Zgodnja Katollšk cerkven list* Danica izliaja vsak petek na celi poli, in veljA po poŠti za celo leto 4 gld. 60 kr., za |>ol leta 2 gld. 40 kr., za četort leta 1 gld. 30 kr. V tiskarniei sprejemana za leto 4 gfld., za pol leta 2 gld., za » etert leta 1 gl; ako zadene na ta dan pruznih. izlilo Dai.i«H dan poprej. Tečaj XXVIII. V Ljubljani 11. rožnika 1875. lilut Koledar za naslednji teden. Rožnik. - Junij. 13. Nedelja IV. po binkoštih. Evangelij: „Od velikega ribjega vlaka". (Luk. 6.) Sv. Anton Padovantki, mašnik iz reda sv. Frančiška, velik čudodelnik in sloveč misijonar, t 13. rožn. 1231. 14. Ponedeljek. Sv. Bazilij Veliki, škof v Ceza-reji na KapadoŠkem, cerkveni učenik, spozn., je imel vedno vojsko z arijanci, ker je zatiral njih krivo vero. t 1. pros. 379 v 50. 1. svoje starosti. 15. Torek. Ss. Vid, Modest in Krescencija sprič. t 15. rožnika 303 po Kr. Sv. Bernard z Mentona, spozn., čudež ljubezni, je bil 15. rožn. 923 rojen na gradu Mentonu blizo mesta „Aneci" v francoskem Švajcu. Njegovi starši, visocega stanu, so si ga od Boga sprosili; bil je njih edino veselje na svetu. Ko je bil 7 let star, so mu oskerbeli pobožnega učenika Germana, kteri ga je doma v gradu podučeval in k pobožnemu življenju napeljeval. Pobožni in nedolžni mladeneč je svoje viši šole doverševal v Parizu, kjer se je veselic razuzdanega svetd skerbno ogibal, in le svojemu poklicu živel, in Bogu zvesto služil. Po dokončanih šolah si je izvolil duhovski stan, njegov oče pa ga za dom odloči, da naj bi bil po njegovi smerti grajski posestnik, da bi 8e po njem ohranil njegov plemeniti rod. V ta namen mu je oče poiskal nevesto grotovskega stanu, Marjeto Miolanovo. Večer pred poroko gre Bernard v svojo stanico, pade na kolena pred sv. križem, ter zdihovaje prosi Gospoda, naj ga reši iz te zadrege; tudi se priporoča Mariji Devici in sv. Nikolaju. Pri tej molitvi ga obide sladko spanje, in vidi pred seboj stati sv. Nikolaja v popotniški obleki, kteri mu reče: „Naglo vstani, in beži v mesto Aosto k velikemu dijakonu Petru Isaratalu, svetemu možu v avgu-Stinskem samostanu; jaz sam te bom tje spremljal. Bernard se predrami, ter terdno sklene, po tem nebeškem opominjevanju se ravnati. Preden pa zbeži, piše svojim staršem ginljivo pismo, v kterem od njih rIovo jemlje, in ga na mizo položi. Zdajci pa stojita sv. Nikolaj in njegov angelj varh pred njim. Bernard odpre okno, gre čez strašansk prepad pod gradom, in po neznanih potih v Aosto. Spremljavca ga peljeta v cerkcv presvete Device, kjer ga že včliki dijakon Peter čaka, Srijazno sprejme, objame in med svoje brate vzame, lazun Petra ni nihče vedil njegovega rodu in doma. Drugo jutro se snidejo starši z nevesto in drugi svatje v domači kapelici, pa čakajo in čakajo, ženin pa ne pride. Po tem terkajo in terkajo na duri, pa ni glasu. Odprejo vrata, pa vidijo odperto okno, postelj postlano in na mizi pismo. Vse obhaja velika groza in žalost, zlasti pa se jezijo nevestni starši, ker mslijo, da jim je zgodila velika sramota; Marjeta, pobožna nevica, pa jih tolaži, in stopi v samostan v Grenoblu, kjer pobožno živi v terdnem upanju, da se bo kdej s svojim ženinom veselila v nebesih pred obličjem Gospodovim. Bernard si krnalo pridobi s svojimi lepimi čednostmi in vednostmi ljubezen in spoštovanje svojih samostanskih bratov. Na njih priporočilo ga sloveči škof Božo posveti mašnika. Po Petrovi smerti si ga bratje zvolijo za svojega sprednika, škof pa v mnozih reččh za svojega namestnika. Bernarda močno sereč boli, da se na gorovji med Svajcem in Pijemontom počenja se gerdo in pogubljivo malikovanje. Na verhu Jupiterjeve gore je stala velikanska, votla Jupiterjeva pdil in jih v svojo hišo vodil. Vse gorovje je prehodil, ter je malikovavce k keršanski veri spreobernil. Svetemu možu se je pridružilo veliko pobožnih mladenčev, ki so želeli pod njegovim vodstvom živeti po pravilih sv. Avguština. Popotniki povsod, po mestih, tergih in vaseh prestavljajo sv. mašnika, popisujejo njegovo čudovito ljubezen do popotnikov, ter pripovedujejo, da vsako žalostno serce pri njem dobi tolažbo. Ljudstvo od vsih strani prihaja na goro obiskovat nekdanjega škofovega namestnika (generalvikarja) v Aosti, in poslušat njegove tolažljive nauke. Tudi grajšak z Menton in njegova žena sta prišla k njemu iskat tolažbe zavoljo zgube svojega sina. Bernard ju berž spozn&, vendar pa s»i ne upa jima prenaglo se razodeti. Pelje ju v sobo, in jima po vsi svoji moči postreže. Zvečer pri večerji mu začneta tožiti zgubo svojega sina. Bernard ju posluša in tolaži; po-slednjič pa od solz premagan reče: „Vajin sin še živi in je popolnoma zdrav; zapustil pa je bil vaju po Božjem poklicu, in je prišel na to goro. Jaz sem vajin sin, pogrešeni Bernard." Pri teh besedah objame očeta in mater. Vsi veselja jokajo in delj časa ne morejo go-voriti. Po daljšem razgovoru vabi oče sina, naj bi iel z njim v Mentoo, kjer mu hoče samostan zidati; sin pa mu reče, da tega ne more storiti, ker je Bogu obljubil, na tej gori ostati. Oče io mati se v miru verneta v Men-ton, svoje premoženje ubogim in cerkvam delita; veči del svojega premoženja pa sta po smerti svojemu sinu Bernardu zapustila. Pobožna oče in mati sta kmalo po tem uroerla. Bernard je šel po tem v Rim, ter je svetega Očeta prosil, naj bi njegovo družbo na gori s svojo veljavo poterdili, kar so tudi storili. Po prejetem papeževem blagoslovu se je z veseljem vernil na goro v samoto, kjer je svojo službo natančno opravljal, veliko molil, ob samem kruhu in vodi živel, in na terdih tleh po malo časa spal. Svoje sveto življenje je sklenil 15. rožn. 10o8. Po njegovi smerti se je Jupiterjeva gora imenovala in se še imenuje šent Bernardova gora, kjer se zdaj njegovi učenci popotnikom skazujejo dobre dela milosti. Vodilo sv. Bernarda so bile Jezusove besede: „Lačen sem bil, in ste mi dali jesti; žejin sem bil, in ste mi dali piti; ptujic sem bil, in ste me pod streho vzeli. Resnične, vam povem, kar ste storili kteremu teh mojih naj manjših bratov, ste meni storili." (Mat. 25, 35 KM 16. Sreda. Sv. Janez Frančišk Regis, mašnik Jezusovega reda, spozn., misijonar, t 31. grudna 1640. — Sv. L"tjarda devica, nuna. f 16. rožn. 1246. — Sv. Benon, škof na Nemškem. 17. fetertei;. Sv. Alontan, vojak, je pod cesarjem Hadrijanom po mnozih prestalih mukah prejel muče-nisko krono. 