odvoza smeti ne plačuje kar trideset
odstotkov gospodinjstev
ZREČE, VOJNIK - Družbo Saubermacher, ki ima kot koncesionar od novega leta na skrbi ravnanje z odpadki v teh dveh občinah, čaka v obeh veliko dela. Odvoz smeti plačuje komaj sedemdeset odstotkov gospodinjstev, preostala pa se zaradi pomanjkljive evidence zaenkrat uspešno izogibajo.
Doslej je skrbelo za ravnanje z odpadki Javno komunalno podjetje Slovenske Konjice, ki mu reda na tem področju očitno ni uspelo vzpostaviti. Bo to uspelo Saubermacherju z mednarodnimi izkušnjami? V družbi Saubermacher ter v njenem podjetju Čisto mesto Ptuj, ki ima pod Pohorjem na skrbi zbiranje in odvoz odpadkov, so ugotovili komaj sedemdesetod-stotno vključenost po podatkih konjiške komunale, ki so jih primerjali s centralnim registrom prebivalstva ter katastrom hišnih številk.
»K večji pokritosti takoj ne bomo mogli pristopiti,« napoveduje vodja javne službe v Čistem mestu Ptuj Igor Mohorič. V prvi fazi bodo pospešeno urejali register za že vključena gospodinjstva, ki naj bi plačevala smeti za toliko oseb, kot jih je na njihovem naslovu prijavljenih. »V drugi fazi bomo poskrbeli, da bodo plačevali odvoz odpadkov vsi, ki imajo posode. Zato so v gospodinjstvih v kuverti že prejeli nalepke za posode, vendar jih vsa ne bodo prejela. Tista, ki jih ne bodo prejela, posode že imajo, kar pomeni, da so v odvoz smeti že vključena,« dodaja Mohorič. Sedemdesetod-stotna vključenost gospodinjstev je torej ugotovljena po podatkih iz različnih baz, dejansko
pa naj bi bilo po njegovi oceni vključenih še do sedem odstotkov manj gospodinjstev.
Po novem več novosti
V družbi Saubermacher napovedujejo pri ravnanju z odpadki nasploh več novosti. V gospodinjstvih obeh občin so pred novim letom prejeli obvestilo z datumi odvoza posameznih vrst odpadkov do konca aprila, ko naj bi ga gospodinjstva plačevala po obstoječih cenah. »Za pozneje računamo, da bi prešli na nov sistem, ki smo ga ponudili na javnem razpisu za kon-cesionarja, da bi dodali še možnost zbiranja papirja in biološko razgradljivih odpadkov,« napoveduje Franc Knaus, vodja gospodarskih javnih služb v družbi Saubermacher Slovenija. To seveda pomeni višje cene, vendar je zaenkrat v veljavi državna uredba o določitvi najvišjih cen, kar pomeni, da se cene kljub novemu izvajalcu ali novemu standardu storitev zaenkrat ne smejo spreminjati. »Mogoče se bo zgodilo, da bodo posamezna gospodinjstva prejela višji znesek, vendar le zaradi večjega števila članov gospodinjstva,« omenja Knaus. Za pozneje napoveduje Saubermacher višje cene, saj veljajo obstoječe po njihovih podatkih vse od leta 2000, od takrat pa so se cene pogonskega goriva povišale. Višje cene narekuje po napovedi iz Saubermacherja še zaprtje najbližjega, konjiškega odlagališča za odpadke ter s tem daljši prevozi, prav tako je treba odpadke zdaj pred odlaganjem obdelati.
BRANE JERANKO
vrhunci 2011
Bojana Mazil Šolinc, direktorica Doma ob Savinji Celje: »V domu smo veseli, da nam je letos uspelo prenoviti 3. in 4. nadstropje zdravstveno negovalne enote, saj nas zdaj čakata samo še dve nadstropji, da bo dom v celoti urejen. Prenova je tako za zaposlene kot za naše stanovalce zelo zahtevna in terja veliko potrpljenja. V letu 2012 se bomo zato še bolj posvetili vsebini svojega dela, da bo vse pripravljeno za leto 2013, ko bo tudi prenova v celoti končana.«
Janko Turnšek, podjetnik, El^ ktro Turnšek: »Z minulim letom smo lahko zadovoljni že zato, ker smo ves čas izplačevali plače in prispevke za zaposlene. Najtežje za podjetnika je, če mu konec meseca zmanjka denarja, da bi izplačal delavce, in tega je bilo letos preveč. Upam, da bo leto 2012 vsaj tako dobro kot preteklo leto in zlasti, da ne bo več toliko stečajev, kot jih je bilo lani. Da bodo podjetja in s tem ljudje imeli delo.«
Vanesa Čanji, direktorica Fit medie: »Vsakdo, ki nekaj ustvarja, mora biti kroničen optimist. Sama
vselej gledam z optimizmom, tudi če vedno ne vidim sonca. Lani smo razvijali nove produkte in storitve, ki jih je bilo treba na trgu še uveljaviti. Dela je bilo ogromno, zato se mi zdi, da je leto minilo, še preden se je dobro sploh začelo. V letu 2012 mora vsak gledati svoje sonce, ne iskati nekega skupnega, ki ga tudi težje vidimo. Napovedi niso najugodnejše, zato je še toliko bolj pomembno, da najdemo svoje poti in svoje cilje.«
Anton Roječ, delegat v zboru občin zadnjega sklica Skupščine RS, celjski župan v letih 1990-
1994, upokojeni notar: »Mislim, da se iz povprečja, kakršna so sicer leta, za leto 2012 ne pokaže nič posebnega. Če pa pogledam na Celje in Slovenijo, je bila pred 20 leti naša predstava drugačna tako za mesto kot za državo. Nekaj korakov je bilo narejenih, a nismo dosegli tistega, kar smo pričakovali - države blagostanja. Brez znanja, dela in naporov tudi dosežkov ne more biti! To nas čaka v letu 2012, brez nepotrebnega zapravljanja energije, denarja in ostalih dobrin. Le tako lahko ustvarimo državo, v kateri se bodo naša pričakovanja ob osamosvojitvi izpolnila.«
NOVI TEDNIK
GOSPODARSTVO
5
Priprave na odločilno skupščino
Vsaj tako so prepričani v Pivovarni Laško, kjer še vedno ne vedo, kako bo s prodajo deleža v Mercatorju
Za konec januarja bo sklicana obsežna in dokaj pomembna skupščina delničarjev Pivovarne Laško, saj bodo lastniki odločali o dokapitalizaciji družbe, pogodbenem koncernu, dolgoročnem reprogramu finančnih obveznosti in odprodaji deleža v družbi Mercator. Same vroče teme torej, ki so tudi lani burile duhove.
Kot so na zadnji seji ugotovili nadzorniki Pivovarne Laško, prevzemna ponudba družbe Mercator bistveno vpliva na prodajo deleža v Mercatorju. Zaradi novih okoliščin, ki pomembno vplivajo na nadaljnje korake v postopku finančne sanacije Skupine Pivovarna Laško, sta se uprava in nadzorni svet odločila za sklic skupščine. Nadzorniki bodo skupščini predlagali, naj podpre nadaljnje korake pri odprodaji deleža v družbi Mercator. Delničarji bodo morali o prodaji deleža v Mercatorju soglašati s 75-odstotno večino.
Kot je znano, je uprava družbe Mercator 23. decembra podala namero za prevzem Pivovarne Laško in sporočila, da bo ponudba za prevzem na voljo najkasneje v 30 in ne prej kot v desetih dneh. V ponudbi bo uprava Mercatorja opredelila pozitivne ekonomske učinke na finančno stabilnost Pivovarne Laško in njeno poslovanje na domačem ter tujih trgih. Na podlagi teh informacij bodo delničarji Pivovarne Laško lahko sprejemali kakovostne odločitve o najpomembnejših korakih za
Ena od skupščinskih podob Pivovarne Laško
»Društvo Mali delničarji - Skupaj smo močnejši podpira prevzemno namero Mercatorja za prevzem Pivovarne Laško, saj je bil do zdaj Mercator že 8-krat žrtveno ja-gnje neuspešnega tajkunskega prevzema Boška Šrota in pohlepa bank, ki so ob dajanju posojil na lepe oči obšle dolžno skrbnost pri odobritvah le teh,« so mali delničarji zapisali na spletni strani društva.
finančno sanacijo pivovarne in drugih družb.
Znova o
dokapitalizaciji in koncernu
Na skupščini bodo delničarji znova odločali o doka-
pitalizaciji, ki jo predlaga uprava Pivovarne Laško, in o predlogu Kapitalske družbe o odobritvi 50-odstotnega povečanja kapitala v prihodnjih petih letih. Skupščina bo znova odločala tudi o pogodbenemu koncernu in
dolgoročnem reprogramu finančnih obveznosti. Uprava si namreč že dve leti prizadeva z bankami doseči dogovor o reprogramu kreditov, da bi lahko družbe v skupini z denarnimi tokovi tako iz osnove dejavnosti kot prodaje finančnih naložb vzpostavile vzdržno raven dolga. Kljub dobremu tekočemu poslovanju Skupina Pivovarna Laško potrebuje stabilno lastniško strukturo, ki bo podpirala intenzivni proces finančne sanacije in nadaljnji razvoj skupine. Kot je po zadnji seji nadzornega sveta pojasnil predsednik Vladimir Ma-lenković, Pivovarna Laško samo za servisiranje dolga na leto nameni približno 22 milijonov evrov, kar moti investicijski cikel v skupini.
V procesu prevzema bo uprava v Laškem v skladu s svojimi zakonsko opredeljenimi odgovornostmi delovala tako, da bo kar najbolje zaščitila interese in premoženje delničarjev družbe in delovna mesta zaposlenih ter poskrbela za dolgoročno ohranitev blagovnih znamk družb Skupine Pivovarna Laško in njihovega tržnega položaja. »Odločitve, sprejete na januarski skupščini delničarjev, bodo odločilno vplivale na nadaljnji obstoj in razvoj Skupine Pivovarna Laško. To je tudi najpomembnejši razlog, da sta se uprava in nadzorni svet odločila za sklic samo ene skupščine in sicer v roku, ki delničarjem omogoča dovolj časa za pripravo na pomembne odločitve,« so zapisali v pivovarni.
US
Pred
zaposlitvenim sejmom
V območni službi zavoda za zaposlovanje sicer pojasnjujejo, da je na območju Celjske regije v tem trenutku aktualnih sedemdeset delovnih mest. Med njimi prevladujejo potrebe za voznike v mednarodnem prometu, stru-garje, orodjarje, varilce, upravljavca kotlov, varnostnike, natakarje. Prav tako imajo možnost za zaposlitev računovodja, delovni terapevt, zdravnik.
Potrebe po delavcih se izražajo tudi v razpisanih kadrovskih štipendijah. Rezultati zadnjega razpisa za štipendije iz regijske štipendijske sheme za šolsko/študijsko leto 2011/12 namreč po podatkih RASR, ki je izvajalec projekta, kažejo, da je 39 delodajalcev v regiji za dijake razpisalo največ štipendij s področja gostinstva in turizma ter strojništva. Za študente pa jih je bilo krepko največ s področja strojništva, sledila sta elektrotehnika in računalništvo. Na razpis je prispelo 316 vlog, pri čemer jih je nekaj posameznikov oddalo več. Premalo vlog je bilo za potrebe delodajalcev s področja gostinstva in turizma, predvsem za srednješolsko izobraževanje, pojasnjujejo v RASR. V okviru izbora je bilo sicer sklenjenih 84 štipendij, prvo izplačilo pa so štipendisti dobili prav v teh dneh.
Več o zaposlitvenih trendih na Celjskem bo znano v četrtek, 12. januarja, ko bodo na celjskem sejmišču pripravili 3. festival izobraževanja in zaposlovanja. Enodnevni izobra-ževalno-zaposlitveni dogodek bo namenjen tako iskalcem zaposlitve, tistim, ki prvič vstopajo na trg dela, kot tudi učencem, dijakom in študentom ter njihovim staršem, ki iščejo informacije o najboljših izobraževalnih programih in kariernih priložnostih. Dogodek bo med drugim ponudil odgovore na vprašanja, kakšne zaposlitvene priložnosti ponuja regija in tudi katere kadrovske štipendije so na voljo.
US
Metropolitana v prodajo steklarne
Družba Metropolitana je objavila poziv za javno zbiranje zavezujočih ponudb za nakup skoraj 90-odstotnega deleža v družbi Steklarna Rogaška.
