'Uredništvo:
Sehillerjeva cesta Stev. 3,	__Upravništvo:
dvorišču, I. nadstropje.	flft Mfe ^fe jH^ AB jM	Sehillerjeva cesta štev. B.
R	D H ■ ■ »I I	Naročnina znaša za avstr O-
Rokopisi se ne vračajo.	£ J| Mm ^P fv M M M	ogerske dežele:
List izhaja vs^dan razun ne- ___ffiSo " " ' K ^fo
miiHiiiivvi
U. url	^F^H ■MB	H ■	^B ^H^gr	za
^B I	n	B B Bi I I I M I ^B H&PF	Žele	K
H BB ^H «H	fl^B ^Km	^K Hm	se pošilja vnaprej.
Nefrankirani dopisi se ne	II	V ■ B	f B| H ■	f	Za oglase (Inserate) se
sprejemajo.	— H BB Bi ^ nS H H H H mE
BEgB&V ^B ^B H«	^B ^B Hi ^B BB	vrste po 12 za
Anonimni dopisi se ne uva- d JBI M I V	J ■ i JHft	večkraten natis primeren
^^^	M^HI ^BHI	popust. _ | ....... ..Posamezna štev. stane 10 h.
St. 274. j Teie»on«Ka>t»viiha6s^j Celje, v četrtek, t. decembra 1910. | c.„,t„	| Leto II.
Profesor Ivan Krušič.
Bilo je v času, ko se je zvedelo tudi na Slovenskem po gimnazijah nekaj o Darwinovih naravoslovnih naukih, ko je ta ali oni kaj čital o tem, da so oblike vseh bitij, torej tudi človeka rezultat počasnega nastanja iz elementarnih začetkov, da pa ni goneča v tem razvoju kaka smo-trena moč, ki bi ustvarila oblike življenja, ampak da je to storil boj za obstanek, neprestan izbor močnejšega. Ta boj je stvarjal v neštetem času brez vse smotrene misli bitja, kakor jih zdaj nahajamo na zemlji. Tedaj, ko so mladi ljudje segali po teh novih naravoslovnih naukih in jih tudi imeli v mislih, ko smo razmišljevali o nastanju človeka in začeli dvomiti o resničnosti tega, kar se nam je predavalo o nastanju človeka kot večno in absolutno resnico, tedaj je bil v Celju na gimnaziji naš učitelj verouka Ivan Krušič, katerega ste one dni položili k večnemu počitku.
Krušič je bil tedaj še mlad mož. Bil je ljub prijatelj učeče se mladine, bil je nje dober vzgojitelj. Tedaj smo imeli tri učitelje duhovnike. Jeden teh je bil menih — premonstratenzar. Od tega se nobeden nič ni naučil; drugi je bil posveten duhovnik, učitelj matematike in vseh naravoslovnih naukov. Huber mu je bilo ime; bil je strah vsem učencem, ali menda najbolj učen profesor na gimnaziji, dasi je tedaj tudi podučeval dr. Lindner, ki je pozneje postal profesor na češki univerzi in spisal za srednje šole knjigo o logiki in psihologiji. Huber je bil moderni naravoslovec; včasih mu je ušla kaka beseda o novejšem nauku o razvoju bitij. Krušič je o tem vedel, a ni klical ognja in žvepla iz nčbes, kakor bi bil to storil marsikateri in posebno sedanji slov. kat. duhovniki. — Škoda, da je bil Huber odljuden in preoster v šoli; ta bi nas vodil, kamor bi hotel, ker smo čutili, da mož dosti ve in kaj novega, kar pobija stare nauke. Dokler se bo učila mladež, bo vedno pripravljena, da staro pobija in stremi za novim. Saj že prinaša seboj na svet razpoloženje, da spoznava to, kar se ravno razvija in to je vedno'kaj druzega. Razvoj življenja ne miruje, z zrakom diha mladi človek novotarije v sebe. Tudi v najhujši reakciji ne neha mladina z razvojem. Tedaj, v letih 1862—1870 je v avstr. državnem življenju bilo nekaj očitnega boja proti feudalni dobi; liberalizem, izhajajoč iz probujenega kapitalističnega gospodarstva, je iskal nadvlade tudi v državnih vladah in avstr. Nemci so vodili svoje boje proti hijerarhiji kat. cerkve — kot re-prezentantinji feudalne dobe. Imeli smo Slovenci na slov. Štajerskem tedaj, posebno pa mestni in trški otroci povsem nemško vzgojo. Čitali smo v nemških knjigah o tlačanstvu srednjega veka, o grdo-bijah poznejšega srednjega veka, ko je feudalec najhujše izkoriščal tlačane. Naravno, da smo bili liberalci in smo stikali po knjigah, ki bi nam raz-Jasnjevale zgodovino prejšnjih časov nekoliko drugače kakor kak Gindely. Zdelo se nam je, da je zgodovina kaj druzega, nego popis vladanja vladarjev, njihovih pobojev in pobed; že tedaj je kak mlajši zgodovinar naglašal, da je zgodovina nauk o razvoju ljudi, ko udejstvujejo svoje socijalno bistvo in svoje gospodarstvo. Seveda smo segali po
LISTEK«
Tast Kondelik In zet
Vejvara.	^
Češki spisal Ignžt Herrmann. — Poslovenil Stanko Svetina.
X. Slabo znamenje.
Ostanek božičnih praznikov je minil v obeh rodbinah, pri Kondelikovih in pri Vejvarovih mirno
Jn tiho. Po skrbeh in pripravljanju, ki ie trajalo dol-
go dni, da, tedne pred prazniki, je nastal gotov od-počinek. Topot se je zdelo gospej Kondelikovi prvič, da je teh praznikov nekako veliko in da niso tako veseli, kakor so bili drugače. In ravno letošnjih se je tako veselila, že davno pred Pepičino svatbo — toliko veselja in toliko vsakovrstnega rodbinskega zaupanja in prijazne toplote si je od njih obljubljala. In ko so prazniki minili, se ji je zdelo, da so ji ostali nekaj dolžni. Niti Sveti večei ni bil tako radosten kakor drugače, vkljub vsi po-vodnji vzajemnih darov. Od vsega tega je ostala v gospej Kondelikovi nenavadna utrujenost in čudna tesnoba .Da, v nekaterih trenotkih se je polastila gospe Kondelikove tudi bridka nejevolja,
i nemški literaturi in posebno po njenih klasikih; Lessing, Schiller, Heine, Borne so bili naši učitelji, Schiller pa učenik-voditelj; Goethe nam je bi! manj razumljiv. V Schillerju pa je bilo vse, kar še tudi naše stoletje ogreva. Naš profesor verouka je imel mej nami zaradi tega težavnejše stališče; kot kat. duhovnik je moral občutiti, da naše čtivo in ideje, ki smo jih črpali iz njega, niso baš prijazne kat. du-hovništvu. Prof. Krušič je bil tudi vodja malega semenišča Maksimiljanum Viktorinuma v Celjn. Imel je prehranjevati kakih 50 fantov in jih nadzirati. Kakor je ukazal tista leta tedanji lavantinski škof dr. Stepischnigg, je imel nalogo, iz teh seme-niščnikov pripravljati bodoče bogoslovce. Mej se-meniščniki so bili najboljši učenci na gimnaziji, večinoma kmečki sinovi. S temi se ni prav lahko izhajalo, ako se jih je hotelo odvračati od novodobnega naravoslovnega nauka ali od kultiviranja nemških klasikov. Bil se je boj naravoslovnih naukov proti vsem starejšim disciplinam in tudi proti bogoslovju. Nemška literatura je zmagovala nad pojmovanjem preteklosti tudi na Slovenskem. Naš semeniški prefekt je imel težavno delo, da nas varuje pred »strupom« teh naukov, kar je seveda bila njegova dolžnost kot katoliškega duhovnika in vzgojitelja bodočih kat. bogoslovcev. Bil je pa pameten vzgojitelj; kaj je hotel s strogostjo posegati med nas, da bi še bolj razkuril, kar je plamtelo v naših srcih! Konfisciral nam je knjige, ki mu niso bile všeč ter jih vračal lastnikom; mi smo si jih pa zopet izposojevali in ko je šel mož spat, se je začela debata o prepovedanih temah. Denuncijantov nismo imeli v naši mali družbi, — joj mu, ko bi bil kateri, — in tako smo lepo izhajali z našim prefek-tom in tudi učiteljem verouka na gimnaziji. Imeli smo ga radi in čeprav je marsikateri že v gimnaziji postal ves drugačen glede-.verstva, ga ni draži! v šoli z vprašanji in dvomi o dogmah. Zgodovino kat. cerkve smo se pa pilili brez vse kritike, da je imel mož na katedru z našim znanjem cerkvene zgodovine veliko veselje; še pri maturi je paradi-ral z njim. Kdor je bil semeniščnik v teh časih, ta ima nekaj lepih mladostnih spominov iz bivanja v semenišču. Tedaj se je zbujala naša narodna zavest in semeniščniki so hodili v tem oziru pred druzimi. Bili smo ubogih starišev, slabo oblečeni in obuti, ali bujno življenje je bilo v nas, ki se tudi ni dalo zadušiti v oziru narodnostnega čustvovanja, dasi smo imeli po večjem Nemce za profesorje, ki so se zavedali, da so učeniki tujega naroda, katerim je bila po drž. vodstvu dana tudi naloga, ponemčiti, kar je prihajalo iz slov. kmetije. Ravnatelj Premru, sicer ljubeznjiv človek, je rad potegnil z nemškim učiteljskim zborom, ali v kritičnih urah se je spominjal, da je bil doma v Vrhpolju nad Vipavo in uvaževal je mnenje Krušiča, dr. Lindnerja ter Huberja. Slednji je bil Nemec, ali v konferencah se je kazalo njegovo zlato srce, ki ni dopuščalo, da bi se nas preganjalo zaradi prestopkov disciplinarnega reda, ako smo se udeleževali včasih tihotapno narodnih veselic in narodnih političnih izjav.
