266. številka.
Ljubljana, sredo 21. novembra,
X. leto, 1877
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznioih, ter velja po polti preienian za a v ■ tr o-o gor s k e deteie ta celo leto 16 gld., za pol leta 8 gld., aa 6otrt leta 4 gkl. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom ta celo leto 13 gld., „a četrt leta 3 gld. 30 kr., za en meeec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom bo računa 10 kr. za mesce, 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko -;ec, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in z%>"?**T" dijake velja znižana cena in aioer: Za Ljnbljano za Četrt leta 2 gld. 60 kr   po pošti prejoman za četrt leto 3 gld. — Za oznanila se plačuje od Četiristopno petit-vrite 6 kr, 6e se oznanilo enkrat tiska, 6 kr., ee se dvakrat in 4 kr. če »e tri- ali večkrat tiska. Dopisi saj se wvole trankiratL — Rokopisi so ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Frane Kolmanovej hiši      3 »gledališka stolba". O p r a v n i ti t v o , na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamaoije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Telegrami.
sLoiicJon lO, novembra. Telegram v .. I»<iily \e\%*•» poroča te le natančnosti o runkoin vzetjl Karta. Boj Je trajal od O. zvečer do S. ure zjutraj. Štirideset bataljonov, ki »o b oteli ubeft-li i ti. so It usi s ka valerijo u J e 11. Trdnjava, mesto, 300 kationov ln strelivo Je Husoin v roke padlo. Turska izguba znaša dOOO mrtvili in ranjenih, 10.000 ujetih. «usi so izgubili okolo 37OO mož.
Peterburg 19. novembra. Oficijalno iz Bogota poročajo: Dne 16. t. m. je turšk oddelek prijel Novoselo, ali bil odbit.
Peterburg. Rogot 17. novembra. Kozaški starešina Aionaziev je izpodil z dvema kompanijama Turke iz Rozalite-soteske, pri-plenil je hrane in požgal turški tabor. — Po noči Aa 1(L t. m. je bil general Skobelev močno od granatnega kosca udarjen, ko je bil uže prejšnjo noč prvič ranjen. Sicer pa njegovo stanje nij nevarno in še zapoveduje na pozicijah.
Carigrad 18. novembra. nAgence Ha-?as" poroča, da so Rusi vnovič Erzerum napadli, resultat še nij znan.
1! u kar ust 18. novembra. Rusija še vedno več vojakov v Bulgarijo pošilja. Tlu-munska železnica je nalog dobila, vsak dan deset vlakov za dovoz vojakov pripraviti.
Knin 18. novembra. Včeraj so požgali Turki na avstrijskej (dalmatinskoj) in na turškej strani meje vse hiše in jedno bolnico, katero je za begunce dala zidati Miss
Irby, oplenili so, kar je bilo v hišah, in odgnali živino.
Vojska.
Londonski zgornji telegram nam odkriva celi velikanski sijaj ruske zmage zadnjo nedeljo. S Karsom so Rusi vzeli Turkom tri sto kanonov, pet tisoč Turkov ubili in ranili, a deset tisoč jih ujeli! To je jedno naj-sijajnejših dejanj novejše zgodovine.
Kje so zdaj, in knj pravijo oni nemšku-tarski nesramneži, nemški obrezani in neobrezani časopisni judje in renegatje, ki so še pred dobrim mesecem pravili, da so naši slovanski bratje llusi za letos definitivno v Aziji tepeni?   Kje so Magjari in njih razsvitljave?
Vsa Evropa gleda tudi na P lev no. To bulgarsko, prej neznano mestice, je zaslovelo po vsem svetu in velikansko zgodovinsko važnost dobilo. Vse ugiblje in računi za kako dolgo more imeti Osman-paša še živeža. „P. Corr." računi v zadnjem listu, da imajo Turki Še do 27. novembra provijanta, a „Fremdenblattu, da imajo še do 2. decembra kaj živeti, potem se bodo morali udati, ali prebiti se poskusiti.
Izjava čeških poslancev
na državni zbor se zavaruje zoper njegovo pravoveljavnost in pravi dalje o naših razmerah : „Po volitvenih redih, ki so načelom pravice protivni, razdeljuje se udeležba pri javnih stvareh v nepravej meri mej oddelke in razrede ljudstva. S tem se pa zakonodaja v protivje spravlja z naravnimi podlogami narodnega življenja ter z uveti njega primernega razvijanja, bodi-si duševnega ali gospo-darstvenega. V obeh obzirih je udeleževanje pri javnih zadevah jedino le gospodstvo samo
ne kate rib jako ozkih krogov, ti pak silo, katero si tako sestavljeni vedo ohranjevati, brezobzirno upotrebljavajo na duševen, mora-ličen in materijalen propad vseh zdravih in živih elementov narodovih.
S temi volitvenimi redi in z onim siljenjem v samovoljno narejene državno-pravne oblike se nadalje celim narodom —osobito narodu češko-slovanskemu, kratijo pravice da se ne morejo se svojimi zastopniki, kakor so opravičeni, udeležiti zborov. Da, celo mogočnost krepke udeležbe pri državnem vodstvu se jim šiloma jemlje ter so vsi narodi cele države primorani, osobito pak slovanski narodi, ki so večina prebivalstva, da morajo, zaradi vrhovnega gospodstva dveh narodov, trpeti in biti v nenaravnoj in nepra vičnej manjšini. A pri tem se niti nemajo nadejati, da bi po tem potu in po teh ustanovah kedaj dobili svoje pravice ter vpliv, ki jim gre za vladanje javnih zadev v notranjih in vnanjih stvareh.
