Izhaja razen" nedelj in praznikov vsak dan popoldne.
Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6, =	:	■	=	l.	nadstropje, Učiteljska tiskarna. -- . .	■	—
Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 30’—, za pol leta K 15'—, za četrt leta K 7’50, za mesec K 2'50. Za Nemčijo celo leto K 33'60, za ostalo tujino in Ameriko K 42'—. Posamezne ~~~~~	v.1.	številke	po	10	vinarjev. ===== a
Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rekla------------------   macije	za	list	so	poštnine	proste.	------
Inserati: Enostopna petit vrstica 30 vin.; pogojem prostor 50 vin.; razglasi in poslano vrstica po 60 vin.; večkratni objavi po dogovoru ========= primeren popust.....................................................................—
Štev. 63.
V Ljubljani, četrtek dne 27. septembra 1917.
Leto I.
Vojna.
Avstrijsko vojno poročilo.
•Dunaj, 26. septembra. (Kor. urad.) Uradno razglašajo:
VZHODNO BOJIŠČE.
Pri Seretu so prodrle nemške čete do zadnjih sovražnikovih črt in so se vrnile s 150 ujetniki in strojnimi puškami.
ITALIJANSKO BOJIŠČE.
Na hribu sv. Gabrijela in pri Kalu smo zavrnili sovražne izvidne oddelke. V odseku Tonale in zapadno od Tolmina so čete dobile ujetnike. Delovanje letal je bilo ob Soči in v sudanski dolini zelo živahno. ^
JUŽNOVZHODNO BOJIŠČE.
Zmerno artiljerijsko delovanje.
Šef generalnega štaba.
Nemško vojno poročilo.
Beri in. 26. septembra. (Kor. urad.) Wo]ffov urad poroča: Veliki glavni stan:
Zapadno bojišče.
Armadna skupina prestol.
Ruprehta Bavarskega.
Na bojni fronti v Flandriji je od včeraj zopet močno oživelo bojno delovanje. Zjutraj so vzele naše čete z močnim napadom del ozemlje severno od ceste Menin-Ypern, ki smo ga izgubili 22. septembra. Angleži so poizkušali s štirikratnim napadom močnih sil zopet iztrgati osvojeno ozemlje. Sovražnika smo zavrnili. Ozemlje med Potygone-veldom in veliko cesto smo obdržali. Angleži so imeli krvave izgube in napravili sinu tudi 261) ujetnikov. Zvečer je naraščal ogenj ob obrežju; Ostende so obstreljavali z morja in s kopnega od Ysere do Lyse. Po močnem ognju čez noč je naraslo danes zjutraj artiljerijsko delovanje med gozdom Houthoul-ster do prekopa Comines-Ypern do bobnajočega ognja. Na največjem delu te fronte so se začeli potem angleški infanterijski napadi. Bitka je v polnem teku. V Artoaju in ob obeh straneh St. Quentina je naraščalo bojno delovanje. Zvečer so napadli Angleži Pri Gennelieuju in so vdrli začasno v naše črte. S protistinki smo pregnali sovražnika.
Armadna skupina nemškega cesarj e v i č a.
Na nekatere oddelke fronte ob Aisni in v Champagin je obsipaval živahen ogenj naše pozicije in baterije, ki so krepko podvzele boj. Poizvedovalni boji so potekli ugodno za nas. Pred Verdenom je narastel od časa do časa ogenj na vzhodnem bregu Moze do sil-nosti. Južno od Beaumonta so napadali Francozi brezuspešno strelske jarke, ki smo jih pred kratkim osvojili. Naši letalci so na-Padji zvečer iznova London in angleško o-brežje ob obeh straneh prekopa. Bombe, ki smo jih vrgli na Ramsgate, Margate, Dover, ftoulogne, Calais, Gravelines in Dunkirchen, so užgale. Eno naših letal se ni vrnilo. Sovražnik je izgubil včeraj 15 letal. Nadporočnik Berthold je sestrelil včeraj v zračnem boju 24. nasprotnika.
Vzhodno bojišče.
Fronta generalfeldmaršala princa Leopolda Bavarskega.
Pri Jakobštatu, ob Drisvjatskem jezeru, zapadno od Lučka in pri Tarnopolu je bila ruska artiljerija živahnejša kakor zadnji čas.
Fronta g e n e r a I o b e r s t a nadvojvode Jožefa.
Južno od Sereta so vdrle nemške čete v zadnje črte ruskih postojank. Ko so razdrlo sovražnikove jarke, so se vrnile z nad 150 ujetniki in strojnimi puškami.
Macedonska fronta.
Položaj je neizpremenjen.
Prvi generalni kvartirni mojster: von Ludendorff.
Program ministrskega predsednika.
Na prvi seji poslanske zbornice je izvajal ministrski predsednik dr. Seidler sledeče:
V svoji današnji sestavi ne predstavlja kabinet nič več stremljenja, da zadosti le dnevnim potrebam, temveč je njegova naloga, da izkuša obenem ugladiti pota, po katerih naj se izvrše velik ) delo gospodarske, kulturne in politjčne obnovitve naše skupne avstrijske domovine. V tem okviru mislimo seveda v prvi vrsti na našo najbližjo nalogo, na izrečne potrebe države in ljudstva. Finančni minister predloži državni proračun za 1. 1917—18, prvega od začetka vojne. Številke proračuna so resno svarilo, da se lotimo z vso silo ureditve državnega gospodarstva. Neobhoduo je potrebno, da varčujemo, a obenem ne dosežemo tega cilja drugače kakor s povišanjem že obstoječih dohodkov in z ustanovitvijo novih. Tozadevne zakonske načrte predložimo kmalu. Zakonski načrt o socialnem zavarovanju bo pregledala vtoda iznova in ga prej ko mogoče izročila zbornici.
Kaj vse napravi g. Seidler.
