UREDNIŠTVO IN UPRAVA : Videm, Via Vitt. Veneto, 32 Tel. 33-46 — Poštni predal (Catella postale) Videm 186. — Poštni čekovni račun (Conto corr. post.): Videm, št. 24/7418.
SLOVENCEV
NAROČNINA :
Za Italijo: polletna 300 lir — letna 500 lir — Za Inozemstvo: polletna 600 lir — letna 1000 lir — Oglasi po dogovor«.
Posamezna številka 25 lir
Lelo X. — Štev. 21-22 (208)
UDINE, 16. - 31. DECEMBRA 1959
Izhaja vsakih 15 dni
Depresija videmske province
Spet je izšla na pol uradna publikacija	trgovinske	zbornice (Camera	di
Commercio) in provincialne administracije	(Amministrazione	Provinciale)	o
ekonomskih razmerah v videmski prosinci. To proučevanje (indagine) je zasluga »Službe za ekonomske študije pod vodstvom prof. Giulia La Volpe«.
V	našim listu	smo že	v prejšnjih	letih	poročali o	raznih	ugotovitvah,	ki
so jih konstatirale ekonomske publikacije trgovinske zbornice in provincialne
Mir ljudem na zemlji
Zaki nam je Božič tako pri srcu, nam Slovenjem iz Furlanije? Zato ker prikazuje življenje svete družine tako kot se Bodi tolikim našim družinam.
Ko vidimo štalco in preganjano družino, se nam milo stori, ker smo tudi mi vsi emigranti nimar na rajži in nimamo nikjer svojega pravega doma.
Pomoriti so hoteli v Betlehemu vse mlade otroke, pri nas pa glih tako morijo naše otroke, čisto počasi, vsak dan hočejo umoriti v njih nekaj; ljubezen ho matere, do njene besede. Polno je Herodežev po šolah in po cerkvah, ki morijo našo besedo, ki preganjajo naše otroke.
Ne pomaga razlagati vsem tem našim Preganjalcem naše besede, da se jim to ne bo nikdar posrečilo, in bodo za to še naprej preganjali našo ljubezen do materine besede.
Enkrat na leto imamo en praznik, ko se vsi skupaj najdemo, tisti ki smo doma m vsi naši raztresenci po vseh Kotih Evrope.
Nič ne stori, da nimamo takšnih prašnikov kot so jih imeli naši stari z vse-*ni domačimi pesmimi, z vsemi jaselcami In mahi in živinco pred štalco, ki so jo ■umi napravili.
Zdaj mi živimo drugačno življenje in le naš Božič drugačen. Poprej je bil naš Božič kmečki Božič, ker smo bili Sami kmetje in je bilo nekaj1 od nalšega kmečkega življenja v teh naših Božičih. Malo smo kupovali v botegah za naš Božič, ker smo napravili vse doma.
Zdaj smo postali po večini delavci in Sicer delavci, ki se potikajo po svetu, ki nimajo nikjer pravega miru, ki jih sila za službo in za zaslužek goni iz države v državo. Tudi mi hodimo od natili Nazaretov do naših Betlehemov, tu-hi mi smo stalno na cesti in so za nabli Herodeži in Pilati.
Po nekaterih naših cerkvah preganja-1° tuji duhovniki naš Božič in tuj ve-tiki duhovnik s pismarji v Vidmu jim komandira. Zaslepljen ne ve, da s pre-Sanjanjem našega Božiča podira svojo lastno cerkev in da bi ga moral najvi-kji pregnati iz templa, ki ga skruni s Svojo nacionalistično grdobijo.
Nič pa nam ne more vzeti našega, Bo-kl*a, ki je takšen kot je pač naše delavsko življenje po svetu. Nam je vse-Rbo toplo pri srcu, ker je zunaj mraz 1,1 hladno, kot je hladen in mrzel svet Nasproti nam.
Lepo nam je na Božič, ker se znajdejo vsi skupaj, ker si povemo kako smo živeli preko leta in si želimo in predstavljamo po «vojeV kako bomo živeli *1° prihodnjega Božiča.
Po naših vaseh in ulicah ropotajo motorji
in avtomobili, poleg jaselc poje ^io in mežika, in svetli televizija,, pilotno vino, domače in pulijo in v srcu ’tani je prijetno, da smo doma v brije-IHh, Vsaj za moment, vsaj za trenutek slišimo besede o miru na zemlji — Do-^r° se nam zdi to, ker smo bili mi tu *** konfinu, nimar na najslatošem, ko ni hilo miru.
Tudi nad našim Božičem je zvezda, vemo, kakšno pot nas bo peljala.
administracije. Ugotovili smo, da so bile ankete in poizvedovanja objektivno izvedena in rezultati o težkih ekonomskih prilikah pogumno objavljeni.
Tudi v najnovejši ekonomski publikaciji o videmski provinci je vrsta zelo zanimivih analiz in podatkov, ki silijo k razmišljanju o bodočih perspektivah videmske province. Naj navedemo nekatere.
