Poštnina plačana v gotorhri.
Maribor, petek 22. julija 1958
Štev. 164. Leto XII. (XIX.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uradniltvo in oprava: Maribor, Grajski trg 7 / Tel. uredništva in uprave 84*53 lakaja raaen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri 1 Velja meseino prejeman * npravi ali po polti 10 din, dostavljen na dom 12 din > Oglasi po ceniku / Ogla*	77
•e sprejema tndi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani > Polt ni tek. rac. it. 11-109
50.000 francoskih vojakov defiiira pred britanskim kraljem
PARIZ, 22. jul. Snočnji slavnostni pred stavi v operi je prisostvovala elita pariške družbe. Zbranih je bilo nad 2.000 parlamentarcev, diplomatov, umetnikov, znanstvenikov in novinarjev. Ko sta se v operi pojavila angleški kralj in kraljica, so vsi prisotni vstali in ju dolgo pozdravljali, Kraljica Elizabeta je bila v beli obleki, v kroju, kakršnega je imela leta 1855. angleška kraljica Viktorija, ko je obiskala Pariz. V laseh je imela naj večji briljant na svetu, sloviti Kohinor. Na prsih se ji je bleščal cel venec diamantov; imela je že tudi lento legije časti. Kralj Jurij je bil v maršalski uniformi in je s kraljico prisrčno odzdravljal na vse navdušene pozdrave prisotnih. Ko je godba odsvirala obe himni, se je začela predstava opere »Salambo«. Med odmorom sta se angleški kralj in kraljica v družbi predsednika Lebruna in njegove soproge umaknila v mali salon za ložo. Ko sta se ponovno pojavila v loži, so ju gostje ponovno navdušeno pozdravili.
Ob 23.50 sta se kralj in kraljica poslovila od predsednika Lebruna in njegove gospe ter se vrnila na svoje stanovanje v palači zunanjega ministra. Nekoliko kasneje sta se pokazala na balkonu palače in občudovala krasno razsvetljeni Pariz.
Snoči so Parižani bolj kakor kdaj prej razigrano in veselo plesali po ulicah. Parižani so bili vsi na nogah in so občudovali sijajno razsvetljavo mesta. Ob 21. ie godba angleške kraljeve garde priredila koncert na Tuillerijah, pariška občina pa je pred svojo palačo priredila veliko javno zabavo. Vsi spomeniki so bili okrašeni in razsvetljeni. Tudi ob reki Seini je bilo vse razsvetljeno, zlasti so se krasno bleščali vodometi. V več gledališčih so bile brezplačne predstave.
Danes je bila Versaillesu v prisotnosti kralja Jurija in predsednika Lebruna velika revija francoske vojske. Kralj Jurij in predsednik Lebrun sta se odpeljala v Versailles s Ouai d’ Orsaya ob 10.30. Do invalidske postaje, ki je poleg zunanjega ministrstva, sta odšla peš. Pri vho du na kolodvor ju je sprejel minister Sar-raut, oddelek republikanske garde pa jima je izkazal čast. Vlak, s katerim sta se odpeljala, je prispel v Versailles ob 10.50. Ob 11. se je že pričel defile vojaštva, ki mu je poveljeval general Gijot. Na čelu defileja je jezdil mimo kralja Jurija in predsednika Lebruna ter mnogoštevilnih drugih odličnikov, članov diplomatskega zbora, generalov, spremstva an grškega kralja in kraljice, zastopnikov senata in poslanske zbornice ter raznih oblasti in ustanov eskadron gojencev slovite vojne akademije v Saint Cyru, nato pa trije polki huzarjev, dragoncev in severnoafriških spahijev, katerih slikovite uniforme so aredile še poseben vtis. Za konjenico je korakalo šest polkov pehot. z nasajenimi bajoneti in v polni bojni opremi. Pešcem je sledil oddelek specialnih čet, nato pa motorizirani oddelki topništva vseh kalibrov ter več sto tanko , oddelki s strojnicami, težki tanki in motociklisti. Defile je zaključilo več sto lovskih letal h. bombnikov.
Pri paradi je skupno nastopilo .50.000 vojakov vseh vrst orožja. Posebno mogočen vtis je napravilo na vse 500 težkih tankov. Množice, ki so prisostvovale
defileju, so burno pozdravljale francosko vojsko, kralja Jurija in preds. Lebruna.
Medtem ko je kralj prisostvoval defileju čet. je kraljica v spremstvu gospe Lebrunove obiskala angleško bolnico v Le Valoisu, kjer so jo pozdravili tudi zastopniki angleške kolonije v Parizu.
Po defileju sta se kralj Jurij in predsednik Lebrun vrnila v versajski grad, pred katerim so tvorili častno četo gojenci vojne akademije v Saint Cyru. Ko se je avtomobil, s katerim sta se pripeljala kralj in predsednik, ustavil pred veliko teraso gradu, ju je sprejel prosvetni minister Jean Zey. Par minut nato sta prispeli v grad kraljica Elizabeta in gospa Lebrunova, ki sta se odpeljala iz Pariza v Versailles s posebnim vlakom. Vsi skupaj so odšli v stekleno dvorano, ki je najlepši del versajskega gradu in ki je ostala ohranjena od časa Ludvika XIV. v svojem polnem sijaju. Skozi njenih 17 velikih oken se nudi krasen razgled na versajsKl park. Sredi dvorane je 37 m dolga miza, okrog katere je bilo postavljenih 40 stolov za povabljence. Slavnostnega obeda v Versaillesu so se udeležili tudi angleški poslanik sir Phipps s soprogo, preds. vlade Dalsdier, zunanji minister Bonnet, angleški zunanji minister lord Halifas. Gostom so servirali najbolj slavna francoska vina.
Angleški kralj in kraljica sta ostala v Versaillesu do pol 17.
Kralj Jurij in kraljica Elizabeta sta povabila predsednika Lebruna in njegovo gospo na obisk v Anglijo. Lebrun je povabilo sprejel ter bo uradno obiskal London v prvem trimesečju 1. 1939.
PARIZ, 22. julija. O včerajšnjih razgovorih angleškega zunanjega ministra lorda Halifaxa s predsednikom francoske vlade Daladierjem in zunanjim ministrom Bonnetom, ki so bili končani ob 16. poo., je bilo objavljeno ob 18.30 naslednje poročilo:
Obisk angleškega kralja Jurija VI. in kraljice Elizabete je nudil lordu Halifaxu, Daladieru in Bonnetu priliko, da prouče mednarodni položaj v celoti, kakor tudi vprašanja, ki še posebej zanimajo obe državi. V teku razgovorov, ki so potekali v duhu medsebojnega zaupanja, s katerim so prežeti francosko-angleški odnosi, so ministri poudarjali ponovno svojo skupno voljo, da nadaljujejo započeto akcijo za pomirjenje ter so ugotovili popolno sklad nost svojih stališč, ki so jih določili ob obisku francskih ministrov v Londonu 28. in 29. aprila L 33. To skupno stališče bo ostalo neizpremenjeno.
PARIZ, 22. julija. Zunanji minister Bonnet in Halifax sta imela včeraj daljše razgovore. Ker je službeni državni obisk že zaključen, zatrjujejo v službenih krogih, da so bili razgovori med Daladierom, Bonnetom in lordom Halifaxom zaključeni v atmosferi popolnega zaupanja.
VVASHINGTON, 22. julija. V tukajšnjih političnih krogih pripisujejo pariškim razgovorom veliko pažnjo. Ameriški listi na-glašajo, da ne mara Chamberlain nobene zveze, ki bi bila naperjena proti Nemčiji, ampak si Zeli sporazuma z Nemčijo.
Kralj Karol v Londonu
LONDON, 22. julija. Kralj Karol romunski bo najbrže obiskal London šele v oktobru t. 1,
Češkoslovaški problemi
Praga, 21. julija.
Ves včerajšnji dan je bil v palači mimst. predsedstva posvečen intenzivnemu delu zakonodajnih referentov posameznih ministrstev, ki so skupno z ustavnimi in upravnimi strokovnjaki izdelovali besedilo zakona o upravni reformi. Besedilo je bilo snoči žc Izgotovljeno in danes predloženo ožjemu ministrskemu komiteju, ki bo o njem razpravljal s političnega vidika. Uradno sporočilo češkoslovaškega tiskovnega urada ugotavlja, da so bila namenjena včerajšnja posvetovanja referentov in strokovnjakov izdelavi definitivnega besedila zakona o upravni reformi kar dokazuje, da se dela za končno izdelavo tako zvanega narodnostnega sta-tuta bližajo zaključku.
