59. številka. Trst, v četrtek 13. marca 1902. Tečaj XXVII „Siiaoat11 I:aajs i£h?m 9ji isa. rsan aedalj p r.iciko* oh 4. ari sve^et Narnestn« gcafts : ca celo leto........ 24 tre® ca pol leta.........IZ „ za četrt leta........ 4 „ ca ea mereč ........ 1 kron] •sr3?nloo j? oiač-3v«;i csprsj. Na ia-z a.-: u'nina oprava ■e -«';rv _ "O tobakarnah v I rat u se prodajajo P^vćsS* Mteiu «tevi!ie po S stotin k (3 nv'.ol^ »▼s« Tri ta pa po 8 »t>- ink .'4 »^iKS- -- Telefon fttv. *70. Gladilo političnega društva .„Edinost" za Primorsko. \ edinosti je mož! Offlaat »e rsčanaio po Tratah v petitu. Za »eč-Kzatao naročilo a primernim popuilom Pcalana, oimricice in javne zahvalo do-tntČi oglaoi itd. we računajo po pof.odb« 7»J dopisi nti ne poAihaui uredništva ^sfrankovani dopisi se ne sprejemajo rokopisi ae ne vračajo. 5od Bartoli pravi, da je značej Primorja italijanski. Jaz moram stvarno popraviti, da značaj primorskih pokrajin ni italijanski, ko velika večina prebivalstva njihovega pripada h rva tsko-slo venski narodnosti. (Oporekanje). Dalje pravi, da je italijanski jezik edini poznan splošnosti latranov ; jaz moram stvarno popraviti, da temu ni tako. — (Oporekanje). Dalje pravi goapod poslanec, da je izdana odredba, da na novi progi Trst-Poreč italijanski kraji dobijo imena tudi v nekem tujem jeziku, in o.nenja o tem Kopra in Milj. -laz moram stvarno popraviti, da slovenski in hrvatski jez.k nista v Istri nikaka tuja jezika, da sta imeni Koper in Milje vsemu prebivalstva v okolici bolje znana in da ju isto več rabi nego Oapodistria in Muggia, in da je ime Koper starejega z-vora, nego Capodietria. (Pritrjevanje. — Smeh). Kdo | n^toši l I>alje pravi, da hrvatski pristaši groze s plenjenjem celih mest; jaz popravljam stvarno, da hrvatski pristaši niso nikdar grozili s plenjenjem mest, da jih je pa bilo v letu 1897 |>od vodstvom dr. L agi nje mnogo v smeri proti Poreču z namenom, da čuvajo \olilne može, da i e-t; i.e bodo, Kakor o vseh volitvah poprejšnjih, v letih 1*89, 1891, 1*95, barbarski napadeni od italijanskih pristašev. (Pritrjevanje. — Smeh.) Gospod poslanec pravi tudi, da hrvatski pristaši o času volitev sekajo trte in poškodujejo pridelke na polju. Jaz moram stvarno popraviti, daje sekanje trt in poškodovanje pridelkov na polju manira italijanskih pristašev, katere v hrvatskih o b č i n a h. dokler ni bilo tam italijanskih pristašev, niso poznali, kakor n a p r. v o b č i n i Veprinac le italijanski pristaši sekajo trte h r v i t s k i m pristašem. (Oporekanje). To je 1'akr. Jednako pravico hočemo! Gospod poslanec pravi tudi, da hrvatski in slovenski poslanci zahtevajo od vlade uničenje Italijanov. Jaz moram stvarno pr» praviti, da hrvatski in slovenski poslanci niso nikdar stavili take zahteve, ampak vedno le zahtevo po jednakeiu pravu, po spolnjevanju zakonov, da bodo mogli potem vsi živeti v miru in pokoju. (Živahno pritrjevanje). Gospod poslanec dr. Bartoli, kakor po prej eukrat dr. Rizzi, je govoril v smislu, kakor da vlada Hrvate in Slovence podpira, Italijane pa zatira. Jaz mor*m stvarno popraviti : daje nasprotno res niča, i kakor je razvidno tudi iz mojih današnjih izvajanj, o čemer pričati tudi vsa uprava, o kateri bomo še govorili, in pa tudi okolnost, da dr. Bartoli in Rizzi s e d i t a v parlamentu. Brez podpore vladinih organov ne bi bila tu. (Oporekanje). Izvolite se prepričati iz volilnih spisov ! Trst deloma slovensko mesto. Gospod poslanec Tambos« je reagiral v svojem govoru dne 24. t. m. na trditev poslanca dr.a Ferjančiča, da je Trst deloma slovensko mosto, ter se je (Tambosi) skliceval na naše vedenje nasproti najnovejim tržaškim dogodkom. Predsednik (zvoni): Prosim gospoda govornika, naj se omeja na stvarni j »opravek. Poslanec S p i n č i r (nadaljuje) : To vse so stvarni popravki, jaz nisem kriv, da se pači toliko dejstev. Jaz moram stvarno popraviti, da je Trst res deloma slovensko mesto, kar je možno dokazati z zgodovino, z etnografijo in tudi drugače. Mi sodimo, da se svojim vedenjem nasproti najnovejim žalostnim dogodkom v Trstu treznejemu prebivalstvu Trsta v e Č koristimo tudi glede odprave izjemnega stanja, nego koristijo iz vestni govori od italijanske strani, s katerimi se stvar, če ne druzega, zavlačuje. (Pohvala). Politični pregled. V Trstu, 13. marca 1902. Državni zbor. — Zbornica poslancev. (Nadaljevanje sinočnjega brzojavnega poročila). Na posvetovanju glede nujnega predloga, naj se proračunski provizorij takoj vzame v razpravo, sta govorila posl. Choc in Prašek v češkem jeziku. Posl. E 11 e n b o g e u je izjavil, da bo njegova stranka porabljala vsako priiiko, da napada Korberjevo vlado radi izjeiunega stanja v Trstu. Govornik je pov-darjal, da se je ministerski predsednik skliceval na aretovanja več anarhistov v Trstu, sodna razprava pa je dokazala, da so vsa •ona sklicevanja bila neutemeljena, ker je sodnija rešila obtožbe vse zatožene in je bil sam « Rovigo obsojen na 14 dnevni zapor, ker je nekemu izzivalcu dal klofuto. Ako vsi dokazi ministerskega predsednika izgledajo tako, potem se more upravičeno trdit', da je bilo proglašenje izjemnega stanja v Trstu frivolno. Dokazano je tudi, da ee je na množico streljalo od dveh strani, kakor tudi, da se je streljalo na bežeče. — Zbornica je sklenila na to, da je dvomesečni ! proračunski provizorij izročiti proračunskemu odseku ter je nadaljevala razpravo o proračunu domobranskega ministerstva. Ko je go-! vorilo še nekaj govornikov, se je seja zaključila. Glasovanje o dispozicijskem fondu. V diskusijo so posegle tudi »Novice«. In priznati jim moramo, da so storile to — kako bi rekli ? — na nov, originalen način. Prinesle so v diskusijo novih momentov v opra-j vičenje glasovanja narodno-naprednih poslancev. Ali ee smo rekli »novih «, nismo še rekli, tla tudi »boljih«. Ne, »Novice« so storile še par korakov dalje, niz dolu po viseči poti argumentacije gospoda državnega poslanca in »Slovanskega Naroda« ! »Novice« 30 šle še j veliko dalje v pripoznavanju, kam nas je dovela dosedanja politika, uiejevana le od ozi-rov na naš pomaci strankarski boj, osobito na Kranjskem. Spoštovane čitatelje bi prosili najnujneje, da dobro, z vso pažnjo prečitajo to-le, kar posnemljemo iz »Novic« : »Napred ii poslanci bo bili prisiljeni, da svoje postopanje uravnajo tako, da zamorejo sodelovati pri obrambi skupnih