2®?. Rev. !sHss|a ?as©n pcncteljko in «2nerra po prašniku vsak dan ©peldan. Uredništvo je v Ljubljani, i raiičiškanska ulica št. C/L, Učiteljska tiskarna. 0opise frankirati in podpisali, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55/ii/n po K 1'50. Uradni razglasi, poslano ter no-bce isp prostor K 2'—. Oii večjem naročilu popust. Pavšalni Iranko v državi SHS. Ljubljani, v četrtek 9. septembra 1920. IPosamesna štev. 1 krono. Leto IV. m&m Ufesil® iugoslov. socilalno - demokratiln® stranko. TeCelonska št. 3t2. Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za eclo leto K 240, za pol leta K 120, za četrt leto X 60, za mesec K 20. Za Nemčijo celo leto K 312, za ostalo tujino in Amerika K 360. Reklamacije za list so poštnine proste. Upravništvo je v Ljubljani Frančiškanska ulica št.GT., Učiteljska tiskarna. msssra Spor med staroradikalci. Belgrad, 8. V podučenih krogih se govori, da pripravlja Pasic novci orijcntacijo radikalske stranke, ki bi povzročila tudi razpad parlamentarne zajednice. Pastf ima že vse uglednejše radikalske prvake na svoji strani. Revolucionarno gibanje v Itajljf. Dunaj, 7. Kakor poroča „Neue Freie Prcsse“, utrjujejo delavci v Italiji taniošnje tvornice, ker se pripravljajo na daljšo bratnbo. Povsod gradijo žične ovire. Večina delavcev v Milanu in Turinu se je pridružila gibanju, ki se je razširilo tudi na južno Italijo. V Trstu so zaceli stavkati nameščenci v hotelih, restavracijah in kavarnah. Lokalni promet je ustavljen. Stavki se je pridružila tudi republikanska stranka. Pri spopadih med socijalisti in nacijonalisti je bilo pet oseb ranjenih. LDU. Konec stavke v Trstu. Na konferenci delavskih delegatov s komisarjem Mosconijem je komisar zagotovil, da odpravi vojno sodišče ter uvede civilno upravo. Obenem je komisar obljubil splošno amnestijo. Direktorij je nato proglasil stavko v Julijski Benečiji za končano. Hrvatski se! ja ki se upirajo žigosanju živine. Po hrvaških vaseh je nastal upor, o katerem pa ni točnejših poročil. Politične stranke izrabljajo to gibanje v svoje namene, češ, da so gibanic povzročili nemško-avstrijski agitatorji. Vlada proglasi preki sod, ako se ji bo zdelo potrebno. LDU poroča o tem pokretu: Deželna vlada v Zagrebu je takoj, ko so prišle prve vesti o vstaji zapeljanih seljakov. izdala v sporazumu z okrožnimi oblastvi naredbo, da se takoj ustavi vsako žigosanje in popisovanje govedine, in navodila glede nespametnih in zlobnih vesti o odvzemanju goveje živine in izvažanju v inozemstvo. Iz poročil vseh oblastev in zaslišanja večine aretirancev izhaja, da gre tu za direktno napeljevanje temnih elementov, ki ^so hodili od sela do sela. od občine do občine in razširjali lažnjive vesti icr poživljali narod na odpor. Ogromna večna seljakov izjaviia. :Zlo£rlasni proračun, ki era ie demokratski finančni minister Stojanovič brez parlamenta hotel ntihotaoitJ ter ž niim eosoodarsko uničiti predvsem slovensko ljudstvo je naletel med poslanci iutroslovanskeffa kluba na hud odpor. Jugoslovanski klub ie takoj ustno protestiral proti takemu »reševanju« državnih financ ter ie s svoiim energičnim nastopom dose- Belgrad, 5. septembra. srd. da se nroračun ne bo izvajal, marveč se vrne finančnemu odboru in nsrlamentfi.« Človek se prijemlje za glavo! Nepobitni dejstvi sta; 1. Dr. Korošec ie med prvimi ministri nodnisal »ukaz«, ki Iiooe uničiti predvsem slovensko ljudstvo. 2 finančni zakon ?e v veliavi od dne. ko ea le reeent nodnisal. Ostudne laži pa so: da se proračun ne bo izvajal, ker da le to dose-trel jugoslovanski klub ter da se ie zato vrnil finančnemu odboru v parlamentu. Proračuna seve ni nikdo odvzel ne finačnemu odboru in ne parlamentu, zato ga ni nihče vrnil — !p dr. Korošec kot volivnl član vlade pa ie s Stojanovičem vred — ne le hotel vtihotapiti — amoak res utiho. taoil ter tiveliavil!! Kar uganja klerikalno časooisie. le strahota — same laži in demagogija. Meščanskim strankam se silno mudi izvedba volitev. Pripravili so kakor nalašč teren s tem, da so najeli gotove elemente, ki so sejali razkol že poldrugo leto med delavstvom. Omenjali smo že. da so klerikalci z vidnim veseljem pomagali blatiti so-cijalno demokracijo, obrekovati prav po tistih načelih, kakor naši „ko-munisti“. Marsikdo se čudi, da nastopamo proti tem ..komunistom" in misli, da s tem hočemo škodovati proletarski stvari. To pa ni res. Mi spoštujemo ideal tomunizma, toda proti takim nepoštenim „komuni-stom“, ki pod varstvom radikalcev in klerikalcev rušijo delavske organizacije, proti takim pa moramo nastopiti, ker nam je usoda delavstva na srcu. Razkol so zasejali ti nepo-štenjaki zato, da se^bodo meščanske stranke okoristile. Kakšno plačilo so dobiii za to ali ga še dobe, bomo videli. Da je nastopanje ..komunistov'1 nepošteno, slišite sami na shodih in berete v njihovem časopisju. In kako hočete pričakovati od takih ljudi, če so v besedah nepošteni, če gre r.iili delo za tem. da uničijo naše s trudom ustanovljene organizacije, da bi bili to prijatelji delavstva? Ž lažmi delajo, z demagogijo, s frazami! Kaj so, dokazujejo najlepše dogodki v Zagrebu, kjer so z nasilstvom izpodrinili svoje sodrnge na brezobra-zen način iz njihovih uradov. Da pa to svojo trditev še bolj utrdimo, objavimo članek najbrže že jutri, s katerim bomo dokazali, da tudi v časopisju sleparijo in lažejo. kakor more ie človek, ki ni pošten. Delavstvo mora imeti pred očmi, da bo kaj štelo pri volitvah Ie takrat, če bo složno, če bo šlo v volilni boj za socijalistični program, ki sloni na poštenem delu socijalne demokracije. Vlada beži — pred kritiko. V seii nar. predstavništva dne 2. seotembra ie v imenu soc. dem. kluba zahteval s. dr. Korun, da Dride za petkovo seio na dnevni red razprava o vladini deklaraciji. Min. preds. dr. Vesnič