Ministrski predsednik dr. Hodža je spre jel odposlanstvo madžarske opozicije, ki so ga sestavljali poslanci dr. Szttllo, Ja-ross, Esterhazy in dr. Korlath. Razgovor je trajal nad eno uro in je bil posvečen celotnemu kompleksu vprašanj, ki so v zvezi z narodnostnim problemom v republiki. Danes pa se Je dr. Hodža posvetoval z odborom poljske narodne manjšine, dočim bosta petek in sobota posvečena ponovnim razgovorom z zastopniki sudetske nemške stranke.
Odbor strokovnjakov Iz raznih ministrstev, ki pripravlja besedilo zakonskega osnutka o administrativni avtonomiji in o narodnostnem statutu po načelih, ki jih je določil na svoji seji v torek politični odbor ministrov pod predsedstvom dr. Beneša, je včeraj zvečer skončal svoje delo. Rezultati tega dela so bili sporočeni še danes dopoldne predsedniku parlamenta. Predsednik Malypetr je takoj popoldne sklical odbor šestorlce, katerega sestavljajo člani vladne komisije. Ta odbor bo razpravljal o vsebini zakonskih načrtov, ki so jih redlglrali strokovnjaki. Razpravi bodo prisostvovali tudi člani odbora strokovnjakov, da bi mogli odboru šestorlce sproti dajati potrebna pojasnila, da bi tako odbor šestorice končal svoje delo.
V angleški reviji »The Fortnightly« raz pravlja S. Gw’yn v svojih običajnih političnih razmotrivanjih o češkoslovaškem problemu in piše med drugim: Ves svet uvideva, kaj je dolžan Češkoslovaški m njenim voditeljem. Nikdar nisem še videl lepšega primera hladne odločnosti in hrabrosti. Nekoliko dogodkov, ki so vsega obžalovanja vredni, je pokazalo, kako težka je bila ta vloga in kako težka preizkušnja za živce bo njeno nadaljevanje, kajti ni nobenega dvoma, da bodo polnokrvni ekstremisti nadaljevali s svojim pri tiskom na sudetsko prebivalstvo. Pa tudi sicer se pojavlja disharmonija v tej državi: tudi dr. Hodževl sonarodnjaki Slovaki zahtevajo avtonomijo. Prezident Be-neš bo nedvomno umel modro rešiti ia položaj, ki ga samo neznaten del tujcev pravilno ocenjuje. Tujci bi sploh morali drugače ocenjevati delo, ki je bilo izvršeno v Versaillesu, ne pa da hočejo napraviti iz tedanjih sodelavcev Lloyda Georgea in Clemenceauja zločince, prof. Wilsona pa proglasiti za nesposobnega človeka. Predvsem so bili dani tem ljudem najboljši nasveti, na drugi strani pa dokazujt baš to njihovo delo, Češkoslovaška, da so postopali zelo oprezno. Prepustili so vodstvo Masaryku in ne vem, ali je Ev^pa naših dni imela boljšega voditelja od njega. Ustvaril je naslednike, Ki nadaljujejo njegovo tradicijo, njih sposobnost pa je bila preizkušena prav v današnjih buriili dneh. Dolžnost Evrope je, da se. založi % resnico o tej mladi državi.
Smemo reči, du je bilo stališče britanske vlade ojačevalni faktor v tej krizi, Francija pa je našla v Daladieru sposobnega človeka, ki je pokazal voljo do dela, ne da bi bil pri tem izzivalen, prav tako kakor
Chamberlain. Češkoslovaška je dobila z zapada dobro podporo in vse kaže, da ne bo prišlo do vojne, četudi je še polno nevarnosti za notranji razvoj v republiki.
Najlažje — najteije
»Del. pol.« poroča v št. 67: »Počasi prihajajo v javnost tudi podrobnosti, kako je bilo vistosmerjeno prejšnje avstrijsko vojaštvo. Najlažje je Šlo pri letalskih četah, ki so bile še najbolj nacionalistično usmer jene. Pri konjenici in tehničnih četah so bili oficirji, večinoma legltlm. in habsburško orientirani aristokrati, internirani
v taborišču Mauthausen. Najtežje je šlo pri infanteriji. — 6, četa tirolskega polka se je uprla. Gradiščanski pehotni polk je skuša! uničiti orožje. Skoro vsi višji oficirji vorarlberškega polka so bili aretirani in so bili takoj razmeščeni z-rajhov-sklmi oficirji. Tretji dunajski polk se je vprl, da bi bil premeščen z Dunaja v rajh in je bilo mnogo vojakov aretranih.«
Frankovlukl
V nekem zagrebškem listu beremo: »Ves naš tisk je poročal, da se je vrnilo te dni iz inozemstva 76 hrvatskih emigrantov To bi ne bilo nič posebnega, če bi ne bilo znano, zakaj so se nekateri med njimi (ne vsi!) vrnili, pod kakšnimi okoliščinami in kakšna naloga jih čaka. Med njimi je precej frankovlukov kvalitete. Ante Paveliča, ki si bodo prizadevali, da spodrinejo dr. Mačka v narodu. Ostali so Isti, kakor so preje bili in od njih nimajo Hrvati izvzemši par častnih izjem ničesar dobrega pričakovati. »Rešitelji'« Hrvatske okoli zagrebške (frankovske) »Nezavisnosti« bodo pridobili par članov več.«
Pregnani
»Del. pol.« poroča v št. 67: »Londonski odbor za svobodo znanosti objavlja seznam znanstvenikov, ki jih je pregnal no
vi avstrijski režim. Seznam obsega 75 vseučilišnih profesorjev, brez privatnih docentov in asistentov. Prizadeti so pred vsem mediclnci in naravoslovci, arijci in nearijci. Pregnani so med drugimi: Fiziolog Durig, rentgenolog Freund, specialist za ušesne bolezni Neumann, farmakolog Pick, rektor graškega vseučilišča Do-bretzberg, kemik Loewi (Nobelov nagrajenec), matematik Bauer. Zadnji trije so v zaporu. Pregnani so nadalje fizik Hess (tudi Nobelov nagrajenec), raziskovalec raka Blumenthal (v zaporu), vodja dunajskega instituta za radiologijo Mayer, vodja biološkega instituta Przibram, rav-iatelj vseučiHške zvezdarne na Dunaju Graff itd.«
Obremenjenost
»Trg. list« poroča v št. 77: »Če pregledujemo letošnje davčne odmere, potem moramo reči, da ne najdemo nobenega pravega kriterija, po katerem so se odmerjale. Davčni odbori bodo zato imeli silno mnogo dela, da popravijo vsaj naj-večje in najočitnejše krivice. Imeli bodo dela čez glavo. Ali res ni mogoče, da bi davčna uprava to delo prihranila sebi in članom davčnega odbora? Naš davčni sistem boleha kar naprej na isti napaki. Višina davkov ni toliko odvisna od zakonskih predpisov, kakor pa od davčne prakse v posameznih pokrajinah. Kjer davčna uprava bolj pritisne, tam je več davčnih dohodkov, kjer pa popusti, tam jih je manj. Pri tem seveda zlasti trpi Slovenija, In še druga napaka se dogaja, da je vedno najbolj obremenjen tisti, ki se najmanj zna braniti, ker se tudi naša davčna uprava ravna po načelu najmanjšega odpora. Zato so mali i>’ srednji trgovci najbolj obremenjeni. Ta obremenjenost je sedaj dosegla že višino, ki postaja nevarna za ce-
W. mednarodna Pohorska gorska mo-
tacfib. dirka Hoče - Reka - Pohorski dom bo 14. avgusta 1938.. Priredi jo Moto-Sport-Klub »Pohorje«, Maribor. Razpis: Vozijo po predpisih internacion. in nac. športnega pravilnika, t. j. F. I. G. M. in N. SP. P. saveza M. K. Kraljevine Jugoslavije. Dirkači so dolžni upoštevati cestni policijski red. Proga meri 5000 m. Start stoječi v intervalu 2 minuti, in sicer po dva vozača. Dirkalna proga se hahaja • med kilometerskim kamnom 7 in 12. Motorna vozila morajo ustrezati pravilniku F. I. C. M. Prijavnina znaša za vsako kategorijo Din 20.— in se ne vrne. Vozi se v naslednjih kategorijah: A do 250 coni solo, A—B od 250 ceni do 350 ccm solo, B—C od 350 ccm do 500 čem solo, G—D—E od 500 ccm do 1000 ccm solo, F—G od 500 ccm do 1000 ccm prikolice. Start je dovoljen v odgovarjajoči in potem še samo v eni naslednji kategoriji. Pravico starta imajo vsi člani posameznih klubov, ki posedujejo vozno dopustilo, kakor tudi vsi člani F. I. C. M. — Tehnični pregled vozil se vrši na startu eno uro pred dirko. Za vsako kategorijo so razpisane tri častne nagrade. Trening po lastni volji vozačev. Po 11. uri na dan dirke je vsak trening prepovedan. Vozači, ki se prijavijo za dirko, so obvezni tudi startati. Vsak prijavljenec je dolžan izvršiti primerno nezgodno in jamstveno zavarovanje. Vozači morajo biti opremljeni s čelado. Prireditelji odklanjajo vsako odgovornost za nezgodo ali škodo, ki bi še med dirko pripetila. Vozači vozijo na lastno odgovornost ter odgovarjajo za event. lastne poškodbe ali poškodbe tujih oseb in imetja, kar potrjujejo s podpisom in oddajo prijave. Tekmovalci se morajo brezpogojno pokoriti vodstvu dirke. Protesti se morajo vložiti pismeno s prilogo Din 100.—. Ta vsota zapade v prid M. S. K. P. prirediteljev ter se vrne samo v slučaju, če se pritožbi ugodi. — Protesti se morajo vložiti najpozneje V* ure po končani točki dirke. Pritožbe rešujejo športni komisarji. Vodstvo si pridržuje pravico spremembe razpisa. Pozneje dospele prijave so podvržene dvojni taksi. V slučaju slabega vremena se dirka vrši naslednjega dne 15. avgusta 1938 ob isti uri.