V času taborov smo bili gimnazijci, bili smo za svojo narodnost navdušeni fanti, ali živeli smo
nekaj, kar jo je skoraj ščuvalo, in to posebno v trenotkih, ko se je mojster tako glasno in veselo smejal. Ta brezskrbni smeh je nekako dražil gospo Kondelikovo.
Po takem izbruhu veselja (gospej Kondelikovi se je zdelo, da popolnoma neopravičenega veselja) je skoro nehote počival njen pogled na njem — in mojstrov smeh je obtičal, prenehal.
»Kako pa me gledaš, mati?« je vprašal mojster! »Tako nekako čudno — kaj pa mi hočeš?«
Tu se je gospa Kondelikova zavedla in je rekla z najnedolžnejšim obrazom:
»Ne, stari, nič. Samo gledam te, ko t,e tako
smeješ...«
»Ali se ne smem smejati, mati?« je vprašal mojster.
»Le smej se, stari«, je odgovorila gospa. »Samo zdelo se mi je, da ni bilo prav nič vzroka k smehu.«
Po takem odgovoru je mojster Kondelik molčal nekaj časa, poslušal naprej Vejvaro ali Pepico in bilo mu je, kakor da bi pogled njegove žene še vedno počival na njem. Ni si mogel pomagati, toda zdelo se mu je, da se razprostira pod tem za-grinjalom malomarnosti njegove žene še drug pogled, toda če bi si bil lomil glavo kakorkoli, skozi to zagrinjalo ni mogel prodreti. Samo čutil je, ka-
vendar z Nemci, ki so prišli iz nemških krajev, ali z rojaki, ki so se šteli Nemce, v najlepši kolegial-nosti in solidarnosti. Kdor je mogel, je dal zadnji vinar ubozemu kolegu, da si je kupil kruha ali tobaka. Denuncijanta ni bilo med nami in krožilo je Renanovo in Straussovo »Življenje Krista« mej nami. Te knjige so bile od cerkve proklete, in imeli smo par kolegov, ki so se že v gimnaziji namenili za bogoslovne nauke.
In to lepo medsebojno življenje je veselilo našega prefekta. Mož je sovražil denuncijantstvo, bil je prijatelj odkritosrčnosti in resnicoljubnosti pri mladih ljudeh. Samo enkrat bi rad videl ,ako bi bili lagali. Prišel je od škofa dr. Stepischnigga ukaz, da nas semeniščnike iz gorenjih razredov vpraša, kdo bo šel v bogoslovje. Povedal je pa prej, da bo isti, ki izjavi, da ne bo šel, moral zapustiti semenišče. V tedanjem semenišču je bila dobra hrana in Krušič prefekt; živelo se je v njem ljubo in lepo. Možu bi bilo v tem kritičnem času ljubo, da bi ne bili odkritosrčni, ni rad reveža od-slavljal. Nekaj se jih je oglasilo, da ne bodo šli v Iemenat in naš prefekt je moral ubogati. Dasi nerad, je pohvalil odkritosrčneže zaradi njihove odkritosrčnosti; dostavil pa je, da naj le pride, če bode kdo lačen, v semeniški refektorij ali kuhinjo. Možu škofov ukaz ni bil po godu. Bil je dober prijatelj slov. ljudstva, kateremu je želel dobrih delavcev tudi v posvetnih zvanjih in spoznaval je, da narod ne bo uspeval, ako njegovi meščanski sloji težijo za potujčenjem sebe in kmeta. On je v semenišču videl vzgojevališče revnih gimnazijcev za razne karijere in se po tem ravnal. O marsikaterem je vedel, da se je že v gimnaziji zgubil kat. cerkvi, ali ni ga sovražil, ni ga preganjal. V spovedi ga je goreče prosil, naj se še vrne nazaj v naročje cerkve. To je bilo vse, kar je mož storil. Dal pa je pri prvi priliki tudi takemu fantu, ako je bil lačen, kos kruha, ali tudi kaj boljšega.
Zaradi te poteze v njegovem značaju (to je imel tudi dekan Zuža v Laškem in celjski opat Vodušek) je Ivan Krušič ostal vsem svojim mnogo-brojnim učencem v najlepšem spominu. Glas o njegovi smrti je gotovo vzbudil vsem ljub spomin na tega dobrega prijatelja mladine, ki nas ni smatral za svoje podložnike, ampak za mlajše tovariše, katerim ima starejši in bolj izobraženi biti dober vodnik ven v življenje.
Več učiteljev verouka na gimnazijah sem opazoval tekom svojega življenja. Ramorja — Krušiča — nisem našel. Tudi Ramor, Krušičev prednik, je bil tak. Krušič je smatral za nevredno, stikati tihotapno za obnašanjem učencev, njemu niso smele tercijalke poročati o vedenju fantov, on ni podajal kosa kruha revežu s pogojem, da stopi v kak ter-cijalski red, ali zmoli kako število očenašev, ali da postane bogoslovec. Prof. Krušič je umrl z dobro zavestjo, da ni vzgajal hinavcev; če je kateri njegovih učencev to postal, je postal pozneje v boju za boljši kos kruha.
V naši sedanji Avstriji je postal kat. duhovnik kot učitelj verouka v srednjih šolah neka posebna oseba, kar prej ni bil. On ima paziti na vedenje učencev v šoli in izven nje, kar je prav. Večina teh
kor da iz njega prihaja nekaj svarljivega. Kaj pa je naši materi? si je mislil.
Ako je bila pri tem tetica Urbanova — in ob teh praznikih je bila teta Katinka skoro cele dneve pri Kondelikovih ali pri Vejvarovih — je vedno bistrila sluh in čeprav se navidezno ni brigala za nobeno stvar, je vendar postrani in vprašujoče gledala mojstra in gospo Kondelikovo. Njej niso šle iz glave Betine besede, ki jih je spregovorila na sveti večer tam v zadnji sobi in tresla se je kakor žolča, da bi se ji vendar enkrat odgrnila domnevana tajnost. Kaj se je tu prigodilo? Kdaj poči?
Sicer se je teta Katinka zelo trudila, da bi kar
najbolj pogosto dobila gospo Kondelikovo samo, med štirimi očmi, in je zapletala govor in je skušala izvabiti iz gospe Beti tajnost. Toda bodisi, da gospa Kondelikova teh poskusov ni opazila, bodisi, da jih je spoznala in da se je ravno zaradi tega varovala — teti Katinki se ni posrečilo o celih praznikih, da bi odgrnila zaveso, ki je zagrinjala hrepe-nečo, pekočo tajnost gospe svakinje. Jezila jo je, da, skoro razžalila nezaupljivost gospe Kondelikove. Kdo pa je iz cele rodbine poklican, da bi bil njen zaupnik, če ne ona? Saj so stvari, katerih ne more žena zaupati niti možu, niti hčeri, niti zetu — in potem ostane še samo ona, Katinka!
Mlada, Vejvara in Pepica sta gledala drug
učiteljev novejše dobe si pa tudi lasti pravico, da nadzoruje vedenje kolegov-učiteljev v vsem življenju in v tem jih potrjuje naučna višja oblast. V Avstriji si domišljujejo nekateri ljudje, da bo kat. duhovnik rešil državo pred zunanjimi sovražniki in zatrl vse stremljenje narodnih mas, ki hočejo priti do merodajne besede.