narodnih in ! gospodarskih interesov, da pa ob jednem za-I morejo tudi zastopati koristi svojih volilcev, j katere koristi so drugi jugoslovanski poslanci hoteli oškodovati. To je namreč očitno in je bilo direktno priznano, da se je z izoliranjem naprednih poslancev hotelo oškodovati njih volilce ; da so bili napredni poslanci izolirani v namen, da bi za njihove volilce ne mogli ničesar doseČ>, da si se nahaja Ljubljana v najhujši gospodarski stiski. Iz tega mučnega položaja je rešila napredne poslance ta okolnost, da s stališča svojih volilcev in njihovih interesov nimajo vzroka, nastopiti proti vladi tako opozicijo-nalno, kakor štajerski in primorski poslanci. Vladna politika v mestih na Kranjskem se namreč razlikuje od vlad ne politike na Štajerskem in na Primorskem; v tem k o j e v t e h dveh deželah v s e -skoz Slovencem neprijazna, je v mestih na Kranjskemše dosti objektivna. Ta okolnost je naprednim poslancem omogočila, začeti tako taktiko, da zamorejo vzlic izoliranju vendar kaj doseči, ne da bi skupne narodne koristi količkaj oškodovali. Ako bi unela jugoslovanska delegacija skupen klub, ki bi z združenimi močmi se zavzemal tudi za opravičene interese kranjskih mtst, potem ni dvoma, da bi tudi napredni poslanci v korist izvenkranjakim Slovencev šli makar tudi v najostrejšo opozicijo, v sedanjih razmerah pa, ko so izolirani, pa ne morejo drugače postopati, kakor da skušajo od vladne dobrohotnosti kaj doseči, ker vsled postopanja druzih poslancev niso v stanu, vlado k čemurkoli p r i-siliti«. Ali ste prečitali, spoštovani čitatelji ? Ste-li prečitali z vso pažnjo? Ce ste, potem Vam pravi Vaše narodno mišljenje, da nismo še doživeli, da bi bil kateri slovenski list še kedaj tako odkrito, tako naravnost, tako sans phrase proglasil, da je celokupna slovenska politika nemožna! ! Tako odkrito, tako sans gene, ni še noben slovenski list, noben slovenski politik napravil svoj poklon pred staro politiko avstrijskih vlad »divide et impera«. Povsem v zmislu te prosi lile politike je, ako si Slovenci začnemo sodbo o vladinem postopanju urejati in diferencirati po posamičnih deželah ali celo volilnih skupinah ! S tem smo sami itak malo našo slovensko domovino zdrobili na kose. S tem smo se javno in slovesno odpovedali res skupnemu postopanju, a to če reči, da smo dali slovo res — slovenski politiki. Kajt<, a tem smo vladi sami pokazali na sredstvo, s katerim nas more razdvajati in obsojati v obnemoglost. Ne treba jej druzega, nego, da se v jedni pokrajini kaže neprijazno, v drugi »doati objektivno«, pa"so naši poslanci razdeljeni v dva ali celo tri tabore: v take, ki glasujejo opozicijonalno, v take, ki glasujejo za vlado, in v take, ki ne glasujejo ne tako, ne tako! A vseh naših poslancev skupaj je — peščica!,.... Kaj nam pomaga, ako pravijo »Novice« dalje : ==* i p o n l TEK :>i Vladimir. Hrvatski spisal Avgust Šenoa, prevel M. C-t-č. IV. Pismo se je glasilo dalje : Pa da l>o tudi forma popolnoma obvarovana pred svetom, naložil sem svojemu Vladimirju, naj čim brže obleče črni frak ali surko, gladke rokavice in svetle čevlje, in naj se torej in plena forma predstav; Vaši Velernožnosti, da zaprosi roko Vaše gospice hčere. Ne dvomim, da bo dečko omahoval, in ako malce zakasni, bo to bržkone zato, ker je od same radosti obul levi čevelj na desno nogo. S tem bi bili torej gotovi. Nota bene, Vase pismo sem sežgal ter se Vam ne treba bati nimalo, da bi je mogel citati kdo tretji. Ad vocem politika ! Ko ste že udarili na to nemilo struno, povedati Vam hočem tudi jaz svoje menenje. Jaz sem sicer stare šole človek, ali, verujte, korenit Ilirec. Meni duša ne daje drugače. Ko tako-le posedam v svoji tihi sobi in premišljam, ko izprašujem svoje srce, tedaj mi je težko pri duši, tedaj si pravim stokrat: »Buže dragi! Kaj bo iz te siromašne hrvatske zemlje? Na vse strani jo motajo in mešajo, vsakemu jo snubijo. A tako je od vekov. Je li smo res na svetu samo za to, da dajemo vojake in davke, ali smo res samo imisera contribuens plebs« ? Jaz pravim, sode po živi naravi : Kouj je konj, slon je slon, niti noče konj biti slon, niti slon konj. A zakaj naj bi mi nekaj druzega bili ali postali, nego smo od starine; zakaj naj bi mi zavrgli svoje običaje, sv »j materini jezik, j zakaj naj bi bili mi tuja podrepina ? Kako j se čudim gospodi zagrebške županije. Zdi j se mi, da so ponoreli. Mi naj bi govorili in pisali madjarski ? A prosim Vas, zakaj ? Bomo-li pošteneji, pametneji? Madjari nismo, to ve Bog; Hrvatje naj ne bomo, svojega imena naj bi se sramovali ! A kaj torej za vraga ? Opice in mezge, magnifice, pravim jaz. Da, mezge, to je prava beseda. Pol konja, pol osla, niti pošteni, čisti osli. >'e vem, ali pride bolje! Bojim se, ker mi Hrvatje amo malo kedaj pričakali kaj boljega. Ali na vse zadnje slabše ne more biti, pak hajdi, da bo vsaj malo drugače. Dokler so bile tiste stare latinske litanije, bilo je pa je bilo; ali ko me kdo s šilom zbada do krvi, za vraga, tedaj mi je zadosti! Mej tem nadejajmo se, da Bog vse na dobro obrne. Vi se mi opravičujete, tla ne morete delati za domovino tako, kakor Vam srce veleva, da Vas je usoda zaplela v klopec Jjudij, ki ne marajo za svoj narMl, ampak verujejo v večnost okamenelih privilegijev, ki mislijo, da je samo njim svobodno živeti na tem svetu. Zal mi je, da je tafco odlična glava, kakor ste Vi, odvzeta narodu, obžaljujem Vas od od srca. Niste toliko Vi kri vi, kolikor splošna naša nesreča. Koliko izvrstnih glav, koliko vročih src mora v našem narodu molčati, se ne morejo izkazati v borbi naroda, ker jih siromaštvo sili, da služijo, ker je tisti vsakdanji kruh, s katerim hranijo svojo rodbino, odvisen od milosti oblasti! Njim ne morem šteti toliko v greh slabosti, ali grajati moram druge, katerih ne vežejo nikake spone. Je pri nas bogatašev, im»vitnikov, ki žive od potu siromašnega ljudstva, ali ae sramujejo prištevati se istemu narodu, v katerem so se njihovi očetje proslavili, ki prezirajo narod in njegov jezik, ki nimajo srca za domovino, ki se cel<5 sramujejo priznati pred tujim svetom, da so Hrvatje. V njihovih hišah ne najdete ni hrvatske knjige ni novine, njihovih imen ne najdete v nijednem domorodnem društvu, ni novčiča niso dali na oltar domovine, in hrvatski govore le tedaj, ko psu-jejo svojega^kočijaža. Ali je tudi drugih : je ljudij, ki hodijo v rdečih surkah, ki kriče in se napihujejo po vseh kavarnah in kremah, ki se vsaki dan opjajo za milo našo narodnost, a nič ne delajo ; no, ko je minolo nekoliko časa, obmolknejo ter postajajo za denar vohuni nasprotnikov naroda, postajajo Judeži svojega roda. Za plačo Vam služijo Bogu in vragu, no, če je popihnil malce dru -gačen veter, kričali bodo na vsa usta, da so od zibeli sem silni domorodci, ter iščejo za nagrado kako mastno službo, da-ai bi zaslužili petindvajset vročih batin. To je prava kuga med nami, to ao največi grešniki.