Postopek prodaje delnic Steklarne Rogaška bo potekal v štirih fazah. Do 20. januarja bodo zbirali zainteresirane ponudnike, izbrani pa bodo nato lahko sodelovali v drugi fazi. Ta se bo končala 19. marca z oddajo nezavezujočih ponudb. V tretji fazi bodo najbolj primernim ponudnikom omogočili skrben pregled, končala pa se bo z oddajo zavezujočih ponudb. V zadnji fazi bodo te ponudbe pregledali ter določili ceno delnic steklarne, ki se prodajajo kot celoten paket in bodo prodane brez zastavnih in drugih bremen.
US
Naložbe kljub krizi
Župan Občine Žalec Janko Kos je s sodelavci in z zbornico zasebnega gospodarstva, Klubom menežerjev in strokovnjakov Golding kluba ter Razvojno agencijo Savinja v torek pripravil tradicionalni novoletni sprejem za predstavnike gospodarstva in podjetnike iz žalske občine.
Župan Kos je zagotovil, da se bo občina z inštitucijami podjetniškega podpornega okolja še naprej trudila slediti interesom gospodarstva, seveda pa je dobrodošlo, če so podjetniki tisti, ki aktivno izražajo svoje potrebe. Kljub kriznim časom so v Žalcu lahko ponosni na nekaj uspešnih gospodarskih projektov, kot so na primer več kot 14 milijonov evrov vreden projekt podjetja Mikropis s partnerji ter nove naložbe v Novemu, Dafri, Feniksu, Zagožnu, Sicu in drugih.
TT
Sprejema v Žalcu se je udeležilo več kot 150 predstavnikov gospodarstva. - Št. 1 - 3. januar 2012 -
Smejite se lahko tudi pred poletjem
Prijateljica rada razlaga, da izbor knjige, ki si jo človek drzne priporočiti širši množici, o njem veliko pove. Kar je seveda res. In potem sploh ni treba naprej razpredati kako stresno početje je tole pisanje. Ampak na novoletni dan, ko tole pišem, se že zaradi vseh letošnjih zaobljub s tem res ne bom ubadala. V branje vam predlagam knjigo, ki me je sicer že lep čas nazaj izvrstno zabavala in se je še vedno rada spomnim. Ker vam privoščim, da bi se v tem letu velikokrat nasmejali in se lepo imeli. Tudi ob dobrih knjigah.
Geri je stara 30 let. Pedantna, simpatična, ampak bolj ali manj povprečna mlada ženska, ki se preživlja s pisanjem pogrošnih ljubezenskih romanov. Moškega v svojem življenju čaka zaman, kariera je na psu in gre še na slabše. Nekega dne tako ugotovi, da je v njenem življenju če že ne vse narobe, pa tako povprečno, bizarno nesmiselno, da bo še najbolje, če se s tega sveta poslovi. S stilom. Tako naredi precej dodelan načrt za samomor.
Stran zmeče svoje pregrešno drago perilo za oblikovanje postave, si kupi seksi obleko, vzame goro uspavalnih tablet in se napoti v hotel, kjer se je namenila za večno zaspati. In kakšno zadoščenje ima človek s takim odhodom, če si prej vsaj ne olajša duše. Tako Geri polna zanosa napiše kup pisem svoji družini, sorodnikom in znancem. Ste si kdaj iz srca želeli človeku nekaj zabrisati v obraz, po drugi strani pa bi se pogre-znili v zemljo od sramu, če bi vam lahko v tistem hipu bral misli? Ste med tistimi, ki so prepričani, da je
resnica v besedi nujna za harmonijo med ljudmi na tem svetu? Pa Adi Smolar ne poje zastonj, da so bele laži nujne za preživetje. Kdo pa bi hotel slišati, da je debel, neumen in len? Geri si tega zadnjega veselja ne pusti vzeti, napiše boleče zabavno iskrena pisma in jih odpošlje vsem, ki so ji grenili življenje. Samomor se jasno ponesreči. Za Geri napoči nov dan.
In naenkrat njene patetično dolgočasne dneve popestri kup razžaljenih tet, jeznih sestričen, razočaranih staršev in drugi. Vsi vemo, da ko nas na cesti zloži na rit, ni zadnja plat tista, ki boli. Boli, če nas kdo vidi. In v takem zosu se z glavno junakinjo lahko čisto lepo poistovetimo. Kako se stvar razplete, vam seveda ne bom izdala, čeprav si lahko mislite. Že v prejšnji številki Novega tednika sta dva gospodarska guruja razlagala, da je življenje takoj obvladljivo, če se nam uspe požvižgati na to, kar si drugi mislijo o nas. In ne glede na to, kar si mislite o mojem izboru knjige - kje piše, da morate za zabavno in lahkotno branje čakati do julija?!
O avtorju
Kerstin Gier (1966), nemška avtorica, je začela pisati še kot učiteljica. Z izredno duhovitim in domiselnim stilom pa je tako navdušila bralce, da je lahko pustila službo in je zdaj svobodna pisateljica. Po njenem prvem romanu Moški in druge katastrofe so posneli film, za knjigo Laži iz srca pa je prejela nagrado DeLiA. Roman Za vsako rešitev se najde težava je že dve leti med najbolj branimi romani na nemškem knjižnem trgu.
SAŠKA T. OCVIRK
Kmalu nov duet
Mojca Majcen ga pripravlja z Igorjem Kirovom
Ena najboljših celjskih plesalk sodobnega plesa Mojca Majcen, članica in plesna pedagoginja v plesnem studiu Igen in soustanoviteljica plesnega kolektiva Abomo, pripravlja novo plesno predstavo. Svojo zadnjo predstavo Dama s kamelijami je predstavila v letu 2010. Zdaj je na vrsti plesni duet z makedonskim koreografom in plesalcem Igorjem Kirovom.
»Spoznala sva se na lanskem mednarodnem baletnem in koreografskem tekmovanju v Pekingu. Oba sva prišla skozi močno selekcijo Johna Neumaierja, priznanega umetniškega vodje in koreografa Hamburg Balleta. Uvrstila sva se v izbor 18 plesalcev in koreografov s celega sveta. Med nama je preskočila plesna iskrica, ki naju je spodbudila k sodelovanju,« pripoveduje o začetkih sodelovanja, ki so pripeljali do skupnega plesnega projekta Mojca Majcen.
Igor Kirov je plesalec in koreograf, ki je končal Državno baletno šolo v Makedoniji ter študij plesa nadaljeval na priznani Plesni akademiji v Rotterdamu. Bil je gostujoči plesalec v številnih državnih gledališčih po Evropi in Ameriki. V svoji plesni karieri je sodeloval s pomembnejšimi evropskimi koreografi, za svoje koreografije je prejel nagrade na največjih med-
Odlomek iz nastajajočega dueta sta Mojca Majcen in Igor Kirov predstavila na županovem novoletnem sprejemu v Celju.
narodnih tekmovanjih na Japonskem, v Nemčiji, na Kanarskih otokih, na Kitajskem _ Njegove koreografije so odrsko postavljali tudi Stuttgart Ballet, Ballet Braunschweig, Orlando Ballet, Nacionalni makedonski balet in drugi. Trenutno pleše in koreografira v celovškem gledališču.
»Duet, ki ga postavljava, raziskuje odnose med moškim in žensko in je ekstremno fizičen. Ukvarja se s kontrolo in manipulacijo, osnovni navdih pa prihaja iz prečudovite romske pesmi Djelem Djelem v izvedbi Esme Redžepove. Z duetom se bova predstavila na pomembnejših festivalih
in tekmovanjih po Evropi,« napoveduje Majcnova.
Prvo kratko predstavitev, ki je odlomek iz nastajajoče predstave sta plesalca predstavila na lanskem tradicionalnem županovem sprejemu v Celju in odzivi na duet so bili odlični.
BRST Foto: SHERPA
Novo leto po dunajsko
Velika dvorana Glasbene šole Velenje bo v četrtek ob 18.00 ponovno zablestela v prazničnem vzdušju po vzoru dunajskega novoletnega koncerta, ki se ponaša z nazivom največji dogodek klasične glasbe na svetu.
Simfonični orkester Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje bo izvedel koncert živahne in hkrati nostalgične glasbe iz obširnega opusa dinastije Strauss in Petra Iljiča Čajkovskega. Novoletni koncert bo vodila dirigentka Danica Koren, program pa bo popestril nastop baletne skupine. Koncert skupaj pripravljajo Mestna občina Velenje, Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega in Festival Velenje. S tem koncertom bodo Velenjčani simbolično vstopili v leto Evropske prestolnice kulture 2012.
Simfonični orkester Glasbene šole Velenje bo v četrtek zvečer izvedel novoletni koncert, s katerim bodo Velenjčani simbolično vstopili v leto Evropske prestolnice kulture 2012.
Trianglovih zimskih večerov The light in the Piazza, ki ga bo Ebony Buckle predstavila v četrtek ob 19.30 v žalskem Domu II. slovenskega tabora, v petek ob 19.30 v dvorani Centra Nova v Velenju in v soboto ob 20. uri na Centru konjeniškega športa Celje. S temi večeri kulturna naveza celjske Hiše kulture, velenjskega Festivala in žalskega Zavoda za kulturo, turizem in šport na-
ne zamudite ^
daljuje svojo povezovalno in kulturno produkcijsko dejavnost. To pot so se odločili za muzikal z odlično britansko igralko in pevko Ebony Buckle. Spored obsega zanimiv izbor del z Broadwayja in West Enda. Solistko bo spremljala tudi priložnostna projektna zasedba, v kateri pod umetniškim vodstvom dirigenta Simona Dvoršaka sodelujejo glasbeniki iz cele regije. Ebony Buckle se je sicer rodila v Avstraliji, kjer je
tudi končala študij petja na Univerzi v Queenslandu. Po selitvi v London je z odliko zaključila podiplomski študij na Mountview Academy of Theatre Arts in že v času študija nastopala v odmevnih predstavah, zaslovela pa predvsem v muzikalih, čeprav je nastopala tudi v operah in dramah. Redno nastopa tudi v kabaretih in po koncertnih odrih sveta, v Sloveniji pa gostuje prvič. Vstop na vse tri večere je prost .
NOVI TEDNIK
{{"rekreacija
Savna za telo in duha
Finci savnanje že dolga stoletja poznajo kot vsakdanji pripomoček za zdravo življenje, pri nas pa pogosto velja, da je v savni najbolje jeseni in pozimi. Savnanje ni omejeno zgolj na hladne mesece, res pa je, da ta blagodejen in priljubljen ritual izmeničnega segrevanja telesa, potenja v savni in počasnega ohlajanja pod osvežujočo prho takrat še posebej prija.
Savnanje blagodejno in zdravilno vpliva na telo in duha. Pospešuje krvni obtok, pomaga pri razstrupljanju telesa, sprosti mišice in zmanjša bolečine v sklepih, izboljša prekrvavitev kože, utrjuje imunsko odpornost, znižuje tlak, dobro vpliva na težave s sinusi, hkrati
pa nas sprošča po napornem dnevu in prinaša zdrav spanec. Če ste zdravi, lahko savno obiščete kadarkoli, savnanje pa ni priporočljivo za dojenčke in za ljudi, ki imajo težave s srcem, tuberkulozo, epilepsijo, raka ali kožne bolezni. Nekateri se v savno podajo nekajkrat na leto, drugi vsak teden ali celo večkrat na teden. Kot pri vseh stvareh je tudi pri savnanju potrebna zmernost, še posebej pa posluh za lastno telo in počutje. Dobro je, da si za savnanje vzamete dovolj časa, vsaj dve uri. Pred tem ni priporočljivo jesti večjih količin hrane, za savno pa potrebujete le dve večji brisači ali brisačo in rjuho, prav pride tudi kopalni plašč. »Pred prvim obiskom sav-
ne se temeljito umijemo in stuširamo, pozneje le spiramo pot s telesa in ne uporabljamo šamponov, po tuširanju se pred novim vstopom v savno z brisačo osušimo. V predprostorih je priporočeno nositi natikače. V savno vstopimo hitro, da v prostor ne spustimo hladnega zraka, in tiho zapremo vrata,« svetuje Janja Urankar, vodja enega od wellnes centrov na Celjskem.