ie odgovarjal zelo nervozno in nestrpna, češ. vlada želi razprave n dsklaraciii. ne beži od nle. ali sedal še ne, ker sedaj moramo dekr pa govoriti. Naiooorei nai se reši proračun. potem na nai nride deklaracija na dnevni red. Sodr. Vitomir Korač ie Vesniču odgovoril ta ko-! e: »Čudim se zelo. da vlada beži od debate o svon dekla ttjciii. Konstatiram. da ie v dobi krize vlada zagrešila več neustavnih defani. Nikjer na svetu v nobenem parlamentu ni še slučaia. da zahteva vlada nonrei zauoanie nredno ie izvršena debata o nični deklaraciji. Konstatiram in obžalujem obenem da vlada beži ored debato o lastni deklaraciji. To ie dokaz, da se začenja početek volitev, kj ne bodo svobodne. Na to je odgovarjal predsednik Vesnič odgovarjal, češ. da te- mu ni tako, da pa vlada želi. da začnemo delati, ker so žc dosti govorili. Sodrug Vilim Bukšeg je odgovarjal min. predsedniku: »Čudno ie. da ie g. min. predsednik proti vsaki diskusiji o deklaraciji, četudj ni še nikier bilo. da bi vlada oreie šla na drugo delo. dokler ni izvršena debata in dokler ne dobi za-upania. Čemu nam ie g. Vesnič potem prebral deklaracijo? Vsi parla-ni^nnmi uzusi v naprednih deželali imperativno zahtevajo debate oo deklaraciji in seve — glasovanja o za-uoaniu oo izvršeni debati. Abnormalno ie. da gre parlament nadelo oredno ni rešeno vorašante o zaupanju vlade«. Kliub vsemu temu — vlada noče debate o svoii deklaraciji. Že ve zakaj!! V Albaniji ni prav. rekruti se oritožuieio. uradniško vorašanie ie tu. draeinia ie tu. zvišani davki, no^š davki, velika bremena ... Da. da. ni čudno, če vlada Vesnič-Korošceva beži. Politične vesti. r+ Bahači. »Komunisti* pri nas so pravi bahači. V Slovenili, pravijo, Je 90 odstotKov delavcev komunistov. To je smešna trditev. V Belgradu so dobili 3600 glasov, (ln še t:> so biti večinoma soc. dem. glasovi), ko mesto Belgrad šteje vendar okolo 100.000 prebivalcev. Pripovedujejo dalje, da se vse dežele in države priključujejo tretji Intcrna-cljonali, kar tudi ni res, ker se priključujejo tretji intcmacijonall le prav majhne manj-žine, zlasti zato, ker tretje internacijonate ne poznajo. + Socijalna demokracija v Srbiji. Pred vojno Je bila v Srbiji socijalno demokratična stranka razmeroma močna. Po vseh Industrijskih mestih so živele krepke socijalno demokratične organizacije in tudi v parlamentu je bila zastopana po dveh poslancih. Med vojno je bilo seveda vse to popolnoma uničeno, najboljši sodrugi so padli na bojišču in stranka se Je nekako razšla. Po vojn, so izrabili vso nezadovoljnost bednega delavnega ljudstva za svojo agitacijo komunisti in zdelo se Je, da socijalna demokracija ne oživi več. Treznim elementom pa Komunistična demagogija že dolgo preseda, za to se vedno bolj pojavlja misel, da naj sc zopet oživi in organizira socijalno demokratično stranko, ki naj stopi na čelo trezni, pozitivni delavski politiki. V Belgradu se Je vršil v to svrho pred nckai dnevi lepo uspeli shod, na katerem Je govoril s. Korač. Vse kaže, da se bodo tudi srbski delavci kmalu naveličali komunističnih profesorjev In študentov in stopili na pozitivno pot, ki Jo jim kaže socijalna demokracija. + O razvoju bosanske socijalne demokracije piše novo glasilo hrvaških centru-mašev »Slobodna Riječ« sledeče: V Bosni, kjer zvonijo revolucionarni zvonovi in kjer se trese Ivanplanina pred revolucijo Vase Srzentiča in Zivote Milojkoviča (katera delata plane v sarajevskih kavarnah »Evropa« in »Imperial«) nalahno,'toda oprezno napreduje Jovo Smitran s svojim »Zvonomin Jim izpodkopava ter jemlje en0 P°družulco za drugo. Dovolj je, ako potujemo po glavni bosanski progi, pa že vidimo agilnost revolucionarnega »Glasa Svobod^, ki ga na ceH poti sploh ne vidimo In mrtvi o » vono«, veljnišjva VVranglove armade, ie dospel glasom neke brzojavke Iz Varšave v to mesto. Dnevne vesti. Proračun in klerikalna demagogija. Odkar so doživeli bratci naših klerikalcev, Protičevi staroradikalci, pri občinskih volitvah v Srbiji nepričakovano hud poraz, je SLS vsa iz sebe. To se kaže najbolj pri go-ros.tasnem proračunu, ki ga je uveljavila klcrikalno-libcralna vlada naredbenim, to Je protizakonitim potom. Korošec ga Je podpisal pravtako, kakor Kukovec ali Stojanovič, vkljub temu sc pa ljubljanski »Slovenec« že nekaj dni dere na vse grlo in kriči »primite tatu«. Tudi mi podpišemo vsako »Slovenčevo s besedo, a to kričanje bomo smatrali odkrito šele tedaj, kadar bo dični načelnik slov. klerikalne stranke dr. Korošec v znaš protesta demisijoniral in bo demisijoniral tudi dr. Brejc. Do tedaj je pa vse pisarjenje klerikalnih listov od »Slovenca« do obskurd-nega »Večernega lista« gola demagogija ln sleparstvo, ki le kaže, da smo Imeli popolnoma prav, ko smo očitali klerikalcem dvojno politiko, eno za Belgrad, drugo za ljudstvo doma. Eksistenčni minimum. Na poudeiikovl seji finančnega odseka se Je razpravljalo 0 osebni dohodnini. Finančni minister je pred-lagal eksistenčni minimum v višini 3200 K. Po dolgem razpravljanju se je v torkovi seli določil eksistenčni minimum na 7200 K Do-sedaj je znašal 1600 K. Velika manifestacija v Celju. V nedeljo so priredili celjski sodrugi veliko veselico v gozdni restavraciji (VValdhaus). Veselice se je udeležilo prav mnogo sodrugov iz različnih krajev, tako iz Velenj, Žalca, Liboj, Stor, Laškega itd. Gostje in celjski sodrugi so se zbrali v mestu ter odkorakali v izprevodu na prostor veselice. Obhoda se je udeležilo okolo 3000 zavednih delavcev in njih svol-cev. V popolni slogi se je pokazalo pri tej manifestaciji, da ima socijalno-demokratičn! proletariat ogromno večino prebivalstva na svoji strani. Kaznovani poslanci. V soboto 4. f. m. je podpredsednik narodnega predstavništva kaznoval po 150 čl. poslovnika poslance, ki se niso