Kamniški občan
LETO XXXIII
KAMNIK, 25. MARCA 1993
Divja odlagališča
Velika planina
biser narave?
Konec preteklega leta se je na Področju občine Kamnik izteklo delo izdelave katastra črnih odlagališč, ki ga je junija lani prevze-•o domžalsko podjetje OIKOS. Rezultati šestmesečnega dela Predstavljajo bazo podatkov o odlagališčih, ki so vneseni v računalnik po enotni republiški metodologiji, hkrati pa ponujajo načrte in možne oblike sanacij odlagališč, predvsem tistih, ki ogrožajo vodne vire.
Za ugotavljanje stanja v pokrajini je bilo potrebno delo na terenu, s pomočjo katerega je bil opravljen popis stanja črnih odlagališč. Ta temelji na 25 kriterijih,
med katerimi navajam najznačilnejše: natančna lega odlagališča (ki je podana v koordinatnem sistemu in vrisana na topografskih kartah 1:5.000; 1:10.000), geološka podlaga, bližina vode, površina, količina, vrsta in razporejenost odpadkov, stanje, (ne)ure-jenost, dostopnost in vpliv odlagališča na okolico.
Po prvih ocenah je bilo v kamniški občini najdenih in popisanih od 600 do 700 črnih odlagališč, ki so večja od enega kubičnega metra.
Najbolj nas je presenetilo stanje na Veliki planini. Ta visokogorska kraška uravnava je zasuta
z odpadki. S 94 črnimi odlagališči, med katerimi je 35 večjih od 10 kubičnih metrov, opozarja na »neskončno zmogljivost« tega gorskega ekosistema (podatki, ki jih je novinarka Slovenca objavila v članku Velika planina-sme-tišče ali turizem, dne 16. 12. 1992, so napačni).
Kljub temu da velik del Velike planine leži znotraj vodovarstve-nega območja za Iverje, kar 0,3% tega hidrološko zelo občutljivega dela površja občine Kamnik pokrivajo odpadki. Ta delež pa je tudi rahlo višji od slovenskega povprečja na podeželju (!!!), ki znaša 0,2%.
Namesto da bi ta alpski prostor ob že siceršnjem stalnem in neizogibnem izpostavljanju tran-sregionalnim vplivom ostal blaži-lec za vse oblike onesnaževanja, doživlja usodo smetišča naše občine.
Izkušnje kažejo, da so veliko-planinski problemi kompleksni in zelo razširjeni. Povečuje jih zlasti lastniška brezbrižnost, omogočata neznanje in slaba organiziranost, poraja pa svet, v kakršnem danes živimo, čeravno se zavedamo, da ne gre le za tehnološke probleme in dediščino zaostalosti... Ali pač?!     MATEJA RADEŽ
Politika je. • •
Politika je sredstvo, s katerim vladajoči na oblasti uresničujejo svoje cilje. Teoretično je politika izbira racionalnih, najprimernejših sredstev za dosego postavljenih ciljev. Tudi Hitler je imel svojo politiko, za katero pa ni izbiral sredstev; tega ne počneta niti Miloševič in Karadžič. Prepričana sta celo, da delata prav. Vsak, komentar ob tem je odveč.
Politika se izvaja na različnih ravneh in na različnih področjih. Z njo se ukvarjamo tudi doma, vendar je pomembna predvsem tista, ki jo izvajajo drugi za nas in v našem imenu. Pravijo tudi, da ima vsak narod tako oblast, kot si jo zasluži. Politika se navadno tudi spreminja, prilagaja, izvaja pa v korist nekoga, po besedah politikov - v dobrobit ljudi'. Na srečo imamo pri nas v Sloveniji večinoma normalne politike, toda kljub vsemu: Ali smo zadovoljni s to politiko?
Kljub temu da smo lahko zadovoljni, glede na bližino vojne v soseščini, da imamo vsaj streho nad glavo in »približno« polne želodce, pa moramo na politiko gledati z merili Evrope. V tem primeru pa je situ-
acija seveda popolnoma drugačna.
To, da nekateri od politike živijo, navadno še celo zelo dobro vemo. Vemo tudi, da nekateri zaradi take politike životarijo. Čeprav se na zgodovino ne spoznam, pa si upam trditi, da so tisti, ki so se ukvarjali z njo, dobro živeli, seveda le če so bili na pravi strani korita.
In kdo so, ki se ukvarjajo s to čudno stvarjo? Navadno jim pravimo predsedniki, poslanci, svetniki, sekretarji... Veliko je rudi takih, ki se ukvarjajo le s politiko podjetij po načelih podjetnosti in strokovnosti. Kaj lahko ugotovimo? Redki od naštetih prejemajo le polletno plačo najnižje plačanih delavcev, marsikdo prejme njihov celoletni dohodek v enem mesecu. Res da nam od vseh izkušenj najbolj koristijo slabe, vendar smo takih izkušenj že naveličani. Redki so tudi, ki ob plači ne prejemajo še nadomestil in ugodnosti, da o službenih vozilih za lastno uporabo niti ne govorimo. Lahko bi govorili tudi o postopkih lastninjenja, delničarstva. Dogaja se, da je mogoče kupiti podjetje, v katerega so delavci vlagali dolga le-
ta, za smešno ničke zneske, ko gre vendar za ogromne vrednosti. Kdo so kupci, se pa tudi ve. Vse te ugodnosti, ki so redkim mogoče tudi breme, so vidne tudi navzven. Res je, da je v nas Slovencih nekaj, česar drugi narodi nimajo v tolikšni meri, to je zavist. Drži pa tudi, da je korist najmočnejša vez med ljudmi, in tudi, da nekatere kariere stojijo na trdnih, druge pa na lepih nogah. Toda kljub vsemu nekatera razmerja med elito in preprostimi ljudmi niso razumljiva. Ne morem razumeti odločitve poslancev, kljub vsemu potrebnemu spoštovanju njihove osebnosti in dela, da si izglasujejo take plače, hkrati pa ogromno število delavcev prepustijo na milost in nemilost usodi. Naj mi oprostijo vsi tisti poslanci, ki so vsaj glasovali proti. Če bi bilo vseh poslancev le osemdeset, bi še nekako razumeli, toda že v naši občini jih ni ravno malo. Tu mislim na poslance glede na plače. V marsikaterem podjetju dobiva normalni Zemljan vesoljske zneske. Delavec pa prejema za. osemurno trdo delo samo 20.000 SIT. Ob tem ne poznam drugega izraza kot sra-
# ?*
Za zaključek slovesnega večera so nato pevci in pevke DKD Solidarnost ter MePZ Titan pod vodstvom nekdanjega dirigenta g. Mihelčiča zapeli pesem Domovina naša je svobodna.
KONCERT V POČASTITEV JUBILEJA 80-LETNICE VIKTORJA MIHELČIČA
Nekdanje pevke Ženskega pevskega zbora DKD Solidarnost Kamnik se s hvaležnostjo spominjajo doživetij, povezanih s svojim nekdanjim mentorjem oziroma zborovodjem Viktorjem Mihelčičem. To so potrdile s prisrčnim sodelovanjem na koncertu. Pod vodstvom slavljenca so prelepo odpele nekaj pesmi. Presenetile so vse prisotne, še posebej pa jubilanta.
VERAMEJAČ
mota, četudi upoštevam vse objektivne težave.
Tudi država pobira za svoje delovanje ali bolje za oblast toliko denarja kot le redkokate-ra. Nisem še srečal proračunskega porabnika, ki bi dejal, da bo v proračunskem obdobju zmanjšal realna sredstva. Njega dni je bil jug tisti, ki nam je pobral vsa sredstva, danes pa ne verjamem, da je to Krško, saj sicer delavci tam ne bi protestirali.
Da ne bi delal krivice nekaterim politikom predvsem na lokalni ravni, moram izločiti tiste, ki takih ugodnosti nimajo, celo več, imajo predvsem veliko dela brez plačila. Žal pa gre za redke primerke.
Z gospodom Francetom Tomšičem se ne strinjam v nekaterih stvareh, toda ko je govoril o skrbi politikov za svojo r____, se ne razlikujeva kaj dosti. Danes pri nas ni nič nemogočega. Še včerajšnji smrtni sovražniki, tisti, ki bi se utopili v žlici vode, danes skupno načrtujejo prihodnost Slovenije, države, ki naj bi postala druga Švica in podobno. Samo dva milijona nas je, v Evropi pa je sedemsto milijonov prebivalcev, mislimo pa, da se vse vrti le okoli nas. Ne vem, če je res tako. Dobili smo pravico živeti sami s seboj, pravico povezovati se v evropske tokove, vendar menim, da se bomo morali še dolgo dokazovati, da smo ekonomsko uspešen, politično zrel in notranje trden narod. Vsako strankarsko povezovanje je še kako dobrodošlo, skupno nastopanje prav tako, toda v korist državljanov, ne pa zaradi lastne koristi in izobilja. Ko se bodo stranke povezovale, zato da bomo ujeli zadnji vagon evropskega vlaka, bom zelo vesel, dokler pa se povezujejo, zato da ne bi propadle, da bi prišle v parlament, da bi pridobile kar največ stolčkov, do takrat pa me taka politika ne navdihuje.
Pričakujem, da se bo zopet našel kak narodni heroj, ki je osvobodil Slovenijo in ki ima več možganov, kot pa je prostora v lobanji, da bo pisal o mojem pleteničenju, pa nič hudega, tudi to je politika, vprašljiva je le raven. Sicer pa sem sestavni del neke oblasti s 762 DEM plače in moje pisanje bi lahko ocenil s s... proti vetru. Toda dokler bomo imeli sto dvajset tisoč nezaposlenih, veliko ljudi z izredno nizkimi prejemki, do takrat bomo lahko rekli, da je politika vlačuga. Za toliko denarja pa tako malo užitkov!
JOŽE ARKO
Str. 2	Anketa Občinski proračun in poraba sredstev
Str. 4	Razmišljanje Materinstvo - ta trenutek!
Str. 5	Čigava je Gorska reševalna služba?
Naslednja številka Kamniškega občana bo izšla 8. aprila. Prispevke sprejemamo do 31. marca, velikonočna voščila, reklamne oglase, zahvale, obvestila ipd. pa do 5. aprila.
Prijavite
turistično prireditev!
V okviru programa spodbujanja turistične dejavnosti v občini vabimo vse organizatorje različnih turističnih prireditev, da pisno prijavijo le-te strokovni delavki na področje turizma Marti Janežič na občini Kamnik do 5. aprila 1993.
V prijavi navedite kratek vsebinski program, kraj in čas prireditve in oceno stroškov priprave in organizacije prireditve ter kontaktno osebo. Na osnovi vaših prijav bomo izdelali koledar turističnih prireditev in vam omogočili brezplačno promocijo prireditve v lokalnih in drugih občilih. Prireditve, ki bodo povezovale več turističnih in drugih poslovnih partnerjev v občini in so pomembne za promocijo Kamnika v celoti, bomo tudi sofinancirali in vključili v program prireditev v letu turizma v Sloveniji.
S pomočja popisa turističnih dejavnosti in partnerjev
bomo izdelali katalog turističnih storitev in turistični
vodič po Kamniku. V poletnih mesecih pa bomo odprli
Turistični biro Kamnik in na Glavnem trgu ob četrtkih
zvečer predstavljali kamniške turistične organizacije in
njihove prireditve. .    . . .
,1 .,    v    ,     . , Izvrsni svet
Vabimo vas k sodelovanju. . ..
področje turizma
Marijan Štele
kočna
KOČNA, d.d.
AKCIJE V MARCU
PE ŽELEZNINA (831-444) ugodna prodaja KERAMIČNIH PLOŠČIC IN SANITARNE KERAMIKE
- 20% gotovinskega popusta
- prodaja na 4 čeke brez obresti
PE POHIŠTVO (816-296) izredno ugodna ponudba celotnega POHIŠTVENEGA PROGRAMA
- 7 mesečni kredit brez pologa
- do 30% gotovinskega popusta
- posebne ugodnosti pri nakupu KUHINJ
PE OBLAČILA (831-369) ugodno ZIMSKI PLAŠČI IN JAKNE
- 30%-znižanje
- prodaja na 5 čekov brez obresti
PE NOVA MODA (812-570) posebna ponudba ZIMSKE METRAŽE
- 10% znižanje
- prodaja na 5 čekov brez obresti
PRIČAKUJEMO VAS TUDI V DRUGIH TRGOVINAH IN SE PRIPOROČAMO!
KAMNIŠKI OBČAN
aktualno v občini
25. MARCA 1993
Anketa
Občinski proračun in poraba sredstev
Te dni potekajo intenzivne priprave za sprejem občinskega proračuna. Posamezni uporabniki proračunskih sredstev se preštevajo, kombinirajo, zahtevajo spremembe, sicer jim po njihovih izjavah grozi bankrot itd. Sredstva, ki bodo na voljo, so zelo skromna, zato bo z njimi potrebno zelo racionalno gospodariti, sicer bodo nekatera področja življenja omrtvičena.
Nas je zanimalo, kaj občani mislijo o proračunu in za kakšne namene bi morali namenjati več sredstev. Anketirani občani so izjavili.
Janez Sušnik, Kamnik
Za letošnje leto mi predlog občinskega proračuna ni znan niti ne vem, kdaj ga bo občinska skupščina sprejela.
Po mojem mnenju bi občinski proračun moral namenjati več sredstev za komunalno urejanje,
moral namenjati več sredstev za socialno ogrožene. Precej cest je nujno obnoviti, sicer bodo vse težje prevozne, pomembno je urediti vodovode. Verjamem, da je sredstev za take in podobne namene premalo, toda brez urejenosti teh zadev tudi ni mogoče pričakovati bistvenih sprememb na bolje.
Sredstva, namenjena za delo v krajevnih skupnostih, so premajhna. Kazalo bi predvideti več sredstev, toda za namensko uporabo.
Franc Rems, Kamnik
Seznanjen sem s tem, da je občinski proračun v obravnavi. Podatki o razdelitvi sredstev mi niso znani. Slišim, da denarja primanjkuje. Za potrebe KS bi morali namenjati več občinskih sredstev.
Proračun ne bi smel zapostavljati obrtništva, moral bi namenjati več denarja za nove zaposlitve. Zapostavljati ne bi smeli komunalnega urejanja, posodabljanja cest, urejanja in vzdrževanja parkov in zelenic.
Vsekakor bi proračun moral zagotavljati več denarja za odpiranje novih delovnih mest, za razvoj obrti. Sredstva, ki se porabljajo za administracijo, so prevelika, pa ne le v občinskih, ampak tudi v drugih službah.
V KS Šmarca gospodarsko življenje zamira, ni nobenih novosti. Opazno je le delo gasilcev. KS Šmarca bi morala prejemati več namenskih sredstev.
Peter Urankar, Kamnik
Slišal sem, da je občinski proračun v razpravi, konkretnosti pa mi niso znane.
Sredstva bi morali namenjati
ceste in varovanje okolja. Vprašanje turizma in saniranje Velike planine bi morala biti prednostna naloga.
Proračun bi moral zagotavljati boljše materialne možnosti v razvoju obrtništva in gospodarstva. Zaustaviti bi morali stagniranje oziroma nazadovanje.
Mojca Šikonja, Sela
O proračunu, ki naj bi bit v razpravi, mi ni skoraj nič zna-
Mislim, da gre preveč denarja le za pokrivanje administrativnih stroškov in spremljajočih dejavnikov, premalo pa za reševanje trenutnih gospodarskih težav.
Ida Lukan, Šmarca
Proračun in aktivnosti okoli sprejemanja so mi vsaj deloma poznane iz Občana in drugih virov. Za leto 1993 mi zneskovni podatki skoraj niso znani.
..................•*!
..... TR .;.....;.....iji
fKKm-1' lil
nega. Ne vem, kolikšen bo in koliko sredstev bo na voljo.
Proračun bi moral namenjati večja sredstva za odpiranje novih delovnih mest in s tem za povečano zaposlovanje. Prav tako bi
za gospodarske aktivnosti, da bi ljudje imeli delo. Z večjo zaposlenostjo bi več denarja priteklo tudi v občinsko blagajno.
Odgovorneje bi morali reševati socialna vprašanja. Več bi morali storiti za razvoj Kamnika in občine kot celote.
Sredstev proračuna ne bi smeli uporabljati za delo političnih strank, te naj se vzdržujejo s prispevki svojih članov.
Po mojem mnenju bi morali občutneje zmanjšati izdatke za administracijo in ta sredstva namenjati za produktivnejše dejavnosti.
Antonija Šlegl, Kamnik
Da je proračunska debata v teku, mi je znano, manj pa so mi znani konkretni podatki in razdelitve.
Sredstva proračuna je potrebno uporabljati skrajno varčno. V tem okviru bi kultura morala dobiti večji delež. Prav tako bi morali več storiti za varstvo okolja in začeti s plinifikacijo na mestnem področju. Zanima me, kdaj bo začetek.
Kako so se sredstva do sedaj uporabljala, mi je le deloma znano. Prav gotovo pa bi se pri tem morali ravnati po načelu dobrega gospodarjenja. Sredstva bi morali dajati tja, kjer bi dajala boljše gospodarske rezultate.
Angelca Žagar, Županje Njive
O proračunu mi je znano le toliko, kolikor sem to tematiko
Izvršni svet
O preobrazbi komunalnega
in stanovanjskega gospodarstva
Občinski izvršni svet je na seji 3. marca sprejel predloge rešitev, ki jih je za preobrazbo komunalnega in stanovanjskega gospodarstva v naši občini predlagal ZOP, organizacijsko svetovanje, d.o.o., iz Ljubljane. To podjetje je namreč po naročilu pripravilo projektno nalogo, iz katere izhaja, naj bi se obstoječe Komunalno podjetje preoblikovalo v Javno komunalno podjetje, ki bo skrbelo za izvajanje čistih javnih dejavnosti, kot so oskrba z vodo, kanalizacija, plin in toplifikacija, ter v podjetje za kolektivne komunalne storitve, ki bi skrbelo za urejanje javnih površin, čiščenje ulic, za pokopališke in pogrebne storitve ter gradilo komunalne objekte. Medtem ko bo premoženje javnega komunalnega podjetja v celoti v občinski lasti, pa bi drugo podjetje delovalo na podlagi koncesij, pridobljenih od občine, in na podlagi tržne dejavnosti z mešanim, torej tudi privatnim kapitalom. V tem okviru bo treba seveda predhodno opraviti zahteven postopek lastninjenja.
Stanovanjsko gospodarstvo, ki
je bilo doslej kot dejavnost po-
sebnega družbenega pomena, pa se bo preoblikovalo v čisto tržno dejavnost. Občina bo oddala vsa svoja stanovanja v upravljanje na osnovi javnega razpisa. Ker ima na voljo večje število poslovnih prostorov, ki jih bo oddajala v najem po tržni ceni, bo lahko s tem dohodkom gradila nove poslovne prostore ali socialna stanovanja.
Predlagatelji tudi menijo, da je v kamniški občini tako majhno število družbenih stanovanj v večstanovanjskih objektih oz. blokih, da bi bilo preživetje specializirane firme, ki bi upravljala samo s temi stanovanji, nemogoče. Po njihovem mnenju ima sedanje SKG kot najbolj usposobljeno podjetje za tovrstne storitve ob notranji reorganizaciji največ možnosti za uspešno upravljanje s stanovanji.
Po mnenju ZOP sedanja razbi-tost razvojnih služb na področju prostora in varstva okolja narekuje tudi reorganizacijo ustreznega občinskega sekretariata.
Po novem naj bi bil sekretariat za prostorsko urejanje in varstvo okolja sestavljen iz treh delovnih področij: komunalno - energet-
skega in cestno prometnega področja za urejanje prostora in iz ekološkega delovnega področja. Med prednosti preobrazbe so predlagatelji uvrstili zlasti to, da bo večina razvojnih nalog prenesenih v ta sekretariat, da bodo razmejene pristojnosti med občino in izvajalci in da bo ohranjen strokovno močan tim za področje urbanističnega načrtovanja.
Izvršni svet je sklenil, da se takoj izdela nova sistemizacija delovnih mest v tem sekretariatu.
Za preobrazbo komunalnega podjetja pa je IS sklenil pripraviti osnutek odloka o ustanovitvi javnega komunalnega podjetja in zahtevati izdelavo programa lastninskega preoblikovanja sedanjega komunalnega podjetja. Prav tako pa bodo v kratkem pripravili predlog ustanovitvenega akta za Podjetje za kolektivne komunalne storitve, d.o.o.
O celotnem projektu preobrazbe komunalnega in stanovanjskega gospodarstva bo seveda povedala svoje mnenje in sprejela ustrezne sklepe tudi občinska skupščina na seji 24. marca letos. p. s.
zasledila v Občanu. Več proračunskih sredstev bi morali dati za popravilo cest. Nekateri predeli
cest na našem območju so zelo kritični. Šol, vrtcev in podobnih institucij ne bi smeli zapostavljati. Več denarja bi moralo dobiti gospodarstvo, v težavah jim pomagati in odpirati nova delovna mesta, ne pa ljudi odpuščati.
Prevelika je poraba sredstev za administracijo in za mnoga nepotrebna potovanja in za druge manj pomembne namene.
V času težkih gospodarskih razmer moramo vsi enakomerno zategovati pasove, ne pa le nekateri in upokojenci.
Komentar
Anketa je pokazala, da so ljudje relativno slabo seznanjeni
z občinskim proračunom. O konkretnih številkah pa sploh nič ne vedo. Preseneča pa ugotovitev, da so skoraj vsi anketiranci dajali zelo konkretne predloge, kaj bi občinski proračun moral vsebovati in čemu dajati prednost. Skoraj enotnega mnenja so bili, da je gospodarsko področje najbolj pomembno in zato tudi najbolj upravičeno do sredstev iz proračuna. Tudi varstvo narave, ekologija je dobila pomemben poudarek. Mnenje večine anketirancev je, da so sredstva za administracijo prevelika, in bi jih kazalo namenjati gospodarstvu.
STANE SIMŠIČ
Preimenovanje kamniških ulic?
Da so tudi imena naših bivalnih okolij del narodovih korenin, njegovega zgodovinskega spomina, se bo najbrž strinjal vsakdo. Da se zgodovina ni začela v našem stoletju, da pa je tudi le-to že zgodovina, drži.
Komisija, ki jo je imenoval Izvršni svet Skupščine občine Kamnik, se je znašla pred občutljivo nalogo, kako postoriti stvari, da ne bi prizadeli tako ali drugače mislecih občanov, da bi hkrati zadeve uredili strokovno in tolerantno.
Naj člane komisije najprej predstavim, da s svojo anonimnostjo ne bi vzbujali nepotrebnih dvomov in insinuacij: predsednik je Lado Holcar, dipl. ing. geod., direktor Geodetske uprave.
Člani so: Emilijan Cevc, dr. umetnostnozgod. znanosti; Mirko Juteršek, prof. zgod, in dr. umetnostnozgod. znanosti; Janez Majcenovič, prof. mat.; Tina Romšak, prof. slov. j.; Zora Tpr-kar, Kustos, zgod. in Dušan Zu-mer, dipl. pravnik.
Komisija se je sestala 17. marca z namenom, da bi ponovno pregledala predloge za preimenovanje ulic in trgov, ki jih je
pred časom prejela od občanov, in hkrati odgovorila na delegatsko pobudo, izraženo v občinski skupščini.
Preden so člani pričeli razsojati o preimenovanjih, so se načelno odločili za dvoje izhodišč svojega dela:
- Prizadevali si bodo, da bodo v prihodnosti v starem mestnem jedru spet uveveljavljena praimena mestnih predelov ulic in trgov. Tako imenovana arhivska imena imajo enako vrednost kot arhivski podatki in so značilna za vsa stara središča slovenskih srednjeveških mest.
- Polpretekla zgodovina pa naj bi dobila ali ohranila svoja imena v modernejšem novona-stalem delu Kamnika.