Kar z golo kožo
V savni ne bodite v kopalkah in ogr-njeni, saj s tem zmanjšate učinke sav-nanja, prav tako ni priporočljiv nakit. »Z brisačo ali rjuho pogrnemo mesto, kjer sedimo ali ležimo, razen v parnih
savnah, kamor ne vstopamo z brisačo, prostor, kjer sedimo, pa umijemo s priročnim tušem. Ob prvem vstopu v savno se omejimo na 10 do 12 minut, če nam telo že po nekaj minutah pokaže, da mu je dovolj, seveda manj. Najprej ležimo in nato sedemo ter tako v telesu vzpostavimo normalen tlak. Sledi 20-minutni počitek in postopek ponovimo praviloma 3-krat. Po odhodu iz savne pol ure počivamo, da se izravna temperatura v telesu,« pravila savnanja navaja Urankar-jeva. Za sprostitev je pomembno, da je v savni mir, zato glasni pogovori tja ne sodijo. Peči ne polivamo sami, saj za to skrbi osebje savne.
MJ
Na drsališče brez zmrzovanja
V Rečici ob Savinji smo odkrili novost: drsališče s sintetičnim ledom, ki ga lahko postavijo v vsak prostor in v vsakem letnem času
V skoraj vsakem večjem slovenskem mestu lahko v zimskem času opazimo rekreativno drsališče, saj je priljubljenost teh drsalnih ploskev vedno večja. Vendar so se lahko doslej drsali samo v večjih mestih, kjer se je to »izplačalo«, v manjših krajih pa so bili otroci večkrat prikrajšani za osvajanje drsalnih veščin. Odslej bo lahko drugače, saj nove tehnologije danes omogočajo postavitev drsališča v vsakih vremenskih in podnebnih razmerah.
Tako so v organizaciji celjskega Zavoda Stiks (Zavod za šport in rekreacijo) minuli četrtek prve drsalne korake na ledu poskušali tudi najstarejši otroci iz vrtca ter 1. in 2. razreda Osnovne šole Rečica ob Savinji, seveda pa so se jim lahko pri-
družili tudi drugi ljubitelji drsanja. V avli OŠ Rečica so namreč poskusno postavili manjše drsališče s sintetičnim ledom, dogajanje pa je privabilo kar nekaj drsanja željnih malčkov in njihovih staršev. Predstavniki celjskega zavoda so jim posodili drsalke in drugo potrebno zaščitno opremo, na ledu so jih pričakale animatorke in tako so lahko malčki doživljali užitke pravega drsanja. Kot je pojasnil vodja zavoda Miloš Sagadin, lahko drsalno ploščo s sintetičnim ledom postavijo v dveh urah, drsališče, ki je bilo na Rečici postavljeno promocijsko, pa lahko »obratuje« v zunanjih ali notranjih prostorih v vseh letnih časih.
Novost, ki obeta
»Tovrstno drsališče je precejšnja novost v naših
Miloš Sagadin, vodja Zavoda Stiks
krajih, najbrž smo prvi ali celo edini, ki omogočamo tovrstno drsanje, predvsem pa smo mobilni,« je povedal Sagadin. »V manjših krajih doslej ni bilo možnosti drsanja, sedaj pa lahko pridemo v vsako šolo ali na vsako dogajanje. Drsališče je manjših dimenzij, zato zaenkrat spodbujamo predvsem mlajše otroke, ki jim posojamo tudi drsalke, seveda pa nameravamo ponudbo še širiti. Predvsem je pomembno, da otroci osvojijo drugačne sposobnosti gibanja in nova spoznanja. Vse skupaj ni tako drago in je zagotovo boljša možnost, kot pa da otroci sedijo pred televizijskim sprejemnikom ali računalnikom.« Novost so v celjskem zavodu začeli predstavljati jeseni in občasno že slišali skeptično vprašanje, za kakšen led gre. »Pri samem drsanju ni bistvenih razlik, je pa drsališče na toplem in suhem ter brez zmrzovanja,« odgovarja Sagadin. V zavodu postavijo drsališče za dan, lahko pa ga posodijo tudi za dlje časa ali celo sezono.
Enostavne drsne plošče
Podlaga za drsališče so drsne plošče iz sintetičnega materiala polietilena, ki omogočajo izvedbo drsališča v kakršnihkoli vremenskih razmerah. Drsališče ne zahteva nobenih kemikalij in strupenih tekočin, s katerimi bi zagotovili drsnost površine. To pomeni, da je drsna površina za uporabo pripravljena 24 ur na dan sedem dni v tednu, razlika v drsnosti naravnega in umetnega ledu pa je minimalna. Drsnost zagotavlja kombinacija posebnih sestavin in olj, vgrajenih v površino. Tudi vzdrževanje umetne drsne površine je dokaj enostavno, saj zahteva predvsem redno
Drsalka, ščitnik, čelada ^ »Gremo,« so se veselili otroci.
čiščenje, površino pa je občasno treba poškropiti z namensko tekočino, ki vsebuje olje in vosek. Ta tekočina se v nekaj minutah posuši, na drsni površini pa
se ustvari film iz voska, ki zagotavlja drsnost, nastali film je hkrati tudi prašna zapora. Te podlage se lahko uporabljajo le v rekreativne, vadbene in zabavne
namene, predvsem pa je umetna podlaga odlično nadomestilo za naravni led v poletnem obdobju.
US
Tel Aviv za pridobivanje izkušenj
Košarkarji Zlatoroga bodo v četrtek v 14. krogu lige ABA gostovali v Izraelu pri Maccabiju. Tel Aviv in dvorana Nokia Arena bosta za mlado laško zasedbo prava poslastica.
Laščani bodo imeli v naslednjih dnevih oziroma tednih sila pester ritem. Po četrtkovem gostovanju pri Maccabiju bo v nedeljo sledila domača tekma z Unionom Olimpijo, dva dni kasneje s Parklji, zatem v Tri lilije prihaja še Cedevita.
Cilj obstanek v ligi ABA
Trener Zlatoroga Ivan Su-nara pred nadaljevanjem sezone meni: »Mi smo potrebovali premor, ki je končno nastopil. Naredili smo temeljito analizo in se pospešeno pripravljamo na naslednje tekme. Moramo nadaljevati s takšnim odnosom, ki smo
ga imeli v zadnjem mesecu. Upam, da bomo naslednje tekme obrnili sebi v prid.« Moštvo je pretekli teden okrepil Aleksander Gruev, ki bo zaigral že proti Maccabiju, zapustil ga je Darko Čo-hadarević. Športni direktor Miljan Goljovič je pojasnil razlog zamenjave: »Z novim trenerjem je prišla nova taktika in želel je drugačnega tipa igralca, zato smo po pogovoru z Darkom prišli do sporazumne prekinitve pogodbe. Želimo mu vse dobro v prihodnosti.« Sunara je pripomnil: »Ekipa potrebuje izkušenega igralca. Aleksander ima svojo kvaliteto in upam, da ga bomo dobro uigrali ter da bo sezono do konca odigral z najboljšimi močmi.« Goljovič se je zatem ozrl na začetek sezone in pogledal proti nadaljevanju: »Bilo je nekaj manjših turbulenc, a zadovoljni smo, da smo v
Avtoritativni Ivan Sunara je pohvalil svoje varovance za trud na treningih in tekmah.
igri in gremo dalje proti cilju - ostati v Jadranski ligi. S pravim odnosom moramo nadaljevati.«
Rizvića bi imel vsak
Na vprašanje, ali obstaja možnost, da bi ekipo okrepil še Hasan Rizvić, ki je že bil v Laškem in je trenutno prost igralec, je Goljovič odgovoril: »Vsak bi ga imel rad, ampak v trenutnem položaju si ne moremo privoščiti, da bi prišel. Drugače bi ga vsekakor želeli v svoji ekipi.« Sunara pa je strnil občutke pred četrtkovim gostovanjem v Izraelu: »Proti takšnemu nasprotniku nimamo kaj izgubiti, lahko le veliko dobimo. To je idealen test pred tekmami, ki bodo sledile. Gre za eno najboljših evropskih ekip. Verjamem, da bomo pridobili veliko izkušenj. Odigrati moramo brez kalkulacij. To
»Šofer na voljo 24 ur na dan«
V Moskvo sama z 18 leti
V Celju je kot najstnica
zapustila neizbrisen pečat. Nika Barič je zdaj stara 19 let. V zadnjih štirih sezonah je bila članica celjskega košarkarskega kluba Athlete, maturirala je na I. Gimnaziji v Celju. Nato pa je prestopila k evropskemu velikanu, Spartaku iz Moskve. Odškodnino zanj ruski klub plačuje po obrokih, pri katerih malce zamuja, toda večjega strahu, da ne bi poravnal dolgov, ni. Nika je bila štirikrat izbrana za najbolj koristno igralko (MVP) na evropskih turnirjih za kadetinje in mladinke, najbolj prestižno je bilo to priznanje leta 2010 na Slovaškem v diviziji A, ko je Slovenija osvojila četrto mesto. FIBA jo je izbrala celo za najboljšo evropsko igralko do 20 let, česar pred njo še ni doživel noben slovenski košarkar.
Trenutno je v evroligi zelo malo igralk letnika 1992, nobena med njimi pa ne igra toliko kot Nika Barič. Trenutno je med peterico slovenskih košarkaric, ki nastopajo v najelitnejšem evropskem klubskem tekmovanju. Poleg nje sta to še Celjanki Maja Erkič in Eva Komplet ter Mariborčanka Martina Dover in Kra-njčanka Sandra Piršič.
Malce nepričakovano smo vas srečali v dvorani Gimnazije Celje Center na tekmi Jadranske lige. Do kdaj ste prosti?
Že jutri se vračam v Rusijo. Igralke smo bile dvanajst dni proste. Odmor smo potrebovale. Tako dve Američanki, dve Srbkinji, Crnogorka, pa vse štiri ruske reprezen-tantke. Sicer pa se zelo rada
Nika Barič je košarkarska virtuozinja.
vračam v Celje, čeprav sem doma iz Trbovelj.
Ste dobro obveščeni o dogajanjih pri ŽKK Athlete Celje?
Ostala sem v stiku z nekaterimi igralkami, vseskozi pa kontaktiram s trenerjem Damirjem Grgičem, ki mi že od malih nog nudi nasvete in me spodbuja pri mojem košarkarskem razvoju.
Kako je biti članica evropskega giganta?
Zaenkrat čudovito. Nisem pričakovala, da se bom tako hitro privadila na razmere. Klub je vrhunsko organiziran, upam se trditi, da najbolje v Evropi.
Kaj to pomeni?
Za nas, igralke, je vse po-
skrbljeno. Ampak res vse. Vsaka ima svoje stanovanje. Ta so vrhunsko opremljena, tudi z jacuzziji. Imam šoferja, ki mi je na voljo 24 ur na dan. Za nič nam ni treba skrbeti, razmišljamo zgolj in le o košarki.
Tudi zaradi tega rezultati ne zaostajajo?
Prav gotovo. V ruskem prvenstvu smo še neporažene in vodimo pred Jekaterin-burgom. V evroligi pa smo tri kroge pred zaključkom skupinskega dela že uvrščene med najboljših šestnajst ekip. 12. januarja bomo gostovali na Hrvaškem, v Gospiću.
Je vaša vloga še stranska?
je cilj in prepričan sem, da bomo obračun v tej smeri tudi izkoristili.« Zlatorog se je z Maccabijem v letošnji sezoni pomeril v 2. krogu, ko so Izraelci, ki so po 13 krogih pričakovano na prvem mestu lestvice, v Laškem
slavili s 101:72. Laščani tako v četrtek v Tel Avivu nimajo česa izgubiti. V dvorani, ki sprejme slabih dvanajst tisoč gledalcev, lahko le veliko pridobijo.
MITJA KNEZ Foto: GrupA
Prav v uvodu je bila moja minutaža slaba, toda kasneje sem na evroligaški tekmi že zbrala 20 minut igre. Trenerka, Američanka Pokey Chapman, mi zaupa, kar je daleč najbolj pomembno. Poleg tega sem se odlično ujela z vsemi soigralkami, kar vsekakor ni odveč. V evroligi sem na parketu v povprečju 15 minut, v ruskem prvenstvu pa 18.
Vaša najboljša predstava doslej pri Spartaku?
Najbolj sem se izkazala v evroligi proti francoskemu Montpellierju. Pokazala sem tudi strelsko formo. Če bi bila bolj stabilna v tem elementu, bi igrala še več. Toda moram se posvečati predvsem organizaciji igre. Vseeno sem zelo zadovoljna. Ugaja mi tudi način naše igre. Je podoben ameriškemu, če je le možno, hitimo v protinapade. Še enkrat ponavljam, presenetila sem samo sebe.
Kako premagujete vsakodnevne razdalje?