18. Petek. Ss. Feliks in Fortunat, brata sprič., sta bila pod cesarjema Dioklecijanom iu Maksimijanom v Ogleji ob glavo djana. 19. Sabota. Sv. Julijana Falkonerska, devica, začetnica reda Marijinih služabnic, posebno goreča ča-stivka presv. Rešnjega Telesa, t 19. rožnika 1341. Jiarjja na&a redna Pomočnica. ■} Kdo ne ve, kako grozovito se že več lčt hudobni ljudje vojskujejo zoper katoliško Cerkev. Cerkve Kristusove sicer ne morejo razdjati po obljubi njenega božjega Vstanovitelja: „peklenske vrata je ne bodo zmagale. — Glejte, jest sem pri vas vse dni do konca sveta." Zaraorejo jo pa s sužnjostjo treti, to je, v njeni prosti vladi in v njenem razvitku jo ovirati. In da bi saj ta poslednji svoj namen dosegli, se brezbožniki vsega poslužijo, karkoli jim pekel v roke podaja — noben pripom« ček jim ni prekrivičen, nobena laž prevelika, nobeno obrekovanje pregerdo, nobeno prilizovanje pre-ostudno! Zdaj se jim je sponeslo Cerkev V3uiniti, sv. Očeta zapertega imeti. Bog je to pripustil, da se njegova čast množi in da bodo sovražniki sami spoznati morali, *) Ta spis o „Marijui vedni Pomočnici", ktere čudežna podoba je v ljubljanski ursulinski cerkvi, je bil pričet že pred dalj č.i-om, pa p i gnječi > čiaoui in opravili odložen; tu tedaj je nadaljevanje. Vred. da je Cerkev Božje delo, ki se ne d A razdjati; da bodo poveličevali moč presvete Device Marije, ko varhinje Cerkve njenega božjega Sina. Od ksr je namreč Cerkev Jezusova tako grozovito preganjana, so sv. Oče svoje oči neprenehoma obračali na presveto Devico Marijo in po nji so pričakovali pomoči o pravem času. Da bi se zagotovili varstva te mogočne nebeške Kraljice, so določili verski nauk njenega brezmadežnega spočetja. Pri vsih očitnih govorih so opominjali škofe, mašnike in verne, da naj se zatekajo k brezmadežni Materi Božji. In glej! naenkrat, v naj hujšem boju, ko mora ura za odločbo vendar že kmalo udariti, tu se pokaže Marija v glavnem mestu keršanstva ko velika dobrotnica, ko varhinja v naj veči sili, ko Mati vedne pomoči. Rimsko ljudstvo jo z veseljem pozdravlja in jo precej počasti ko svojo nebeško rešiteljico. Od ust do ust se Biiši po celem mestu vesela beseda: O, ona pride, mogočna Gospd, da naposled raz-podi sovražnike Božje in Cerkvi Kristusovi zopet ddže dolgo zaželeni mir. Oni, katere je ta tolsživna misel oserčevala, do sedaj še niso bili v svojem upu osramoteni. Od kar se je naša ljuba Gospa vedne pomoči pokazala iz svojega skritja, smo že marsiktero prav poseboo zmago pridobili. Smertne sovražnike papeža je pri Mentani zadela presramotna zguba. Mesto Rim je bilo kot na prečudoi način takrat oteto strašne nesreče, katero je kovala satanska zvijačnost. (Pozneje, se ve, je mesto prišlo sovražniku čisto v roko, pa tudi iz te stiske ga bo Bog rešil na vedne prošnje Marije vedne Pomočnice.) Sveti Oče sami kažejo terdno prepričanje, da je Marija vedna Pomočnica le zato zapustila svoj skrivni kraj, da katoliški Cerkvi postane nova varhinja. Dokazi zato bo : nagla naredba, da se čudodelna podoba zopet očitno v češenje postavi, razširjanje te podobe po vsem svetu, kakor tudi sveti odpustki, ki so podeljeni za posamezne molitve k naši vedni Pomočnici. In se več. Komaj je bila čudodelna podoba postavljena na novi milostni sedež, so jo Njih Svetost s priprostimi vernimi vred obiskali in častili. 5. majnika 1866, v trenutku, ko so v cerkvi pri večernicah pri sv. Alfonsu na čast orgije zadonele, stopijo nanagloma Pij IX v cerkev in gred6 skoz veselo množico k altarju naše vedne Pomočnice, kjer so pobožno pokleknili in nekaj časa molili. Potem stopijo na stopnice pri altarju in občudujejo z dopada-jenjem milostno podobo. „0 kako je lepa!" rečejo višemu Ligvorijanov z glasom sinovskega Češenja. Podobi Marije vedne Pomočnice so papež v svoji sobi prostor odločili, in ed takrat klečč vsaki dan, kakor sami pravijo, pred to podobo, da molijo za potrebe svete Cerkve. Delajmo tudi mi po zgledu sv. Očeta in priporo-čujms vsaki dan katoliško Cerkev mogočnemu varstvu naše ljube Gospe vedne pomoči. Vsaki dan sicer ne moremo z milošnjo Cerkve podpirati, da bi shajala, zamoremo ji pa vsak dan s svojimi molitvami prositi za varsto Marije Device vedne Pomočnice. Ako nam tudi ni mogoče zoper sovražnike Cerkve, ko Jozua, z mečem se bojevati, nam je vendar dano z Mojzesom povzdigovati svoje roke proti nebu in za sv. Očeta klicati k ljubi Materi vedne pomoči. O čudodelna Devica, varuj tedaj Cerkev Kristusovo na zemlji. Sej ti si tista junaška žena, katero sv. pismo strašno vojno v bojnem redu imenuje. Vzdigni svojo mogočno roko in premagaj sovražnike B)žje! Dosti časa že delajo britkost žalostnemu papežu Piju IX! Zadosti časa že so s svojo vpijočo krivico svet dražili, zadosti doigo že nrokletstvo Božje na-se nakladali! Ne želimo s sinovi Cebedeja, da bi poslal ogenj z nebes in jih z naglo smertjo kaznoval, ker Ti bi nam s svojim božjim Sinom odgovorila: „Ne veste, kterega doba ste"; želimo pa, naj bodo pred celim svetom v svojih naklepih osramoteni, da se v svojem ponižanji spoznajo, se resnično spokorč ter ne bodo vekomaj zaverženi. (Dalje sledi.) Zoper skrivne tiruibe. Znano je, kako škodljive sv. Cerkvi in človeškemu občinstvu so skrivne prostozidarske družbe; kteri pa tega niso prepričani še zadosti, se bodo Še bolj prepričali iz naslednjega spisa, ki smo ga posneli iz lista „Amerika": Iz Rima, 7. mal. travna 1875. Sv. Oče so predsedniku družbe presvete Trojice, ktera se je na Francoskem vstanovila, naslecnje pismo pisali, ktero naj tukaj po besedah prestavljeno naznanimo: „Ljubi sin! Pozdrav in apostoljski blagoslov. Že dolgo časa, pač že skoraj od začetka prostozidarske ločine je sveti sedež, kteri je poznal njeno hudobnost, to ločino obsodil in jo večkrat izobčil. Zagotovo je on vse nesreče naprej napovedoval, ki jih je ta ločina veri in človeštvu imela prizadeti. In res, ta vredna satanova hči, ki iz človeka Boga dela in vsakemu najvišo sodnjo oblast daje, zaverže ravno s tem vsako Božjo in Človeško veljavnost in tako razterga tudi tisto vez, ki človeštvo združuje. Cerkvene opominjevanja niso nič pomagale, in še celo tisti, ki bi imeli to pošast zadušiti, se niso bali jo podpirati, tako da danes nobena posvetna moč ni zmožna se zoper