Komisija se je odločila, da bo svoje načelne odločitve uresničevala postopoma in s predlogi, ki jih bo prejemala, z namenom, da bi pred pozabo rešila kamniška najdragocenejša in najstarejša poimenovanja, kot npr. Šutna, ki je prvi zarodek, verjetno že iz 10. stol., kamniške naselbine. Poleg Glavnega trga, ki je staro ime, imamo še starejši Stari trg, prvo jedro starega mesta - iz začetka
13. stol. Kot antipod se je poimenoval Novi trg, ki tudi ima že staro tradicijo. Brez Starega trga ime Novi trg nekako ne bi bilo logično.
Obe imeni za predlagano Samostansko ulico, Špitalska in Šlandrova ulica, sta časovno omejeni; ulica pa se je v pogovornem jeziku ves čas imenovala le po samostanu.
Novi trg naj bi v celotnem kompleksu ohranil svoje poimenovanje, Benkovičeva ulica pa naj bi dobila rešitev v novem naselju, ki ga za to področje predvideva zazidalni načrt.
Komisija se strinja z naslednjimi predlaganimi novimi poimenovanji, in jih predlaga v potrditev: Janežičev drevored, Raspov prehod, Trg sv. Barbare in Frančiškanski trg.
Komisija tudi meni, naj bi v prihodnje predvideli ulico, ki bi jo poimenoval po Titu, a zunaj starega mestnega jedra. Na novo bo potrebno poimenovati tudi Šlandrovo ulico in Trg svobode. S tem bi ohranili zgodovinsko kontinuiteto in zgodovinski zapis.
TINA ROMŠAK
legenda:
1 glavni trg
2 šotna
3 usnjarska cesta 1 na produ
5 Šolska ulica
6 raspov prehod
7 trg sv. barbare
8 samostanska ulica
9 frančiškanski trg 0 stari trg
Rešitev je v celotni ponudbi
Perspektive kamniškega turizma
Kamilicam Marjan Štele je dolgoletni turistični in zimskošportni delavec in poznavalec teh področij. Sedaj je zaposlen kot svetovalec ministra na ministrstvu za malo gospodarstvo, pod katerega sodi tudi r*sor za turizem. Aktiven pa je še naprej tudi v domačem okolju.
Ker pa je tudi izredno dober poznavalec razmer v kamniškem turizmu, smo se pogovarjali o nekaterih najbolj perečih temah s tega Področja.
. f Kako vidite sedanji položaj znnskega turizma na Veliki planini in kje so po vašem mnenju s,stemske rešitve?
Trenutno je položaj nerešljiv. Občina je letos ponovno dala Veliki planini, d. o. o., denar za tekoče vzdrževanje, lani je bil ta Prispevek ukinjen. Seveda pa y tem ni rešitev. Glavni problem J? v tem, da sistem ni kompleten. Občina je dala vse skupaj v upravljanje Stolu, Stol pa je zadržal objekte, žičnice pa dal v upravljanje podjetju Velika Planina, ki pa se ne more vzdrževati samo, še posebno ne ob takšnih vremenskih razmerah, kot jih imamo v zadnjih letih.
Ce hočemo rešiti Veliko planino in njen turizem, moramo imeti vse dejavnosti združene v eno c«loto. Ze v preteklosti je bilo narejeno veliko napak. Celotni s'stem je narobe zastavljen. Sedanja postavitev vlečnic kvari videz planine in je ekološko neprimerna, postavljena na pravem kraju. Na Veliki planini bi morali v prvi vrsti organizirati dejavnosti, kot sta smučarski tek in porodništvo.
~ Kaj je potrebno narediti na tem področju?
Potrebujemo prostorski načrt, da bi začel pravilno urejati dejavnosti. Seveda pa med primerne naloge sodita elektrifikacija in napeljava vodovoda. Toda tudi
s tem stvari še ne bi uredili, saj je celotno področje preobsežno za umetno zasneževanje.
Tudi sistem žičnic je slab. Medtem ko je nihalka obnovljena, pa bo sedežnicam poteklo dovoljenje za obratovanje,, kar pomeni nove investicije. Tako je tudi to nekompleksno urejanje stvari prineslo nove probleme. Tudi naselje je preveliko in ogroža celotni ekosistem Velike planine.
- Kaj pa hotelska ponudba na Veliki planini?
Šimnovec, ki je bil grajen kot hotel, je problematičen, ker je kot tip neustrezen. Je domskega tipa, kar je za sedanje potrebe neustrezno, moral bi biti terasastega tipa, kot jih imajo v tujini in lahko oskrbi veliko število prehodnih gostov. Razen tega zaradi neustreznih pogojev (prekratke najemne pogodbe) nihče dovolj ne investira vanj.
Dejstvo je, da snega ni že nekaj let, cesta je neurejena, na slabe sezone so vplivali tudi politični dogodki zadnjih let (vojna, osamosvojitev). Tako se postavlja temeljno vprašanje, kaj sploh z zimskim turizmom?
Občina je 90-odstotni lastnik, a ima vse manj sredstev za vzdrževanje in investiranje. Tako ni možnosti, da bi dobili investitorja, ne domačega, še manj pa tujega. Če bi se uspeli dogovoriti, da
bi bil ves kompleks, z vsemi dejavnostmi, enoten sistem, potem, daljnoročno gledano, imamo možnosti, v vsakem pogledu. Vse to pa so moji osebni pogledi na problematiko Velike planine.
- Naslednji problem je hotel Malograjski dvor, kako je z urejanjem te problematike?
Občina je sedaj nemočna, ker je hotel v procesu denacionalizacije. Dokler to ne bo urejeno, ni nobene možnosti. Vsekakor pa Kamnik zelo potrebuje hotel. Sedaj ne moremo sprejeti enega polnega avtobusa turistov, ker nimamo kam z njimi.
Sprejeli bi lahko več vrst turistov. Prvi so prehodni obiskovalci, drugi obiskovalci namenskih prireditev. V ta namen bomo za popestritev dejavnosti vsak mesec priredili vsaj eno nosilno prireditev. Prav v tem času so na vrsti prireditve v zvezi s stoletnico slovenskega in kamniškega planinstva. Opravili bomo popis vseh aktivnosti, kijih lahko nudimo, izdali bomo katalog storitev in vodič po Kamniku. Vsak četrtek zvečer bomo predstavili po enega partnerja v turizmu.
Ko bomo imeli hotel, bomo lahko ponudili več. Za sedaj bomo izdali prospekt in serijo razglednic ter postavili turistične table. V programu imamo tudi igrišče za golf v Volčjem Potoku pri Repanšku. To je razvojni projekt, ki bi temu predelu veliko
pomenil. Pritegnili bi bistveno kakovostnejšo skupino turistov. Seveda bi primerna morala biti tudi ponudba.
Imamo še eno možnost, o kateri se bo treba odločiti, to je Vaseno s toplo vodo, kjer bi lahko razvijali zdraviliški turizem, ki je sedaj dovolj donosna panoga, investicije pa so še najmanj riskantne. Glavne možnosti kamniškega turizma so torej: kultura, Arboretum, golf in planinstvo.
— Kaj pa so zapreke, ob že omenjenih?
Moramo izboljšati kakovost dela ljudi, ki delujejo na področju turizma in gostinstva, z izobraževanjem dvigniti kakovost storitev. Sedaj se v glavnem razvija bifejski del te ponudbe, kar pa je premalo. Med boljšimi lahko omenimo Planinko, Mlakarja in Repanška.
Stari grad je s tega stališča lepo rešen, in se že kažejo rezultati v odličnem obisku. Sam mestni del bomo popestrili v glavnem s ponudbo na glavnem mestnem trgu, ki je namenjen prireditvam, stojnice, razen gostinskega dela, pa bodo stale na Šutni. Mali grad, če bo aktiviran, je glede gostinstva vprašljiv. Le-to bi povzročilo dodatne probleme, ostati bi moral zgolj kot kulturno - turistična znamenitost, kar pa je tudi moje osebno gledanje na njegovo namembnost.
B. REPE
Ob dnevu civilne zaščite
Jožetu Brlecu
— priznanje Veronika
Podpredsednik IS Dušan Žumer je pred dnevi podelil priznanje občinskega izvršnega sveta - Veronika Jožetu Brlecu, dolgoletnemu gasilskemu delavcu in dosedanjemu poveljniku občinske Gasilske zveze Kamnik za njegovo dolgoletno požrtvovalno delo na področju gasilstva.
Na isti slovesnosti so podelili tudi priznanja, ki so jih kamniške organizacije in posamezniki prejeli ob letošnjem dnevu civilne zaščite. Srebrni znak Republiškega štaba civilne zaščite sta prejela Jože Brleč mlajši in Jamarski klub Kamnik, plaketo Republiškega štaba civilne zaščite pa je prejela kamniška postaja Gorske reševalne službe na slovesnosti v Cankarjevem domu.
Dušan Žumer je izročil tudi zahvalo občinskega štaba civilne zaščite Francu Humarju iz Godiča. Vsem dobitnikom priznanj iskreno čestitamo!
F. S.
CATV sistem pod enim klobukom
Naša najvažnejša naloga je, da v vsaki krajevni skupnosti čimprej pridobimo lokacijsko dokumentacijo in na tej podlagi celotno gradnjo kabelskega omrežja tudi uskladimo s predpisi, so poudarili na seji gradbenega odbora za kabelsko TV omrežje, ki ga vodi Marjan Burja.
Precej živahna je bila razprava o tem, komu je dolžna krajevna skupnost Godič plačati prispevek za priključek na sistem. Mekinje so pričakovale, da bodo ta denar dobile one, ker so Godičani priključili svoj vod na mekinjskega. Mekinjci so zatrjevali, da potrebujejo denar za nove ojačevalnike. Končno so se le sporazumeli, da gre pri kabelskem TV omrežju za enoten sistem, priključen na
Glavno je, da so drva, za posledice pa nam ni mar!
To kar vidite, ni njiva, pripravljena za sajenje krompirja, pač pa je bila nekoč jasa z zeleno planinsko travo nad Jurijevo bajto, ki je sedaj Piknik center v Kamniški Bistrici. To so posledice nedavnega spravila drv iz bližnjega gozda, v katerem je GG odkazal posek nekemu zasebniku. Kaj bo k temu rekel Kozorog kot
gospodar tega območja? Če bi dodali še pogled na spodnjo jaso ob Bistrici, ki jo pomagajo »rahljati« tudi divji motoristi, lahko ugotovimo, da so jo vsi skupaj, tako Marjanu Jera-su, najemniku Piknik centra, kot obiskovalcem tega prijetnega kotička, lepo zagodli. .
F. S.
isto sprejemno postajo na Starem gradu. Zato je edino pravilno, da se denar zbira na enem mestu in da se iz tega denarja financira vzdrževanje sprejemne postaje, primarnih vodov in ojačevalnikov, vzdrževanje sekundarnih vodov in priključkov pa naj bi financirale krajevne skupnosti same. O podpisu pogodbe s strani KS Mekinje glede pristopa v skupni sistem bo seveda moral odločati še njihov svet krajevne skupnosti. Dogovorili so se tudi, da bodo v krajevnih skupnostih popisali vsa odjemna mesta, saj sedaj nimajo točnega podatka o tem. Ponekod so bili tudi primeri »divjega« priklapljanja brez ustreznega plačila. Vsaka krajevna skupnost bo odboru posredovala dogovorjeni znesek za vzdrževanje za vsak priključek, v KS pa bodo sami odločali, ali bodo tistim, ki ne bodo plačali, priključek tudi odvzeli.
Na seji odbora je bilo slišati tudi razloge, zakaj kljub zgrajenemu omrežju ni potrebne dokumentacije. Pravijo, če bi takrat čakali na ureditev vseh formalnosti in če ne bi delali na amaterski osnovi, Kamnik in okolica še danes ne bi imela CATV omrežja. Res je tudi, da je zakonodaja na tem področju še zelo pomanjkljiva oz. je praktično ni.
Zato je treba pozdraviti pripravljenost občinskih strokovnih služb, zlasti sekretariata za urejanje prostora in varstvo okolja, da krajevnim skupnostim pomaga pri premagovanju težav pri pridobivanju potrebnih papirjev.
Ob tem bo treba razčistiti tudi odnose s pošto, zlasti v primerih, ko je bil ob gradnji telefonskega omrežja vzporedno položen tudi CATV kabel, večinoma v ceveh, ki so jih financirali naročniki kabelskega omrežja. Končno pa smo tudi telefonsko omrežje v celoti financirali Kamničani in okoličani sami.
F. S.
S seje IS
Ugodna ocena pogodbe s Publicusom
Čeprav so nekatere stvari v pogodbi o poslovnem sodelovanju sklenjeni med IS, Komunalnim podjetjem Kamnik ter
podjetjem Publicus iz Ljubljane, na področju ravnanja z odpadki, še nekoliko nedorečene, je ZOP Ljubljana, ki je na pobudo IS po predhodnem sklepu občinske skupščine ocenil to pogodbo, zatrdil, da je dobra. Upoštevati je namreč treba, da je sedanja zakonodaja na tem področju pomanjkljiva in da koncesijski odnosi zakonsko še niso urejeni.
Ocenjevalci so mnenja, da pogodba omogoča izvajanje medsebojnih obveznosti in daje pravno varstvo vsem pogodbenim strankam. Predlagali pa so, naj Občina doreče razmerje do Komunalnega podjetja Kamnik in naj takoj po sprejetju zakona o javnih gospodarskih službah sprejme ustrezen akt tudi za dejavnost zbiranja in recikliranja odpadkov.
Izvršni svet je že določil delovno skupino, ki bo pripravila predlog aneksa k sedanji pogodbi. Z oceno pogodbe pa bo seznanil tudi občinsko skupščino, ki je tako oceno zahtevala.
Izvršni svet je sprejel osnutek stanovanjskega programa za leto 1993 in ga je predlagal v sprejem občinski skupščini. Prav tako bo občinska skupščina na predlog IS na prihodnji seji obravnavala osnutek odloka o omejitvi vsebnosti žvepla v kurivih, o čemer smo pisali že v prejšnji številki.
Po obravnavi gradiva o problematiki in razvojnih usmeritvah Rudnika kalcita Kamnik, ki ga je pripravilo to podjetje, je IS svet sprejel več sklepov, ki zadevajo ugotovitve o sedanjem stanju in prihodnjih postopkih pri sprejemanju prostorskih aktov na območju Stahovice. Sklenili so tudi sklicati sestanek predstavnikov vseh zainteresiranih za to območje, z namenom, da bi uskladili stališča glede prihodnje uporabe tega zelo občutljivega prostora. O tem bomo poročali posebej.
Se bomo pri ravnanju z odpadki pridružili Zasavju
Kamniški izvršni svet je zaenkrat odložil svojo odločitev o tem, ali se bo naša občina pridružila podpisu dogovora in pogodbe o izdelavi idejnega projekta in študije ravnanja z odpadki občinam zasavske regije, Litiji in Domžalam.
Omenjene občine, razen Domžal, so namreč tak dogovor že podpisale.
Koordinator projekta je občina Zagorje, predsednik njihovega izvršnega sveta Vlado Kojnik je članom kamniškega izvršnega sveta povedal, da so na podlagi natečaja za izdelavo projekta že izbrali neko avstrijsko firmo in da so tik pred podpisom pogodbe.
Po dogovoru naj bi ministrstvo za okolje in prostor zagotovilo 30% pogodbenega zneska z inozemskim partnerjem. Občina Kamnik pa bi prispevala okrog 1,6 milijona tolarjev. Glede na to, da je naša občina sedaj pri ravnanju z odpadki, sicer kratkoročno, vezana na Ljubljano, je bil IS mnenja, da je treba odločitev glede podpisa navedenega dogovora in pogodbe temeljito preučiti in se šele nato odločiti.
Razgrnitev predloga za spremembo zazidave Novega trga
Med KS novi trg, SGP Graditelj in IS je bil končno dosežen dogovor o novi programski usmeritvi zazidave v Novem trgu. Zato je izvršni svet sklenil razgrniti osnutek sprememb zazidalnega načrta za del območja B3 Novi trg. V bistvu gre za znižanje višine za eno nadstropje dveh stanovanjskih blokov ob zdravstvenem domu. V njiju pa bi vključili tudi poslovno-trgovsko dejavnost in zgradili garažni objekt.
komisijo za imenovanje ulic in naselij v občini Kamnik, ki jo bo v prihodnje vodil ing. Lado Holcar, je IS vključil tudi dr. Emilijami Cevca in dr. Mirka Juterška, oba znana umetnostna zgodovinarja in kamniška rojaka. Komisija naj bi čimprej pripravila predloge za eventualne spremembe v preimenovanju nekaterih kamniških ulic in trgov, tako da prebivalci kasneje ne bi imeli težav z zamenjavo osebnih dokumentov.
F. S.
Oglašujte v Kamniški občan
OjDravičah iz naslova brezposelnosti (IV.)
Šolanja je konec, kaj pa potem?
Marsikatera učena glavica, ki je zaključila šolanje, se znajde pred najtežjo, življenjsko preizkušnjo - kje udejaniti svoje znanje iz šolskih klopi. Kajti tovarne in ustanove se otepajo s presežki svojih delavcev, in niti v sanjah ne nameravajo sprejemati novih delavcev.
Res, da je samo iskrica, kar ponuja Zavod za zaposlovanje mladim, a včasih je tudi ta dovolj, da zaneti plamen, ki bo mladim svetil na poti iskanja trajne zaposlitve.
Kaj torej mladim ponuja družba?
Subvencioniranje pripravništva. Namenjeno je iskalcem prve zaposlitve od končane IV. do končane VII. stopnje strokovne izobrazbe, ki so prijavljeni na zavodu vsaj tri mesece.
Zato naj se mladi takoj po končanem študiju oglasijo na Zavodu za zaposlovanje kot iskalci prve zaposlitve. Vendar to ni edini korak, ki ga morajo storiti. Poiskati morajo tudi delodajalca (tovarno ali ustanovo), ki jih bo pripravljena sprejeti na pripravništvo. Malo je sicer možnosti, da jih bodo sprejeli takoj, veliko več pa je po treh mesecih, ko bodo izpolnjeni pogoji za subvencioniranje pripravništva s strani Zavoda za zaposlovanje. Kajti stroški delodajalca so za zaposlitev pripravnika v tem primeru bistveno nižji, saj zavod prispeva od 60% do 80% bruto zajamčenega OD za pripravnika in krije stroške prevoza. Zavod še posebej nagrajuje delodajalca, ki sprejme pripravnika v delovno razmerje za nedoločen čas (delovno razmerje pripravnika je praviloma za določen čas od 6 do 12 mesecev, odvisno od stopnje šolske izobrazbe) brez prekinitve, in sicer tako, da subvencionira sedem zajamčenih bruto osebnih dohodkov. Kaj torej mladim še zapisati ob koncu: Predvsem tudi to, da brezposelnost ni nekaj trajnega in neizhodnega. Da je to sicer velika življenjska preizkušnja, ki jo bodo z vztrajnostjo premagali. Kajti prihodnost je predvsem njihova.
IVANA SKAMEN
I
KAMNIŠKI OBČAN
pisma, odmevi, mnenja, stališča
25. MARCA 1993
Izkušnja zame in za vas
Bilo je 3. 2. 93 v eni od Zavarovalnic Triglav v Ljubljani. Čakal sem v vrsti na ureditev obveznega avtomobilskega zavarovanja. V sosednji vrsti, pri okencu, je uslužbenka pravkar izračunala stranki znesek za plačilo. Izračun je znašal nekaj prek 19.000 SIT. Stranka se je začudila, saj so ji nekje informativno naračunali okrog 11.000 SIT (mož je navedel natančno številko). Uslužbenka je še enkrat pognala računalnik, ki je tokrat res naračunal še nekaj manj, kot je navajala stranka. Vzrok napake je bil, po izjavi uslužbenke, računalnik, ki je programiran, in je zamenjal podatke o moči in kubaturi motorja avtomobila (!?).
Vse se je srečno končalo, sam pa sem pomislil, kolikokrat sem morebiti že tudi drago plačal podobno napako »računalnika«. Ko sem bil na vrsti, sem vljudno opozoril uslužbenko, naj popazi, da računalnik tudi pri meni ne bo kaj zamešal, kot je malo prej pri sosednjem okencu. Po njenem zagotovilu, da ne bo, sem bil seveda brezmejno pomirjen.
Čez nekaj dni naj bi mi poteklo kasko zavarovanje. Pod vtisom sveže izkušnje, pa tudi iz razloga, ker je zavarovalnica Slovenika ponujala svoje zavarovanje z mesečnimi obroki, odtegnjenimi od OD, sem se odločil, da se pred-
hodno pozanimam za ceno. Oglasil sem se pri Triglavu v Domžalah z njihovo preteklo polico, po kateri sem imel 30 odstotkov bonusa. Prosil sem jih za približen izračun zavarovalnine. Naredili so mi ga po neki paketni varianti, ki temeli na obveznem zavarovanju pri Triglavu in nei-zrabi le-tega v nekaj zadnjih letih. Na tej osnovi bi dobil takoj 50 odstotkov bonusa, dodatno pa še 10 odstotkov za paketno zavarovanje, kar je bilo konkurenčno — ugodneje kot pri Sloveniki.
Dne 10. februarja sem hotel pri Triglavu v Kamniku to zavarovanje udejaniti. Uslužbenki sem dal staro polico za podatke. Ker se naračunani znesek zdaleč ni približal izračunanemu v Domžalah, sem ji omenil informacijo iz Domžal. V prijaznem pojasnilu mi je rekla, da imajo navodila, naj obračunavajo stare kasko zavarovance po starem, torej z dodajanjem desetodstot-nega bonusa vsako leto (do limita 50%). Opozoril sem jo na nelogičnost in ji predlagal, da strgam zavarovalno polico (lansko) in nastopim kot nov zavarovanec. Tako sem tudi storil in prihranil kar precej tisočakov sebi, mogoče pa tudi komu od vas, dragi bralci.
ivo gašperič
Kaj pa obljube pred 6.12.1992?
Volitve so že zgodovina, volivce pa vedno bolj razjedajo vprašanja, ali so se odločili pravilno, ali so izvolili prave ljudi v parlament, kje in kdaj se bo ustavilo siromašenje njihovega standarda. Da to niso prazne slutnje, je mogoče ugotoviti ob dejstvu, da je vsak dan več protestov na postopke tako vlade kot parlamenta. Najbolj ostri so sindikati, kmetje, upokojenci. Slednji zaradi kratenja pravic, ki so jih pridobili z dolgotrajnim delom. Kmetje zradi razvrednotenja njihovega dela, kar potrjujejo analize odkupnih cen mleka, mesta itd. Sindikati izražajo zaenkrat predvsem svojo nemoč ob menedžer-skih strukturah in dejstvu, da sta jih vlada in parlament ogoljufala s socialnim paktom.
Predvolilni slogan vodilne partije je tako ostal še vedno enak: Ne levo ne desno, na bolje - ampak le za nekatere. Za delavce, kmete, upokojnece, študente pa: Ne levo ne desno, na .... Predsednik vlade ni več tako miren in sploh ne prepričljiv, saj ga izdajajo nemirne roke. Kot da bi z njimi lovil muhe, kar pa bodo slej ko prej morali storiti ogroženi volivci, če bodo hoteli preživeti ...
Dosti bolj »hladen« je predsednik skupščine H. Rigelnik, saj nas je v oddaji Žarišče 8. marca letos prepričeval, da pomeni biti poslanec delavec v največjem slovenskem podjetju in seveda tudi najdražjem. Samo po sebi je razumljivo, da morajo imeti za svoje delo, od rane zore do pozno v noč, tudi desetkrat višjo plačo in kup privilegijev, o katerih mi navadni smrtniki še razmišljati ne
Seveda mu gre verjeti, da svoje delo oporavlja vestno in po svojem najboljšem prepričanju. Toda težko je verjeti, da se prepričanje delavcev, kmetov, študentov, upokojencev in tudi ekonomistov, ki niso v vladi, kaj bistveno razlikujejo od prepričanja naših poslancev, kako narediti naše »podjetje« rentabilno. Zato relacija ljudstvo - oblast kar preveč spominja na enako izpred nekaj let.