„Z narodno nadvlado se kali jedinost in skupnost mej narodi, ona uzročuje nemirnost in rastočo razdraženost; na ta način se je rodila mej narodi vedna napetost in neprestan boj se vzdržuje — in to v Avstriji, katera je vendar poklicana, da varuje vsem jednake pravice, ki ima skrbeti, da v jedinosti združuje različne narodnosti ter da se briga, da jednakopravno napredujo, v tistej Avstriji, katerej bi morala biti skrb za ta najsvetejši nje poklic, ker ako te svoje največje dolžnosti ne izpolnjuje, nema poroštva za dalnji obstanek !
„Silno važen je sedanji trenotek. Notranji in vnanji odnošaji so vedno bolj grozeči. Vprašanja, ki imajo silno važne nasledke, stopajo
Iftsfttak.
Svečanost blagoslov ljenja novega poslopja v Rusiji.
Pošten mej Rusi živeč Nemec piše o svečanosti blagoslovljenja novega poslopja v Rusiji v najbolj razširjenem ilustriranem nemškem listu sledeče:
„Bi li nam blagovolili čast izkazati ter prihodnji vtorek ob dveh urah k nam priti, da bi pri svečanosti blagoslovljenja našega novega poslopja navzočni bili V Posebno bi vam bili hvaležni, ko bi namesto črne obleke, katero navadno nosite, za svečanost po mogočnosti belo se oblekli." Tako se je glasilo priljudno povabilo Rusa, ki je na velikej Mar-skoji v 1'etrogradu staro hišo podreti in na onem mestu novo zidati dal. Določena ura je prišla in jaz tudi. Uže ko mi je vratar v svojem zalem kožuhu na veži steklena vrata proti etopujicam odprl, dospeli so brenčeči glasovi
do mojih ušes; zdeli bo se mi kakor rajsko orgijanje iz orgel j, kateiih registri so popolnem odprti. „Carjeva kapela," mi reče vratar, ki je moje začudenje opazil, in zmironi čistejši in popolnejši glasovi so mi prihajali nasproti, ko sem po granitnih stolbah, ki so bile z mehkimi preprogami krite, kvišku stopal. Na obeh straneh stolb so bile palme in druge eksotične cvetlice razpostavljene; rastline vsake vrste vile so se po okenskih dobliuah, katere so mojstersko izrezane statve z zelenim ozadjem poveličavale. Kdor je na široke stopnjice piišel, bil je prijetno iznenađen od mehke temperature, ki je tli vladala, in isto tako je bil vsak prostorček novega poslopja enomerno razgret.
Sluga mi je vrata odprl ter kožuh in druga ogrinjala v predujej izbi odvzel; tiho sem se splazil v dvorano, kjer so se ravno zborovi glasovi v naj milejšem pijanisimu izgubljali. Videlo se mi ie, kakor da bi stopil v cerkev, tako slovesno in pobožno so se tu-
kaj zbrani vedli. Trije ruski popje so v polnem ornatu opravljali pred podobami svetnikov, katere so soboj pripeljali, dotično svečanost; okolo njih so bili carjevi pevci v modrej in z zlatom bogato prepreženej obleki; lepo okinčana dvorana in velika množica praznično okinčanih ljudij, ki so mej molitvijo klečali, ter se večkrat zaporedoma prekri-žavali, vcepili ste vsakemu gostu obvladajoč vtis.
Kdor je bil po katerej koli priliki z gospodarjem znan, bilje vabljen: sor< dniki, prijatelji, uradniki in posli, vsi so bili navzočni pri slovesnem blugoslovljenji novega poslopja. Nikdo nij pozabil praznično se obleci, kajti Rusi pazijo pri rojstveuih in tudi druzih svečanostih zelo na to, da so udeležniki vsi po mogočnosti v belih in dobro pristujočih oblekah; tako so prišli tudi deues vsi, gospoda in posli, v jako lepih in prazničnih oblekah k svečanosti.
Ko je bila molitev končana in so pevci
dao za dnem bliže rešenju svojemu. Avstrijska monarhija pak je v hipu te krize, katera preti poseči v naredbe vse Evrope, — a najbolj v naredbe A v s t r i j e, katera je vsled notranje svoje nejedinosti nezmožna, da bi ven vplivala, in bati se je čezdalje bolj, da se vodstvo javnih zadev, katero je tako nenaravno vsled nenaravnih socijalnih, nacijonalnih in državopravnih faktorjev, — osobito pak po onej dvojnej narodnoj hegemoniji, ne potisne v takove tire in pota, ki bi bili za obstanek države same zelo pogubni, ker so v nasprotji z zgodovino in poklicem Avstrije, v nasprotji z Željami, pravicami in prepričanji velike večine njenih narodov. Saj se le prizadevanja, Avstrijo na taka pota napeljati uže ne strašijo, javno groziti z nasiljem in uporom.
A baš Bedaj, ko zahtevajo drveče se nad državo nevarnosti bolj nego kedaj svobodnega, jednakopravnega, složnega delovanja vseh narodov, sedaj, ko bi se ono, kar je se stališča kraljevin in dežel pravo in pravica, moralo se stališča celote za najsilnejši ukaz modrega ravnanja imeti in za vodilno nit na poti rešilne politike, — Bedaj je zabranjeno češkej kroni, pokazati se v svojem sijaju, v avojej velikosti ter v svojem pravnem položaji, — položiti na tehtnico odločilno težo svojega postavnega vpliva; sedaj nij dovoljeno narodu češkemu, katerega nij ohromil čas, niti ga nijso dolgotrajne volilne borbe utrudile, niti ga nijso uklonila najskrajnejša nemoralna sredstva, temuč je ostal v boji za svoje deželne pravice in za svoje narodno bitje krepak ter se zaveda, da se, boreč za to svoje najvišje imenje, bojuje ob jednem za naravne uvete in poroštva obstanka in razvoja države; — temu češkemu narodu nij dovoljeno, povzdigniti svojega glasii, izraziti svojih nazorov in občutkov, Bvojih pravnih zahtevanj in prepričanj, in to na državnopravno pravilni način; nam pa, njega zastopnikom, je zabranjeno Btoriti to v zbornici, katera takoj pri vstopu v njo terja od vsakega, da se brez ugovarjanja podvrže in prizna ono, kar mi spoznamo za nepravno ter kar za takovo razglašujemo in zavračati moramo.