V najkrajšem času predloži vlada: Zakonski načrt o organizaciji posebne oskrbe za nastavljence, zakonski načrt o izobrazbi učiteljstva, o preskrbi vojaštva, o izrecni upravičenosti civilnih tehnikov glede izvrševanja gotovih tehničnih del, zakon o premogu (pritrjevanje) i. t. d. Najnujnejše vprašanje je
1 j u d s k a prehrana in sploh oskrba javnosti s potrebščinami, kajti častni mir, o katerem upamo, da pride kmalu, zagotovimo le tedaj, če dobivajo naše slavne armade prav do konca oporo v možatem vztrajanju zaledja. Takoj ko se je vlada konstituirala, je postavila obravnave o vprašanju prehrane v ospredje svojega delovanja in je bila izhodišče njenih razmotrivanj misel, da ni mogoče razpustiti obstoječih vojnogospodar-skih organizacij, ne da bi močno trpela splošna oskrba. Brez samoprevare, brez rešpekta pred teorijo in doktrinami, brez protekcije in posebnih interesov bo izvedla brez strahu tisto, kar se izkaže z vidika splošne blaginje kot smotreno. (Pritrjevanje.)
Vsekakor vztraja vlada na tem, da je vojnogospodarska razdelitev tega, kar imamo, neobhodno potrebna, da pa je prav tako važno, da se ohrani veselje do dela naših producentov. Ohromitev ali zmanjšanje produkcijskih sil ne sme nastopiti. (Živahno pritrjevanje). Na drugi strani pa je treba predočiti producentom vseh panog v državi, • da zavisi vzdržanje od natančnega izvrševanja odredb, ki so potrebne za korist preskrbe skupnosti. Neizmerno težka je rešitev vprašanja preskrbe v četrtem vojnem letu. Ali uspeh ne izostane, če drug drugemu zaupamo in ne izgubimo izpred oči skupnost cilja. Zato stremi sedanja vlada po tem, da izloči vsak birokratizem (pritrjevanje), da ostane 'v neprestani zvezi s parlamentom in prebivalstvom (odobravanje), da pospešuje svobodni razgovor o vprašanjih prehrane in da napravlja svoje sklepe na podlagi pravih ljudskih potreb. Prebivalstvo je to tudi zaslužilo s tem, da je pogumno vztrajalo v težkem času. Tudi delavstvu, ki se zaveda izpolnjevanja svoje dolžnosti, se moramo zahvaliti, da smo obdržali pozicije v zaledju. (Odobravanje).
Vlada bo delovala tudi na to, da se čim bolj uveljavi tudi v gospodarskem oziru, zlasti glede enakomerne preskrbe avstrijskega in ogrskega prebivalstva, tako očitno preizkušena misel nerazdružljive o-brambne skupnosti z deželami, ogrske krone. . (Odobravanje). Izprememba urada za prehrano v samostojno ministrstvo za prehrano je že na potu. (Odobravanje). Fna najbližjih akcij je tudi volitev delegacij.
Ministrski predsednik govori nato o pripravah za prehod vojnega gospodarstva v mirovno gospodarstvo, o obnovitvi vsega našega socialnega in gospodarskega življenja in poudarja zlasti ustanovitev ministrstva za socialno oskrbo in ministrstva za ljudsko zdravje. Vlada bo čimprej pričela z delom da izravna škodo v ozemlju, kjer je gospodarila vojna tako hudo. Ko konča vojna, bomo morali prevesti sedanjo, iz sile porojeno gospodarstvo zopet v normalni tir. Ž ozirom na valuto, na pridobivanje sirovin, omejitev tonaže itd. se bomo le polagoma vračali k svobodnemu gospodarstvu. Med tem bo treba učinkovito urediti državno nadzorstvo s sodelovanjem parlamenta nad delovanjem central. Ali tudi v miru ne izgine več ostrejše naglašanje misli skupnosti. ..Socialnega olja“ ne more več pogrešati mašinerija našega narodnega gospodarstva, le vprašanje o prisilni organizaciji se razpusti na to, da se udeležuje država gospodarskih združb. Tudi z ozirom na privatno gospodarstvo se odpira državi za upravno delovanje široko, plodonosno polje. Problemi ljudske prehrane, prometa z živih, draginje in oderuštva z blagom ne izgube svoje važnosti po vojni, a jih bomo bolj uspešno rešili po metodi »državnega gospodarstva zalog“ kakor s paragrafi in policijskimi odredbami. V vsej gospodarski politiki ostane najvažneiše to, da kar najbolj pospešuje in oživi produkcijo, da postanemo neodvisni od tujine, zlasti od prekomorskih dežel. Ministrski predsednik upa, da obdrži prav s svojo staro trditvijo, da ni nepremostljivih nasprotstev med kmetijstvom, industrijo in konsumom, če vlada le dobra volja. Min. predsednik naznanja potem smotreno, velikopotezno izgradbo naših vodnih sil. Končni cilj tega načrta je, da bodi vsa Avstrija preprežena z obsežnim omrežjem, ki ki naj daje ceno luč in ceno silo na j večjim in najmanjšim obratom. (Pritrjevanje.) Z delom
NAPREJ, Bt. 63. 27. septembra 1917.
se prične takoj in „Avstrija bo stopala tako na čelu vseh kulturnih narodov."
Min. preds. se bavi potem podrobno s problemom agrarne politike, razpravlja o odredbah za povzdigo male obrti kakor tudi za povzdigo rudarstva, železništva, denarstva in šolstva, naznanja reformo rudniškega prava in izgradbo držaznih železnic. Da se dobi za vse te reforme potrebni denar in denar za oskrbo osobja tudi po vojni, se izvede temeljita reforma v upravi, s tem da so jo sceni in zenostavi in reforma v tarifih državne železnice in se podržavijo privatne železnice, zlasti one lokalna privatne železnice, ki so že žedaj v državni upravi. Vlada bo kar najbolj vneto stremita v zvezi z ogrsko vlado po tem, da zopet dvigne našo denarno vrednost z upravnimi in zakonodajnimi sredstvi.