Jugoslavija vodi z 2:0. V Bruslju se je pričel včeraj evropski polfinale za Davisov pokal med ekipama Jugoslavije in Belgije. V prvi igri je Punčec premagal Van de Eydena z 2:6, 6:0, 6:1, 6:2, v drugem singlu pa je Pallada odpravil Lacroi-xa s 6:4, 6:1, 6:2, tako da vodi po prvem dnevu Jugoslavija z 2:0. Tekmovanje se danes nadaljuje in sicer bodo igrali dou-ble, v katerem bosta Jugoslavijo bržkone zastopala Kukuljevič in Mitič.
Jadranski pokal. V tekmovanju za Jadranski pokal je sušaška Viktorija zmagala v Sušaku nad reško Fiumano z 62:47 točkami. Stanje točk v tej zanimivi plavalni konkurenci je sedaj naslednje: Triestina 413 točk (7 nastopov), Fiumana 374 (7), Viktorija 304 »5), Jadran 281 (6), Ilirija 263 (5).
Zanimiva juniorska nogometna tekma bo v nedeljo 24. julija na stadionu SK Že lezničarja ob Tržaški cesti. Srečali se bodo namreč juniorji Cakovečkega SK in SK Železničarja, ki bodo odigrali predtekmo h glavni tekmi ŽAK (Subotica) :SK Železničar. Obe tekmi bosta ob vsakem vremenu.
Katastrofalni poraz SK Drave v Murski Soboti. Preteklo nedeljo je porazilo moštvo SK Mure ptujsko SK Dravo z rezultatom 14:3 (8:1).
Uredba o klasifikaciji gostinskih obratov ter maksimiranju cen v teh obratih
'Na podlagi §§ 62. in 460. obrtnega zakona in čl. 9. uredbe o pospeševanju turizma ter v zvezi z uredbo o gradnji in ureditvi gostinskih obratov je izdal trgovinski minister v sporazumu z notranjim ministrom ter ministrom za soc. politiko in ljudsko zdravje uredbo q klasifikaciji gostinskih obratov in maksimiranju cen v teh obratih.
Iz uredbe posnemamo naslednja najvaž nejša določila:
§ 1. — Hoteli se dele v štiri, penzije pa v tri razrede.
§ 2. — VI. razred spadajo hoteli, ki imajo:
1. hotelske prostore za sprejem in salon za čitanje in pisanje. Pohištvo v teh prostorih mora ustrezati zahtevam modernega konforta. Potreben je poseben prostor za portirja.
2. Toplo in hladno tekočo vodo v vseh sobah
3. Električno razsvetljavo v vseh sobah, da se more ugasniti in prižgati iz poste-
'ie-
4. Centralno kurjavo. Hoteli, ki pozimi ne delajo, morajo imeti centralno kurjavo vsaj v nekaterih sobah.
5. Pohištvo prvovrstne kakovosti. t Za minimalno število pohištva veljajo predpisi § 8. uredbe o gradnji in ureditvi gostinskih obratov.
6. V vsakem nadstropju vsaj nekoliko sob, sorazmerno skupnemu številu gostinskih sob hotela, ki so zvezane s kopalni-1 co, obloženo s keramičnimi ploščami. Pod ne sme biti iz lesa. V skupnem šte- i
oblast po uradni dolžnosti uvrstiti hotel ali penzijo v razred, ki uštreza, pogojem, ki jih izpolnjuje.
Proti vsakemu sklepu upravne oblasti je dopustna pritožba na višjo upravno oblast.
§ 11. — Lastnik hotela ali penzije, ki je pride v neposreden stik z gosti.	_1 izpopolnil svoj obrat tako, da ustreza
§ 4. — V tretji razred pridejo hoteli, ki pogojem višjega razreda, more zahtevati, imajo:	da upravna oblast tudi prej ko v prej-
1. Poseben prostor za portirja, če ima- gnjem členu predpisanem roku pregleda jo več ko 25 sob, morajo imeti prostore na njegov strošek njegov obrat, da ga za sprejem publike.	j	uvrsti v višji razred. To mora storiti
2. Tekočo vpdo v vseh sobah.	upravna oblast tudi sama, če vidi, da iz-
3. Električno razsvetljavo v vseh sobah, poinjuje kateri obrat pogoje višjega razda se more ugasiti luč.iz postelje.	Sreda.
(Sledi konec.!
4. Peči v vseh šobah, razen hotelov, ki poslujejo samo poleti. Peči ne smejo biti
zeiezne.	.	I	Pogifsb	romunske	kraSSiee
5. Pohištvo, ki ustieza raziedu hotela, j	»	*
sicer kakor po čl. 8. uredbe o gradnji ho-1	LONDON,	—.	jul.	A	A.	N J.	Vel. jugoslo-
lelov	,vanska	kraljica	Manja je danes odpoto-
' 6. Električni, zvonec	v	vsaki	sobi,	da	se vala 'ia	P^eb	svoje matere pokojne ru-
more poklicati postrežba iz postelje.	^.	t i
7. Vsaj ena kopalnica v vsakem nad-l	LONDON,	22	jul.	n.	»Dailv	l elegraph«
strooiu	■	i-poroča,	da je kral/Jurij zaradi smf ti ni-
^ 8 Na	vsakih	15	sob	vsaj	dva	Uležeta, punske	kraljice	matere odredil .14dnevno
kakor za hoteje drugega razreda.
9. in 10. Kakor za hotele drugega raz reda.
§ 5. Vsi drugi hoteli spadajo v 4. raz red. Ti hoteli morajo zadostiti tem po
gojem:
1. Zasebni prostor za portirja.
2. Električno razsvetljavo v vseh sobah, da se more luč ugasiti iz postelje.
3. Peči v vseh sobah, razen v hotelih, ki delajo samo poleti.
4. Pohištvo mora ustrezati razredu hotela. Pohištvo v smislu čl. 8. uredbe o gradnji hotelov.
5. Električni zvonec v vseh sobah, da se more poklicati postrežba iz postelje.
6. Vsaj ena kopalnica. Če je več ko 25
vilu sob s kopalnico mora biti vključeno šob, morata biti vsaj dve kopalnici, nekoliko apartmanov, ki imajo spalno so-	7. Na vsakih 15 sob vsaj en klozet,	kij
bo, salon, kopalnico.	je prepleskan dva metra visoko z oljnato
7. Na vsakem nadstropju mora biti te-. barvo. Pod ne sme biti iz lesa. Če je v lefonska kabina za krajevne in medkra- nadstropju manj ko 15 sob, mora vendar jevne pogovore, če ni v sobah instaliran biti v vsakem nadstropju po en klozet. telefon.	j 8. Telefon, kakor za hotele 3. razreda.
8. Na vsakih 15 sob mora biti. vsaj. ena	9. Pravilno in čisto oblečeno	osebje,
kopalnica, ki mora fefti urejena kakor pod'	Penzije.
točko 6. če je v nadstropju manj ko 15	§	6. — V prvi razred spadajo penzije, ki
sob, mora biti v nadstropju vsaj ena ko-j imajo:
palnica.	j	1. Prostore za sprejem publike s pohi-	.daljujejo. Nacionalistične čete ogorčeno
9. Signalizacija	svetlobnega	sistema	mo j	štvom, ki ustreza zahtevam modernega	j napadajo dobro utrjene postojanke repu-
ra biti urejena tako,	da	se	more iz	postelje	konforta, salon za čitanje in pisanje ter	blikancev. Hude borbe se bijejo tudi na
j	poseben prostor za portirja, če je obrat	bojišču južno od Teruela, ob cesti Teruel
dvorno žalovanje. Vojvoda in. vojvodi-Jnja Kentska' bosta jutri zjutraj z'letalom odpotovala na Dunaj, od koder bosta z _ j vlakom nadaljevala pot do Bukarešte. — _ j Vojvoda in vojvodinja Kentska bosta zastopala angleški dvor na pogrebnih svečanostih v Bukarešti.