^ Nu, dosti bodi te žalosti ! Ako je Bog, pride bolje. Vi pak, magnifice, ne obupujte! Nadejam se, da bosta najina otroka srecneja. Bog ju blagoslovi ! A aedaj ee priporoča prijateljstvu Vaše Velemožno3ti Vaš prepon ižni aluga Ivan plemeniti Milković. (Pride še.) »Napredni poslanci so s tega »tališča uravnali sv.ijo taktiko. Razume se samo po sel« i. da bodo v vseh skupnih zadevah glasovali z obema drugima kluboma, tudi so pripravljeni podpisati vsak p a m e t e m predlog, vsako opravičeno interpelacijo — v drugem pa hodijo po svojih potih, kakor vedo in znajo, da najbolje koristijo svojim volilcem.« Kuj nam more pomagati to: če bomo skupnemu narodu prižigali »svečo« pametnih predlogov in interpelacij, ob enem pa vladi — »svečo« glasovanja?! Ob takem razsulu vladi pač ne treba, da bi si posebno belila lase z odgovarjanjem na naše interpelacije in z uvaževanjem naših »pametnih predlogov«. In mi vprašamo : ni-li protislovje tu mej zatrdilom, da je vlada na Kranjskem še dosti objektivna, in mej nadaljnjim pripoznanjem, da tr^ba iskati dobrohotnosti vlade, ako 3e hoče Z4 Kranjsko kaj doseči?! Kakova objektivnost vladina je to? To je premetena taktika izigravanja javnih interesov posamičnih pokrajin t-stemu zistemu v prilog, katerega je toli verno fotografiral gospod dr. Andrej Ferjanč č ! dinastiji do srbskega prestola. Zaročenka je hči srbskega polkovnika in strica pokojnemu Milanu. Polkovnik Kostantinovic živi sicer sed«) v eksilu in v navskrižju s kraljem, ali sorodnik je Obrenovičem. Po tej zvezi navstaue vsakako tesno razmerje med obema dinastijama, v Belem-gradu in na Cetinju. In danes jutri, ko bo potreba neizogibno zahtevala, da se vprašanje prestolonasledstva v Srbiji reši in uredi, bo morda prestolonaslednik prihajal s Crnogore in bi dinastija Petrović-Njeguš tako stopila na čelo vsemu Srbstvu. S takim pod jedno vodstvo združenim Srbstvom pa bi stopil v balkansko politiko nov znamenit faktor. Zato ni smeti odrekati veče politične važnosti za-toki princa s Cetinja z gospico — sorodnico kralja v Belemgradu. Vojna v južni Afriki. Včeraj so objavili v Londonu uradni izkaz zgub, katere so imeli Angleži o porazu Methueaovih čet. Iz tega izkaza je razvidna, da so bili ubiti trije poročniki ter 38 podčastnikov in prostakov; jeden polkovnik in jeden podpolkovnik sta bila težko ranjena in je zadnji že umrl na dobi,enih ranah. Težko ranjenih je bilo še pet višjih častnikov in štirje poroč- predsednik L t u bet pismo carja Nikolaja, kateri vabi njega (Loubeta) v Rusijo. Potovanje v Rusijo se bo vršilo v drugi polovici meseca maja. Kriza v Španiji. V pogovoru, katerega je imel včeraj španjski ministerski predsednik Sagasta s kraljico regenti njo, seje določilo, da se pod predsedništvom Sagaste sestane miniserski svet, kateri določi bodočega finančnega ministra in ministra za notranje | »osle. Konec vsem koncem politike, kakor jo nild in ]ahk() ranjenih 75 vojakov, med temi branijo »Novice«, more biti leta: ker je trije gastnjkj. _ Nasproti temu pa trdijo vlada Štajarcem in Primorcem neprijazna, je vestj lz Amsterdama, da so bile zgube An- opravičeno od Kranjcev, ako iščejo do- gležev še ran0{r0 veče. brohotnostiste vlade na škodo yesti dohajajoče toliko iz angležkih, ko- p o 1 o t e n j a Š t a j a r c e v in Pri - Hkor h l)lirrtkih viroVf trjij0j ,Ja je stanje m o r c e v, to je : načelo vzajemnosti vseh jorda Methuena maogo hujše, nego se je Slovencev in vseh slovenskih pokrajin, in misljlo za5etkom. Bržkone mu bodo morali cel6 vzajemnosti iste liberalne stranke po po- ranjeno nogo odrezati in mu težko rešijo samčnih pokrajinah, načelo požrtvovalnosti živ!jenje in to tembolj, ker v Delarevevem enega za druzega — je zginolo iz naše po- taboru nimaj0 travnikov. Ko je soproga !lt|ke- lorda Methu na izvedela o njegovi nesreči A še na neko diugo kričeče protislovje odpotovala je takoj iz Madejre, kjer se je v argumentiranju »Novice moramo pokazati. nahajala> v južao Afriko. — Delarey je pri- Če je torej tako, da je vlada Primorcem ne- pravljeD jzročiti Angležem lorda Methuena, prijazna, kranjskim mestom pa še »dosti ob- flko mQ igtj v zameno izročijo Krnitzingerja. jektivna«, če je torej vsled tega zastopnikom v Angliji pa se niao še odzvali o tem vpra- kranjskih mest dovoljeno ubirati drugačno - taktiko, nego jo razmere narekujejo Primorcem, potem pa se moramo vprašati v začudenju : kako je klub n a r o d n o n a-p r e d n i h poslancev mogel sklepom vezati, <1 a ne glasuje proti vladi, tistega poslanca G a b r- sanju. Lordu Kitchenerju so zapovedali iz Londona, naj skrbi za v«e potrebe ujetega lorda Methuena. Ako isti ozdravi, uvede se proti njemu preiskava pred vojno sodnijo. Medtem se govori o novih vspehih Bu-sčeka, kije zastopnik tistega rov katere Vspehe potrjujejo deloma tudi an-Primorja, kateremu vlada — gležki vifi Ako Vpoštevamo, da so Angleži tudi po pripoznanju »Novic« — ni pri- tudj l)(>raz ,orda Methdena zamolčali toliko jazn a, istega Gabrščeka, kije ^ nam -Je prav lahko sklepati, da so brž-vrhu vsega zastopnik kmečkih kone reeni6ne tuHi vesti o porazu druzega angl. občin in ne mest. Će bi veljala argu- generalai Greenfella, katerega je burski po-mentacija »Novic«, potem bi bilo jedino lo- ve,jnik Kemj) baje popolnoma premagal, gično, da je klub narodno-naprednih poslan- Kakor smo poročali že predvčerajšnjim, cev pustil svojim členom svobodno roko, naj imela gta ge ,ord Methuen in Greenfell zdru-glasujejo — po pokrajinah!! na ^ Vrvburg-L:chtenburg, a jima je Slednjič pravijo »Novice« : to preprečil Delarey. Greenfell je imel pod »Ako bi bili vsi jugoslovanski poslanci 8Vojim poveljništvom kakih poldrugi tisoč združeni v jed ne m klubu in bi bili glasovali vojakov. proti vladi, bi to sicer ne imelo efektivnega Govori se tudi, da je Dela rev po bitki uspeha, a bilo bi vsaj moraličnega pomena, z lordom Methuenom premagal tudi druge v danih razmerah, ko so napredni poslanci angležke čete. ki so ga hotele prepoditi. Za prisiljeni računati / vladno dobrohotnostjo, pa sledeče dni se pripravljajo nove važne so šli svojo pot in so opustili demonstracijo, hitke. katera bi njim kot izoliranim nakopaia samo Devvet in Steijn sta severno od \Volve- uasprotstvo.