udeležili seje, In sicer 98 poslancev po 560 dinarjev, 33 poslancev po 480 dinar- jev, enega poslanca s 160 dinarji in 23 po> slancev po 80 dinarjev. Skupna svota denarnih kazni znese torej 72.560 dinarjev ali 281.240 K. Kdor je dober matematik, naj Izračuna, s kakšno svoto je kaznovan narod, ki plačuje te takozvane predstavnike. Na drž. realnih gimnazijah v Ljubljani, to je na slovenski (Poljane) in na nemški (Sv. Jakob) se bodo učenci vpisovali v II. do VIII. razreda dne 18. septembra t. 1. dopoldne in popoldne. — Ponavljalni in dodatni Izpiti bodo 16. in 17. septembra. — Otvoritvena maša bo 20. septembra ob 8. vse razrede skupno v stolni cerkvi sv. ^ ^ laja, oziroma v Križankah, rgd",r| _ y prv| prične dne 21. septembra^. K;mnazjjj u5en_ razred se na *’°jee^a]o več, na nemški pa bo vpisovanje in sicer dne 15. septembra dopoldne. — Natančnejši podatki so nabiti na črni deski ravnateljstva. Na deški in dekliški meščanski šoli V Tržiču se bo vršilo jesensko vpisovanje v prvi in drugi razred v četrtek, dne 16. sept od 8.—12. ure. Redni pouk se prične v petek dne 17. sept. ob 9. uri dop. s službo božjo. Ravnateljstvo ima še par stanovanj za deklice, kot tudi za dečke na razpolago. Rav-nateljstvo. ZAUPNIŠKI ZBOR vabimo na izredni sestanek, ki se vrši danes v četrtek ob 20. uri v mali gvoranl »Mestnega doma«. Udeležite se ga gotovo! — Centralno tajništvo JSDS. NA.INOVFJŠE BROŠURE: Abditus: Naša gospodarska in socl-lalua vprašania. Cena 4 K. Eno leto v Narodnem predstavništvu v Belgradu. Cena 6 K. Majski sols (za leto 1920). Cena 3 K. Marks * Engels: Komunistični manifest. Cena 2 K. ČItaite. ra2širiaite te zanimive kniižiee. Naročaio se v upravi »Napreia«. Ljubljana. Frančiškanska ulica 6 \ S Stav. 207. NAPREJ. Stran 3. ©n@wna Gradba poslopja za tehniško fakulteto. Gradbeni komitet za ustanovitev tehniške fakultete, ki je prevzel nalogo nastaniti letošnji letnik te fakultete ter oddelek za arhitekturo, je dovršil potrebne priprave tako daleč, da se je gradba novega poslopja pričela dne 6. septembra t. 1. Poslopje se gradi na vogalu Aškerčeve in Iv. Murnikove ulice poleg državne obrtne šole na zemljišču, ki ga je Univerzitetna uprava vzela v zakup od nemškega vitežkega reda. Gradbeni načrt se jc izdelal ob sodelovanju odličnega našega rojaka g. arh. Plečnika, profesorja praške akademije umetnosti, ter g. ^r' »n*. Krala, profesorja Univerze v Ljubljani, izvršitev gradbe pa se je poverila Kranjski stavbni družbi. Vendar se nc more letos izvršiti ves načrt za nameravani prvi paviljon, ker nedostaja sredstev fn materi-iala. Zato preostane za prihodnje leto 5e en tfakt poslopja in sc zgradi do takrat le večja Polovica načrta. Žensko učiteljišče v Mariboru. Minister za prosveto je odredil rcaktiviranje državnega ženskega učiteljišča v Mariboru. Poverjeništvo za uk in bogočastje je ministrstvo pozvalo, da takoj stavi predloge, da se more učiteljišče že pričetkom tega šolskega leta otvoriti. Za ravnatelja realne gimnazije z nemškim učnim jezikom v Ljubljani je imenovan profesor dr. Valentin Korun. Dr. Korošec nevarno zbolel. Iz Maribora Sc Poroča, da je dr. Korošec, ki se je tam zdravil, zbolel za trebušnim legarjem. Po nasvetu zdravnikov so ga takoj prepeljali v bolnico. Njegovo zdravje jeizven nevarnost1' Temperatura pada 2c par dni. Inženirjem in arhitektom. Načelstvo mesta Zagreba potrebuje za izvršitev nujnih tehničnih del več inženirjev in arhitektov. Gospodje inženerji in arhitekti, ki reflektl-rajo na konvencionalno nameščenje, se po-zivijejo, da takoj vpošljejo ponudbe s pogoji, Pod katerimi bi bili pripravljeni prevzeti mesto. Delna tiskarska stavka v Zagrebu. V tiskarni hrvatskega tiskovnega zavoda Jo stopilo v stavko vse tehnično osobje, ki zahteva, da se odpusii tehnični ravnatelj zavoda, ker šikanira delavstvo. Vsled stavke niso izšli listi »Obzor«, »Hrvat« in »Domovina«, ki se tiskajo v tej tiskarni. Belgrad brez krulia. V Belgradu vlada veliko pomanjkanje kruha, ker so mnogi peki zaprli svoje delavnice. Vzrok je ta, da so trgovci v strahu, da ne bi komunisti prevzeli mestne uprave, opustili nabavo moke. ker, se boje rckvizicii. Kongres zdravnikov. Dne 6. t. m. dopoldne je bilo v veliki saborski dvorani zasedanje druge skupščine jugoslovanski'! travnikov, katerega se je udeležilo do 400 zdravnikov iz vseh krajev Jugoslavije. Razpravljali so o stanovskih in splošnih medicinskih vprašanjih. Kongres jc otvoril pred- Pa s¥©fy. — Zveza kovinarjev na Češkoslovaškem ie izdala poročilo za leto 1919. Ustanovljena L 1892 je imela 31. dec. 1918 leta 48.130 članov, 31. dec. 1919 pa 123.602 člana in 30. junija 1920 — 150.000 članov. Doliodki so znašali 1. 1918 — 1,050.172.66 čk„ izdatki — 636.742.77 čk., v 1. 1919 pa doh. 4,258.525.51 čk, izdatki 2,129.602.85 čk. Gotovina je znašala leta 1918 693.060.75 čk. 1. 1919 pa — 2,821.983.41 čk.; nasprotno imetje v letu 1918 1,076.063.23 čk., v 1. 