Spominjam se časov, v katerih tega ni bilo pri nas in naš prof. Krušič, ki se ni oziral po zasebnem življenju in mjšljenju svojih kolegov, je bil vzlic prodiranja liberalizma tudi v naravoslovnih naukih visoko čislan od svojih kolegov, kar se ne more reči o marsikaterem sedanjem profesorju vero-nauka na naših srednjih šolah. Tako je bil rajnki prof. Krušič tudi v tem oziru mož. Ljub mu spomin!
Dr. Slane.
Politična kronika.
IZ PARLAMENTA.
(Včerajšnja seja. — Proračunski odsek. — Jugoslovanske vseučiliške zahteve. — Iz »Slovenskega kluba«. — Iz »Saveza južnih Slavena«. — Državnozborski poslovnik.)
V včerajšnji seji se je nadaljevala, a še ne končala debata o draginji mesa. Prvi je govoril kršč. socijalec vitez Pantz v ostrem tonu proti agrar-cem in njihovi carinski politiki. Prišlo je do konfliktov med njim in agrarci. Grajal je, da agrarna postava, ki je bila sklenjena v štaj. dež. zboru leta 1909. in je tudi že sankcijonirana, še do danes ni izvedena, niti — objavljena. Zahteva varstvo kmetijstva pri določevanju tarifov na železnicah. Govorili so dalje še soc. dem. Aust, kršč. soc. Steiner, soc. dem. David. Govorniki izrabljajo draginjsko debato k dolgoveznim, za nikogar zanimivim razlaganjem več ali manj osebnih nazorov o tem tako važnem vprašanju. In tako se dogaja, da je sejuica od časa do časa skoraj prazna in da je zanimanje za celo draginjsko vprašanje navidez v zbornici popolnoma izginilo. Le kadar govori minister, ali kak odličen strankar, se klopi v sejnici zopet napolnijo. V zbornici je namreč bilo včeraj zbranih razmeroma mnogo poslancev. Saj se je pričakovalo, da se bo že včeraj glasovalo o predlogu draginjskega odseka radi uvoza argentinskega mesa. Toda, akoravno se je včeraj zborovanje nadaljevalo do pol 10. zvečer, se debata ni mogla končati in danes bodo govorili najmanj še generalni govorniki. — Agrarci razvijajo silno agitacijo proti predlogu draginjskega odseka zaradi uvoza argentinskega mesa, toda skoraj gotovo je, da bo ta predlog prodrl. Pač pa bo propadel socijalno-demokratski mi-noritetni votum, naj se dovoli za uvoz argentinskega mesa neomejen čas. — Obširno je včeraj zopet polemiziral trgovinski minister Weisskirchner zlasti z izvajanji poslanca dr. Lecherja in branil nazore vlade, da je glede uvoza argentinskega mesa treba sporazuma med avstrijsko in ogrsko vlado. Pozornost pa je vzbujala zlasti njegova trditev, da si je avstrijsko trgovinsko ministrstvo soglasje ogrske vlade za uvoz argentinskega mesa že pridobilo in da se je ogrski trgovinski minister Hiero-nimyi, ki je tozadevno trdil ravno nasprotno, motit. Agrarno stališče je izmed slovenskih klerikalnih poslancev zastopal poslanec Roškar. Za interese mestnega prebivalstva se je posebno toplo zavzemal poslanec dr. Kramar, ki je agrarce svaril, da naj že itak napete strune nikar še bolj ne napenjajo, da ne poči. Za dr. Kramarem so govorili še posl. Damm, Moraczewski, David in Weidenhofer, na kar je bila debata ob pol 10. prekinjena. Nadaljuje se danes ob pol 11. dopoldne. — Ministerski predsednik baron Bienerth in zbornični predsednik Pattai sta imela tekom včerajšnjega dne pogajanja z voditelji strank, zlasti pa s slovenskimi in laškimi glede postopanja v proračunskem odseku. Proračunski odsek bode sklican najbrž še le v torek ali sredo prihodnjega tedna k seji. V tej seji se bo volilo najprvo načelnika. Kakor znano, kandidirajo Nemci za to mesto zopet barona Chiarija. Na to
drugega in se nista brigala za cel svet. Bilo je med njima toliko sladkosti in toliko nežnega dobri-kanja, da je to vzpodbudilo mojstra k dovtipom, ki so bili včasih že rogati.
»Slišita, Vejvarata, ako dasta takole vse iz sebe, kaj pa bo ostalo za poznejši čas? Tudi ta sladkarija škodi, ako je je preveč!«
Tu je Vejvara zardel in Pepica je nabrala ustna, kal^or da bi bila nejevoljna, toda naglo se je za-smejala in rekla:
»Veš, oče, midva nisva mogla na vaju paziti, kakor ti na naju, midva nisva bila pri tem. Toda —
pozneje bode pri naju ravno tako kakor pri tebi in
mamici. Pravzaprav pa naju nc smeš vedno k1c-dati. Midva sva svoja rodbina ...«
Tu se je smejala teta Katinka, zasmejala se je tudi gospa Kondelikova, toda smeh na njenem licu je kmalu zginil.
Nič novega se ni prigodilo niti na Silvestrovo, ko so se zbrali pri Kondelikovih, niti na Novega leta dan, katerega sta slavila mlada zakonska zopet v svoji hiši. In tako je prišel dan svetih Treh Kraljev.
Ta dan, ki se ima že od nekdaj za zaključek božičnih praznikov, si je pridobila zase gospa Kondelikova, in po sprehodu ob jasnem popoludnevu so se vsi zbrali pri »starih«, tudi teta Katinka.
Pepica se je otročje veselila na ta večer. Na
se bo nadaljevala v proračunskem odseku debata glede italijanskega fakultetnega vprašanja, ki je bila v juliju prekinjena. Debata pa se bo nadaljevala le do prehoda v špecijalno debato. Nato naj bi se pričel obravnavati proračunski provizorij. Italijanski poslanci so odločno proti takemu programu in zahtevajo, naj generalni debati o italijanskem fakultetnem vprašanju neposredno sledi tudi špecijalna debata, ali pa naj se jim da vsaj garancije, da bo italjansko fakultetno vprašanje tekom decembra že rešeno. Tozadevna pogajanja se danes nadaljujejo. Vlada išče kompromisnih potov. — Jugoslovanski visokošolski odsek je imel snoči ob 6. številno obiskano sejo, v kateri so se obravnavala taktična vprašanja glede postopanja v proračunskem odseku. Vprašanje jugoslovanske vseučiliške zahteve se je preložilo na poznejši čas. Kakor se vidi, so imela prizadevanja jugoslovanskih poslancev, ki so zahtevali, naj se vendar enkrat stori defini-tivni sklep, kakšne korake naj se podvzame, vsaj delni uspeh. Debata o jugoslovanskem vseučiliškem vprašanju se je sicer preložila na nedoločen čas, toda situacija se je izpremenila vsaj v tem oziru, da je sedaj možna glede vseučiliškega vprašanja nekaka medsebojna kontrola in medsebojno nadaljevanje tozadevnega dela. — »Slovenski klub« se je včeraj nanovo konstituiral. Načelnik je dr. Šusteršič, namestniki so dr. Dulibič, dr. Korošec in Povše. Poleg teh treh so poslani v parlamentarno komisijo še Ivaniševič, dr. Krek, dr. Gregorčič in Grafenauer. — Kakor poroča »Slovenec« iz Dunaja, je »S. k.« izdal komunike, v katerem pravi, da je poročilo, češ da je obstrukcija Slovencev v proračunskem odseku v zvezi s spletkami poslanca Hribarja, popolnoma neresnično. (Tako so torej »Slovenca« njegovi pristaši udarili po zobeh!) 'Dalje poroča »Slovenec«, da so v »S. k.« vstopivši 4 Hrvati se za svoje posebne krajevne zadeve v okviru »S. k.« konstituirali kot »Hrvatski klub«, katerega načelnik je dr. Dulibič, podnačelnik Ivaniševič. »Slov. Narod« pripominja, da so dalmatinski klerikalci v pravem pomenu besede Šusteršičevi ujetniki. Klerikalna ljubljanska »Zadružna Zveza« je namreč nekaj miljonov slovenskega kmečkega denarja vrgla v klerikalne zadružne organizacije v Dalmaciji. Za temi miljoni joka »Zadružna zveza« že dlje časa, saj si je na jasnem, da velik del tega denarja ne bo nikoli več videla, da je velik del tega denarja izgubljen. Dalmatinske klerikalne organizacije bi po vrsti bankerotirale, če bi Zadružna zveza zahtevala svoj denar nazaj in s temi zadrugami bi propadel ves klerikalizem in bi tudi Dulibič in Ivaniševič in Prodan in Perič odleteli iz javnosti in morda prišli še v kako nesrečo. V tej denarni odvisnosti dalmatinskih klerikalcev od ljubljanske Zadružne zveze tiči pravi vzrok, da je omenjena če-tvorica dezertirala iz tabora hrvaških poslancev in šla v Šušteršičevo službo. Malo drag pa je ta špas za — slovenskega kmeta, ki svojega v Dalmaciji pri rednih posojilnicah naloženega denarja ne bo nikoli več videl. — Vest, da je dr. Smodlaka hospi-tant »Sav. juž. Slavena«, ne odgovarja resnici. Dr. Smodlaka se je sicer priglasil kot hospitanta, toda vsled dejstva, da je pri prvi seji »Saveza južnih Slavena«, pri kateri se je zahtevalo glasovanje glede njegovega sprejema, bilo glasovanje odloženo, je dr. Smodlaka svojo prijavo odtegnil ter za enkrat ne vstopi v noben klub. V seji »S. j. S.« dne 29. m. m. se je sklenilo, vzeti izstop 4 članov: Ivaniševiča, Prodana, Tresiča in Dulibiča na znanje. — Odsek za poslovnik držav, zbora je sprejel predlog poslanca Steinwenderja, da se veljavnost provizorič-nega poslovnika državnega zbora podaljša do 31. decembra 1911. Izločena je samo pravica predsednikova poslance izključevati od sej. Odsek je sprejel ta predlog z vsemi glasovi proti glasovom češkega radikalnega poslanca Choca, češkega agrarnega poslanca Bukvaja in Rusina Lewickega. Dr. Kramar, dr. Šusteršič in Šilinger niso bili navzoči. Choc je izjavil, da odklanja predlog za toliko časa, da se tudi Nemcem v češkem in moravskem deželnem zboru onemogoči obstrukcija. Soc. demokratje so glasovali za predlog. Za poročevalca v zbornici je izvoljen dr. Steinwender.