Kakorkoli že, moramo jim verjeti, zaupati in jim omogočiti čim boljše in lažje delo. Vsaj tako nas je v že omenjeni oddaji prosil in prepričeval predsednik parlamenta.
Vsled dobrih namenov in poslušnosti g. Rigelniku, bi bilo po* trebno prisluhniti resnosti stanja v državi in našega poslanca g. Maksimiljana Lavrinca razbremeniti še ene odgovorne funcije - županstva. Če že ta funkcija ne prihaja v kolizijo z nobenim od »paragrafov«, pa se njegova preobremenjenost že kaže v začetnem, a nedokončanem delu. Kaj je s krvavškim biserom - vodovodom, onesnaževanjem doline Kamniške Bistrice, telefonijo v Kamniku, odtekanjem denarja v Komendo, sklicem predsednikov krajevnih skupnosti s področja Tuhinjske doline?!
Sam se seveda na preobreme-njost v državnem zboru ne more sklicevati. Razumeli ga bomo in podprli obenem če bo svojo funkcijo prepustil komu manj obremenjenemu.
FRANC SITAR, tajnik ; Narodnodemokratske strake;
v Kamniku
IZJAVA
Poslanci kamniške skupščine, člani SKD, SLS, SDSS in NDS, ki delujemo v okviru Nove parlamentarne koordinacije, podpiramo prizadevanja kmetov za pravično vzpostavitev njihovega ekonomskega položaja. Zahtevamo od vlade Republike Slovenije, da zagotovi kmetom pošteno plačilo za njihovo delo. Podpiramo jih v boju proti dumpinškemu uvozu kmetijskih pridelkov. Od vodstev naših strank, posebej še od vodstva SKD in SDSS kot vladnih strank, pa pričakujemo, da bodo zastavile ves svoj vpliv v korist kmečkih zahtev. Zahtevamo, da vlada preneha s sprenevedanjem, ki smo mu priča. Zavedamo se, da so napake, storjene v kmetijstvu, težko popravljive. Postale pa bodo nepopravljive, če vlada takoj ne sprejme ustreznih ukrepov za zaščito te temeljne nacionalne gospodarske panoge.
Poslanci Nove parlamentarne koordinacije Koordinatorka Marjeta Humar
Razmišljanje
Materinstvo - ta trenutek?
Nekoč sem o materinstvu (po svoje) že pisala.
Daje materinstvo vedno bilo in bo eno samo veliko hrepe~ nenje! ,•
Hrepenenje, ki sega v zgodnjo mladost in igro s punčko... Čeprav je punčka iz gume že zdavnaj izgubila sintetične kodre in bila brez ene reke usmiljenja vredna, je bila moja - punčka. Moja velika ljubezen.
Pisala sem o hrepenenju, ki sega v leta odraščanja. Takrat je hrepenenje in telo mladega dekleta hotelo prehiteti razum in zielost.
In pisala sem o hrepenenju, kije rastlo in zrastlo v veliko in silno srečo drobcenega bitja, ki je najprej rastlo v telesu in zrastlo v kričavo deklico, kije končno nasitila hrepenenje.
Koliko majhnih in velikih sreč se je z njo spočelo, koliko majhnih in velikih bolečin je z njo zaskelelo. Najprej z majhnim, rožnatim bitjem, ki se je privito k materinemu telesu, potem s punčko, ki je poskušala prve korake k materi. In nato z majhno damico, ki je kar naenkrat postala večja od svoje mame.
Čemu torej praznični spev materinstvu? Materinstvo samo po sebi je pomnik, vsak dan v leta?
Zakaj me opevanja praznika materinstva tako neprijetno spominja m to, da se vsi, ki materinstvo gledajo od strani, želijo oddolžiti za sivo zanimanje, s katerim ga spremljajo vse druge dni v letu.
Komu je mar materina žalost, ko otroku ne more kupiti najnujnejših stvari, da že zunanji videz izdaja njeno in njegovo revščino? Komu je mar njena stiska ob začetku vsakega šolskega leta ? Kdo razume njen trepet za usodo otroka, ko konča šolanje?
Komu so sploh mar vsi naši otroci, ki so plod opevanega materinstva?
Če že praznik mora biti, naj bo! A naj bodo vse velike besede namenjene sadovom materinstva - otrokom! Da bodo odtaMe led, ki oklepa nešteto materinskih src.
Ivaaa Skaraea
V šolo
s helikopterjem?
Za boljši zrak
Zaradi iz dneva v dan večje onesnaženosti zraka in okolja sem z zanimanjem prebrala povzetek razprave z okrogle mize S plinom do boljšega zraka, objavljen v zadnji številki Kamniškega občana.
Visoko cenim trud in napore strokovnjakov, ki se zavedajo ogroženosti človeka, živali in rastlin ter po svojih močeh in znanju skušajo omiliti posledice, ki jih onesnaženost okolja že kaže na živi in neživi naravi.
Največji onesnaževalci zraka so kurjava, promet in industrija. Vsi trije dejavniki so vpeti v naš vsakdanjik, saj smo od njih močno odvisni. Prav zato reševanje problema onesnaženosti zraka in okolja ne bo ne enostavno ne hitro.
Menim, da bodo večje ekološke probleme urejali ekologi in drugi strokovnjaki, vsak izmed nas pa bo moral po svoje prispevati k zmanjšanju onesnaženosti zraka in okolja.
Lepi sončni dnevi so nas zvabili v naravo, na izlet, sprehod, morda le do bližnjega parka ali domačega vrta. Vestni vrtičkarji spomladi najprej skrbno očistijo vrt in okolice svoje hiše in pri tem naberejo kopico odpadkov, ki jih premnogi izmed njih, žal, kar zakurijo. Zdi se mi, da pri tem prav nič ne razmišljajo, v kolikšni meri onesnažujejo zrak oblaki dima, ki se kaj hitro razširijo po soseski. V dneh, ko inverzija in brezveterje onemogočata naravno ventilacijo in čiščenje nižjih plasti zraka, je v gosto naseljenih nižinskih območjih tako početje zlasti neodgovorno.
Vsak vrtičkar gotovo pozna še druge načine odstranjevanja in shranjevanja odpadkov z vrta, kurjenje le-teh pa naj zmanjša na minimum ali ga celo opusti, saj bo tako tudi sam skrbel za čistejši zrak.
Lepo bo v manj zadimljenih, sončnih pomladanskih dneh na ulicah videvati otroke, starejše in bolne ljudi, ki so preko zime večkrat oboleli na dihalih, in so rehabilitacije - predvsem gibanja na svežem zraku nujno potrebni.
Pa še praktičen napotek - v čistejšem zraku bomo lažje izvedli prepotrebno spomladansko čiščenje in zračenje stanovanj.
DR. MARTINA BERNOT
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ZAZIDALNEGA NAČRTA OBMOČJA B8 ZGORNJE PEROVO
JAVNA OBRAVNAVA sprememb in dopolnitev urbanističnega akta bo v sredo, dne 21. 4.1993, ob 19.30 v prostorih občine Kamnik, sejna dvorana 9 - pritličje.
Obrazložitev:
Zaradi neugodne geološke strukture tal (plazovitost terena) bi bila gradnja stanovanjskih objektov v jugozahodnem delu območja zazidalnega otoka z oznako B8 Zgornje Perovo rizična in še celo kot taka pogojena z enormnimi finančnimi vlaganji v pripravljalna dela.
Glede na vsebino geoloških raziskav se v kontekstu sprememb oz. dopolnitev urbanističenga akta določa oblikovanje gradbenih parcel, lociranih južneje od prvotno določenih. Glede na tako spremenjeno lokacijo gradbenih parcel se jim določa ustrezno komunalno in infrastrukturno opremljenost stavbnega zemljišča.
Na obeh območjih se določa gradnja individualnega stanovanjskega objekta kot tudi oblikovanje novih funkcionalnih enot (zelene površine v individualni lasti), ki pridobijo znanega lastnika. Le-ti so jih dolžni upravljati na način oz. v skladu z osnovnim zazidalnim načrtom.
Določa se tudi delno spremenjeni potek trase kanalizacijskega omrežja (tekalna kanalizacija) glede na že zgrajeni kanalizacijski sistem v neposredni bližini (območje obrtno-proiz-vodne cone BM3 Zarja).
Preostali prostorski posegi v območju soseske B8 Zgornje Perovo niso predmet javno razgrnjenega prostorskega dokumenta.
ZAVOD ZA URBANISTIČNO NAČRTOVANJE
Pred seboj imam list papirja, pa ne vem, kako naj napišem, da bi vsaj malo zbodlo ljudi na vodilnih položajih. Vsak od njih se vozi v jeklenem konjičku po naših cestah, ki so bolj dirkalne steze kot pa ceste skozi naselja, kjer je omejitev hitrosti 60 km na uro.
Pa naj bo dovolj o tem, in naj začnem s tistim, kar že od lanskega septembra čakamo starši šoloobveznih otrok v naselju Vrhpo-lje, ki obiskujejo podružnico Ne vije. To so otroci od prvega do četrtega razreda. Do pred nedavnim smo imeli zaznamovan prehod za pešce, in to pred gasilskim domom, sedaj pa je tam tudi trgovina. Malo pred trgovino je bil označen prehod, omogočal je kolikor toliko varen prehod čez cesto. Zob časa je prehod zbrisal. Pri ponovnem obeleževanju sredine cestišča z belo črto, ki ločuje pasova, pa prehoda na tistem mestu niso obnovili, ali je bilo to pozabljeno namenoma, ne vemo.
A zlomka! Do danes, ko je mesec marec in pomlad pred vrati! prehoda še vedno ni! Obvestila sva novinarja CATV impulz, res ne pisno, ampak ustno, pa ni bilo nič narejeno. Tudi v šoli na sestanku je bil o tem govor; nekaj kimanj in odkimavanj, dlje pa
nismo prišli. Sprašujeva vas, ali bo spet smrtna žrtev ali invalidnost otroka naredila prehod čez cesto ali naj otroci iz tega naselja na drugo stran ceste hodijo s helikopterjem? Ko bo otrok podlegel poškodbam, pa bo vsak najbolj pameten z vprašanjem, kje so bili starši? Zakaj ni nihče ... in konča; naprej. Vsi vemo, kako se taka drama konča; napaka pa popravi v naslednjih dneh. Človeškega življenja, žal, ne more vrniti nihče.
Za konec pa še to: v neposredni bližini imamo gostilno Pod skalco. Tam že nekaj časa stoji znak z omejitvijo hitrosti 50 km na uro, znak, ki označuje prehod za pešce, in zebra na cestišču. Vse lepo in prav, toda komu je treba posvetiti več pozornosti, otrokom ali gostom iz gostilne?
V upanju, da bodo te vrstice kaj pomagale, da bomo dobili prehod čez cesto, vas lepo pozdravljava starša dveh šoloobveznih otrok. Prepričana pa sva, da se nama pridružujejo prav vsi starši in njihovi junaki, ki se sedaj še veselo vračajo iz šole ali iz drugih obveznosti.
MOJCA in ROMAN ŠTRAJHAR, Vrhpolje 65
Pogovor z Binetom Piršem iz Lok
Moraš biti optimist
Nekaj drobnih stvari za predstavitev
Moj osnovni poklic je radi-omehanik. Če gledam našo generacijo, ugotovim, da nismo imeli velikih želja. Že šolanje v Kamniku je bilo nekaj velikega. O fakulteti se niti ni razmišljalo. Iz moje generacije bi jih lahko pre-štel na prste ene roke. Bistvo je bilo priti do kruha.
Najprej sem delal pri Iskri. Bilo je zelo raznoliko. Prepotoval sem Jugoslavijo po dolgem in po-čea. Delo je bilo zelo zanimivo, a tudi naporno. Počasi se tega naješ. Ponudila se mi je prilika v Svilanitu, delovno mesto elek-trikarja. Tako sem tu že štiriindvajset let.
Tisto leto sem se tudi poročil. Ostal sem doma.
Delo v krajevni skupnosti
Nikdar nisem pomislil, da bi to delal. Šel sem na sestanek, ker je pač eden od hiše moral iti. Da sem kandidiral, me je pripravil Sovinškov ata. Z njim sva se zelo dobro razumela. Tako sem sprejel. A če bi takrat vedel, kaj me čaka, ko sem obljubil, da bom kandidiral, tega ne bi storil. Prvi problem je prišel še isto leto. Leta 1982 smo pričeli z vodovodom. To je bil ogromen zalogaj. A ko si enkrat v stvari, gre.
Prav pri delu v krajevni skupnosti sem se naučil, da velikih problemov ni. Je le velik kup majhnih. Ni mogoče storiti vsega naenkrat. Težavo je potrebno razdeliti na več manjšin problemov. Tako rešuješ drugega za drugim in stvar mora teči. Če ne greš postopoma, ni izhoda.
Vodovod je bil velika šola. Po svoje je bilo dobro, ker sem tako spoznal veliko ljudi, tako v občinskih kakor republiških strokovnih službah. Ti ljudje so bili na voljo za druga dela ali pa so pomagali najti prave poti in prave ljudi. Res pa je, da se je najbolje neposredno obračati na strokovnjake, ki stvari izvajajo. Čim manj je posrednikov, boljše je. Seveda moraš imeti do vseh dober odnos. Je pač tako, da moraš biti- realen. Ne moreš hvaliti in biti zadovoljen, samo dokler ti v vsem ustrežejo. Potrebno je razumeti, da nismo edini v občini. Dela v krajevni skupnosti je veliko. Trenutno je vse pripravljeno za nadaljevanje del pri javni razsvetljavi. Telefon ima vsak, kdor ga je želel. Cest nekaj je, vse pa še ni urejeno. Največji problem, ki ga vidim, in ga marsikdo tudi čuti, je kanalizacija. Pred nekaj
leti smo naredili idejni projekt, ki bi zajemal tudi Sela in Markovo. Kljub velikim denarjem bo potrebno v to ugrizniti, če ne bomo sami sebe zastrupili.
Razviti svet največ vlaga v varstvo okolja. Mi pa nimamo niti cest in še veliko osnovnih stvari. Ljudje moramo pritiskati na to. kar želimo, da bi se zadeva začela premikati. Ne smemo torej čakati s kanalizacijo petnajst let, naredili bi si preveliko škodo. Dobro bi bilo, če bi nam to uspelo prej, seveda da zaradi tega ne bi bili prikrajšani pri drugih, prav tako nujnih stvareh. Kako svoje delo povezujete z domom?
Družina se navadi, da me včasih ni. Včasih pride enostavno preveč stvari naenkrat. A to so bili le občasni »pretirani rukerji«. Vmes teče normalen ritem, ki se človek nanj navadi in mu nič ne jemlje.
Ob tem delu pojem pri dveh zborih, včasih pride še kakšna dodatna obveznost v službi. A mi ni nič v breme. Tudi ne pričakujem, da bom od tega, ne vem koliko zaslužil.
Sistem, ki se uvaja je po eni srani dober, po drugi pa vse gleda skozi denar. Če bi hoteli prehiteti nek razvoj, bi morali vzpodbuditi ljudi za dodatno delo. To je potrebno, ker smo glede na razvitost v zaostanku. Preprosto, ne moremo čakati na redne vire. Moramo narediti več, kot smo naredili. Tega ta sistem, ki vse gleda skozi denar, ne vzpodbuja. Davki urejajo veliko stvari, a se bojim, da imamo preveč dela pred seboj, da b^računali na denar, ki ga je vse manj.
Meni je v veselje, da imamo v kraju nove stvari. Če postavimo, namesto razdrapanc brvi, varen most, mi je v veselje, če sem pri tem vsaj toliko premaknil, kolikor je za nohtom črnega. Vsega ni moč plačati. Velikokrat so samo stroški, a veselje ostane. Čudovit občutek je bil, ko smo dokončali z deli na višini pri cerkvi. Tako delo prinaša odgovornost. Prav tako, ko je bil narejen vodovod. To, da se je nekaj dobro in srečno naredilo in je ljudem v pomoč in veselje, mi pomeni več od vsake nagrade ali značke. Vedno je najti ljudi, ki pomagajo z veseljem in dobro voljo. V stvareh moraš najti veselje. Vzamem si tudi čas za prijetno družbo in skupaj zapojemo, se poveselimo. Potrebno je biti optimist. TONE ŠUŠTAR
Čigava je Gorska reševalna služba?
Začetek leta je čas denarnih in delovnih obračunov, čas občnih zborov, izdelave programov in 'skanja virov sredstev ter čas razdeljevanja dotacij nevračljivih sredstev iz različnih proračunov.
Na občnem zboru GRS Kamnik smo govorili o marsičem, tudi 0 denarju in njegovih virih. Bili smo seznanjeni tudi z razmišlja-"jem nekaterih občinskih poslancev ob reševanju našega načrta sredstev za leto 1993. O njem 'udi mi razmišljamo, zato bi radi povedali, čigavi smo.
Naši? Vaši? Njihovi? Vseh nas •n vas? Vseh, ki hodimo v gore, naravo in nas ob vsakem času 'ahko doleti nesreča. Smo tudi 'istih, ki ne hodite v hribe, ker srno vsi, tudi gorski reševalci, vaši ljudje.
V organizirano službo smo se ustanovili pred osemdesetimi leti v Kranjski Gori, v Kamniku pa 'eta 1922 zaradi nekdanjih obiskovalcev gora in vas, ki tja gor hodite danes. Organizirali smo se torej zaradi vas in vseh, ki našo Pomoč potrebujejo, zaradi nas reševalcev pa le, da organizirano in strokovno opravljamo svoje prostovoljno poslanstvo. Torej nismo sami sebi namen. Čigavi smo bili nekoč, ni več pomembno, čigavi smo danes in čigavi bomo jutri, pa je.
Gorskim reševalcem je ena resnica popolnoma razumljiva. Kadar je v gorah nesreča, za nikogar od nas ni pomembno, čigavi smo, poberemo šila in kopita in odidemo s svojo vestjo opravljat dolžnost, za katero smo se sami prostovoljno odločili. Tedaj je ponesrečenec naša prva skrb in mi prepričani, čigavi smo. Vaši?
Ko prosimo za denarne podpo-
re, pa vsem, ki nam režejo kruh, ni čisto razumljivo, čigavi smo. To prav gotovo tudi ni razumljivo »namišljenim« bolnikom in neodgovornim planincem, ki izzovejo reševalno akcijo, nas po-
tegnejo za nos, potem pa brez moralne in materialne odgovornosti ostanejo anonimni in nekaznovani in sploh, moderno povedano, imajo se »ful fajn«, ko mi vso noč tavamo po snežnem
metežu, zato da se nam potem skesano opravičijo.
Preteklo leto smo reševali petnajstkrat in večkrat iskali pogrešane. Za reševanje smo porabili 1290 ur, za preventivo 1000 ur, za strokovno usposabljanje in kondicijo 2500 ur. To je 20 do 25 delovnih dni na aktivnega reševalca. Izrabljamo tudi dopuste. To malokdo ve.
Skromnost je lepa čednost. Že res, vendar je od pregovora lepa samo čednost, skromnost pa je le lepa beseda za potrpežljivost, ki ni nikoli nagrajena. Smo res preveč potrpežljivi, smo res prehitro zadovoljni z vsem, kar nam je dodeljeno? Kdo smo gorski reševalci? Smo poslušni, potrpežljivi in trpežni možje, ki imamo svoje dostojanstvo včasih skoraj preveč podrejeno morali gorskega reševalca, vajenega odrekanja. Koje nesreča, pozabimo nase, na svoje, na probleme, ki jih imamo v službi zaradi nenadnega zapuščanja delovnega mesta, in hitimo tja, kjer nas nekdo potrebuje. Kdor ni poklican v akcijo, je nejevoljen. Takšni smo.
V prošnjah za finančne pomoči že desetletja razvijamo moledo-vanjsko filozofijo, ki že meji na nedostojno prosjačenje upravičenega nadomestila stroškov, ne plačila reševalnega dela. Nas za reševanje nihče ne prosi, samo pokličejo nas mi gremo. Kako preprosto?! Rešujemo brezplačno in prostovoljno, in če hočemo to delo dobro opravljati, moramo početi še marsikaj, da smo kondi-cijsko in strokovno vedno sposobni reševati in premagovati tudi največje napore. Smo in moramo biti drugačni od drugih humanitarnih organizacij. Nesreče se dogajajo ob vsakem času, zato je naše delo nepredvidljivo. Največkrat potrebujemo več ur hoje z opremo na plečih, da pridemo
do kraja nesreče, do ponesrečenca, v temi, dežju, metežu in mrazu. Ko rešujemo, smo čisto sami, in razen nas samih nihče nima predstav, kako garaško in nevarno je to plemenito delo.
Preteklo leto je bilo takšnih reševanj precej.
Hladno jesensko noč smo ob eni uri ponoči, z vso opremo na hrbtih prišli na vrh Skute, 2532 m. V steni sta bila dva ponesrečenca. Časa za premislek in čakanje ni bilo. Petnajst reševalcev je kljub temi odšlo v steno in pričelo z reševalnimi manevri. Do dne smo ju rešili iz stene. Brez počitka smo garali že osem ur. Le z maksimalno kondicijo in tveganjem je mogoče vzdržati takšne napore, pa še vedno smo bili na vrhu Skute. Čakala nas je še dolga tura po brezpotju do Bistrice. Rešili smo dvoje življenj.
Nekoč drugič je lilo kot iz škafa. V zgodnjih večernih urah smo ponovno odšli proti Skuti. Ponesrečenec je ležal pod milim nebom. Reševali smo ga vso noč in do poznega dopoldneva. Neprestano je deževalo, in ko smo prišli v Kamniško Bistrico, smo imeli suha samo usta. Tem trem in še veliko drugim smo rešili življenje lansko leto. Helikopter nam je v veliko pomoč, vendar nam lahko pomaga samo v lepem vremenu in podnevi. Pri reševanju v gorah je reševalec še vedno prva in nenadomestljiva moč.
Brezplačno delati ni greh, je pa dejanje, ki se slabo obrestuje, in marsikdo težko razume resnico, da zastonj delo tudi nekaj stane in vrednotenje z njegovo
Sto let Planinskega društva Kamnik (IV.)
Narodno prebujanje in prvi pristopi v gore
V I jllhliani smn Ipta 1 R8? nrvi/1    nrw^minnin    ni    nrtcil    npmih'(i:i      ,    v.      .r        .,    », ,       drM*>v  T^i-    liihinn,..' Uric^haiif
V Ljubljani smo leta 1882 prvič dobili slovenskega župana. Poražen na volitvah za državni zbor se K. Dežman, nemško usmerjen odpadnik, s tem ni mogel pomiriti- Reorganiziral je ljubljansko Podružnico DOeAV, s pomočjo nemških privržencev nadelal pot skozi Kot na Triglav in 1. 1887 odprl novo zgrajeno Dežmanovo kočo na kraju, kjer stoji danes Staničeva koča. V slavnostnem govoru je izrekel besede, s katerimi je bila v živo zadeta slovenska narodna zavest: »IN TI, OCE TRIGLAV, ČUVAJ ? SVOJO ROKO NEMCE!« To le dalo neposreden povod za razmišljanje lastni organizaciji, dostopni vsem slovenskim planincem. Slovenski narod, dnevnik, je 6. avgusta 1887 zapisal: »Okoliščina, ki mora žaliti vsakega zavednega Slovenca, je pa nemščina, ki se vsled tega šopiri po naših krajih in prodira celo do zadnjega kota naše dežele in na najvišji vrh naših gora. Ni zadosti, da nam nemščino po svojem »Schulvereinu« silijo v šolo, oz-nanjujejo jo po najvišjih stenah naših gora. Zakaj bi enakopravnost tudi tu ne veljala? Ker velijo žrtvujeta za pota in koče v naših gorah, hvala vam! Svobodno uPravljajte in pišite nemški jezik tudi v naših gorah, ali spomnita se> da je svet, po katerem hodite, slovenski, da je vodnik, ki vas v°di, slovenskega rodu. Privošči-fe prostorček tudi slovenskemu Jeziku na domačih tleh!«
Te misli so globoko ganile Jakoba Aljaža, tedaj še župnika na Dobravi pri Kamni gorici. Še isti teden se je prvič povzpel na Triglav in začel razmišljati o načrtu, da zavaruje prodor-nemško mislečih ljudi v triglavsko pogorje. Kot član dunajskega turist kluba, jti je obljubil postaviti dvojezične kažipote, je začel z vso vnemo delati v korist slovenskega planinstva. Nemški DOeAV o kakšnih slovenskih napisih ni hotel niti slišati. Gorski vodnik Lovrenc Jelar je bil kaznovan z odvzemom vodniškega znaka, ker je Po »drugem« ukazu prebarval markacije sekcije Krain in kljub
opominom ni nosil nemškega vodniškega znaka. Enaka usoda je doletela 1. 1900 Miha Uršiča, gorskega vodnika iz Kamniške Bistrice. Tečaj za vodnike je opravil 30. 1. 1895 v Gradcu. To leto pa je bil 7. avgusta odprt Aljažev stolp vrh Triglava, ponos vsega slovenstva. Aljaž je svoje delo nadaljeval z vso zagnanostjo v Julijcih, podobno pa sta v Kam-niško-Savinjskih Alpah delovali dr. Johannes FRISCHAUF in Fran KOCBEK.