njo bojevati. Da se ta strupena korenina vseh zlegov izruje, ki ljudstva obiskujejo in duše (lervijo v večno brezno, ktero jih odločuje od življenja in zveličanja, se moramo k Vsegamogočnemu oberniti; on sam je zamogel uekdaj pravega očeta te ločine iz nebes pahniti, on sam zamore zdaj storiti, da le-ta z zemlje zgine. Cenimo toraj za dolžnost, po-terditi predlog, kterega si ti stavil, da bi potolažili Boga, kteri se je s to brezbožno ločino silno rszžalil, in ktera se razen tega najgerši preklinjevanja vanj meče, in da bi ob enem od Gospoda sprosili zatrenje te krivovere in spreobernjenje njenih udov, in v ta namen napravili društvo z dovoljenjem cerkvene gosposke, čigar udje, ako so duhovni, bi se po trije združili, da bi vselej do ločeni dan sveto mašo presveti Trojici darovali. Veseli nas, ko slišimo, da ta družba, ki se je komaj začela, se je že tako razširila, in želimo ji, da bi se še bolj, naj bi rastlo število tistih, kteri molijo za hitreje utola-ženje jeze Božje, in da vsi dosežemo zaželeno milost Božjo. Zatoraj, ljubi sin, podelimo iz vsega serca tebi in vsemu društvu apostoljski blagoslov v znamenje nebeške milosti in v zastavo naše očetovske ljubezni. Dano v Rimu pri svetem Petru, 7. januarja 1875, v 29. letu našega Papeštva. Papež Pij IX." Postave tega društva so pa take-le: I. Molitveno društvo se je vstanovilo v namen: 1) Od Boga sprositi nehanje skrivnih družb in spreobernjenje njenih udov; 2) Božjo prizanašljivost preprositi, in popravljati žaljenja, ktere se gode v teh družbah presv. Trojici. II. Duhovni, udje cerkvenih družb, in posvetni ljudje se morejo te družbe vdeležiti: duhovni, ki tri maše opravljajo, udje cerkvenih družb in svetni ljudje, da tri Obhajila darujejo. III. Duhovni, ki so družniki, morajo enkrat ali večkrat v tednu ali mescu na tisti dan, kterega so si določili, sv. mašo darovati v namen družbe. IV. Udje cerkvenih družb in svetni ljudje naj sv. Obhajilo z ravno omenjenimi nameni opravljajo po enkrat ali večkrat v tednu ali mescu na dan. ki so si ga odločili. Kdor na odločeni dan svetega Obhajila prejeti ali sv. maše brati ni mogel, naj to dolžnost pozneje kmalo doverši. V. Vsak člen dobi sprejemnico, na kteri je zapisano njegovo ime in ime njegovih dveh tovaršev, ktera spolnajeta opravilo tisti dan, kot on sam, in s kteriraa se združiti mora, da z njima v povedani namen opravlja trojstvo zadostovanja. VI. Družniki si prizadevajo število svojih sodruž-nikov množiti. Pristopnice z naslovom vsacega se „franko" pošiljajo do provincijala oo. kapucinov minoritov, vodja te družbe, „Rue de la Santč 15" v Parizu, da se v zapisnik zapišejo. Vsakemu je prosto, si oba uda voliti, s kterima se želi združiti, da opravilo na en in isti dan opravslja. Ogled po Slovenskem in dopisi. Is Ljubljane. (Poslano.) Nedeljski „Narod" se hu-duje nad „Danico", da tako pogosto donaša razne zahvale zarad uslišanih molitev, ter k--že, da vsega tega nič ne verjame; obeta pa verjeti, če bo bolniku odrezana noga v pričo zdravnikov zrastla. Ker se „Narod" tako marljivo z „Danico" peča, bodi tudi nam dovoljeno o tem spregovoriti ter „Na-rodu" odgovor dati. Naglo uslišane molitve razglasovati ni nič nenavadnega in nenaravnega. „Monatro*en" iz Inomosta in drugi časniki jih na stotine pošiljajo po vsem svetu. Kdor se ne peč4 le s svetnim časništvom, vč, da se je to v vsih Časih bolj ali manj godilo. Hvaležno serce človeka sili čudne dela božjega usmiljenja razglasovati, ker tudi to je v Božjo čast. Kristus je marši kteri krat prepovedoval njegove čudeže razgla^ovati, pa sv. pismo pravi: „Bolj ko jim je prepovedoval, bolj so razglasovali: Vse je prav storil: gluhim je dal slišati, mutastim govoriti". Ne terdimo, pa tudi gotovo ,.Danica" ne, da so vsi naznanjeni primerljeji gotovi Čudeži. Tudi tisti, kteri 80 te dobrote prejeli in naznanili, gotovo tega ne zahtevajo; vendar pa je lahko mogoče, da so marsikteri pravi čudeži. In zakaj bi ne bili, ali bolj prav, zakaj bi ne mogli biti V ,,Jezus Kristus je včeraj in danes ravno taisti." Kar je premogel na zemlji hode, zakaj bi ne premogel v nebesih ob desnici Boga Očeta V Večidel je pa tak6, da bolj veren ko je svet, manj je vnanjih čudežev, več pa notranjih gnad; bolj neveren pa ko je svet, več je vnanjih Čudežev prav po besedi apostelj-novi: „Znamnja so za neverne" (potrebne). No, nevere je današnje čase pač dovelj, ne le po svetu sploh, ampak tudi v sredi keršanstva. „Narod" sam in njegovi „mladiči" so temu živa priča. Kar podpise tiče, bi tudi mi želeli, naj bi se vsaki, kteri prejeto dobroto razglasuje, ne le z začetnimi čer-kami, ampak s polnim imenom podpisal. Kdor je toliko zaželeno dobroto prejel, ali celo ima obljubo dobroto razglasiti, zakaj bi tega ne storil k Božji časti in iz serčne hvaležnosti? Gotovo je prejeta dobrota tega vredna in pošten kristijan se ravno tako gotovo tega sramoval ne bo. Kdor pa razglasiti ni obetal, ga k temu nič ne veže. Da želimo, naj bi se prejemniki dobrot b polnim imenom podpisovali, ima pa še drugi veči vzrok. Brezverni nasprotniki — judje, neverniki ali liberalni imenokristjani, vse eno — tako radi in vedno Cerkvi podtikajo slabe namene, slepotije i. t. d.; le eno- ali dvečerkni podpisi bi jih lahko v hudovolj-nem mnenji še podpirali. Se ve, da bi lahko pozvedeli, ko bi ravno hotli; *) ali kdor tako od njih misli, ta jih ne pozna. Oni ne lšejo resnice, ampak le vzroke za zabavljanje in taki podpisi bo kot nalašč voda na njih klepetačni mlin. **) Tudi bi bilo iz ravno navedenega se več druzih vzrokov želeti, naj bi se primčrljeji naglo uslišanih molitev za javno razglasevanje modro odbirali. Hvaležnemu sercu ni potreba imeti nobenih ozirov, javnost pa včasih zni že ktere imeti. „Omnia mihi licent, sed uon omnia expediunt" — tudi tu veljd. Kar tiče bogokletni sklep ,,Narodov": ,,Kadar bo bolniku zrastla odrezana noga in sicer v pričo zdravnikov, in ne mara še mnozih zdravnikov bolnišnice, takrat bomo pa verjeli" (tako namreč je sklenil „Narod" svoj premodri članek;, dodamo sledeči odgovor: „Narode", pač li ves, kaka nevedna in neverna trapa si ti ? Gotovo se tega ne zavedaš. „Si tacuisses..." Za veroznanstvo ,,Narod" in zajic za boben — sta si prava dvojčeka. Ko bi „Narod" in njegovi bratje kaj vere in vede imeli, bi jih opomnili