BUKAREŠTA, 22. jul. Danes so prepeljali posmrtne ostanke pokojne kraljice Marije iz grada Peleša pri Sinaji v dvorec Gotroceni pri Bukarešti. Krsto s. truplom pokojne kraljice, so prenesli oficirji kraljičinega 4. konjeniškega polka iz dvorca Peleša ter jo položili na lafeto, v katero je bilo vpreženih šest vrancev, na kar so jo prepeljali na železniško postajo v Sinaji. V pogrebnem sprevodu so bili pred krsto duhovščina, maršal dvora kraljice Marije in drugi službeni predstavniki, za krsto pa so porakali kralj Karol in kraljevska družina, predsednik vlade patriarh Miron, ministri ter zastopniki krajevnih oblasti. Med potjo od dvorca do postaje je tvorilo vojaštvo špa lir.
Španske borbe
BARCELONA, 22. julija. AA. Boji na vzhodnem bojišču se z vso srditostjo ita-
poklicati postrežba.
10. Na vsakih 15 sob morata biti po1 večji, dve stranišči (za moške in za ženske),! 2. Restoran, ne računajoč pri tem sobe, ki so zvezane teti penzije. s kopalnico, v kateri mora biti posebno j 3. Restoranski inventar stranišče, če je manj ko 15 sod v enem' kvaliteto penzije.
Sagunt in posebno okrog Baracasa. Izid ki mora ustrezati kapaci- j te bitke bo odločilno vplival na nadaljnje
! operacije. Republikanske čete so danes z ozirom na izvršile uspešne protinapade, vzhodno od ' Siere Espanada ter odbile vse nasprotni-
nadstropju, morata biti po dve stranišči, ki morata biti angleškega tipa, obloženi |	5.	Električno razsvetljavo v vseh sobak,
s keramičnimi ploščami, in pod ne sme, stikalo, dosegljivo iz postelje, biti iz lesa. V klozetu mora biti higienični j	6.	Centralno kurjavo v vseh sobah. Pen-
papir.	| zije, ki ne obratujejo	pozimi, morajo ime-
11. Lift mora biti v	vsaki	hotelski	stav-; ti vsaj v tretjini sob	centralno kurjavo,
bi, ki ima več ko tri nadstropja poleg	7.	Pohištvo mora ustrezati razredu pen-
parterja in mansarde.	zije.
12. Hotelski inventar za postrežbo go-!	8.	do 12. Električni zvonec, kopalnice,
stom, posteljnina itd.	mora	biti	v	skladu	| klozeti, telefonska ureditev in uniformira-
z razredom hotela.	; nje osebja kakor za	hotele 2. razreda.
13. Običajno uniformirano osebje, kij	§ 7. —	V drugi razred spadajo penzije,
prihaja v neposredni dotik z gosti.	j	ki imajo:
Na škotskem sodišču.
Sodnik: »Priznajte, da ste ukradli žganje in se opijanili?«
Obtoženec: »Gospod sodnik, napil sem se res, a žganja nisem ukradel.«
Sodnik: »Kako da ga niste?«
Obtoženec: »Neki Škot mi ga je podaril.«
Sodnik je obsodil moža zaradi pijanosti in tatvine, češ da se še ni zgodilo, da bi kak Škot kom tikaj podaril.
loto, ker velik del malih in srednjih trgovcev teh bremen ne bo zmogel. Vsak smisel in vsako upravičenost pa je izgubil davek, ki uničuje eksistenco davkoplačevalcev. žato uparno, da se bodo te mnogo previsoke ocene v davčnih odborih pravilno reducirale, da bo mogel tudi mali in srednii trgovec še nadalje dihati.«
§ 3. — V drugi razred spadajo hoteli, ki imajo:
1. Navadne prostore za sprejem občinstva, dostojno urejene in dovolj velike, posebne prostore za pisanje in čitanje in za portirja.
2. Toplo in hladno tekočo vodo v vseh sobah.
3. Električno razsvetljavo v vseh sobah. Luč se mora dati ugasniti iz postelje.
4. Centralno kurjavo v vseh sobah, razen v hotelih, ki delajo samo poleti.
5. Pohištvo mora ustrezati razredu hotela, sicer kakor po čl. 8. uredbe o gradnji hotelov.
6. Električen zvonec za postrežbo, da se more pozvoniti tudi iz postelje.
7. Na vsakih 15 sob ena kopalnica, obložena s keramičnimi ploščicami ali prepleskana z oljnato barvo, če ima hotel v vsakem nadstropju manj ko 15 sob, mora biti v vsakem nadstropju kopalnica.
8. Na vsakih 15 sob morata biti dva klozeta (za moške in za ženske) angleškega tipa, obložena s keramičnimi ploščicami ali prepleskana z oljnato barvo, s hig. papirjem, tla ne smejo biti iz lesa.
9. Telefon v hotelu za krajevne in medkrajevne pogovore, če je v mestu telefonska centrala.
10. Navadno uniformirano osebje, ki
4.	Toplo in hladno vodo v vseh sobah, kove napade. S posrečenimi manevri so
ponovno zavzele nekaj izgubljenega ozem Ija. Kakor poroča »United Press«, so bile davi hude borbe tudi pred Segorbo. Tam so nacionalistične čete nenadno prešle v napad. Več oddelkov je pod zaščito 50 tankov in 60 letal hkratu navalilo na republikanske postojanke.Kljub skrbni pripravi nacionalističnih čet so bili vsi ti istočasni napadi krvavo odbiti. Naciona--Isti so imeli velike izgube.
SALAMANCA, 22. julija. AA. Nacionalistična ofenziva se uspešno nadaljuje. Le tala so davi močno bombardirala sovražne postojanke med Viverom in obalo. Vsa cesta od Montanejosa do Caudielaje bila kmalu v oblasti nacionalističnih čet. 2c pri včerajšnjih bojih je odločno posegla v borbo nacionalistična konjenica, ki je obkolila nasprotnikove postojanke. Sedaj je mestece Viver popolnoma ločeno od zaledja. Po cesti od Teruela proti Sa-guntu so nacionalisti prodrli že 80 km daleč, tako da so sedaj od Sagunta oddaljeni le še 40 km. Razdalja od Nulesa, ki je že v nacionalističnih rokah, do Sagunta pa znaša samo še 20 km. Vse kaže, da bo danes ali jutri padla Seg-orba poslednje republikansko mestece v pokrajini Castelion.
1. Zasebne prostore za sprejem publike ter za čitanje in pisanje.
2. Restoran,. ki ustreza kapaciteti penzije.
Ostale določbe, kakor za hotele tretje vrste.
§ 8. — Penzije 3. razreda morajo imeti:
1. Prostore za sprejem publike.
2. Restoran, ki po svoji velikosti ustreza kapaciteti penzije.
Vse pogoje, kakor hoteli 4. vrste v točkah 2. do 9.
§ 9. — Mednarodne nazive za velike gostinske obrate smejo uporabljati samo hoteli 1. in 2. razreda.
Kako se izvede klasifikacija hotelov.
§ 10. — Hotele in penzije klasificira pristojna občna upravna oblast. Pri komisijskem pregledu lokalov obrata v smislu § 77. obrt. zakona se mora natančno navesti, katere pogoje, navedene v §§ 2. do 7., izpolnjuje obrat.