svete Tri Kralje se vliva vosek ali svinec — pri Kondelikovih je bilo to vedno v navadi. No, Pepica je vlivala vselej, toda hitro na vse pozabila. Topot pa je sklenila, da opravi ta obred s pristojno pozornostjo in da se potrudi, da ugane pomen zlitine. To bo njeno prvo vlivanje v zakonu — od tega je mnogo odvisno. Pepica sicer ni bila babjeverna — bila je še preveč mlada za to — toda morda vendar ni ta trikraljeva prorokba samo igrača? Kdo ve! Pazila bo.
In Pepica je hitela, da bi bila večerja kar naj-preje končana.
»Pazite, Katinka, da bo po ognju ostalo v peči
zadosti žerjavice«. Je opominjala k prej deklo v kuhinji. »Ako bi je primanjkovalo, spravite jo skupaj Z lopatico — toda še bolje, naložite tja drva. Poiščite ono veliko žlico od lani, pripravite novo ponev in nalijte v njo vode ...«
»Danes bomo to izvrstno napravili«, je rekla Katinka tajno. Skočila je k postelji, segla pod za-glavje in je vzela izpod njega malo steklenico s čisto brezbarvno tekočino. »Naj pogledajo!«
»Kaj pa je to?« je vprašala Pepica.
»Blagoslovljena voda!« je zašepetala Katinka zmagoslavno. »Šla sem ponjo k sv. Štefanu — nisem pozabila! Pridene se k vodi v ponev, potem pa bo vse resnica, kar se vlije. Tudi jaz si bom nekaj vlila!«
POLOŽAJ NA HRVATSKEM.
Dunajski »Slav. Tagblatt« poroča iz zanesljivega vira, da bo hrv. sabor sklican na 5. dec. h kratkemu zasedanju, v katerem bo ban dr. Tomašič predložil indemnitetni predlog, katerega bo moral sprejeti sabor v najkrajšem času. V nasprotnem slučaju bo sabor ali odgoden ali pa razpuščen. Po Zagrebu krožijo tudi vesti, da bo ban dr. Tomašič v slučaju, če mu sabor ne dovoli indemnitete, imenovan vladnim komisarjem na Hrvatskem. Ti glasovi hrv. srbske koalicije niso presenetili. Dr. Bogdan Medakovič, predsednik bivšega sabora, je izjavil sotrudniku »Az Esta«: »Z banom Tomašičem se ne bomo več pogajali. Na njegovo zadnje pismo koaliciji ne bomo odgovarjali. Od sedaj naprej gremo svojo pot. Hrvatski in srbski narod je na naši strani in če ban desetkrat razpusti sabor, ne ^o dobi! večine na Hrvatskem.«
OGRSKI DRŽAVNI ZBOR.
V včerajšnji seji je govoril v imenu hrv. delegatov Srb dr. Popovič in je zahteval spremembo žel. službene pragmatike v smislu hrv.-ogrske pogodbe, ki pravi, da je službeni jezik na železnicah na hrvaškem ozemlju samohrvaški. Napada! je v fulminantnem govoru Khuena zaradi njegovega znanega govora o razmerah na Hrvatskem. Za njim je govoril dr. Hinkovič hrvaško, proti čemur je ostro nastopil madžarski posl. Gabriel. A grot Khuen in predsednik Berzeviczy sta izjavila, da imajo Hrvati pravico govoriti hrvatski.
V pondeljek, dne 5. decembra 1910 Miklavžev večer v Nar. domu v uelju.
Štajerske novice.
Še občinske volitve v Trbovljah. Čujte, kaj nam poročajo iz Trbovelj! V kompromisno listino za bodoče občinske volitve so sprejeti 3 klerikalci in sicer 2 kmeta in prvi kaplan g. Šribar. Trbov-ski volilci smo zadovoljni s tem, akoravno bi se pravzaprav tudi brez teh mož lahko v obč. odboru shajalo. Pa kdo ni zadovoljen? Cujte in strmite! Oba mlajša kaplana in vsi njuni podrepniki. Kaplan zoper kaplana. G. kaplan Šribar jim je baje premalo krščansko-socijaien in klerikalen, kakor tudi oba druga moža. Zato so sklicali v nedeljo nek zaupen sestanek, kamor so poklicali celo generala Benkoviča. Tam naj bi postavili bolj odločne može — kakor so jim baje ti trije »kimavci«. Toda Benkovič jim je iz Celja fige kazal in ga ni bilo — naših mož pa niso pustili na tajni shod. Radi bi videli, kam ti ljudje kopljejo. Ako bi mene vprašali za svet, bi jim sledeče nasvetoval: Kaplana Miklavža postavite — ker bode ravno njegov god — za župana, ker je pravi domačin — pristna trbov-ska kri, in je tudi drugače veleum. Kaplan Peč-nak naj bode blagajničar, da bode nagrade izplačeval iz občinske blagajne. Paznik Božič bode zapisnikar, ker je tako »kunšten«, da je vso pamet v eni žlici pogoltnil, in Zupan. st. naj bode občinski ekonom, zato ker zna društvene dome na puf zidati. Če mene ubogate, spoštovani trbovski »pri-vandranci« (po »Straži«), pa vam je zagotovljeno že na tem svetu nebeško veselje — magari oci gladu poginete. — Eden ,ki vam dobro želi.
Za Jodlbauerjev deželnozborski mandat splošnega volilnega razreda v Eggenbergu so nemški nacijonalci na nekem zaupnem zborovanju sklenili postaviti za kandidata ekspedijenta Južne železnice Janeza Burgstallerja. Socijalni demokrati kandidirajo tudi železniškega uslužbenca Mihaela Kolleggerja.
Miklavžev večer v Gaberjih se vrši v nedeljo dne 4. grudna v dvorani Sokolskega doma. Začetek ob 5. uri popoldan. Na sporedu je godba, nastop Miklavža z vsem spremstvom, obdaritev otrok itd. Otrokom je samo v spremstvu starišev vstop dovoljen. Ako kdo od slavnega občinstva želi obdaritev iz rok sv. Miklavža, naj se tozadevni darovi vpošljejo pravočasno, dobro zaviti in natančno naslovljeni v Sokolski dom.
Bilo je torej vse v redu, toda ko je prišlo slednjič do obreda, se je pokazalo, da se ni nihče spomnil na — svinec. Kje ga torej dobiti!
Samo nekaj časa je trajala zadrega. Teta Katinka je že imela svet.
»Ali ni ostalo tu nekaj Pepičine obleke«, je vprašala tiho gospo Kondelikovo. »Kak životek?«
»Imaš prav«, je odgovorila gospa Kondelikova in je hitela k omari za obleko.
Seveda! Tu je bil nekak životek ali bluza, katere rob — da bi dobro »stala« — je bil obšit z velikimi svinčenimi gumbi. Teta Katinka je zagrabila škarje in je vneto parala in jemala iz roba bluze
svinčena Kolesca, velika kakor goldinar. Gospa
Kondelikova Je izvlekla tudi nekak svoj stari životek — in spet je bil kup svinčenega »denarja«.