Kolikorkrat smo v teku minolih let uže morali to svoje zavarovanje izrekati javno, nij8mo vendar nikoli pozabili tudi prav brez ovinkov in odritosrčno izpovedati, da smo pri-
zadnji koral zapeli, stopil je hišni gospodar na migljaj popovski pred podobo svetnikov ter poljubil steklo, pod katerim je bila mala črna podoba madone v zlatej z biseri našitej obleki. Gospodarja je posnemala mlada, lepa gospodinja, za njo so šli otroci, gostje in končno b posebno pobožnostjo posli.
Podobe svetnikov, katere pri takih slovesnih shodih od hiše do hiše prenašajo, BO jako bogato okinčane, kajti vsak Rus plača dotičnej cerkvi, katerej pripadajo, veliko svoto kadar jih potrebuje. V Moskvi na pr., kjer morajo ljudje včasih več dnij na take podobe čakati, so kočijaži, ki jih prevažajo, skoraj milijonarji.
Ko so vsi podobo poljubili, začelo se je 6e le prav za prav blagoslavljenje poslopja: popje v prvej vrsti z blagoslovljeno vodo in mahalom prehodili in blagoslovljali so vse prostore od najlepše dvorane do hleva. Da nij bil najmanjši prostorček prezrt, zato so dobro Bkrbeli posli, kajti kdor bi moral v izbi ležati, kjer nij duhovnova roka „hudobo" pregnala,
pravljeni kar najbolj lojalno sodelovati, kadar bi hoteli v državopravnih zmešnjavah naprav-Ijati nagodbo, to seveda le v toliko, kolikor nam bi dopuščala prejšnja razsodba o pravnem položaji naše domovine — na varnej poti pravice in vzajemnega soglasja. Takošna nagodba, takošno soglasje je zares zdaj potrebnejše, nego-li kedaj — a vendar ne moremo zanje nič več storiti, nego samo, da pokažemo svojo pošteno dobro voljo ter o njej pričamo. Nagodbo, soglasje napraviti mogoče ter jima odpreti duri, a odstraniti zavere, ki so jima na potu, mogo samo oni, ki imajo oblast; oni bodo dajali odgovor, ako tudi na tem razkrižji osod ne nehajo jim upi rati se! —1
O ruskih financah.
Največji in naj delavne j i ruski rodoljub knez Meščerskij piše v svojem tedniku „Gra-ždaninu" o ruskej finančnej moči tako-le:
„Vojna doba potrebuje druzih pogojev v finančnem državnem življenji. Kaže se potreba neposrednjega zjedinjeuja naroda s finančnim vodstvom in potreba, da sodeluje poslednje s prvim, 8 svojimi stvarnimi močmi in s svojimi mislimi. Misliti o financah svoje države ne more biti privilegij in monopol finančnega uradnika, ampak mora biti v oblasti cele države.
Će stojimo na uradniškej podlagi, računajoče] k financam svoje države samo to, kar prihaja v budgetne okvire in v področje uradniškega znanja ekonomičnih ruskih močij, potem moramo čisto logično priznavati vojsko — kakor dogodek, ki je za nas nemogoč in ki vede k razdejanju. Če pa pre'demo k drugej točki, potem moramo vprašanje drugače staviti in rešiti. Vprašanje bi se postavilo tako: ima H Rusija (in ne finančni uradniki) dosti sredstev za pokritje vojnih stroškov, in sicer tacih sredstev, katera bi ne razdejala njenega gospodarskega bitstva in katera bi ne omajala njenega gospodarskega kredita? Stavite to vprašanje preljubemu Rusu, in preljubi Rus bo odgovoril: ima! Država z 80 milijoni prebivalcev, katera bi v sebi ne imela sredstev, vesti vojno v imenu zgodovinskih in njej sočutnih namenov, bi ne mogla obstati. Taka nesposobnost bi bila Čisto jednaka polnemu brezsilju in ne samo ekonomičnemu, ampak tudi duhovnemu bankerotu.   Zraven tega kažo
oni bi moral gotovo mnogo trpeti. Čestokrat trdijo Rusi, ako „protin" starega žganjarskega bratca ujeda, da izvira to iz tega, ker soba vnovič tapecirana nij bila tudi vnovič blago slovljena. Podobe svetnikov, katere imajo povsod na stenah svojih soban in pred katerimi vsak praznik mala lučica brli, ne zadostujejo onda pobožnim vernikom v Rusiji nikakor, da bi jih pred „hudim" varovale.
Koder so popje mimo šli, poškropili so vse z blagoslovljeno vodo; vsi navzočni smo bili poškropljeni in smo morali paziti, da nij-smo blagoslovljene kapljice niti z obraza niti z obleke otresli; to bi bilo pri Rusih veliko zlo. — Ko se je duhovščina po dovršenem obhodu v dvorano povrnila, nalili so sluge kozarce s šampanjcem (brez šampanjca nij v Rusiji sploh nobene velike svečanosti), in veseli gostje so povzdignili kozarce na zdravje gospodarju novega poslopja.