1919 pa 3,159.693.72 čk. — Organizacija je razredna hi bojna. Nešteto mezdnih bojev je že bojevala in izbojevala. Zadnji njen uspeh je zagotovitev dopustov za delavstvo, ti so določeni s kolektivno pogodbo na 4, 6 do 10 tednov. - Vojni bogataši. Sofijski »Mire je poročal, da so bolgarske policiiskc oblasti po odredbi ministra notranjih del stavile pod nadzorstvo vse one, ki so obtoženi špeku-lantstva, krivde na vojni in bogataši, ki so si na nepošten način napravili bogatstvo. Ti koraki so napravljeni po celi Bolgariji. Dne 12. m. m. je bila izdana naredba, po kateri ie bilo aretiranih več uglednih trgovcev ln par bivših narodnih poslancev. Vse Armence, ki so kot ruski ujetniki v Čehoslovaški, odpošlje država na svoje stroške dne 5. t. m. s posebnim vlakom v domovino. Kdor zamudi, bo moral iti sam. — Mladim študentom ni treba oženiti se! Hišni posestnik na Dunaju je odpovedal svoji stranki stanovanjc, češ, da ga potrebuje za svojo 18 letno hčer, ki se v kratkem poroči z dijakom medicincem. Sodišče pa, h kateremu se je biia stranka zatekla, je dobremu možaku odgovorilo, da odpoved ne velja, ker tako mlademu dekletu in študentu z nedokončanimi študijami Je Ie v prid, če sc ne poročita, posebno pa, čc nimata stanovanja in bi ga morala drugemu vzeti. Višje deželno sodišče je to sodbo potrdilo. — 571 Svobod. Dunajski trgovec Karel Svoboda je tožil neko ženo radi žaljenja Časti, ker ga je imenovana v telefoničnem razgovoru z drugo osebo nazvala »bol-harja«. Kakor znano, se javna žaljenja po Postavi kaznujejo, zato pa Je trgovec označi* omenjeno razžaljenje kot javno, ker je mogoče, da poslušajo telefonski razgovor tudi taki, ki Jim ni namenjen In Je eato za- kronika. sednlk dr. Jovanovič. Kongresa se je udeležil poleg vladnih poverjenikov, mestnega načelnika, dekana medicinske fakultete in zastopnikov raznih kulturnih in strokovnih udruženj tudi ban dr. L.aginja. Po predsednikovem pozdravnem nagovoru so govorili predsedniki zdravniških društev iz Zagreba, Ljubljane in Beograda. Dekan medicinske fakultete je pozval navzočne, naj pregledajo uredbe medicinske fakultete. Nato so udeleženci odobrili poslovni red kongresa ln pričelo se je razpravljanje o stanovskih ln strokovnih vprašanjih. Za predsednika je bil izvoljen hrvatski zdravnik dr. Jovanovič Batut. Upravni odbor je vložil protest prot; § 15 volilnega zakona, s katerim se zdravnikom odreka pasivna volilna pravica. Kongres poljedelskih zadrug. V Palankl bo 19. t. m. kongres poljedelskih zadrug Iz Srbije. Trgovska akademija v Mitroviči. »Službeni list« javlja naredbo poverjeništva za prosveto, s katero sc ustanavlja trgovska akademija v Mitroviči. Za ameriškega stalnega konzula v Zagrebu jc imenovan Alfred B. Thcmpsen. Kraljeva deželna vlada mu je že izdala exe-quattir. Kipar Dolinar odpotoval v Ameriko. V soboto je zapustil Ljubljano obče priznan! in priljubljeni kipar, umetnik Lojze Dolinar. Odpotoval je preko Trsta v Ameriko, da izpopolni svoje svetovno obzorje. V Zedinjenih državah namerava ostati več let. Ponarejeni 100 dinarski bankovci. Opozarjamo občinstvo, da krožijo po Sloveniji razen ponarejenih 20 dinarskih bankovcev tudi 100 dinarski bankovci. Poživljamo vsled tega finančno delegacijo, da poda javnosti znake falsifikatov. Utopljenec v Ljubljanici. Posestnik Jakob Scškar iz Podpeči je že 6. t. m. opozori! ljubljansko policijo, da plava po Ljubljanici neki možki utopljenec, katerega Je on dne 5 t. m. opazi! na sredi vode pri vasi Lipa. Scškar jc vozil z Vrhnike po čolnu opeko. Pri omenjeni vasi v bližini Storža pa Je zapazil utopljenca. Iz vode ga ni optegnil. Gotovo je utopljenčcvo truplo plavalo daljo proti Ljubljani. Eventualni podatki naj se Javijo ljubljanski policiji. Sprememba Imena. Deželna vlada Je dovolila bratoma gg. Vladimirju in Stan-kotu Bergantu v Ljubljani, Kolizciska ulica, da se pišeta »Kmet«, kakor njiju očim. Cene obuval v Sarajevu. Policijsko ravnateljstvo Sarajeva je določilo naslednje maksimalne cene. Za izdelana obuvala: Par moških obuval iz, boksa K 750, iz ševroja K 800, par ženskih iz boksa 20 cm visokih 750 K, iz ševroja 800 K; moških polčevljev iz boksa ali ševroja K 700, ženski K 650. Čevlji iz teletine veljajo K 500—551. Cene so tako visoke, da Jih noben delavec, ki ima številno družino, ne zmore. Iilcval, da obtoženko primerno kaznujejo. Toda nje zagovornik je sodniji dokazal, da biva na Dunaju 571 ljudi, ki nosijo priimek Svoboda in da je tedaj izključeno, da bi kak nepozvan telefonski poslušalec vedel, kateri med tolikimi je pravi — nakar je sodnija klijentinjo zvitega advokata oprostila, češ, da žalitev iz njegovega razloga res ni javna a ona »druga-oseba« kot ena sama še ne tvori cele javnosti. — Ta do-godbica izgleda amerikanska, pa je pristno dunajska! Budimpešiaasbo divizijsko sodišče je dovršilo dokazno postopanje v Tiszovcm procesu. Sledili bodo le še zagovori, potem bo razglašena obsodba. Pravosodni minister Temcsanyi je dejal sotrudniku lista »Az Est« da bo divizijsko sodišče sodilo le obtoženega nadporočnika Hiittnerja. Glede drugih obtožencev se bo odločitev odgodila, dokler so ne razjasni vprašanje, ali spadajo obtožen :i pred vojaško ali civilno sodišče. O tem sc bo odločilo v kratkem. — Žena — šolski svetnik. V provinciji Brandenburgu (Prusija) je bila imenovana gospa dr. Hildegarda VVegscheider-Ziegler-jeva, za višjega šolskega svetnika za celo provinco. Potres na Francoskctn. NIzza, 7. Danes ob šestih 30 minut so ob vsej francoski rivieri občutili potres, sunek. Potres je moral biti v bližini. Ob ligurski obali so potres čutili močneje. Ponesrečeno italijansko letalo. Iz Italije prihajajoče letalo z italijanskim pilotom in finskim častnikom je 6. t. m. na potu proti Finskemu blitu brega Curiškcga jezera padlo v vodo. Letalca sta bila menda primorani spustiti se k tlom in sta se ob tem ponesrečila. Oba sta mrtva. Truplo italijanskega letalca so že našli. — Lokomotiva na olje. Na progi Auston-Birmingham na Angleškem so uvedli br-zovlak, katerega kurijo s kurilnim oljem. Poskus se je imenitno obnesel, zato uvedejo novo metodo povsod na drugih progah. Stroj porabi na miljo 70 funtov novega kuriva, ki bo obvaroval železniški promet vsakih slučajnosti, kot so n. pr. — stavke premogovnih rudarjev. Tako namreč pišejo kapitalistični listi, ki se take stavke že danes boje! — Kulturno delo v sovjetski Rusiji. Ko-misarljat za laven poduk Je sklenil, da zasl-gura republiki Aserbeidžan na vzgojnem polju potrebno pomoč in organizira v, tej deželi višji poduk. —- Zvezdoslovcc KovraJ-skj je v noči od 23. na 24. avgusta odkril v Petrogradu novo zvezdo