1. Furlanija je v severni Italiji cona nizkega ekonomskega razvoja.
2. Furlanija meri preko 7.000 km2 in ima 820.000 prebivalcev, ki morajo živeti na slabi zemlji, ker je 47% vse zemlje v hribih, 19% v predalpskem svetu in v gričih in ker je visoka ravnina prodnata (alta pianura) in ker je nizka ravnina (bassa pianura) deloma močvirna in potrebna še velikih bonifika-cijskih del.
Nasproti tej zelo ubogi furlanski zemlji v hribih, gričih, predalpskem svetu in visoki ter nizki ravnini imamo pa malo razvito industrijo, ki je bolj obrtniškega značaja, ako izvzamemo nekatere industrije okoli Pordenona. Imeli smo precej tekstilnih tovarn, ki so pa v zadnjih letih zmanjšale za polovico število svojih delavcev. Industrija v Furlaniji ne more absorbirati brezposelne delavne sile iz kmetov.
Videmska provinca je živela v veliki zaostalosti že pred vojno in v prvih povojnih letih. Ko se je pa zadnja leta začela izboljševati ekonomska situacija v ostalih provincah Italije, pa ni mogla videmska provinca slediti razvojnemu tempu ostalih italijanskih provinc in je ostala zadaj ne samo za sosednjimi conami, ampak tudi za drugimi provincami severne Italije in celo za mnogimi conami v srednji in južni Italiji.
Videmska provinca je zaradi tega danes najobšimejše pasivno ozemlje severne Italije.
Najbolj jasen znak tega kritičnega e-konomskega stanja v videmski provinci je veliko emigriranje v tujino. V letu 1956 se je izselilo (emigriralo) v tujino 15.518 ljudi, leta 1957 pa 21.849. Izselilo se je pa še več oseb, a so bili samo zgoraj navedeni emigranti kontrolirani na provincijskem uradu za delo. Več tisoč jih je odšlo ne da bi bili prijavljeni kot emigranti. Začasno rezidentnih
v emigraciji je bilo po zadnjem ljudskem štetju iz 1931. leta 44.122 oseb.
Med sosednimi pokrajinami je bila videmska provinca tista, kjer se je med letom 1953 in 1957 najbolj zmanjšalo število rezidentnega prebivalstva zaraui e-migracije v tujino.
Videmska provinca ima slabo zemljo, malo industrije, malo prometa, slabe prometne zveze in konkorence svobodnih in industrijskih con v bližinL Edino bogastvo, če je sploh mogoče govoriti o bogastvu, so njeni pridni in varčni delavci. Furlani, ki delajo v tujini, se odpovedo najnujnejšim potrebam, samo da bi mogli prihraniti denar in ga poslati domov svojim družinam.
Mi se popolnoma strinjamo z rezultati in konstatacijami, do katerih je prišel »Servizio di studi economici«. Edino glede argumenta da je škodljivi provinci bližina meje bi se dalo debatirati. Ni samo namreč videmska provinca na meji, ampak tudi druge, ki pa imajo od bližine meje koristi in ne škodo. Vzemimo za primer samo dve najbližji provinci, tržaško in goriško provinco. Ti dve imata prav lepo korist od meje in sicer: prvič zato, ker ima tržaška provinca industrijsko cono in rotacijski fond, goriška provinca pa cono franko in tudi rotacijski fond. Dalje dobivata obe provinci pod izgovorom meje še razne druge olajšave (beneficije) in naročila za svoje fabrike in kantirje. Drugič i-majo od bližine meje korist, ker prihaja v Trst in Gorico na stotisoče ljudi iz Jugoslavije kupovat po določilih malega obmejnega prometa, poleg tega pa izvajata še obe provinci trgovinski obmejni sporazum glede blaga, ki tudi ni majhen. Tretjič pa moramo upoštevati, da tudi videmska provinca ni brez koristi od tega, ker leži na meji. Precejšen del province leži v obmejnem desetkilometrskem pasu, kamor prihaja na stotisoče ljudi vsako leto iz Jugoslavije kupovat blago. Drugi stotisoči prihajajo pri Trbižu iz Avstrije. Poleg tega se izvaja še trgovinski sporazum za blagovni promet med videmsko provinco in Slovenijo, če ni znala videmska provinca dobiti do sedaj nobene industrijske cone ali cone franke so krivi njeni politiki. V Gorici in Trstu so znale (Nadaljevanje na 2. strani)
'i
JZ
M
L
M
LDesele boztene praznike novo leto
zeli uredništvo in uprava
srečno
,MATA|UR|A“
‘"••lUM»»*"' '"•«IhiH«*” ''''••llll****'1	""idnilM'"§*•*•••
< _
Novo leto
Ko si v hladnem jutru Novega leta stiskamo mrzle roke in si voščimo srečno Novo leto, že vnaprej skušamo uganiti, koliko bo to novo leto res srečno.
Eno vemo prav sigurno:	če ne bo
zdravja, vse skupaj nič ne pomaga, ne denar, ne dobra služba, ne avto in ne dobra hrana. Ravno mi Slovenci v Furlaniji pa živimo v takšnih prilikah, da je težko ohraniti ljubo zdravje. Kako boš zdrav doma, če pa moraš nositi bremena in biti stalno moker od potu. Ali pljučnica ali reumatizem te bosta mar-trala. Ce pa delaš v emigraciji, se nabereš po minierah (rudnikih) polno bolezni, da boš vedno pokašljeval in pljuval pljuča. Gledajmo torej na zdravje, da nam bo res veselo in srečno novo leto!