Na to bo carjevi pevci odšli in uže smo njih odhod obžalovali, ko je pred durmi carjeva pesen v takej  popolnosti zadonela,
tudi dogodki v Evropi, da države ne razdene še tako razmerno teška vojska, ampak raz-dene jo sistema njenega finančnega vodstva, katera slabi nečutno narodne ekonomične moči v mirnej dobi, a v vojnem času se pokaže nezmožno, dati državi potrebnih sredstev za vojsko."
Politični razgled.
V Ljubljani 20. novembra.
V dršminent «oom je včeraj 19. novembra finančni minister Pretiš v dolgem govoru, kateremu je (nemška) večina pritrjevala, zagovarjal bankno predlogo, naglaše-vaje koristi skupne banke nasproti posebnoj ogerskej banki, a tudi utemelje vajo potrebo , da se ta skupna banka duali-Btično osnuje, češ, da kredit vsled nove organizacije te banke ne bode oslabel, temuč bode ostal po konci. Minister Unger je tudi zagovarjal bankno predlogo in se je obračal zlasti proti Kellerspergu. Unger je na-glašal potrebo nagodbe z Ogersko; najprvič se zdaj dela most mej Avstrijo in Ogersko, po katerem se ne bode le z Avstrije na Ogersko, temuč tudi z Ogerskega v Avstrijo prišlo (Fraza! Ur.)- Minister vidi uže naprej, kako se bodo razmere z Ogersko poboljšale. Ko bi Re nagodba odbila, začel bi se državo-pravni boj z Ogersko. Generalna debata ee potem konča in jutri (21. nov.) govorita le še Skene in Ilerbat.
1twvntski poslanci na peštanskem zboru so se dogovorili, da bodo v prihodnjej seji (jutri v sredo) v zbora se sledečim predlogom prišli: Naj visoko zastopstvo sklene: Poziva se ministerstvo, da na temelju §. 65. zak. čl. XXX. leta 1868, ki se glasi: Dalje bode kraljevina Ogerska i naprej prizadevala si, da si oni del vojne krajine, ki kraljevinama Hrvatskej in Slavoniji pripada, v zakonarstvu, v upravi in pravosodji z druži k omenjenima kraljevinama, »čini potrebne korake, da se p r i d r u ž e n i e h r v. slav. vojne krajine h kralj. Hrvatske j in Slavoniji še v teku te Besije zborove izvede.
Tn»nfe «tr*evp.
Iz Itclffftffltt se čuje, da je 2. december ti s t. dan, ko mislijo Srbi udariti na Turke. Znano je, da je bilo uže več obrokov imenovanih, ki se dozdaj nijso izpolnili. Da bi se ta srečno!
V turški parlament se dopolnilne volitve vrše, to je, kakor turška vlada ukazuje. V Carigradu so „voljeni" štirje Armenci in šest Muselmanov. Zbor se odpre baje kmalu.
Iti*m unski predsednik zbornice I^o-8eti je  pred   svojimi  volici  razložil, zakaj
kakor se ne more one lepe melodije nikjer drugod slišati. Visoko spoštovanje, katero Rusi do svojega vladarja gojijo, in sploh vse, kar se njega tiče, j eres ginljivo; njih vedenje, ko zaslišijo carjevo himno, spominja na molitev. In tu od krepkih, pri vsem tem pa vendar le rahlih moških in otročjih glasov peta pesen, vplivala je tudi na Ne-Ruse jako mogočno. Carjeva kapela sluje po vsem svetu, in to po pravici; to, seveda, carja nekaj stane pevce dobiti, kajti zmirom so izšolani muziki v velikem carstvu na popotovanji, da bi iz vseh stanov najboljše in najlepše glasove izbrali, ter jih. ako tudi z velikimi žrtvami, cerkvenemu zboru 'carjevemu pridobili.
Tej vzvišenej Blavnosti pridružila se je kmalu veselejša in prostejša; prosto so se začeli gostje po dvoranah sem ter tja pomikati. Rusom, in tudi v Rusiji živečim tujcem, je družnost v njih prostih in naravnih oblikah kakor prirojena; v največjih družbah — in tudi, ako so posamezniki iz različnih stanov — napravijo se posamezni klubi (shodi),
je on za romunsko udeleženje pri ruskej vojski glasoval. Rumunski volilci so mu viharno pritrjevali, en sam je hotel proti vojski govoriti, a je moral molčati, prisiljen od druzih.
Na IV«bode novo minister-etvo baje denes proglašeno. Mac Mahon še zmirom naglasa, da bode ostal na svojem mestu. Konfliktov torej ne bode ni konci ni kraja. Ny dvomno več, da je bil Mac Mahon pripravljen državni udar narediti, ko bi ga ne bil zadržal predsednik senata Audiffret-Pasquier in konstitucijonalna stranka senatorska.
Dopisi.