Ne da zmanjšamo višino našega šolstva, naj dobi šolstvo povišan praktičen nagon. S tem, da času primerno preuredimo meščanske šole, naj se razbremene nižji razredi srednjih šol. Največjo pozornost bo obračala vlada na to, da povzdigne srednje šolstvo, zlasti glede telesne vzgoje in da izšola učence v državljanskem duhu, ki naj ojači čuvstvo skupnosti. Enako skrb bo obračala vlada tudi visokim šolam. Min. preds omenja potem odredbe za učiteljstvo, poudarja, koliko trpi ljudskošolsko ušiteljstvo vsled današnjih razmer. Za duhovništvo so že odkazane draginjske doklade. Ustavnim potom se uredi nagodba z Ogrsko, na novo se urede naše razmere z Ogrsko, zlasti napram Nemčiji.
V drugem delu vladnega programa spominja min. preds. na to, da je on sam načel v poslanski zbornici veliko vprašanje o reformi naše ustave, ki naj se izvede na načelu enakopravnosti vseh narodov, zajamčene v državnih osnovnih zakonih, na temelju nacionalne avtonomije In z varstvom državne enotnosti. Podrobnejše bo govoril o tem v ustavnem odseku. O vsebini te reforme pove le toliko, da izhaja iz temeljne misli razdelitve na okrožja za vso državo v okvirju kronovln in z ozirom na njihove posebnosti. (Pritrjevanje na levici, medklici). To pa prav nič ne izpremeni na dualizmu. Kar se tiče državnopravnega razmerja med obema državama, se vlada trdno drži državnih osnovnih zakonov, ki urejujejo to razmerje in na tem stališču mora vztrajati tudi glede Dalmacije, ki je bivstven del Avstrije. (Odobravanje.)
Potem nadaljuje ministrski predsednik: Ko to poudarjam, pa ne morem dopuščati, da se zamenjavajo nameni vlade za ureditev notranjih avstrijskih razmer s tendencami posa-sameznih izjav, ki so zelo odddaljene od stališča vlade in za katera ne more prevzeti nobene odgovornosti. Da si uredi svojo hišo, zato je upravičena edinole Avstrija. To, po čemur stremimo je, da se ojači država v notranjosti, da se kar natesnejše strnejo vse sile, s katerimi razpolagamo v tako obilni meri. Odločno zavrača torej vlada take ideologije, ki nasprotujejo državi in katerim je treba enkrat za vselej zabraniti, da prodrovv oblikovanje javnih zadev naše domovine. (Živahno pritrjevanja.) Vladno stališče je napram vsem takim stremljenjem, naj prihajajo od katerikoli strani, neomajno stališče avstrijske državne misli. (Medklici). Trdno je prepričana, da se zmagoslavno uveljavi pred vsem svetom. Da je to pričakovanje vlade upravičeno, to se izkazuje zlasti iz premotrivanja
zunanjega položaja.
Temelji naše zunanje politike so znani iz oficielnih izjav. Na njenih vodilnih mislih in metodi njene izpeljave se ni nič izpremenilo. Vogelni kamen te politike je prej ko slej zvestoba napram našim zaveznikom. (Živahno odobravanje). Oni, ki mislijo, da služijo mirovni misli z natolcevanjem o zvezi centralnih držav, tem povemo, da ima njih početje le ta učinek, da se zbudi pri sovražniku že napol zamrla misel o razrušitvi zveznega razmerja in se tako posredno podaljšuje vojna.
Prvi med vojskujočimi se državami smo izrazili željo in svojo pripravljenost, da sklenemo mir v duhu spravljivosti. Iznova smo vse to dokazali z oficielno izjavo ministra za zunanje zadeve 28. julija in z mirovno resolucijo nemškega rajhstaga, ki soglaša s stali-
ščem cesarske nemške vlade. Pri tej priliki smo označili tudi pogoje, pod katerimi bi bili pripravljeni na poravnavo, ponudeno od nas. Izjavili smo, da ni naša obrambna vojna nasilna, da odklanjamo gospodarsko vojno med narodi in da stremimo po častnem in trajnem miru, ki naj ustvari jez pred obnovitvijo vojne. Da dosežemo ta zadnji cilj, se nam zdi primerno, da ne zavise odnošaji med narodi nič več v bodoče od sile orožja, temveč da se urejujejo z vladanjem pravice. Zato smo hvaležno sprejeli nagibe sv. očeta, ki gredo v enaki smeri Mislimo, da se lahko dosežejo pogodbe, ki omogočujejo enakomerno, istočasno in od stopnje do stopnje izvršujoče znižanje oboroževanja, in ki vodijo do popolne svobode morja, tako da se zgradi na tej podlagi obligatorično razsodišče za mednarodne spore.
Mi smo povsem resno in odkritosrčno pripravljeni, da pridemo na tej podlagi k sporazumu z našimi nasprotniki. Ta naša pripravljenost temelji na zavesti naše sile in na našem absolutno utrjenem vojnem položaju. Možnost takega sporazuma je pa odvisna od tega, da prodre spoznanje tega stvarnega položaja pri naših sovražnikih. Če naši nasprotniki niso voljni, sprejeti ponujano roko, tedaj nadaljujemo našo obrambno vojno do skrajnosti, da zagotovimo tako mirni razvoj monarhije'in jej priborimo z nadaljnim uspehom našega orožja blagoslov zavarovanega miru in medsebojno sporazumljenje narodov, ki se danes še sov- j ražijo. Močna Avstrija, v katerej se počutijo vsi narodi dobro, je najboljša garancija za skorajšnji in trajni mir. Že zaraditega stremimo po reformi ustave in že zato obsoja vlada prav odločno izjave gotovih strankinih voditeljev, ki teže v misli, da pride blagor za Avstrijo iz sovražne tujine.
Min. preds. sklepa: Vroče hrepenimo tudi potem notranjem miru, ker ne moremo več prenašati tega, da se uničuje naša najboljša moč v nacionalnem sporu. Vsi, ki smo dobre volje, stremimo po tem, da izide domovina iz svetovne vojne tudi v političnem oziru ojačena, a ne oslabljena. (Živahno odobravanje. Min. preds. čestitajo.)
Državni zbor.
Dunaj, 26. septembra.
Predsednik otvarja sejo ob četrt na dvanajst. Na dnevnem redu je prvo čitanje finančne predloge. Na predlog predsednika ima vsak govornik na razpolago pol ure.