« bocka prekoračila glavno železniško progo ter Mi pa bi menili ravno nasprotno; mi bi korakata proti zapadu, menili, da bi bilo to še veliko večega m)- Angiežki vojni minister Brodrick je imel ralneg-.t p mena, ako bi vsi slovenski po- včeraj jako dolgo trajajočo konferenco s kra- slanci TZlif t cm U. da so v najhujem na- ljcm Edvardom. sprotstvu med seboj, zložni v sodbi o sedanji Krivo bi bilo misliti, da so zadnji zna- vladi. * 'e dva brata, ki v bratski slogi živita meniti vspehi Burov le epizodičnega značaja, med seboj, jednako sodita o kaki stvari, ni oni so marveč naravna posledica zgrešenemu to nič posebnega : če pa sta se dva brata, angležkemu vojevanju, posebno pa značijo ti ki živita sicer v aovražtvu mej seboj, zdru- vspehi po polen bankerot Kitchenerjevega si- ži!a v sodbi o kaki stvari, potem sta morala stema trdnjavic (block-houses). O Metluieno- imeti tehtnih razlogov za to, razlogov, i z- vem porazu ima danes došla nam »Politik« hajajočih iz koristi, ki so skupne kaj poučen uvodni članek, cegar glavne misli obema!! podamo jutri nisem čitateljem. Beligrad-Cetinje. Prepričanje je vse- i Drobne politične vesti O g e r s k a obče, di je zaroka druzega sina kneza Črno- zbornica. Ogerski naučni minister \\"ias- gorskega, princa Mirka, z gosp-co Konstan- s es je v včerajšnji seji poslanske zbornice tinoviV, velike politične važnosti in je morda izjavil, da vlada ne bo imela nič proti temu. predhodnica bodočim dogodkom med oljema ako magistrat glavnega mesta sklene, da se srbskima dvoroma, ki utegnejo močno vpli- i* ljudskih šol v glavnem mestu odpravi vati na razvoj stvari na Balkanu. po«k nemščine. Odgovarjaje na neko inter Dogodek je torej to, ki mora zanimati pelacijo radi stališča, ki ga rumunski dijaki vse kroge, ki se bavijo s splošno evropsko Ogerske mislijo zavzeti na bodočem med- politiko, izlasti pa diplomacijo onih vlasti, ki narodnem dijaškem kongresu, izjavil je isti ■ majo varovati svoje interese na Balkanu. Wiassies, da je druženje rumunskih dijakov Izlasti z ozirom na vseobče domnevanje, > Ogerske z onimi iz Rumuuije naperjeno da kraljeva dvojica srbska bržkone ne bo proti Ogerski, da ogerska vla stori vse po imela potomcev in da bo prej ali slej trebalo trebne korake proti nepatrijotičnim dijakom urediti vprašanje prestolonasledstva v Srbiji, da kodo oni rumunski dijaki, ki bodo pripisujejo novine veliko važnost zaroki princa tirali protiogersko agitacijo, izključeni iz Mirka z gospico Konstantinov?^, sestričino ogerekih visokih šol. kralja Aleksandra. Sodijo namreč, da knez j Francija in Rusija. V včerajšnjem Nikolaj hoče po tej zvezi odpreti pot svoji francozkem ministerskem svetu je priobčil Tržaške vesti. Maše zadušnice, ki se je darovala danes v cerkvi sv. Antona novega* za blagega nepozabnega učitelja in mučenika Ivana Do I ina rja, se je, poleg sorodnikov pokojnika, udeležilo innogo učiteljev tovarišev, učenci njegovega razreda in corpore ter precej drugega občinstva. Sv. mašo je daroval veleč. g. župnik Fabns sam. Oltar in klopi so bile odete v črno. Na vprašanja odgovor. Na vprašanja, kdo je tisti gospod italijanski svečenik, od katerega smo včeraj jemali slovo in ki odhaja v Grožnjan v Istro, odgovarjamo, da je to veleč. g. kapelan Vasseli. Sicer pa prihajajo iz Grožnjana jako čudne vesti, ki nam pravijo, da je s tem imenovanjem gospod kapitularni vikar ustrelil novega ve-licega kozla. No, /.a danes stvar ni še zrela. Pride tudi ta na rešeto. V pojasnilo. Iz Maribora smo prejeli to-le pismo : »Priloženo notico smo izrezali iz »Ta-gespost« (Morgenblatt 11. Marž). Ker se leto za letom ponavljajo enake notice ravno o slovanskih kmetih na jugu, prosimo Vas informacije, katero blagovolite priobčiti v svojem cenjenem li3tu ali pa jo nam poslati, da odgovorimo na nemške napade«. Pismu je bila pridejana notica, izrezana iz omenjenega lista, ki se glasi v prevodu : »Poreč, 10. mara. V Žbandaju je bilo v vinogradih grajšČaka Vilanika porezanih 24G8 trt. Zaprtih je več slovenskih k m e -t o v, ki so na sumu, da so zvršili ta vanda-lični čin.c Odgovor na ta zistematična obrekovanja našega ljudstva dajejo stvarni popravki, ki jih priobčujemo ra%fno dane3 na uvodnem mestu. Povdarjamo pa še enkrat, da je to kuga, kij o je laška agitacija zanesla med naše ljudstvo. Kjer ni laške stranke, tam se še nikjer ni pojavila ta kuga. Je pa notoričnih slučajev, ko so Italijani najeli in plačali slovenske izdajice, da so kje rezali trte. Tako doseza laška agitacija dvojno : maščevali so se nad tem in onem in ob enem so dobili pretvezo, da morejo naše kmete sploh razkričavati kakor barbare, vandale. Klasičen, tipičen slučaj smo doživeli pred par leti v našem Skednju. Tudi tam je bilo v nekem vinogradu porezanih nekaj trt. Naslednjega dne se je kar cedilo po laških listih ne le zgražanja sa vandalizmu Slovencev, ampak tudi direktnega namigovanja na »krivce«, čemur je biia posledica ta, da so oblasti res aretirale trojico najuglednejih členov naše stranke, same inteligentne ljudij ter voditelje našega narodnega delovanja v Skednju. Ti možje, katerih poštenje je vzvišeno nad vsaki sum, somorali več tednov sedeti v preisko-! valnem zaporu, a vspeh preiskave je bil ta, da se je izkazala njihova popolna n e -k r i v d a. Italijani so obmolknili, nič več niso govorili o tem. Saj so dosegli, kar so hoteli : našim ljudem so napravili velikansko škodo, sebi pa priliko, da so mogli vsaj za nekaj časa zasramovati naše ljudstvo pred svetom!! (Nič več nis > iskali krivcev, ker so vedeli, da bi jih morali iskati — v svojem taboru ! Zakaj niso Italijani zahtevali odškodnine za žrtve? Povdarjali smo že, kako se je posl. \Volf potegail za ranjenega poštnega uradnika Fitzka in kako je bil \Volfov predlog soglasno vsprejet. Potem smo omenili rekriminacije v listu »Avanti«, zak^j da niso tržaški poslanci storili jednako tudi glede drugih žrtev znanih žalostnih