Zdaj ko smo vsi zbrani doma je za novo leto najbolj važno vprašanje, kako bo z delom in zaslužkom v novem letu. Kakor kažejo ekonomski in politi-
U.INIlillll lll l ll l l i l i 11 II I I l il »!! ! ! Illllllllllllllllllll I M I! 111*111 I I llllllll l i li l i li lllll I III I' lllll lili II lll ll IM II li li III II lll ll l II III II III I1IH IIIII III li liI
Solo [od la regione sl risolverà la ciisi noi Ftioli
rini
^sak Božič se bolj zavedamo, da bomo forali tudi celo leto hoditi tako pot se spodobi nam delavcem na vsem eVroPskem kontinentu.
**ir ljudem na zemlji!
Che nella vita parlamentare italiana qualcosa si stia movendo in direzione della costituzione della regione Friuli-Venezia Giulia è opinione diffusa e rispondente al vero. Nessuno può negare che gli attuali uomini di governo, in Italia, abbiano paura di irritare le destre missine, monarchiche, liberali e di perdere l’appoggio dei loro voti in parlamento; ma nemmeno questa paura è riuscita a ritardare ulteriormente l’impostazione del problema che tanto ci sta a cuore.
Ciò dimostra la validità delle concezioni regionaliste che riescono ad imporsi nonostc'he le più fiere opposizioni del conservatorismo accentratore.
Poiché da più parti si sente oggi parlare intorno questo argomento, poiché anzi molte persone in buona fede si dichiarano contrarie all’istituzione della regione, ci sentiamo obbligati discuterne.
Ci sono per esempio, molti che affermano essere l'organizzazione in regione qualcosa di superato, un residuo di storia passata; il mondo — essi dicono ha bisogno di organizzazioni politiche di vasto respiro che aiutino gli uomini a sentirsi Uniti e non divisi, le regioni invece — a sentir loro — rappresenterebbero un passo indietro giacché distruggerebbero gli stati nazionali proprio mentre faticosamente si cerca di giungere a formazioni sopranazionali.
Questo ragionamento é fatto tanto da
uomini in buona fede quanto da altri che parlano per faziosità polemica. A questi secondi noi non ci rivolgiamo giacché conosciamo la loro malafede; ai primi invece abbiamo qualcosa da dire. Ad essi, innamorati dell'idea federalista, ricordiamo che, dopo la prima e sopratutto dopo la seconda guerra mondiale, la lotta al principio dello stato nazionale, al mito della sua sovranità, si è venuta svolgendo in due direzioni diverse ma complementari: da un lato si è riconosciuta la opportunità di sottrarre il potere ai singoli stati per affidarlo ad organi sovranazionali — dall’altro lato si è ritenuto comodo affidare lo espletamento di alcuni compiti, già propri dei governi nazionali, ad organi decentrati e periferici. Confederazione di popoli da un lato e autonomie regionali dall’altro non sono affatto termini, realtà in, opposizione tra di loro: il vero nemico della pace tra i popoli è invece proprio il nazionalismo nostalgico degli stati accentrati.
Un’altro argomento, alle volte portato avanti contro l’istituzione della nostra regione, é quello derivante dalla facile constatazione del carattere depresso della sua economia.
Co’-" volete - si dice - che il Friuli possa i » da solo? L’argomento è però a doppio taglio; è proprio per la povertà della nostra terra, messa in luce anche recentemente da una serie di articoli
comparsi sulla stampa locale, che noi chiediamo la sua costituzione in regione giacché cosi, anche per noi, come per la Sicilia, la Sardegna, la Valle d’Aosta, lo Stato avrà un argomento giuridico per non lesinare in concessione di fondi destinati alla riorganizzazione della nostra vita economica, alla istituzione di iniziative agricole ed industriali capaci di dar respiro alla nostra gente. E non si dica che il Friuli ha tutto da perdere nei confronti di Trieste: basta che la ripartizione dei fondi, delle aliquote di imposte che la regione sarà autorizzata a trattenersi venga fatta su basi di equità u-mana e non di fasulli pretesti di dignità nazionale.
Ma può l’Italia rinunciare ad una parte dei suoi introiti fiscali a beneficio nostro? Siamo più che convinti che l’Italia possa e debba fare questa rinunola.
Da quando è stato dato l'annuncio che la nostra bilancia dei pagamenti è diventata attiva, da quel momento con meraviglia abbiamo constatato che l’Italia è diventata esportatrice di capitali oltre che di mano d’opera. Dopo che l’Italia profuse le sue energie in Libia, in Etiopia, ora prestiti italiani sono destinati ad arricchire l’Egitto e l’Argentina: si tratta di oro che forse non ritornerà mai e che potrebbe invece servire ottimamente per quelle riforme di struttura economioa di cui anche il Friuli ba tanto bisogno.
čni oblaki, ne bo v novem letu posebnih političnih hudih ur in tudi glede dela v emigraciji se ne bo dosti .spremenilo ne na boljše in ne na slabše.