Nato prične govoriti finančni minister baron Wimmer o proračunu za 1. 1917/18. (Najznačilnejše postavke smo navedli že včeraj). Minister je govoril poldrugo uro. Dejal je, da je slika, ki jo kaže proračun, največje resnosti. Poudarjal je pa, da je za našo moč izredno ugoden znak to, da smo lehko dobili vojna posojila in normalne predujme v tako visoki meri. V kolikor pa niso zadošča ja ta normalna sredstva, nam ni ostala druga pot kakor izdaja bankovcev. Glede vprašanja o oddaji premoženja je dejal finannčni minister, da natančno študirajo to vprašanje v ministrstvu. Vprašanje je treba temeljito pretehtati in ne smemo se vdajati pretiravanem upanju. Upoštevati moramo tudi razmerje napram Nemčiji in ostali tujini. Da se pokrije primanjkljaj 800 miljonov kron, bo treba novih davkov. Pri direktnih davkih ni mogoče dobiti nič več. Minister napoveduje povišanje davka na efekte, nov vinski davek, povišanje davka na sladkor, davek na premog in povišanje železniških tarlfov, povišanje pristojbl n, ki zadenejo deloma tudi posedujoče. (Torej bodo izžemali zopet ljudstvo. Op. ur.) Končno izjavlja minister, da bo podpiral vse odredbe, ki pospešujeje produkcijo, svari pred sovražnostjo napram podjetništvu in pravi, da ga bodo vodili pri gospodarstvu izdatkov le stvarni razlogi. Po govoru finančnega ministra je pričela debata o včerajšnjem programnem govoru ministrskega predsednika. Debata je potekala mirno, tudi opozicionalni govorniki so ostali zmerni. Vsi češki govorniki so izrekli vladi nezaupanje in izjavili, da bodo glasovali proti proračunu.
| Češki poslanec Z a h r a d n i k je govoril o zahtevah češkega narod3 in je tolmačil potem želje čeških železničarjev. Napovedal je najostrejši boj proti jezikovnim odredbam železniškega ministra.
Dr. S y 1 v e s t e r (nemški Natk nalverband) je dejal, da bi morali hoditi Jugoslovani, torej Slovenci, Hrvatje in Srbi, skupaj z Nemci,, zato da ne postane Adrija italijansko morje. Živeti moramo skupaj v tej državi, ne moremo narazen, zato se moramo najti k skupnemu delu. Kako dolgo bo vladala misel samostojne češke in jugoslovanske države? Govorov, kakršnega je govoril posl. Zahradnik, ne bi rad slišal več. Sedimo skupaj, potem postane zopet dobro v Avstriji.
Sodnig dr Viktor Adler pravi: Od srca želim, da se uresniči vsaj en odstotek besed ministrskega predsednika. Ne smemo prikrivati tega, da je vse kar nam je priporočal ministrski predsednik, zaznamek zaostalosti, pod katerimi trpimo, zamud in vsega tega, kar nam manjka, katalog grehov Avstrije. Stojimo sredi razvalin, ki nam jih je zapustil absolutizem. Ker se je sestala zopet poslanska zbornica, to so označevali kot nekak čudež, kot nekaj nenavadnega. Mi nismo odložili obračuna s tistimi, ki so zakrivili vojno.
Sedaj hočemo le preiskati, kdo je kriv, da ne pridemo do miru. Potem govori Adler o notranje političnih razmerah in pravi, da moramo zgraditi novo Avstrijo. Cim manj j bo podobna nova Avstrija stari, tem boljše. Vsebina nove avstrijske državne misli mora biti: Svobodna narodnostna država.
V proračunski debati je govoril poslanec Lukaszewicz v imenu ukrajinskega prebivalstva in se zahvaljeval cesarju in armadi. Izjavlja, da bodo glasovali Ukrajinci za proračun. — Posl. S t a p i n s k i govori o poljskih legijah in se pritožuje nad tem, kako postopajo z legijami. — Sodrug N e-m e c (češki separatist) izjavlja, da stoji njegova stranka na stališču, da je treba izpre-meniti Avstrijo v narodnostno zvezno državo. Da se konsolidira parlament, zahteva njegova stranka, da se pokličejo vsi obsojeni in amnestirani češki, ukrajinski in slovenski poslanci. Njegova stranka bo glasovala proti proračunu.
Posl. Hartl interpelira zaradi dogodkov pri novi promociji drja. Rašina.
Seja konča ob 5. popoldne, prihodnja seja jutri ob 11. dopoldne.
>Ic
Na seji gosposke zbornice je predsednik knez Windischgratz pozdravil člane novega kabineta, na kar je ministrski predsednik dr .pl. Seidler podal vladno izjavo v istem smislu kakor v zbornici poslancev. Ministrski predsednik je tudi ponovil izjavo glede naše pripravljenosti za časten mir ter glede stališča napram papeževi mirovni noti. Debata o izjavi ministrskega predsednika se vrši v prihodnji seji.
Politični pregled.
= Odpor proti slovanskim zahtevam*
Iz Dunaja se graški »Tagespost« poroča, da snujejo nemški poslanci zvezo vseh nemških elementov obeh zbornic, katera ima namen, da organizuje odpor v prvi vrsti proti češkim, v drugi vrsti proti slovanskim zahtevam sploh. Načelnik nacionalne zveze »Dobernig« je v te mozirti že pričel pogajanja s krščanskimi socialci, ki so želje »Na-tionalverbanda« zaenkrat vzeli na znanje.
= Iz poljskega kluba. Poljski klub je v včerajšnji seji sprejel resolucijo poslanca Witosa, ki ponovno naglaša opozicionalno stališče kluba nasproti vladi, dokler ta ne izpolni znanih poljskih zahtev. Sprejet je bil tudi predlog poslanca Mora.czewskega, naj klub v zadevi poljskih legij stopi v dogovor z ministrom vnanjih zadev. Glede izvolitve novega načelnika kluba se pogajanja nadaljujejo. Vprašanje se reši najbrže potom kompromisa.