Nastanjene smo v Vidno-ju, ki spada pod moskovsko oblast. Od centra Moskve je oddaljen približno 20 kilometrov. Včasih se odpeljem na Rdeči trg na sprehod, sicer pa časa ni veliko na razpolago. Stanovanja igralk so v isti ulici, nekatera tudi v istem nadstropju. Do športnega centra oziroma do dvorane je pet minut vožnje.
Ste si z ruščino že na ti?
Zdelo se mi je, da sem že prej veliko razumela, saj je jezik podoben slovanskim. V dosedanjih treh mesecih sem precej napredovala. Vse razumem, z govorico nimam nikakršnih težav v trgovinah, restavracijah. Moja pogodba je dveletna z možnostjo podaljšanja še za dve leti, tako da se moram naučiti tekočega govora. Mislim, da mi bo to uspelo že letos. Sem motivirana. Tudi brati že znam, čeprav je zahtevno _
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA GrupA
Čeprav je srbski center Darko Čohadarević odlično odigral končnico lokalnega derbija v Šentjurju, je moral zapustiti Tri lilije.
ŽRK Celje Celjske mesnine
Jelena Perič
Jelena je rojena v Ljubljani leta 1994, dvanajst let kasneje pa se je z družino preselila v Vojnik. Srednja zunanja na-padalka je igrala za RK Krim, v novem okolju pa so ji svetovali, naj se pridruži ŽRK Celje Celjske mesnine. To je tudi storila in s celjsko ekipo v kategoriji mlajših deklic takoj osvojila naslov državnih prvakinj. Obenem je bila proglašena za najboljšo igralko finalnega turnirja državnega prvenstva. S starejšimi deklicami je leta 2008 osvojila tretje mesto, v naslednjih dveh sezonah je bila dvakrat druga s kadetinjami, da bi v prejšnji sezoni s celjskimi mladinkami postala državna prvakinja. Številka 13 na dresu pa ji v tekoči sezoni na žalost ni prinesla sreče. Pesti jo poškodba kolena in potreben bo kirurški poseg, bržkone že v tem mesecu. Zdaj je visoka 162 centimetrov, težka pa 77 kilogramov.
Njeni trenerji v RK Krim so bili Aleš Dolinšek, Sebastjan Kopitar in Olga Čečkova, v Celju pa Željka Dragišič, Vojko Prislan, Saša Čajavec in Miha Bojovič, zdaj nad njo bdi Uroš Privšek. Večkrat je igrala za mlajše državne selekcije.
Obiskuje 3. letnik Srednje zdravstvene šole v Celju. Prostega časa nima veliko, toda dovolj za druženje s prijatelji, kolesarjenje in fitnes. Njen vzornik je hrvaški reprezentant Ivano Balić, življenjski moto pa: kdor upa, vztraja, kdor vztraja, ta zmaguje.
^^dezete
celjske mesnine
Približno 75-tisočkrat so se v minulem letu celjski policisti oglasili ljudem na številki 113 Operativno komunikacijskega centra Celje. To je približno 205 klicev ljudi, ki potrebujejo pomoč, na dan na našem območju! Toda niso vsi klici nujni in potrebni posredovanja policije. Takšnih je bilo približno sedemnajst tisoč, v ostalih primerih je šlo za nasvete ali odgovore na vprašanja, ki v zvezi z zakonodajo ali delom policije zanimajo ljudi. »Seveda to niso edini kli- misli, da je veliko tudi in-
ci, ki jih sprejmemo v Operativno komunikacijskem centru Celje,« razloži vodja Božidar Pezdevšek. S tem
ternih klicev na stacionarne številke, saj je treba vedeti, da je OKC stična točka tudi, kadar so policijske patrulje
Zbil pešca
Na Mizarski cesti v Slovenskih Konjicah sta v sredo trčili osebni vozili.
Posredovati so morali tudi konjiški prostovoljni gasilci, ki so z reševalci iz zvite avtomobilske pločevine rešili eno osebo. Ta se trenutno zdravi v celjski bolnišnici, saj se je v nesreči hudo poškodovala. Dan kasneje se je huda nesreča zgodila še na Savinjski cesti v Žalcu. 54-Ietni moški je na označenem in osvetljenem prehodu za pešce pravilno prečkal vozišče. Vanj je z osebnim vozilom trčil in ga hudo poškodoval 28-letni voznik, ki je vozil iz smeri Ulice Heroja Staneta proti Šlandrovemu trgu.
na terenu in v upravo morda javljajo kakšne podatke, enako velja tudi v primeru hujših kaznivih dejanj ali nesreč, ko so na terenu še preiskovaIni sodniki in tožilci. Tudi z njimi komunikacija pogosto poteka ravno skozi operativno komunikacijskega centra. Samo teh pogovorov je približno 160 tisoč na leto, k temu je treba prišteti še osemdeset tisoč klicev na liniji z Generalno policijsko upravo. Pezdevšek še omenja, da se morajo ljudje bolj zavedati, da je številka 113 namenjena le nujnim klicem. »Menim, da je še vedno preveč tako imenovanih >praznih< klicev, ko občani želijo samo kakšne informacije. Takšni klici namreč zasedajo linijo drugim, ki morda pomoč v tistem trenutku nujno potrebujejo in bi morala policija takoj na teren. Za splošne informacije je policija ljudem na voljo na ostalih stacionarnih števiIkah, tudi preko eIektronske pošte, kjer vedno odgovarjamo na vprašanja,« dodaja Pezdevšek. Kadar želi kdo kaznivo dejanje prijaviti anonimno, je to mogoče storiti na številki 080 1200.
Klice analizirajo
Največ klicev na 113 je vezanih na dogodke v prometu, sIedijo kIici o prijavi kaznivih dejanj, nato o kršitvah javnega reda in miru.
Kadar ljudje potrebujejo kakšne informacije, lahko pišejo na elektronski naslov puce@policija. si ali na milena.trbulin@ policija.si (tiskovna predstavnica PU Celje).
Zgodi se tudi, da ljudje pokličejo na 113 in vprašajo po udeležencih v prometnih nezgodah, saj slišijo, da se je kje zgodila huda nesreča in jih je strah, da je v njej udeležen kdo od njihovih bližnjih, ki se morda vozi ravno na tisti lokaciji. »Klice tudi anaIiziramo in ugotovili smo, da jih je največ ob ponedeIjkih, petkih in sobotah. Ponedeljek je najbolj >obremenjen< dopoldne, ko občani prijavljajo dogodke, ki so se zgodili konec tedna. V petek in soboto pa se največ dogaja predvsem v popoldanskem in nočnem času. V ostaIih dneh so kIi-ci pribIižno enako razporejeni,« pojasnjuje šef OKC. Zaradi velikosti območja je seveda razumljivo, da so najpogostejši klici na 113 iz Celja, najmanj pa jih je iz Mozirja, Laškega, Šmarja pri Jelšah in Rogaške Slatine.
Ko policist sprejme klic na 113, se zanj in za klicatelja oziroma žrtev, ki pomoč potrebuje, začnejo pomembne minute. Policija mora namreč na teren čim prej in zato imajo huda kazniva
PoIicisti se iz Operativno komunikacijskega centra Celje vsak dan javljajo tudi v program Radia Celje, kjer ob 6. uri posIušaIce seznanijo z dogodki minule noči in z razmerami na cestah. Daljše vsebinsko policijsko poročilo je vsak delovni dan na sporedu Radia CeIje ob 8.30. Že vrsto let je ravno ob tem času poslušanost radia na visoki ravni, kar nakazuje, da Ijudi vendarle zanima, s čim vse se ubadajo poIicisti.
V Operativno komunikacijskem centru PU Celje se nikoli ne zgodi, da bi bili ti prostori prazni. Vsak trenutek je tam štiri ali pet policistov, ki so ves čas pri telefonih. To so izkušeni policisti, višji policisti in policijski inšpektorji, ki v policiji delajo že vrsto let.
Videl sebe v ogledalu in poklical policijo
Mislil, da je vlomilec - Policisti v letu 2011 pomagali rešiti tudi triletno deklico
dejanja ali dogodki, kjer je ogroženo življenje, vsekakor prednost pred manjšimi kršitvami. »Povprečen reakcijski čas prihoda policijske patruIje na kraj nujnega interventnega dogodka je devet minut in devet sekund,« še dodaja naš sogovornik. Gre za povprečje, torej so v določenih primerih na kraju še prej. »Vsak dan spremljamo in analiziramo razloge za tiste primere, ko je reakcijski čas daljši od trideset minut. Vzroki za tak čas so predvsem oddaljenost kraja, zasedenost policistov zaradi drugih nalog in tudi vozne
razmere,« še pojasnjuje Pez-devšek.
Ko potrebuješ samo pogovor
Kar nekaj je tudi klicate-Ijev na 113, ki ne potrebujejo pomoči ali informacij, ampak le pogovor. »Gre za Iju-di, ki so osamIjeni, nekateri tudi hudo bolni in se želijo v nekem trenutku le pogovoriti. S temi občani se seveda pogovorimo, saj razumemo stisko Ijudi, vendar morajo razumeti tudi oni, da Iahko traja pogovor Ie tako doIgo, dokIer ne pokIiče kdo drug, ki morda takrat potrebuje nujno pomoč,« še pravi Pez-devšek. Letošnje Ieto si bodo poIicisti OKC zagotovo zapo-mniIi po nesebični pomoči triIetni dekIici, ki so ji po-magaIi rešiti živIjenje. »De-kIica je padIa v vedro z vodo in se skoraj utopiIa. Starši so pokIicaIi na 113 in ko je poIicist izvedeI, da dekIica ne diha več, je staršem daI natančna navodiIa, kako naj jo začnejo oživIjati. S starši je biI na teIefonski zvezi vse do prihoda reševaIcev ter jih ves čas usmerjaI z navodiIi,« pravi Pezdevšek. Zaradi pomoči poIicista in reakcije staršev, nato še reševaIcev, je triIetna maIčica preživeIa. PoIeg tako resnih in tudi bo-Iečih zgodb pa se tu in tam zgodi tudi takšna, ki je boIj podobna komedijam. Tako je Ietos na 113 panično pokIicaI nek moški, ki je v stanovanju opaziI vIomiIca. Ko so čez nekaj minut na kraj prispeIi poIicisti, da bi prijeIi nepridiprava, tega spIoh ni biIo. Moški, ki je kIicaI, je namreč domov prisopihaI pijan, se pogIedaI v ogIedaIu in misIiI, da vidi vIomiIca _
SIMONA ŠOLINIČ Foto: PU CeIje
www.novitednik.com
Umrl pod drevesom
V sredo se je v Jurkloštru pri Laškem zgodila tragična delovna nesreča.
Med podiranjem v gozdu je drevo padIo na deIavca. KIjub posredovanju reševaIcev nujne medicinske pomoči iz Laškega in prostovoIjnih gasiIcev iz JurkIoštra je moški umrI na kraju nesreče.
Našli truplo
Nazarski gasiIci in poIicisti so sredi tedna moraIi s siIo odpreti vrata enega od stanovanj na Zadrečki cesti v Nazarjah. V njem so nato našIi mrtvega moškega. Po do zdaj znanih podatkih moški ni umrI nasiIno.
Drago Pavčnik je zibelko izdelal, sam pa nikoli ni spal v njej. »Moja tašča, ki je bila med najmlajšimi v družini z enajstimi otroki, je spala v zibelki. Povedala je, da so jo starejši brati in sestre zibali, ko je ležala. Zibelko so imeli kar privezano na vrvico, tako da jim še vstati ni bilo treba,« v smehu pove Drago.
Zazibajte ga v sen
Manjše je boljše za novorojenčka - Za manj krčev, slajši spanec in boljšo mo-toriko
Rojstvo otroka je za vsakega starša zagotovo najlepši trenutek v življenju. Ni pomembno, kateri po vrsti je otrok. Vsak prinese s sabo nekaj novega. Edinstvenega. In ko starši prvič držijo v rokah tisto malo nebogljeno štruco, bi naredili vse, da bi dete imelo kar najlepše in kar najbolj zdravo življenje. A vendar večina teh malih štručk spi v velikih posteljah, ki jim bodo služile vsaj nekaj let. Diplomirana medicinska sestra Tomislava Kordiš je iz narodove zakladnice potegnila zibelko. Po objavi njenega članka sta se zakonca Drago in Jožica Pavčnik odločila in naredila zibelko, ki bi, morda tudi bo, uspavala vsako malo bitje.