Mm ftloTeiiskeKA fetajei-ff* 18.
novembra. [Izviren dopis.] Pripoveduje se, da imamo vsak čas razpisa deželnih volitev pričakovati. To potrjuje tudi graška „Tagespost", ki je bliže vira, iz katerega more zvedeti, kaj ee namerava, nego mi. Ona namreč v včerajšnjem broji v članku „Die neuen Landtags-wahlen" izdaje svojej nemško-liberalnej stranki parolo. Skrbi jo agitacija katoliških društev mej Nemci, kakor tudi agitacija mej Slovenci, ceš, da se tod pri nas v nečem volilnem okraji „des Unterlandes" (tako nas Gradčanka česti) eden bivših poslancev se štirimi (!?) okolo vozi in agitira. Zatorej kliče glaiilo naših Nemcev in ponemčencev na boj, da bi „liberalni" Nemci vsaj nekoliko poslanskih sedežev na kmetih za sebe oborili. Brez dvombe, da so Nemci zlasti na naše slovenske poslanske sedeže najprej oko obrnili in bi rajše videli pri nas jednega dobiti, nego mej Bvojimi dva. — Žalibog pa, da se mi zdi, ka nemajo prav, če nam Slovencem očitajo, ali nas celo v izgled stavijo, kako uže delamo in agitiramo. Dozdaj se je še prav malo storilo. Da bi se torej povsod predramili, po-Bebno pred nemškimi agitatorji na oprezu bili in pazili — to je namen teh kratkih vrst.
X t« oroiilaltosra 15. nov. [Izv. dop.] V Avstriji živi okolo 18 milijonov Slovanov, kateri plačujejo polovico davkov v državno blagajnico in dajejo nad polovico vojakov v avstrijsko vojsko. Za obstanek Avstrije so si Slovanje neumrljive zasluge pridobili ter se v zvestobi do cesarskega doma vedno odlikovali. Mnogokrat so ravno Slovani rešili Avstrijo ob času največje nevarno sti, ko so jo drugi narodi zapustili in nekateri ljudje, kateri ravno zdaj v njej „ zvonec nosijo", hoteli so podkopati jej obstanek. Ali vendar moramo ravno mi Slovani glede na-
v katerih se veselo in prosto razgovarjajo in v katerih se tudi tujec domačega čuti. Zabava je navadno kosmopolitičnega zadržaja, kajti v mestu, kjer so vse narodnosti zastopana, se mora nehote obzorje posameznikov razširiti. Res je, da včasih tudi v Petrogradu poštene ^kvante" na vrh splavajo, pa tako trdovratno, kakor v manjih mestih, kjer se vsi poznajo, in od zunaj le malo izpodbuda pride, ne bodo nikdar prvega mesta oblržale.
Pri obče znanem talentu Rusov v jezi-koslovskem oziru nij čuda. da se jezik zmirom izprerainja, in ako v Petrogradu v kako dvorano stopimo, lehko bi si domišljevali, da smo v Babilonskem stolpu, — toda, gospoda Be tu neizmerno lehko razume, kajti izvrstno govori tuje jezike. V Rusiji živeči tujci pazijo posebno na to, da se njihovi otroci pred vsem rusko nauče, kajti kdor to zna, onemu nij težko nemščine in francoščine, angleščine in italijanščine naučiti se.
Bogatstvo  ruskega jezika je neizmerno;
rodnih pravic Se vedno .prositi" in tožiti. Največja krivda te prikazni leži na nas samih, v našej nesložnosti. Vsako avstrijsko slovansko pleme je do teh dob imelo svojo politiko, katera je večkrat nasprotovala interesom sosednega plemena, marsikateri slovanski narod je često rajši podpiral slovanske protivnike nego svoje slovanske sosede. Tako se je mej avstrijskimi Slovani rodila nesloga, katera še do novejših vremen nij popolnem ponehala. Mnogo je temu kriva pretirana verska politika.
Mi Slovani pripadamo po veri k dvem kristijanskim cerkvam, deloma k vzhodnej, deloma k zapadnej cerkvi, in udje jednega verskega iznoznavanja so bili često zelo sovražni proti udom druzega. Tako je mej katoliškimi Hrvati in pravoslavnimi Srbi tako Bilno sovraštvo, da še celo omikani Hrvatje nijso marali se učiti pravopisa pravoslavnih Srbov in tako nijso mogli vpotrebljevati njih bogate književnosti, dasiravno je njih pismeni hrvatski jezik srbskemu popolnem enak, ravno tako tudi Srbi nijso hoteli učiti se latinice. Še večje sovraštvo životari mej katoliškimi Poljaki in pravoslavnimi Rusini. Ko se je vstano-vilo v Zagrebu vseučilišče, zahtevali so nekateri hrvatski in tuli slovanski glasovi, da naj se postavi na versko katoliško podlago, a ne na znanstveno in narodno, brez ozira na to, da bi tako vseučilišče ne ugajalo vsem Jugoslovanom, ker bi se pravoslavnim Srbom težko ponravilo, ter bi ti gotovo rajše pošiljali svoje sinove celo na tuja izobraže-vališča študirat, Srbstvu in vsemu Jugoslo-vanstvu na kvar, ker bi se mnogi preveč navzeli tujega duha in nam Slovanom protivnega mnenja. Rusini so prosili pri vladi za nemške (!) šole samo, da bi se njim ne bilo treba učiti poljskega jezika, katerega jim Poljaki proti vsej pravici vrivajo po izgledu vseh narodnih zatiralcev; in Poljaki, iz sovraštva do svete Rusije, iz sebičnosti in 'verskega fanatizma, podpirajo celo nemške ustavoverce v državnem zboru in pri druzih prilikah. Celo mej brati enega naroda se je vgnezdila nesloga, kakor prej mej Slovenci in še zdaj mej Čehi. Take razmere mej avstrijskimi Slovani so Slovanstvu mnogo škodile in le naši nasprotniki so se jih mogli veseliti, ker so zadobili lepo priliko si prisvojiti gospodarstvo nad nami.
kjer imamo mi (Nemci) za vsako naših dejanj 11 glagol, ono izrazujejo Rusi s posebnimi besedami, tudi določujejo z glagolom, ako se to ali ono enkrat ali večkrat godi. Toda, kam pridemo? Nijsem namenjen pisati slovniške obravnave. Torej obrnimo se zopot v malo prijetno dvorano, kjer nekatere starejše gospe na homatijo ljudij in vozov na velikej Morskoj gledajo. Gospodinja se jim bliža: „Ne bi blagovolili nekoliko sledu (seča) zaužiti?" vpraša prav priljudno — tako se glasi v Rusiji vselej poziv k jedi ter pelje gospe v jedilnico.