Na delo v minierah karbona ni niti več misliti. Res bo za mlade začetne naše emigrante težko, ker novih delavcev v minierah karbona ne sprejemajo več, in bodo morali iskati drugo delo. Zato pa ne bodo imeli tistih bolezni, ki so jih imeli naši stari delavci po minierah.
Pri vsem kreganju v Evropi pa le prihaja do nekaj oblik sodelovanja med evropskimi državami in tudi naša država Italija sodeluje v evropskem skupnem trgu (Meroato Europeo Comune). Kolikor se bolj sporazumejo narodi med seboj in kolikor bolj odpravljajo razne ovire in težave na konfinih, toliko boljše je za nas Slovence v Furlaniji, ki živimo po trenih, korierah in tujih mestih. V novem letu se bodo še bolj izboljšale razmere med evropskimi državami. To sicer še ne pomeni, da bodo naši delavci vserod dobili delo, pomeni pa to, da imajo za naprej večjo možnost da jih bodo bolj prijazno, bolj po človeško sprejemali v tujem svetu. Nimar se bo dobilo v šviceri, Germaniji, Belgiji, Franciji in še kot drugod službo in mesto za naše emigrante.
Ne kričakujemo nobene velike konjunkture za naše delavce, pa tudi ne prevelikih kriz. V svetu, po evropskih državah, imajo naši delavci, že vpeljana svoja pota do dela.
Doma si ne delamo nobenih iluzij. Tudi v novem letu ne bo ne samo pri nas nobenega dela, temveč niti ne v Furlaniji. Pri nas bodo odprli kakšen kan-tiere »per opere pubbliche« glih za tiste, ki ne morejo ali zaradi zdravja ali pa familije po svetu.
O letini je ob novem letu težko prerokovati. Eno pa prosimo in si želimo : oh, da ne bi bilo nobene hude ure, nobenih pouòdenj. V preteklem letu nam je bila prišparana vsa ta nesreča po pouodnjah. Zadelo je druge kraje: en-' krat je nosila motna voda zemljo in pridelke v Piemontu, enkrat spet nekje v južni Italiji. Celo leto napravi voda za več sto milijard Ur škode. Kogar zadene je izgubljen, ker mu država ne more pomagati. Mi imamo skupaj s K ami jel izkušnjo, da komur pouòdenj odnese, temu država nič ne prinese.
Na koncu leta so spravili na pot projekt zakona o avtonomiji. Ne verjame-(Nadaljevanje na 2. strani)
Avtonomija Beneške Slovenije
Kako živi in kakšne pravice ima italijanska jezikovna manjšina v Jugoslaviji
Italijanska jezikovna manjšina v Jugoslaviji šteje danes okoli 37.000 ljudi in živi v območju Kopra, Pulja, Reke in drugih mestih ter vaseh zahodne Istre. Vsak pripadnik italijanske jezikovne manjšine v Jugoslaviji se lahko udejstvuje in uveljavlja v okviru ljudske avtonomije, v kateri posamezni državljan nastopa kot popolnoma enakopraven ne glede na narodnost in zato je vsak državljan vrednoten po tem, kar v družbi dejansko predstavlja kot proizvajalec in državljan. V Ljudsko skupščino Ljudske Republike Slovenije (Assemblea Popolare della Repubblica Popolare Slovena) je bil na primer že v drugič izvoljen Italijan in v Sabor Ljudske Republike Hrvatske (Parlamento della Repubblica Popolare Croata) sta bila izvoljena dva pripadnika italijanske jezikovne manjšine. Tako ima nekaj več kot 3.000 Italijanov, ki žive v koprskem okraju, svojega sonarodnjaka v zakonodajnem telesu LRS, dasi je bil kvocijent ja izvolitev ljudskih poslancev mnogo višji, kar pomeni, da so ga praktično izvolili slovenski volilci. V treh Okrajnih ljudskih odborih (Comitati Popolari Provinciali) Koper, Pulj in Reka je bilo izvoljenih 15 pripadnikov italijanske narodnosti, medtem, ko je njihovo število v občinskih ljudskih odborih (Comitati Popolari Comunali) 74. Te številke nam povedo, da dejansko v vsaki provinci, v vsakem okraju (distretto) in v vsakem komunu, tudi kjer je italijanska jezikovna skupina številčno neznatna, sedijo v komitatih njeni predstavniki. V raznih svetih (consigli) in komisijah komunskih in distretualnih ljudskih odborov je 125 članov pripadnikov italijanske jezikovne manjšine.
Poglejmo še, kakšna je socialna sestava italijanske jezikovne manjšine. Več kot polovica je delavskih družin in to industrijskih kvalificiranih delavcev v ladjedelnicah (cantieri navali) in drugih industrijskih podjetjih na Reki in Pulju, ter obrtnikov in ribičev. Precej jih dela tudi v prometu in trgovini, medtem ko kmečki proizvajalci predstavljajo manj kot polovico. Lahko rečemo, da večina Italijanov v Jugoslaviji relativno dobro zasluži, ker so v glavnem profesionalno kvalificirani delavci ali pa so Icmetje z dobro zemljo.