II. vrste. Dne 30. avgusta se je sešel peti vseruski kongres bakterijologov in epidemijologov. Udeležilo se ga Je 300 delegatov iz cele Rusije. Ljudski komisar Siemach, ki je bil izvoljen za častnega predsednika kongresa, je označil kot nalogo kongresa, da se najdejo čim vplivnejša sredstva za pobijanje bolezni in za varstvo ljudskega zdravja. — Proletkult. Na drugem kongresu komunistične Internacijonale so ustanovili mednaroden urad za negovanje proletarske kulture (Proletkult). Zastopane so dežele: Anglija, Francija, Nemčija, Avstrija, Italija, Belgija, Švica, Unija, Ruska In Norveška. Izvrševalni odbor sestoji iz 7 članov: predsednik je Lunačarskij, Mac Lean (Angleška) Lafovre (Francija), Herzog (Nemčija), Bom-bacci (Italija), Humbert Droz (Švica). Naloge urada so razširjati znanje načel proletarske kulture. Sprejet Je bil tekst oklica na svetovni proletarijat. — Naši vinogradi. »Beogradski Dnevnik« poroča: Po najnovejših statističnih podatkih znaša površina vinogradov v Jugoslaviji okoli 250.000 hektarjev. Od tega števila odpade na Dalmacijo 80.000, Srbijo 56.000, Vojvodino 45.000, Hrvatsko in Slavonijo 40.000, Slovenijo 31.000 in Bosno in Hercegovino 6000 hektarjev. V vseh teh pokrajinah sc pridela letno okoli pet milijonov hektolitrov vina, od česar odpade polovica na domačo potrebo, polovica pa na izvoz. —• Uvoz soli v Srbijo in črno goro !c prepovedan. Prepoved se le izdala zaradi tega, ker sc v skladišču monopolske uprave nahajajo velike količine soli, ki bodo zadostovalo deset mesecev. — Nakup poljedelskih strojev. Komisija, ki jo je poslalo poljedelsko ministrstvo v Avstrjo, da dobavi poljedelske stroje, se je vrnila v Beograd. Med drugim je kupha tudi 600 plugov in raznega poljedelskega orodja, ki se bo po polovični ceni razdelilo med kmete, — Novo ležišče premoga so našli v vasi Crljenine okraj kolubarski v Srbiji. Premog le boljše kvalitete. Izkopavati prično takoj ker Je premoga velike množine. — Madžarski denar. V madžarskem finančnem ministrstvu sklepajo o izmenjavi bankovcev avstro.ogrske banke z novimi bankovci, ki jih je madžarska vlada dala natiskati v Švici. Izmenjava se bo izvršila at pari. Izvršila bi sc,bila že prej, da ni bilo bojkota delavskih strokovnih organi-zacii, vsled katerega je bil onemogočen dovoz novih bankovccv iz Švice v Budimpešto. Otvoritev paketnega prometa mod kraljevino SHS in republiko Avstrijo. Počen5i s 1. septembrom t. 1. sc otvori zaenkrat samo z Avstrijo poštno-paketna služba. Dokler bo trajala zabrana za izvoz, bodo mogli izvozniki (stranke) pakete z domačim blagom in iz svobodnega prometa našega kraljestva- po pošti pošiljati v inozemstvo zasedaj samo v Avstrijo in sicer v zmislu opombe k členu 21. novega carinskopoštnega privilnika šele potem, ko bodo prej sami izvršili izvozno odpravo (ekspedicijo), pri katerikoli carinarnici kraljestva. Sarinamicc izroče izvozniku (stranki), ko so izvršile tako odpravo po veljavnih predpisih (na podlagi izkaznice izvoznega odobrenja in dovoljenja od centrale v trgov, z Inozemstvom) zacarinjeno pošiljko z dvojnikom (duplikatom) izvozne napovedi, da jc predal sam pošti v odpravo v inozemstvo. Zacarinjene pošiljke carinarnica s svincem zapečati, da se ne izmakne vsebina, na dvojnik napovedi pa zapiše pripombo: »Sloboduo za izvoz« ia le če dobi pošta od izvoznika take listine o prostem Izvozu In če je paket od carinar-niče s svincem zapečaten, ga sme sprejeti v odpravo v inozemstvo. Ko se je poštni urad prepričal, da se nanaša predložena napoved s pripombo carinarnice »Siobodno za izvoz« na predane pakete, jo vrne pošiljatelju v shranitev, ker mora on, ako pride pošiljka iz inozemstva nazaj, na podlagi napovedi zahtevati od carinarnice povračilo plačanih carinskih pristojbin. Označba vrednosti na paketih v prometu z Avstrijo ie dovoljena samo do 500 (petsto) švicarskih Irankov, po razmerju švicarskega franka proti dinarju 1 : 4, 500 švicarskih frankov je 2000 dinarjev ali 8000 kron. V prometu z Avstrijo so dovoljeni paketi do 20 kg (colis de messagerie). Povzetje ni dovoljeno, dokler se ne prične mednarodni nakaznlški promet. Tudi se za zdaj ne sprejmejo paketi, ki se odpravljajo s carinskim frankovnlm listom. Naslov mora biti pisan v latinici in Je predpisana za vsak paket ena poStna sprem-nlca (za inozemstvo), ter po dve carinski napovedi. Otvoritev paketnega prometa z ostalim inozemstvom se bode pravočasno objavila. — Razvoj italijanskega rudarstva. L. 1914. ie bilo v Italiji 1062 ru-dokooov. ki so producirali rude za 95 in Dol miliiona lir. Dobilo se ie 781.35S ton nremosra. 2,371.750 ton žvcnla in 706.246 ton železne rude. Do 1. 1918 se ie število delavstva pomnožilo na 60.000. Produkcija se ie namnožila pri nremosru do 7,171.397 ton. Vrednost pnoduciranesra premo- ga iejznašala 121 milijonov in 601 tisoč 706 lir. Dobivanje petroleja ie naraslo od 6572 ton v 1. 1914 na 7 tisoč 35 ton v 1. 1916, In dočim se 1. 