Obeduje se navadno ob šestih, zategadelj nij bila miza kakor ob kosilu krita. Velika miza v sredi velike dvorane se je skoro ši-bila pod različnimi sladkarijami, in je jako okusno napravljena bila. Krožniki, noži in vilice so bili tudi tam, in ko so se vse gospe okolo malih miz posele, donašali so jim gospodje, kar so one želele ter so še le tedaj k njim seli, ko so bile gospe z vsem zadovoljne, da bi potem tudi  oni svoj „sled" za-
Uže je skrajna potreba, da se nam toliko škodljiva nesloga mej nami odpravi in vcepi popolna sloga v političnem in lite* rarnem delovanji. Koliko sloga koristi,'nam dovolj jasno kažejo vspehi nemških socijal-de-mokratov, od kar so se na kongresu v Goti 1875 I. združili prejšnji dve socijalni stranki, Lassalovci i Eisenacherji, v eno nemško delavsko stranko. V glavnem gnezdu nacijonal-liberalcev, v Berlinu, je pri volitvah v državn i zbor zmagala socijalna stranka se svojim kandidatom pri volitvah v državni zbor nemški, in celo v n^kej kmetskej občini v Saksoniji pri volitvah v deželni zbor, dasiravno volilni red za deželni zbor nij ugoden socijalistom. Vse take izvenredne vspehe socijalistov v Nemčiji moramo pripisovati njih Rložnemu delovanju. Če je stranka, kakor socijalna, ki nema nobenih zaslug, razen dobre volje pomoči delavcem in poštenosti nje agitatorjev, pokazati svojim volilcem in katere ideje nijso najmanj primerne za sedanji vek; toliko večjih vspehov moremo od slovanske n a-rodne stranke v Avstriji pričakovati, ako se složimo, ker naši vodje morejo mnogo zaslug pokazati, da so se potegovali za blagost avstrijske države in njenih slovanskih podanikov, in tudi terjatve se popolnem primerne za sedanje stoletje, v katerem se bijejo krvavi in nekrvavi boji za svobodo in povzdigo raznih nar od no sti j.
Ravno zdaj je sporazumljenju avstrijskih Slovanov jako pripraven čas, ko se bije boj za svobodo naših slovanskih bratov, v katerem vsi, razen necih Poljakov, želimo dobrega vspeha svete j Rusiji, katera je prevzela to težko, a blago zadačo v svoje roke. Začetki k združenju avstrijskih Slovanov se še delajo na Češkem, kjer se uže dogovarjajo o združenji obeh čeških narodnih strank. Želeti je, da bi ta dogovarjanja ne ostala brez vspeha, temuč, da se popolno sporazumljenje mej drugimi Slovani avstrijske krone dožene na slovan-skej podlagi. K temu naj bi se sklical zbor slovanskih zaupnih mož avstrijsko-ogerske monarhije skupaj, ali pa translejtanskih Slovanov posebej in avstrijskih posebej, da bi se dogovorili o skupnem programu vseh avstrijskih Slovanov. Vsako, tudi najmanjše slovansko pleme, vsako slovansko politično in literarno društvo, kakor tudi večja zabavna društva, slovanska mesta in trgi, kakor tudi večje občine,
užili. Tako gostovanje v novej hiši postane navadno „piknik," in vabljeni nijso gospodarjevi gosti, temveč on je njihov gost. Kakor se v Nemčiji čestokrat priljudna navada nahaja, da se mu ognjišče zgreje, ko se kedo preseli, isto tako prinese v Rusiji vsak gost kruha in soli soboj. Seveda se natanko na to ne pazi, če kedo ravno kruha in soli soboj ne prinese; po navadi se spreminja to v okusne paštete, lepo sadje in druge sladkarije. Sploh igrata v Rusiji hruh in sol važno ulogo. Ko car po svojem kronanji provincije obiskuje, mu vsak okraj kruha in soli nasproti prinese; zlatih in srebrnih posod, na katerih se mu to podari, je na stotine v carjevej palači v Petrogradu.
Pri veselej pojedini nam je biserno vino jezike razvozlalo; v resnih in tudi dovtipnih govorili so izraževali prijatelji svoja voščila, in dolgo so se blisketale svetilne po Nevi, ko so gostje iz novo odprte priljudne hiše odhajali. »G."
naj bi odposlale svoje zastopnike v kongres, za t& namen sklicani, na katerem na) bi se ustanovilo vzajemno politično delovanje za vbo avstrijske Slo.ane.
Kavno tako, kakor na političnem, je nam treba vzajemnega delovanja i na literarnem polji. Noben slovanski narod ne zumore brez pomoči drugih v politiki vspešno napredovati. Da pa bomo mogli eden drugemu koristiti, mora biti olika povsod dovoljno razširjena. Še le omikani Slovenec bi mogel dojtojno svojega češkega brata podpirati. Podpiranje svojih sosednjih manjših narodov v omiki bi ne koristilo le tim, ampak vsemu Slovanstvu. Več manjših slovanskih narodov je za večimi, kakor za Čehi, v omiki zelo zaostalo, ker bo se svojo močjo nijso mogli povzdigniti, in kakor taki bi svojim slovanskim bratom ne mogli dokaj koristiti, niti v politiki, niti v literaturi in znanostih; zato je treba, da jim drugi Slovani pomagajo in njih književnost z materijalno podporo povzdignejo. Zato naj bi bo kmalu rodila društva, aH pa vzajemo društvo vseh slovanskih narodov, katero bi imelo namen, materijalno podpirati književnost vseh, zlasti manjših slovanskih rodov, ter tako jih duševno povzdigniti, kar bi vsemu Slovanstvu jako koristilo.