Poleg tastili pripadnikov italijanske manjšine, ki so bili izvoljeni v oblastvene organe, je treba upoštevati tudi vse tiste, ki imajo vodilna mesta v sami produkciji in v drugih institucijah. Tudi v vodstvu mnogih kmetijskih zadrug ter zadružnih ali socialističnih kmetijskih posestev, so pripadniki italijanske jezikovne manjšine.
Jugoslovanska ureditev družbenih odnosov torej že sama po sebi ne dopušča nikakršnega jezikovnega zapostavljanja in razlikovanja, daje vsakemu državljanu možnosti, da se uveljavi po svojih sposobnostih. To velja tudi v uveljavljanju drugih pravic v okviru komunalne autono-mije.
Vsekakor pa je za italijansko jezikovno manjšino značilno vprašanje šolstva in
kulturnih ustanov. Komunalni ljudski odbori, ki vzdržujejo kulturne in prosvetne ustanove italijanske manjšine, so vedno pokazali pripravljenost, da premagajo razne težave, s konkretnim reševanjem teh vprašanj pa se najbolj pokaže dejanska volja omogočiti narodni manjšini, da goji svoje kulturne tradicije, svoj jezik in da se splošno kulturno dviga. Dejstvo je, da so italijanske manjšinske šole brez ozira na določila posebnega statuta Memoranduma povsod tam, kjer živi italijanski živelj, v teh šolah je pouk izključno v italijanščini, šole pa upravljajo italijanski učitelji in profesorji, oziroma šok ski sveti, ki so sestavljeni iz pripadnikov italijanske manjšine. Italijansko šolstvo je organizirano po istem načelu kot slovensko oziroma hrvatsko. Obvezno osnovno šolstvo obsega osemletni pouk.
Mreža italijanskih šol je zelo razširjena, tako da omogoča vsem otrokom italijanske narodnosti pouk v materinščini-Osnovnih šol, ki imajo pouk v prvih štirih razredih, je 11, osemletk pa 13 in ima jo vse skupaj 2.800 učencev. Razen tega ima manjšina tudi 6 srednjih šol in ekonomsko srednjo šolo v Piranu.
Italijanska jezikovna manjšina nim» nikoli posebnih težav glede uporabe svojega materinega jezika v javnem in družbenem življenju. V vseh uradih so nameščeni uslužbenci, ki obvladajo oba jezika, in državljani italijanske narodnosti lahko poslujejo z njimi v italijanskem jeziku-Ravno tako lahko dajejo prošnje in druge dokumente v italijanščini ter v istero jeziku prejmejo tudi odgovor, ali vsaj prevod. Ob razpravah na sejah ljudski® cdborov, njihovih svetov ter na zborih vo-lilcev in drugih sestankih, lahko pripadniki manjšine nemoteno uporabljajo svoj narodni jezik. V vseh središčih, kjer živijo Italijani, imajo svoja prosvetna društva — italijanske kulturne krožke. T* krožki imajo številne dramske skupin?-pevske zbore, orkestre, baletne in folklorne skupine, pa tudi čitalnice in prostor» za zabavo.
Italijanska jezikovna manjšina ima tudi svoj dnevnik »La voce del popolo« t®r dve reviji »Panorama« in »II Pioniere*-Radio Koper posveča 6 ur svojega dnevnega sporeda italijanski manjšini in ** informativnega, kulturnega in YZJgPine§9 značaja. Vse te ustanove, namenjen® italijanski jezikovni manjšini, se vzdržujejo neposredno iz republiških virov.
ICalco je pa z nami? Italijanski vlad®* krogi trdijo, da smo enakopravni z državljani italijanske narodnosti, v kolik® je to res je dovolj, da navedemo, 4® 40.000 prebivalcev slovenskega jezika, P živi v videmski provinci, nima niti en®" ga svojega zastopnika v nobenem upravnem in niti gospodarskem organu. V pr®" vincjalni administraciji zastopajo na? okrožje ljudje, ki sploh niso iz naše dežele in zato je ne morejo tudi pozna®-Enako se dogaja v Obrtniški zbornic*' kmetijskih organizacijah in drugih gosp®" parskih ustanovah.