Ime Savinjske je uveljavil J. Frischauf, Kamniške pa dr. Os-car Gratzy. Ferdinand Seidl je to razlagal takole: »Ljubljančani hodimo v Kamniške, Celjani pa v Savinjske Alpe!«
Kakorkoli že, pristop v slovenske gore ni nikomur toliko prinesel kot odprtje kamniške proge, ki je stekla 29. 1. 1891. Dolina Kamniške Bistrice je postala izhodišče za vse ture v naših planinah. To je tudi klasična doba, saj sta Frischauf in Kocbek veliko pripomogla, da so bila nadelana nova pota, skozi Turski žleb, na Grintovec, Skuto, iz Luč in Robanovega kota na Ojstrico, čez Ravni na Mlinarsko sedlo, od slapa Rinke na Okrešelj in že prej gradnjo Frischaufove koče pod Kamniškim sedlom.
To je bila prva koča v naših gorah, postavljena že leta 1875. V zimi 1887/1888 je kočo odnesel plaz. O tem je poročal Slov. Narod, da neki Cirilov iz Kamnika govori samo o željah za postavitev nove koče, vendar naj to stori DOeAV, ne pa domače planinsko društvo. Ta želja se mu je izpolnila. Nemški DOeAV je postavil na zemljišču, last barona Zoisa, novo kočo, Cojzovo kočo na Kokrškem sedlu (1791 m), ki je šele leta 1919 prešla v last SPD. Novi Frischaufov dom pa je bil postavljen na planini Okrešelj (1380 m) z datumom odprtja 2. avgust 1908. Dve leti prej je bila dograjena koča na Jermano-vih vratih, Kamniškem sedlu (1884 m), njeno odprtje pa je bilo 12. avgusta 1906. Zgradila jo je prva podružnica SPD Planinsko
društvo Kamnik. Na Molički planini pod Ojstrico je bila zgrajena 1. 1894 prva Kocbekova koča, kasneje pa druga, Dom na Koroški (1808 m). Na Ravneh so Čehi zgradili pod Grintovcem svojo Češko kočo (1600 m) in jo slavnostno odprli 26. julija 1900. V Kamniški Bistrici je SP odprl 23. maja 1909 Bistriško kočo, pod Kamniškem sedlom pa je obstajal pastirski stan — Pri pastir-cih - v Klinu (1300 m). Na Veliki Planini je bila predelana in prenovljena Schmidingerjeva lovska koča v planinsko kočo (1558 m), zgrajeno leta 1912. Najkasneje pa je bila zgrajena koča na Krvavcu (1853 m) z datumom odprtja 6. julij 1925. Zadnjih dveh ni več. Druge, predelane, prenovljene pa imajo čast-ljivo starost, zgrajene so z naprej določenim ciljem. Ljudje vseh
slojev. Dr. Johannes Frischauf, profesor iz Gradca, Fran Kocbek, nadučitelj iz Gornjega Grada, Miha Kos, učitelj v Veleso-vem, kasneje na Homcu, planšar Tiue Zlatnar-Bos, graditelj gorskih potov Jože Ajdovec iz Bistrice pri Stahovici, Lovrenc Potočnik, gorski vodnik iz Kamniške Bistrice, Miha in Valentin Uršič, Pogačar Franc iz Stahovice in Janez Piskernik iz Logarske doline. Drugi, ki so ustanavljali prvo podružnico v Kamniku, pa zaslužijo posebno poglavje v zgodovini kamniškega planinskega društva, saj zdaj ugotavljamo, da je takratni kamniški župeh Josip Močnik napisal svojo »OKROŽNICO« v slovenskem jeziku, sto letnico tega dogodka pa praznujemo v samostojni slovenski dr-
žavi- A. S.
(se nadaljuje)
pravo ceno ni primerljivo.
Nikoli ne prosimo za plačilo našega dela, plačujemo ga sami z moralo in intuziazmom. Prosimo le za plačilo nadomestila materialnih stroškov. Za te namene potrebujemo denar, pripada nam in zaslužimo ga. Kdor misli drugače, ne pozna našega dela ali pa nas noče razumeti. Opravljamo veliko in odgovorno delo, namesto zdravstvenih delavcev, v krajih, ki zahtevajo specialno znanje in sposobnosti za reševanje in transport ponesrečencev. Delo opravimo brezplačno, medtem ko zdravstvena služba vse usluge zaračuna. Ta logika ni logična. Živimo v drugačnih, dražjih časih in stroškovno čistih računih.
Tudi gorski reševalni službi bo v prihodnje moral nekdo po sistemski rešitvi nadomestiti materialne in druge stroške po primerni stroškovni metodologiji.
Naše delo je bilo v letu 1992, glede na povprečni slovenski bruto mesečni dohodek, vredno okrog 1.800.000 Sit, ne da bi upoštevali stroške nakupa opreme, nadomestil in amortizacije. Hvaležno smo sprejeli 300.000 Sit, pomeni 8.000 Sit na enega reševalca. Več kot toliko smo za svojo aktivnost porabili iz lastne malhe.
Morali smo nekaj povedati o sebi, in ker smo, bomo tudi v prihodnje vsakega od vas varno prinesli v dolino, če bo potrebno. Vedite, zaradi svoje morale in cenjenosti največje človeške vrednote - ŽIVLJENJA?
C. Grilje
Najvišje planinsko priznanje Slavku Rajhu
29. februarja je Slavko Rajh prejel v Ljubljani najvišje planinsko priznanje Svečano listino Planinske zveze Slovenije. To listino je PZS prvič podelila ob 100-letnici ustanovitve Slovenskega planinskega društva najbolj zaslužnim planinskim delavcem. Podeljenih je bilo deset takih priznanj.
Slavko Rajh je predsednik Planinskega društva Kamnik od 1975. leta dalje. Priznanje je prejel za dolgoletno delo v planinski organizaciji. V tem obdobju je Planinsko društvo doseglo zelo ugodne rezultate. Obnovljeni in sodobneje urejeni sta bili obe planinski koči, na Kamniškem in Kokrškem sedlu, prenovljeni so bile tovorne žičnice in društveni prostori, število članstva se je povzpelo na 3000. Delo vseh odsekov društva je na zavidljivi ravni. Vsi našteti in drugi uspehi so plod prizadevanja planincev in prejemnika planinskega priznanja. Opravljenega je bilo ogromno prostovoljnega dela, zato so Kamniški planinci soglasni, da je Svečana listina prišla v prave roke. Slavko Rajh je član PD Kamnik vse od 1945. leta. Vse skozi aktivno sodeluje pri vseh planinskih akcijah, pa kljub temu meni, da so si to priznanje zaslužili predvsem vsi delovni kamniški planinci in da je namenjeno predvsem njim.
Planinski sodelavci mu iskreno čestitajo in želijo, da bi še dolgo in uspešno deloval v planinski organizaciji.
STANE SIMČ1Č
Josip Močnik (1846-1913), lekarnar in kamniški župan, prvi predsednik podružnice Planinskega društva Kamnik, ustanovljenega I. 1893.
JEANS CLUB PALMAS
Steletova 25, Kamnik
(nasproti SKG) UGODNA PONUDBA: .
- SEMIŠ ČEVLJI - MEDVEDKI (od št. 28 do 45)
- kavbojke: REPLAY, DIESEL, UNICO, CARRERA, CASUCCI, LEVIŠ, HYPER, KEVVIS, POVVER STATION itd.
- DŽINS JAKNE, BOMBAŽNE MAJICE Z DOLGIMI ROKAVI, KARIRASTE SRAJCE, SVILENE IN BOMBAŽNE TRENIRKE, PAJKICE...
- OTROŠKE KAVBOJKE ZA 800 SIT.
- majice s kratkimi rokavi Nakup možen na.2 čeka.
Odprto od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8.30 do 12.30.
KAMNIŠKI OBČAN
kultura
25. MARCA 1993
Izobraževanje odraslih
Nikoli ni prepozno
Veliko ljudi ima pomanjkljivo izobrazbi) glede na delo, ki ga opravljajo, drugi imajo primerno izobrazbo, a bi radi delali kaj boljšega ali celo spremenili poklic, delovno mesto. Tretji bi radi napredovali na svojem delovnem mestu. Vsi ti imajo enako težnje, pomoč pa jim bo nudila andragogija - izobraževanje odraslih.
Kaj je andragogija, je najbolje povedala ravnateljica Srednje ekonomske in naravoslovne šole v Kamniku profesorica Vanda Rebolj, ki je tudi sama priznan strokovnjak s tega področja, tako doma kot tudi v tujini. Izobraževanje odraslih je tisti izobraževalni proces, ko se neka oseba prične dodatno izobraževati po zaključenem rednem šolskem procesu, ne glede na leta. Tako se lahko izobraževanje odraslih prične že po petnajstem letu. Prav tako pa lahko traja redni proces izobraževanja vse tja do končane visoke šole in pomeni tudi pri petindvajsetem letu še vedno reden šolski proces izobraževanja.
— Kako je organizirano izobraževanje odraslih v občini Kamnik?
V večini primerov, ki jih poznamo iz drugih krajev, poteka izobraževanje odraslih prek ljudskih univerz, to je nekdanjih delavskih univerz. V Kamniku pa imamo organizirano prek srednješolskega centra in je njena organizacijska enota.
Pri tem ločimo takšno izobraževanje po namenu v izobraževanje odraslih za pridobitev izobrazbe in funkcionalno izobraževanje za prekvalifikacijo.
Danes je vse več delavcev, ki so izgubili delo ali pa jim to grozi, mnogi želijo dokončati pomanjkljivo izobraževanje ali pa si pridobiti nove kvalifikacije. Med šolskimi programi imamo poslo-vodski tečaj, ki pomeni nadaljevanje trgovske šole. Med programi imamo tudi program prodajalec in komercialno - poslovodski tehnik.
Namen osnovne šole za odrasle je zaključek zamujenega obveznega osemletnega šolanja. Pouk raznih jezikov sodi med tiste vrste izobraževanja, ki ga mnogi potrebujejo, ko se potegujejo za boljša ali nova delovna mesta, kjer je takšno znanje pogoj. Tu so še funkcionalni tečaji, kjer slušatelji pridobijo funkcionalna znanja, to so tečaji krojenja, šivanja, tečaj poslovnega knjigovodstva, računalništva, tečaj higienskega minimuma in drugi.
To je naš železni repertoar. Poteka različno - v obliki oddel-
kov za ekonomske tehnike in prodajalce ter v obliki vodenja samoizobraževanja.
- Kako se prihodnji slušatelj odloči za šolanje?
Oseba pride s končano ali nedokončano izobrazbo, mi potem svetujemo in ugotovimo, kaj mora napraviti in kako bo potekalo izobraževanje. Nato sledi individualno delo prek seminarjev in literature, predvsem pa so pomembni izpiti.
- Koliko slušateljev gre letno skozi vaš center?
Imamo zelo pisano starostno strukturo, številka pa se vrti okoli 200 do 250 na leto po raznih programih. Od tega odpade na jezikovne tečaje 60 do 70, tečaj za šivilje 30 do 90, higienski minimum 40 do 60, računalniški tečaj okoli 40. Na poslovodskem tečaju imamo sedaj 12 slušateljev, na programu prodajalec - ekonomski tehnik pa 112.
Kako delujete v novih razmerah?
Po ukinitvi usmerjenega izobraževanja smo razmišljali o spremembi delovanja centra. Šlo je za izbiro med nekaj možnostmi: pustiti, odklopiti ali spri-vatizirati. Odločili smo se za nadaljevanje v podobni obliki, kot smo jo imeli doslej. Izobraževanje odraslih deluje tudi v interesu šole. Enota sega tudi na področje sosednjih občin, tako delujemo tudi pri Ljudski univerzi v Žalcu in v Domžalah. S tem pa hkrati krepimo tudi materialno osnovo šole.
Žal je v okolju, v katerem delujemo, premalo odziva na našo dejavnost, edini odziv je v Zavodu za zaposlovanje, ki se povezuje z nami pri svojih potrebah. Do drugih povezav še ni prišlo, enota pa živi dalje in čaka na daljni razcvet.
V Sloveniji sedaj na novo raste sistem izobraževanja odraslih. Prihodnja mreža centrov, ki jih bo podpirala država z zakonom, (ki ga še nimamo), bo pomenila napredek na tem področju in se bo opirala na izkušnje iz tujine. Napredek bo tudi na področju hierarhije in pridobljenih certifikatov. Tudi sama sem vključena v delo na tem področju. Ko bo država pognala sistem, bo Kamnik imel svoj center, ki se bo opiral na kakovost in tradicijo.
Tako bomo izvajali več segmentov izobraževanja odraslih:
- izobraževanje že zaposlenih
- pomoč pri prekvalifikacijah, dopolnjevanjih izobrazbe nezaposlenih ali tistih, ki jim to preti
- izobraževanje za potrebe malih podjetij
Na področju malih podjetij se
Slikarski akti Franca Vozla
V razstavišču Veronika v Kamniku je razstavljal konec februarja in v začetku marca akademski slikar FRANC VOZEL iz Kranja.
Slikar Franc Vozel sodi med slikarje, ki so končali redni in postdiplomski študij v začetku osemdesetih let na ljubljanski Akademiji pri prof. Janezu Berniku, kar ni ostalo brez vpliva v njegovem slikarstvu. Vozlovo vseskozi razpoznavno figurativno slikarstvo je vezano pravzaprav na eno samo temo, to je človeško figuro, prepoznavno kot moški akt. Vozlova platna velikega ali večjega formata so pravzaprav študije »velikega akta« (telo v naravni velikosti) v neštevilnih in neobičajnih pozah in variantah krotovičenja in prepletanja človeških teles v zamaknjenosti ali v gibanju. Včasih so to prave anatomske študije človeškega telesa, ki kažejo na avtorjevo veliko risarsko in slikarsko znanje ter poznavanje človeške anatomije; drugič so ti akti vse bolj skicozni, podani bolj kot metafore človekove minljivosti. So tudi dokaz solidnega likovnega znanja, ki ga je v sedemdesetih letih dala študentom Akademija za likovno umetnost v Ljubljani. Slike Franca Vozla so podane z izrazito slikarsko potezo, ki je tu in tam oplemenitena z grafizmi anatomske risbe in včasih s kolažnimi vložki.
Človeška telesa, ki jim je odvzeta vsakršna individualnost in identiteta, slikana v rdeče-rjavih tonih na nevtralno-zelenkastih ozadjih (komplementarni barvni odnosi), nam v svoji razgaljenosti z nemo govorico pripovedujejo o naši minljivosti, začasnosti in občečloveški bedi. (Vsi smo mrliči na dopustu!). V Vozlovih slikah človek ni »središče sveta« in »krona stvarstva«, temveč bedna kreatura: enkrat grozljiva v svoji nemoči, drugič groteskna v minljivi lepoti telesne skladnosti.
Vseskakor je slikarstvo Franca Vozla pretresljiva izpoved sodobnega človeka, razpetega med silnice, ki obvladujejo naš svet.
DUŠAN LIPOVEC
je razcvet že začel, potrebujejo pa izobraževanje pred ustanovitvijo, in tudi vmes, med delovanjem.
Imamo ekonomsko šolo za mladino, imamo opremo, prostore in znanje. S tem lahko uspešno pokrivamo potrebe po kadrih, ki jih imajo banke, zavarovalnice, turizem, malo gospodarstvo in druge panoge.
— Kaj imate še v programu?
Že letos smo ponudili program za vodenje poslovnih knjig, za prodajalce program tehnik prodaje. V načrtu pa imamo še: komuniciranje na področju poslovanja, eno najbolj aktualnih tem, to je področje estetike, urejanja prostorov poslovnega in delovnega procesa. Ponudbo smo že dali, odziv okolice je še šibak.
Naslednji problem nastaja v tem, ker bo na šoli za mladino omejen vpis. Za kakšne tri oddelke mladih bo viška. Nekateri se bodo vključili drugam, več fantov v Domžale, med dekleti pa jih bo dosti ostalo. Tako se bodo v izobraževanje vključile tudi nekatere privatne izobraževalne ustanove. V tem mi ne vidimo konkurence, ampak nov kvalitetni premik na tem področju. Ustanovil so že šolo za šivilje v Kamniku, v Tuhinjski dolini pa šolo za kmečke gospodinje, kar bo zelo pomembno pri krepitvi kmečkega turizma.
— Je vaš oddelek šole za odrasle v boljšem ali slabšem položaj glede na podobne ustanove?
Naša šola nima problemov, s katerimi se srečujejo ljudske univerze. Kader je iz šole, nihče ni stalno zaposlen. Pouk poteka v prostorih šole, zato nimamo tehničnih problemov, izhodišče je dobro. Lahko se zelo hitro razvijamo naprej z verifikacijo programov.
Med občani je veliko interesa, žal pa ni institucionalnega, kar velja tudi za področje financiranja. Država financira samo osnovno šolo za odrasle.
V razvitem svetu take oblike šolanja države zelo podpirajo, v prihodnje bo tudi v Sloveniji prišlo do sprememb. Sistem je sedaj v fazi tez, zatem bodo šli predlogi v diskurz, končno bo država prevzela s certifikati in podeljevanjem koncesij kontrolo.
Sedaj so veliki premiki, tako na področju države kot na področju občine. Dobro je, da vemo, kaj imamo in kaj lahko ponudimo. Vsekakor pa bi bilo potrebno dobiti kakšne impulse tudi iz okolja samega, ki bi moralo vedeti, kaj potrebuje na področju izobraževanja.
B. REPE
PUBLICUS, d.o.o., Ljubljana
Obveščamo, da bomo smeti in odpadke, namesto v ponedejek, 12. aprila, odvažali v torek, 13. aprila.
Kakršnokoli delo sprejme mlajša upokojenka (doma ali pri vas). Naslov je v uredništvu Kamniškega občana.
Dopisujte v Kamniški občan
Z najlepšimi željami in zahvalo je slavljenca VIKTORJA MIHELČIČA nagovoril predsednik skupščine občine Kamnik MAKS LAVRINC.
Slavnostni koncert
80 let Viktorja Mihelčiča
V petek, 12. marca, zvečer je bil v avli SEN-ŠRM slovesen glasbeni večer, ki so ga svojemu zborovodji, skladatelju, glasbenemu pedagogu in organistu Viktorju Mihelčiču ob njegovi 80-letnici poklonili pevci njegovih nekdanjih zborov na Kamniškem.
Nastopili so MoPZ DKD Solidarnost pod vodstvom Ivice Ropaš, ZePZ Solidarnost pod vodstvom Olge Štele in MePZ Titan pod vodstvom Ane Štele, ki so bili z Zvezo kulturnih organizacij Kamnik pobudniki in organizatorji pevskega večera. K sodelovanju pa so povabili še otroški pevski zbor OŠ Frana Albrehta, MoPZ SDP Vinko Poljanec iz Škocjana na Koroškem, ter kot presenečenje, nekdanje pevke imenitnega, nepozabnega ženskega pevskega zbora Solidarnost.
Da je ostal gospod Mihelčič prek pesmi trajno zapisan v srcih in spominu Kamničanov, so dokazali številni poslušalci, ki so se z vseh vetrov zgrnili v šolsko avlo, tudi iz Domžal, Ljubljane in drugih krajev, ter domači zbori, ki so za svoj program izbrali izključno le njegove skladbe in priredbe.
Koncert so začeli pevci otroškega zbora OŠ Frana Albrehta z zborovodkinjo Marinko Apar-nik in tako izpostavili troje temeljnih slavljenče-
vih dejavnosti: zborovodsko, skladateljsko in pedagoško poklicanost.
Navdušili so tudi koroški pevci iz Škocjana, ki že dolga leta prijateljujejo s pevci Solidarnosti. Pod vodstvom Franca Starca so zapeli troje nostalgičnih ljudskih pesmi.
Večer je imenitno vodil in povezoval posamezne pevske nastope Tone Ftičar, kije ob tem tudi nazorno predstavil slavljenčevo ustvarjalno in življenjsko pot.
Posebno presenečenje so zborovodji in poslušalcem pripravile nekdanje pevke ŽePZ Solidarnost, ki so pod dirigentsko izkušeno roko spet zbrano povezovale svoje pevske strune; marsikateri spomin se je utrnil ob tem.
Sicer pa je bil ves večer v znamenju izrazov priznanj, zahval in čestitk ter dobrih želja. V imenu poslušalcev so jih izrekli predsednik občinske skupščine Maks Lavrinc, zborovodje, predstavniki zborov. Glasbene šole... Šopki, cvetje, stiski rok in kot posebna zahvala umetnikov doprsni kip, delo kamniškega kiparja Miha Kača.
Večer so sklenili vsi odrasli zbori z umetnikovo ponarodelo pesmijo DOMOVINA NAŠA JE SVOBODNA ...
TINA ROMŠAK
Gledališki abonma
Samorog Gregorja Strniše
Letošnji abonma v šolski Drami vključuje tudi Strniševo dramo Samorog, ki si jo je večina abonentov že ogledala.
V glavnih vlogah so nastopali znani igralci: Boris Cavazza kot Dizma (špilman in tat), Zvone Hribar kot Wolf (najemniški vojak in ropar), Silva Čušin kot Margarita (čista devica), Saša Pavček kot Uršula (njena blazna sestra dvojčica), Brane Grubar v vlogi Zvezdogleda (starec in pijanec), Bojan Emeršič kot Pin-cus (krčmar in krivoprisežnik), Ivo Ban kot Bertram (krvavi sodnik) in Andrej Nahtigal v vlogi rablja.
Samorog, ki je glavna tema istoimenske drame, je legenda (nedvoumno indijskega izvora), ki nastopa kot simbol čistega razuma, modrosti, inteligence; veličastnosti, moči; agresivnosti, divjosti, neustrašnosti, poguma, moške aktivnosti, hitrosti; plemenitosti, kreposti, idealizirane spolnosti; miru, samote, samostanskega življenja; smrti; čistosti, devištva; ženske pasivnosti in miline.
Samorog je opisan kot žival, podobna divjemu indijskemu oslu - velikosti konja, bele dlake, z rdečo glavo, modrimi očmi, kozjo brado in enim samim rogom sredi čela. Ujeti ga je mogoče le, če ga premami čista devica ali zelo lepo dekle in položi glavo v njeno naročje.