na Janeza Damascena in toliko druzih raučenikov, kteri niso le odsekane roke ali noge, ampak še mnojjo več od Boga prejeli. Tudi niso bili tega priča le kaki štirje, pet zdravnikov, ampak cela roe-U in na tisuče ljudi vsakoršnega stanu. Pa slepcu kaži, kar in dokler hočeš, glušecu vpij, kolikor moreš, gotovo je ves trud zastonj; zelo enaka je z „Narodom" oziroma na verske reči; — to ježe stokrat sam dokazal. Prav ponepotrebnem in gotovo ne naprolen postavlja gospode zdravnike tukajšne bolnišnice za sodnike o čudežih. Kteri gospodje imajo kaj vere, tega gotovo ne zahtevajo; kteri je nič nimajo, tudi čudežev ne bodo gledali. Nekdaj jih je nekdo tirjal, ter se silno veselil, da jih bo vidil. Ali v i d i I in slišal ni nič, njegovo ob-našanje pa je biio njega vredno. Znabiti ,,Narod", verli sorodnik teza zanikerneža, ugane, da slučaj, kterega mislimo, je bil Kristus pred Herodom v pervi veliki petek. Glej „Narode", kaj boljše, ko bi bil molčal! Konečno naj še v neko temino Narodovo posvetimo. ,.Nar*.d" in njegovi roditelji obetajo verjeti, kadar bo bolniku v pričo vsih pet ali šest zdravnikov bolnišnice odrezana noga zrastla. Verjeti je že mogoče, da bi znali, ali verovali pa z nad tega ne bote. Verjeli so tudi ljudje in zagrizeni farizeji, da je slepec vidil, da je Lazar iz groba vstal; ali verovali v čudež in čudodelnika Kristusa pa zarad tega niso. Kar pa vidite, da se je tam godilo, je Kristus že pred povedal v tisti lepi priliki o bogatinu in ub »gem Lazaru. Znabiti ,,Narodu" ni reč znana ter bi jo tudi ne vedil kje iskati; naj tedaj tu dostavimo: Umer!a sta: požrešni bogatin in ubogi Lazar ter je *) So tudi /e pozvedovali, pa rnolee, ker jim pozvedba ni vgodoa. Vred. '') Ni '»k, kakor je porok za druge tva-rine. Previdnemu citatelju je to doati. Sej od našega dopisnika omenjene ..Monutrovn 4 tudi večidel enake dogodbo brez iineu iiazn.mujfjo, ne v« mo. zakaj bi se moralo pri nas ostreje za-htevati '* Kristus je obidoval mertve in je s im -»d ssnerti vstal, pa ..t arizeji" v.^ib narodov so o-tuli ..farizeji1' in so se pogu-bili v t- m. k) .-,•> n aro li -preobračali in zveličevali. Vred. bil pervi pogreznjen v pekel, drugi vzet v naročje Abrahomovo. Bogatin je imel se pet bratov in za te prosi, naj bi kdo mertvih vstal ter jim povedal, kako se mu godi. Prošnja mu je bila odrečena, ker „bratje imajo preroke in učenike, ktere naj poslušajo". Ali bogatin le prosi in zaterjuje, da potem bodo verovali. Prejel pa je odgovor: Če prerokov in učenikov ne poslušajo, ne bodo verovali, naj bi tudi kdo od mertvih vstal in jim oznanoval. Res, vstal je Kristus in vstalo mnogo drugih v raznih časih, pa verovali niso niti judje in farizeji, niti „Narod" in njegovi očetje in bratje. Nektere dolžnosti dobrega otroka. Dolžnosti do staršev. Med naj lepšimi čednostmi, ki jih dober otrok mora imeti, so: Ljubezen do Boga, do Matere Božje, do angelov, do svetnikov, do katoliške Cerkve, nedolžnost, ponižnost, pokoršina, resničnost in poštenost, ljubezen do molitve, gorečnost v obiskovanji cerkev, pridno Srejemanje ss. zakramentov. Oh, otroci! prosite tedaj loga, priporočujte se njegovi blaženi Materi, da dose-žete milost jih spolnovati. Že v tem življenji bote srečni, ako se vselej z vso močjo, z vso stanovitnostjo poti čednosti deržite. V prihodnjem življenji bote pa vživali zveličanje, kterega oko ni vidilo, uho ne slišalo in človeško serce ne občutilo. Ozrimo se tudi na neke poglavitne dolžnosti ker-šanskega otroka. Dragi otroci, berite to prav pazljivo, vzemite si k sercu in poskusite svoje življenje po tem vravnati. Otrok moj, ti pač lahko spoznaš, kaj si staršem dolžan. Tolike dobrote, ktere si prejel in jih vsaki dan od njih prejemaš, ti glasno pravijo, da so starši za Bogom tvoji naj veči dobrotniki. Oh, kako bi bil zapušen, kako revež, ako bi starše zgubil — morebiti že na vse zgodej! Se odrašenemu, tudi še staremu človeku se zdi, da je zgubil vse na svetu, kadar mu oče ali mati umerje, če tudi mu morebiti niso mogli več pomagati, ali če tudi jih je sam oskerboval. Dober otrok tedaj staršem za Bogom daruje svoje življenje, za nje moli, za nje dela, za nje skerbi, kolikor more. Starši so tako velika dobrota, da bi dober otrok tako delal, ako bi tudi Bog tega ne bil zapove-dal; koliko bolj pa še, ker naj boljši Oče — Bog tako hoče in zapoveduje! Preljubi otrok! ako si ti dober, si ti staršem hvaležen za vse njih dobrote, ti starše ljubiš, spoštuješ, jih spoznavaš za Božje namestnike, v vsem si jim prav rad in z veseljem pokoren. Oh otrok, če pa tako ne delaš, je znamnje, da nisi dober! Kako zvesto in lepo moli in zdihuje dober otrok k ljubemu Bogu staršem za zdravje, za dolgo življenje, za srečo na tem in na unem svetu! O kako se boji dober otrok, ako zboli oče ali mati! Blagor otroku, ki spozna in spolnuje dolžnosti do staršev. Nebeški blagoslov bo nanj rosil. Dolgo življenje bo po Božji obljubi njegovo plačilo že v tem življenji, Bog ga bo varoval hudih pregreh in zveličan bo po smerti. Nikoli se ne bo dober otrok zoper spoštovanje do staršev pregrešil z neprijaznim, osornim govorjenjem, obnašanjem ali djanjem. Nikoli ne bo imel brezbožne želje, da bi umerli, kar je grozna pregreha. Nikoli ne bo izustil zoper nje kletvine, kar večni Bog obvari, ali jim kaj hudega privošil. Tudi ne bo nikoli brez spoštovanja «»d njih govoril, njih pregreškov drugim ne pripovedoval. To bi bilo preostudno in nesramno. Nikoli ne bo staršev razžalil s svojim obnašanjem, ne jim sramote delal s svojim življenjem. Staršev se dober otrok oe bo sramoval, če je tudi dosegel veči službo, Čast, veljavo, kot so jo oni imeli. Nikoli ne bo staršev zanemarjal ali zapustil, ker so morebiti obožali, ali se postarali; še le toliko bolj bo za nje skerbel, toliko zdatnejše jim pomagal. Zadnjo voljo dobrih staršev dobri otrok vestno spolnuje. Po njih smerti jim še čast in pokoršino skazuje. Ako so starši kaj napačni, zagrešeni, jih dober otrok ne zaničuje, temuč goreče za-nje moli, da bi se poboljšali. — Kako lepo je egiptovski Jožef delal s svojim dobrim očetom Jakopom. V plačilo za to je Bog blagoslovil njega in njegove naslednike. Naš ljubi Zveličar je še na križu skerbel za svojo ljubo Mater. Zapomnite si še k sklepu izrek sv. pisma: poslušaj, moj sin, nauk svojega očeta in ne zapusti zapovedi svoje matere, da pride lepota na tvojo glavo in verižica krog tvojega vratu'', — da boš tudi spoštovan in osrečen na tem in na unem svetu. Nekaj pradanj in odgovorov o tJmanerii( tistega, kogar tičejo. 