Depresija videmske province
O avtonomiji naše dežele so že pisali razni zgodovinarji: italijanski in slovenski. Prvi je bil Carlo Podrecca s svojo knjigo »Slavia Italiana«. V novejšem času so hoteli nekateri v videmskem dnevnem časopisju zmanjšati obseg in pomen naše avtonomije, češ da so tudi drugi predeli v Furlaniji uživali neke avtonomije ter da zato ni bila avtonomija Beneške Slovenije nič posebnega, da ni bila drugačna od drugih lokalnih avtonomij. Beneška Slovenija pa je bila pod Beneško republiko Vojna Krajina, ki je morala prenašati za zaščito Beneške republike težka bremena, saj je morala dnevno dajati 200 ljudi za obmejno stražo. Zato je bila od 17. stoletja dalje osvobojena vseh bremen s strani države in je Beneška Slovenija upravljala sama sebe jiot »una nazione diversa e separata dal Friu-
li... « Znani slovenski zgodovinar Božo Grafenauer je na kratko strnil vse ugotovitve o avtonomiji Beneške Slovenije. Te dni je bil ta njegov spis objavljen v knjigi o zgodovini Jugoslovanskih narodov. Zdi se nam u-mestno, da objavimo v našem listu njegov spis, da bodo naši ljudje točno vedeli, da smo bili pod Beneško republiko samostojno avtonomno telo. Mi smo sicer zmeraj skupaj živeli s Furlani, toda bili smo oddvojeno telo s posebnimi privilegiji. Tudi sedaj smo mi beneški Slovenci zaradi svojega slovenskega jezika nekaj posebnega in nam bi morala dati italijanska vlada posebno zaščito po določilih italijanske ustave kot nam je v starih časih pametna uprava Beneške republike dala poseben statut avtonomije, v katerem smo se zaradi naše karakteristike na poseben način razvijali. Prav zaradi teh svoboščin, ki nam jih je dajala Beneška republika, so naši predniki imeli raje Benetke kot pa Avstrijo.
V zvezi s koncem posvetne oblasti o-glejskega patriarha v Furlaniji in Istri leta 1420 je prišel pod oblast Beneške republike poleg tistih Slovencev, ki so prebivali v severozahodni Istri, tudi majhen del slovenskega ozemlja jugozahodno od Julijskih Alp in vzhodno od Čedada. Ko je bil med prvo vojno med Habsburžani in Benetkami pridružen habsburškim deželam tudi tolminski o-kraj, je ostala benečanska oblast omejena na majhno deželico, ki nosi ime Beneška Slovenija in ki meri okrog 520 km1. Ona leži v hribovitem ozemlju med zahodnim delom Julijskih Alp in Furlansko nižino, sestavljajo jo pa dolina Rezije in porečji zgornjega Tera in zgornje Nadiže. Že od XIII. stoletja so jo imenovali zaradi narodnostne razlike med slovenskim prebivalstvom v hribih in romanskim v ravnini »Slovenijo« (in Sclavonis, Schiavonia in pod.). Za časa Beneške republike se je uvedlo zanjo i-me »Beneška Slovenija« (Schiavonia Veneta), ker je bila to edina povsem slovenska dežela na beneški »Terra ferma«, poleg tega je uživala v svoji upravi tudi precejšnjo avtonomije.
To ozemlje je bilo še iz prejšnjega čar sa razdeljeno med različna zemljiška gospostva. Vzhodni del Beneške Slovenije (porečje Nadiže do črte Cedad-Razor) Je bil prej v glavnem v neposredni posestvi samega patriarha, medtem ko sta srednji in zahodni pripadala večji del različnim furlanskim fevdalnim rodbinam, Rezija pa v celoti cerkvi v Možacu v dolini Bele. Kljub temu, da je bilo podrejeno tem zemljškim gospostvom in gastaldom v Landarju in Ahtenu, je o-hranilo prebivalstvo te dežele pod patriarhovo vlado neko upravno in sodno sar
(Nadaljevanje s 1. strani)
mo, da bo že v novem letu 1960 prišlo do tega, da bodo v parlamentu izglasovali zakon o avtonomiji in da bomo že imeli svojo deželo Furlanijo Julijsko Krajino.
Kakor vemo, da nam domača notranja politika itudi v novem letu ne bo prinesla nič dobrega in nič novega, se moramo pa vseeno vsi skupaj prizadevati, da pridemo ven iz tega imobilizma. To življenje, ki ga mi živimo, ni normalno življenje. Normalno življenje bi bilo da ostanemo doma, da doma dobimo tisti zaslužek, ki ga iščemo po svetu. Da do tega pride, se pa mora vsa na-
moupravo. Svojo gospodarsko podlago je imela v pomenu živinoreje za celotno gospodarstvo te hribovske pokrajine, zlasti pa zaradi potrebe, da se vzdržuje red v velikih skupnih planinskih pašnikih (»komunija«). Paša na njih ni bila urejena le po posameznih vaseh - kajti nekateri od njih so v skupni posesti tudi širšega okoliša — marveč v okviru večjih delov pokrajine (na pr. v vsem okolišu, ki je spadal pod Neme in ki mu je pripadal ves srednji del Beneške Slovenije). Pomen živinoreje se je kazal tudi v strukturi podložniških dajatev, ki so obstajale predvsem iz ovc, volne in sira, vse druge naturalne dajatve pa so bile še pred koncem patriarhove posvetne oblasti zamenjane z denarnimi.
V Zahodni Beneški Sloveniji ožja avtonomija kot v Vzhodni
V teh pogojih so se ohranili tudi v zahodnem in srednjem delu Beneške Slovenije poleg vaških zborov tudi zbori predstavnikov vasi za širše okoliše (Rezijo, tarčentsko in nemško »občino«). Položaj podložnikov in sodstvo sta bila urejena s posebnimi statuti za posamezna zemljiška gospostva, včasih pa tudi za posamezne vasi. Zaradi dolžnosti, da skrbi za popravljanje poti in mostov, je bilo prebivalstvo nemške občine v dobi beneške. oblasti osvobojeno raznih davkov, njen statut pa se nanaša na volitev samoupravnih organov, nadzorstvo nad pašniki in na cene življenjskih potrebščin. Kljub temu pa je delovno področje samoupravnih Organov v teh predelih mnogo ožje kakor v porečju Nar diže, nedvomno zaradi večjega obsega zemljiških gospostev in ker je bila posest posameznih zemljiških gospostev bolj povezana in zaokrožena.