Mojster Kondelik je gledal vse to nenavadno osupel.
»Za božjo voljo, s čim ste vse ženske podložene in podkovane, da bi bile sposobne za ta svet!« je zaklical. »Človek misli, da vidi angelja, pa bi imela cela kompanija vojakov iz njenega svinca zadosti za obrambo!«
»Vidite, Venceljček«, se je upirala mojstru teta Katinka, »kako nežna in zračna bitja smo! S svincem se nas mora obtežiti, da nas ne bi veter odnesel.«
Laški trg. Včeraj je tukaj umrla žena znanega veleposestnika g. Matije Resnika. Pogreb bo dne 2. grudna dop. Vrlemu narodnjaku naše so-žalje!
Konkurz. Tukajšnja okrožna sodnija je dovolila otvoritev konkurza čez premoženje Matevža Pirtošeka, protokoliranega trgovca na Dobrni. De-želnozborski svetnik g. dr. Adolf Roschanz je imenovan konkurznim komisarjem, g. dr. Anton Božič, odvetnik tukaj, oskrbnikom mase.
Zaročil se je grof Auersperg, nadporočnik 5. dragonskega polka, z gospodično Mici pl. Adaino-vič, hčerko grajščaka pl. \damoviča v Velenju.
Ukraden sod. V Ljubečnem pri Celju je posestniku Janezu Svetecu pred kratkim nekdo ukradel iz odprtega skednja prazen polovnjak. — Sod ima več novih dog, po čem se ga lahko spozna. —
Slovensko gledališče v Mariboru. Iz pisarne: Na Miklavževo nedeljo, 4. decembra, se igra bajna igra »Janko in Metka«. Začetek je ob 4. uri popoldne. Po igri je nastop Miklavžev s rijajnim spremstvom in obdarovanje otrok. Darila, koleko-vana z narodnim kolkom, naj se izročajo pri hišniku v Narodnem domu. Žaljiva darila se ne bodo sprejemala. Dne 11. decembra 1910 je večerna predstava velike zgodovinske igre iz časa preganjanja kristjanov »V znamenju križa«.
Rajhenburški Sokol priredi dne 5. dec. t. 1. Miklavžev večer pri Leskovšku v Rajhenburgu. Nadalje opozarja vsa sosedna društva na svoj 1. sokolski ples, ki se vrši dne 6. prosinca 1911.
Iz Ptuja. (Zabavni večer Narodne čatilnice.) v nedeljo dne 27. novembra se je zelo dobro obnesel. Vse točke zanimivega vsporeda so se izvršile v splošno zadovoljnost dokaj mnogobrojuga občinstva. Zlasti je ugajala pred kratkim izšla burka »Mutast muzikant«, ki se je, kolikor nam je znano, sploh prvič na Slovenskem upnzoiila na našem odru. Pisatelj Jaka Stoka — že znan po svojih priljubljenih igrah »Trije tički«, »Moč uniforme«, »Ne kliči vraga!« — razvija v tem najnovejšem delu zdrav, neprisiljen humor. Dovtip sledi dovtipu in občinstvo sploh ne pride iz smeha. Da se doseže popolen efekt, je seveda potreba dobrih igralcev. Bile so pa tudi res uloge prav srečno razdeljene. Počasnega Lešnika je izvrstno pogodil naš stari znanec g. Šentjurc. Imel je dobro soigralko v gdč. Muršečevi, ki je predstavljala njegovo zabave željno ženo Maro. Gdč. Muršečeva obeta postati prav spretna diletantka. Največ smeha je vzbujal nastop »gospodične hišine«, lahkoverne Katrice (gdč. Luknarjeva) in premetenega »mutastega muzikanta« Toneta Lisca (g. Majcen), ki pa ni bil, ko se je pošteno najedel, čisto nič mutast, temveč je prav zgovorno pihal Katrici na srce. Oba sta igrala izborno in je splošna želja, da čimpreje zopet nastopita. Peter Ozebek (g. Saga-din). zaljubljeni čevljarček, je vzbujal naše usmiljenje, ker mu je postala Katrica tako nezvesta. Tudi ta uloga je bila v rokah spretnega igralca, ki jo je prav dobro rešil. — Burka je kakor nalašč spisana za naše manjše odre in jo moremo v uprizoritev le priporočati. — Po predstavi je zapel naš baritonist g. dr. Bela Štuhec dva samospeva. Hvaliti petje tega priznanega pevca bi bilo odveč, izražamo le željo, da bi nam večkrat dal priliko poslušati njegov lep izvežban glas. — Pod spretnim vodstvom g. Zupančiča je nastopil moški zbor našega pevskega društva. Četudi se je cela prireditev takorekoč improvizirala — brez dolgih vaj m priprav, — se je pelo krasno. Posebno veselje je vzbujal naš domači orkester, ki je izvajal vse točke naravnost umetno. Imeli smo torej lep večer v naši Čitalnici, kateremu bi naj kmalu sledili enaki.
Zapeljivec. Hči poštnega sela Berta P. iz Pekla pri Poljčanah je prišla, stopivša iz šole, v službo Karla Dvoršaka v Trbovlje. Dvoršak se je kmalu spri z svojo ženo; ko je ta en večer zapustila hišo radi nemira, se je Dvoršak spravil k mladi služkinji 4n jo zapeljal. Odslej je večkrat zlorabil neizkušeno dekle. Zagovarjati se bo moral pred sodnijo radi zločina zapeljevanja.
Tatinski mesarji. Iz Radgone se poroča: \ noči od 28. m. m. so ukradli neznani tatovi iz svinjskega hleva pos. Rauterja v Ključarovcih 120 kg težko svinjo, jo za hramom okradenega zaklali in čisto pravilno razpravili. Ko so tatovi do konca domesarili, so naložili meso na voz in brez sledu izginili. Še prej pa sta iz hleva, kjer sta bili dve svinji skupaj, vzeli eno in jo zaprli v oni hlev, kjei so eno ukradli.
Zvišanje dnevne plače vojakov. S 1. decembrom se bode zvišala dnevna plača za moštvo in sicer bode ta sedaj povsod jednaka. Za prostaka je določena dnevna plača 16 v (prej 12), za poddesetnika 24 (20), za desetnika (korporala) 36 (30), za četovodja 48 (40) in za narednika, potem častniškega (uradniškega) aspiranta 70 (70) v. Pri dalje
služečih podčastnikih je določena višja plača za korporala 40 v, za četovodja 70 v in za narednika 90 v. Osebe, ki so imele dosedaj že višjo plačo (n. pr. artilerijski korporali 40 v), ostanejo tudi nadalje pri teh plačah. Povišal se bo tudi donesek za za-iutrek od 5 v na 7 v na dan.
Preprečena rubežen. Občinski predstojnik Fr. Rehar v Veliki Pirešici pri Žalcu je imel dne 25. p. m. nalog, rub'ti pri posestniku Francu Kosu. Ta je kopal na njivi korenje, ko je zagledal obč. predstojnika. Pustil je vse na njivi, bežal domov in se postavil pred hišo z dolgim ražnjem v roki. Občinskemu predstojniku je zakričal: »Kdor se mi približa, ga prebodem in če pride deset orožnikov in cela
vas, nihče mi ne bo vzel svinje iz hleva.« Zmerjal je predstojnika in ga hotel dejansko napasti.
Sam zažgal. V Rodnem vrhu v ptujskem okraju je pogorelo poslopje Gregora Pevca. Stanoval je tamkaj tudi neki prevžitkar Andrej Kočevar. Pevec si je dal hišo zavarovati dosti višje kakor je bila vredna ter naznanil Kočevarja kot zažigalca. A dekla je vidla iz kravjega hleva, da je Pevec sam zažgal in je to naznanila orožnikom. Prevžitkar je mogel dokazati svojo nedolžnost, kar se Pevcu ni posrečilo.
Sv. Martin pri Vurberku. V petek dne 25. nov. zjutraj zjutraj je umrl v 67. letu svoje starosti posestnik Jakob Poštrak iz Dupliškega vrha. Ranjki je bil priljubljen, kar je pričal mnogoštevilni pogreb.