1. Kako se imenuje človek, ki mirnih ljudi pri miru ne pusti? To bo ne mara vedil ,,Slov. Narod", ki v štev. 127 napada iD zasramuje veHko množico ljubljanskih ljudi, ki so redoma grede iz Senklavža v druge cerkve molili ter Boga častili, pa živemu človeku niso nič žalega storili. „ Narod" jih sam imenuje „veiikanska procesija", in to veliko število ljubljauskega prebivalstva ta list psuje zarad njih molitve in se jim spakuje! Kaj se vam zdi o takem časniku? 2. Koliko je vreden človek, kteri sam v svojo hišo blato meče, in koliko katoličan, kteri svojo lastno sv. Cerkev in svoje soverce zasramuje? To utegne vediti ,,Narod", kteri se s takim nepoštenim opravilom peča in je to njegovo „sužnje rokodelstvo". 3. S kterim pravilom „olike" se to zlaga, ako časnik , ki se imenuje .,slovenski Narod", kakor pocestni šterk kriči zoper veliko množico Slovencev, ki mu ni nič žalega storila? To mora vediti „Narod", kteri nad „velikansko procesijo", kakor jo sam imenuje, svoj kačji jezik brusi. 4. In naj bi bile v taki „velikanski procesiji" res — kar pa ni — le „kuharice, služkinje in stari dedi", po ktere dežele postavah je dopušeno take ljudi psovati in sramotiti? To mora vediti „Narod", kteremu menda le taki ljudje kaj veljajo, kteri molitev zasramujejo, ali ki imajo kaj pod palcem, da mu pomagajo brezvero in brezbo-štvo trositi. 5. Kje ima človek pamet, kteri se redi sredi ka-cega poštenega, včrnega naroda, pa ta narod neprenehoma žali, draži in kajfa v njegovih naj svetejših občutkih? To bi moral vediti „slov. Narod", ako bi pameti ne imel v peti, svojega serca v blatu in svoje olike za Grintovcem. Vi pošteni Ljubljančani in okoličani pa ne le ker-šansko, ampak tudi moško in pošteno delate, da se v tolikih množicah opravil „svetega leta" vdeležujete, kakor se je godilo pretekle dni in tudi že poprej več časa. ,,Kdor Kristusa spozna pred ljudmi, bo tudi On njega spoznal pred nebeškim Očetom". Razgled po svetu. Nemško. Omenili smo že, da odpadnik Dollinger je povabil razkolnike greške na svoj psevdo-koncil v Bon, da bi se odpadniki in razkolniki med seboj kako zedinili. Res so trije profesorji iz Carigrada obljubili priti, in Dollinger jim je že zaterdil, da stroški naj jih ne skerbijo, za to bodo že Angleži poskerbeli. Pa vse to ni nič posebnega; posebno pa je to, kar je Dollinger boje v povabilu rekel, namreč, da nemški doktorji bonske konference so prepričani, da cerkev carigraj-skega (razkolniškega) patrijarha je prava cerkev, ki je ohranila dedino aposteljnov. Čudno! Taka učena glava, kakor ima biti Dollinger, pa sam sebe tako hudo po nosu bije! Če je razkolna cerkev carigrajska prava cerkev z dedino aposteljnov, čemu pa kličeš njene učene in mašnike na Nemško? Ali ne bi bilo dosiednje, da greš ti k njim in stopiš brez pogajanja in barantanja v njih cerkev, pa je vsega konec. U Amerike. Časnik „Amerika" ima spis o kobilicah, ki ima marsikaj mičnega in podučnega o tem požrešnem merčesu, ki je sicer le bolj po Jutrovem gospodoval. Ravnokar je izšlo sedmo letno poročilo našega deržavnega nabiravca hroščev Karola V. Rley-a; peča se prav posebno s kobilicami, pravi imenovani list. Najpervo podaje Riley zanimiv pregled o žertjuiu pustošenju tega škodljivega merčesa v preteklem letu. Prišli merče* iz Skalnih gor (Rockv Mountains) je vojsko napovedal Koloradi, novi Mehiki, Viomingi, Montani, ua posled tudi Dakoti, Nebraski, Kanzasu, indijanski zemlji in Tehasu. Njegova škodljiva prednja vojska jen^nadU še celo zahodnje strani Minnesote, Jove in Misurij*. V Misuriju so bili najbolj zadevani okraji: Jack-son, Cas3, Bates, Vernon, Barton, Jasper, Newt«»n in severni del Mc-Donalda, Piaic^-a, Bucuanaii, Au«iiev», Holt in Atchison. Potem tudi okraji Nodaway, Gentrv, De Kalb, Clinton, Clay, Ray, Lafayettc, Johnson, Henry, St. Clair, Cedar, Dade in zahodnja polovica Lawreuce-a. Nazadnje tudi deli Polk a, Hickorv-a, Beuton a, Pettis-a, Worth-a in Harrison-a. Razdjanje, ktero so ti neusmiljeni sovražniki storili, je bilo skoraj povsodi strašno. Naj raji žrejo mehko zelenjavo, pa tudi rež in pšenico, potem listje od jablan in hrušk; tudi breskev, jagod, robidnic, redkvic, pod žemljic in repe ne zametujejo. Ce ni tega, se spravi brez premisleka nad drevesno skorjo in še celo nad ličje. Riley še celo zagotovlja, da jih je vidil, ko so žerle suho listje, pavolnate reči, papir in še celo ovčjo volno.^ Se skoro bolj čudno se zdi nevedencu, da stare smodke raji jedo kot zeleuo tabakovo perje, in mertve netopirje še raji kot stare smodke. Tudi se te šestonoge žeruhke ne sramujejo svojih obolelih ali strudenili sester kar naravnost grabiti za vrat, stergati in požreti. Tu opravilo bode od strani naših (človekoljubnih??) darvi-nistiakih modrijanov prejeto z naj prijazniši pohvalo! Riley obrača dalje pozornost na važno vprašanje: kaj je za prihodnje leto pričakovati od teh požrešnih merčesov. Odkar je Missuri in velik zahodnji del naseljen, so tam doživeli štiri velike napade kobilic. Vsak napad je razgrajal dve leti in se v tretjem počasi zmanjšal. Pervi 1. 1818 in IS 19 s svojimi boleharicami I. Drugi 1. 1855 in 1S5G, kterega nasledki so se čutiti I. 1857. Tretji je že razdjal vso zemljo okoli U«>cky a Mountains-a 1. 