Vsako tretje leto mora občna upravna oblast najkasneje do konca januarja pregledati vse hotele in penzije ter se prepričati, če izpolnjujejo pogoje za razred, v katerega so uvrščeni, če izpolnjujejo, se jim izda o tem potrdilo, če pa ne iz-
polnjujejo' več teh pogojev in teh nedo-
Biseri, ki rastejo na drevesih
se nahajajo na južnoazijskih otokih Sun-da in Molukih. So jajčje oblike, beli ali svetlorjavi in imajo v prerezu do IV* cim Nekateri so beli kot alabaster. Ljudstvi* teh otokov jih uporablja za denar, že£e se z njimi krasijo, dekleta pa si jih vlivajo v obleke, da se čimprej poročijo* Lepi biseri stanejo bajne vsote, ker se zanje zanimajo indijski knezi. Od različ"
različne bisere,
  	     ,	nih	dreves	pridobivajo
statkov lastnik obrata ne more ali noče njihov postanek pa je doslej učenja o odpraviti v določenem roku, potem mora'še nedognana uganka
Mmišmke 'm MeSiske Jtuume
Proslava 20 letnice Jugoslavife v Mariboru
Na Narodni tabor bomo šli v mogočnem sprevodu. Na določenih zbirališčih se bomo zbrali po organizacijah in po skupinah stanov. Poleg raznih organizacij, ki nastopajo V sprevodu, bo gotovo vzbudila pozornost nastop raznih stanovskih skupin kot Obrtna skupina. Delavska skupina in Kmečka skupina. Vsaka skupina pripravlja in organizira svojevrsten nastop, kakoršnjiih Slovenci še nismo vi-
deli. Omenjamo danes kmečko skupino. Razdeljena bo v štiri dele, pomlad, poletje, jesen, zima. V vsakem oddelku bodo pokazali delo kmeta v tem letnem času. Ob sklepu skupine bo pa velika prleška svatba. Vse skupine bodo imele narodne noše in bo zato slikovitost še večja. Ves sprevod k Narodnemu taboru naj vriska veselja, ker naš narodni praznik je velik praznik domovinske ljubezni!
nega vojaškega urada v Mariboru, Slomškov trg 11 med uradnimi urami. Na poznejše prijave se ne bo moglo ozirati.
V soboto zvečer vsi v Ruše na svečano proslavo 20 letnice Jugoslavije. Ba-klada, koncert, svečana razsvetljava, ognjemet. Posebni Putnikovi avtobusi. Informacije in takojšnje prijave pri Put-niku Maribor grad.
2 krasna izleta Putnika z luksuznimi avtokari v nedeljo, dne 31. julija: Logarska dolina Din 110.—, Celovec (Vrbsko jezero) Din 120.—. Zasigurajte si mesta, prijavite se takoj pri »Potniku« Maribor -Celje - Ptuj.
Kraljevska igra. Šahovski dvomath, ki bi se moral igrati med šahovskim klubom »Celje« in šahovskim klubom »U. J. N. Ž. B.« je preložen na nedeljo 24. VII. v Rogaški Slatini. Vsi ljubitelji kraljevske igre dobrodošli.
Vsa Slovenila praznuie 20-letnico Jugoslavije v Mariboru
na jubilejni razstavi od 6. do 15. avgusta na velikem narodnem taboru 14. avgusta
Za narodni tabor ;e dovoljena četr tinska vožnja na podlagi povabila, katerega bo odbor v Mariboru poslal vsem občinskim pripravljalnim odborom in pisarnam Putnika, takoj ko prejme prijave udeležencev. Zato se v Sloveniji čimorej prijavite pri občinskih pripravljalnih odborih, izven Slovenije pa v pisarnah Putnika ali direktno Odboru za proslavo 20-letnice Jugoslavije v Mariboru, da Vam pošlje vabilo pravočasno. Posamezniki, društva in organizacije ter občinski pripravljalni
odbori zberite pri/ave še ta teden.
Bratje in sestre!	Pridite v Maribor!
Odbor za proslavo 20-letnice Jugoslavije v Mariboru
————— ------ ---------- -»t———«»ir I lil —IIIM I I ■ lil— III	- ----
V naš mali Beograd
Ruše nas vabijo na velike svečanosti v proslavo 20 letnice Jugoslavije, ki se vršijo 23. in 24. julija. V soboto ob 20. uri baklada, nato koncert in veliki ognjemeti! V nedeljo zjutraj budnica, ob 9.30 uri sv. maša na trgu, ob 11. uri povorka h Knežjemu komnu in vzidanje »Povelje«, nato koncert. Ob 15. uri slavnostna predstava »Miklove Zale«. Zvečer vozi iz Ruš v Maribor vlak ob 22. uri. Pohitite v Ruše!
Proslava 20 letnice na Pohorju
20 letnico kraljevine Jugoslavije proslavi slovenjebistriška podružnica SPD pri Sv. Treh kraljih na Pohorju v nedeijo dne 31. julija 1938. Pri proslavi sodelujejo vsa slovenjebistriška društva in organizacije. Na tem velikem pohorskem shodu bo odkrita na »Planinskem domu« spominska plošča; v gozdni kapelici pa bosta blagoslovljena kipa sv. Cirila in Metoda. Ta Ciril-Metodova kapelica bo vsakoletni cilj narodnih planincev za njun god.
Na predvečer bo kresovanje pri Ciril-Metodovi kapeli, nato razsvetljava »Planinskega doma« ter velike gotske cerkve Sv. Treh kraljev na Pohorju. V nedeljo bo v cerkvi sveta maša, pri kateri poje pevsko društvo »Lipa« iz Slov. Bistrice.
Po sv. maši bo blagoslovitev Ciril-Meto-dove kapelice, pred domom pa odkritje spominske plošče ter velik šesti pohorski shod. Pri tem pohorskem shodu sodelujejo pevska društva ter godba na pihala.
Ta planinska proslava 20 letnice Jugo slavije bo pač največja narodna prireditev na našem zelenem Pohorju
Zdravniška vest. Specialist za očesne bolezni v splošni bolnici v Mariboru, dr.
Viktor T o m i n š e k, je v Zagrebu z odliko položil državni strokovni izpit Hudo neurje je bilo včeraj v četrtek popoldne nad Mariborom. Temni oblaki so se zbirali s severa ter zagrnili mariborsko nebo. Okoli 3. popoldne se je vlila ploha, ki je trajala neprekinjeno skoro dve uri. Vmes je udarjala toča, ki je pa v bližnji mariborski okolici ni bilo. Vihar je ponekod v okolici lomil vejevje in potlačil koruzo in druge pridelke k tlom. V Mariboru je bil naliv tako hud, da šobile nekatere ceste in ulice za časa plohe naravnost poplavljene. V Mariboru ni bilo že dolgo takšnega neurja. Pri Sv. Juriju ob Pesnici je napravila toča po vinogradih precej škode. Radi toče so mestni in okoliški vrtnarji hudo prizadeti. Mnogo škode je tudi na koruzi.
Deška počitniška kolonija Podmladka Rdečega križa se vrne iz Kaštel Lukšiča v torek dne 26. t. ni. ob 8. uri z brzovla-kom. Mamice udeležencev se naprošajo, da pridejo na glavni kolodvor po svoje varovance.
Vsi v Mariboru stanujoči rezervni častniki, ki želijo prostovoljno prisostvovati orožnim vajam. * vabijo, da se prijavijo
so zboleli za pljučnico. V takčm primeru se po zavžitju raztopljenega sladkorja bolnikovo srce kmalu umiri in postane vobče razpoloženje lažje ter znosnejše.
Ceneni krediti za kmetovalce, prizadete po elementarnih nezgodah. Društvo prijateljev Slovenskih goric v Ljubljani opozarja kmetovalce, prizadete po zadnji povodnji Mure, da morejo pri PriviHgirani agrarni banki dobiti posojila v znesku do din 2.000.— na podlagi menice z rokom dospetka 1 leta po 5% obrestni meri in sicer za nabavo naprav, orodja in drugih predmetov, neObbodno potrebnih za uspešno kmetijsko proizvajanje v posameznih poljedelskih panogah. Menica mora vsebovati poleg podpisa dolžnika še podpise treh kmetov - porokov. Krediti se izplačajo dolžniku na ta način, da nabavi od nabavljalne zadruge ali drugih poljedelskih organizacij in. izjemoma od kakega solidnega podjetja dotični predmet. Sem spadajo n. pr. poleg orodja tudi modra galica, rafija, umetna gnojila, cepivo itd. Ti krediti so torej pripravni tudi za kmetovalce, oškodovane po zadnjih povodnjih Informacije dajejo zadružne organizacije ali Priv. agrarna banka.
ždtaustoo
Znano je dejstvo, da suhost mnogo bolj škoduje starim osebam, kakor mladim. Starci in starke nad 60 let morajo jesti dobro, vendar ne mnogo. Pazljivo morajo meriti svojo težo in jo redno kontrolirati. Če se pokaže teža pod normalo, se morajo takoj lotiti dijete za zmerno "de-belitev. Uživati morajo precej kruha, masti, jajc, mesa in močnatih pečenih jedi. Stalno morajo kontrolirati tudi krvni pritisk.
Pri želodčnem raku ohrani bolnik dolgo časa črne lase in le redko osivi. Pri čirih v želodcu pa je ravno nasprotno: lasje postanejo naglo sivi.