Zadnje naše volitve bo jasno pokazale, da občinstvo po mestih in trgih nij dovoljno izobraženo in se da slepiti od nemškutarskih agitatorjev. Mnogo jih je Šole slabo absolvi-ralo in bo potem, namesto dalje izobraževati se, naučeno pozabili. V drugih mestih Evrope, kjer uže tako omika mnogo višje stoji, nego pri nas, so ustanovili večerne kurze, kateri imajo namen: dopolniti pomankljivo izobraženost mej ljudstvom. Tudi pri nas se čuti potreba, ustanoviti take kurze, zato narodni profesorji, učitelji in drugi bmikanci v mestih in trgih, osnujte take učne kurze za Šoli odraslo mladino, zagotovljeni bodite, da vam bo narod hvaležen, če mu pomorete k večjemu izobraženju. V takih kurzih naj bi se poduče-valo računstvo, čitanje v raznih slovanskih narečjih, slovenska slovnica, in drugi, obrtniji, trgovini in kmetijstvu potrebni predmeti za bolj izobražene, pa tudi slovenska in slovanska književnost in zgodovina slovanskih narodov. Poznanje zgodovine slovanskih narodov in slovanske književnosti bode zelo povzdignilo narodno zavest, ko bode naše občinstvo zvedelo, da imamo slavno preteklost za soboj in da književnost slovenska in še bolj književnost naših slovanskih bratov na severu in jugu nij tako revna, kakor naši protivniki trdijo. Znanje slovanskih jezikov jih bo pa privedlo k izpo-znanju, da tudi Slovan stanuje daleč po sveti ter se tudi lehko brez znanja nemščine vsak lehko poda na tuje in tudi lehko brez nemškega jezika srečno živi. Poduki iz trgovine, kmetijstva in obrtnije bodo pomogli Slovencu s časoma k boljšemu materijalnemu stanju.
Vreme je letošnjo jesen pri nas jako prijetno in toplo, kakor uže stari ljudje ne pomnijo v takej poznej jeseni. Proti konci pretočenega meseca in do zadnje nedelje smo imeli vedno jasno vreme, solnce je prijetno ogrevalo zemljo, le v zjutranjih urah je bilo mrzlo
in večkrat slana. Od pretečene nedelje do včeraj je polagoma deževalo in denes zopet solnce sije in pričakujemo še lepih dnij. Jesenski pridelki so pospravljeni in so se sredno obnesli, le ajda se je zelo Blabo, v nekaterih krajih je komaj seme povrnila; pa je mnogo slabše od posejanega. S krompirjem so povsod v našej dolini zadovoljni, in v nekaterih vaseh je izvenredno dobro plodil. Ilrušek, posebno tepek, je bilo po gorskih vaseh mnogo, jabolk srednje, pa se jako dobro prodajo.
Don mre Nt vari.
— (Vojaški ekscesi.) „Laib. Ztg." pripoveduje o nečem boji vojakov 17. pešpolka in lovcev, ki so predsinočnjem pod Samasovo hišo razgrajali in z bajoneti okolo sebe tepli. — Nam pak se piše tu sledeči slučaj: Pretočeni teden je šel tukajšnji meščan P. po noči ob 'j l'J uri domov. Ko pride do svoje hiše v Hrenovih ulicah, stopijo 3 razgrajajoči artilerijsti predenj ter mu z orožjem v roci velevajo iti z njimi. Prestrašeni meščan povpraša, kam ga li hočejo peljati, saj je on miren meščan in patrulji, (za katero so se ti malopridneži izdajali,) nij dal „nikakoršnega povoda, da bi ga smeli aretirati. Vojaki ga vzamejo mej Bebe in ga tirajo proti mestu. Na konci Hrenove ulice začne jeden svoja tovariša opominjati, naj spustita P. in na to jeden mej njimi meščana P. suni v prsi, da je padel na tla, a vsi trije vojaki zbeže. P. se je pri tem padcu poškodoval na glavi in se je tako pretresel, da je mor 1 3 dni v postelji ostati. Zločincev pa še nijso zasačili.
— (Umrl) je 17. t. m. dr. Janez Vodnjak, intul. prost, mestni župnik in dekan v Ptuji, sorodnik državnega poslanca, llojen je bil 1. 1819 v Smartinu pri Šaleki ter je bil mej duhovniki lavantinske škofije jako priljubljen.
Kazne vesti.