= O jugoslovanski agitaciji v inozemstvu poroča »Hrvatska Država«: Pašič je
imel v Kirnu dolge konference s Sonninom. Razpravljala sta, kakor poročajo listi, o celotnem jugoslovanskem vprašanju, ne da bi bila prišla do povoljnega rezultata. Pašič o-dločno vztraja na osnovi krfskega dogovora, po katerem vzhodna jadranska obal brezpogojno pripada bodoči »državi Srbov, Hrvatov in Slovencev«. Posledica neuspelih konferenc je odstop srbskega poslanika v Rimu Rističa, ki'se je preveč energično postavil za pravice Hrvatov glede Dalmacije *n Istre ter je tako postal diplomatično nemogoč kot zastopnik Srbije pri kvirinalu. V ostalem stoje šanse Srbije pri ostalih državah entente zelo dobro. Pariz, London, Petrograd in Washington odločno podpirajo Pašiča, Jugoslovanski Odbor s Trumbičem, Supilom, Hinkovičem in Potočnjakom pa neumorno deluje, da pridobi javno mnenje velikih svetovnih demokracij. V tem oziru je karakterističen pozdrav 360 zastopnikov 'Poljskih strank, klubov in političnih organizacij iz Rusije, ki so poslali Pašiču telegram, v katerem pozdravljajo »grozovito preizkušane« slovanske brate. Edino črnogorski kralj Nikita na to delovanje ne gleda s prijaznim očesom, listi so celo poročali o njegovih protestih proti bodoči jedinstveni Jugoslaviji. Nikita bi hotel na vkak način ohraniti Črni gori posebno pozicijo.
= Državnopravni klub v češki zvezi. Manjše češke poslanske skupine v državnem zboru:	mladočehi,	narodni socialisti,
državnopravna skupina in skupina poslanca Stranskega so se združile v posebno zvezo v okviru Češke Zveze. Program te posebne zveze povdarja zlasti energično zastopanje državnopravnega položaja. Za načelnika je bil izvoljen poslanec Klofač, za namestnika poslanca dr. Korner in Stransky. Ta skupina je poleg agrarcev najmočnejša v Češkem klubu.
= Poslanec Burival. Imunitetni odsek državnega zbora je imel danes sejo. Na dnevnem redu je bila zadeva poslanca Bu-fivala.. Referent je poslanec dr. Stransky.
= Program Italijanskih socialistov. V turinskem občinskem svetu je 19. septembra nek socialistični občinski svetovalec podal izjavo, ki kaže, da so socialisti svoj dosedanji negativni program glede vojne opustili ter pričeli direktno akcijo proti vojni. Če delavci — pravi poročevalec — ki zaslužijo dnevno 20 do 30 lir in še več in ki so oproščeni od aktivne službe ter imajo od konca voine pričakovati le brezposelnost in znatno znižanje zaslužka, gredo na cesto ter demonstrirajo proti vojni na način, kakor se je koncem avgusta zgodilo v Turinu, je pač jasno, da so bili merodajni politični nagibi, ne pa trenotno pomanjkanje kruha. Iz zadnjih dogodkov sledi, da so italijanski socialisti pripravljeni, za dosego takojšnjega miru poslužiti se, če treba, tudi javnega upora.
— Nemčija in Argentlnija. Iz Buenos Aires se z dne 23. septembra brzojavno poroča: V trenotku, ko je zbornica nameravala prestopiti h glasovanju o prelomu z Nemčijo, je dospel iz Berlina uraden odgovor, ki graja Luxburgove nazore o vojni s križarkami. Beseda »križarka0 vzbuja domnevanje, da Nemčija ne misli popustiti glede vojne s podmorskimi čolni. Vendar je Argentinija odložila vojno napoved Nemčiji.
= Iz nomškega državnega zbora. Nemški državni zbor je včeraj zopet pričel svoje zborovanje. Predsednik dr. Kiimpf je v svojem govoru zavrnil \Vilsonovo vmešavanje v notranje zadeve nemškega naroda ter izjavil »Kdor poskuša zabiti klin med cesarja, \ftado in narod, ta vgrizne v granit!* Predsednik je omenjal nadalje proces proti Su-homlinovu, ki jasno dokazuje, kdo je zakrivil svetovno vojno, ter kritiziral Wilsonovo Postopanje, ki je ententnim državam dobavljal orožje in strelivo, vkljub temu pa v svoji noti govori o človečnosti. Dr. Kiimpf je nemški armadi izrekel toplo zahvalo, slavil že-nijalnost vodstva ter hrabrost letalcev in mornarice 'ter izrazil popolno zaupanje v bodočnost in dosego zmage in trajnega miru. Državni zbor se je potem odgodil do 3. oktobra. — Danes se sestane glavni odbor
državnega zbora. Državni kancler bo govoril menda še le v eni prihodnih sej.
= Rusija za nadaljevanje vojne. Petro-graška agentura poroča: Časopisje razpravlja o odgovoru Nemčije na papeževo noto ter soglaša v zahtevi, da se mora vojna nadaljevati. Rusija mora storiti vse potrebne korake, da se poveča bojna sila ruske armade. Samo glasilo socialnih revolucionarjev, »Djelo. Naroda«, izjavlja, da obsega nemška nota nekoliko novih točk, ki utegnejo pospešiti spravo.
= Boljševiki zopet v ospredju. Petro-graška »Rječ« poroča: V petrograškili vladnih krogih je zavladal velik pesimizem o položaju vlade zaradi naraščajočega upliva boljševikov po Kornjilovi aferi.
= Amerika bi rada dobila Kamčatko. „Berlingske Tidende" poroča iz Petrograda: Z gotovostjo se tdi, da so Združene države ponudile ruski vladi znatno odkupnino, če odstopi Kamčatko Ameriki.
Dnevne beležke.
Vsem naročnikom, katerim bo 1. septembra naročnina pošla, smo priložili poštne položnice in jih prosimo, da naj naročnino takoj nakažejo, ker na naročnike brez plačane naročnine se ne bomo ozirali.