18GG in 18G7. Še le mnogo dežja I. je pokoučalo na milijone tega škodljivega ostanka ko bilic. Najhujši napad vseh pa je bil I. 1^7:1 m 1*74. Že iz enakosti prejšnjih napadov smolo bi se skle- pati, da se bode v tem (tretjem) letu zmiraj bolj pomanjševal in slednjič popolnoma nehal. K temu pa pride ie drogo in snamenito prevdarjanje. Suhe in vroče leta bo po skušnjah življenju in razširjanju kobilic prav vgodne. Mokre in merzle pa škodljive. Je pa do zdaj tako merzla in mokra spomlad, kakor se nikoli ni bila ▼ dolini Missisippi. In to je po vsem tem, kar se je od tega govorilo, mladi zalegi na mnogih krajih že menda škodovalo. Ako ostane leto Ie nekaj tako, kakoršno se je v zadnjih dveh mescih pokazalo, se smč terdno pričakovati, da bo leto 1875 ravno tako konec te nadloge vidilo, kakor je bilo 1868, l-sf>7 in 1820 zadnje djanje takrat razgrajajočih kobilic. Iz VeT&kfUZ-ft pišejo mesca svečana marsikaj zanimivega. „Kulturna borba", kakor je znano, ne razsaja le po Nemškem in Švicarkem; preganjanje kristjanov ne divjd le samo v Tonkingu, po Kini, Koreji, Japanu. K deržavam, ki se vojskujejo za „novošegno" omiko in oliko, to je, za Antikrista, se pridružuje tudi Kolumbija, Peru, Čile. Povsod v imenu svobode, omike in olike mavtarji napadajo in zatirajo vero in dubovšino, kjer in kar je le mogoče. Pa za zdaj naj se omeni le nekoliko iz Mesike. Ako poslušamo svobodune in prostozidarje govoriti, bi se ravnalo le za to, da bi katoliški Cerkvi pre-vzetovanje in pohlep po tujih pravicah zaterli. Kako pa reči v resnici stoje, razsojujte sami po naredbah, ki jih je osnoval mesikanski zbor. V postavo o pravicah katoliške Cerkve so djali vodilo, da se imate Cerkev in deržava popolnoma ločiti. Vse praznike so odpravili, in nedelja je le bolj za počitek tistim, ki so v službi. Ob kratkem, Mesika se je razglasila za „brezbožno der žavo". Potem je dcžclski gosposki, skupširam in oddelkom vojakov prepovedano opravil kterekoli vere tako vde-leževati se, kakor da bi bila to njih dolžnost. Postava še dalje sega; vodilo ločenja cerkve in deržave, ki so si ga na čelu postavili, se skazuje za laž. Čedalj e očitnejše je namreč, da Cerkve ne želijo le ločiti, ampak zatirati in razdjati jo. To hočejo doseči prostomišljaki in prostozidarji. Nauk verstva in opravljanje službe Božje je prepovedano v vsih napravah in srenjah ondotne republike. Po tej postavi si tudi verske naprave ne morejo pridobivati nepremakljivega premoženja. To pa se pravi pobožne vstanove do smerti z lakoto terpinčiti. Ali nima vsaka družba, ki ima pravico bivati, tudi nedotakljive pravice do premoženja? Ali more društvo brez premoženja in podstavnih pripomočkov kaj storiti? Tako društvo tedaj tako stiskati, da mu je stanovitno in gotovo premoženje nemogoče, se pravi društvo k •merti obsoditi. Prostomiselni Mesikanar se zagrizeno že huduje, postane zelen in rumen, če le duhovsko oblačilo vidi. Zato je tudi od posvetnjakov sklican shod duhovnom prepovedal zunaj cerkve posebno oblačilo ali službeno znamnje svojega stanu nositi. Se bodo mar pa s preklicem duhovskib oblačil zadovolili? Nikar ne mislite! Mesikanski divjaki so osnovali neverjetno grozovitost. Pregnali so iz bolnišnic, učilnic in izrejišnic tako blaženo delavne usmiljene sestre iz vsih pokrajin te republike. Kdo bi bil mogel to le misliti in zlasti v naši deželi, kjer je tako potreba pomoči in podpore za bolnike in primernega poduka? Vsak ivedenec vč in naj bolj zagrizeni sovražniki presnje španjske vlade ter vsi »ovražniki Cerkve pripoznajo, da so od časa ločitve od Španije dobrodelne naprave neizrečeno propadle. Te naprave so bile v oblasti duhovstva, punt pa jih je prepodil in oropal. Vstanove so prišle posvetnim v roke, ki so jih neusmiljeno oderli in ogolili. Ajuntamiento (na Španjskem srenj ski in mestni odbor) sam je imel pod spanjsko vlado zalog celo nad potrebo; tudi posamezne srenje so jih imele v obilnosti. Vse to je zginilo. Prekucevanje je zaperlo terpečemu človeštvu pribežališa, ki jih je napravila keršanska usmiljenost. Zaloge kraljeve bolnišnice so za druge reči zadegali. Zmed 410 usmiljenih sester je bilo 355 rojenih Mesikanaric. Tri in štirideset bolnišnic in dobrodelnih naprav so osker-bovale. V teh napravah je čez 20.000 bolnikov in reve-žev imelo zastonj postrežbo in hrano. Kaj neki so se sestre zadolžile, da jih divjaška deržava tako surovo iz domovine podi? Kaj so se pregrešili revni bolniki, ki zastonj zdihujejo po ljubeznjivi postrežbi? Njih edino zadolženje je, ker so redovnice, ker so se iz ljubezni do Zveličarja posvetile tako težavnemu, pa blaženemu poklicu. Očitne vlačugarice liberalizem pusti pri miru, zoper nesramnosti nima postdv; nedolžne, dobrodelne ljudi treti ga veseli. Take so prostozidarske junaštva, tako je njihovo človekoljubje ! Luč sovražijo, ker so njih dela hudobne. Ravno tako veliko rano so vsekali po pregnanstvu usmiljenih sestri tudi v podučevanji in v odgoji. Vstavi, kateri so bili v prešnjem puntu razdjani in so se zdaj veselo vzdigovali, propadajo na novo pri sedanji borbi cd zgoraj. Ako bi se bile mogle sestre odločiti, da hočejo odložiti redovniško obleko, bi jim bili ko svetnim uČitelicam privošili odlog in bivališe. Serčno pa so odbile sestre vse take misli, povračati se zopet v svet, katerega so zapustile iz ljubezni do Kristusa. Njih za-tiravci sami se jim ponujajo, da hočejo biti zavetniki njih „prostosti in pravice", da bi jih le od Bogaodver-nili. Kakor so si pri vas trudili dubovšino škofov oprostiti, tako so se napenjali tukaj, da bi sestre odvezali od redovnih dolžnost, pravi dopis. Posamezno so jih izprasevali pred sodnijo. Prašali so jih: zakaj se tako upirate, ali delate to prostovoljno, ne veste li, da ste pod samosiljstvom svojih viših? O hinavska nežna skerb! Serčno in veselo odgovarjajo sestre, da delajo le po nagibu uvoje vesti, da hočejo Bogu storjeno obljubo sveto in zvesto dopoloiti in torej raji pregnanstvo ter-peti, kakor odpasti od Boga. Ali so se velikaši ustrašili pred svojo hudobijo? Ali mar niso pričakovali take stanovitnosti od usmiljenih sestrd? Ob kratkem, zapovedano je bilo, da domače sestre ne smejo zapustiti dežele brez dovoljenja svojih družin. Hotli so namreč tako saj nekaj sestra prisiliti, da bi postale nezveste svojemu poklicu in stanu. Zastonj. Sorodniki sestrd so bili dosti terdne vere, ter so se srečne šteli, da imajo v svoji družini ude preganjane zavoljo Kristusa". Preganjanje se tedaj pričenja. Mesika paha od sebe naj boljši hčere. In lejte: svobodne zedinjene deržave amerikanske so jim ponudile stanovanje! Kdo tedaj bolje umeva svobodo? Večina sestrd pa se podd po nagibu svojega serca v svojo redovno hišo v Pariz. Iz Mesike se napotijo v Verakruz, kjer je poglavar mislil, da se bo treba zoper punt boriti. Toda rogovilstvo ni delo kristjanov. Prebivalci v Verakruzu so sestre veselo sprejeli in grozovite in krivične postave določno obsodili. Mirno in dostojno stopajo sestre v barke, ki so bile že pripravljene, da bi jih pe-1)8le do francoskih pamikov. Katoličani bo jih blagro-vali. Opomniti je vredno, da je poglavarjev poročnik