1913. ni pridobival mangan, se ie do I. 1918 pridobivala polasroma že toliko. da ie teera leta produkcija tnan-eana znašala 52.000 ton *— Zaloge živil v Rusiji. Iz Moskve se poroča: Dovoz živil iz Sibirije se z vsakim mesecem dviga. V maju se ie izvozilo iz Sibirije 800.000 pudov žila, v juliju 1,300.000 pudov in v prvih desetih dnevih julija pa 4.000.000 pudov. Polovica te množine se je izvozila iz gubernije Omsk. Ozemlje Čeljabinsk pošlje skoro polovico množine Omskega. V poletnih mesecih je bila Sibirija glavna žitnica evropske Rusije. “ Kitajski premog vozijo v Evropo. Dovoz njega na skandinavski polotok je znašal lansko leto 13 milijonov ton, letos ga naroča tudi Francija. Tona premoga stane 50 sh (šilingov), dovoz pa od 150 do 180 sh. OrsanizscUski vestnik. strani©. Rediteljski zbor Ljubljana. Sestanek se bo vršil v petek 10. t. m. ob 20. uri v mali dvorani ..Mestnega doma. Pridite točno! ^©sfRik SvoSsatie« Oborova seja no"oinetnej»a odseka „Svobcde“ se bo vršila danes v četrtek cb 17. uri v društvenih lokalih. Točna in polnoštevilna udeležba vsled za klub zelo važnih zadev dolžnost. Pridite torej vsi! Dr6JŠftf@fte wegth čevljarska zadruga za Ljubljano in okolico naznanja, da se bo vršil v nedeljo, dne 12. t. m. točno ob 9. uri dopoldne v restavraciji Narodnega doma letni občni zbor za leto 1919 z važnim dnevnim redom in sc prosi gg. člane, da se tega zborovanja obilno udeleže. — Odbor. k »Slov. dijaška zadruga v Pragi« sporoča: Na anketi deželne vlade in podpornih fondov so odločili, da se onim dijakom, katerim je študij v domovini omogočen, ziasti pa začetnikom, nc bodo delile podpore za inozemstvo. Vsled tega tudi »Sl. dij. zadruga v Pragi« nc bo mogla navedenih podpirati. Vrhniške novice. Cenjeni s. urednik! Dovolite, da Vam tudi Iz našega kapitalističnega vllajeta nekaj poročamo. V našem »kontrabantarskem* okraju ni vse tako rožnato, kakor si Vi Ljubljančani mislite. Najnovejše, kar Vam moram poročati, jc to, da smo se sedaj lotili tihotapstvi z rižem, to pa iz treh vzrokov: Prvič, ker imamo grižo in g. dr. Šerbec nam priporoča, da je riž dobro sredstvo za to bolezen. Za-raditega tihotapimo iz »Logatike«, to le prejšnji naš Logatec 1, drugič tobaka ne kon-trabantimo več, ker ste ga nam v Belgradu tako podražili, da je šc nekaj odstotkov dražji, kakor žefran; zaraditega s tobakom pri nas sedaj tihotapci štrajkamo. Samo časih še nesemo kak »pakelček« čez mejo, to pa le za svoje prijatelje Logačane; tretjič se nam ta »antvrhs, tihotapstvo, še vseeno zdi bolj siguren, kakor čc bi š!i k »Impesu« v tovarno delat, ker tam se tudi vsak teden kdo, če ne že ubije, pa vsaj tako pohabi, da ostane »krlpeU svoje življenje. Ravno včeraj Jc padel zopet delavec z odra In obležat napol mrtev. Ne smete misliti, da Je bil — prvi! — Potem pa tisti zaslužek pri »lm pexu« je tak, da jc za življenje premajhen, za smrt pa prevelik in kar nas najbolj bol! je to, da je tovarna za konzerve (»Impexc) nastavila sanie nemške priganjače. No, pa če je že Nemec, naj bo, vsaj so med Nemci tudi pošteni ljudje! Ali to so druge vrste Nemci: tiste vrste, ki jih je avstrijska republika zapodila, ker jih dobro pozna, kakšn! so bili, ko so Šc nosili obleko nadporočnika. Kar pa Vam Ljubljančanom zamerimo, je to, da, če se pri nas kaj izrednega zgodi, kar zamolčite. Na primer: oni teden se je naš vrhniški brzovlak pripeljal iz Ljubljane in je zavozil na napačni tir ter razbil lokomotivo, ki jih imamo v Jugoslaviji tako malo; tudi dva voza z ljudmi sta skočila s tira. Edino strojevodji gre zahvala za pazljivost, da se ni pripetila večja nesreča. Sploh smo pa radovedni, kakšne »InstruK-cjone« imate sedaj pri železnici? Pri nas na vrhniškem kolodvoru delajo službo tako-le: Postajcnačclnik Alfred Peten: je uradnik in opravlja službo v Ljubljant, njegova žena pa nadomešča postajenačelnlka na Vrhniki; seveda je zato tudi plačana. Vi pa ste že večkrat v Vašem »Napreju« pisali in protestirali, da je minister Korošec 2600 železničarjev vrgel na cesto; tedaj bi se kdo našel med njimi, ki železniško službo pozna, da bi ga k nam poslali, potem bi potniki vsaj brez skrbi v voz stopili ln pa, da ne bi bil pristranski kakor g. Petek ali njegova žena, ki vidita človeka le v vrhniških magnatih. Tudi o vrhniški dobrosrčnosti bi Vam nekaj povedal. Pri nas na Drenovem grlCu sta pogorela dva bajtarja; zgorelo jima Je vse, denar, obleka in drugo imetje. Umevna je, da sta se obrnila na dobra srca, ki pa niso pod vsako streho doma. Znani rodoljub, lekarnar in bogatin, jima je dal celi dve kroni, češ, tu, dosti imata. Komentarja k teinu ni treba! Samo to bi pripomnil, da so se zdravila za 2000 % podražila in to v kratkem času. Konečno bi še vprašali, če pri Vas v Ljubljani na deželni vladi res posluje stanovanjski oddelek in če ta oddelek tudi za berače velja? »Impes«, oziroma ravnatelj, je namreč vrgel iz stanovanja ubogo vdovo, ter oddal stanovanje Nemcu, ki ga je iz Avstrije importiral »koulrabanl«, kajti če bi ga avstrijski socijalisti zalotili, bi ga drago zacarinili. Toliko za danes, prihodnjič pa še kaj! »Kontrabantar«. SDorfc. Nogometna tekma »Innsbruekcr S. V. i Ilirija v torek se je končala z 0 : 4 (0 : 3) za Ilirijo. Ilirija izpopolnjena s trenerjem Cehom kot centerhalfoni je igrala prav lepo i v kombinaciji i v ostali igri, dočim so bili Inomoščani brez kombinacije; skoro celo Igro so se branili. Sicer je bila igra le malo napeta. Precej so igrali z roko in to jc sodnik g. Černovic upravičeno grajal. Lahko bi skoro govorili tudi o surovosti igre. Goale napravil desna zveza Oman vse štiri. Koti 4 : 3 za Ilirijo. Publike dovolj. Jus. Sredina tekma Innsbrueker S. V. : Ilirija 5 : 1 (3 : 0). Inomoščani so igrali zlasti v drugi polovici veliko bolje ko v torek. Sicer pa je bila igra v vseh točkah sličn* s torkovo; le surovost je bila skoro večja. Koli 2 : 6 Iliriji v korist. Sodnik g. Černo-vic danes zelo čuden. Četrti goal Iuomoščt-nov bi ne smel veljati. Publike veliko. Jus. Pri poletnih nogometnih tekmah dalmatinskih nogometnih klubov jc dosegel prvo mesto S. K. Hajduk; ostali klubi se pa vrste Jug. Uskok, Dorac, Split. V AMERIKI ZAPLENJENA PREMOŽENJA. Alien property custodian, ki upravlja v, Združenih državah zaplenjeno premoženje pripadnikov neprijateljskih držav, bo pod gotovimi pogoji vračal zaplenjena imetja. Na zakonski podlagi § 252., sprejetega po 66. kongresu z dne 5. Junija 1920, Imajo pravico na povračilo Imetja ali denarja, ka-torega Jim jc zaplenil Alien Property C«-stodian, nastopne osebe: Pripadniki bivših neprijateljskih držav1, ki so sedal državljani