dogotl kov? No, mi smo prepričani, da so imeli tržaški poslanci jako tehten razlog za to — tehten namreč z njihovega stališča : laškega sovražtva in laške intoierance ! Saj je ta razlog na dlani! Ali še ne slutite?! Preveč Slovencev je med žrtvami!! Za tisti par svojih, si mislijo, bodo že skr beli s tistimi od mestnega zastopa dovoljenimi 10 tisoči kron ! Od države pa ne zahtevajo raje ničesar tudi za svoje, nego da bi z njihovo pomočjo kaj dobil tudi kakov slovenski nesrečnež ! Takovo je človekoljubje tiste družbe Hortis A: C.i, kateri v zadnjem »Lavora tore« poje slavo tisti veliki — socijalist Učekar, kateremu morajo delati štafažo tudi naši slovenski sodrugi. Toda , kaj več o tem jutri. Največji trpini. Pišejo nam: Izmej toliko vrst delavstva, ki se nahaja v našeiu mestu, so tržaški vratarji g.itovo oni, ki za-služujejo največ pomilovanja.j Ta kasta delavcev-trpinov je, da si po veliki večini sestoječa iz nesrečnikov — čisto ločena od ostalega delavstva in zato tem b >lj zanemarjena. Navadni delavec dela svoje določene ure, bodi tudi 10—I"-' ali tuli več ur. Ali ko je dovršil svoje delo, je svoboden in gre kamor mu drago z zavestjo, da je isti dan zaslužil vsaj toliko, da si more pregnati glad. Revni vratar začenja svojo [ti . uri !) ter mora gledati vežne zidove do 10 —11 ure zvečer in premnogokrat tudi dalje. V tem, da mora vratar varovati gospodo 1(5 —17 in več ur, pa še ne obstoji vse zlo, ampak je zlo še huje, ako pomislimo, da mora isti — povrhu dnevne službe — vstajati tudi po noči z gorkega ležišča in odpirati »gospodi« vež na vrata ! A v sto slučajih je morda, da ali ne, kakih pet poštenjakov, ki mu vržejo desetico v plačilo ! Veliko zlo je tudi v tem, da revni vratar premnogokrat ne zasluži niti toliko, da bi mogel kupiti potrebnega kruha sebi iti svoji družini ! Kakor da je prodan ! Mej tem, ko ima slednji delavec in tudi slednja služkinja vsaj vsako toliko kako svobodno urico, mora vratar gnjiti dan za dnem, mesec za mesem in leto za letom v svojem zatuli lem in največkrat vlažnem kabinetu ! ! Oglejmo si, kaj vse dobiva za plačilo, ko vendar tako skrbi za snago in red v hiši in mnogokrat tudi za javno varnost! Ako je »srečen«, ima kje v kakem najzadnjem kotičku podstrešja malo sobico in še manjšo kuhinjo! Največkrat pa se mora zadovoljiti z enim samim prostorčkom, merečim v vsem kake 4 metre in največ meter in pol visofiine! ! Gorjč pa onemu, ki je v pritličju — pod kakimi temnimi stopnicami — dobil kak brlog, v katerem mora držati še celo kopo otrok, da mu tam ginejo moralno in telesuo ! Redek je slučaj, da se hišni lastniki, ali kdo od najemnikov spominja revne vratar-jeve družine in jej v slučaju skrajne bede podarja kako malenkost, da jo reši — gla~ dovanja ! Poleg že omenjenih vratarskih »dolžnosti« je v mnogih hišah tu ii ta »lepa« navada, da rabijo vratarja tudi mej dnevom za nekako pomožno deklo, pošiljajoči ga na vse mogoče strani — ne pa, da bi ga odškodovali za izgubo časa ! Ako rečemo torej, da je tržaški vratar, z malimi izjemami, največi trpin mej vsem delavstvom, smo povedali le golo resnico, ki je žalostna tembolj, ker je vratarjem skoraj nemogoče organizirati se in se otresti (vsaj deloma) opisanega hlapčevanja, uničujočega telo in dušo. Edino, kar bi se moglo zgoditi tem trpinom v pomoč, bi bilo to, da bi oblastva preiskala vsaj brloge ali takoimenovana stanovanja ter ukrenila potrebno nesrečnikom v prilog! Do tega pa težko pride, ker so vratarji reveži, hišni lastniki pa — gospodje! Razne zadruge preganjajo sicer revne vratarje, ako ne morejo točno plačevati člena-rine, a da bi se zavzele za te siromake — za to nimajo ni volje ni časa! Mi smo tu le površno opisali to tržaško »sramoto«, pričakujč, da se oglasijo tudi tisti laški listi, ki navadno zastopajo interese delavstva. (No, razun »Avanti«-ja zastopajo ti listi delavce le — na papirju! I'red.) Vzroki ! Po t tem naslovom nam pišejo : »Edinost« in vsi tržaški listi so prinesli poročilo o občnem zboru »Krojaške zadruge« in o posledicah temu občnemu zboru — nikdo pa ni navedel vzrokov, ki opravičujejo postopanje členov, nasprotujočih zadrugi. Ti vzroki so tehtni : zato dovolite, da vam jih navedem jaz vsaj deloma.Krojaška zadruga« je bila ustanovljena z namen->m, da bo povspeševala koristi svojih zadružnikov. Žal, da se je dogodilo nasprotno — kakor sploh pri večini ostelih zadrug. Odbor si je najel luksurijozne prostore na C o r s u, kar fetane lepo svoto k r o - jaških žuljev! Najeli so tudi lastnega uradnika in so sploh delali le na — d e h e 1 o« ! Vse to stane mnogo denarja, ki ga je bilo treba iztisniti iz vseh in tudi naj-revnejih krojaških mojstrov ! Dogodilo se je, da je odbor zadruge celo razne revne vratarje prisilil v plačevanje čle-narine, da-si isti premnogokrat nimajo niti toliko, da bi kupili kruha sebi in svojcem. Ako kedo teh revežer ni zmogel plačevati pravočasno naložene mu udnine, so ga takoj rubili, in ako se ni udobilo toliko, da bi zadostovalo — se mu je nakazalo 10 kron globe oziroma 24 ur zapora ! Mnogi so šli v zapor, ker niso imeli s čem plačati, kar jih pa ni rešilo, kajti čez par dni je bil magi-stratni uradnik na vratih z novo globo ozir. z novim zaporom ! Ti ljudje in žnjimi vsi ostali zadružniki so pa tudi uvideli, da ne le da nimajo od zadruge nikake koristi, ampak le materijalno škodo in sitnosti — za to so sklenili vreči zadrugo in ostati pri starem, ki je boljše ! Ako pa gospoda že Iščejo imeti gosposko zadrugo, naj ne odirajo za to revežev, ampak naj si to gosposko zadrugo vzdržujejo gospoda sami. (Ker smo prepričani, da je stvar, ne samo taka, kakor nam jo opisuje naš poročevalec — svetujemo prizadetim, naj se ne dajejo več pod noge ! l~red.) Iz pred naših sodiš«'. Pred tukajšnjim deželnim sodiščem se je vršila včeraj prizivna razprava glede tožbe dra. Konrada Ja-nežiča proti znanemu dr.u Krstiću. Tožitelja je zastopal dr. Rvbar, toženca pa dr. Breit-ner. Sodni dvor si je včeraj pridržal izreči razsodbo in se je ista naznanila strankama še le danes opoludne. . Razsodba sodnega dvora se glasi, da se Krstić oprošča prestopka razžaljenja na časti po sj 4>7. odnosno 4*8, da se pa prva razsodba potrjuje glede razžaljenja časti po £ 490, storjenega s tem, da je dr. Krstić raz-žalil dra. Janežići z besedo trnlatore (slepar) Kazen, odmerjena od 1. sodišča