Schiavonia come una nazione diversa e separata dal Friuli - Anno 1788
Obmejni položaj v sosedstvu habsburške Goriške grofije je bil poglavitni vzrok, zaradi katerega Beneška republika ni le potrdila, marveč tudi razširila starejše pravice prebivalstva vzhodnega dela Beneške Slovenije, ki je predstavijar la miniaturno vojno krajino. Njeno prebivalstvo je bilo namreč dolžno, da »mora nositi samo s svojim delom in stroški skrb in breme varovanja prelazov v teh krajih (namreč pri Podbonescu, Livku, K obučerjih itd. na meji proti zgornji Soški dolini) in njihovega vestnega vzdrževanja in dobre varnosti proti ban barskim plemenom (gentium barbaro-rum)«, kakor govori potrditev pravic iz 1492. leta. Po drugi habsburškobeneški vojni je poudaril benečanski dož ob podobni priložnosti, da so prebivalci teh dolin dokazali »s prsi in krvjo resnično zvestobo in gorečo vdanost« republiki (1628). V obdobju miru so potrebovali za obmejne straže dnevno po 200 ljudi, v primeru potrebe pa so se morali udeležiti obrambe vsi moški. Zaradi teh dolžnosti so bili osvobojeni sprva posar meznih, od srede XVII. st. dalje pa »Vseh bremen« s stragli države. Poleg tega pa je dosegla samouprava krajevnih vaških organov tolikšno stopnjo, da sta bili ti dve dolini ločeni »ne le od samega področja Čedada, miacrveč tudi od Furlanije« (1658), oziroma da je Slovenija upravljala sama sebe »kot posebno ljudstvo in ločeno od Furlanije« (come una najziome diversa e separata dal Friuli, 1788).
Parlamento della Schiavonia pri Ažli
Temelj samoupravne organizacije so bile vasi (sosednja, vicinia), ki so jim bili na čelu voljeni župani ali dekani. Vsega skupaj jih je bilo 36, in sicer 21 v Landarski dolini in 15 v Mjersinski. Bile so namreč povezane v dve višji u-pravni enoti — landarsko in mjersinsko
ša domača politika spremeniti iz korenin.
Da bi se spremenila sedaj ekonomska politika, bo treba več let bojev. Doseči moramo, da vsaj našim otrokom ne bo potreba, da se potikajo kot cigani po Evropi na najslabšem in najbolj težkem delu.
Oh, naše želje v novem letu so za enkrat skromne in realne: dosti zdravja vsem, zaslužek in delo pa čeglih trdo v emigraciji in malček pravic nam Slovencem v Furlaniji kot skupnosti od strani italijanske države, to so naše novoletne želje, to je naš realen program v letu 1960.
»banko« (banka kamnitna miza, za katero so se sestajali predstavniki te enote); njima sta bila na čelu »velika župana« (decani grandi), izbrana od valčkih županov s po là sodnih prisednikov (dvanajstija), ki so jih volili v Landarski dolini vsi kmetje, v Mjersinski pa so vsako leto imenovali prisedniki sami svoje naslednike. Veliki župani so sklicevali vaške župane in prisednike na velike zbore (v Landarski dolini sprva v Bjačah pri Landarju — tu je ostala do konca ječa te banke — pozneje pa v Tarčetu, v Mjersinski dolini pa v Gornji Mjersi). Obe dolini, ki sta nastopali v razmerju do beneških oblasti kot celota (convalli), sta imeli letno enkrat, po potrebi pa tudi večkrat, skupni zbor (parlamento della Schiavonia) pri Ažli; razpravljal je tudi o vprašanjih, zvezanih z razmerjem do osrednjih oblasti Beneške republike.
Veliki župani so odločali v vseh civilnih in kazenskih »praudah«
Medtem ko so bile pravice vaških sodišč v drugih predelih Beneške Slovenije omejene na manjše spore in je bilo ostalo sodstvo v rokah fevdalcev, so i-meli veliki župani s sodnimi prisedniki v obeh omenjenih »bankah« pravico o-dločati v vseh civilnih in kazenskih »praudah«, pa tudi v »najbolj kazenskih«, za katere je bila predpisana smrtna kazen. Od srede XVII. st. je dovoljen celo tudi prvi priziv samo od ene »banke« na drugo, medtem ko si je pridržala državna oblast drugo in tretjo apelacijo (na furlanskega »namestnika« v Udinah oziroma na osrednje beneške oblasti). Ta samouprava, ki se je prav v XVII. st. še bolj okrepila, je ostala v veljavi do padca Beneške republike (1. 1797) in je brez dvoma vplivala, da je ta dežela ohranila popolnoma slovenski značaj v času, v katerem so se romanizirali poprej slovenski kraji v Furlanski nižini.