Sladkor, raztopljen v vodi, je izvrstno sredstvo za pomirjenje razburjenega in z' okrepitev preutrujenega srca. Sladkor
 ...............—	ov	Fi.j«vuu	lajša dihanje in prebavo. Zlasti je v vodi,
osebno do 26. julija t. 1. v pisarni mest-1 razstopljen sladkor koristen ljudem, ki
Bes iz ruskega ujetništva
(Po svojih doživljajih napisal: J. Petre.)
Dasi smo imeli vse ugodnosti, vendar smo nestrpno pričakovali dne, ko bomo smeli domov. Kjerkoli smo vprašali, nikjer nam niso vedeli ničesar povedati.
V novembru 1919 so prejeli nemški državljani vest, da prihaja ponje velik parnik, ki naj jih prepelje v Stockholm, j Ta vest ni bila sicer povsem točna, ven-dar pa so nam dali Nemci čutiti, da je samo v njihovi milosti, če nas vzamejo s seboj. Ne bi bilo pa nam vseeno, ko bi še oni odpeljali, mi pa žalostno gledali za njimi.
Prišlo pa je vse drugače, še preden je prispel obljubljeni parnik, smo dobili povelje, naj se pripravimo na odhod. Torej še štiri dni! Prejeli smo perilo, obleko in čevlje. Mrzlično veselje je zavladalo med nami. Zbirali smo se v gruče in prepevali in vriskali, da nas je bilo povsod dovolj. Zdaj so se Nemci kisali. Zadnji dan smo priredili še dražbo, da smo prodali vse nepotrebne stvari.
Bilo je 4. decembra, ko smo se poslavljali. Zarana smo naložili na vozove prtljago, največ po 600 funtov od posameznika. Proti poldnevu smo odkorakali na kolodvor. Godba je zaigrala in na tisoče robcev je zamahnilo v pozdrav in slovo Nemcem, ki so še ostali. Pa tudi domačini, črnci in Perzijanci so nas pozdravljali in nam želeli srečno pot.
Minevali smo krasne kraje, okinčane z vsakovrstnimi čudovito lepimi palmami, vasmi in mesti. Drugega jutra ob zori smo prišli na konec velike planjave. Kakor z visoke gore smo zagledali v dolini pod seboj mesto Bombay in za njim nepregledno morsko ravan. Po serpentinah in skozi mnoge predore se je spuščal vlak v dolino. Na žalost se je naredila megla in nam zakrila krasen razgled na mesto.
Morali smo dolgo čakati, preden so nas spustili na naš parnik. Pregledali so nam vse kovčege in še ročno prtljago. Celo telesno preiskavo so izvršili, da ne bi kateri odnesel kaj zlatega denarja. Popoldne nas je pregledal še zdravnik. Bilo je že proti večeru, ko smo dobili dovoljenje, da se vkrcamo na parnik »Egipet«, ki je prevažal potnike med Indijo in Suezom. Ta parnik se je leta 1923 potopil.
Ob šesli uri je zatulila sirena v znamenje, da je parnik za odhod pripravljen. Počasi se nam je odmaknilo pristanišče in za njim planota izpred oči. Bili smo na odprtem morju.
Zjutraj sme dobili čaj z mlekom, košček kruha z maslom ali m?rmeIado, kar 'e moralo zadostovati do poldneva. Kupiti nismo mogli ničesar. Za kosilo smo prejeh košček mesa potem večja ul? dva manjša krompirja in prav skopo omake, kruha nič. Komaj smo pričakovali večerje, ki je bila enaka zajtrku, le kruha je bilo več.
Tretjo noč so naredili Angleži z nami poizkus.
Vedeli smo sicer, da so v morju pode-vane mine in je radi tega vožnja zelo nevarna. Tudi so nam bili odkazani rešelni čolni. Sredi noči, ko smo najlepše spali, nas zbudi močno tuljenje sirene. Alarm! Samo rešilne pasove smo morali obleči, vse drugo pustiti in zbežati na krov. Ker pa so bile stopnice preozke, smo kar po vrveh splezali navzgor ter zasedli določena nam mesta. Vojaki so dirjali s puškami križem po ladji. Ko so prišli častniki in pregledali, če je vse v redu, je dal trobentač znamenje, da moremo zopet v postelje. Drugo jutro so nam povedali, da smo nočno vajo izvedli odlično in bi se v primeru resnične nesreče vsi rešili.
Po nekaj dneh vožnje smo zagledali arabsko obalo in kmalu smo pluli v zaliv med Azijo in Afriko. Ostre skale štrlijo v morje in razpenjeni valovi udarjajo ob nje. Na arabski strani se vidijo vasi in visoke palme. Pristanišče Aden smo videli le mimogrede. Pri vožnji po Rdečem morju vidiš obalo na obeh straneh. V Suezu smo se izkrcali ter se z
vlakom odpeljali proti Kairu. Pridružilo s- nam je še nekaj ujetnikov in vožnjo smo takoj nadaljevali, žal, potovali smo Ponoči in tako so mnoge zanimivosti ušle našim očem. šele proti Aleksandriji se je začelo daniti. Zagledali smo krasna polja, obdana z vitkimi palmami; hiše, obdane z zidom, čim bliže mestu, tem lepše. Ljudje so visoke postave, moški zagoreli z navzgor zavihanimi brki; na glavi nosijo turške fese.
Železnica teče po ozki progi in imaš ves čas občutek nesigurnosti. Toda neprijetni vožnji je kmalu konec, kajti pred nami se odpre pogled na prekrasno mesto Aleksandrijo s prelepimi vrtovi in parki.
Z vlaka smo se takoj podali v pristanišče, kjer nas je že pričakoval parnik »Car London«, pravi potniški velikan. Prtljago so nam brž znosili na parnik, mi pa smo se vkrcali šele popoldne.
Kmalu nas je sprejelo odprto morje. Mrzel veter je zapihal in razburkani valovi so se visoko zaganjali v parnik.
Drugo jutro je bilo morje še vedno nemirno. Nihče ni upal iz mreže, naj je bil še tako lačen. Nekatere je še vedno tlačila bolezen. Ko so začeli deliti zajtrk, nisem mogel več strpeti in skočil sem iz mreže. Vzel sem dve porciji črne kave in kruha. Po zajtrku sem se počutil boljšega, skoraj povsem zdravega.
V treh dneh smo pripluli v Pulj. Ob šestih^ zvečer so spustiti sidro in ostali smo čez noč na parniku. Bilo je ravno na sveti večer.
Zjutraj smo nadaljevali pot do Trsta, kjer smo se zasidrali v starem pristanišču. Na parnik so prišli italijanski častniki ter zahtevali, naj vsi Jugosloveni izstopimo. Temu smo se zoperstavili, saj nismo hoteli v novo ujetništvo. Zastopal nas je akademik Vudler. — Ne moremo izstopiti, ker Jugoslavije še ne poznamo. Avstro-Ogrska nas je odposlala, ona nas mora zopet sprejeti. Ker pa te države ni več, naj nas odpremi angleški parnik v Nizozemsko, ki je nevtralna država. — Tudi poveljnik spremstva se je zavzel za nas. Od indijskega kralja ima naročilo, da nas odpremi domov, ne pa, da nas pre da katerikoli tuji državi. Ako Italija tega ne bi upoštevala, nas bo odpremil dalje na italijanske stroške.
Na večer drugega dne so nam vendar pripravili vlak in v spremstvu Angležev smo se odpeljali preko Vidma v Beljak na Koroškem. Tu so nas v taborišču vse popisali in razvrstili po domovinski pripadnosti. Bilo pa je zelo mrzlo, zato so nas kratko odpravili. Za Jugoslovene so naročili, da se moramo zbrati ob štirih popoldne na kolodvoru, od koder se bomo odpeljali proti Celovcu. Kdor pa bi zamudil, bo na lastne stroške potoval prc ko Brucka in Gradca v Maribor.
Do odhoda vlaka smo imeli še dovolj časa, zato smo se podali malo po mestu.
Z nami so bili tudi Angleži. Ko smo se vrnili in zasedli vlak, so se Angleži z ganljivimi besedami poslovili.
V Celovcu smo izstopili in šli peš preko jugoslovenske meje do Borovlja. Prt-ljago smo pustili v Celovcu, s seboj smo vzeli le najpotrebnejše. Nastanili so nas v gledališču. Zjutraj so nam povedali, da bomo odpotovali šele naslednjega dne, ker nimajo na razpolago vlaka.
Tretjega dne smo se odpeljali proti Ljubljani. Na kolodvoru smo zvedeli, da ostanemo čez noč tukaj. Na vlaku pa so bile vse šipe pobite in kurili tudi niso nikjer, zato smo se razpršili rajši po mestu, kjer smo v raznih kotičkih prespali noč.