Kordiševa že več kot deset let dela z novorojenčki. Predava v šoli za starše v Zdravstvenem domu Laško in je tudi patronažna sestra. Ob vseh njenih obiskih pri novorojenčkih še ni videla
nobenega, ki bi spal v zibki: »Kadar pridem na obisk k dojenčkom, vidim, da so v nekih ogromnih posteljah, in jih komaj najdem. Po možnosti posteljico obdajo še z blazinami in zaveso, da otrok
niti svetlobe ne dobi dovolj. In sem dobila idejo.«
Indijanski otroci ne jočejo
Otrok je bil v maminem trebuhu tesno ovit, razlaga Kordiševa. Zato ni presenetljivo, da mu prija, če se nekam tišči. »Indijanke imajo otroke ves čas pri sebi, zavite v ruto. Nosijo jih na hrbtu ali spredaj in otroci nikoli ne jočejo. Dejansko ima otrok vsaj tri mesece po porodu željo, da se nečesa dotika, da se nekam tišči,« pojasnjuje Kordiševa. Dodaja, da ta ugotovitev ni nekaj novega, saj
imajo tudi na otroški kliniki dojenčke založene s plenicami za hrbtom, včasih jim še med nogice dajo plenice. V veliki posteljici, tudi klasične otroške posteljice so za novorojenčke s tega vidika prevelike, se nima kam tiščati. Tako je za novorojenčka zibelka neprimerno boljša izbira.
Drugi argument, ki govori v prid zibelki, so krči. Vsi, ki so imeli kdaj doma novorojenčka, vedo, da so prvi trije meseci lahko precej kričavi. Dojenčki imajo težave s prebavo, v trebuščku jih zvija in tišči. Najboljše
zdravilo za to je gibanje, pojasnjuje Kordiševa in zavrača namige, da bi se otrok lahko zibanja tako navadil, da bi se razvadil, in pojasni: »Otroka v treh mesecih ne moreš razvaditi. Pri tem gre za gibanje kot tako. Sicer pa je gibanje smisel, rdeča nit življenja.«
Dojenčki v zibelki imajo tudi prednost pri začetnih igrah in učenju motorike. Z gibčnostjo in s prilagodljivostjo na okolje se namreč otroku pravilno razvijajo motorika in ravnotežje ter posledično sluh. »Mora pa obstajati neko gibanje že na začetku,« poudarja Kordiše-va.
Zibelka olajša delo
Če čez dan mamice lahko sledijo ritmu novorojenčka, je ponoči stvar malce težja. Nekateri bi se dojili kar naprej, mame pa so včasih tako utrujene, da je vstajanje le nekajkrat na noč misija nemogoče. »Mame temu enostavno podležejo in otroka vzamejo k sebi v posteljo. Čeprav to nič narobe. Dokler je še tako majhen, je to čisto v redu,« razlaga Kordiševa. Dodaja, da je logično, da se dojenčki zbujajo, saj ne morejo spati toliko in toliko ur brez premora. Tu pa nastopi rešilna zibelka. Dojenček se bo v njej morda lažje pomiril. Prednost je tudi ta, da je zibelka nizka, starši jo lahko postavijo tik ob posteljo. Ko se dojenček zbudi, ga zazibajo in pomirijo: »Otrok se s tem lahko tudi navadi na nek red.«
Kordiševa pravi, da je tradicija, da bi otroke polagali v zibelke, praktično izumrla. Res pa je, da so zibelke precej drage. Ob tem Kordi-ševa dodaja: »Res je mogoče strošek na začetku. Ampak mislim, da je vredno.«
Od ideje do zibelke
Kordiševa je svoje misli in ugotovitve o zibelki zapisala v Laškem biltenu. Na njen prispevek sta se odzvala za-
konca Pavčnik, ki se ukvarjata z lesostrugarstvom in izdelovanjem turističnih spominkov domače obrti iz lesa. Drago Pavčnik se je izdelave zibelke lotil zelo natančno: »Najprej sem si pripravil idejni načrt. Potem pa sem naredil maketo iz papirja, nato pa je steklo.«
Tomislava Kordiš, dip. med. sestra pravi: »Zibelka je idealna, ker se otrok v njej ziba, kot se je devet mesecev v trebuhu. S tem je možnost za boljšo prebavo in manj krčev veliko večja. Zibanje namreč omogoča boljšo peristaltiko in pretok.«
Zibelka je narejena iz smrekovega lesa, saj je ta za zibelke najbolj primeren, najbolj topel. Dolga je natanko en meter, visoka 62 centimetrov, zunanja širina pa je 75 centimetrov. Pomemben je tudi kot stranic zibelke, ki mora biti natančno 81 stopinj. Da se ob zibanju ne prevrne, ima ob straneh blokado, tako da ni skrbi, da bi se dojenček preveč zibal.
Drago je zibelko izdeloval 30 ur, vendar hitro doda, da je bila pač prva. Da bi bila še lepša, jo je žena Jožica poslikala. Zanjo bosta računala od 280 do 300 evrov.
Morda pa bodo zibelke vendarle spet našle pot v slovenske domove. Prva zibelka zakoncev Pavčnik pa bo zagotovo našla pot v laški zdravstveni dom, kjer jo bodo postavili na ogled.
ŠPELA KURALT Foto: GrupA
IZBERITE NAJ KNJIGO PO PRIPOROČILU BUKVARNE NOVEGA TEDNIKA
Zap.
št.	Avtor	Naslov	Priporoča
1.	SAVIANO ROBERTO	Gomora	TATJANA CVIRN
2.	FLAUBERT GUSTAVE	Gospa Bovary	SIMONA ŠOLINIČ
3.	ZAGORKA JURIĆ MARIJA	Pekel na prestolu	BISERKA POVŠE TAŠIC
4.	KRANJEC MIŠKO	Povest o dobrih ljudeh	BISERKA POVŠE TAŠIĆ
5.	ŠTROMAR GAL MAJA	Misli name, ko ti je lepo	ŠPELA KURALT
6.	MANZANO MANUEL	Zajec in pol	BRANKO STAMEJČIČ
7.	GAJIC IVO	Branko Oblak	DEAN ŠUSTER
8.	VIEWEGH MICHAL	Učna ura ustvarjalnega pisanja	IVANA STAMEJČIČ
9.	PIRJEVEC JOŽE	Tito in tovariši	dr. TONE KREGAR
10.	INKRET ANDREJ	In stoletje bo zardelo	dr. TONE KREGAR
11.	peČnik vlado	Rak rana slovenske vernosti	SIMONA ŠOLINIČ
12.	CAWTHORNE NIGEL	Spolno življenje diktatorjev	TATJANA CVIRN
13.	MEHARI SENAIT G.	Ognjeno srce	BISERKA POVŠE TAŠIČ
14.	ILEK ŽAN JANEZ	Meja na Sotli 1991-2011	BRANKO JERANKO
15.	McCANN COLUM	Naj se širni svet vrti	BRANKO STAMEJČIČ
16.	FERRARI RENATO	Murva Fabijanijevih	URŠKA SELIŠNIK
17.	STROPNIK IVO	Nikoli odrasle pesmi in uganke	ANDREJA PETROVIČ
18.	BAGOLA BREZINŠČAK BOŽIDAR	Moje slovenske izkušnje	BRANE JERANKO
19.	PAUSCH RANDY	Igraj pošteno	MARIJANA KOLENKO
20.	HIGGINS CLARK MARY	Rada pleše, rada ima glasbo	ŠPELA OŽIR
GLASOVALNI LISTIČ
Spoštovani bralci Novega tednika, vabimo vas, da glasujete za knjigo, ki vas je med priporočenimi najbolj navdušila.
Pravila glasovanja: Vsakdo lahko odda le en glasovalni listič. Glasujete lahko samo za eno od navedenih knjig, ki
smo jih v obdobju od septembra do decembra 2011 prebrali in priporočili člani redakcije Novega tednika in Radia Celje
in naši gostujoči bralci iz sveta podjetništva, kulture, znanosti.
Izbrane knjige vam sicer ne bomo podarili, vas bomo pa zagotovo prijazno nagradili.
Med vsemi prejetimi glasovalnimi lističi bomo namreč tri tudi izžrebali.
IZREŽITE GLASOVALNI LISTIČ IN NAM GA DO 31. JANUARJA 2012 pošljite na naslov: NT&RC, d.o.o., Prešernova 19, 3000 Celje
Glasujem za knjigo pod zaporedno številko: _
IME IN PRIIMEK:. NASLOV:
GSM/TELEFON: E-MAIL:
Obkrožite:
a)	sem naročnik Novega tednika
b)	občasno berem Novi tednik
NOVI TEDNIK
BRALCI POROCEVALCI
11
Božično-novoletni koncerti v naših krajih
V	športni dvorani OŠ Braslovče je bil drugo nedeljo v decembru peti tradicionalni božično-novoletni koncert Pihalne godbe Zarja iz Šoštanja z gosti.
V	polni dvorani so poslušalci lahko uživali v odlični izvedbi kar 90-čIanskega pihalnega orkestra. Igral je priredbe skladb iz filmov, nežnih božičnih ter drugih skladb, ki so značilne za pihalne orkestre. Pridružili so se jim tudi gostje, pevka Anika Horvat, šest mladih harmonikarjev iz Braslovč na diatoničnih harmonikah s pevkama Klaro Praznik in Urško Bider iz Nazarij pod vodstvom Jožeta Šumaka, in ansambel Hey. Po koncertu so nastopajoče in obiskovalce z domačimi dobrotami razvajale članice Turističnega društva Braslovče in Društva podeželskih žena Braslovče.
TT
Med nastopom profesorjev harmonike
Glasbena šola Rista Savina je v žalski cerkvi sv. Nikolaja v četrtek, 22. decembra, izvedla odličen božični koncert.
Na njem so pred polno cerkvijo, pred skoraj 500-glavo navdušeno množico poslušalcev, nastopili učitelji glasbene šole, ki so se predstavili v različnih glasbenih zasedbah, z različnimi glasbili in bogatim programom. Ravnatelj šole mag. Gorazd Kozmus je v koncertni program vključil tudi dve baletni točki, balet so namreč začeli poučevati v letošnjem šolskem letu, predstavilo pa se je tudi nekaj učencev pevskega oddelka šole. Po besedah ravnatelja bo koncert postal tradicija in ob odlični organizaciji, izvedbi in obisku se lahko že veselimo naslednjih koncertov Glasbene šole Rista Savina Žalec, ki je tako še enkrat dokazala, da več kot odlično izpolnjuje svoje poslanstvo povezovanja z okoljem.
TT
Izdelovanje voščilnic
V četrtek, 15. decembra, smo na Ljudski univerzi Šentjur v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje organizirali delavnico z naslovom Izdelovanje novoletnih voščilnic. Udeleženke so pod vodstvom oblikovalke in slikarke Slavice Biderman izdelale precej lepih in izvirnih novoletnih voščilnic.
JOŽE ZUPANC
Moja dežela - lepa in gostoljubna
Zahvaljujemo se Turistični zvezi Slovenije, ki nam je podelila pečat gostoljubnosti. Na to priznanje smo gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Lopata zelo ponosni, saj odraža delo starejše generacije, zdaj pa njeno delo uspešno nadgrajujemo.
Verjetno vsi poznamo pregovor: »Vas, ki nima šole, ima cerkev, kjer se zbirajo krajani. Vas, ki nima cerkve, pa ima pa gasilce.« In ta pregovor pri nas še kako drži!
Doseženo 1. mesto na tekmovanju za najbolj urejen gasilski dom in okolico, zgrajen do leta 1930, dokazuje, da poleg operativne usposobljenosti in pripravljenosti skrbimo za svoj dom, v katerem se gasilci in krajani počutimo kot doma.
DUŠAN CVAHTE, predsednik PGD Lopata
Jaslice v Domu starejših Laško
V Domu starejših Laško smo lani s pomočjo donatorskih sredstev opremili mizarsko delavnico, kjer lahko stanovalci preživijo svoj prosti čas in izdelujejo najrazličnejše izdelke.
Za prvi večji projekt so si zadali izdelavo jaslic, ki so jih izdelovali kar 130 ur. Jaslice so izdelane v razmerju 1:10, za njihovo izdelavo pa so stanovalci uporabili naravne materiale. V izdelovanje jaslic sta se vključila predvsem Berti Toplišek in Anton Barovič. Jaslice si lahko ogledate v Domu starejših Laško do 9. januarja.
Lepši prazniki družin v stiski
Pred prazniki so se vrstile dobrodelne akcije. Lions klub Slovenske Konjice in Leo klub Konjice sta obdarila 18 družin s 47 otroki. Družine iz Konjic, Zreč, Stranic in Loč so razveselili z darilnimi vrednostnimi boni in darili v skupni vrednosti štiri tisoč evrov. »Darilne pakete za družine smo skušali oblikovati tako, da je vsak član družine v njih našel nekaj zase,« je povedal koordinator akcije, Primož Poklič.