na T dni zapora, znižana je v denarno globo 30 K, odnosno v zapor treh dnij. Drobne vesti. Tatvina. Reiarji sj včeraj zaprli težaka pri trgovcu z manifak turnim blagom Aite, 35-letnega K. H. ter njegovo ljubico Rozo B., pri katerima so našli za 270 kron blaga, ukradenega gospodu A i t e. Požar. Včeraj je gorelo v stanovanju g. S gismunda Katza v ulici Acquedotto št. 2. Ogenj je uničil vse pohištvo jedne sobe. Došli gasilci so hitro uničili požar. Nepričakovano plačilo. D.i • ne^ ponoči sta klesarja Jernej in Fran F. z Grete, ker sta bila popolnoma pijana in nista mogla hoditi, najela voznika Petra Jerin. kateri ju je vozil po mestu do 4. ure zjutraj. Ko je Jerin slednjič zahteval plačilo, dobil je mesto tega dve zaušnici, na kar je dal moža aretirati. Se-le po dolgem obotavljanju sta oba ponočnjaka izplačala kočijažu l> 00 kron. Za klofute in druge žalitve pa bosta morala odgovarjati pred Hodnijo. Dražbe premičnin. V petek, dne 14, marca ob 10. uri prettpoludne se bodo vsied naredite tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vrsiie siedeče dražbe premičnin : ulic-a S. Spiridione 1, hišna oprava ; ulica Media 2 A, hišna oprava; ulici Sinita 7, tiskarski stroji; Kjadin 42, krave, vol in pohištvo: ulica Maiolica 2 in ulica Poste vecehie št. 8, manufakturno blago in pohištvo. > reiaenaki Testnfk. Včeraj : topi o u. er ob 7. uri zjutrai 4 ob 2. uri popohui 17°.5 C.° — Tihk< mer ob 7. uri zjutraj 750.3 — Danes plima ob 10.51 predp. ;n oo 10.17 pop.; osesa oi 4 28 predp.»hnine in oi. 4.11 popoiudne. mešan zbor. Pevovodji »Slovanskega pev- z uljudno prošnjo, naj bi iste, v kolikor jih skega društva«, gospodu Srečku Bartel-u o priliki 25 letniee njegovega delovanja posvetil skladatelj, 10. Holub: »Ogrska fanta- sami ne potrebujejo, blagovolili podariti »Dramatičnemu društvu«, ter apelira do vseh druzih, naj bi, bodi s pristopanjem, bodi zija«, orkester. 11. Zd. Fibich : »Pomladan- na katerisibodi drugi način, pomagali novemu ska romanca«, (Jami romance), za bas in društvu, ki si je nadelo tako vzvišeno, ali sopran solo, mešan zbor se spremljevanjem ob jednem tudi ze!ć> težavno nalogo: U3tva-orkestra, op. 23. 12. Mozart: »Figarova že-I riti v Trstu stalno slovensko gledališče ter nitev«, ouvertura, orkester. 13. A. Forster : »Venec Vodnikovih pesmi«, za mešan zbor, kvartete in tenor samospev se spremljevanjem orkestra. Na koncertu bo sodeloval popolni vo- odpreti slovenski dramatični umetnosti novo polje. Vesti iz ostale Primorske. . „ . . , - ,i . „. ,, j X Ravnateljem na e. kr. goriški laski ortcester c. in kr. pespolka baron \\ ald-i ... . , , „ „ nr - i . r realki je postal protesor glasno izvoljen gospod G a b r i j e 1 Predsednik dr. Josip Abram, j,odpred- J e 1 o v š e k. sednik I>ragotin Godina, tajnik Josip Prunk, * Rahločuten tat. V »Slovenskem blagajnik Ivan Gorup, odborniki : Alojzij Narodu« Čitamo nastopno mično dogodbico : Grebene, dr. Ivan Merhar, Fran Ponikvar, [z šolskega poslopja pri Sv. Andružu v Le- Anton Sošič, Jaka Štoka. — Intedancija: skovcu je uekdo ukradel toplomer. Župnik DUNAJ 13. (B.) (Zbornica poslancev.) Alojzij Grebene, Anton Sošič in Jaka Štoka. je s propovednic« opominjal neznanega tatu, MeJ dožlimi BPisi Je tllHi interpelacija posl. — igralni odsek: Alojzij Grebene, dr. Ivan naj toplomer nazaj prinese. Župnikove besede Ellenbogeoa radi podpore zaostalim po tržaš- Merhar, Fran Ponikvar, Josip Prunk, Jaka g« menda pretresla tatu, kajti naslednjega kih žrtvah- Ministerski preds dnik je odg. - Štoka. dne je prinesel toplomer nazaj, ali — brez varJal Da razne interpelacije, izlasti pa na To tako dolgo in tako željno pričako- živega srebra! Torej do živega srebra ven- interpelacijo poslanca Breiterja o pomanjkanju , . . . , . . .. , • , ii x. . b4. +a„„ dela v Livovu. Na to je zborn:ca nadaljevala vano društvo je torej sedaj dogotovljena dar ni segala rahločutnost tega neznanega J J ....... ... . . , , podrobno razpravo o proračunu domobran- stvar, tu ii izvrsevalnin mocij se je upisalo tatu : 1 dosedaj precej obilo in se že te dni * y Idriji prično prihodnji mesec gra- prične z učenjem novih iger. B >lj nego ka- diti novo realČno poslopje. Poslopje bo eno • tero drugo pa bo to društvo potrebovalo nadstropno in bo do prihodnje zime pod vsestransUe podpore vsega nnrodnega občin- streho. stva, ako hočemo, tla slovensko gledališče v našem mestu dospe do one višine, na kateri je vsi želimo videti. Slovensko gledališče v našem mestu se mora dvigniti iz onega diletantizma, v kateretr se je že veliko predolgo nahajalo. Ako pa hočemo doseči to, Vesti iz Štajerske. — Seveda se ne more. de se noee. Posl. Robič je bil interpeliral v državnem zboru radi prenapolnjenja slov. gimnazijalnih skega minister^tva. Poslanec Oberudorfer je izražal razne želje kmetskega stanu do vojne uprave, izlasti pa po uvedenju dvaletnega službovanja in po skrajšanju orožnih vaj. — Jednake želje je izražal posl. Kohol, ki je tožil tudi radi zapostavljenja maloruskega jezika od strani vojne uprave. Posl. Pastor je tožil, da se jemlje premalo ozira na verska čutstva vojakov. Govornik je urgiral pre-osnovo vojnega kazenskega zakona, ter je z ozirom na tržaške dogodke izrekel željo, naj ni dovolj le dobra volja igralcev, temveč razredov v Mariboru. Na to interpelacijo je morajo vsi tržaški Slovenci zavzeti se za to gospod minister Hartel odgovoril v seji od bi vojaštvo le v skrajni sd. rabilo orožje. - velepomemano društvo. Druga gledališča uži- minolega ponedeljka. »Sii Isteierisehe Pre«e« ^ja traja dalje. vajo podpore mest, dežel in drugih korpora- opozarja posebno na en pasus v ministrovem _ cij, ali pa so kapitalistična podjetja, katerim odgovoru, kjer isti toži namreč, da vzlic gre le za dobiček. Naše gledališče pa ne bo vsemu prizadevanju ni mogel najti sposobne ne to ne ono, temveč bo navezano le na vse- "«ne moči za razdeijenje slovenskih razredov. stransko podporo narodnega občinstva. Od A ve8te> kako 80 iakali tako raoS ? ! Na vee" istega bo jedino odvisen njegov obstanek učilišfiu dunajskem je bilo lansko leto čitati in razvoj. — Treba je torej novemu dru- dotični razglas, ali z dostavkom, da učna štvu dati predvsem krepko materijalno raoč, ki se išče, mora biti nemške^ podlago, da mu bo vsaj v začetku možno narodnosti!! I Beveda: ako za s l o- premagovati vse ovire, ki