— Učinek vojne na Avstrijo v suhopar nih številkah je: 41 mil jard dolga do 30. junija t. 1. Če razdelimo ta dolg na vse avstrijsko prebivalstvo dol do dojenčka, pride na vsako osebo 1500 K dolga. To breme je doslej najočitnejši blagoslov vojne in vse lepe besede gospoda Seidlerja o paradižu, v katerega se naj izpremeni Avstrija po vojni, ne odtehtajo suhoparnjh številk, ki jih je navedel finančni minister. Če bi hoteli poplačati, samo vojne dolgove brez obresti, bi morali porabiti desetkratne sedanje letne dohodke. Stalni dohodki ne pokrivajo stalnih izdatkov in je že tukaj poldrugo miljardo primankljaja. Kdaj se izkoplje Avstrija iz teh dolgov, kako jih misliti poplačati v najkrajšem času, to so vprašanja, na katere ne ve nihče odgovora. Finančni minister je že napovedal nove indirektne davke na sladkor, vino, premog — direktnih davkov ni mogoče zvišati. Torej potisnejo zopet ljudstvo v davčno stiskalnico; gospodje kapitalisti bodo pa brez skrbi spravljali nove mi-ljone, saj je dejal finančni minister, da je enkratna oddaja premoženja prav sitna in težko izvedljiva stvar. Bolj praktično je, če vinar za vinarjem kradejo ljudstvu iz žepa, kakor pa da diktirajo malharjem toliko in toliko vrnite od svojih krivičnih dobičkov. Vsa vladna gospoda še vedno ne vidi, da je^ edina rešitev iz teh strašnih zmed le mir. Človeku se pa skoraj zdi, da se boje miru, ker niso kos nalogam, kako zopet redno gospodariti.
— Avstrijski državni dohodki znašajo 4194 miljonov in sicer je od teh 3890 miljo-nov trajnih dohodkov in 304 miljonov izrednih, zlasti iz davka na vojne dobičke. Od trajnih proračunjenih dohodkov znaša dohodek iz direktnih davkov 677 miljonov, 102 miljonov iz carin, 353 miljonov iz užitnine, 456 miljonov iz pristojbin, 649 miljonov iz monopolov in 1560 miljonov iz obratov, 93 miljonov je upravnih dohodkov. Ves primanj-hljaj znaša 17.975 miljonov kron, torej skoraj 18 miljard. Vlada bo najela novo posojilo v tej višini.
— Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 16. do 22. septembra: Novorojencev 10, umrlo je 66 oseb, 28 domačinov in 38 tujcev. Za grižo je umrlo 6 oseb (3 tujci), za jetiko 5 oseb (1 tujec), vsled kapi 1 oseba. Za nalezljivimi boleznimi je obolelo: Za tifusom 1 tujec in 185 vojakov, za grižo 6 domačinov, 1 tujec in 32 vojakov, za difterijo 4 domačini in 1 tujec, za egiptovsko očesjio boleznijo 1 tujec.
— Člani konsunmega društva za Ljubljano in okolico, ki niso železničarji ali uslužbenci v tobačni tovarni, pri firmi Polak oziroma pri kakem podjetju, ki je član »Vojne Zveze", se nujno pozivljejo, da izpolnijo matične pole v prvi prodajalni, kjer kupujejo, a ko tega že niso izvršili. Ko bo »Vojna Zveza" začela z delom, se člani v Konsumna društva ne bodo več sprejemali.
— Vič-Glince. Člansko zborovanje lton-sumnegs društva za Ljubljano in okolico za okrožje Vič-Glince -Rožna Dolina bo
5.	oktobra zvečer (ne. 6 okt., kot je bilo v inseratu v „Napreju“). Člani naj pridejo vsi, ker je dnevni red zelo važen.
— Iz Tržiča. V našem kraju je veliko pomanjkanje. Zaslužek je majhen, tako da se res čudimo, da še živimo. Kar dobimo od aprovizdcije na podlagi kart, to je vse premalo. Sedaj imamo upanje na krompir — ako tega v zadostni meri ne dobimo, ne vemo kaj bo. Špeh stane 20 kron kilogram, mast je še dražja. — Kdaj bo boljše — kdaj?! Pri nas je hudo, zelo hudo!
— Izmeček moškega spola. Na prvi seji poslanske zbornice so vložili socialno demokratični poslanci interpelacijo na ministra za deželno brambo, v kateri navajajo dnevno povelje 7 zbornega poveljstva, skupina feld-cajgmajstra Kraussa, vojna pošta 281, z dne 12. julija 1917. To povelje se glasi: Ob zadnji izmenjevalni akciji je bilo odposlanih 51 za fronto sposobnih mož v zbirališče Debrečin. V izmenjavo smo dobili 51 mož, ki jih moramo označevati naravnost kot izmeček moškega spola. Med tem ko se :zvajajo izmenjave tako strogo, da je komaj mogoče dobiti potrebne pisarje, risarje, litografe in tudi za dobrobit oficirjev potrebne of;c rske kuharje in menažne podčastnike, pa ne pošiljajo za fronto sposobnih k nadomestnim zborom, temveč ostajajo v etapnem ozemblju. — Interpelacija vprašuje: Ali je gospod minister za deželno brambo pripravljen poskrbeti zato, da izostane vbodoče tako psovanje mož, ki so bili prisiljeni k vojni službi vsled nabora in vpoklica. Ali je po treh letih vojne res edina skrb armadnega poveljstva, da skrbi zato, da ne trpi dobrobit oficirjev nobene škode?
— Mestna občina dunajska najame 80 miljonov K posojila. 1 miljon K je namenjenih za podporo bednim obrtnikom.
— Uvoz živil-iz tujine. Vsled želje strokovnega odbora urada za prehrano se je vršilo včeraj v državnem zboru posvetovanje, ki se je bavilo z vprašanjem kolikor možno največjega uvoza živil iz tujine ter z vprašanjem valute. Posvetovanja so se udeležili ministrski predsednik, resortni ministri in razni strokovnjaki. Obveljalo je mnenje, da se mora uvoz raznih živil in tudi sočivja iz inozemstva pospeševati. Deželni glavar Schrafl je izrazit željo, naj se izvoz lesa iz Tirolske po možnosti pospeši in naj se vrednost lesa porabi kot sredstvo za dobavo valute. Vlada je izjavila, da bo iziaženim željam kolikor mogoče ugodila.