Društvene vesti.
v Bedni občni zbor »Društva slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Celju"
se vrši dne 30. grudna 1910 ob šesti uri zvečer v Plojevi gostilni na Bregu. Dnevni red: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo društvenega vodstva: a) tajnikovo, b) blagajnikovo, c) računskih pregledo-valcev. 3. Volitev odbora. 4. Slučajnosti. Ako zborovalci ob 6. uri ne bi bili sklepčni, se vrši zborovanje dve uri pozneje pri vsakem številu navzočih članov (§ 23 dr. pr.). V Celju dne 29. nov. 1910. Odbor.
v Šoštanj. Šaleška čitalnica priredi v nedeljo dne 4. decembra 1910 pri Rajšterju ob pol 8. uri zvečer Miklavžev večer. Na vsporedu so pevske točke, gledališka igra „Prvi ples" in sijajni nastop Sv. Miklavža za odrasle. Darila se spreje majo isti dan popoldne in zvečer v mali sobi poleg dvorane. Vabimo k prav dobri udeležbi in upamo, da nas posetijo tudi iz sosednih krajev. Miklavž bode zelo bogat.
v Ljutomer. Kakor žejavljeno, priredita ljutomerski CM podružnici Miklavžev večer. Opozarjamo vse Ljutomeržaue na polo, ki bo krožila po Ljutomeru v petek in soboto. Upamo, da bodo naši rodoljubi prispevali obilno za obdarovanje ubogih otrok v denarju in drugače. Tudi za velike naj bo Miklavž prav bogat obdarovatelj. Vsak, ki bo dobil kak zavitek, bo plačal za CMD 10 vinarjev.
v I. avstr. zadruga za rejo dirkačev v Ljutomeru ima dne 8. tm. ob 2. uri popoldne v gostilni g. Kukovca izvanredni občni zbor s sledečim sporedom: 1. Pregled računov. 2. Prememba pravil. 3. Slučajnosti. Joško Rajh t. č. nač.
v Podporno društvo Franc Jožefove šole v Ljutomeru ima v nedeljo 4 decembra, po večer-nicah ob 3. ari v šoli svoj redni občni zbor z običajnim vsporedom. Potradite se vsi udje!
a Iz Ragoznice pri Ptuju. Kmetijsko bralno društvo v Ragoznici pri Ptuju priredi dne 8. grndua t. 1. v dvorani ^Narodnega doma" v Ptuju gledališko predstavo „Mlinar in njegova hči". Žaloigra v petih dejanjih. Med odmori svira domača godba na lok. Po predstavi prosta zabava z godbo.
a »Slovenski Sokol" v Gradcu priredi 3. de cembra t. I. v dvorani „zum giiinen Anger" Le-onbardstrasse št. 3 Miklavžev večer s sledečim sporedom: a) telovadba, b) nastop Miklavža, c) prosta zabava in ples. Začetek ob 7. uri zvečer. Ako se je mogoče koga pri razpošiljanju vabil pomotoma pregledalo, naj nam oprosti. Vabijo se vsi prijatelji „Sokola" k obilni udeležbi. „Slov. Sokol" v Gradcu.
a ,.Akad. društvo slov. veterinarjev na Dunaju" ima v soboto, 3. grudna ob pol 8. uri zvečer v restavraciji „zum griinen Tor" (poprej Novak) III. Hauptstrasse 45. svoj 3. redni občni zbor z običajnim sporedom. Slovanski gostje dobro došli!
a „Sava" društvo slov. svobodom. akademikov na Dunaju, si je izvolilo za svoj XII. tečaj sledeči odbor: jur. Ciril Pavlin, predsednik, jur. Ivo Tavčar, podpred., fil. Danilo Lokar, tajni!:, med Miha Pintar, blagajnik, ager. Srečko Lapajne. knjižničar, jur. Jaka Dolinar, gnsuo.iar, teh. Rinto Urbančič, arhivar, ager. Evgen Mayer, med. Anton Lavrič, namestnika, jur. Rndolf Salbergnr, med. Ivan Matko ia teh. Ferdo Kranjec pregledniki.
v Društvo „Zvezda" na Dunaju priredi v nedeljo 4. dec. 1910 ob pol 7. uri zvečer v restavraciji J. Haindl IV. Favoritenstrasse 54 svoj zabavni večer. Na vsporeda je nastop Mik!avža s spremstvom, zborovo in solopetje in gledališka predstava. Otroci so vstopnine prosti! K prav muo-gobrojni udeležbi vabi odbor.
Druge slov. dežele.
v Železnica Rudolfov o Čeiiinmelj. Železniški minister je odredil politični obhod uameravane
železni&ke proge R,inlol&>vo.ft.>momeli.
v Mornariški poveljnik admiral grof Monte-cucoli se je podal v svrho inšpicirauja v Trst v Dr. Karlin — tržaški škof. Kakor se poroča iz Ljubljane, je iiuenovaaje kanonika dr. Karlina tržaškim škofom gotovo iu je pričakdvati-v najkrajšem času.
v Maščevanje ljubic-. V Trstu so našli včeraj zjutraj na ulici mrtvega delavca v plinarni, Čednikarja Predpoldan se je javila policiji njegova ljubica, italjan-ika delavka Marija Rossi; iz« dovedala je, da je Čednikarja zabodla z nožem v prsi, ker jo je hotel z otrokom zapustiti.
v Nečloveška mati. Pri posestniku Antonu Becu pri Radečah je bila v službi Marija Mežnar. Ko je čutila, da ima poroditi, se je podala na stranišče, kjer je dobila zdravega močnega fantka. A nečloveška mati je prijela fantka za noge in vdarila dvakrat z njim po zidu, da mu je zdrobila glavo, potem ga je vrgla v stranišče. Krvavi sledovi na zidu so jo izdali; nahaja se že pod ključem.
Naše slovenske gospodinje zahtevajo povsod Kolinsko novo kavino primes ker je to najboljši in edini slovenski izdelek.	617 7
Iz sodne dvorane.
Dve senzačni sodbi — uspeh zagovornikov.
(Izpred ljubljanskega porotnega sodišča.)
Ljubljana, 29. novembra.
Ljubljanska porota je bila danes predmet splošne senzacije. V dveh slučajih priznanega dejanja — oprostitev. Velikanski naval občinstva. Posebno pri dopoldanski razpravi je bilo toliko ljudstva, da vratar ni mogel odpreti vrat od zunaj, morale so se odpreti znotraj iz dvorane. Čudež je bil, da se ni zgodila kaka nesreča ,taka silna gneča je bila v trenotku, ko so se odprla vrata v porotno dvorano. Predsednik senata je moral opetovano opominjati na zmernost pri gnetenju mase v dvorano. Pri dopoldanski razpravi je sedela na zatožni klopi ženska, obtožena uboja moškega. Zato taka privlačna moč za radovedneže. Jera Šavs, rojena v Srednji vasi pri Kranju, je obtožena, da je dne 2. okt. t. 1. s tovkačem trikrat udarila s tako silo po delavcu Mikliču, da je le-ta vsled poškodb drugi dan umrl. Slučaj je pravzaprav drama iz zasebnega življenja. Obtoženka jp prišla takoj o izstopu iz šole v službo med druge ljudi. Pred 6 leti je nastopila službo kot dekla pri posestniku Fr. Vrhovcu v Šiški pri Ljubljani. Vrhove, enkrat starejši od obtoženke, je bil oženjen, a je spodil ženo od hiše stran ter začel razmerje s svojo deklo; iz tega razmerja so izšli tudi otroci. Vrhovec se pa tudi s to žensko ni razumel. Vedno sta bila v prepiru in tepežu, zato sta bila tudi že oba kaznovana. Tudi jima je sodišče odvzelo otroke, a na prošnjo Vrhovca jima jih je zopet pripustilo v vzgojo. Vrhovec bi se bil rad svoje Jere -- obtožnica jo oficijelno nazivlje priležnico(P) — znebil, s tem pa Jera ni bila zadovoljna. Tako so bili med njima večni prepiri. Kot hlapec zaposleni delavec Fr. Miklič — splošno opisan kot pijanec in raz-dražljivec — je Jero vedno psoval z najgršimi priimki. Njo je to jezilo in že enkrat mu je dala v odgovor za to — vile, navadno pa ga je nazvala z barabo. Tudi usodepolnega dne, v nedeljo 2. julija t. 1., je Miklič Jero grdo opsoval ob priliki, ko se je le-ta pustila česati na pragu. Očital ji je. da ima uši, da se starcu ponuja in več takih ljubeznivosti. To je Jero, ki se je čutila kot gospodinja užaljeno, tako raztogotilo, da se je najpreje od jeze zjokala, potem pa, ko je šel Miklič k gospodarju v sobo po tedensko izplačilo, šla za njim, vzela pri vratih stoječi tolkač ter z njim Mikliča napadla od zadej. Dasi so bili v sobi takrat 3 moški, so se je vsi, posebno gospodar, tako bali, da se ni nihče upal proti nji. Vrhove sam prizna, da se je kar tresel pred njo, češ, zdaj bo pa še mene. Napadeni je vse, kar je dobil, lepo in mirno prenesel, šel ven, se podal na pod, tam padel in obležal. Jera pa je, ne zme-nivši se zanj, šla v cerkev k maši in šele ko je domov prišla, je zvedela, da je Mikliču slabo. Vrhove je za to zvedel šele popoldne. Ljudje so Mikliču pomagali, a ker je bil vedno slabeji, je gospodar odredil, da so ga prepeljali v bolnico. Tam je drugo jutro umrl. — Obtoženka prizna skesano dejanje, zagovarja se pa, da ni imela namena ga tako udariti, da tudi ne ve gotovo, če ga je udarila po glavi, misli, da ga je počila le po hrbtu. Zagovornik dr. Tominšek je imel težko stališče, a njegovemu spretnemu zagovoru se ima obtoženka zahvaliti, da se je zgodilo, česar ni nihče pričakoval: Porotniki so edino glavno vprašanje na uboj v splošno začudenje zanikali in sicer z 9 proti 3 glasom.