Popoldne drugega dne smo že Izstopili na Zidanem mostu. Z nami je izstopil tij* di neki Siamec, napol črnec, pristojen v Savinjsko dolino. Njegov oče je bil iz Savinjske doline ter se je v Siamu poročil s tamkajšnjo domačinko. Po cvetovi smrti so ga odpravili v Evropo v pokojnikovo domovinsko občino.
(Konec sledi.)
frlftflftfc zb spomenik blago* mmmmmmmm ookofnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedini* telfa v Mariboru. Pisarna: Mestno poglavarstvo, Rotov* ški trg 1, soba št. 6 a
■■■■■■■■■■■■■M
(fa^tedm&ka židjtkje Uredba o počeku
Komisar mora pregledati vsa zavodova izplačila v zadnjih šestih mesecih pred začetkom veljavnosti pqčeka. če trg. minister na podlagi prijave komisarja odkrije, da je zavod v navedenem času izplačeval v večjem obsegu, kar je imelo za posledico, da so nekateri upniki bili favorizirani na škodo drugih, izda odlok o preklicu počeka. Proti temu odloku ni pritožbe na drž. svet.
V primeru razglasitve konkurza ali izvenkonkurzne likvidacije nad zavodom, ki se je poslužil počeka, se morajo roki o pobijanju pravnih dejanj, storjenih pred počekom, računati z dnem veljavnosti počeka.
§ 14. — Poček preneha:
a) s potekom roka, za katerega je poček dovoljen,
b) z odpovedjo zavoda na poček,
c) z odvzemom dovoljenja o počeku z odlokom trg. ministra,
č) z uvedbo postopka prisilnega poravnanja izven stečaja in
d) z razglasitvijo konkurza.
če preneha poček po točki c) odst. 1. tega §, se mora to objaviti najkasneje v treh dneh s sklepom ministra v poslovnih prostorih denarnega zavoda. Pre nehanje počeka z natančno označbo dneva prenehanja se mora prijaviti pristojnemu sodišču zaradi vpisa v register. Sicer pa se mora postopati po predpisih § 11. te uredbe.
če je poček prenehal po toč. č) in d) odst. 1. tega §, potem se morajo računati roki, ki veljajo po konkurznem zakonu ali zakonu o prisilni poravnavi izven stečaja za prenehanje novih pravic, pridobljenih z Izvršbo kakor tudi za ugovarjanje proti pravnim dejanjem in ki bi se sicer računali za nazaj od dneva vložitve predloga za razglasitev konkurza ali postopka za prisilno poravnavo izven stečaja, od dneva, ko je prenehal veljati poček.
Določba pre]8njega odstavka velja tudi, če je v roku 15 dni po prenehanju počeka bil storjen predlog za uvedbo postopka za prisilno poravnavo izven stečaja ali za proglasitev konkurza.
Pregled denarnega zavoda.
§ 15. —- Za pregled denarnega zavoda, ki zaprosi za poček, imenuje trg. minister potrebno število revizorjev, In sicer polovico iz vrst onih uradnikov Nar. banke, Drž. hip. banke in Poštne hranilnice, ki se bavijo z revidiranjem denarnih zavodov in ki mu jih bodo predlagale navedene ustanove, polovico pa iz vrst stro kovnjakov zavodov. (Konec stavka je zaradi tiskovne napake v »Sl. novinah« nejasen.)
Pregled zavodov izvrfe revizijske komisije dveh do štirih članov, ki jih določi trg. minister iz vrst revizorjev po točki 1. tega člena. Za pregled zadruge se more določiti en sam revizor.
Komisija mora svoje poročilo o izvrie-»em pregledu v celoti sporočiti upravi zavoda, ki ima pravico, dati k poročilu svoje pripombe ter v primeru, da komisija ugotovi, da je zavod pasiven, da dokaže aktivnost zavoda ali da predlaga sklepe za obnovitev aktivnosti. Pripombe in predlogi uprave se morajo hkrati s poročilom predložiti trg. ministra.
Podrobnejša določila bo predpisal trg. minister s pravilnikom.
§ 16. — člani upravnega in nadzor-1 nega odbora denarnega zavoda, ki se pregleduje, ko tudi ravnatelji in ostali nameščenci morajo dati preglednikom na razpolago vse, knjige, korespondenco, in dokumente ter ves material, ki je za pregled potreben, če to revizorji zahtevajo.
Nesoglasja med pregledniki in organi zavoda rešuje odsek za kreditne ustanove In zavarovalnice trg. ministrstva.
§ 17. — Pregledniki morajo opraviti svoj posel vestno. Ohraniti morajo kot uradno tajnost vse, kar so zvedeli ob pregledu.
§ 18. — če se pregled ne opravi v redu, kakor predpisuje čl. 15. ali, če se da neresnično poročilo, so krivci odgovorni kazensko in civilno. Prav tako tudi oni, ki bi Izdajali uradne tajnosti ali neupravičeno izkoristili to, kar so zvedeli ob pregledu.
Kazenske določbe.
členi 19. do 25. vsebujejo kazenska določila. Kazni so zelo visoke ter se giblje njih maksimalna višina od 50.000 do 200.000 din.
Prehodne določbe.
§ 26, — Zaradi zaščite interesov upnikov denarnega zavoda more minister za trgovino in industrijo dovoliti Izvenste-čajno likvidacijo, za katero veljajo predpisi uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov z dne 23. novembra 1934.
Ta uredba je stopila v veljavo dne 12. julija.
KONEC.
Uredb« o normalizaciji
Ministrski svet je na podlagi § 100. finančnega zakona za leto 1938-39 predpi-pisal naslednjo uredbo o normalizaciji.
§ 1. — V svrho normalizacije se ustanovi pri ministrstvu za trg. in industrijo »Jugoslovanski nacionalni odbor za normalizacijo« kot avtonomna ustanova.
§ 2. — V delokrog »Jugoslovanskega nacionalnega odbora za normalizacijo« spada:
1. delo za normalizacijo splošnih, tehničnih m trgovskih predpisov za javna dela in nabave ter proučevanje predlogov, ki bi bili v tem namenu predloženi od zainteresiranih,
2. delo za normaliziranje proizvodov gospodarske delavnosti ter proučevanje v ta namen predloženih predlogov,
3. koncentriranje ter koordiniranje dosedanje delavnosti na polju normalizacije ter
4. vse drugo delo v zvezi z normalizacijo, ki mu ga bodo naložila pravila.
§ 3. — Jugoslovanski nacionalni odbor za normalizazacijo tvorijo: zastopniki ministrstev za trgovino, kmetijstvo, javna dela, promet, pošte, vojno in mornarico, gozdove ki rudnike, socialno politiko in ljudsko zdravje in finance, ter zastopniki znanstvenih, strokovnih in zainteresiranih gospodarskih ustanov, ki bodo predvidene v praviKh odbora.
Organi odbora so: plenum, izvršilni odbor in prodsedništvo, njih sestava ter de-
lokrog pa bosta predpisana po pravilih odbora. Denarno poslovanje odbora podleži kontroli nadzornega odbora treh članov, ki jih imenuje trgovinsko ministrstvo iz vrst članov odbora. Izvolitev predsednika potrjuje minister za trgovino in industrijo, tajnika pa postavlja na predlog izvršilnega odbora po izvršenem natečaju.
§ 4. — Neposredno nadzorstvo nad delom odbora izvaja minister za trgovino in industrijo po svojem stalnem delegatu. Stalni delegat trgovinskega ministrstva je oseba, ki jo določi trg. minister
Dolžnost stalnega delegat min. za trgovino je, da kontrolira delo odbora, da ne bo v nasprotju z zakonom in pravili od bora. V ta namen mora prisostvovati vsem sejam izvršilnega odbora in plenuma. Stalni delegat ima pravico v stvareh svoje dolžnosti zahtevati vsa pojasnila od izvršilnega odbora, ki mu jih tudi mora dati.
Če je stalni delegat mnenja, da je neki sklep izvršnega odbora ali plenuma nasproten zakonu, ima pravico izvršitev sklepa ustaviti, o čemer pa mora takoj obvestiti trgovinskega ministra, ki mora predlog delegata v 8 dneh potrditi ali pa zavrniti. Če minister njegovo odločbo potrdi, se vrne predlog odboru v ponovno ■postopanje. Če minister ne izda tega sklepa v navedenem roku, postane sklep izvršen.
§ 5. — Izdatki za potrebe odbora se krijejo iz dotacij, ki se v ta namen vnesejo v proračun trgovinskega ministrstva, ter od drugih izdatkov odbora. Vse sklepe o izdatkih treba predložiti glavni kontroli v odobritev.