Zgodba se dogaja v obleganem mestu (svet v malem ali mikro-model sveta), kjer živita enojajčni dvojčici Uršula in Margarita. Okno Margaritine sobe, na katerem je barvasta podoba samoroga, je izdelal Dizma, ki se z Wol-fom nenadoma pojavi v mestu. Pripravljata rop v hiši, kjer živita
dvojčici. Ko se Dizma in Uršula srečata na travniku, ga Uršula kljub njegovi preobleki prepozna. Uršula je zaljubljena v Diz-mo, on pa enako čuti do njene sestre. Pincus izve za namene Wolfa in Dizme ter ju izda sodniku Bertramu. Zločincema pustijo uresničiti namene - vendar ne do konca — ter ju ujamejo ravno, ko razbijeta okno s samorogovo podobo. Špilmana poleg poskusa tatvine obtožijo tudi nečistih namer z Margarito, njo pa čarovništva. Vendar je slednje le zvijača sodnika Bertrama, da bi dobil Margarito, kot je dobil že tudi druga mlada dekleta (tudi njeno mater). Med zaslišanjem ji izpove ljubezen, a se ga Margarita
sprva brani. Dizmi rabelj zaradi tatvine odseka roko v zapestju. Po Margaritini pomilostitvi sodnik obsodi Uršulo — deloma zaradi ljubezni do Margarite, deloma pa zato, ker je Margarita »krivdo« zvalila na sestro. Uršula čaka v ječi, da jo bodo obglavili, Margarita in Bertram pa se pripravljata na poroko.
Drama se konča s tem, da Uršula nastopi že kot svetnica (Str-niševa Uršula ima svojo vzornico v sveti Uršuli, ki je bila ustreljena, ker ni marala moža in je hotela ostati devica), Margarita pa zblazni.
Brigita Crljenič in Špela Likar, novinarski krožek SENSRM
V kavarni Veronika v Kamniku od 12. marca razstavlja akvarele in gvaše akademski slikar Dušan Lipovec. Ob odprtju razstave je avtorja in nejgova dela predstavil prof. dr. Mirko Juteršek. Program je vodil in v njem sodeloval Iztok Čebašek. Za prijeten večer je poskrbela tudi pevka Irena Vidic.
VERA MEJAČ
Pogovor z dekanom Viktorijanom Demšarjem
Trpka povojna leta v Komendi (VII.)
Ali je že kdo pred vami raziskoval življenje in dela Petra Pavla Glavarja?
Veliko se je z njim ukvarjal •noj duhovniški prednik v Komendi župnik Janez Zabukovec. On je o njem zapisoval glavne informativne podatke, jaz pa sem se ga lotil z drugačne strani. Skušal sem opozoriti na to, koliko je Glavar dobrega naredil za slovenski narod, preprostega človeka tedanjega časa, kakšen mož je pravzaprav bil. To sem razbiral zlasti iz njegovih pisem, prav tako pa tudi iz njegovih stikov z ljudmi. Videl sem tudi, kako je z ustanovitvijo bolnišnice v Ko-
mendi poskrbel za ostarele in bolne ljudi. Pri njem sem spoznaval veliko vlogo slovenskega duhovnika v preteklosti na cerkvenem in drugih področjih. Tedaj so govorili o mračni vlogi Cerkve v preteklosti, srednji vek pa prikazovali kot neko zatohlo dobo. Ravno Glavar pa dokazuje pravo vrednost in podobo slovenskega dušnega pastirja.
O Glavarju so pred mano pisali že drugi raziskovalci njegovega živjenja. V prvi polovici 19. stoletja so zgodovinarji že omenjali nekatere posebnosti iz njegovega življenja in delovanja. Eden od njih je bil duhovnik in zgodovinar Ivan Vrhovnik (1854-1935).
Glavarjev špital
Najbolj natančen od vseh raziskovalcev pa je bil župnik Zabukovec. Njegovi zapisi so ohranjeni v komendskem župnijskem arhivu. Janez Zabukovec se je pri pisanju o Glavarju posluževal gradiva in dokumentov v omenjenem arhivu. Raziskal, ugotovil in zabeležil je že marsikaj pomembnega. Nekaj stvari pa je le zaznamoval, nakazal. Kar zadeva Glavarjevo očetovstvo, si ni upal povedati resnice. Če bi to storil, bi naletel na hude proteste iz cerkvenih krogov in Cerkev tega gotovo ne bi priznala za zgodovinsko resnico. Prišla pa je doba, ko ni imelo več smisla tajiti, da je Glavarjev oče komendator baron Peter Jakob Testaferrata.
O Komendi pa verjetno tudi o Petru Pavlu Glavarju je marsikaj napisal tudi domačin, veletr-govec, zbiralec narodnega blaga in utnetnostnozgodovinskih dragocenosti Andrej Mejač. Vprašanje pa je, koliko se je od teh zapiskov ohranilo, saj je bila Me-jačevina med drugo svetovno vojno požgana, še prej pa izropa-na. Drugače pa se je zelo zanimal za krajevno zgodovino, svoje podatke pa je gradil tudi na objavljenih člankih v Mitt. d. hist. Ver. f. Krain (Sporočilih zgodovinskega društva za Kranjsko).
Sem sem se pri študiju in pisanju o Petru Pavlu Glavarju opiral na župnijski in beneficijski arhiv. Kar zadeva podatke, povezane z dopisovanjem in sodelovanjem Petra Pavla Glavarja z goriškim nadškofom Karlom Mihaelom Attemsom, sem prosil za pomoč nadškofijski ordinariat v Gorici. Ustregli so mi. V povojnih letih ni bilo misliti na vstop in črpanje podatkov iz civilnih arhivov. Petra Pavla Glavarja sem začel temeljiteje preučevati in o njem
objavljati okrog leta 1950, nato pa to svoje delov dopolnjeval, dokler so mi moči to dovoljevale.
Kaj bi bilo treba še preštudirati, pa vi niste utegnili?
Odnos po smrti Petra Pavla Glavarja med Glavarjevim posi-novljencem in beneficiatom Jožefom Tomljem (Tomellijem) in novomeškim proštom Martinom Jabačinom, ki jima je zaupal izvajanje svoje oporoke, napisane 21. januarja 1784. Zaupnikoma daje posebna navodila in pooblastila, da bi bila zagotovljena potrebna denarna sredstva za gradnjo in vzdrževanje bolnišnice (Glavarjevega špitala) ter stalnega zdravnika v Komendi. Bolnišnica je bila namenjena revnim bolnikom komendske fare in lan-špreškim podložnikom. Sicer pa P. P. Glavar to sam najlepše pravi v svoji oporoki: »Jaz, P. P. Glavar, svetni duhovnik in lastnik gospoščine Lanšprež, po resnem premisleku, da ni nič bolj gotovega od smrti, pa tudi nič bolj negotovega kot čas smrti, zavedajoč se oslabelosti svojega telesa in pri polni zavesti in da ne bi po mojem časnem odhodu nastali morebitni spori glede moje imovine sem dobro razmislil in določil«,... da so glavni in popolni dediči njegovega premoženja revni in onemogli bolniki brez razlike stanu iz komendske fare na Gorenjskem in izmed podložnikov lanšpreške graščine - pred vsemi drugimi.
Ti bolniki naj se iz celotnega premoženja lanšpreške graščine, ki naj se proda, oskrbujejo z vsem, kar bolnik potrebuje. Sezida naj se potrebna zgradba v Komendi sv. Petra na Gor., »kjer sem« - tako pravi dobesedno - »večino svojega premoženja s svojo prizadevno dejavnostjo in trudom kot začasni upravitelj imenovane Komende tudi pridobil.«
Treba bi bilo podrobno preučiti, kako je na to Glavarjevo odločitev gledala tedanja deželna zakonodaja in kako se je reševala ta poslednja volja Petra Pavla Glavarja.
(se nadaljuje) JOŽE PAVLIC
I«
Spomini na »Liro« iz tridesetih let (VI.)
In ker se po tolikih, skoro že šestdesetih letih mojega petja pri Uri kaj slabo spominjam programa, ki smo ga leta 1936 imeli na sporedu, bom svoje videnje takratnih koncertov primerjal s programom, ki ga je Lira predstavila ob svojem 110-letnem jubileju, kajti kar nekaj je bilo tudi takšnih skladb, ki smo jih peli že v tistih davnih letih. To je nedvomno dokaz visoke kvalitetne vrednosti slovenske vokalne ustvarjalnosti, saj množica skladb tiste dobe po tolikih desetletjih ni prav nič zgubila, ne na lepoti besedila ne na kompozicijski vrednosti. Mnogo teh je še dandanes v »železnem repertoar-lu« slovenskih zborov, in marsikatera med njimi še vedno predstavlja trd oreh, seveda le, če je korektno predstavljena. To niso "muhe enodnevnice« in jih ne 8re niti od daleč vzporejati 2 množico sedanjih popevk in podobnih »ljudskih viž«, ki se iz dneva v dan znova in znova pora-lajo in ki primerno »ljudsko« oblečene ob spremljavi zabavnih ansamblov ali pa tudi večjih »big bendov« koristno zabavajo zbrane množice. Le nekaj časa, komaj leto ali kvečjemu dve so aktualne in zanimive, in je le malo-kateri usojeno, da preživi kako desetletje.
O slovenski narodni pesmi se le nedavno tega v okviru svojih komentarjev na TVS razgovoril 'n tudi »razhudil« Jože Hudeček. Kaže že tako, in praksa nekaj let nazaj nam tudi nakazuje verjetnost, da bo slovenska ljudska pesem kaj kmalu zašla v pozabo in da bo ostala ohranjena le še V programih slovenskih zborov, je dejal in ob tem s sarkazmom
napovedal verjetnost, da se bo (namreč slovenska ljudska pesem) umaknila v rezervat naših zborov, predvsem tistih s podeželja.
Mož ima mogoče celo prav, kajti nedvomno je res, da jo tisti, ki bi jo morali negovati in spoštovati, vse manj poznajo in da jo vse pogosteje nadomeščajo z raznimi popevkami enodnevnicami celo neslovenskega izvora. Že med mladimi skoraj da ni več slišati naše ljudske pesmi, saj celo naše mamice, ki so v prejšnjih desetletjih in stoletjih ob zibki prepevale te pesmi in jih tudi prenašale na mladi rod, tega ne počno več.
Verjetno je to res tragika novega časa, posledica nekritičnega prevzemanja, lahko bi rekel celo oponašanja vsega tega, kar je tuje, kar pa se kaže kot najbolj modem hit, ki ga sodobni Slovenec pač »mora« poznati in prevzeti, če že noče veljati za kakega starokopitneža.
Hudeček se je ob tem silno »razhudil«, in vendar zadel v živo ali, kakor bi ti »modernisti« rekli, »ful hand«, kajti že naslednjega dne in tudi kasneje, vse do danes, -sem imel priliko slišati odobravajoče izjave ne le starejših »starokopitnežev«, pač pa tudi dokaj mladih in celo rosno mladih Slovencev. »Pesem je vedno posoda Tvojega imena,« mije ob nekem koncertu zapisala profesorica Brusova, stara slove-nistka ajdovske gimnazije, v koncertni list. Z njo si se rodil, ob njej živiš in z njo boš umrl. Zadnje slovo od Emila Adamiča
Tistega leta 1936, ko sem postal aktiven član Lire, je v 59. letu starosti umrl njen častni član
Emil Adamič, eden naših najvidnejših, najpomembnejših in nedvomno tudi najplodovitejših skladateljev. Z Liro je zelo tesno sodeloval, posvetil ji je desetino skladb in priredb; kot glasbenik in nekdanji učitelj v Kamniku je vestno spremljal njeno delo.
Ne morem našteti številnih Li-rašev, ki so se tega pogreba udeležili, z verjetnostjo pa lahko trdim, da sva bila med njimi Ciril in jaz.
. V tistih letih še ni bilo Plečnikovih kapelic na Žalah in pogrebne slovesnosti so se odvijale po enem naših najstarejših in tudi najbolj človeških običajev, namreč tako, da je pokojni najprej dan ali dva ležal doma, nato pa bil ob povorki prenesen na Žale.
V spominu mi niso ostale slovesnosti na njegovem domu niti povorka do Zal. Vem le to, da je bilo v pogrebnem sprevodu sila veliko ljudi, da ga je z igranjem pogrebnih koračnic spremljala takrat najkvalitetnejša pihalna godba Sloga in da smo se ob prihodu na Žale srečevali z vedno večjo in večjo množico ljudi. Tudi tega, kaj se je dogajalo v kapelici, se ne spominjam več. Po vsej verjetnosti so se vrstili govorniki iz vrst slovenskih kulturnih delavcev in glasbenikov, no, vse to mi je iz spomina gladko izginilo.
Pogrebne svečanosti je spremljal Učiteljski pevski zbor, torej pevsko telo, ki ga je pred davnimi leti, kot stanovski tovariš in predvsem velik ljubitelj slovenske pesmi, ustanavljal tudi Emil Adamič.
Ob grobu, do katerega sva se s Cirilom kaj težavno zrinila, je bila množica ljudi, kakršne do takrat na pogrebnih svečanostih
še nikoli nisem videl:
»Poglaj Cene... to so sami pevci...« mi je tihoma šepnil Ciril.
In potem ko je duhovnik izrekel svoje zadnje molitve, ko so izzvenele poslovilne besede enega od glasbenikov, se je pričelo nekaj nepojmljivega, enkratnega, Čisto spontanega in slovenskega.
Učiteljski pevski zbor je, nekje proč od groba, zapel prve akorde njegove vsem znane in nikoli pozabljene pesmi: Hribi še beli so...
Komaj nekaj prvih pritajenih akordov, ki jih spričo oddaljenosti skorajda še zaznali nismo, pa smo pesem pričeli povzemati vsi, ki smo se od Adamiča poslavljali. »Hribi še beli so, rože še ne cveto.
Kmal'bo pomlad prišla, rože bo sklicala... Samo moje srce... žalostno bode še... Zanj več veselja ni... zanj več pomladi ni.
Pesem je izvenela iz stotin in stotin grl slovenskih pevcev, ki so se tistega dne malodane iz vseh slovenskih vasi in mest zgrnili ob grobu svojega ljudskega skladatelja Emila Adamiča.
Globoka človeška in prijateljska bolečina je ihte zaplavala nad ljubljanskimi Žalami.
Vsi smo vedeli, da Adamiča ni več, pa tudi to, da ga generacije in generacije prihajajočih pevcev in ljubiteljev slovenske pesmi ne bodo nikoli pozabile. Toliko Hudečku v uteho, kajti: Slovenec se vedno vrača k svojim koreninam.
(se nadaljuje) mag. CENE MATIČIČ
Na obisku
75 let
Alberta Čebulja
Verjetno ni Kamničana, ki ga ne bi poznal.
Dan za dnem ga srečujete na poti med Grabnom in Veroniko, nekdanjo Čitalnico, kjer se vsakodnevno srečuje s svojimi starimi kolegi, prijatelji in znanci iz mladostnih let, sem in tja pa tudi s sošolci, ki so z njim vred hodili v znamenito, danes že legendarno kamniško osnovno šolo.
In vendar se marsikdo sprašuje, kam bi ga uvrstili, kajti njegova osebnost, njegova hoja in neverjetno bistro opazovanje vsega okrog sebe vzbujajo pri meščanih nedvomno pozornost, radovednost. Kdo je torej ta starejši človek, ki zna slehernega človeka tako prodorno pogledati, tako vestno slediti in motriti dogajanje okoli sebe, s tako prijaznimi in odkritimi očmi ozdraviti komurkoli že?
Danes, 25. marca, praznuje svojih 75 let. In tričetrt stoletja je nedvomno izjemno lep jubilej, ki ga tudi Kamničani ne smemo niti pozabiti, niti obiti, kajti Albert Čebulj je ime in pojem, ki ga ne omenjata in poznata le Kamnik in Slovenija, pač pa tudi Evropa in svet.
Po osnovnem poklicu sem nedvomno daleč od tega, da bi se lahko kvalificirano spopadel z njegovimi dosežki, ki jih je v desetletjih prispeval v zakladnico slovenske znanosti in predvsem praktičnega znanja izumov in inovacij s področja elektrotehničnih ved in livarstva. O tem, kaj pomenijo številne njegove zamisli, potenti-rane ne le doma, v Sloveniji, pač pa tudi v Nemčiji in drugod v svetu, govore in pišejo drugi, bolj kompetentni poznavalci njegovega strokovnega področja.
Njegovo delovanje se da razmejiti med elektriko in livarstvom na eni, ter Kamnikom nad rugi strani. Že tisto prvo je silno polivalentno in vseobsegajoče. Da je doktor znanosti, redni in zaslužni univerzitetni profesor, dekan fakultete, častni član številnih domačih in tujih znanstvenih in strokovnih združenj, izumitelj in inovator, nosilec najvišjih nacionalnih znanstvenih nagrad, to je znano in tudi zapisano v vseh enciklopedijah.
Presenetljivo obsežna in bogata je njegova bibliografija, ki šteje preko 500 naslovov, med njimi so znanstvene in strokovne knjige, študije, strokovni referati, učbeniki, skripta, recenzije, in članki povsem poljudno znanstvene narave, pa tudi polemike s kulturniki in glasbeniki naše dobe.
Posebne vrednosti je njegovih pet izumov, kajti iz njih se je rodila nova moderna indu-
strija livarniških strojev na eni ter industrija transformatorskih postaj za napajanje nizkonapetostnih omrežij na drugi strani.
Vsi njegovi izumi so se realizirali tudi v neposredni praksi, saj dandanes menda ni livarne, ki ne bi slonela na njegovih konstrukcijskih načrti, kot na primer GOSTOL na Goriškem, ni proizvodnje transformatorjev, kjer ne bi uporabljali njegovega patenta o zaščitni vezavi, in prav tako nikjer v Sloveniji in drugih republikah nekdanje Jugoslavije pa tudi marsikje v Evropi ni delujočega transformatorja brez njegove zaščitne vezave.
Da, naš jubilant ni le vrhunski strokovnjak in izvedenec na področju elektrotehnike, pač pa tudi na področju livarstva, in prav temu drugemu je položil temelje njegov oče, kajti pri njem se je kot mladenič izučil tudi strojnega in splošnega ključavničarstva, na kar je še danes upravičeno ponosen.
Dr. Čebulj pa ni le znanstvenik in izumitelj evropskega prolila, je tudi Kamničan, in to predvsem Kamničan. V svoje mesto • se je vedno vračal in Kamnik je bil vedno njegov dom. Z našim starim mestom je vedno živel, doživljal in sooblikoval njegov utrip, se veselil slehernega pozitivnega napredka in razvoja, a tudi grajal, se upiral številnim neumnostim in zavirajočim »coklam«.
Menda bi le s težavo in komaj komaj preštel vse, kar je Kamniku v tej ali oni obliki dal.
Samoniciativno neplačano je vse od leta 1945 skrbel za elektroenergetsko problematiko mesta, po njegovih načrtih je bil tako zgrajen daljnovod Kleče—Kamnik, popolnoma obnovljeno nizkonapetostno omrežje v notranjem delu Kamnika, zgrajen dvosistemski daljnovod 110.000 v Beričevo-- Domžale -Kamnik, postavljena nova razdelilna trafopo-staja 110.000 V na 20.000 V za preskrbo Kamnika.
Po njegovi zaslugi je Kamnik verjetno eno redkih mest, ki tja do sredine naslednjega stoletja ne bo imelo težav s preskrbo z električno energijo.
Čeprav je že to neizmerno veliko, vendarle še ni vse, kajti naš jubilant je vtisnil našemu mestu tudi neizbrisen in enkraten pečat na kulturnem polju.
50 let organizacijskega dela pri prvem slovenskem pevskem društvu Lira je doba, ki je še nihče ni presegel.
26 let njegovega predsedovanja Liri je obdobje, ki ga ljubitelji petja in Kamničani na sploh ne bomo nikoli pozabili.
To je obdobje, ki bo zapisano v anale zgodovine Lire in Kamnika. To je obdobje velikih turnej Lire po Evropi, obdobje prijateljskega navezovanja stikov mesta Kamnika z mesti Evrope, obdobje koncertnih gostovanj evropskih zborov v Kamniku.
In če sem ga kot znanstvenika in izumitelja poimenoval kot moža polivalentnega formata, mu moram vzporedno s prvim in kot Kamničanu prisoditi tudi epiteton polihistorja.
prof. mag. CENE MATIČIČ
SERVIS HLADILNIKOV, ZAMRZOVALNIKOV, HLADILNIH SKRINJ IN OMAR TER MENJAVA IZOLACIJE V HLADILNIH SKRINJAH IN POPRAVILO MALIH GOSPODINJSKIH APARATOV.
ŽELEZNIK MIRO, NEVLJE 19, Kamnik, tel. 831-494
KAMNIŠKI OBČAN
šport, neka} za vas, otroci
25. MARCA 1993
Lokostrelstvo
Mednarodni turnir v Mengšu
Krajevna skupnost Mengeš si je v okviru programa svojega delovanja med drugim zadala nalogo, da popestri športne aktivnosti, tako da krajanom predstavi čim več športnih zvrsti. V okviru tega programa je Lokostrelski klub Kamnik v prelepem okolju FIT-TOP-a v Mengšu organiziral Mednarodni odprti dvoranski turnir v lokostrelstvu FITA INDOR 18 in 25 m, ki je hkrati veljal za slovenski pokal. Na njem so sodelovali lokostrelci iz Avstrije, Italije in Hrvaške ter domači slovenski lokostrelci. Za prijeten ambient ob začetku tekmovanja je poskrbela Mengeška godba, ki je s svojim nastopom dahnila turnirju poseben čar, v tekmovalcih pa vzpodbudila še večjo zagrizenost. Sama dvorana FIT-TOP-a je organizatorju omogočila, da je tekmovanje izpeljal v enem dnevu, saj je nastopilo kar 80 tekmovalcev; dogajanje v dvorani pa je lahko spremljalo kar številno občin-
stvo. Ob tem ne smemo pozabiti na sponzorje tekmovanja Razvojni zavod Domžale, Stol Kamnik, Trak Mengeš in Kile Mengeš, ki so
prispevali levji delež pri pokrivanju finančne konstrukcije tekmovanja. Sam turnir je ob tekmovanju pomemben tudi za medsebojno spoznavanje tekmovalcev ter spoznavanju delovanja lokostrelskih klubov onstran meja in izmenjavo izkušenj. LK Kamnik se je zato odločil, da ob koncu tekmovanja vse udeležence pogosti, za kar se moramo zahvaliti Frenku Podgoršku iz Domžal, ki je poskrbel za dobro obložene mize, ter podjetju Gardenija, ki je z rožami olepšalo sprejemno dvorano.
Za nemoten potek tekmovanja je ves čas skrbel direktor tekme Janez Končan, vodja tekmovanja je bil Dušan Letnar, tehnični organizator Matevž Krumpestar, za AOP pa sta poskrbela Peter Repolusk in Marjana Drobnič.
Rezultati
Člani prosto: 1. Matej Krumpestar (Kamnik) - 1114 krogov, 4. Emil Andrejka (Kamnik) - 1081 krogov.
Matej Krumpestar je tudi tokrat nastopil v članski konkurenci in premagal vse, ki bodo zastopali barve Slovenije na svetovnem prvenstvu v Franciji.
Člani instiktivno: 1. Janez Ves (Mengeš) - 1028 krogov. Člani coumpaund: 1. Sergijo Falsfein (Bassano) - 1124 krogov. Članice prosto: 1. Simona Fale (Gornji Grad) - 992 krogov. Članice coumpaund: 1. Irena Rosa (Ankaran) - 1064 krogov. Mladinci prosto: 1. Aljoša Mišakov (Kamnik) - 816 krogov. Mladinci instiktivno: 1. Grega Kranjc (Gornji Grad) - 947 krogov, 2. Tomaž Štupar (Kamnik) - 906 krogov, 3. Jernej Lenarčič (Kamnik) - 825 krogov. Mladinci coumpaund: 1. Boštjan Langus (Špik) - 1032 krogov. Mladinke coumpaund: 1. Dominika Žiberna (Maribor) - 888 krogov. Dečki prosto: 1. Mitja Podgoršek (Kamnik) - 974 krogov, 2. Jure Končan (Kamnik) - 898 krogov. Dečki instiktivno: 1. Sandi Sheikha (Kamnik) - 827 krogov, 2. Matic Gorjup (Kamnik) - 501 krog. Dečki coumpaund: 1. Izidor Rudež (Ilirska Bistrica) - 754 krogov. Deklice prosto: 1. Polona Lanišek (Kamnik) — 995 krogov, 2. Tamara Sheikha (Kamnik) - 728 krogov.
Poudarimo naj, da je Polona Lanišek z doseženim rezultatom postavila slovenski rekord v tej kategoriji.