BJ
12
0TR05KI ČA50PI5
NOVI TEDNIK
Božični semenj v Waldorfski šoli Celje
Pred štirimi meseci, na začetku šolskega leta, so se starši in učitelji Waldorfske šole Celje med sabo slabo poznali, družil pa jih je skupni cilj - otroci prvega razreda.
S skupnimi močmi so starši in učitelji v enem popoldnevu šolske prostore spremenili v pravljično deželo, v kateri je lahko vsak našel nekaj zase. Starši otrok so se sicer že od septembra redno srečevali na delavnicah, kjer so izdelovali palčke, polstena mila ter novoletne okraske, ki so jih prodajali obiskovalcem sejma. Na dan prireditve je razred postal prodajalna božično-novoletnih daril, zbornica kavarna, hodnik, razstavni prostor. Otroci so z iskricami v očeh obiskovali vilinsko hišico in
vilo, izdelovali so sveče in zvezdice iz papirja, njihovi starši pa so kramljali ob dobrotah, ki so jih za njih spekli in postregli starši Wal-dorfske šole in vrtca Celje. Na razstavi so si gostje ogledovali waldorfske zvezke in druge izdelke. Izkupiček je bil namenjen delovanju šole, saj šola dobi le del sredstev z ministrstva za šolstvo.
»Kako hitro in lepo smo s skupnimi močmi uspeli ustvariti dogodek, ki je pritegnil mnoge Savinjčane. Pomislite, kaj vse bi lahko storili, če bi skupaj stopili vsi prebivalci ene vasi, mesta, države ali sveta je v prepolni dvorani zbrane goste nagovoril ravnatelj Waldorfske šole Celje mag. Boštjan Štrajhar.	BŠ
Božiček za slepe otroke
V soboto, 17. decembra, je Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Celje organiziralo srečanje z Božičkom.
Z Božičkovim vlakom se je odpeljalo 19 otrok in 21 spremljevalcev. Na poti jih je spremljal Božiček s spremstvom in pravljičarko, otroci pa so se na druženje in obdarovanje odzvali z igranjem na trobento, harmoniko, s petjem in plesom. Da, plesali smo tudi, in to na vlaku. Vzdušje je bilo čarobno, kot je čaroben december. Tri ure in pol je trajalo druženje, naši otroci pa kar niso želeli domov, vztrajali bi in vztrajali, peli in igrali. Oblju-
bili so, da bodo v tem letu še bolj pridni. Da smo prireditev lahko financirali, se zahvalju-
jemo za donacijo Lions klubu Žalec in Ivanu Bračunu.
NADA MOČENIK
Savinja
foiet nadreko ^ A "TÍijkover i fie l^ver
AVTORJI:	^^
lII
A4ATEVŽ LENARČIČ (fotografije)
BRANKO GOROPEVŠEK (besedilo)
VESNA METELKO SKUTNIK (poplave)

IZDAL:
: ArgoS
Naročilnica
Ime, priimek
Format: 21 x 28 cm Obseg: 112 str. Trda vezava
Besedilo: Slovensko-angleško Izid: november 2011
CENA: 25,00 €
Naročilnico pošljite na naslov:
NT & RC, Prešernova 19, 3000 Celje
• poštnina za knjigo znaša 5,00 €, plačilo po povzetju
Dijaki otrokom pričarali nasmeh
Na Gimnaziji Lava je Dijaška skupnost pod mentorstvom profesorice Katarine Pe-tač organizirala že 4. dobrodelno akcijo zbiranja igrač za otroke v Splošni bolnišnici Celje. Dijaki in profesorji smo združili moči in skupaj zbrali več kot 600 različnih igrač in otroških knjig.
Igrače smo zbirali štirinajst dni, v sredo, 7. decembra, pa smo jih predali bolnikom otroškega oddelka celjske bolnišnice. Ob predaji igrač smo jim pripravili tudi kratek program - ob spremljavi kitar smo skupaj zapeli nekaj otroških in božičnih pesmic. Otroci so bili z igračami vidno zadovoljni. Sprva so bili rahlo sramežljivi, a kmalu so začeli izbirati igrače, ki bi jih imeli za svoje. Ob vprašanju, ali so se
imeli lepo, pa so vsi v en glas zavpili, da smo bili »fajni«. Kasneje smo obiskali še oddelek ORL in oddelek otroške kirurgije, kjer smo ponovno v družbi otrok zapeli nekaj pesmi in se tako imeli lepo. Naš program je pritegnil tudi nekaj osebja bolnišnice, ki nam je na koncu izreklo iskreno zahvalo.
Dijaška skupnost se še enkrat zahvaljuje vsem, da ste bili pripravljeni malo pobrskati po podstrešjih in svojih sobah ter se odreči svojim igračam iz otroštva, čeprav ste bili mogoče nanje zelo čustveno navezani. Podobne akcije se bodo odvijale tudi v prihodnje in upamo, da bodo doživele prav takšen uspeh.
NEJC OBERSKI, SAMANTA HADŽIĆ ŽAVSKI
Praznični šolski bazar
Takoj, ko sem vstopila v šolo, mi je pri srcu postalo zelo prijetno. Spet je tukaj praznični, veseli december. To je bilo na bazarju zelo vidno, saj so bili na stojnicah okusni piškoti, okraski, božički, ikebane in vse drugo, kar te spomni, da je veseli december že tu. Zelo prijetno je bilo videti vesele obraze, ki kupujejo stvari, se pogovarjajo in se družijo. Vsako leto se šolskega bazarja zelo veselim, saj imam rada veseli december.
KLARA KRUMPAK, 6. b
Božični bazar mi je popestril petkovo popoldne. Izdelki so bili ročni izdelani, a zagotovo so nam bile najbolj všeč čokoladne palačinke. Izdelki so se dobro prodajali in vsak razred je nekaj zaslužil. Na bazarju mi je bilo zelo lepo.
HANA CVELFER, 6. b
Ko sem prišla v šolo, sem najprej zagledala veliko ljudi, ki so si ogledovali naše ročno narejene izdelke. Tudi sama sem si jih ogledala. Najprej sem odšla do stojnice našega razreda, kjer sem kupila hranilnik v obliki prašička, nato sem se posladkala s palačinkami in si kupila marmelado. Vsi razredi so imeli kaj zanimivega, zato mi je bil ta bazar zelo všeč.
TARA MESARIČ, 6. b
Na bazarju je bilo božično razpoloženje in stojnice so se kar šibile pod težo prečudovitih izdelkov. Nastopil je tudi otroški pevski zbor Osnovne šole Lava. Avla šole je bila polna nakupovalcev in kmalu so izdelki iz nekaterih stojnic pošli. Prodajalci so bili prijazni in dobre volje. Bilo mi je zelo všeč.
TEA PLANKO, 6. a OŠ Lava

iscemo topel dom
Prijaznega in skrbnega gospodarja iščejo:
Uradne ure zavetišča Zonzani: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure; ogledi psov: od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure. Telefon: 03/74906-00; internetni naslov www.zonzani.si
DELOVNI ČAS	tel. 03/7493210
pon.-pet. 7.-19. ure	gsm 041-618-772 MV
sob. 7.-12. ure	
ned. 7. - 8. ure	veterinarskabolnicašentjur
dežurstvo 24 ur	www.vb-sentjur.sl
macja preja
Moj Bučko
Bilo je pred leti, ko so odraščali moji vnučki. Neko jutro smo pred hišo našli malega muca, prestrašenega in zapuščenega. Venomer je mijavkal, kot da nas prosi, naj ga vzamemo k sebi. Malo stvarco smo res obdržali, ji dali ime Bučko, čeprav še spola nihče ni ugotovil. Najmlajša vnukinja je bila trdno prepričana, da bo njegovo prebivališče v hiši in nikjer drugje. Po nekajdnevnem potepanju okoli hiše je našel prostor na sedežni.
Že takoj smo ugotovili, da se ne ukvarja preveč s higieno, ker je zelo zaudarjal. Postavili smo pogoj, da ga moramo okopati ali pa bo ostal zunaj. Pripravili smo malo kad in film se je začel z burnim smehom. Naš Bučko je dober šprinter, saj je pretekel celo stanovanje, preden
smo ga ulovili. Končno je pristal v mojih rokah. Na hitro sem ga pomočila v vodo, pri čemer se je z ostrimi zobmi zapičil vame, da sem ga v trenutku izpustila. Moker, da je kar curljalo z njega, je skakal po stolih, se zaganjal v vrata in prav tedaj je mož, ker je slišal glasen smeh, odprl vrata. Kot blisk je švignil mimo njega in že ga ni bilo
Tudi Marija Vozlič s Podplata bo nagrajena z 2 kilogramoma mačje hrane, ki jo podarja podjetje Hana-Ana iz Zadobrove.
Konec decembra se je iztekel rok za sodelovanje s prispevki na temo mačjih ali pasjih zgodb. Prihodnji teden bomo objavili, ali smo med prispelimi izbrali najboljšega, ki bo avtorju vsak mesec v letu zagotovil 2-kilogram-sko vrečo vrhunske hrane za mačko ali 3-kilogramsko za psa. Nagrado bo podarilo podjetje Hana-Ana iz Zad-obrove 39c, Škofja vas. Vsi, ki ste sodelovali, a ne bomo objavili vaših prispevkov, boste prav tako nagrajeni s skromnim darilom.
9679 - SULJO Samec mešanec. Star 10 mesecev. Najden v Slovenj Gradcu. Je večje rasti, prijazen in razigran.
9671 - LORD Samec pasme zlati prinašalec. Star 5 let. Najden v Laškem. Je srednje rasti, nima prednje tačke (amputirana), prijazen.
9670 - FIN Samec mešanec. Star 2 leti. Oddal ga je lastnik. Je srednje rasti.
9669 - LADA Samica pasme »pitbull«. Stara 6 mesecev. Najdena v Zagorju. Je srednje rasti, prijazna in igriva.
, ^ TEDENSKA ^ ASTROLOŠKA ^ NAPOVED
več. Vnukinje so pohitele za njim z brisačo, a je ta ostala suha, kajti naš Bučko nam je to kopanje tako zameril, da se nikoli več ni vrnil. Preiskali smo vso okolico in še danes ne vemo, kam je odšel. Po posušenih solzah za njim smo dobili drugega mucka, a naš Bučko je še vedno naš. Kjerkoli si, naša kepica, naj ti bo lepo. In včasih se le pusti okopati, saj si zdaj že večji, če boš pa kdaj izgubil dom, se vrni med nas.
MARIJA VOZLIČ
TOREK, 3. JANUAR
Za mnoge se začenja prvi delovni dan v letu, ki se bo odvijal pod blagodejnimi vplivi planetov. Luna, ki potuje po znamenju bika, bo tvorila konjukcijo z Jupitrom že v nočnih urah, v popoldanskih pa bo v trigonu s Plutonom. Krasen dan, da pregledate svoje obveznosti in se posvetite delu, urejanju finančnih zadev, opravite tudi morebitne nakupe.
SREDA, 4. JANUAR
Ugoden trend prejšnjega dne se bo nadaljeval. Dan je kot naročen za urejanje uradnih zadev, sprejemanje odločitev, sklepanje dogovorov in za komunikacijo na splošno. Luna v trigonu s Soncem že v nočnih urah in v pozno popoldanskih z Marsom prinaša tudi povečano notranjo moč, drznost in potrebo po konkretnih dejanjih. Še zlasti uspešni boste rojeni v zemeljskih znamenjih. Več zmernosti se svetuje v opoldanskem času rojenim v levu, vodnarju, škorpijonu in biku, kar »priporoča« kvadrat Lune z Venero.
ČETRTEK, 5. JANUAR
Dopoldanski čas ni primeren za iskanje konkretnih odgovorov, saj prinaša položaj Neptuna zelo nejasna stališča. Bistveno drugačna
energija bo popoldne, ko Luna prestopi v znamenje dvojčkov in bo v ugodnem aspektu z Uranom. Pred vami je dinamičen in ustvarjalen čas.
PETEK, 6. JANUAR
Potovanje Lune po znamenju dvojčkov po pospešilo tok dogajanj v tem dnevu. Živahna komunikacija, dogovarjanje, hitri premiki, pisana in izgovorjena beseda bodo imeli svojo moč. Težko boste zdržali na mestu, poskrbite za več gibanja in manjše spremembe.