v Verakruzu s sestrami vred sel na barko. Je to mar častno spremstvo? Ali pa hoče za Francijo poskerbeti, da se ji kaj ne pripeti zarad sestrd, deržavi tako silno škodljivih in nevarnih?! Žalost in serd zoper tako surovo ravnanje v Me-siki se ne dd popisati. Iz tega se lahko spoznd katoliški značaj in katoliško obnašanje tukajšnih katoličanov. (Po mis. naznanilih.) Drobne novice, v cerkvi sv. Urbana v rimski Propagandi je 30. maja za Adenskega nadškofa med ne-verci posvečen miigosp. Ambrož Notin Daravni, včliki oskerbnik Siro-Maronitov: ostane pa visi rektor Maro-nitov v Rimu. — Skoro vse laške železnice so letos mesca sušca precej manj nesle, kakor lani ta mesec, namreč blizo 500.000 lir manj. — Na Laškem se bode v zadregi davek na tobak povekšal. — V Trani na Laškem je bilo 25 ljudi toženo rudečkarstva, kterib 8 so djali v preiskavo, druge so spustili. — V ubogi Siciliji se je 17. maja 16 do 17 brigantov, tolovajev, bojevalo in streljalo z vojašino, pri čimur sta bila dva razbojnika ubita. Tolika nadloga je v Siciliji, in vender večina novolaskih čičarjev na Montecitorio v Rimu meni, da ni potreba posebnih in izrednih priprav zoper te razbojnike! — Pruska vlada je odpustila pet namestnikov na Vestfalakem, kteri ji niso hotli zadostovati v preganjanji katoličanov. Tako si to prusaštvo samo sebi grob koplje, zakaj gotovo je pa še stotine tacih, kteri le z veliko nevoljo spolnujejo drakonske povelja, in tako si bo Bizmark sčasoma vse zoper sebe na noge spravil. — Pruski kralj je odrekel poterjenje županu v Bonu, ki je že 24 let v tej službi: župan je katoličan. — V Rio Janejri se boje novih polomov, ker je plačevanje ustavila brazilsko-nemška banka, ktera je bila naj znamenitiši. — lz Filadelfije naznanujejo, da je železniška družba Erie-ska za boben se naznanila. — „Unita" vč povedati, da avstrijanski ce^ar se to jesen^ poda v Dieppe na Francosko v morske toplice. — Švicarski prostozidarji nimajo sreče z zidanjem novega Antikri-stovega tempeljna. Naznanujejo namreč, da več nesrečnih svečenikov, ki so bili od drugod prišli v Švico v pomoč razkolništvu, se je povernilo vsak v svojo škofijo. Človek se pač hitro lahko prepriča, da belijalu služiti ni dobro. — V Emsu sta virtemberški kralj in kraljica obiskala ruskega cara. Ne mara bila bi tudi ta dva zadovoljna, ako bi car Bizmarka malo za uho prijel, kakor večina nemških knezov, kijih ima Bizmark zdaj na motozu. — Nadvojvod Albert se boje poda v Trouville na Francosko in grede skoz Nemško bo obiskal cara in nemškega cesarja. — Sultan iz Zanzibara je bil v Portugalu sprejet s kraljevo častjo in se je imel podati od tam na Angleško. Zanzibar je otok ob vzhodnjem obrežji južne Afrike z 29 štirjaškimi miljami prostora in 380.000 prebivavci. Mesto enacega imena s 60.000 prebivavci je veliko tergoviše s sužnji. — Ruska vlada je nedavno podpisala pogodbo z Japonijo, po kteri ji pripade otok Saghelija z 212 miljami daljave in 40 miljami širjave v Tihem oceanu. Zato je Rusija dala Japoniji 18 pustih Kurilskih otokov, ki so ob severu Japonije v vednem ledu. — Srenjski odbor z županom v Mesini na Sicilskem je prišel k procesiji sv. R. Telesa ter so gospodje nebo nesli. — Alfonzistom na Spanj-skem se slabo godi v vojski zoper Karliste. Zgubile so njih vojne zraven toliko druzih dva osoma glavarja, ki sta imela veliko moč do vojakov in posebno veljavo med Alfonzisti, in sta napovedovala pokončevavno vojsko Karlistom. Ronha je bil zmagan in je umeri v Abarzuzi, ko je hotel po čerki spolnovati svojo osnovo zoper Karliste, rekoč: „Požgal bom vaše žetve, poderl vaše hiše, vojskoval se bom zoper vas brez pomirjenja in brez milosti". Pred malo dnevi pa je bil na barki smertno zadet od karliške bombe Barcaistegui, ki je brez usmiljenja ribičem uzel (sekvestriral) toliko bark za ribji lov, bombardoval terdnjavi Zarauz in Devo, da bi se maševal nad Karlisti in je imel vpepeliti Motriko. Sedem in trideset Karlistov je pred malo leti prijelo orožje za Don Karlosa, zdaj pa jih je do sto tisuč in imajo tretjino Španije v oblasti. To so dogodbe, ki jih naznanim >, ne da bi zato bili veseli prelivanja kervi na Španj- skem. — Turk vterjuje svoje terdnjave, kakor: Varno, Samsun, Kare, Batun, Sinope. Rus in Anglež napovedujeta naj mirniši mir, Andrašu je pa boje Bizmark že prej povedal, da bo mir, zato molči. Prašanje je: kdo to reč naj bolje ve? — Ruski car se je v Emsu s francoskim poslancem marljivo dogovarjal. Tudi je prijazno vabil avstrijanskega cesarja, da bi prišel tje na obiska-nje. Bizmark tacih reči rad ne sliši, tudi Andraši boje ne. — Med tem ko je bil une dni švedski kralj v Berlinu pri papeževem sovražniku, je bila pa stara švedska kraljica vdova v Rimu in je iz rok sv. O^eta prejela sv. Obhajilo. — Alfons, španjski kralj, si je grofa Ao-drasa volil za španjskega velikaša. Ceei in sati zreste mviitre. Imel sem silno nevarno bolezen v glavi (vodenico) in v persih, in pervo nedeljo Marijnega mesca sem oslabel tako, da so mi po noči že svetili in nobeden ni mislil, da bom tisto noč še preživel. Ko sem pa ob prejemi svetih zakramentov za umirajoče obljubil pristopiti v družbo „naše ljube Gospe presv. Serca", in smo nji v čast pričeli devetdnevnico opravljati, se mi je kmalo na bolje obernilo, in zdaj sem s pomočjo zdravnika gosp. K. že toliko okreval, da zamorem že v cerkev hoditi. To nepričakovano ozdravljenje pripisujem nar bolj „naši ljubi Gospej", ki je pomočnica brezupnih, in naznanim, kakor sem bil obljubil, svojo priserčno zahvalo po ,,Danici". V Horjulu 7. rožnika 1875. Anton Dolinar. Z Gorenjskega. V smertni nevarnosti srojesa brata se nisem vedila kam oberniti, kakor k Bogu po „naši ljubi Gospej presvetega Serca, in sem obljubila ob enem razglasiti, ako bom uslišana. In res je v dušnih in telesnih potrebah pomagala. Zato izrečemo preserčno zahvalo Bogu in Mariji! M. K. Podpisani se zahvaluje naši ljubi Gospej presvetega Serca in sv. Jožefu, ker je bil v mnogih dušnih in telesnih potrebah prav hitro uslišan. Priporoči se vnovič njih priprošnji in obljubi o svojem času vse b«»|j na tanko popisati, da se čast in zaupanje do naše ljube Gospe in sv. Jožefa povikšuje. A. It. V molitev udom bratom in sestram „Naše ljube Gospe" priporočuje: 1. Mati čez vso mero hudovoljnega še majhnega