— Položaj južne železnice. V poslanski zbornici je včeraj poslanec dr. Schurf, inter-peliral železniškega ministra glede finančnega položaja južne železnice. Z ozirom na velik deficit in z ozirom na namerovano znatno zvišanje tarifov je poslanec izjavil, da bi ponovno zvišanje tarifa za vse gospodarsko življenje voremlju južne železnice imelo skrajno siabe posledice, ker so tarifi itak že neznosno visoki.
Presojevalnice cen.
IV.
Kako smo imeli v predidočih člankih s kritiko presojevalnic cen prav, kaže nam jasno razprava sveta za ljudsko prehrano, ki se je te dni vršila na Dunaju.
Članica te korporacije Emy Freundli-c liova je predlagala, da se na prihodnji seji sveta za prehrano razpravlja o politiki cen. Prišle bodo nezaslišane reči na dan. Govoriti se mora tudi o sestavi presojevalnic cen, kajti v teh se je zasiguralo večino agrar-cem, konsumente pa se je potisnilo v brezpomembne manjšine. Ako hočemo, da bodo presojevalnice cen prav delovale, mora se pritegniti poleg zastopnikov produkcije in trgovine enako število delavcev iz iste stroke, ki so strokovnjaki. Nejevolja nad osrednjo komisijo za določen j e cen je splošna.
Izjava priznane delavke na polju ljudske prehrane je značilna in zanimiva. Delovanje presojevalnic cen ni v korist izkori-
ščanim konsumentom, ampak vse kaj drugega. Aka hočemo, da bodo presojevalnice cen to, kar morajo biti, potem se morajo sedanje presojevalnice razpustiti in sestaviti tako, da bode 2/s konsumentov in delavcev
- Vs zastopnikov kmetije, obrti in trgovine — seve1 zastopniki konsumentov in delavcev ne smejo biti kar tja v endan imenovani, ampak le na predlog organizacij, — ker ni vse eno, ako je kdo »konsument« — če pa nima pojma o vprašanjih, ki jih je treba reševati.
Na Kranjskem je drastični dokaz — kar smo že naveli — kako presojevalnice ne smejo biti sestavljene :	sestava n o v o-
m e š k e.
Da c. kr. dež. vlada ni imenovala nobenega zastopnika konsumentov v osrednjo presojevalnico — to sc razume, saj sta v svet za prehrano na Dunaju imenovana tudi le monsignor dr. E. Lampe in vrhniški Jelovšek. Tako se ve ne more iti dalje. Konsii-ment mora proti temu odločno protestirati in
- seve tudi izvajati konsekvence.
Dobro bi bilo, da nam sodrugi iz Spodnje Štajerske na kratko označijo: kako delajo presojevalnice v Celju in Mariboru in kako se je štajerska c. kr. vlada ravnala pri sestavi ondotnih presojevalnic.
Konsumentje ne smejo več trpeti, da bi se vse valilo na njih ramena. V Nemčiji se je povprečna podražitev znižala za 9%, pri nas pa je zrasla za 334%. Doklade, ki jih nastavljena in delavci prejemajo, vzame na drugi strani takoj draginja. Namesto, da bi izkoriščanje konsumentov pojenjavalo — stopa navzgor in ni videti konca. Uradne institucije, ki bi imele zadrževati stopnjevanje cen navzgor — še pospešujejo stremljenje onih, ki bi radi izželi konsumenta do kosti.
Aprovizacija.
V pojasnilo: V uradu mestne aprovizacije na Poljanski cesti št. 13 se nepretrgoma-zgla-šajo stranke s prošnjami, katerih mestna aprovizacija ne more rešiti. Večinoma žele dovoljenj, da bi smele pripeljati iz okolice v Ljubljano ali obratno krompir. Vsem tem povemo, da mestna aprovizacija ni pooblaščena, dajati za krompir izvozna in dovozna dovolila. V tej zadevi naj se stranke več ne zglašajo v uradu na Poljanski cesti št. 13. Ravno tako prihajajo stranke in žele nakaznic za mast. Krušne ko-nrsije dele v četrtek dne 27. t. m. popoldne nova nakazila za mast, le na ta dokazila bodo stranke redno prejemale mast. Izjeme in posebna nakazila so izključena. Občane Viča in Most obveščamo, da ne dobe krompirja od mestne aprovizacije Ljubljanske.
Sadje na rumene Izkaznice B št. 301 do 1000 dobe stranke v petek 28. t. m. pop. na dvorišču šole na Ledini v Komenskega ul. Na vrsto pridejo od 2. do pol 3. št. 300 do 400, od pol 3. do 3. št. 400 do 500, od 3. do pol 4 št. 500 do 600, od pol 4. do 4. štev. 600 do 700,	od 4	do pol	5. št. 700 do	800,
od pol 5 do	5. št.	800 do	900, od 5. do pol
6.	št. 900 do	1000,	od pol	6. do 6. št.	1000
do 1100. Vsaka oseba dobi	en kilogram,	kilo-
gram stane 40 vinarjev. Prinesite s seboj po-| sodo in drobiž. Držite se predpisanega reda.
Krompir na nova rdeča nakazila. Mestna aprovizacim bo delila v soboto dne 29. t. m. dopoldne v svojem skladišču na Dunajski cesti strankam prvega okraja na nova nakazila krobir. Od 8. do 9. ga prejmejo stranke z nakazili št. 1 do 150, od 9. do 10. št. 150 do 300, od 10 do 11 št. 300 do 450. Druge stranke pridejo kasneje na vrsto. Vsaka oseba dobi 3 kg. krompirja, kg. stane 30 v.
Listnica uredništva. >
Jurij Kolesa. — Ažio (italijansko 1' aggio, nemško: das Aufgeld) — nadavek, ki se ima odšteti ali prejeti pri zamenjali ali prodaji denarja; sploh razlika med zlatim in srebrnim denarjem ali med pravkar omenjenimi ter papirnatmi novci; pa tudi razlika v denarni vrednosti med zakonitim in med meničnim ali krajevnim kurzom.