SOBOTA, 7. JANUAR
Merkurjevi in Lunini aspekti s Saturnom in z Neptunom prinašajo v tej soboti veliko kreativne in ustvarjalne energije za delo. Razumu bo dodana velika nota intuitivne zaznave, zato je potrebno poslušati in upoštevati tudi občutke in notranji glas. V večernih urah bo Luna v opoziciji z Merkurjem povečala notranji nemir, zato večer preživite tako, da ga boste sprostili. Težje bo doseči skladnost v medosebnih odnosih, bodite pripravljeni tudi na to.
NEDELJA, 8. JANUAR
Merkur menja svoj položaj in vstopi v znamenje kozoroga, v katerem bo izpostavil resnobno stran narave. Poslovnost bo igrala veliko in
pomembno vlogo, pozornost bo v prihodnje usmerjena na materialno plat življenja. Merkur bo v večernih urah v trigonu z Jupitrom prinesel kakšno dobro okoliščino ali aktiviral kakšno idejo, ki se lahko pokaže kot zelo uspešna v obdobju, ki prihaja.
PONEDELJEK, 9. JANUAR
Ob začetku novega delovnega tedna nastopi v dopoldanskih urah polna luna v znamenju raka. Vpliv bo nekoliko resnobnejši in prežet z zavidljivo stopnjo intuitivne zaznave, ki se lahko prebije na dan samo ob določeni meri samozavesti. Umiriti je potrebno vsa nesoglasja in vzpostaviti notranje ravnovesje. Čustva bodo prevladovala, razum bo v ozadju. Vpliv bo najbolj intenziven za ovne, tehtnice, rake in kozoroge. Popoldanske ure bodo bistveno bolj energične po zaslugi ugodno položenega Marsa, ki bo dajal podporo, zato ne mirujte.
/z preteklosti vas preko sedanjosti popeljemo v prihodnost
Astrologlnja Cordana Je dosegljiva na oai aoa-935
cena minute pogovora Je 1,99 EUR z DDV, in na facebooku Astrologlnja Cordana Astrologlnja Dolores Je dosegljiva na 090 6a-30
cena minute pogovora Je 1,99 EUR z DDV, in na www.dolores.si
zdravje - nase bogastvo
Vonji, počutje in zdravje
Vprašanje: Ali imajo lahko vonjave, ki jih vonjamo po domovih ob praznikih, v raznih preparatih za osvežitve, parfumih vpliv na naše počutje? Še bolj me zanima, ali lahko vplivajo tudi na naše zdravje in kako učinkujejo. Kakšne vonje priporočate pri boleznih srca in pri težavah s spanjem?
Odgovor: Vonjamo le kemične spremembe v zraku, saj vonj pomeni zaznavanje prijetnih ali neprijetnih kemikalij v okolju. Molekule, ki jih zaznamo, morajo biti tako majhne, da so gibljive z zrakom, da lahko izhla-pevajo, da dosegajo nosno sluznico in se vpijejo in topijo v serozni tekočini, ki pokriva nosni epitel. Vonjave zaznavajo specifične recep-torske celice v nosu, ki jim pravimo sprejemni nevroni za vonj. Pri človeku je sluznica, odgovorna za vonj, velika približno 5 kvadratnih
cm. Pri številnih živalih je ta površina bistveno večja. V tej sluznici je približno 10 milijonov receptorskih celic, pri živalih primerno več. Te celice so občutljive tudi na druge dražljaje, kot so na primer magnetno valovanje in infrardeči žarki, a tudi na vibracije atomov in molekul. Od tu izhaja do 20 nevronov, ki vodijo v možgane, v lim-bični sistem, to je center, ki je povezan s čustvi, z motivacijo in s spominom. Od tu gredo v možgansko skorjo ali korteks, kjer se ustvarjata zaznavanje in interpretacija.
Genetika narekuje izbor vonjave
Zakaj imamo radi dišave in zakaj te učinkujejo ugodno, je posledica individualnih karakteristik, ki se izražajo in spreminjajo s starostjo. Vedno izbiramo vonjave v skladu s svojimi nezavednimi genetskimi zapisi.
Med pomembne aktivne snovi za zaznavanje vonja spadajo tudi adrenalin, dopamin, glicin, ki vplivajo na CAMP, na katero vplivajo tudi zdravila, kot so antagonisti kalcija, nifedipin, diltiazem ^ Z aktivacijo centrov v lim-bičnem sistemu lahko vonjave preprečijo epileptične napade, krče pri Parkinsonovi bolezni, tako da je ta ugoden učinek osnova za sprostitveni mehanizem posameznih dišav oziroma arom. Z raziskavami je potrjeno, da dišave povečajo alfa valove v možganih, ti pa so pomembni za sprostitev. Zato nekatera velika podjetja, ki proizvajajo dišave, testirajo učinek posameznih dišav tudi na limbični sistem ter s tem dosegajo posebne psihološke učinke, ki so zlasti pomembni v aromaterapiji. Nekatere molekule, kot so aldehidi in alkoholi, zlasti tiste z 4 do 8 atomi ogljika, ki se lahko povežejo v obroče z do 19 atomi ogljika, imajo specifičen učinek (alkoholi, aceton). Te molekule so oblikovane v posebne stimulacijske oblike. Najbolj znane snovi iz te skupine dišav so znane kot osnovne snovi, pomembne za ustvarjanje dišav. Mednje prištevamo kamfor, mošus, meto, vrtnico, gorčico ^
Kako se tehnično zaznava vonj v možganih, je jasno. Signali, ki se sprožijo z aktivacijo kemoreceptorjev, se prenašajo do možganov po olfaktornih (dišavnih) poteh. Vendar kljub temu ni jasno, kako lahko vsak človek prepoznava posamezne vonjave, ki so zanj prijetne in specifične. Tako se med posameznimi stanji organizma, kot so na primer stres, strah, veselje in drugi prijetni občutki, iste vonjave zaznavajo različno. Vonjave, ki so posledica enakih dražljajev, ustvarijo ob različnih situacijah nov občutek vonja. Te zaznave se nato vgradijo v spominske kode občutkov in tako nam preko 10.000 takšnih zaznav predstavlja bazo podatkov za prepoznavanje specifičnega vonja. Tega lahko povežemo s specifično situacijo, doživljajem, boleznijo, okoljem, stresom. Ta koda nam predstavlja osnovo vonja za dobro ali slabo počutje. Ljudje, ki izgubijo vonj, so pogosteje nagnjeni k depresiji kot ljudje z ohranjenim vonjem, tudi nagnjenost k infektom je večja, pogostejše so motnje endokrinega sistema, spomina, zmanjša se sposobnost komunikacije, navezovanja stikov ^
Piše: prim. JANEZ TASIČ,
dr. med., spec. kardiolog
Posamezne celice so specializirane za zaznavo in prenos specifičnih vonjav. Tako vsebujejo tudi posebne »Vlr« beljakovine, ki so specializirane za prenos feromonov, to je vonjav, ki jih izločajo ljudje (ženski so intenzivnejši kot moški). Te vonjave so pomembne za medsebojno privlačnost, a tudi reprodukcijo (spolni feromoni). Atraktivnejši so med ovulacijo in med menstruacijo. Feromoni so odgovorni tudi za prepoznavanje napetosti in strahu. Tako pes z vonjem zazna, da se ga človek boji in za psa je to znak za lov. Takšnega človeka, ki izloča feromo-ne strahu, psi tudi napadejo pogosteje. Feromoni se izločajo z znojem. Celice znojnih žlez se spreminjajo glede na prisotnost estroge-nov, selena, cinka, maščob, skupin CNH in adrenalina glikozid amigdalin v spekter dišečih substanc, ki izražajo različne učinke.
Simfonije vonjav
Za zaznavanje in registracijo signalov v olfaktornih celicah in v možganih je zelo pomemben vitamin A. Deficit vitamina A vodi v izgubo vonja. Zdravljenje z vitaminom A velikokrat povrne vonj in ga tudi izboljša. Človek lahko prepozna 4000 do 10.000 različnih vonjav. Resnica je, da so vonji praktično popolnoma različni, saj vsaka vonjava aktivira različne palete receptorjev. Ob že omenjenem številu receptorjev to predstavlja brezmejne kombinacije. To je orkester simfonij! Simfonije dišav. Umetna sinteza osnovnih snovi lahko izvede zaželeno kombinacijo nevronov in s tem dobimo občutek vonjave, ki je enak naravnemu vonju. Vendar ljudje vonjave zaznavamo različno. Za nekatere je ena vonjava prijetna, za druge ne. Vse to je odvisno od genetike, a tudi od vtisov, ki smo jih pridobili z zaznavanjem vonjev ob različnih situacijah, izkustvih. Ob ponovnem zaznavanju vonja ti engrami sprožijo tudi psihološko senzorične učinke na drugih organih, saj so možgani na ravni centrov odgovorni za podzavestne reakcije.
Tako nam bo vonj po potici in kuhanem vinu vedno vzpodbudil engram, ki je povezan s prijetnim občutkom praznika, zlasti zdaj, ko je po domovih in po mestu dišalo po novoletnih praznikih!
Se nadaljuje
lep in zdrav nasmeh
Otrok in mlečni zobki
Skrb za lepe in zdrave stalne zobe se začne s skrbjo za mlečne zobe, saj ima otrok s karioznim mlečnim zobovjem veliko verjetnost, da bo imel kariozno tudi stalno zobovje, posledično pa več možnosti za orto-dontske nepravilnosti.
Za ohranjanje ustnega zdravja otrok so pomembni doslednost pri pravilnem in rednem čiščenju zob, navajanje otroka na zdravo prehrano, omejevanje uživanja sladkorja in redni obiski pri zobozdravniku. V Sloveniji imamo dobro organizirano otroško zobozdravstvo. Bodoči starši imajo možnost poslušati kvalitetna predavanja o skrbi za ustno zdravje otrok v šoli za starše. Nadalje otrokom v splošni preventivni ambulanti, do prvega leta, dodelijo datum za prvi obisk pri specialistu pedon-tologu. Pedontolog s staršem do tretjega leta starosti otroka skrbi za ohranjanje zdravih mlečnih zob. Starše se poduči, kako se ohranja ustno zdravje otroka in s tem sprejme polno odgovornost za otrokove mlečne zobe. Zavedati se moramo, da se skrb za mlečne zobe začne z izrastom prvega mlečnega zoba, običajno sekalca. Leta izraste okrog 6. meseca, a to ni pravilo. Ta dogodek se lahko zgodi prej ali pozneje. Sledijo ostali sekalci, nato štirice, podočnik in nazadnje petice. Običajno imajo pri dveh letih in pol otroci vse mlečne zobe.
Za grah paste
Čiščenje zob je priporočljivo dvakrat na dan, zjutraj in zvečer po pet minut. Otrokom med prvim in drugim letom nanesite za velikost grahovega zrna zobne paste, ki vsebuje 500 ppm fluoridov. Med drugim in šestim letom naj vsebuje pasta 1000 ppm fluoridov, po šestem letu pa 1450 ppm, hkrati pa povečajte količino zobne paste na 1-2 cm. Starši naj otroku pomagajo čistiti zobe vsaj do šestega ali sedmega leta, saj otrok
Čeprav je delo v otroških ustih zahtevno, se ob dobrem sodelovanju med otrokom, staršem in zobozdravnikom lahko dosežejo lepi rezultati. Pri otroku lahko zobozdravnik uporabi lokalno anestezijo, da je delo povsem neboleče. Previdna aplikacija anestetika je načeloma bistveno manj boleča kot odstranjevanje karie-sa brez omrtvičenja zoba. Vsak obisk otroka v zobni ambulanti je pomemben mejnik za nadaljnji odnos otroka do zobozdravnika. Zgradimo skupaj prijetne odnose in popravimo iz preteklosti negativen, boječ odnos otrok/odraslih do zobozdravnika.
Piše: HELENA PUNGERŠEK, dr. dent. med.
do te starosti še nima ustrezne motorične sposobnosti, da bi si sam temeljito očistil vse zobne ploskve. Priporočljiva je kontrola zobnih oblog, le-te so vidne s prostim očesom, tudi pozneje. In kako bo prvič z malčkom pri zobozdravniku? Zahvaljujoč odlični organiziranosti pedontološke ambulante v ZD Celje, boste do prvega leta starosti otroka obiskali pedontologa. Otrok bo imel kakšen mlečni zob v ustih in ob prijetnem pogovoru bo potekal poduk starša o pravilni ustni higieni, zdravi prehrani in škodljivih razvadah. Otroku se pregleda in prešteje izrasle zobe. Vse do tretjega leta so otroci pri pedontologu, pozneje pa se
8-121
ečno
Dr. PIRNAT
imM'zmmmim^'Mm
www.pirnat.si
_Dr. Pimat d.0.0.. Razlagova 29. Maribor
opredelijo glede na regijo pripadajočemu zobozdravniku oz. izberejo zobozdravnika prostovoljno.