* (Šejk-ul-Islamova vojna molitev.) Turška molitev, ki se moli po zapovedi turškega „papežau za časa vojske po vseh molilnicah, so glasi blizu takole: Najini-lostivejši bog! Usmili se nas ter varuj nas, tvoje verno ljudstvo. Vsemogočni bog! Ne usmili se nevernikov, varuj nas in naše dežele ter pometi vse ne ve mike, ki se boj ujo proti nam in tvojej svetej ter jedino pravej veri, raz zemljo! Zatrl, o mogočni bog, vse sledi brezbožnim Rusom in brezbožnim JBul-garom in Grkom, ki tavajo po temu mali hodeči, kakor prašiči po močvirjih, in kateri so se drznili proti tvojemu vernemu ljudstvu in tvojemu proroku Muhomedu vzdigniti roko. Itazreši jim zveze, razkropi jim čete, zlomi jim orožje, uniči jim moč ter jih vrzi v globine peklenske. Znosi nad njih glavami svojo največjo srd in jezo ter jih kaznuj, kakor si kaznoval doslej vso naše sovražnike. Zmešaj jim jezike, njih kri naj v potucih teče ter glave nuj se vale tvojim vernikom pred noge. Ukloni jim glavarje, razbij jim trdnjave, pomagaj, da upešajo in obnemorejo jim sile. Sirote naj jim bodo otroci, vdove jim soproge, žalujo naj matere in vzemi jim um in pamet. O bog! ne daj, da bi ostal na zemlji ni najmanjši sled brezbožnih Moskvičauov, Grkov in Frankov, ki so jim prijatelji in zavezniki. Pošlji nad nje vsa neizmerna zla in un.či nuj jih tvoja strašna jeza, ukoučavaj jih z mesar-
jenjem, požarom, utapljanjem njih ladij, ser smrtjo na vešalih, hugo, giadjo in potresi. Mesta naj jim iamro in obiščejo naj jih vsi tvoji smrtni angelji. Pošlji jim bolezni na oko, na vse čute in na vse ude, da bodo trpeli oni in otroei in žene njih ter tako umrli. Udarci tvoje srdi in jeze naj jih pobijajo kakor toča, ki pada na zemljo. Z njimi in njih bogatstvom naj se pak okoristijo oni, ki verujejo v te in tvojega proroka Muhameda ter katere izprem-ljaj povsodi tvoja milost in blagoslov tvojega-proroka Muhameda.
Dunajska borza 20. novembra.
(Izvirno teiegrafično porodilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih   . 63 gld. 15 kr.
Enotni drž. dolg v srebru    .   . 66   „ 60 „
Zlata renta.......                             . 74 _
1860 dri. posojilo..... 112    J 75 "
Akcije narodne banke .... 818 . _
Kreditne akcije...... 203    - 60
London......... 118    „ 70 „
Napol.......... 9    „ 53 w
C. kr. cekini....... 5    „ 67
Srebro......... 106   , 40 „
Državne marke...... 58   , 75 „
Samo z nakazanimi novci so more naročiti:
XI, snopič
slov. narodnih pesnij.
Na 22 Btraneh velike 8° obsega 22 manj poznanih, Četveroglasno upravljenih domačink. Cena 90 kr. Novi gg. naročniki dobe I. in II. snopič za 1 gld. 50 kr. — Gluha pisma in listnice se prezirajo.
Kanal (Primorsko).
(334—4)   Josip IiIo<j»\jniic>it>^
Odpravnik pošti,
ki je nže prisegel, dohode takoj službo pri majhenej pošti na Kranjskem. Oni, ki umejo trgovske posle, imajo prednost. Ponudbe naj se pošiljajo c. kr. poštnemu uradu v NovcJ VunI poleg Hakeka na Kranjskem. (353—1)
Štev. 16256. (351—1>
Razglas.
Glede na prihodnjo redno rekrutbo leta 1878, h katerej so leta 1858, 1857 in 1856 rojeni mladeniči poklicani, razglasujemo:
1. Vsak vojaščini podvržen, ki je v letih, k prihodnji redni rekrutbi poklicanih, rojen, mora se pod nasledki §. 42 vojne postave
v teku meseca decembra tega leta v magistratnem ekspeditu v navadnih uradnih urah za vpis oglasiti.
2. Tu isti, ki so v zgoraj omenjenih k rekrutbi poklicanih letih rojeni, pa ne spadajo pod Ljubljano, imajo k temu vpisu svoje izkaznice ali pa popotne liste prinesti.
3. Če je vojaščini podvrženi začasno zvu-naj Bvojega rojstvenega kraja ali prebivališča, in tedaj zaradi tega, ali po kakej bolezni zadržan, ima se sam ustmeno ali pismeno oglasiti, a zamorejo to tudi njegovi starši, jerobi ali kak drug pooblastenec storiti.
4. Podpore potrebni žlahtuiki in njih po-oblastenci, ki želijo začasno oprosteuje vojaščini podvrženega, ali ta, če se želi za polaj-šanje vojaške službe poganjati, so dolžni okol-ščine, na katere svojo prošnjo za tako polaj-šauje opirajo, ob času vpisa dokazati.
5. Nalogu, se oglasiti, in sploh vsem iz vojne postave izvirajočim dolžnostim, se ne da, ogniti z izgovorom, da se za ta razglas nij vedelo, ali da so iz vojne postave izhajajoče dolžnosti komu neznane.
Mestni magistrat v Ljubljani,
16. novembru 1877.
Xujcl.
10. novembra: Evropa:   llatzl iz Gradca. — Entsinau iz Dunaja.
Pri Sionu: Lavrič iz Novo vasi. — Savargnau iz Trsta. — Mariušok iz Gorenjskega. — Maver iz Dunaja. — Skabeine iz Novega mesta. — Moreč iz Št. Jarnt-ja. — Bertoli iz Vidma.
Pri Mulići:   dr, Pogačnik iz Duuaja. — Stalcer is KoČtvja.
Dr. Anton Binter,
bivši sekundarij asistent, naznani
l
(352—1) ♦
i
deželne b6)nioe v Ljubljani In cea. kr. zdravilski ^ p. t. občinstvu, da so jo v 12»«lovl.jici naselil. X
Izdatelj in urednik Josip Jurčič.
JLaainina in tisk BNarodne tiskarne'