§ 6. — Trg. minister bo izdal v sporazumu z ministri iz § 3, uredbe pravila Jugoslovanskega nacionalnega odbora za normalizacijo, ki so sestavni del te uredbe.
Pravila se smejo menjati samo s soglasjem najmanj dveh tretjin plenuma, iz-prememba pa na način, ki je predpisan s prednjim odstavkom.
§ 7. — Norme, ki jih odbor usvoji ter za katere dobi pritrdilo pristojnih ministrstev, se objavjjo v »Službenih novinah« ter postanejo s tem uradne norme in obvezne za vse javne nabave, ki se izvršujejo po določilih zakona o državnem računovodstvu.
§ 8. — Ta uredba stopi v veljavo z dnem njene objave v »Službenih novinah«, (t. j. z dnem 12. julija).
J7 milijard frankov xf Investicijo
Francoska vlada je začela energično izvajati svoj načrt za gospodarsko obnovo Francije. Najprej je na novo določila smer svoje valutne politike ter izdala potrebne ukrepe za dosego proračunskega ravnovesja. V ta namen je na splo
šno zvišala davke za 8%. Na drugi strani pa je dovolila tudi znatne davčne olajšave, da bi se dvignila gospodarska delavnost v deželi. Sedaj se jc lotila drugega dela svojega načrta obnove gospodarstva z dvigom proizvodnje. V prvi vrsti namerava izvesti velika javna dela. Tako se bodo zboljšale naprave v pristaniščih, izpopolnilo cestno omrežje, zboljšala oskrba dežele z vodo in električnim tokom in napravile nove vodne zveze. Nadalje namerava vlada zboljšati stanovanjske razmere v Parizu. Celi blo ki starih hiš se bodo podrli, na njih mesto pa postavile nove stanovanjske hiše.
Za izvedbo tega načria je bilo treba rešiti finančne probleme. Vlada je te probleme rešila na ta način, da bo državna blagajna za ta dela prispevala 6 milijard frankov, 5 milijard pa bodo dale občine, katerim pa je šla država na roko z državno garancijo pri priskrbi finančnih sredstev.
Poleg tega je bilo h obnovitvenim delom pritegnjeno tudi zasebno gospodarstvo ter je v ta namen dovolila država razne olajšave zasebnemu gospodarstvu. Tako bo izdala veleindustrija za napravo vodnih potov okoli 3 milijarde frankov. Z raznimi ugodnostmi in krediti se je posrečilo vladi pritegniti tudi srednjo in malo industrijo, ki bo izdala za izvedbo obnovitvenega programa okoli 3 milijarde frankov. Posojila se bodo obrestovala, če jih bo najela industrija v ta namen, le po 3 do 4%.
Skupno bo torej na razpolago 17 milijard frankov za dve in pol leti. K tem 17 milijardam pa bo država direktno dala samo 6 milijard.
Novi načrt francoske vlade pa hoče zboljšati tudi francosko zunanjo trgovino. Zato bo vlada na vse mogoče načine pospeševala izvoz. V ta namen se bodo uvedla izvozna zavarovanja, dovolile davčne olajšave ter bo vlada finansirala tudi stroške za komisije, ki se bodo poslale v tuje države, da se najdejo nove možnosti za izvoz. Tudi za obresti bo dovolila vlada znatne olajšave.
Ustanovila se bodo svobodna pristanišča, ki naj povečalo tranzitni, kolonialni in mednarodni promet. Zboljšala se t>t>
tudi proizvodnja surovin v kolonijah ter se bodo uvedli tudi zaščitni ukrepi proti uvozu kolonialnih proizvodov iz nefran-ooskih kolonij. Uvedla se bo posebna pro pagandna taksa, ki naj pripomore k večji potrošnji kakava in čaja iz francoskih kolonij. Tudi okrepitev obrambne moči kolonij naj pripomore k povečanju dinamične sile kolonij.
Tudi delovni čas je bil na novo urejen. Namesto 40 urnega tednika se uvede 2000 urno delo za vse leto. Francosko gospodarstvo je s tem oproščeno psihološke hipoteke, ki je zelo obremenjeval* njegovo iniciativno silo. Francija je s tem dobila svoj gospodarski načrt.
Aas«te
ŽELEZNO POHIŠTVO
Železne postelje ostroSki vozički solidno in poceni pri »Obnova«. F. Novak. Jurči-čeva 6.	4467
VINOTOČ Novačan. Košaki, odprt. 4486
GRIČ
izletniSka gostilna. Letovišče prenočišče, parurnl Izprehod.
4511
Stanovanje	PRIDNO DEKLE sprejmem za trgovino- Cvetličarna Weiler- 4527 Zgublleno
KUHINJO IN SOBO odd.ini s 14. avgus!.iin ali J. septembrom. Koseskega ulica 4521 Službo dobi	
	EVIDENČNA TABUCA od kolesa s Številko 137382 mi le zmanjkala. Naiditslja prosim, da jo odda, Ptujska c. 52. Tezno. 4514
FRIZERKA dobra moč. dobi stalno mesto- Vse ostalo po dogovoru. Salon Knez. Sodna ul. 9 Maribor. 4607	
	Sirite „Večernik“
£enlca
V predpustu prihodnjega leta je prišel Fribort s številnim kanaškim spremstvom po Marinko, da jo kot svojo ženo odvede. Iz Prage je prihitel gost, Vavrena, ki Je vodil Marinko k oltarju, za družico mu Je pa bila Lenka.
Ko so bili na ženitovanju vsi dobre volje, je dvignil Vavrema čašo v časten spomin bivšega prijatelja in tovariša, ki je padel v usodnem boju na barikadah. Nevesta je povesila oči, gospodični Elis pa to pritekle solze iz oči.
XIII.
Leto 1849. je minilo. LitomiSeljsko filozofijo so ukinili, legijo razpustili, prapor uničili. Pater rektor Jo je strgal z droga, ki
ga je na piaristovskem vrtu zataknil k l prišla na svatbo.
ograsovemu grmu.
Rollerica se Je prescHla. iz mesta k sorodnikom-Po petih letih Je bilo v starinski hiši, kjer Je stanovala gospodična Elis, spet veselo. Izpolnile so se njene sanje, izpolnilo se Je Lenkino hrepenenje. MU dr. Vavrena se Je ženil in vedel k oltarju žup nikovo nečakinjo. Njuna ljubezen je bila tako mlada in sveža kakor tokrat, ko sta se shajala ob nedeljskih popoldnevih v grajskem parku. Imela sta goste celo z Moravskega. Fribort, srečen, zadovoljen, je prišel z Marinko in smeje dejal: »Bil sl ml za druga, prijatelj, vendar ti te usluge ne morem vrniti, kakor ti tale tu kaže,« in pokazal je na svojega triletnega, okrogloličnega sinčka.
Gospa aktuarjeva, ki so jo povabili, ni
( Njena lepa in bogata hčerka še vedno 'ni našla ženina. Čakala je velikega gospoda, najmanj doktorja. Ni ga bilo, lice pa ji je venelo, dokler ni postala kakor gospodična EHs.
Ta se Je preselila k »svojim otrokom« in ni tega nikoli obžalovala. Pripovedovala je češče, kako je Imela enaipetdeset filozofov na stanovanju. Petdeset jih je postalo samostojnih gospodov, enainpetdeseti je padel na barikadi.
Ko je živela pri Vavreni, Ji Je prišlo pismo, za katero je morala plačati celo dvajsetico.
Kaj je, kdo neki piše? Zelenka je pisal, da je v Med!ltskem samostanu in se mu prelmenitno godi. »Ni mi treba več otepati kruha in čežane,« Je pisal med drugim.
»Verjamem,« je omenil Vavrena, »zdaj
Ima pač okrogla, rdeča lica In pošten trebušček in ne vzame v roko druge knjige kakor brevir.«
»In stiska dvajsetice; še pisma ni plačal.«
Na Svetj večer, ki ga je mladi doktor prvič praznoval z drago ženico, je prej«* prisrčno Fribortovo pismo in v njem ve-liko popisano polo. Na čelu je stalo: »Tovariši!«
»To je prvi prepis oklica, ki sva sa pred slavnostjo »majales« sestavljala. Ne? šel sem ga na dnu svoje študentovske skri nje. Gotovo Ti bo prijeten spomin na tiste čase,« je v njem pisal Fribort.
»Seveda prijeten! Takrat sva se našli pri starem drevesu; veš Lenka? Zdaj imava tudi tako dnezdece midva in pri*
jetno in sladko je v njem.«-------------
KONEC.
Izdaja konzofcU »Mn« v UuMJani. Odgovorni nrodnik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA, Tiska Mariborska tiskarna d. d,
predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vai v Mariboru.