Veterani prosto: 1. Zlatko Glavanović (Dubrava) - 975 krogov. Veterani coumpaund: 1. Roman Zupane (Sokol Celje) — 1054 krogov.
Zmagovalci v posameznih kategorijah so poleg zaslužene kolajne prejeli tudi kristalni pokal.
TJAŠA
PROGRAM IZLETOV TURISTIČNEGA DRUŠTVA KAMNIK v letu 1993
24. APRILA - Kamnik - Črni Kal - Buzet - Istrske Toplice - Beram - Pazin - Cerovlje - Buzet - Kamnik
22. MAJA - Kamnik - Jezersko - Globasnica - Sv. Hema - Pliberk - Šentanel - Kotlje - SI. Gradec - Kamnik 12. JUNUA - Kamnik - Vršič - Trenta - Kobarid
- Vrsno - Tolmin - Mengore - Cerkno - Kamnik
17. JULIJA - Kamnik - Gorica - Čedad - Gemona
- Udine - Krmin — Gorica - Kamnik
25. SEPTEMBRA - Kamnik - Dvor - Polhov Gradec
- Črni Vrh - Žiri - Rovte - Logatec - Bistra - Kamnik
16. OKTOBRA - Kamnik - Slovenska Bistrica - Hoče
- Areh - Motnik - Kamnik
17. NOVEMBRA - martinovanje - Stari trg pri Ložu ali Kostanjevica - Gadova Peč
Šahovski utrinki
Petra Ipavec državna prvakinja v hitropoteznem šahu
Na II. ODPRTEM HITROPOTEZNEM PRVENSTVU SLOVENIJE ZA MOŠKE IN ŽENSKE je Petra Ipavec osvojila naslov državne prvakinje. Tekmovanje je potekalo v Postojni v soboto, 27. februarja. V konkurenci devetih članic je mojstrska kandidatka Petra Ipavec osvojila 7 točk in zasedla 1. mesto; sledijo: mojstrica Vošper-nik 6,5, FIDE mojstrica Mihevc in mojstrska kandidatka Žugaj 5, itd. V B-skupini članov - moči do I. šahovske kategorije, je v konkurenci 45 igralcev Bojan Hribar zasedel 22., Pavel Ipavec pa 32. mesto.
OBČINSKO POSAMEZNO PRVENSTVO UČENCEV OSNOVNIH ŠOL
Tekmovanje je bilo odigrano na osnovni šoli Frana Albrehta v soboto, 27. februarja.
V skupini starejših dečkov je nastopilo pet igralcev. Končni vrstni red je bil sledeči: 1. Rudi Hajrudinovič (OŠ Frana Albrehta) 6 1/2 točk, Gašper Markelj (OŠ Frana Albrehta) 5 1/2 točk, 3. Tomaž Petek (OS Frana Albrehta) 5 točk, sledijo Miran Mlakar (OŠ Frana Albrehta) in Jure Lenarčič (OŠ Komenda-Moste).
V skupini mlajših deklic in dečkov je nastopilo 23 igralcev. Naslov občinskega prvaka za leto 1993 je osvojil Zijad Agovič. Končni vrstni red je bil sledeči: 1. Znad Agovič (OŠ Stranje) 9 točk, brez poraza, 2. Primož Podbelšek (OS Komenda-Moste) 6 točk, 3. Grega Krmavnar (OŠ Komenda-Moste) 6 točk, 4. Uroš Jerovšek (OS Komenda-Moste) 6 točk, 5. Tadej Smole (OŠ Komenda-Moste) 6 točk.
PRIJATELJSKI ŠAHOVSKI DVOBOJ MED EKIPAMI ŠAHOVSKE SEKCIJE MENGEŠ IN ŠAHOVSKEGA KLUBA KOMENDA. V petek, 5. marca, sta v Komendi ekipi Mengša in Komende odigrali prijateljski dvoboj. Ekipi sta se pomerili na 11 deskah, hitrost igranja, 45 minut na igralca. Dvoboj je dobila ekipa Šahovskega kluba Komenda z rezultatom 12 1/2 proti 9 1/2.
SIMULTANKA. V nedeljo, 7. marca, je v Komendi mojstrski kandidat Marjan Karnar odigral simultanko na 12 deskah z mladinci in učenci OŠ Komenda-Moste. Marjan Karnar je zmagal v 11 partijah in izgubil s Petro Ipavec.
2. POSAMEZNO REGIJSKO PRVENSTVO ZA DEČKE IN DEKLICE.
Tekmovanje je bilo odigrano v Ljubljani v soboto, 6. marca. Tekmovanje je bilo zelo razburljivo in kljub zelo slabi organizaciji zelo uspešno za predstavnike naše občine.
Skupina starejših dečkov. V konkurenci 30 dečkov, ki so odigrali 7 kol, je Tomaž Petek osvojil 5 1/2 točk in odlično 3. mesto. Uspešno sta nastopila tudi Rudi Hajrudinovič, osvojil je 4,5 točk, ter Miran Mlakar, vsi pa so učenci OŠ Frana Albrehta.
Skupina mlajših deklic. V konkurenci 22 deklic, ki so odigrale 7 kol, je zmagala Tjaša Ipavec s 6 točkami in osvojila naslov regijske prvakinje za leto 1993. Tjaša Ipavec gre zelo uspešno po poti svoje starejše sestre Petre, Neža Žnidaršič je osvojila 4 točke in zasedla 8. mesto. Dobro so nastopile še Irena Urh in Maja Crnkovič; vse so učenke OŠ Komenda-Moste.
Skupina mlajših dečkov. V močni konkurenci 28 dečkov, ki so odigrali 9 kol, so predstavniki naše občine osvojili vsa prva tri mesta. Naslov regijskega prvaka je osvojil Tadej Smole (OŠ Komenda-Moste) z 8 točkami, brez poraza. 2. Uroš Jerovšek (OS Komenda-Moste) 7 1/2 točk, 3. Zijad Agovič (OŠ Stranje) 7 točk. Uspeh naših šahistov sta dopolnila še: Grega Krmavnar ter Primož Podbelšek.
2. DRŽAVNO POSAMEZNO ŠAHOVSKO PRVENSTVO ZA FANTE IN DEKLETA V POSPEŠENEM TEMPU ZA LETO 1993. Tekmovanje je potekalo v Radovljici od 12. do 14. marca; odigrali so 9 kol, naglica igranja je bila ura na igralca. V zelo močni konkurenci 50 dečkov je uspešno nastopil Tomaž Petek (OŠ Frana Albrehta), osvojil je 5 točk in delil 15. do 23. mesto.
FRANC POGLAJEN
plesni klub mi
KLUB VSEH GENERACIJ Domžale, tel. 712-067
GLASBENI PROGRAMI:
četrtek, 25. marca, VEČER ZA POSLOVNE KONTAKTE - nastopa Damjana in TIK-TAK petek, 26. marca, IMITACIJA MICHAELA JACKSONA in revija erotičnega perila petek, 2. aprila, nastopajo SOKOLI petek, 9. aprila, nastopa HELENA BLAGNE
Vsako nedeljo
- matineja za mlade od 16. ure dalje
- plesni večer z Alešem Drofenikom s plesno vodenim programom od 20. do 24. ure
IZREDNI PROGRAM:
četrtek, 8. aprila, GALA PODELITEV OSKARJEV
- VIKTORJEV in LIMON ter 25-letnica revije STOP. Nastopajo: POP DESIGN, AGROPOP, ČUKI, HELENA BLAGNE in drugi.
Oddajo bo vodil Boris Cavazza. Prireditev bo posnela Televizija Slovenija.
Torej, pomladni »LIFE« je še veliko lepši kot zimski, saj TEN-TEN center stoji sredi travnikov in zelenja!
Pa še nekaj za vse tiste, ki obrekujejo in širijo
laži o neredu in podobnem v DISKOTEKI LIFE.
Ne bo vam uspelo!!!! Diskoteka LIFE zgledno
skrbi za red in varnost svojih gostov
v DISKOTEKI in na parkirišču!!! .....
„   , plesni klub
Informacije in rezervacije:
DANCING CLUB »LIFE«, TEN-TEN,
Domžale, tel. 712-067.
VZUIM
Lutke na obisku
V četrtek nas je obiskal lutkar Cveto Sever. Predstavil nam je igrico Janko in Metka. Igrana je bila drugače, kot smo pričakovali. Zgodba je drugačna od pravljice, ki jo poznamo. Prizorišče dogajanja je bilo pisanih barv in oblik. Zanimive so bile tudi lutke. Med predstavo je pel in igral na harmoniko. Presenetil nas je tudi s čaranjem. Med igro mu je bilo zelo vroče. Bil je ves poten.
Po končani prireditvi smo se mu zahvalili in mu podarili šopek rož ter skromno darilo. Povabili smo ga, naj nas še obišče. Obljubil nam je, da bo še prišel.
Učenci 3. a raz. OŠ ZUIM
Lutkovna predstava mi je bila zelo všeč, ker je bila predstavljena drugače kot običajno.
Špela Kvasnik
Všeč mi je bilo, ker je lutkar predstavil igrico na svoj način. Scena je nastajala sproti.
Lea Bemik
Lutkovna predstava mi je bila všeč zato, ker so bili hiše in drevesa v živih barvah.
Rok Berlec
Najbolj so mi ostale v spominu lutke, ki jih je lutkar vodil na vrvici. Premikale so se, kot bi bile žive.
Grega Fajdiga
Všeč mi je bila čarovnica, ki je plesala z metlo kot obsedena. Njen smeh je bil vreščeč.
Danica Antolin
OBČINSKA PRVENSTVA ŠŠD
ODBOJKA
Tako kot prejšnja leta so tudi letos kamniški odbojkarji organizirali občinsko prvenstvo v odbojki. Tudi letos se je turnirja udeležilo vseh pet ekip kamniških osnovnih šol. Boji v obeh kategorijah so bili izredno zanimivi in napeti, in lahko rečemo, da kamniška odbojka ne bo nazadovala, saj se na vodilnih šolah izredno dobro dela z mladimi.
Tekmovanje pri dekletih je bilo izredno zanimivo zaradi vsem ljubiteljem znanega rivalstva med ekipama Komenda-Moste ter Toma Brejca. Tri leta zapored so Komendčanke osvojile naslov z bledo igro, letos pa so zaigrale izredno dobro in presenetile kamniško občinstvo. Usoda je hotela, da sta se ekipi pomerili v druj» gem kolu. Prvi niz so gladko dobile varovanke trenerja Kramarja. Ko je v drugem nizu že kazalo na gladko zmago Kamničank, se je rezultat preobrnil in pobudo so prevzele Komendčanke. Boj za prvo mesto se je tako nadaljeval v podaljšani igri. Tega so po izredno dobri igri obeh ekip dobile Kamničanke, ki so tako spet osvojile krono. Največje breme pri zmagovalkah so nosili: Tina Jeras, Janja Jerič, Neli Bizjak, Vesna Kondič, Mateja Potočnik, Adisa Alibašič; trener Aco Kramar ter mentor Janez Benkovič. Končni vrstni red: 1. OŠ Toma Brejca, 2. OŠ Komenda Moste, 3. OŠ Frana Albrehta, 4. OŠ Marije Vere, 5. OŠ Stranje.
Pri fantih je bila edini kandidat za prvo mesto ekipa OŠ Marije Vere, ki je uresničila napovedi in gladko odpravila vse tekmece. Presenečenje turnirja sta ekipi Komenda-Moste ter Toma Brejca (izredno mlada ekipa), razočarala pa je spet OŠ Frana Albrehta.
Za zmagovalno ekipo so nastopili: Jure, Zagoričnik, Niko Krivoro-tov, Asad Ahlovič, Žiga Bukovec, Janez Turk, Zoran Primožič; trener Aleš Škorianc in mentor Kerec.
Vrstni red OS: 1. Marije Vere, 2. Komenda-Moste, 3. Toma Brejca, 4. Frana Albrehta, 5. Stranje.
ROKOMET
Na razpis so se prijavile le tri fantovske in tri dekliške ekipe, razpored tekem pa je bil narejen na podlagi lanskoletnih rezultatov.
Pri dekletih se pozna, da v Kamniku ne dela ženski rokometni klub, zato je bila igra zelo slaba.
Vrstni red OŠ: 1. Marije Vere, 2. Frana Albrehta, 3. Toma Brejca.
Najboljše igralke: Vesna Puketa, Laura Grad, Špela Sitar, Špela Krašovec.
Igra pri fantih je bila na višji ravni, spet pa so razočarali fantje OŠ Toma Brejca, ki so bili nekoč na samem vrhu kamniškega rokometa, vendar pa so preprečili igralcem OŠ Marije Vere, da bi le-ti posegli po samem vrhu.
Vrstni red OŠ: 1. Frana Albrehta, 2. Marije Vere, 3. Toma Brejca. Najboljši posamezniki: Emir Adrovič, Jure Zagoričnik, Grega Pajek, Asad Alilovič.
STRELJANJE S SERIJSKO ZRAČNO PUŠKO
Na občinskem prvenstvu so dekleta dosegla naslednje rezultate: 1. OŠ Frana Albrehta, 2. OŠ Marije Vere, 3. OŠ Komenda Moste. Najboljše strelke: Vesna Zore - 172 krogov, Špela Sitar - 158 krogov, Bojana Bombač - 157 krogov, Brigita Zamik - 157 krogov. FANTJE:
1. OŠ Marije Vere, 2. OŠ Frana Albrehta, 3. OŠ Toma Brejca, 4. OŠ Komenda Moste.
Najboljši strelci: Miha Radej - 178, Boris Gantar - 174, Damjan Burja - 171, Matjaž Vrhovnik - 169.
ZA ŠUK - Aco Kramar
TRGOVINA »VERIGA« Tomšičeva 17, Kamnik Tel.: 831-888 (v bližini TRŽNICE)
Vam nudi po ugodnih cenah:
jupol (25 kg) 1.650 SIT, hidrokol (30 kg) 1.800 SIT, belton (4 I) 1.720 SIT, beltop (4 I) 2.530 SIT, lepila za les in parket, posoda, porcelan, steklo, plastika, čistila, čopiči, sanitarne armature Armal po tovarniški ceni, Candi program, kolesa SCOT, HUGER BUGER, BMX, ROG, razne verige, konzole za police, žičnike od 60 do 100 mm 125 SIT/kg. Prodaja na tri čeke.
Strokovno svetovanje iz pleskarske in soboslikarske stroke. Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
HOMAR, d. o. o., Trgovina »VERIGA« SE PRIPOROČA!
za vsakogar nekaj
KAMNIŠKI OBČAN
Pri radioamaterjih
Vedno pripravljeni na pomoč
V Kamniku že dolga leta deluje Radio klub. V njem je včlanjeno okrog 120 članov iz Kamnika, Mengša, Domžal, Vrhnike in še nekaterih krajev. Radioamaterski klub je bil ustanovljen 1950. leta v KIK Kamnik, kasneje se je osamosvojil in deluje kot samostojna organizacija. Sedež kluba je v mekinjskem samostanu, vodi pa ga upravni odbor, ki šteje od 8 do 11 članov. Nadzorni odbor skrbi za pravilnost finančnega poslovanja, letna konferenca pa ocenjuje delo kluba in sprejema naloge.
Predsednik kluba je Andrej Brajer, tajnik, Janez Rems in blagajnica rk a Mirni Pollak.
Radio klub je sestavni del mednarodne organizacije radioamaterjev, ki delujejo po enotnih načelih, za vzpostavljanje stikov pa uporabljajo iste frekvence. Radioamaterstvo je v Sloveniji zelo razširjeno in šteje okrog 5.000 članov. V akcijo se neposredno vključijo takoj, ko grozi okolju kakšna nevarnost ali je prišlo do nesreče. Radioamaterji v takih primerih takoj organizirajo dežurno službo in so na voljo pomagati s prenašanjem obvestil.
Za radioamaterje velja posebno pravilo, da je potrebno ob sproženem alarmu sprostiti repe-titorje in se ne vključevati do zaključka alarma, ker bi sicer ovirali delo. V celoti so dolžni spoštovati kodex Aron.
Kamniški radioamaterji se in-
tenzivno vključujejo v različne akcije. Med drugim so sodelovali leta 1990 ob poplavah. Dva člana sta bila osem dni v Podvolovje-ku. Za uspešno delo sta prejela posebno pohvalo Štaba CZ Kamnik.
Kaj pa druge akcije in zanimivosti?
Radioamaterji se vključujejo v razne športne in druge prireditve.
Med radioamaterje so vključeni tudi gorski reševalci iz Kamnika, ki so uspešno opravili izpite. Pri svojih reševalnih akcijah lahko uporabljajo radio-frekvence in njihove repetitorje. Skoraj vsi člani imajo svojo radijsko postajo in svoj razpoznavni znak, ki je tudi mednarodno priznan. Dokler član ni priznan, ne sme samostojno vzpostavljati zvez.
Radijske postaje, lastništvo kluba
Obrezovanje sadnega drevja
Praktični prikaz na Komendskem
Svetovalec pri Kmetijski svetovalni službi Slovenije za področje kamniške občine inž. agronomije Anton Jagodic, doma z Brega pri Komendi, sicer pa zaposlen pri Kmetijskem zavodu Ljubljana, je tudi letos organiziral teoretični in Praktični pouk o vzgoji sadnega drevja za prebivalce Komendske-ga. Povabil je uglednega mladega sadjarskega strokovnjaka dipl. MŽ. agronomije, s specializacijo na področju sadjarstva, Matjaža Maležiča, ki se je že kar udamo-v tem koncu Slovenije. Male-
čil žič
je tudi predsednik Sadjarskega društva Slovenije, sicer pa šef Sadne drevesnice Studenec pri Ljubljani, zaposlen pa ravno tako kot Jagodic pri Kmetijskem zavodu Ljubljana, ki je lastnik omenjene drevesnice.
Najprej je bil praktični del pouka o sadjarstvu. Ta je bil letos januarja v gasilskem domu na Krizu, udeležilo se ga je 54 ljubiteljev sadnega drevja, zlasti pa tistega, kar zraste na njem. Med Poslušalci, ki so zavzeto prisluhnili strokovnjakovi besedi o sajenju sadnega drevja, gnojenju, škropljenju, obrezovanju, pomlajevanju, cepljenju in še marsičem drugem, kar naj bi vedel dober sadjar, je bilo precej kme-|°v s Komendskega in od drugod. Kmetje so vedno posebej povabljeni, saj tudi na komendskih vrtovih raste obilo sadnega drevja, iePrav lega zanj ni ravno najbolj ugodna.
Teoretično znanje so udeleženci predavanja lahko dopolnili s Praktičnim poukom, in sicer 13. marca pri Jožetu Pavlicu v Suha-d°lah (to je bil že četrti prikaz
zapovrstjo) in 16. marca pri Francu Lenku (pri Tončku) na Križu. V Suhadolah se je zbralo 30 ljudi, na Križu pa še enkrat več, kar dokazuje, kako so takšni tečaji potrebni in koristni. Udeležencem kot tudi mojstru Matjažu je bilo naklonjeno tudi vreme, saj je bilo že prav pomladno to^ plo. Pri Pavlicu so lahko videli, kako se pravilno obrezujejo jablane, hruške, slive, češnje, josto maline, trto (»brajdo«), črni in rdeči ribez, kako cepi jablane, kje je treba »rezati na prstan«, kako zarezati, da iz spečega brsta požene nova vejica, katero vejo pustiti za »anteno«; prijazni Matjaž pa jim je dal še vrsto drugih dragocenih sadjarskih napotkov. Isto je povedal tudi pri Lenku na Križu, razlika je bila le ta, da ima prvi lastnik mlajše, drugi pa starejše sadno drevje, zato so največ odnesli tisti, ki so se udeležili obeh demonstracij obrezovanja.
Matjaž Maležič je tudi razlagal, kakšen odnos moram imeti do sadnega drevja, zato so imeli praktična prikaza kot tudi teoretični del vzgojno-izobraževalni pomen. Čeprav je nemogoče pričakovati, da se bodo udeleženci na hitro naučili veščine in spretnosti pravilne vzgoje (obrezovanja) sadnega drevja, bodo prav gotovo imeli čisto drugačen odnos do njega in njegovih plodov, pa tudi marsikateri sadovnjak bo dobil drugačno, lepšo in pravil-nejšo podobo. Sicer pa »vaja dela mojstra«, in upajmo, da bomo vsako leto bliže temu, kar smo videli pri mojstru in slišali iz njegovih ust.
J. P.
Kako pa izobraževanje članov?
Radio Klub redno skrbi za redno in dopolnilno izobraževanje svojih članov. Organizira tečaje za radioamaterje 3. ali 2. kategorije.
Posebno zanimiv je lov na lisico. Redno organizira tekmovanja z vzpostavljanjem zvez s tujimi radioamaterji. Z Evropo vzpostavljajo zveze govorno, s kontinenti pa predvsem z radi-otelegrafijo (Morsejeva abeceda). Zaradi jezikovnih problemov pa radioamaterji uporabljajo za sporazumevanje mednarodne kratice.
Finančni problemi in opremljenost
Radio Klub dobiva za svoje delovanje skromna sredstva. Večji del potrebnih sredstev zberejo člani sami. Vsak član kluba plača letno 2.000 SIT za republiško kotizacijo, namenjeno za vzdrževanje repetitorjev in za mednarodno povezavo, hkrati pa vsak član prejema tudi glasilo CQ - ZRS. Za klubsko članarino prispevajo člani še 500 SIT. Ta se uporablja predvsem za plačevanje najemnih prostorov, ki jih klub uporablja.
Dvakrat letno organizirajo klubska srečanja, izkupiček pa uporabijo za stroške pri delu kluba.
Radio Klub Kamnik ima nekaj lastnih radijskih postaj in drugih
sredstev za vzpostavljanje zvez. Vrednost teh postaj, ki so si jih pridobili člani sami, ocenjujejo na več kot 100.000 DEM.
In druge zanimivosti?
Zvedeli smo še marsikaj novega. Med drugim tudi, da se člani kluba po radijskih zvezah lahko pogovarjajo o strokovnih, družabnih in prijateljskih zadevah. Med pogovorom ne sme biti žalitev, ne sme biti navijaške politike, prepovedano je Širjenje raznih prepričanj, tudi verskih, vse mora biti v skladu z amaterizmom in brez komercialnega prizvoka. To zadnje je še zlasti pomembno v sedanjih razmerah in vojni na Balkanu, ko je mogoče dobiti določene informacije le preko radioamaterjev. Kdor krši ta pravila, je najprej opozorjen, če pa so kršitve pravil težje, pa je lahko celo izključen.
V tem prikazu dela kamniških radioamaterjev smo se uspeli seznaniti le z delčkom njihove aktivnosti, ki ni zgolj ljubiteljska, ampak še kako praktične narave, pomembna zlasti v nekaterih odločilnih trenutkih, ko vse druge zveze odpovedo. Radioamaterji so v praksi že mnogokrat dokazali svojo vrednost. S takojšnjo akcijo so rešili že marsikatero življenje ali preprečili večjo materialno škodo.
Njihova dejavnost zasluži vso podporo, pa tudi izdatnejšo finančno pomoč. Le tako bodo radioamaterji lahko v celoti uresničili svoje zahtevne naloge.
Pripravljenosti za delo kluba je pri članih vedno dovolj.
STANE SIMŠIČ
ČRNA KRONIKA (III.)
V KS Perovo
Delovanje v lanskem in program za leto 1993
Na redni seji sveta KS Kamnik-Perovo sredi februarja smo pregledali delo opravljeno v preteklem letu in ugotovili, da je le-to potekalo v okviru finančnega načrta, sprejetega na zboru krajanov februarja 1992 v dvorani glasbene šole.
Opravljene so bile naslednje aktivnosti (nekatere bodo uresničene v letošnjem letu): Bivalno okolje objekta CEDAM - Steletova 25 - Stanovalci bloka in KS smo se pisno obrnili na komisijo za tehnično urejanje prometa pri sekretariatu za gospodarstvo občine Kamnik, čemur so sledili komisijski ogled, razgovori pri izvajalcu in investitorju del na omenjenem objektu, na CATV Impluz je bila oddaja o težavah in tegobah prebivalcev tega objekta. Kaže, da bodo nevšečnosti kmalu odpravljene.