so neizbegljive na ve »ske vsporedn^ce iščejo moči >nemške vsakem takem podjetju. Per aspera ad astra! narodnosti«, potem je to toliko, kolikor da i ta Aleksander Levi Mlnzi Prvu in največja tovarna pohištva vseh vrst. -TRST Zrn- Če kje, velja posebno za nas tržaške Slovence nočejo najti sposobnih moči. TOVARNA• Via Tesa, vogal Via Llmitanea ZALOGE: Piazza Rosarlo M. 2 (šolsko poslopje) in Via Riborgo št. 21 ta izrek. Ako hočemo dospeti nekdaj do Nič se ne bomo toreJ mudili, ko smo iz- boljše in častnejši bodočnosti, treba nam je vedeli iz mariborskega lista, da so dobili doprinasati žrtev, žrtev pa zahteva še po- »eno moč židovske vere, italijanske narod-sebno novoustanovljeno društvo, katero si je I no8ti> l>reeeJ velikega nepoznanja nemškega postavilo tako vzvišen cilj. Delati moramo Iin popolnega nepoznanja slovenskega jezika! začeti že sedaj, ako hočemo, da bomo o bo- I ^ takega moža so poslali v slovenske vspo-dočnosti mogli biti ponosni na naše slovensko ' rednico, kjer naj bi, sam slab v nemščini, gledališče v Trstu. Zato pa je dolžnost vea-1 poučeval otroke, ki so tudi sami kega zavednega tržaškega Slovenca, da se 1 vstfj kakor podporni člen vpiše v »Dramatično društvo«. Podporni členi plačujejo 12 Telefon it. 670. HOM-- Društvene vesti. Veliki jubilejni koiieert »Slovanskega perskesra društva« v Trstu se bo vršil pri h od u io nedeljo, dne 16. marca t. 1. v gledališču »Arinonia« po sledečem vsporedu : 1. Beethoven: »Prometej«, ouvertura, orkester. '2. V. Novak: »Hrvatskoj«, možki zbor. .'». Svenden : »Norveška rapsodija«, orkester. 4. Iv. p!. Zaje: »Dolazak Hrvata«, hrvatska narodna slika za tenor, bariton, bas solo in možki zbor z orkestrom, o. Massenet: -»Ilerodia^«, fantazija, orkester. 6. A. Forster : »Ljubica«, velik mešan zbor. 7. Artemijev : »Kna urica v ruskem selu«, potpouri, orkester. 8. Smetana: Sekstet iz opere »Prodana nevesta«. Josip Mandic : »Slaven i pjesma«, K, oziroma t> Iv na leto, izvršujoči pa 12 K. Izvršujočim čienom sme odbor letni prinos znižati, ali ako zahtevajo razmere, tudi popolnoma odpustiti. Vsi dopisi, prijave podpornih in izvršu-jočih členov in sploh vse pošiljatve, ki se tičejo »Dramatičnega društva«, pošiljati je društvenemu tajniku, g. Josipu P r u n k u, v pisarno društvenega predsednika dr. Josipa Abrama, ulica sv. Spiridijona štev. I. nadstr. Prva predstava »Dramatičvega društva« se bo vršila meseca aprila in se bo predstavljala opereta »Čevljar-baron«, natanjčaeji podatki se objavijo pravočasno. Med tem pa se že te dni prične z učenjem novih iger," ki se bodo potem redno vrstile. Odbor se obrača do vseh rodoljubov, ki imajo morda zvezke »Slovenske Talije*, ali pa kaj drugih iger, slovenskih ali pa tujejeziČnih, šibki v nemščini ! No, ta slučaj presega že cel<5 tudi objektivnost Korberjeve vlade. Kaj menijo »Novice« ? ! — Samomor letne starke. V Kar- ta rg & (S & (S Velik It bo t&pecarij, zrcal in stik. Ix ^ vršaje naroČbe tadi po posebnih načrtih (S Cene brex konkurenco. i& ILĐSTROnil CEH!; ZASTOMJ II FB4I£0 & Predmeti pos^a> !o se na oa ofcrod J^ ai? železnico rmn.-o & •s Bi m m »i čevini pri Mariboru se je obesila 72 letna XXXXKKKXKttKttKKXK starka Neža Kum{>f. V tej starosti in pa še X iz kakega ra zloga! Zato, ker ni mogla od H MIZARSKA ZADRUGA V GORICI X svojih sorodnikov dobiti nazaj izposojenega )C z °"®J®n,IB jamstvom St denarja ' JC naznanja slovenskemu <»bčinstvu, da Razne vesti. Polkovnik — izdajica. Sporočili smo bili že, da so v Varšavi zaprli ruskega polkovnika Grimma, ker je bilo dokazano, da je vršil posel ogleduha nemški državi v prilog. Ruskega Grimma smo vsporedili franoozkemu Drev-fusu. Dokazi o Griinmovi krivdi so neoporečni, a na njegovem stanovanju so našli tudi listo generalov, katere bi bilo možno podkupit*. Ali ruskemu Grimu ni bilo usojeno, kar je bilo dano francoskemu Orevfusu, da bi se namreč po vsem svetu zanimali zanj, X X X X X X X X je prevzela JJ m slo?, zalogo pohištva i iz odlikovanih in svetovnoznanih to- X varn v Solkanu in Gorici )C Antona Černigoj-a £ Katera se nahaja JJ v Trsta, Via Piasza vecchia X (Ro«ario) it. 1. X K (m desni strani cerkve st. Petra). K Konkarenoa n«mogo&&, ker Je bltgo )C JJ is prve roke. ^ xxxxxxxxxxxxxxxx Zahvala. Podpisani v Mvntem in v imenu »vojp družine "z*hvj>'oijp veleučenima g?, or.ii M a n «1 i <•' u in dr.n M a r t i b i« u — za vse. kur sta brezplačno z veliko svojo zdi*nos! j'i n of-eiovt-ko skrbjo storila za našega nevarno l>.»lo«-g.i sina, oziroma brata. I>alje izrt-kam zahvalo gj;. dr.o Marchovichu, dr.u Veneziani u in dr.u Pertot u ml. za nena vadno skrl>, s Katero si vsi s* upaj rešili živ 1 enje nevarno Ihi!dc!iiu otroku našemu. H.ig poplačaj ht »ter.» vsem ! Fran Krav os. 3van Angeli ulica Canale 5 TR zraven cerkve sv. Aniona novega je edini tovarnar t-op i rev vseh vrst in seetk. nahajajoč se na tržaškem traru ter zamore konkurirati z vsakomur. VELIK IZliOK velikih ščetk od grive ali koren k tudi malih. Angiešk" ščetke za čistiti obuvala, nep'domljiv i amerikanski glavniki, angiežke ščetke za z »iiovje čistiti, specijalitete za parfumovauje angleškega in domačega izdelka vse po jako znižauih cenah. Posojila proti povrnitvi v 7 'n pol letih \dob*tnt* listine, rente; vžitke, zavarovalne |>oliee itd. Obrniti se ra llinlio G ibertf, ul. Ca nale 7 I Tehnični urad. Ustanovljeno 1877. Zaloga strojev in železja. TI M«Rti SCHNABL k CB. - TRST Via delle Poste vecchie (vogal Via Vienna). - Glavni zastop železja in tovarniških strojev. -- Naprava obrtnih podjedb vsake vrste. Inštalacija strojev in parnih kotlov. Motori na plin. bencin in petrGlej sestava ,.Otto." Motori na plin in vodno moč. Naprave električne luči. Napeljave električne moči. Vodne naprave itd. Naprave za centralno kurjavo in ventilacijo. Naprave kopališč, klosetov itd. Zaloga cevij za vodo, plin in par. Materijal za stavbišče. iiter po 36 kr. „ .. 36 .. „ 48 „ Stroji vseh vrst. Vodne sesalke vseh sestavov. Odri za stroje iti kotle. Pripudki. Kovine. Predmeti od gome. Zeleze traverse in kolesa. Cement »Porlland« in »Romano«. Olja za knlesti in masti. ttF' In v obče vsi predmeti za obrtna podjetja. Tvrd k a je izvršila dosedaj nad 200 obrtnih naprav. med kojimi: 12 žag za obdelovanje lesa in pripravljanje dog. 36 vodnih napeljav. 17 tiskarn in kamnot'skarn. 13 mehaničnih delavnic. 