Bolni zobje - manj samozavesti
Ob popuščanju oz. neizvajanju ustne higiene, povečanem številu dnevnih obrokov, predvsem različnih prigrizkov in sladke pijače ter neobiskovanju zobozdravnika se na mlečnih zobeh pojavi karies. Posledično se otrok sreča z zobno bolečino, ki ni prijetna. In nato sledi obisk pri zobozdravniku, ki lahko pri otroku oblikuje negativen odnos do zobozdravnika za celo življenje. Otrok s karioznim mlečnim zobovjem takšnih zobkov ne more uporabljati za žvečenje hrane, lahko privede še do močnejše bolečine, če karies napreduje do pulpe. Takšen otrok nenazadnje med vrstniki izgublja samozavest.
Uporabljajte primerno zobno krtačko za otroke, z mehkimi ščetinami in majhno aktivno glavo. Vsi ostali pripomočki, napr-stniki in podobni izdelki niso primerni. Zobne krtačke izberite takšne, da imajo debelejši ročaj, saj jo bo otrok lažje držal v dlani. Zobne paste naj vsebujejo fluoride. Dokazano ščitijo zobe.
MALI OGLASI / INFORMACIJE
VODNIK
TOREK,3.1.
1.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje
Živeti v Celju
demonstracija obrtnika frizerja Avgusta Čatoriča
8.00 Knjižnica Rogatec
Beremo ob kozarcu slat'ne
srečanje bralne značke za odrasle
SREDA,4.1.
17.00 Osrednja knjižnica Celje Pravljica pri Mišku Knjižku
pravljične dogodivščine z Dragico
17.00 Knjižnica Rogatec
KINO
Spored 3. in 4. 1.
Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Le kako ji to uspe?! - komedija
16.45
Traktor, ljubezen in rock'n'roll
-	komična drama 19.05, 21.20
Arthur Božiček - animirana družinska komedija, 3D 16.50
Silvestrovo v New Yorku - romantična komedija 15.35, 18.05, 20.30 Misija nemogoče 4 - akcijski triler
15.20, 18.10, 20.00, 21.00 Pisma sv. Nikolaju - romantična komedija 18.15, 20.40
Alvin in veverički 3 - animirana
družinska komedija
15.00, 16.00, 17.00, 18.00, 19.00
Služkinje - drama
15.15
Sherlock Holmes: Igra senc
-	akcijska pustolovska kriminalka
18.45, 21.25
Dekle z zmajskim tatujem
-	triler 17.40, 20.50
17.00 Knjižnica Rogaška Slatina Ježkove pravljice
poslušanje in ilustriranje pravljic za najmlajše
17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Ježkove pravljice
poslušanje in ilustriranje pravljic za najmlajše
Maček Muri
igrana predstava, za cici abonma in izven
18.00 Dvorana Zveze kulturnih društev Celje
Zofija Jazbec, Darinka Pavletič Lorenčak, Ivanka Godec in Danica Klovar
predstavitev literarnega ustvarjanja nedavno preminulih članic celjskega literarnega društva
ČETRTEK, 5. 1.
12.30 Muzej novejše zgodovine Celje
Da se ne pozabi
odprtje gostujoče razstave Združenja žrtev okupatorjev 1941-1945 Kranj
13.30 Dom za varstvo odraslih
Velenje
Bralne urice
čajanko bo vodila Bernarda Lukanc
16.30 Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Beremo z Manco Košir
srečanje študijskega krožka
18.00 Glasbena šola Velenje
Novo leto po dunajsko
nastopa Simfonični orkester Glasbene šole Velenje
19.00 Cerkev na Rogli
Glasba z Rogle
koncert kvarteta kitar Leggero (Zagreb)
19.30 Narodni dom Celje
Koncert pevskega društva upokojencev
gostje: Janja Brlec, citre; Željka Predojevič, sopran in Godalni kvartet Glasbene šole Celje
19.30 Kulturni center Rogaška Slatina
Supernatural show
motorna vozila
GARSONJERO v Celju na Lavi, lahko tudi opremljeno, oddam. Telefon 041 336631.	5165
PRODAM
NAJAMEM
FIAT brava, kovinske barve, letnik 1998, registriran, prodam. Telefon 041 209768.	5076
posest
STANOVANJE v Celju z okolico, od 40 do 50 m^, lahko prazno, najamem Telefon 051 668-899.	5152
PRODAM
PRODAM
4 ha kmetijskega zemljišča v Novakah pri Novi Cerkvi, na lepi, sončni legi, primerno za vikende ali ovčjerejo, prodam. Telefon 031 574-566.	5141
ODDAM
PRALNI stroj Whirpool, 5 kg, star eno leto in pol, nekoliko rabljen, prodam. Telefon 041 336-631.	5165
živali
V CENTRU Vojnika, ob glavni cesti Celje-Ma-ribor oddam poslovni prostor, približno 150 m^. Telefon 041 771-513.
PRODAM
5158
stanovanje
ODDAM
CELJE, Nova vas. Za dlje časa takoj oddam opremljeno enosobno stanovanje z balkonom. Cena 240 EUR. Telefon 041 690-680.	p
ODKUP
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
KUPIM
19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec
plesno glasbeni spektakel
Trianglov zimski večer
večer muzikalov z Broadwaya in West Enda z britansko vokalistko in igralko Ebony Buckle
21.00 Branibor club Celje
Stand up večer
nastopata Tin Vodopivec in Aleš Novak
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold
Umrl je naš sodelavec
IVAN KOLAR
zaposlen kot ekonomski referent v nabavni službi
Ohranili ga bomo v lepem spominu.
Splošna bolnišnica Celje
PUJSKE, težke od 25 do 100 kg, mesni tip, možnost tudi dostave, prodam. Telefon 041 655-528.	Š 544
DOMAČE peteline, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 041 965-353.
5129
PRAŠIČA, 200 kg, krmljenega z domačo krmo, prodam. Telefon (03) 573-9391.
n
PRAŠIČA, težkega približno 200 kg, krmlje-nega z domačo kuhano hrano, prodam. Telefon (03) 5823-448. 5161
PRODAM
VINO, slivovko ter cvetlični, akacijev in kostanjev med prodam. Telefon 031 637-267.
5128
ostalo
PRODAM
DEBELE in suhe krave in telice, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286. š 562 ŽREBETA za zakol kupim. Telefon 041 570114.	5136 BIKCE simentalce, od 200 do 300 kg, kupim. Telefon 041 815-163. 5140
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info.	p

VZUOARNIKRAGOUSIK V OTYCElímiU CELJE
VAM NUDIMO ZELO UGODEN ODKUP ZA VSE VRSTE STAREGA ZLATA IN SREBRA
■ 12. Olji
SUHA, nacepana drva, dolžina 33 cm, prodam. Možnost dostave. Telefon (03) 7462-900.	n
BUKOVA drva, suha, cena 55 EUR/m^, brezplačna dostava Celje-okolica, prodam. Telefon 041 233-973.	4981
^Vedeževanje insvetovanje „ ^ STE.LLA j ^ 090 68 91 090 68 921
PRAŠIČE, različne teže, odojke kmečke reje in mast z ocvirki, ugodno prodam. Telefon 031 664-286.	5145
zaposlitev
DNEVNI bar Kaj, Južna in Kolar, d. n. o., Kocbekova 45, Ljubečna išče natakarico. Telefon 041 326-872.	5038

STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Golijan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214.	n
VABLJENI na otvoritev Vipavske vinske kleti na Polzelo 119, ki bo v soboto, 7. 1. 2012, ob 15. uri.	p
narOgite
no»ilednik<
NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje
Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje, življenje pa si lahko pocenijo z našo kartico ugodnih nakupov.
Novi tednilc izhaja dvakrat na teden ob toricili in petidh. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem.
OB TORKIH - IZ VAŠEGA KRAJAHSOB PETKIH - ZGODBE S CELJSKEGA
NAROCILNICA NAROCILNICM NAROCILNICA
IME IN PRIIMEK:
ULICA:
KRAJ:
DATUM ROJSTVA:
Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev

Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,10 EUR, petkova 1,30 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 8,70 EUR, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec.
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
PODPIS:
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03] 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,10 EUR petkovega pa 1,30 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8^70 EUR. Za tujino je letna naročnina 208,80 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Računalniški prelom: Igor Šarlah
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
n


Pol stoletja skupaj
Božično-novoletni prazniki pri Kolmanovih v Zgornjem Že-gru niso minevali le v znamenju prijetnega druženja številne družine, temveč so imeli za veselje še razlog več. Mama Cecilija in oče Stanko sta namreč s petimi otroki in sedmimi vnuki obujala spomine na petdesetletno skupno prehojeno pot.
Zalokarjeva Cilka je pred pol stoletja prišla na Kolmanovo domačijo iz bližnjega Presečnega, kjer je od skupno desetih otrok na svet privekala sedma. Še številčnejše družinsko gnezdo je bilo spleteno na Stankovi domačiji, kjer je materi Mariji in očetu Francu privekalo na svet kar ducat otrok. Stanko se je rodil 1936. leta kot predzadnji. In kje je vzplamtela njuna ljubezen? Kljub temu, da so bili tedanji časi zaznamovani z garanjem, brez mehanizacije, so se znali družiti in za »likof« poveseliti do ranega jutra. Eno takšnih kmečkih zabav so predstavljali tudi »pušn šan-
ki«, kjer so se spoznavali mladi kmečki fantje in dekleta. Za Cilko in Stanka je bil usoden »pušn šank« pri Minki. Čeprav je bilo Cilki takrat nekaj čez osemnajst, se ni ustrašila trdoživosti, ki jo je čakalo na moževem domu.
Tradicijo kmečkega življenja jima je uspelo obdržati
Novoporočenca sta takoj začela preurejati dom. Stanko se med drugim spominja, kako je z živino vozil gramoz za hišo in začetki so bili nadvse težki. V pomoč jima je bila štiri leta še njegova mati, v hiši pa je z njima živela še Stankova sestra Marija. Že v začetku naslednjega leta je na svet prijokal njun prvi otrok Jože. Nato so se zvrstili še hčeri Magda, Ani ter sinova Stanko in Miran. Vsi bivajo v bližini rojstnega kraja, najstarejši sin Jože ima dom v neposredni bližini, najmlajši sin Miran pa se je na veliko veselje staršev odločil, da bo ostal doma in se skupaj s svojo izbran-
ko Martino že pridno pripravlja na vselitev v novo hišo.
Vse življenje, ne le skupnih petdeset let, sta zakonca Kolman kmečke žulje puščala v brazdah in travnikih, ki so jima znali s pridom vračati. Še danes obdelujeta 9 ha zemlje, poudarita pa, da sta jim v veliko oporo vsi otroci, ki radi prihajajo k njima. Obdržala sta kmečko tradicijo druženja, saj se vsi dobijo tudi ob praznikih in takrat je pozimi kmečka peč polna, le, da se danes na njej grejejo njuni vnuki.
Ob brskanju črno-belih fotografij Cilka pove, da je za dolgoletni zakon bilo potrebno veliko potrpeti, v vseh teh letih, pa njuni skupni dnevi niso bili zaznamovani le z slabimi trenutki, temveč tudi z lepimi. Preprostost in trdoživost je vse »poglihala«. Ko bo zima podala roko pomladi, pa bosta zakonca svojo petdesetletno skupno pot proslavila v krogu številnih sorodnikov.
MAJDA REZEC
Da bi nam bilo toplo v letu 2012
Toplote želimo tudi celjskemu županu Bojanu Šrotu, ki se je pogumno, z drugimi soplavalci, podal v Savinjo na že tradicionalni potop na Špici. In jo enako urno ucvrl tudi na suho.
foto tedna
Foto: SHERPA
imamo dojenčka
V čast svetovljanu Vaclavu Havlu
Letošnji prazniki so bili za mamico Sanjo in očka Janija Faleta iz Braslovč še posebno veseli. Preživela sta jih v najboljši družbi, za katero je poskrbela njuna dojenčica Tjaša, ki jima lepša dneve že vse od 14. novembra, ko je s 3220 grami in 49 centimetri razveselila vso družino. Tjaša pridno raste, saj je po dobrem mesecu že težja za slab kilogram in večja za tri centimetre.