Preplastitev Kovinarske ceste načrtujemo v letu 1993, če bodo glavni viri financiranja tudi za to investicijo (Sklad in proračun).
Poplave na področju Kamniške Bistrice so ponovno grozile 16. 11. 92 in odnesle del desnega brega ob koncu betonske nabrežine pri tovarni Svilanit. Naslednji dan smo posredovali pri Gasilskem društvu Kamnik, Sekretariatu za prostorsko urejanje in varstvo okolja občine Kamnik in izvajalcu del Hidrotehnik Ljubljana. Dobili smo zagotovila, da bodo zadeve urejene ob pravem in primernem času za taka opravila. Enako bo tudi pri Perovski brvi in južno od nje.
Razsvetljava pri objektu IKS na Poti 27. julija je tudi v delu.
Ureditev javne razsvetljave za Kovinarsko 5, 6, 7, 8, 9 je bila realizirana v poletnih mesecih leta 1992.
CATV omrežje. V letu 1992 smo kot vzdrževalna dela posodobili sistem na 450 MHz in položili 200 m zemeljskega kabla z omarjco in ojačevalcem ter poravnali stroške vzdrževanja in popravil na sistemu. Ostanek sredstev smo vezali pri banki. Informacija nekaterih o stroških: nakup drevesnih sadik za travnik pred Gasilskim domom. Sofinancirali smo v obe osnovni šoli za šolo v naravi: poletno in zimsko, dali dotacije Društvu invalidov, odbojkarskemu klub Kamnik, Gasilskemu društvu Kamnik ob 10-letnici in postavili ulične table - Kovinarska in Podlimbarskega pot - in, ne nazadnje, razveselili naše najstarejše krajane, stare sedemdeset in več let, ob koncu leta. V letu 1993 pa načrtujemo:
Ureditev dostopne poti Kovinarska la, lb, le, ki pomeni varno peš pot našim šolarjem, da se izognejo zelo nevarni Kajuhovi poti. Dela bodo potekala v sodelovanju s prizadetimi krajani in Skladom stavbnih zemljišč občine Kamnik.
Sofinanciranje preplastitve Kovinarske ceste.
Sofinanciranje izdelave zazidalnega načrta za območje B-5 Perovo, to je med Ljubljansko in Steletovo ulico.
Pridobitev uporabnega dovoljenja za CATV omrežje in zavarovanje ter vzdrževanje celotnega sistema.
Ob tem pa bomo sproti urejali vso problematiko, ki se bo pojavila v letu 1993 v naši krajevni skupnosti.
Poročilo o delu krajevne skupnosti sklepamo s pozivom vsem občanom, ki sicer ne spada v poročilo, vendar zadeva vse krajane našega področja! Storimo kaj za naše bivalno okolje in ohranjajmo zelene površine, ki so ostale, ter jih ne prekrižarimo v vseh smereh, da postajajo makadamske poti. Zakaj se ne sprehodimo po asfaltu, ki smo si ga pred leti tako želeli imeti pod vsakim korakom, sedaj pa utiramo poti povsod tam, kjer ni prav, in uničujemo še tisto malo zelenega, ki nam je ostalo. Postorimo kaj za naše skupno dobro, in vsi se bomo bolje počutili in spoštovali.
Svet krajevne skupnosti Kamnik-Perovo
SPOŠTOVANI STARŠI!
VSE STARŠE, KI ŽELIJO VKLJUČITI SVOJE OTROKE V ŠOLSKEM LETU 1993/94 V VRTEC, PROSIMO, NAJ ODDAJO PROŠNJE, KI JIH DOBIJO NA UPRAVI VVZ ALI V ENI IZMED NAŠIH ENOT, NA UPRAVO VVZ, KIDRIČEVA 23, DO KONCA MESECA APRILA.
V februarskih dneh je bilo v naši občini veliko pojavov, ki jih je morala obravnavati PP Kamnik, vendar bomo navedli le nekaj »cvetk«: 12. 2. Voznica osebnega avtomobila N. N., ki se je peljala po cesti iz Šmarce proti Duplici, je zaradi neprilagojene hitrosti in pod vplivom alkohola povzročila prometno nezgodo. Njeno vozilo je namreč zaneslo v desno stran s ceste, pri čemer se je preobračalo po prečni osi.
»Vrli« občan je na avtobusni postaji v Kamniku brez vzroka pretepel svoje dekle.
13. 2. Na Glavarjevi ulici v Komendi je med voznikoma J. L. in D. O. prišlo do trčenja, domnevno zaradi neupoštevanja prometnega znaka.
14. 2. Da imajo storilci radi sadje, dokazuje vlom v prodajalno sadja v pokriti tržnici nasproti glavne kamniške avtobusne postaje.
15. 2. PP je prejela obvestilo o pretepu na železniški postaji na Kranjski cesti v Kamniku, in sicer sta se pretepala gosta lokala »Kamničan« Miran L. in Bojan B.
16. 2. Vlomljeno je bilo v stanovanje na Kranjski cesti. Policisti so kasneje ovadili za vlom osumljenega Janeza K.
Nekaj otrok je s pločnika v bližini Stola na mimovozeča vozila metalo kamenje in pri tem poškodovalo dvoje vozil. Po dogodku so se otroci razbežali.
17. 2. Neznani storilec je vlomil v eno izmed trgovin v novem trgovskem centru na Perovem in s seboj odnesel avtoradia Sony in Pioneer ter ojačevalec Pioneer.
18. 2. Jožef K. iz Bistričice, ki je bil sicer pod vplivom alkohola, je doma razgrajal in grozil sorodnikom. Zadevo bo obravnavalo temeljno javno tožilstvo, saj je Jožef K. pri svojem početju uporabljal tudi za okolico nevaren predmet (palico), s katero pa je k sreči poškodoval predvsem samega sebe.
Neznanec je ukradel igralni aparat iz lokala Darling na Duplici. Storilca so kasneje ugotovili, vendar pa prijava na temeljno javno tožilstvo ne velja le zanj, temveč tudi za lastnika aparata, saj je podan sum, da so gostje igrali na tem aparatu za denar.
Neznanec je vlomil v picerijo Origano na Žalah. Policisti so storilca že prijeli.
19. 2. Neznanec je vlomil v stanovanje na Kranjski cesti, vendar so policisti že ugotovili njegovo identiteto.
20. 2. Neznanec je v Tuhinju ukradel usnjeno jakno, v kateri je bila denarnica. Na podlagi obvestila nekega občana so policisti
osumljenca, sicer državljana R Hrvatske, v Šmarci legitimirali, kasneje pa izročili preiskovalnemu sodniku.
21. 2. Planinca Iztok B. in Janko U. sta se napotila v Kamniške Alpe, vendar se domov nista vrnila v času, dogovorjenem s starši, zaradi česar je bila sprožena reševalna akcija. Planinca sta se naslednji dan izmučena vrnila v dolino.
Neodgovoren neznanec je odvrgel smeti na travnik v Šmarci. Pristojna inšpekcijska služba in policisti za njim še poizvedujejo.
22. 2. Na Groharjevi ulici na Duplici je neznanec poškodoval osebni avtomobil in mu snel registrske tablice. Na podlagi obvestila občana so bile tablice oško-dovankinega vozila kasneje najdene v vozilu Antona L.
23. 2. Za pustni torek se tako rekoč ni dogajalo nič posebnega, vendar pa je bilo takoj po »prazniku« nekaj prometnih nezgod, v katerih je bila ugotovljena predvsem materialna škoda, ena izmed njih pa se je na žalost končala tudi s smrtnim izidom.
26. 2. Vinjen je obležal občan
Stane Š., ki pa so ga policisti zaradi nevarnosti podhladitve dostavili na dom.
27. 2. Zgodil se je podoben dogodek kot prejšnjega dne - Janez P. je namreč vinjen obležal na Cankarjevi ulici v Kamniku.
Neznanec je vlomil v osebni avtomobil na Koželjevi ulici, pri čemer je odnesel s seboj avtora-dio Sharp, model RG-R250G.
2. 3. Voznik Stojadin J. je osumljen, da je povzročil prometno nezgodo v trenutku, ko je neki otrok prečkal vozišče preko prehoda za pešce. Otrok na srečo ni dobil telesnih poškodb, Stojadin J. pa bo predlagan sodniku za prekrške.
7. 3. Ob tretji uri zjutraj so še vedno »uradovali« v gostilni Pri Marjanci v Kolodvorski ulici. Ker so gostje vpili in razgrajali ter tako motili nočni mir in počitek, se bodo srečali s sodnikom za prekrške; zaradi prekoračitve obratovalnega časa pa bo zadevo obravnavala tudi pristojna občinska inšpekcijska služba, ki jo bo o tem obvestila policija.
Ker se v zadnjem času vse pogosteje pojavljajo tatvine koles in koles z motorjem, svetujemo lastnikom le-teh, naj jih primerno zavarujejo. Vsem voznikom priporočamo tudi, naj prilagodijo hitrost glede na predpisane omejitve, še posebej pa naj bodo previdni pri vožnji skozi naselje Duplica, in sicer zaradi velike udeleženosti otrok
GABRIELA V. DEŽMAN
MATIČNO POROČILO - SMRTI:
Marjan SUŠNIK, upokojenec iz Kamnika, Ljubljanska 1/b, 53 let Pavla VRBNIK, upokojenka iz Kamnika, Kettejeva 7, stara 78 let Frančiška VODLAN, gospodinja iz Godiča 16, stara 73 let Franc BEDOK, upokojenec iz Ljubljane, Novakova 5, star 82 let Amalija BREGAR, gospodinja iz Motnika 50, stara 95 let Stipo VRLJIČ, delavec iz Komende, Glavarjeva 96, star 57 let Anton VERLINŠEK, upokoj enec iz Podgorja 77, star 79 let France VIDMAR, upokojenec iz Nevelj 35, star 74 let Peter SLAPNIK, upokojenec iz Špitaliča 7, star 82 let Ivana BROJAN, upokojenka iz Šmarce, Jeranova 6, stara 75 let Danijel BERGANT, dijak iz Mengša, Zadružniška 37, star 19 let Marija OSOLNIK, gospodinja iz Šmarce, Pibernikova 20, stara 96 let Valentin ČIČIGOJ, upokojenec z Duplice, Ljubljanska cesta 23, stara 85 let
Peter PIBERNIK, upokojenec iz Kamnika, Steletova 21, star 68 let Lucija AVŠIČ, druž. upokojenka iz Ljubljane, Ptujska ul. 27 Terezija VOLKAR, upokojenka iz Šmartna v Tuh. 13, stara 80 let Dragotin RUDENŠEK, upokojenec iz Celja, Savinjska ulica 3, star 99 let
Frančiška PESTOTNIK, druž. upokojenka iz Češnjic v Tuhinju št. 18, stara 88 let
Janez TERPOT C, upokdjenec iz Spodnjih Stranj št. 26, star 81 let Martin CIMERMAN, upokojenec iz Ljubljane, Ul. padlih borcev 15, star 85 let
Janez MOČNIK, upokojenec iz Buča št. 2, star 79 let
Leopold OSOLIN, upokojenec iz Spodnjih Stranj št. 20, star 70 let
Jurij TRTNIK, upokojenec iz Kamnika, Žale 3/A, star 58 let
Mavricij PETERC, upokojenec iz Gmajnice št. 88, star 71 let
Ciril PUNČOH, upokojenec iz Ljubljane, Rožna ul. 29, star 91 let
Anton ERZAR, upokojenec iz Lok v Tuhinju št. 5, star 71 let
Ana PODJED, gospodinja iz Godiča št. 81/c, stara 82 let
Amalija BALOH, upokojenka iz Podgorja 37, stara 72 let
Janez BEZLAJ, upokojenec iz Ljubljane, Burnikova 19, star 84 let
Franc SUŠNIK, kmet s Krivčevega št. 16, star 53 let
Branko FLERIN, grafik, iz Trzina, Mengeška c. 20, star 40 let
Stanislava AVBELJ, upokojenka iz Ljubljane, Brilejeva 7, 74 let
Martin VRANKAR, viličarist iz Sidola št. 2, star 32 let
POROKE: - Anton Novak, izdel. cveti, lončkov iz Zg. Tuhinja, in
Andreja CEVEC, delavka iz Podgore pri Zlatem Polju
KAMNIŠKI OBČAN
oglasi in zahvale
25. MARCA 1993
OBVESTILO
Na podlagi 38. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. 1. SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, Ur. 1. RS, št. 26/90)
obveščamo
vse zainteresirane, da bosta potekali JAVNI RAZGRNITVI sprememb in dopolnitev:
zazidalnega načrta za del zazidalnega območja B3 Novi trg z oznako zazidalnega otoka BS3 in BC4 ter
zazidalnega načrta območja B8 Zgornje Perovo, in sicer od 3. aprila 1993 do 3. maja 1993.
Osnutek sprememb in dopolnitev obeh urbanističnih aktov bo javno razgrnjen na sedežu občinske skupnosti Titov trg 1 ter v prostorih Srednje ekonomske in naravoslovne šole Rudolfa Maistra v Kamniku za krajevno skupnost Novi trg.
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ZAZIDALNEGA NAČRTA ZA DEL ZAZIDALNEGA OBMOČJA B3 NOVI TRG Z OZNAKO ZAZIDALNEGA OTOKA BS3 in BC4 >
JAVNA OBRAVNAVA sprememb in dopolnitv urbanističnega akta bo v sredo, dne 21. 4.1993, ob 18.30 uri v prostorih občine Kamnik, sejna dvorana 9 - pritličje. Obrazložitev:
Območje sprememb in dopolnitev urbanističnega akta B3 Novi trg se v razgrnjenem dokumentu deli v obsežnejši južni del, določen kot rezervat (ohranitev obstoječe namembnosti), in severni del, določen za poslovno-trgovsko in stanovanjsko dejavnost.
Rezervat ohranja nespremenjene površine, prav tako njih namembnost (travnik, sadovnjak). Možnost njegove pozidave bo predana na osnovi verificiranega novega programa ter z dopolnitvijo zazidalnega načrta.
Severni obravnavani del območja se lokacijsko navezuje na funkcionalni del zemljišča Zdravstvenega doma, na vzhodni in zahodni strani do obstoječih cest (Bevkova ulica, ulica Novi trg), na južni strani pa do parcele št. 1084/9.
Izraba omenjenega območja je podobna prvotnemu urbanističnemu aktu, s tem da se določa za etažo nižji višinski gabarit kot tudi spremenjena oblikovna rešitev bloka ter objekta G (oskrbni objekt). Spreminja se tudi namembnost.
Spreminja se dispozicija (mikrolokacija) parkirišč, ki pa se po številu ne spreminjajo. Podan je večji poudarek na vmesnih zelenih površinah.
Glede namembnosti se v obeh blokih stanovanjski funkciji pridružuje poslovno-trgovske dejavnost, ter po potrebi noči-tvene kapacitete obiskovalcem Zdravstvenega doma oz. Zavoda za usposabljanje invalidne mladine. Oskrbnemu objektu G se ne določa namembnosti. Določa se le njegova maksimalna velikost in okvirna namembnost (poslovna, trgovska, gostinska dejavnost).
V neposredni bližini obeh poslovno-stanovanjskih enot se na zelenih površinah proti jugu določa izgradnja otroških igrišč s klopmi za počitek in sprostitev.
Obravnavano območje se sicer kot po prvotnem zazidalnem načrtu navezuje na ulico »Novi trg« oz. v nadaljevanju na Palovško cesto. Mirujočemu prometu se določa 68 parkirnih mest za potrebe Zdravstvenega doma, oskrbnega centra ter stanovalcev. Slednjim se namenja tudi 20 parkirnih mest na Bevkovi ulici.
Urbanistično je kompleks zasnovan tako, da je podana možnost širitve proti jugu s peš cono, okoli katere se lahko nanizajo objekti z javnim oz. stanovanjskim programom manjše intenzivitete.
Vsebina zgornjega gradiva je usklajena z zahtevami krajevne skupnosti Novi trg.
HRANILNO KREDITNA SLUŽBA
DOMŽALE, LJUBLJANSKA 72
S SVOJIMI POSLOVNIMI ENOTAMI V KAMNIKU, KOMENDI IN SMARTNU V TUHINJU ter DOMŽALAH, ČRNUČAH, LUKOVICI IN V MORAVČAH
nudi kmetom, obrtnikom ter vsem drugim občanom naslednjo ponudbo v okviru svojega poslovanja:
- vodenje vseh vrst hranilnih vlog
- vodenje žjro in tekočih računov občanov (kmetov, obrtnikov)
- plačilni promet za občane
- menjalnico
- izplačila plač in pokojnin
- tolarske hranilne vloge z devizno klavzulo (DEVIZNA KLAVZULA NAM ZAGOTAVLJA ENAKO VARNOST KOT VARČEVANJE V DEVIZAH)
DELOVNI ČAS;
kamnik - vsak dan, razen četrtka, od 8. do 12. ure Šmartno — vsak četrtek od 9. do 13. ure ter 1. soboto v mesecu Komenda — vsak dan od 7. do 14. ure
OGLASITE SE, PRIČAKUJEMO VAS!
Kamnik, d.o.o.
Trgovina
Kidričeva 64, Kamnik faks/telefon 812-546
Vam po najugodnejših cenah nudi
- ves elektroinstalacijski material - od doze do svetil
- telefone in vse za telefonijo
- gospodinjske aparate z rezervnimi deli za multipraktike
- akustiko - TV
ČESAR NIMAMO DANES, IMAMO ZAGOTOVO JUTRI!
TRENUTNO ZELO POCENI
v aprilu 10% popusta za stikala (zaloga omejena)
cena s p.d.
žica P 1,5 mm2 9,90 žica P 2,5 mm2 16,50 žica P 4 m2 30,40 kabel PPY (PGP) 3x1,5 mm2 47,50 kabel PPY (PGP) 5x2,5 mm2 124,70 kabel PP/R (PGP) 3x1,5 mm2 57,10 avtomatske varovalke 817,20 števec 3 f 2T 18.822,00 omarica PL 3 8.602,00
Ob nakupu večje količine priznavamo 5% popusta.
Telefoni - staro za novo: 20% popusta - cene telefonov od 7.139,00 do 9.922,00.
Novo v NAPREDKU
NAPREDEK
A L I
V petek, 26. marca, v dvorani Komunalnega centra v Domžalah
NAPREDKOV BAZAR Z MODNO REVIJO
od 9. ure dalje ugodni nakupi domačega in uvoženega blaga po znižanih cenah in popusti.
ob 16. uri nastop ansambla ČUKI
ob 19. uri modna revija - vse za pomlad in poletje.
Program povezuje Sašo Hribar.
Za vsakogar nekaj. Vstopnine ni!
Blagovnica Vele - bogata izbira pomladnih oblačil za vso družino.
Posebej vabljeni na preurejeni oddelek obutve. Velika izbira domačih in uvoženih čevljev. Presenečenje za kupce!
V trgovini Super N nov program iz uvoza za mlade. Blagovna znamka Gvmnasium in VVampum. Ugodne cene!
V trgovini Kovinar velika izbira domačih in uvoženih keramičnih ploščic - 10% gotovinski popust, za električno ročno orodje 15% gotovinskega popusta.
V vseh živilskih trgovinah posebna ponudba velikonočnih šunk in vseh velikonočnih dobrot. Akcijske cene.
Diskont v Zg. Jaršah priporočamo za nakup po grosističnih in diskontnih cenah.
NOVO - PRODAJA AVTOMOBILOV NA LIZING
Informacije po tel. 721-531 in 714-278
V NAPREDKU VEDNO NEKAJ NOVEGA!
MALI OGLASI
Enoinpolsobno do trisobno stanovanje s telefonom in centralno v Kamniku, na Duplici ali bližnji okolici najamem. Tel. 347-472.
Na Duplici oddam < cele za vrtove. Tel. 20. do 21. ure.
najem par-815-351 od
Mar Tottrj
VSI ZA 1. MAJ Z NAMI!
BUDIMPEŠTA:
RIBOLOVA
30. 4., CENA:
FEHOVA 93, SEJEM LOVA IN
2 DNI - 2.500 SIT + 100 DEM
3 DNI - 2.500 SIT + 160 DEM GRČIJA, 24. 4.: 8 DNI - 740 DEM - Olimpija, Peloponez, Atene, Delfi
11 DNI - 850 DEM - Križarjenje po Jonskih otokih, Atene, Delfi, Meteora
PRIJAVE IN INFORMACIJE: MAR TOURS, Dunajska 7, Ljubljana
Tel.: 313-765, 121-121, int. 330, od 8. do 14. ure
631-261, 264-538 od 16. do 18. ure in ob sobotah od 8. do 12. ure.
PONOVNO ODPRTA GOSTILNA PLANINKA Kamnik, Titov trg 4
ure,
vas pričakuje vsak dan od 8. do 22. ob nedeljah od 10. do 19. ure Priporočamo malice, jedi po naročilu, pizze, golaž, vampe, svinjsko in telečjo pečenko, kosila po 350 SIT, nedeljska kosila po 450 SIT, odprta vina...
Z veseljem bomo sprejeli vaše naročilo za ohceti, obletnice in druga družabna srečanja (na vašo željo lahko pijačo prinesete tudi s seboj).
SE PRIPOROČAMO!
Trgovina »KIM«
Kamnik, Trg talcev 8
obvešča
cenjene stranke, da smo bogato založeni z oblačili za
OBHAJILO, BIRMO in VALETO
Izredna ponudba:
- majice s kratkimi rokavi po lanskoletnih cenah Vabljeni!
Prostor (40 m2) za delavnico ali skladišče oddam. Tel. 817-063. *
Prodam okrog 1.500 kg sena. Anton Drolc, Kostanj 1. *
Prijazno žensko za varstvo otrok na našem domu iščemo. Tel. 815-459.
*
Ovce, jagnjeta in kozličke prodam. Bitenc, Suhadole 13, Komenda (po 20. uri).
Rezultati žrebanja
NAPREDEK
uLunn
Ob zaključku velike prodajne akcije, ki jo je organiziral NAPREDEK, Trgovina, d.d., Domžale, so bili na javnem žrebanju pred blagovnico Vele dne 20. 3. izžrebani naslednji kupci, ki prejmejo Napredkove torte
Milka Grojzdek, Ihan, Pot na žago 1, Domžale Aleš Pire, Domžale, Miklošičeva 12 Simona Peterka, Zalog pod sv. Trojico, Dob Anton Kastelic, Domžale, Jarška 83 Damjan Sakač, Kamnik, Steletova 3 Jože Urbančič, Videm 10 c, Dol pri Ljubljani Mojca Kravanja, Miklošičeva 2 b, Domžale Irena Kržičnik, Radomlje, Tovarniška 32 Nada Bičanin, Ljubljana, Lavričeva 3
Dobitniki bodo po pošti prejeli kupon za torto.
Glavno nagrado Fiat panda 1000 in Napredkovo torto pa je na žrebanju dobila
JELKA JAKSETIČ, Detelova 3, Moravče
Napredek čestita prejemnikom nagrad in se vsem svojim kupcem zahvaljuje za sodelovanje z željo, da bi imeli v prihodnji akciji več sreče.
OBVEZNO CEPLJENJE PSOV PROTI STEKLINI
1.4.
8. uri Motnik, pri Flegarju
9. uri Špitalič, pri trgovini
10. uri Zg. Tuhinj, pri Kavsarju
11. uri Laze, pri pošti 11.30 Šmartno, pri Hvaletu 12.30 Pšajnovica. pri Pestotniku 13. uri Veliki Rakitovec, pri Žibertu
2.4.
8. uri
8.30 9. uri
Soteska pri gostilni Zlata kaplja
Sela pri Spruku Srednja vas, pri Ustanku 10. uri Velika Lasna, pri Zalazniku 10.30  Vranja Peč, pri šoli
Sp. Palovče, pri Kladniku Zg. Palovče, pri Remsu
10.45 11.15
3.4.