Andrej S. — „Omejena zaveza" pomeni pri zadrugah, da zadružnik jamči za slučajne zgube »omejeno" — če je delež zadruge K 10-— in je zaveza enkratna, tedaj jamči zadružnik se z enakim zneskom. Neomejeno poroštvo pa pomeni, da jamči zadružnik z vsem kar ima.
Janez Nagode. 1.) Ne. 2) Ne. 3. Da.
Francka P. — Zakaj pa ne? Enake pravice, enake dolžnosti. Verjamemo, da ne gre vse gladko.
„Vojak“. — Ločijo se v tri dele: a) državna invalidna podpora; b) invalidna (trajna ali časna) pokojnina; c) ranjenske doklade. Ranjenska doklada znaša mesečno K 8’—; za izgubo ene roke oz. ene noge K 16'—, za izgubo dveh rok ali oslepelost K 24'— na mesec.
1. M. Celje, Uprava lista Vam bo hvaležna za Vaš hud. Tudi drugim sodrugom po Štajerskem priporočite naš »Naprej". Vsak delavec mora citati svoj delavski dnevnik.
Zadnje vesti.
Suhomllnov obsojen.
Petrograd 26. septembra. Sodni dvor je bivšega vojnega ministra Suhomlinova spoznal krivim zlorabe zaupane mu oblasti ter ga je obsodil na dosmrtno ječo. Soproga Suhomlinova je bila oproščena.
Nov dlplomatičen korak papeža.
Berlin 26. septembra. Iz raznih okolno-sti se da sklepati, da bo papež po prejemu odgovora centraln-h držav v najkrajšem času storil istodobno diplomatične korake na španskem in nizozemskem dvoru, ki imajo namen, vplivati v mirovnem zmislu na entento. Skušalo se bo, pridobiti ententne vlade za to, da v interesu skorajšnjega konca vojne označijo kolikor mogoče omejene pogoje, ki bi imeli za posledico premirje in možnost mirovnih pogajanj.
Mirovno vprašanje.
Bern 26. septembra. „Neue Zuricher Nachricten" poročajo iz Rima: Dan za tem, ko je dospel v Rim odgovor centralnih držav na papeževo mirovno noto, je eden najvišjih vatikanskih dostojanstvenikov izjavil nekemu ententnemu državniku: Sedaj ko je Nemčija ; sprejela oba glavna pogoja, razsodišče in raz-oroženje, bi biio blazno in hudodelsko, če bi se vojna nadaljevala.
Italijansko vojno poročilo.
Dunaj 26. septembra. Italijansko vojno poročilo z dne 26. septembra: Naše drzne patrulje so včeraj ob celi fronti motile sovražnikova dela. Na Krasu smo v bližini Flondarja uplenili nekoliko orožja. Včeraj zjutraj so naši letalci bombardirali železniške naprave v Podbrdu, popoldne pa na Proseku. Naši letalci | so zmetali 5 ton bomb ter dosegli vidne uspehe.
Nova bitka na Flanderskem.
Berlin 26. septembra. Na Flanderskem se je pričela danes po petdnevnem odmoru nova bitka. Napadena fronta je širša kakor v prvih fazah bitke. Angleška napadalna armada se ceni na 15 divizij, večinoma kolonialne čete. — Wolffov urad poroča: Bitka med Langemarckhom in Hollebekom še traja. Na nekaterih mestih je sovražnik prodrl po 1 kilometer v našo bojno zono, ,kjer se boj trdovratno nadaljuje.
RIM
■ Duhovito zasnovan zgodovinski roman slovečega francoskega pi-satelja EMILA ZOLA. Poslovenil E. K. Cena izvodu je 2 K, po pošti 20 v več. Dobiva se v knjigarnah in tudi potom uprave našega liste.
Agitirajte za „Naprej!“ Poši ljajte ga vojakom!
Št. 13.270.
Zaradi oddaje
vožnje v mestni plinarni
za čas od 1. novembra 1917 do 31. decembra 1918 vršila se bode dne 4. oktobra 1917 ob 10. dopoldne v pisarni ravnateljstva mestne plinarne, Resljeva cesta, javna pismena ponudbena razprava.
Kolkovane in z vadijem 200 K opremljene ponudbe, v katerih je navesti za označeno prevzemo zahtevane jednotne cene v številkah in besedah, izročiti je zapečatene do določenega roka pri omenjenem ravnateljstvu, kjer so tudi dražbeni pogoji ob navedenih urah vsakemu udeležencu na vpogled razgrnjeni.
Na ponudbe, katere ne bodo povsem ustrezale družbenemu razpisu in dotičnim pogojem, in na take, ki se bodo pogojno glasile, in končno na one, katere bi se pre-kasno ali celo naknadno vložile, se ne bode oziralo.
Mestni magistrat ljubljanski.
dne 22. septembra 1917.
Okrajna bolniška blagajna
-rrrrrrr: v Ljubljani =--r=
Pisarna: Turjaški trg Stev. 4, prvo nadstropje-Uradne nre so od 8. zjutraj do 2. popoldne Ob nedeljah in praznikih Je blagajna zaprta
1 „, .... . :j Ordinira i Zdravnik blagajno |! Ijdopol. !popol.		j Stanovanje
Or. Košenina Peter ; splošno zdravljenje	*/21 1—1 /21	Turjaški trg j št. 4 v okr. j bol. blag |
	'/sl.— '/23	Turjaški trg št 4 >v okr. bol. blag.
Or. Alojz Kraigher ; splošno zdravljenje .	1-3	poljanska cesta 18.
ii II		
Člnni, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglasnico) brez to ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih: Troskov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne. S pritožbami se Je obračati do nH-čeinika okrajne Potniške blagajne.
Načelstvo.
F. BATJEL
■ i Prej v Gorici, mm«
Ljubljana, Stari trg 28
Moška in ženska dvokolesa
Se s staro pnevmatiko
šivalni in pisalni stroji, gramofoni, električne iepne svetilke.
Najboljše baterije.
Posebno nlska cena za preprodajalce.
Mehanična delavnica na Starem trgu št. 11.
Izdajatelj: Viktor Zor 6. — Za uredništvo odgovorna: S tebi Alojzija. — Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.