nevtralnih odnosno zavezniških dežel, kakor Češkoslovaške, Jugoslavije, Poljske, Romunske, Francije, Belgije in Danske, ali svobodnih mest, kakor, Udansko. Nemški in avstroogrskl podaniki, ki so bili Internirani ln sodaj bivajo v Zedinjenih državah. Žene, k! so bile državljanke Zedinjenih držav ali zavezniških oziroma nevtralnih dežel, a ki so se poročile s podaniki Nemčije ali Avstraogrske pred 6. aprilom 1917. Diplomatski ali konzularni uradniki (In njihove obiteljl) neprijateljskih držav. Pripadniki sovražnih držav, ki so se pri neprljateljih zadolžili pred 6. oktobrom, morejo biti s privoljenjem neprijatelja Izplačani po Alien Propcrty Custodian. Jugoslovenski odsek Ameriškega Rdečega križa objavi v kratkem navodila, kako je postopati pri takih terjatvah. ZA PREHRANO SLOVENIJE. S sklepom zaeas. fin. odbora ministrov od 10. avgusta t. 1. št. 14.401/IV. št. 8448, objavljenim v 76 št. »Službcuili No vin«, se prepoveduje Izvoz pšenice. Na svoji seji dni 2 t. m. je začasni finančni odbor ministrov na predlog finančnega ministra sklenil, d.i se izjemoma dovoli izvoz 15.000 vagonov pšenice in da sme to količino pšenice vsakdo svobodno kupovati in izvažati v inozemstvo, ki zavaruje valuto in plača Izvozno carino. Ob izvozu bo moral vsak tzvoznIK predložiti carinarnicam razen dokaza o zavarovanju valute tudi uverjenje ministrstva za prehrano in obnovo zemlje, da je minl-stvrstvu in natura oddal davščino, predpisano po členu 189 predloga o fin. zakonu za 1920/21, ki se glasi: Minister za prehrano in obnovo zemlle se pooblašča, da smo od izvoznikov ljudskega in živinskega živeža In drugih poljskih pridelkov brezplačno zadržati 5 do 10 % izvoznega blaga za obnovo in prehrano v prvi vrsti pasivnim krajem. Razen teh tiverjenj in zavarovanja valute ter navedene davščine sc nc zahtevajo nobena druga izvozna dovoljenja pri izvozu tega kontingenta pšenice, To se daje na znanje vsem interesentom s pripombo, da se je zaprosilo proirmtao ministrstvo, naj naroči vsem prometnim ustanovam, da se p£cnica, namenjena za izvoz, ne srne sprejeti v izvažanje brez uverjenja in zavarovanja valute ter davščine in nature.. Od direkcije carin dne 5. septembra 1920, št. 56.567. POPIS IN ŽIGOSANJE ŽIVINE IN VOZIL. Oddelek za narodno hrambo deželne vlade za Slovenilo objavlja: Olede popisa in žieosania živine, ki sra ie odredila voiaška oblast na pod-laci § 72 zakona o ustroju voiske, oriha:a deželni vladi nebroi^ ored-stavk in Dritožb. ki do veliki večini temelnio sm.no na napačnem umeva-nin in tolmačenu! teea nonisa. — Že z razglasom deželne vlade, oddelek za narodno brambo. z dne 6. jnniia 1920. št. 927. Uradni list št. 75. ic biio Doiasnieno. da ie ta pouis potreben samo v svrlio voiašLe raz-vMnostl. da voiaška oblastva dobe nreoled o živini in vozilih. ki bi se v siučaui mob!lizaciie niocla uporabiti •j volaske namene, da pa se pri tem »opisu nikomur ne odvzame ničesar Ta popis ie isto. kakor nekdania vsakoletna voiaška klasifikacjia koni — Da se bo delo komisiie vršilo hitro in točno in da zlasti liudem ne bo treba predolsro čakati, imaio predsedniki popisovalnih komisij na! o e da sporazumno z okrainimi elavarii dosrovore in določno v naprej primeren potovalni načrt, pri katerem se bodo vDOštevali omenie-ni momenti. Brez dvoma bodo torei oblastva preskrbela, da se ta popis, ki se vrši letos prvič. Mudstvu v vsakem oziru olaiša in upoštevaio pri tem vse nenriflke. katerim bi utegnil biti izpostavlien eden ali druai. T@ * Resnična radodarnost. Pri New Yor- ku ie Jetnišnica, Sins-Sing se ;1 pravi, In revež je tisti, ki pride vanjo. V jetnišnicl je takozvana smrtna hiša in tisti, ki so v nji, ponavadi ne tlačijo dolgo trdega tlaka. Obsojeni so na smrt na električnem stolcu. Pri teh obsojcncih Je pa vkoreninjena čudna navada. Vsakemu Je dovoljeno vsaK dan Izprehajaii se deset ali petnajst minut po dvorišču. V smrtno hišo pride povelje: Ta in ta bo moral tega in tega dne umreti. V dokaz prijateljstva in solidarnosti ostanejo vsi ostali ves dan v svojih celicah in podarijo nesrečnežu vsak po petnajst minut svojega prostega časa. Če jih je deset zaprtih, je obsojenec, ki ima najprej umreti, lahko vsak dan stopetdeset minut na prostem zraku. To je velika žrtev ostalih. Dajo mu vse, kar imajo. Malo solnčnega sijaja in malo sinjega neba, to sta dve stvari, ki sta še ostali tem nesrečnežem. Tudi v tem prostem svetu imajo ljudje sijaj. Nekateri več in nekateri manj. Imajo sijaj udobnosti, sijaj ljubezni, sijaj zadovoljstva. Veliko jih je pa, ki niso toliko srečni. Zaprti so v teminah revščine, bolezni in pomanjkanja. Krasno bi bilo, če hi vsi sledili vzgledu mož v smrtni hiši Sing-Singa ter dali nekoliko svojega material- nega' s)jaja onim, ki ga nimajo. Onemu, ki je brez dela, dajmo sijaj pomoči, utrujenemu potniku na cesti dajmo sijaj plsrč-nega sprejema. Onim, ki so v temi obupa, dajmo sijaj prijazne in bodrilne besede. Samo petnajst minut na dan naj bi posvetih lem stvarem, pa bi bil svet drugačen. Boljši svet bi bil. In ietnišnice in kaznilnice bi se polagoma praznile. * Spoznavanje bolezni po rokopisu. V pariških krogih se mnogo govori o nedavno i2išli knjigi zdravnika dr. Duparc’iy-Jeanneza. Dr. Dtiparcliy trdi, da more sigurno spoznati vsako bolezen po rokopis-: pacijenta. V predgovoru svoje knjige pravi, da je na tisoče bolnikov preiskoval z grafološkega stališča, ter da se v diagnozi ni nikdar prevaral. Pravi, da mi povsem zadostujeta dve vrstici rokopisa, da spozna bolezen in nje kakovost. Želodčna bolezen ali težkoče pri prebavi hrane se v rokopisu bolnika izraža tako, da vrste p!