sina; 2. duhoven pastir za vterjenje in ohranjen je zdravja, ako je volja Božja. Listek za raznoterosti. Nasa ljuba Gospa presv. Serca. V. Ljubeznjivo si odkrila Skerb nam svojo materno, Ko Te klicat' si učila „Serca svetega Gospo!" Ta naslov, preblaga Mati, Nam orodje je močno; Hoče tužnost v nas vladati Z njim ji kal zadušimo. Tu na sveti nam življenje Tužno mnogokrat greni, Besnost, greh, smertno terpljenje Na ta klic moči zgubi! Ti odpreš nam Serce sveto, — Naše vzdigneš k njemu gor, — In z milostjo spet odeto Vodiš v Serca sveti dvor. — V Serci svetem se sprehaja — Bola smertnega tam ni, Solza bridka izostaja, Teče solza radosti. — lo če svet ga zopet vabi, Naj na njega se ozre, Klicat' Tebe ne pozabi, — V stanovitnosti umre. — Zato hvala! stokrat hvala, L]uba naša Ti Gospa! Da si nam ti nauk dala Klicat' Te Gospo Serca. Jezik nam ne bo opešal, Hvalo pevat' Materi; Rajši bi besed pogrešal, Kot o Tebi molčal bi. J. K. ll Ljubljane. Za PJ. dan rožnika. Posvečevanje v Jezusovo najsv. Serce, kolikor smo slišali, bodo v Ljubljani tako-le opravljali: Poprešnjo nedeljo (13. tega mesca) bodo v pridigah razlagali pomen naslednjega 16. rožnika. Povedali bodo, da na prošnjo mnogih škofov in brezštevilnih vernikov so sv. Oče Pij IX vravnali, da naj se IG. rožnika vse katoliško kristjanstvo posveti presladkemu Sercu našega Gospoda in Odrešenika Jezusa Kristusa, ker ravno ta dan pred 200 leti se je bil Zveličar razodel blaženi Marjeti Mariji Alakok in ji je naročil, da naj razširja pobožnost k n. jsv. njegovemu Sercu itd. (Gl. „Danico" št. 20.) Druga znamenitost tega dne (IG. rožn.) je, ker ta dan stopijo sv. Oče v 30. leto svojega najvišega pa-stirstva; nastopili so namreč vlado vesoljne Cerkve Kristusove 16. rožnika 184G. Kakor se sploh v obletnico moli za sv. Očeta, tako naj bi letos še prav posebno Boga prosili verniki za Njih Svetost, ko se obletnica strinja z omenjenim slavnim, prelepim spominom Jezusovega Serca. Iz dveh ozirov tedaj bode imeniten 16. dan rožnika in se spodobi, da se častitljivo obhaja. Zato so tudi sv. Oče za tisti dan popolni odpustek podelili za take, ki prejmejo ss. zakramente itd. V dan sam (16. rožnika) bodo zjutraj in popoldne slovesne ss. maše (v Senklavžu ob 10, pri sv. Jakopu ob 9 pontitikalna maša), med kterimi se bo omenjeno „Posvečevanje'1 tako na glas bralo, da bodo vsi verniki zamogli za mašnikom moliti- — Tudi z dežele se sliši, da bodo slovesnost obhajali ta dan, kar bode moč, po-prešnji večer zvonili, imeli slovesniše opravila itd. Procesije za sv. leto V Ljubljani so velikanske, zbira se k njim silo prebivalstva iz vsih stanov. Podobice Jezusovega Serca z molitvijo v slovenskem in nemškem jeziku se dobivajo pri g. Ničmanu 100 po 1 gl. 70 kr. Ternovski most cez Gradasico. Ljubljanskii srenjski cdbor je 26. majnika določil, da hoče čez Gradasico pred Ternovsko cerkvijo narediti lesčn most, opert na kamnitne vpornike. Delo je sprejel g. Tavčar za 3300 gl. — Kaj bode pa s kapelico, ki je zdaj ob mostu? Ternovci, ako bodete molčali, se utegne zgoditi, kakor se je zgodilo z znsmnjem tam gori na močvirji, ko so most popravljali. Sedanji svet ima naj raji, da nikjer nič ne vidi, kar ga spominja Boga. pomoči svetnikov in na večnost. Vigilantibus jura. Kdor dandanašnji ne čuje, se mu še oko izkljuje. — V ravno tisti seji je bilo govorjenje, da naj bi se — dobro poslušajte: zunaj mesta! — tam gori nekje v Šiškarskem „rayon-ur! — nakupilo zemljiše za zidanje pripravnice učiteljem in učiteljicam v enem istem poslopji! — Misliti je, kdor ima le abc v glavi o primernosti in spodobnosti, bi kaj tacega ne mogel pri-terditi, naj bi bil tudi Rousseau ali živi Voltaire sam. Toraj je zanesljivo se nadjati, da ne mestni očetje in ne druge vradnije v to ne bodo privolili, kadar do sklepa pride. Poreški mil. Škof Dobrila je imenovan za Terža-škega škofa. Tudi bode menda v konzistoriju 26. rožn. še več nam bližnjiših škofov od sv. Očeta imenovanih, n. pr. dr. Hais, budejoviški semeniški vodja, ki je od cesarja izvoljen za Kraljevograškega Škofa. „Dr. Joannes Nep. Hrast- Breves notitiae biogra-phicae." Tako se imenuje knjižica s 47 str. v osmerki, v kteri gosp. prof. Štef. Kocijančič v latinskem jeziku popisuje življenje r. dr. Hrasta. (SerČna hvala dragemu gosp. prijatlu, iz čegar r6k nam je došla.) Gosp. pisatelj je z ranjcim bil obmizni tovarš kacih 15 let in je v tej knjižici marsikaj povedal, kar sicer ni znano. Pri-poroČuje se pa tudi delce z lepo in gladko latinšino, in gotovo jo bode slehern rad prebral, zlasti gg. duhovni in bogoslovci goriške nadškofije. — Iz njegovih otročjih let pripoveduje, kako je bil zmožen za uk, priden in pobožen; pa jo je bil vendar iz malih šol enekrati domu popihal, ker ga je otročji dolgi čas preveč lomil in se mu je po domu tožilo. Leto 1848, ko je tudi veliko študentov norčlo, njemu ni moglo možgan zmešati. — V Avguštinišču na Dunaju si je dobil veliko prijatlov iz mnozih krajev, naj priserčniši pa so mu bili gg.: dr. Gogola v Ljubljani, dr. Glavina v Terstu in dr. Zora v Gorici. — Naj veči del spisa obsega vravnave v se-menišu. Bratovšine, devetdnevnice pred velikimi prazniki, šmarnice, lepšanje cerkve itd. je poživljalo pobožnost. L. 1866 so jim bili semeniše v vojašnico spremenili in stanovalo je v njem nekaj dni 1200 Hervatov; celo duhovni so mogli iti za nekaj časa „v babilonsko sužnjost". L. 1869 je bil dr. Hrast šel v Rim na 251et-nico Pija IX. Rojen je bil Hrast v Liveku 23. sušca 1830; umeri je 18. kim. 1874. R. I. P. — nuhorshe spremembe. V Ljubljanski Škofiji: G. Merzel Jož. fajm. v Starem tergu pri Poljanah, gre v pokoj; fara je razpisana 9. junija. — Umeri Je v Kranji pokojni gosp. fajm. Zust Mart. 6. jun. — <3. g. Val. Plemelj, fajmošter na koroški Beli, je iO. t. m. umeri. R. I. P. V Teržaski Škofiji: C. g. Primož Subic ne gre v Storje, ampak v Koprivo; — 6. g. Teran Janez pa ostane v Storjah. Dobrotni darovi* Za pogorelce v Mavčičah: Č. g. A. Kukelj 3 gl. — A. P. 2 gl. - G. M. Koder 5^gl. Za pogorelce v Strahomeru: C. g. A. Kukelj 2 gl. Za sv. Očeta: M. V. 1 gl. s prošnjo sv. blagoslova za zdaj in na zadnjo uro. — Duhoven z Gorenjskega 3 napoleone v zlatu. Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in »aloiniki: Jožef Blaznikovi dedič! v Ljubljani.