31 podjetij za čiščenje in pečenje kave. 7 naprav za izdelovanje praha proti mrčesom in ti rog. 16 naprav za kurjenje z gorko vodo in parom. 12 eladeičarn, pekarn, tovarn za biškot in konfete. 32 napeljav električne luči. Kakor tudi: Tovarne za kože, Tovarne /.a obleko itd. Periluice, Predilnice, Tovarne za parafin in eereziu, » sardine, Mline, Podjetja za napravi janje soli; Tovarne /a delati zamaške, Stiskalnice olja. Naprave za vodno s lo. Tovarne za šumeče vode, Distilerije, Podjetja za čiščenje in nakladanje krčma v ulici Geppa štv. 14. joči vina prve vrste: Bela vipavska . . črna istrska . . . Istrski refošk . . . Kuhinja domača, vedno preskrbljena z gor-kimi in mrzlimi jedili po zmernih cenah. Družinam se pošilja na »tom od 10 litrov naprej: Ipaveko belo liter po 2 8 kr., črno istersko liter po 28 kr. Priporoča «e tudi krčmarjem, katerim dajem vinood 50 litrov naprej po dogovorjeni ceni. Josip Furlan, lastnik. Gostilna „Al Transwaa!\ prej »Antico Gobbo«) Via dello Scoglio. (nasproti Drejevi pivovarni) Podpisani priporoča I. vrste istrska, vipavska iii dalmatinska vina, refošk, kraški teran. Opolo, prosekar, nadalje Dreherjevo pivo, Plzensko in S pa ten v botiljkah. Domača kuhinja vedno pripravljena. Krogljišče. Svojim r. »jakom se toplo priporoča Fran Benčič. krčmar. žita. V la MiEn je lilo lesteiljeiiS: 151 lolorjtv ia plin in petrolej in 05 parniti strojev Spoštovane slovenske ospije! Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril-jtietodijevo cikorij PT Obuvala! Pri Pepetu Kraševcu zraven cerkve sv. Petra Piazza Koeario pod ljud. -olo) Bogata zaloira raznovrstnih obuval za sospode. trospe in otroke. Poštne naroči* se izvr^r t:ikoj. Pošiljat ve so poštnine proste. Prevzema vsako deln na debelo in drobno ter se izvr.-uje z največjo točnostjo in natančnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne naiočbe se toplo priporoča Josip Stantič čevlj. mojster. Zalagatelj uradnikov in nslužbencev konsum-nega skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in c. kr. generalnih sklr.d šć: nadalje stražnikov c. kr. javne straže v Trstu in Miljah ter orožnišiva c. kr. pjiv. avstr. LIoyda. Pristni teran razpošilja Jakob Pierobon v Vrsaru (Orsera) v sodih od 30 1 naprej, po 10 gold. hI za družino in po H ffld. hI va. gostilno franko Trst. Informacije in uzorci pri Sankorič, ulica Va Idi rivo št. 11. Važno oznanilo! Podpisani smatrajo si v dolžnost javiti slavneemu občinstvu, da so dalmatinska črna, bela, Opolo in istrska vina. ki se prodajajo v njihovi zalogi v Trstu, ulica delle Legna št. 6 hR(» jako nizke, se opozarja slavno občinstvo, da so .-e iste sedaj še bolj znižale in se blago _ _ _ — — — — prodaja sedaj po j« k o nizkih cenah. — — — — — — — Kdor se hoče prepričati mora poskusit! prot&ajalnica izgoiovljenih oblek = Jlla cittfr di Trieste" = tvrdke SB3SE EDVARD KALASCH mm\ I Via Torrente št. 34 nasproti gledališču „Armonia" s krojačnico, kjer se izvršujejo obleke po meri in naj ugodnejših cenah. V prodaj a'niči ima tudi zalogo perila za delavski stan po izvenredno nizkih cenah. Izbor boljših in navadnih snovij. VELIK IZBOR izgotovijenih hlač za delavce kakor tudi biaga za hlače, ki se napravijo po meri. Oičite mmMim uvotseg ulica Casena št. 1, L Mslrom FILI.I ALKA Dr. Rosa Balsam Praško domače zdravilo I BANKE UNION V TRSTU se peča z vsemi bančnimi in menjalnimi posli iz lefcarne B. Fraper-ja t Praffi !©*■ je že več kakor 30 let obče znano domače zdravilo, vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prebavljanje krepi io ohrani Velika steklenica 1 gld., maia 50 nvč. po pošti 20 nvč. već. je staro, najprej v Pragi rabljeno domaČe zdravilo, katero varuje in ohrani rane čist«1, vnetje in bolečine olajša in hladi. V pusicah po 35 in 25 nvč., po pošti 6 nvč. več. S varilo! Vsi deli embalaže nosijo /ra>en stoječo. postaTno položeno varstveno znamko. Glavna zaloga: Lekarna B. Fraper-ja c. in h dvornega. zalaptelja „pri črnci orlu" Praga, Malastran 203, vogal Nerudove ulice. Vsakdanje postno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske. v Trstu t Lekarnah: C. Lueiaui. E. Leiteiibur*, P. Prendiui, S. Serravallo, A. Suttina, C. Za^etti. A. Prasmarer. kakor: a> Vspr^jeriia uplačila na teko«"-i račim obrestuje: Vrednostne papirje: po „ proti "> dnevni odpovedi -tii » ] •> 4 mesečni 5 1 letni Napoleone: proti 20 dnevni odpovedi ter so - - H •) 1 o "i " 4 (I Ol .1 -i t! O - HO po 2 I Jakob Kosmerlj -a TRST ulica ss. Martiri Štv. 16 nasproti Komando Marine. TRGOVINA -mm Jestvin in kolonijalnega blaga, delikates in konserv. Izbor raznih vin in likerjev. Imam tudi filijaiko v ulici Bastione Stv. 2 nasproti ženskemu liceju. Priporočam se p. n. občinstvu in sem najudanejši Jakob Kosmerlj. Sprejemajo se tudi naročhe za razpošiljanje. Prvo primorsko podjetje za j razpošiljanje iii prevažanje poirištva Rudolf Exner Trst. — Via deli a Stazioiie 136G — Trst. Telefon 847. Specijalno bavljenje za inmagaciniranje pohištva. Pakovanje vsake vrste se izvrši na najboljši način in po zmernih cenah. Xak'a-i danje in prevažanje pohištva po železnici Id morju v vse kraje tu- iu inozemstva kakoi i tudi iz hiše v hišo po celem mestu ali okolici 9 patentovanimi velikimi vozovi najuovejŠe : konstrukcije. Sprejemanje posameznih kevčekov, zabojev, košev itd. za inmagaciniranje. Sprejemajo ee pošiljatve vsake vrste in I kamor si bodi. - 2V'o - mesecui . 3 °o - »i - Tako obreatovanje pi-o uphe-ilih v^ij;« ol oziroma 2. avgusta naprej. b) Za giro-conto daje 2:i4"„ do vsakega zue-ka izplačuje se do 20.(«Mt gld. a cheque: za veče zneskt treba avizo prerot_ primerni proviziji. Assicurazioni generali V TRSTU. iDrustvo ustanovljeno leta l?vJl.> To društvo je raztegnolo svoje delovanje na vse veje-zavarovanja, jjosebno pa: na zavarovanje proti požaru. zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na življenie. Društvena glavnica in rešen a dne 31. decembra IS! K J.....gld. 58,071.ti73*b4 Premije za poterjati v naslednjih letih . . ......^ » o0.o41.700-64 Glavnica za zavarovanje živenja do 31. decembra l,7:i7.«il4-4i> bi od začetka društva do ril. decembra 1894........292,401.70651 Letni računi, izhaz dosedaj plačanih odškodovanj tarife in pogoje za zavarovanja in sploh vsa natančna pojasnila se dobe v Trstu v uradu društva: Via della Stazione -t. SS.bl v lastnej hiši.