« sanih besed padajo. Pisava pa, ki se dvl* ga, znači, da je pisec bolan na jetrih. Doslej so grafologi trdili, da so ljudje, ki pišejo navzgor dobri humoristi. Sedaj se bo' moral pač vsak humorist bati, da je bolan’ na jetrih. Ljudje, ki pišejo ravno, pa so vedno, v strahu, da so bolni ali na ictril), al! pa na želodcu . . . Tisti, ki se podpisujejo na levi strani pisma, se baje bavijo z mislijo na samomor, in eni, ki svoj podpis obkrožijo okoli in ckoli s čaikc, so pa baje veliki strahopetci . . . Vpošijite zaostalo naročnino za „NAPREJ“, da se Vam nfega pošiljanje ne ustavi. Izdalateli: Ivan Mlinar. Odgovorni urednik: lak. Vehovec. d. d. v Ljubljani naznanja, da je kar najmoderneje opremljena in da izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. Kili tii! soliden se išee za takojšen nastop v večjo tovarno. Le popolnoma zanesljivi, vešči reflektanti naj predlože ponudbe z navedbo zahtevane mezde na upravništvo tega lista pod „Strojni ključavničar*. Izvršuje: knjige, brošure, računske zaključke, cenike, lepake, letake, vabila, trgovske račune, razpredelnice, pisma in zavitke, osmrtnice, posetnice itd. v eni ali več barvah od najfinejse do :: najpreprostejše vrste. :: Vse lično in po zmernih cenah. Konsumna društva, zavodi, organizacije, razna društva, trgovci in obrtniki 1 Priporočamo Vam, da se trdno Oklenete te najbolj zmožne tiskarne v Mariboru. 92 i 12.000 11 BiiačB M S”«F“ | primemo za čevljarsko delavnici*. Pot nudbe pod „Lepa nagrada" na upr. lista. če mogoče s prostim uhodom in električno razsvetljavo, išče urednik .Napreja". Cen), ponudbe na uredništvo' tega lista Tovarna Barva vsakovrstno -- - - blago. Kemično čisti obleke. Ljubljana, Poljanski nasip 4. Podružnica: Šeienburgova ni. 3. Svetlolika stnice in srajce. Maribor Gosposka ul. 38 Podružnice: Novomesto Glavni trg Kočevje št. 39. Skaboform se zopet dobival Proti srbenju, svrabn, lišajem, nečistostim kože zahtevajte v najbližnjl lekarni preizkuSeno in zdravniSko priporočeno dr. Flescha orig. Skaboformovo mazilo. Ne maže, ne pušča barve, brez duha. Po vteranju puder jSkabaform*. Dobiva se po vseh lekarnah. — Generalna zaloga za Ljubljano in okolico pri „Zlatem Jelenu* IV., - - - Marijin trg. - - - Gostilna Debevec Breg t. 20 se priporoča cenj. občinstvu. Izborna pristna vina ter dobi*a kuhinja po zmernih cenah. “ na braoo ml« Diii! rmt—^— ^=n— Mm Ims. iiioimatni zavel Drag. Beseljak v Ljubljani, Cankarjevo na-! brežje 5 dobavlja vse kreditnel in privatne informacije v tu- in inozemstvu. V abonementu ter, posamezno cene zmerne. UUBUANA, SELENBUR&SVA Ul. 1. Interesna skupnost s hrvatsko eskomptno banko in srbsko banko v Zagrebu. Po zelo znižani ceni nova Dvokolesa, \/ Ustanovljeno 1903. M Rihard Sušnik n Bn? »* »D Novo! iz folUU in kovin Katalog franko | Pečati Šablona Klišeji za tisk Virftdne tiafcalniea Modeli za predi iskanje perila itd. Datum-StamplIJo lastnega Izdelka. plašči, zračnice, sEvaBnl StfOjS in vsakovrstni deli, karbitne Svetlike, gorilci itd. Sprejmejo se v popravilo dvokolesa in razni stroji. F. ilJEL, LMJlUtaii tiflŠUB. Izvršuje vse bančne transakcije :: najkulantneie. SPREJEMA: Vloge ca knjižico in na tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. KUPUJE.»PRODAJA: devize, valute, efekte itd. ESKONTIRA: jatvej fakture Brzojavi: ESKOMPVNA. DAJE: IZDAJA kredite in predujme na blago, efekte itd. akreditive na vsa tu in inozemska mesta. POSPESUJE: industrijo ter uvoz in izvoz. Int. telefon št. 146. ANTON ČEBNE graveur Ljubljana, Dvorni trg :i JURJEVO trpentinevo čistilo za čevlje raspoiilja tovarniška zalaga H. TREBAR, Ljubljana, Sv. Petra cesta it. e. Telefon 539. Čevlji (cipele) na debelo in na drobno po naj-nižji dnevni cene se dobe pri znani tvrdki Aleksander Oblat, Sv. Petra cesta št. 22, ter se pošiljajo po povzetju po, celi državi SHS. Ivan Jax in sin Ljubljana, Dunajska cesta 15. M stroji in stroji u Me. Izborna konstrukcija ine>egantna izvišitev iz tovarne v Linču. Ustanovljena 1.1867. Vezenje pculnje biszpljfno Pisalni stroji „Adlera. Ceniki zastonj in Iranko. Kolesa iz prvih tovaren. Diirkopp, Styiia, Waffenrad. Z-časno znižane cene! MONSIE3JRI KASflME! oni GOSPODI COSi-AI la M toiieto ieiiillile cd litro d lian it 120 g IM i m WI1 R. Drlav« v liiriii in stskisHitali pa 120 g Pluli m 21 3 Nova partija gonilnih jermenov doSla. Debavlia: DRAVA Im lipsta i« Mila iniia MU Illllil. podgane, ter m ites Miro In Mi mora poginiti, če sc vporabljajo moja preizkušeno najboljša in povsod hvaljenji sredstva, kakor: za poljske miši 10 K, za podgane in miši 10 K, za ščurke 10 K, a posebno močna vrsta 20 K, posebna močna tinktura za stenice 10 K, uničevalec moljev 10 K, prašek proti mrčesom 6 in 12 K, tinktura proti ušem pri ljudeh 5 in 10 K, mazilo za uši pri živini 6 in 10 K, prašek za uši v oMeki in perilu 6 in !0 K, tinktura proti mrčesu na sadju in zeienjadl (uničev. rastlin) 10 K, prašek proti mravljam 10 K, mazilo proti garjani 10 K. — Pošilja po povzetju: Zavod za ek-sport M. JOnker, Zagreb 40, Petrlnjska ulica 3. (vpisana zadruge z omejenim pero šivom) sprejema hranilne vloge, ki 1 otemiB p« 4C|°* deče društvene sklade: Na podlagi zadnjega računskega zaključka ima 1033 članov ter sl«1 K 41.647 42 ! K 30.939’43 Rezervni delež Društveni sklad Blagovni promet za leto 191» ie K 2,329 207 94. Cl.n postane lahko M” »loiSa ,B,0llni™ K *» delei K *»" pisarna v Zagorju Stev. 39. — Delttifka elptfDta glavnica — tt 50,000.900. CUavnEca z ^ozervami tt ©3-0C0.0C0, Sprejema vioge na knji-ilce In tekoči račun proti ugodnemu obrestovanju. banka Brzojavni naslov: Banka. *=» v Ljubljani. — = Podružnice: V Split m, Celemu, ffstis, Sai&ievu, 6©rUSf Celju, Marlberu in eerevllait ««s* banana eltsesosKura v P««iu. ‘--I ^ Rezervni D o n d D okrogic* U «5,GQ0.Q09 Kupuje in [ lodaja vae vrat« erarične dobavo in dovol.iiije vsakovrstne kredite. — 9 Tisk »UCiteUskc tiskarne*' v Uubtianl,