Ponarejevalec 5kronskih tolarjev — oproščen.
Druga razprava se je nadaljevala ob 4. pop. To pot je sedel na obtožni klopi Ivan Palko, rodom Moravan, zdaj delavec v tvornici g. Jelovška na Vrhniki. Obtožen je ponarejenja 5kronskih tolarjev. Tudi ta slučaj je pravi tip naših socijalnih razmer. Palko je nezakonski otrok, brez šole in vzgoje, že od mladega se je brez vodeče loke po-
tikal po svetu, nazadnje je bil v Bosni, odkoder ga
je njegov brat zvabil na Vrhniko. Pa tu ni dobil takoj dela, predla mu je tesna za preživljenje svoje rodbine. Naposled je vendarle prišel kot Žagar v Jelovškovo tvornico. Zaslužek je bil pičel, rajel pa si je od svojega šefa še 60 K za svojega brata. Jelovšek mu je to posojilo odtrgoval pri tedenskem izplačilu po 5 K tako, da je Palko dobil namesto 12 K le 7 K tedenske mezde. In s sedmimi kronami naj človek pri tej draginji preživi sebe, ženo in 2 otroka! In ravno ob tistem času je bila žena zopet noseča, moža je skrbelo, kaj bo. Raz-| mišljal je semtertja, kako bi si opomogel in glej, nekoč mu prinese žena neko blago iz prodajalne
ovito v časopis, kjer je stalo črno na belem, kako je nekdo na Ogerskem ponaredil 5kronske tolarje, šinilo mu je v glavo, idi in stori tudi ti tako. In res! Palko je začel »študirati« in konec teh študij je bil model za ponarejo tolarjev, o katerem so celo modre glave na dunajskem kovinskem zavodu zmajale z — glavo. Cigaretna škatljica, mavec in svinec, takozvani »Lagermetall«, ki se rabi pri žagi, to je bilo vse. In seveda pravi original za ponarejo. Iz tega modela je izšlo 5 novih nkronskih tolarjev. V nedeljo 3. julija je skušal »umetnik« v družbi svojega brata ta svoj izum spraviti med svet. Šla sta zgodaj popoldne od gostilne do gostilne, povsod nekaj malega naročila in povsod ie plačal Palko s svojim izumom. Pa ni imel sreče. Razen v enem slučaju, so povsod spoznali, da je denar »fovš«. Brat je potem moral plačati s pravim denarjem. O stvari se je seveda začelo govoriti, in ker sta bila povsod, kjer so dobili ponarejeni denar, ta dva brata, je takoj padel sum na današnjega obtoženca. Vršila se je hišna pieiskava, kjer se je res našel »model« in nekaj ostankov. Oba so prijeli, brata so po 2 mesecih preiskave izpustili, obdržali so izumitelja samega. Tako naivnega obtoženca menda še ni imela ljubljanska porota. Vse do podrobnosti je mladi mož povedal in se takorekoč sam obtožil. Novi odvetnik dr. Frlan ie imel kot ex-offo-zagovornik nehvaležno nalogo moža spraviti od vsaj enoletnega pribežališča hudodelcev. Njegov zagovor, kakoršnega še nismo kmalu slišali v tej dvorani in ki je slikal žalostno socijalno stran obtoženca in njegovih razmer, je segal do srca nabito polnega avditorija. In uspeh ni izostal. Še bolj kot dopoldne, je vse presenetil izrek porotnikov. Palko ie bil oproščen vsake krivde z 10 proti 2 glasom.
Dvojna obsodba na smrt radi umora. (Maribor, 30. nov.) V Vodolu (okraj ptujski), je stanoval 56 letni želar Janez Krepša in 19 letni sin Alojz Krepša. Žena se nahaja radi več zločinov v ženski kaznilnici v Begunjah. Obitelj Krepša je bija sploh na slabem glasu. Vedno so imeli opravka s sodnijami. Tako se je vračal Janez Krepša dne 29. avg. t. 1. od ptujske sodnije domov, ob enem 301etni Franc Šori, želarski sin, 251etni posestniški sin Alojz Kranjc, oba iz Vodol, in 361etni želar Anton Hojnik iz Bodkovec. V Pacinjih so slednji trije napadli Krepša, ga natepli in ga potem zasledovali do doma, kjer je moral izročiti Šoriju njegovo suknjo in klobuk, koje je Šori izgubil že prej pri Krepšu povodom nekega napada na njegovem domu. 5. sept. t. 1. sta planila v Krepšovo kuhinjo Šori in Kranjc, ter sta zahtevala patrone in druge predmete, ki so se baje nahajali v odvzeti suknji Šorija. Ker jima Krepša tega ni mogel izročiti, sta ga vrgla na tla ter ga obdelavala s topo-rišči. Potem sta ga vlekla ven v sadovnjak in gu tam zopet pretepla. Ko se ni več ganil, sta ga vrgla čez plot v klanec. Drugo jutro so našli Krepša mrtvega z razbito lobanjo v klancu. Porotniki so spoznali oba obtoženca Šorija in Kranjca krivim umora in javnega nasilstva. Radi tega sta bila obsojena k smrti na vešalih. Obtoženec Hojnik je bil oproščen.
Dnevna kronika.
v Novi guverner v Reki. V četrtek 1. dec. t. 1. se bo v Reki vršila inštalacija novega guvernerja grofa Štefana Wickenbnrga. Kakor znano, je grof Wickenburg že položil prisego v roke mi-nisterskega predsednika.
v Delovni čas v pekovski obrti. Trgovinsko ministerstvo je sklicalo 29. nov. sejo odbora industrijskega in obrtniškega sveta, da se posvetuje o zakonskem načrtu, kojega je stavil soc. demokrat Muchitsch in tov. glede uravnave delavnega časa v pekarnah. Zahteva se uvedba 8-urnega dela v tovarniških pekarnah, prepoved nočnega dela za osebe do 18. leta, veliko omejitev črezdobnih ur, postavno fiksiranje plačila za črezdobue ure iz preodkaz kazenske kompeten e na redna sodišča. Odbor se je izrekel v očigled težke oškodbe pekovskega obrta enoglasno proti projektiranemu zakonskemu načrtu.
v Prepoved vojnega ministra. Vojni minister je prepovedal aktivnim častnikom pristop k društvu za pospeševanje avstrijskih iznajdb.
v Cesarski lovski gradič v plamena. Včeraj je ogenj vpepelil cesarski lovski gradič v Holicsu na Ogrskem. Zgorele so med drugim tudi dragocene lovske trofeje. V gradiču je stanovalo samo nekaj uradnikov in služabništvo.
v Defravdaeije. V češkem eksportnem društvu za Češko, Moravsko in Šlezijo so odkrili velika poneverjenja, ki znašajo več ko 10.000 kron. Kriva Sta knjigovodja Zaboral in sluga Kririk. Vložila »e je že ovadba proti njima. — Iz depozitne bla
gajne nemške banke v Berlina se je poneverilo 73.500 marfr. Višji blagajnik je aretiran, dva blagajnika sta na begu.
v Jugoslovansko dljaStvo v Pragi za slovensko vseučilišče. Sramotno in poniževalno dejstvo, da slovenski dijak lahko dela izpite in posluša predavanja v vseh drugih jezikih, samo v materinskem ne, prisililo je naše dijaštvo, da se zopet oglasi za svojo staro zahtevo. Razven tega pride sedaj ravno na dnevni red državnega zbora laška univerza. O naši ne govori nihče, ne govori
in ne poteguje se za njo domovina, tudi naši poslanci dosedaj molče. Vlada pa se radi nas ne bo razburjala, ona dela z nami, kar hoče. Kaj čuda tedaj, da ravno v takih obupnih razmerah mladina ponovi sama svoj bojni klic po svojih zahtevah. Akademična mladina pa je v tem boju osamljena. Ne stoji za njo nobena tuja država, ne stoji za njo niti narod, ne stoje za njo poslanci. Sami smo, sami se bojujemo in sami si hočemo in moramo dobojevati svoje pravice. V tem znamenju se je vršilo v Pragi v soboto manifestacijsko zborovanje jugoslovanskega dijaštva. Vsi mnogoštevilni govorniki so povdarjali, da se mora napraviti konec tem za slovenskega dijaka sramotnim ?razmeram, da mora vlada dati nam, kar nam gre. Zborovanja se je udeležilo do 300 jugoslovanskia akademikov, med njimi hrvatski poslanec g. Fran Supilo. Resolucije so se sprejele iste kakor v Gradcu.