8. uri   Nevlje, pri Novaku 9.30 do VZ ljubljanske regije, DE 11.30   Kamnik, Perova 20
5. 4.
8.30 9. uri
10. uri
11. uri
6.4.
8. uri 9.30
11. uri
12. uri
7.4.
8. uri
9. uri 10.30 11.30 12. uri
Šmarca, pri Jermanu Volčji Potok, pri zbiralnici mleka
Tunjice, pri Jamovcu Godič, pri Hribarju
Komenda, pri Kramarju Moste, pri mlekarni Križ, pri Čubru Podgorje, pri Rozmanu
Sp. Stranje, pri Pernetu Kregarjevo, pri gostilni Prodnik
Krivčevo, pri Jurčku Gozd, pri Mlakarju Črnivec, pri gostilni
zamudniki 13.4
8. uri Motnik
8.45 Laze
9.15 Srednja vas
10.15 Komenda
11. uri Šmarca
11.45 Kregarjevo
12.15 Kamnik, pri Vet. zavodu
Breje in doječe psice se cepijo po odstavitvi.
VETERINARSKI ZAVOD
TRGOVINA
Z BARVAMI,
LAKI, LEPILI,
ČISTILI
IN PRIBOROM
na Steletovi 25 v Kamniku tel. 812-511
Cenjene stranke obveščamo, da imamo nov delovni čas - od 8. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure.
UGODNO
pištole in pribor za barvanje iz programa VVANGER po zelo ugodnih cenah.
Velika izbira brusnih papirjev, orodja, barv, lakov... fasadni material; organiziramo prodajo gradbenega materiala po
najnižjih cenah.
Material brezplačno pripeljemo na dom.
SE PRIPOROČAMO!
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ
KAMNIK
Vabimo vas...
TOREK, 30. marca, ob 17. uri
Dvoranica Matične knjižnice, Kamnik Besedne igranje za najmlajše: IGRAJMO SE - SPOZNAVAJMO SVET Za zaključek igranj predstavljamo SONCE
SREDA, 31. marca, ob 18. tiri
Razstavišče Veronika, Kamnik PREDSTAVITEV MONOGRAFIJE IN ODPRTJE RAZSTAVE SLIK ALADINA LANCA
Umetnika bosta predstavila avtorica Monografije
Melisanda Sedonja in direktor Mestne galerije
Ljubljana Aleksander Bassin
Razstava bo odprta do 10. aprila 1993
V okviru Srečanja gledaliških skupin občine
Kamnik se bodo v Kulturnem domu na Duplici
zvrstile naslednje predstave:
ČETRTEK, 1. aprila, ob 20. uri VZORNI SOPROG (Avary Homood)
Mladinska gledališka skupina KD Zg. Tuhinj (predstava je bila izbrana tudi za Srečanje gorenjskih gledaliških skupin) Režija: Franc Lajmis
SOBOTA, 3. aprila, ob 17. uri
JEZIČNI DOHTAR PETELIN (avtor neznan)
Gledališka skupina KD Ivan Cankar Šmartno Režija: Franc Hribar SOBOTA. 3. aprila, ob 20. uri TRME TiČKI (Jaka Stoka)
Gledališka skupina KD Zg. Tuhinj Režija: Elizabeta Kodra VABLJENI!
GRADBINEC KRANJ
PE KAMNIK BAKOVNIK 5 A
Cenjene stranke obveščamo, da smo spet pričeli z mešanjem betona v naši betonarni na Bakovniku 5 A. Tako morete pri nas dobiti po ugodnih cenah naslednje materiale in storitve:
- vse vrste gramozov za betone
- vse vrste kvalitetnih betonskih mešanic, vključno z dobavo in vgrajevanjem s črpalko
- cement, apno
- dobavo in vgraj. armature
- opaženje armiranobetonskih konstrukcij
- vse vrste gradbenih storitev
- cementne izdelke
- vse gradbene materiale
NOVOST: IZPOSOJA OPAZNEGA MATERIALA
Za betone in gramoze nudimo ugodne plačilne možnosti:
- plačilo z gotovino - 10% popust
- 2 zaporedna obroka s čeki - 5% popust ~ možnost odloženega plačila s 3 čeki za
vrednost nad 50.000 SIT
Obratujemo vsak dan od 7. do 15. ure, po dogovoru pa tudi popoldne in ob sobotah do 13. ure.
Za storitve se priporočamo!
Informacije po telefonu 811-220, 812-347 ga. Vilma Cibašek g. Darko Hribar
RODEX
PEUGEOT
PRODAJA VOZIL
- komplet servisiranje
- popravila karamboliranih avtomobilov
- prodaja rezervnih delov
PONUDBA V MARCU
PEUGEOT 405 GL s katalizatorjem, model in letnik '93. Cena 26.000 DEM do registracije in PEUGEOT 106 XR brez katalizatorja. Kovinska barva in električno dviganje in spuščanje stekel vključena v ceno, model in letnik '93. Cena 18.000 DEM do registracije.
POOBLAŠČEN PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL PEUGEOT
JANEZ R0DE Rova 3 a, 61235 Radomlje tel.: 061/727-010, Fax.: 727-319
KNJIGOVODSTVO ZA OBRTNIKE IN PODJETNIKE. APOLONIK, d.o.o., tel. 832-341.
ELEKTRO SERVIS Marjan Plemeniti Vrhpolje 73 Tel. 831-058
POPRAVILO
pralnih strojev, (generalno popravilo pralnih strojev), bojlerjev, gospodinjskih aparatov, napeljava in popravilo elektro inštalacii.___
ZAHVALA
Ob smrti dragega moža, očeta, starega očeta, brata in tasta
IVANA KALIŠNIKA
z Lok v Tuhinjski dolini
lf
K|k ■ Vsem sorodnikom, sosedom, prija-
teljem, sodelavcem iz Titana in znancem se iskreno zahvaljujemo za vso pomoč, podarjeno cvetje, sveče in maše, izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, praporščakom za zadnji pozdrav in pevcem za poslovilne pesmi.
Žalujoči vsi njegovi
Loke, Buč, Potok, Podgorje, marec 1993
SEMENARNA Ljubljana
obvešča cenjene Kamničane, da prodaja v novi prodajalni na Tunjiški 1 v Kamniku (tel. 832-917) raznovrstno blago za polja, vrtove in dom.
»SEMENARNA« Ljubljana TRADICIJA in KVALITETA
V SPOMIN
naši mami
MARIJI JERIČ
iz Šmartna 1
Ko zarja zlati nam gore, Mariji darujem srce. Lepo jo pozdravim, iz srca ji pravim: Marija, o prosi zame.
Tako so molili naša mama,
vsak dan znova,
zase in za nas otrok enajst,
devet živih, dva pa že na onem svet',
Lepo so nas vzgajali
in nas moliti učili.
Nas so nahranili,
ali sami velikokrat lačni bili.
Sedaj že leto je minilo, odkar naše mame več ni. Odšli so k Bogu po plačilo za svoje dolge, težke dni.
Hvala vam, mama, hvala za vse. Za skrb in trpljenje, za zlato srce.
Hvala tudi Vam v domu ostarelih, ki ste jih negovali, jim lajšali bol. Hvala vsem, ki se spominjate nanje, jim lučke prižigate na prerani grob.
Hvaležni otroci
Pomlad prišla je na tvoj vrt pogrinjat zeleni prt. tebe ni več tu našla, zajokala je in odšla...
ZAHVALA
V 89. letu starosti nas je zapustila draga mama, babica in prababica
ANTONIJA NARAT
Primoževa mama z Velike Lasne 1
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, maše, izrečena sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej hvala g. župniku za opravljeni obred. Hvala tudi pevcem za prelepo petje.
Žalujoči vsi njeni
Velika Lasna, Kamnik, marec 1993
Praznina, moreča samota povsod, kjer te išče — srce! A kamor pogledam, me spremljajo tvoje pridne roke.
ZAHVALA
V 76. letu starosti nas je po hudi
bolezni zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta
ANTONIJA HRIBAR
rojena JEGLIČ Mehačeva mama iz Zgornjega Tuhinja 10
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za vso pomoč, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in za maše. Iskrena hvala tudi osebju Doma upokojencev Kamnik za nego v času njene težke bolezni. Hvala govornici Ivici Bajdc za besede slovesa in g. župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči vsi njeni
Zgornji Tuhinj, Kamnik, Češnjice, marec 1993
Ljubila si polje, družino in dom, prekmalu odzvonil ti vaški je zvon.
(S. Gregorčič)
ZAHVALA
V komaj 66. letu starosti nas je zapustila draga mama in stara mama
MARIJA RESNIK
s Črnega Vrha v Tuhinju
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem Občine Kamnik in prijateljem za pomoč in tolažbo v težkih trenutkih, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče, za darovane maše in spremstvo v njen mnogo prerani zadnji dom. Hvala govornici za besede slovesa, pevcem za zapete pesmi in g. župniku za zadnje slovo.
Žalujoči vsi njeni
Črni Vrh, Kamnik, marec 1993
12
KAMNIŠKI OBČAN
v besedi in sliki
25. MARCA 1993
Zdravi ljudje, zdrava hrana, zdravo mesto!
Nekdo mi je nekoč pripovedoval: »Ko sem bil dlje časa v tujini, sem pri brani najbolj pogrešal solato. In ko me je ob vrnitvi mama vprašala, kaj bi jedel, sem ji rekel, naj mi pripravi veliko skledo solate, takšne, kot jo zna le ona, s krompirjem in domačim kisom! Oh, kako sem si dušo privezal!«
Solata je zares čudovita jed. Človeka osveži, poživi, mu da življenjsko moč, vitalnost. Kako tudi ne, saj vsebuje veliko za živ-Ijeje potrebnih vitaminov (A, BI, B2, B6, C in E), mineralov (kalij, kalcij, magnezij, natrij, fosfor in železo) in še drugih pomembnih snovi. Vse to, kar pišem o solati, velja za vse vrste zelenih solat, vključno z radičem in motovilcem.
Slovenci imamo radi solato. Za nas je kraljica vseh zelenjav. Brez zelene solate ni kosila, skoraj vsak dan jo imamo na mizi in prav je tako!
Poleg mnogih ima solata še eno dobro, zelo pomembno lastnost ne da se kuhati. Torej jo moramo uživati surovo. To pa je neprecenljiva prednost, ker surova solata vsebuje vse vitamine, minerale in encime - ki pa so življenjsko pomembne snovi. Encime vsebuje predvsem rastlinska SUROVA hrana. ENCIMI -ISKRA ŽIVLJENJA! S segreva-
njem in kuhanjem se uničijo (uniči jih temperatura nad 42"C). Seveda s kuhanjem uničimo tudi večino vitaminov. V solati so torej ohranjene vse žive snovi, ki omogočajo organizmu nemoteno delovanje, nam ohranjajo zdravje in nas varujejo pred lx)leznimi. Solata je torej nadvse zdrava, in jejmo je čim več!
Če je le mogoče, uporabljajte solato z domačih, naravno gnojenih vrtov. Nekateri jo gojijo celo v koriteih za rože. Z vrta naj pride čim prej na mizo! Ne namakajte je v vodi, ker se izlužijo rudninske snovi in »odhajajo« vitamini! Tako je za polovico manj vredna. Če je ovenela, naj bo v vodi največ 10 minut — saj se prepoji z vodo še potem, ko je oprana in odcejena.
Na solato dajmo naraven jabolčni kis! Je zelo zdravilen, ker vsebuje veliko kalija; vsebuje še flour, fosfor, kalcij, klor, magnezij in železo. Lahko si ga pripravimo doma, saj je priprava zelo enostavna. Še zlasti pa ne bi smeli biti brez njega tisti, ki imajo jabolka doma; »takšne sramote si ne bi smeli privoščiti«.
Nekaj kapljic kisa v kozarcu vode nas odžeja. Znani francoski zeliščar zelo ceni jabolčni kis. Za dobro spanje in tudi sicer priporoča, naj v kozarec vode damo
žličko medu in žličko kisa, zmešamo ter popijemo.
Kis naj bo iz neškropljenih jabolk. Morda nam bo sreča mila in bomo takšnega lahko kdaj kupili na trgu v Kamniku.
Solata bo še boljša, če jo obogatimo. To pa napravimo tako, da damo gor nariban ali drobno sesekljan česen, hren, korenček, peteršilj, koprive, drobnjak ali krešo. Vsak od teh dodatkov ima odlične sestavine. Česen je odličen za ožilje, žile ohranja prožne in s tem preprečuje zgodnje staranje. Vsebuje alicin, ki zmanjšuje holesterol in maščobe v krvi. Uporabljajmo ga redno v manjših količinah, zlasti starejši bi morali pojesti vsaj strok ali dva na dan. Slab zadah odpravimo, če zgrizemo vejico peteršilja ali popijemo nekaj mleka.
Hren ima veliko vitamina C, in bi moral biti v zimskih mesecih vsak dan na mizi. Dobro se prilega mesu, krompirju; vsem solatam popestri okus. Če ga bomo zmerno, vendar redno uporabljali kot dišavno zel, nam bo pregnal nadležno pomladansko utrujenost. Zlasti za sladkorne bolnike je to začimba, ki je tudi zdravilna, ker pomaga pri motnjah v delovanju trebušne slinavke. Hren ima tudi veliko antibiotično
delujočih snovi, neke vrste penicilina. Odlično deluje pri bolnih pljučih, pri boleznih v sapniku, pri vseh boleznih dihal in zmanjša občutljivost za prehlade. Deluje obnavljajoče na žile, ker zmanjšuje krvni pritisk - starejši ljudje bi ga morali torej redno uživati.
Da bomo imeli hren vedno pri roki, ga malo več naribamo, damo v kozarec, prelijemo s kisom, na vrh kanemo še nekaj kapljic olja ter postavimo v hladnilnik. Nič ga ne solimo.
Preko zime ga obdržimo v za-sipnici ali v kakšni posodi; pokrijemo ga s plastjo zemlje.
Drobno nasekljan peteršilj ne obogati le solate, ampak tudi sir-ček, krompir in druge jedi. V pe-teršilju je vitamin BI2, pomemben vitamin, ki odločilno sodeluje pri nastajanju krvničk. Peteršilj je ena izmed zelo redkih zelenjav, ki vsebuje ta zelo važen vitamin pri nastajanju krvi. Vsebuje tudi vitamin C in še druge vitamine in seveda minerale; premalo ga cenimo in premalo uporabljamo, predvsem surovega.
Peteršiljevi listi niso le pomembno kuhinjsko zelišče, ampak imajo tudi zdravilno vrednost, pospešijo prebavo (tek), izločanje urina, žolča in notranjih žlez. Čaj iz suhih listov cenijo bolniki, ki imajo težave z mehurjem, ledvicami in jetri.
Toliko za tokrat, naslednjič pa vas bom seznanila še s kakšno dobro lastnostjo domače zelenjave.
Lepo vas pozdravlja , DRAGICA FRIEDL
Na sončnem Snežniku
V soboto, 13. marca, so se kamniški planinci odpeljali z dvema avtobusoma, kar nekaj nad 90 jih je bilo, proti Snežniku. Pot iz Ilirske Bistrice do izhodišča na Sviščakih je bila lepa, skoraj brez snega. Nakazoval se je lep, prijeten dan. Večji del pohodnikov se je napotil proti vrhu Snežnika, 1796 m visoke gore. Tudi tu sne-
ga skorajda ni bilo, zato je bila hoja do sedla pred začetkom bolj strmega vzpona varna. Od tu dalje je bila steza ledena in nevarnejša. Skoraj vsi so prispeli do vrna do planinske koče. Tu so vtisnili žig v planinske knjižice, kupili spominke, popili čaj in se na hitro okrepčali iz nahrbtnika. Kmalu zatem so že bili na vrhu
Snežnika (nekaj metrov nad kočo). Sonce je prijetno grelo, zato ni nihče dolgo vzdržal v koči. Veter, ki sicer domuje na Snežniku, je bil tokrat zelo pohleven in sploh ni pokazal, kaj zna ob drugačnih prilikah. Nepretrgana kolona planincev se je vila po pobočjih gore. Eni so prihajali, drugi so se že vračali. Vrh Snežnika
je bil oblegan kot v najlepših poletnih dneh.
Razpoloženje je bito veselo. Med skoraj 3000 planinci na prijateljskem srečanju je bilo slišati slovensko, hrvaško, italijansko, avstrijsko govorico. Če bi človek natančneje prisluškoval, bi slišal morda še kakšen jezik. Zbrali so se ljudje, ki sta jim skupna prijateljstvo in ljubezen do narave.
Z vrha Snežnika je pogled segel daleč, na hrvaško stran, do morja in celo do Julijcev in Kamniških planin, čeprav so rahle meglice zastirale čistost daljnih vrhov.
Spust z vrha proti Sviščakom je bil vsaj v začetku leden, marsikdo je sedel na zadnjo plat, pa kljub temu ni bilo neprijetnosti.
Tak lep dan je bilo res škoda zamuditi. Nikomur od Kamniča-nov ni bilo žal napora, vesela je bila tudi Ana Orehkova, ki je premagala pot in že veselo nabira kondicijo za hojo na Triglav v mesecu avgustu.
Povratek v dolino je bil hiter in brez zapletov. Po krajšem postanku v Ilirski Bistrici sta avtobusa še brzela proti domu - proti Kamniku. Vozila sta veliko skupino kamniških planincev, polnih lepih vtisov in doživetij.
STANE SIMŠIČ
d. o. o.
SERVISNO IN TRGOVSKO PODJETJE - AVTOMATERIAL Kamnik, Podgorska pot 2, tel. 811-869
V naši bogato založeni trgovini vam nudimo:
- celotni izbor iz programa ZASTAVA, GOLF, RENAULT
- akumulatorje MEŽICA
- avtomobilsko kozmetiko
- olja CASTROL, VALVOLINE, OMV
- dodatno opremo
- prevleke za vsa osebna vozila - ugodno
- rezervne dele za fiat, pando, tipo, uno, tempra, dedra
V sklopu trgovine je tudi AVTO-ELEKTRO SERVIS, ki vam nudi usluge za osebna in tovorna vozila in kmetijsko mehanizacijo.
NOVO - Montaža avtoalarmnih naprav Esimit z elektronskim senzorjem nagiba - tresljajev.
V primeru, da želenega izdelka ni v naši trgovini, ga poiščemo in dobavimo v najkrajšem času.
DELOVNI ČAS: vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.
Lepa, sončna nedelja, 14. marca. Proti Svetem Primožu se je vila neprekinjena »procesija« ljudi. Med več kot tri tisoč obiskovalci sta bila tudi dolgoletna in aktivna planinca - 85-letni Vinko Vizovišek in 81-letni Karel Benkovič.
VERA MEJAČ
Novosti v Kamniškem občanu
VROČI TELEFON - Po dogovoru z našim honorarnim sodelavcem vam bralci, ponujam novo možnost sodelovanja z našim časopisom. Novinar Borivoj Repe bo namreč ob petkih popoldne, med 15. in 17. uro, dežural pri telefonu v pisarni Kamniškega občana na Titovem trgu 1 (občina). Vsi, ki vas karkoli žuli, teži ali bi radi kakšni stvari prišli do dna, ga lahko obiščete ali pokličete po telefonski številki 831-311 že 26. marca. Za vas bo raziskal problem, njegovo rešitev pa bomo objavili v časopisu.
IZ ODVETNIKOVE PISARNE - Nova rubrika v časopisu se bo imenovala IZ ODVETNIKOVE PISARNE in sicer bodo v njej odvetniki odgovarjali na vaša vprašanja, ki jih že sprejemamo za uredništvu časopisa, ali pa sami razlagali zadeve in osvetljevali probleme, ki bi bili lahko zanimivi za širšo javnost. S to rubriko bomo začeli v sedmi številki časopisa.
NOVA GRAFIČNA PODOBA - V anketi, ki jo je stalni sodelavec Stane Simšič pripravil za zadnjo lansko številko, se niste opredelili za spremembo imena časopisa, zato pa bomo poskusili z nekaterimi popestritvami grafične oblike. Izdajatelj PRELEST je za to že namenil denar, arhitekt Tomaž SCHLEGL pa bo v dogovoru z urednikom pripravil predloge sprememb, ki jih bomo tudi vam, bralcem, predstavili v eni od prihodnjih številk.
NA STRANI, NAMENJENI PISMOM, MNENJEM, STALIŠČEM IN ODMEVOM bomo po sklepu uredniškega odbora objavljali le prispevke, dolge do 45 vrstic. Ta sklep smo sprejeli, da bi vsem zainteresiranim omogočili takojšnjo objavo. Prispevke, daljše od 45 vrstic, bomo z vašim dovoljenjem krajšali mi ali pa boste morali to storiti sami.
OKROGLA MIZA O KULTURI, na katero bomo povabili številne kamniške kulturne delavce, in tiste, ki imajo v rojakh »škarje in platno«, bo nedvomno zanimiva tema, zato vas vabimo, da si zapis z nje preberete v sedmi številki časopisa.
PREDLOGI BRALCEV so prav tako dobrodošli, radi jih bomo prebrali na seji uredniškega odbora in po možnosti tudi uresničili.
UREDNIK
ks^čna
KOČNA, d. d.
DEŽURSTVA ŽIVILSKIH TRGOVIN
sobota od 7.-19. ure
nedelja od 8.-11. ure
27/3 - Nevlje, Komenda 4/4 - Metka
3/4 - Metka, Duplica 11/4 - Velika noč 1074 - (Velika sob.) Market Kranjska, Šmarca - dela prosto
12/4 - Velikonočni ponedeljek - Bakovnik, 18/4 - Zaprice
od 8. do 13. ure 25/4 - Mercator 17/4 - Zaprice, Moste, Stranje 24/4 - Mercator, Komenda 27/4 - Dan upora - Nevlje, Duplica,
od 8. do 13. ure
Opozorilo lastnikom psov
Koledarska zima se poslavlja, s prihodom pomladi so se pričela
dela v vrtičkih. Ulice so oživele. Sprehod po Kamniku pa človeka
spravi v slabo voljo. Po pločnikih in cestah so vidni ostanki sledi naše
civilizacije. Na vsakem koščku zelenice pa so sledovi naših pasjih
ljubljencev. Zanimivo je, da vsak lastnik pospravi svojo neposredno
okolico, kar pa je skupno, naše, pa ni pomembno. Mar morajo res
samo visoke kazni vplivati na naš občutek za čisto okolje? Otroških
igrišč primanjkuje. Lastniki psov naj se zavedajo, da otroško igrišče
ni pasje stranišče. V Odloku o javnem redu in miru v občini Kamnik
je v tretji točki 12. člena jasno napisano, da jc prepovedano voditi
živali na otroška igrišča in v parke, namenjene igri otrok. Kršitelj se
lahko znajde pred sodnikom za prekrške, kazni pa so kar dovolj
visoke. Zakaj ne bi tudi lastniki psov po svoji vesti prispevali za naše
skupno čistejše okolje in sami pospravili za svojim psom. Če ima
človek psa, je zanj tudi odgovoren, skrbeti mora, da ne moti in ne
ogroža okolice. ,, , .     ....   ,.
fr Veterinarski inspektor
MARJETA DOLINAR
KAMNIŠKI OBČAN - Ustanovitelj Skupščina občine Kamnik, izdajatelj Prelest, d.o.o. Ljubljana, Dunajska 7, direktor Tone Štrus. Predsednica časopisnega sveta Breda Podbrežnik-Vukmir. Uredniški odbor Dušan Lipovec, Vera Mejač, Bojan Pollak, Matic Romšak, Stane Simšič, Ivana Skamen in Franc Svetelj. Glavni in odgovorni urednik Matic Romšak. Strokovna sodelavka Vera Mejač. Lektorica Tina Romšak. Tehnični urednik Vlado Šlamberger.
Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja ministrstva za informiranje (št. 23/88-92 zdne 18. 2. 1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov.
Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Titov trg 1 (občina), tel. 831-311. Žiro račun: Prelest, d.o.o., 50102-601-3114.
Rokopisov in in fotografij ne vračamo. Tisk DP DELO - Tisk časopisov in revij, Ljubljana, Dunajska 5.