v Bolgarski stambulovisti na zatožni klopi. V pondeljek je bilo zastopnikom bolgarskega narodnega sobranja razdeljeno ogromno izverstje parlamentarne komisije o kraji ministrov iz bivšega stambulovistiškega režima. V tem izvetju so obtoženi bivši ministri: Lazar Pajakov, Ivan Halačev, Nikola Genadijev, Apostolov, Gudev, Panajotov, general Savov. Vsi ti ministri so obtoženi radi proti postavnih dejanj, radi zlorabe in kraje, za kar so v izvestju podani nepobitni dokazi. V tem poročilu se obširno razlaga, kako so posamezni obtoženci materijalno stali, predno so postali ministri, in kako stojijo danes. Tako je Lazar Pajakov, predno je postal finančni minister, ne samo trpel glad, nego je bil tudi črez mero zadolžen. Ko je pa postal minister, je črez nekaj let mogel izplačati dolg 200.000 frankov in še mu je ostalo ogromno bogastvo. Anketna komisija smatra, da se je to moglo zgoditi samo na tak uačin, da je Pajakov sistematiški ropal državno blagajno in one, ki so po njem imeli posla z državo. Komisija je predložila mnogo dokumentov o njegovih prejšnjih dolgovih in o sedanjem bogastvu. General Savov je bil 1. 1902 upravitelj vojne akademije; parlamentarna komisija je predložila eno njegovo pismo iz tistega časa, 0 katerem toži o svojih slabih materijelnih razmerah in navaja, da ga je beda prisilila celo tako daleč, da je zastavil za 300 levov dragoceno tabatijero, Jiojo je dobil za dar od kneza Roberta Parmanskega. Istega leta je postal general S vov vojni minister; črez pet let se je tako obogatil, da zadnja tri leta večji del biva v inozemstvu, živeč kakor kak knez. Ko se je lani poročila njegova hčer, ji je podaril okrasje kakor kak miljonar. Parlamentarna komisija ne more njegovega obogatenja razlagati drugače kakor z nezakonito zlorabo položaja in krajo državnega denarja. Jednako hitra sprememba v imetuem stanju se je opazila tudi pri ostalih obtoženih ministrih. Dr. Nikola Geriadijev je bil do 1. 1903 odvetnik v Plovdivu, in kakor kažejo dokumenti, je imel tedaj dolga črez 50.000 dinarjev. A ko je postal minister, se ni samo rešil vseh dolgov, bil je materijelno izborno situiran, ko je zapustil ministerski stolec. Jednak slučaj je bil z Ivanom Ha-lačevom. Kot odvetnik v Plevni se je zadolž 1 za 70.000 dinarjev in vse mu je bilo že popisano za dolg. Še dandanes se pripovedujejo anekdote, kako se je tisti čas reševal upnikov; danes nima ni pet vinarjev dolga, nego js še zelo bogat človek. Znaten del izvestja zavzema znana škandalozna afera »Charles-Jean", v kateri sta predsednik in general Savov tako kompromitirana, da ju nikdo ne more smatrati več častnim osebam. Samo v enem slučaju te afere je Račo Petrov sprejel 60.000 dinarjev, a Savov 40.000 na ime provizije od ogrske tvornice, ki je Bolgariji dobavljala streljivo. O tem svedočijo nepobitni dokumenti in svedoki. Celo izvestje je podkrepljeno z mnogimi dokumenti, pismenim izjavami in množino svedokov; storilo je močen vtis na narodno sobranje.
v Preiskava proti Vladimira Tašiča. Iz
Belgrada se poroča 27. tm. Preiskava o aferi VI. Vasiča z falzifikiranimi dokumenti je že popolnoma dokončana; Vladimir Vasič pride vsekakor še ta teden pred sodni dvor.
v Bosni ške železnice. V Sarajevu se je pred kratkim vršila generalna skupščina industrijalne Zveze. Skupščina je sklenila obrniti se do obeh vlad z memorandom, da se tračnice na vseh železniških progah v Bosni in Hercegovini preuredijo v normalne, in da se gradi proga Banjaluka-Sarajevo s stikom do novopazarskega Sandžaka, da se tako dobi boljša zveza z Dunajem in Budimpešto. Sklenilo se je tudi, da se za izvedbo teh zahtev hoče pričeti z živahno agitacijo v deželi. ;ts»ar» j ;»<-•-*•■
v Največji ogrski samostan zgorel. Največji
ojrrski fraterski samostan, Ki se je nahajal blizn
Požuna, je pred kratkim bil žrtva plamena. Zgorel je celi samostanski arhiv, v katerem je bilo mnogo dragocenosti, ravno tako tndi cerkva.
Najnovejša brzojavna in telefonična poročila.
Iz državnega zbora.
Dnnaj, 1. dec. Danes je finančni minister obema poslanskima zbornicama na Dunaju in v
Pešti predložil zakonsko osnovo o podaljšanju privilegija avstro-ogrske banke do konca 1. 1907. Glede plačevanja v gotovini ni določen noben termin, ampak se prepušča obem legislativam za poznejši čas, tozadevno storiti potrebne sklepe. Poleg te določbe je važna tudi ona, da se zviša svota davkaprostega kontigenta bankovcev od 400 na 600 miljonov. Tudi se spreminja določba glede participiranja obeh državnih uprav na čistem dobičku banke v tem smislu, da se ta zviša pri 7% presegajoči dividendi od 2/3 na 3/4. Tudi se določa, da ima banka na 10 novih krajih ustanoviti podružnice; kraje določi ministerstvo.
Ujeti napadalec.
Atene, 1. dec. Povzročitelj napada na vl&k,-v katerem se je vozil min. predsednik Venizelos, je že ujet in je tudi že dejanje priznal.
Cesar obiskal danskega kralja.
Dnnaj, 1. dec. Cesar Franc Jožef I. je danes obiskal danskega kralja, ki se mudi na Dunaju v najstrožjem inkognito.
Zustrupljenje s plinom.
Dnnaj, 1. dec. V sobi dvornega grada, v kateri je stanovalo osobje konjušnic, so našli danes zjutraj tri osebe mrtve. Zastrupljene so bile s svetilnim plinom. Ves trud dvornega zdravnika dr. Gaigerja in rešilne družbe je bil zaman. Izkazalo se je, da se je v nočio dtrgala neka z plinovo cevjo zvezana kavčukova cev.
4)
m
(S fi
o
N
M
Y restavraciji Skalna klet pri Celju se dobijo t petek, soboto in v nedeljo sveže jetrne, krvave in mesene klobase,, mrežna pečenka] itd.
«
M
0 *
9
01 9
Tržne cene.
Dunaj, 30 nov. Borza za k meti jsk e pridelke. Kljub višjim notacijam iz New Jorka se predborza danes otvorila v slabši tendenci, ker pritiskalo nanjo milo vreme in nezadovoljivi potek efektivne kupčije. Pšenica za 10, rž za 5 v višja.
Budimpešta, 30. nov. Mast. Svinjska mast 165, namizna slanina 142.
Praga, 30. nov. S1 a d k or. Surovi sladkor K 20'70, nova kampanja K 21"75. Tendenca: mirna, vreme megleno.
Budimpešta, 30. nov. Žitna borza. Pšenica za april K 1094, rž za april K 7 82, oves za april K 8 34, koruza za maj K 5'59. Pšenic® se zmerno ponuja in malo kupuje, tendenca medla, promet 16 tisoč m. stot., pšenica v efektivu za 5 vin cenejša, ostalo mirno, termini slabši. Vreme hladno.
Trst, 30. nov. Sladkor. Centrifugal pihfc prompt K 871/2 do K 293/4 za dobavo K 277« do K 29. Tendenca mirna.
Budimpešta. 30. nov. Svinjski sejm. Ogrske stare težke 144—146, mlade težke 150—l&S, mlade srednje 156—160 mlade lahke 162—163 v kg. Zaloga 19.268 komadov.
jabolka
in sicer mošance pošiljam od 10 kg nar prej h 26 v kg po poštnem povzetju. Zavoji se postavijo franko na celjski kolodvor ozir. pošto v Vojniku.
D. Bezenšek, Frankolovo pri Celju.
in modno blago za obleke priporoča firma
Karel Kocian
tvornica za sukno, Humpt-lec Češko. Vzorci franko.