Prebivalstvo Italije
Osrednji statistični inštitut je objavil najnovejše podatke o porastu italijanskega prebivalstva v letu 1958. Lani je na-rastlo prebivalstvo Italije za 415.615 duš, leta 1957 pa za 399.268 duš.
Lapi se je znatno povečalo tudi število porok v primeri z letom 1957 *n sicer za pri čemer pa ni prišlo do kakih znatnejših sprememb v razmerju med posameznimi pokrajinami. Pač pa je opar ziti nekaj sprememb v razmerju med pokrajinami glede rodnosti.
Mednarodno letališče na Reki
V juliju prihodnjega leta bodo v okolici Reke začeli z deli za novo mednarodno letališče, ki bo med prvimi in najsodobnejšimi v Jugoslaviji. Vlada je v ta namen dala poldrugo milijardo dinarjev, kar odgovarja po kupni moči najmanj trem milijardam lir. Letališče bo imelo .betonsko vzletišče, dolgo dva kilometra in široko 150 metrov. Zdaj pričakujejo sagno še končne odobritve načrtov po vrhovnem ravnateljstu jugoslovanskega civilnega letalstva. Letališče bo končano spomladi leta 1963. Ležalo bo blizu Reke ob novi avtomobilski cesti, ki bo tekla po vsej obali do Bara. Zdaj so jo dodelali Zadra.
Razstava italijanskih knjig v Kopru
V Kopru so odprli razstavo italijanskih knjig, ki so jo prej prikazali že v Beogradu. Pobudo za prenos razstave v Koper je dal ital. generalni konzul v Kopru, dr. Guido Zecchin, v prizadevanju, da bi koristil ital. manjšini v Istri. Razstavo so odprli v prisrčnem vzdušju, kar je prišlo do izraza tudi v nagovorih. Konzul dr. Zecchin je izrekel priznanje tamkajšnjim oblastem za razumevanje, ki ga kažejo za kulturne potrebe italijanske manjšine. Izrekel je željo, da bi se odnosi med obema državama še izboljšali. Predsednik koprskega okraja Dujc pa je izjavil, da take prireditve prispevajo k boljšemu spoznavanju italijanske kulture.
Razstava obsega okrog tisoč knjig in tristo avtorjev. Iz Kopra jo bodo prenesli na Reko. Njenega odprtja so se udeležili predsednik Tržaške pokrajine Gre-goretti, sodnika Grieb in Casoli, rektor tržaške univerze Origone, vrhovni šolski ravnatelj Udina, predsednik Splošnih skladišč Tanasco, predsednik Tržaškega Lloyda Capponi, in drugi. Navzoč je bil tudi pisatelj Mario Soldati, ki se je prav ugodno izrazil o razstavi, da je bogata in da nudi tudi pregled nad najnovejšimi deli. Z jugoslovanske strani sta se udeležila slovesnosti razen predsednika okraja Dujca sekretar okraja Kolenc in generalni konzul v Trstu Vodušek.
(Nadaljevanje s 1. strani)
vse stranke skupaj nastopiti, kadar se je šlo za doseči kako olajšavo od Rima.
Ko poroča »Servizio di studi economici« o težkih ekonomskih razmerah v Furlaniji misli pri tem celo provinco in seveda tudi Beneško Slovenijo in Kanalsko dolino. Ce je zemlja v Furlaniji slaba, je v Beneški Sloveniji relativno še dosti slabša, ker je vsa v hribih in sicer v Reziji v pravi visoko hribovski coni (zona di alta montagna) in v ostali Beneški Sloveniji v hribovski coni predalpskega področja. Tu je sam prod ali apnenec s prav malo izprane zemlje. Ne moremo se niti meriti z visoko ali pa nizko ravnino (alta e bassa pianura). Ko poroča »Servizio« o mali in slabi industriji v Furlaniji, moramo mi samo to pripomniti, da Beneška Slovenija sploh nima prav nobene industrije in niti najbolj majhne in da prav nič ne kaže, da bi jo dobili.
2e pri zadnjem ljudskem štetju iz leta 1951 smo ugotovili, da je v nekaterih naših občinah skoraj tretjina prebivalstva začasno qdsotna v tujini, da pada število prebivalstva. Bliža se novo ljudsko štetje, nov censimento leta 1961. Rojimo se, da bodo nove številke o prebivalstvu še bolj katastrofalno padle kot so že V‘ta 1951. Ničesar ni bilo v zadnjih letih napravljeno, da bi se emi-griranje ustavilo. Tako kot stojijo raz-
mere, se po pravici povedano naravnost bojimo, da ne bi mogli naši delavci h*" kamor emigrirati. Kaj naj bi delali doma: ali naj bi izgubljali čas v kanti®" rih di lavoro s 500 lirami na dan i® še to samo za par mesecev na leto, a® naj bi čakali na provedimente za con® »depresso« ali na provedimente za con® »montano«, še Furlanija, ki leži v ravnini, vsako leto bolj zaostaja za drugimi provincami, kaj šele mi. »Servizi®* je prav konstatiral, da pri nas ni dragega kot) rob in prod. S tem se pa ®e da dostojno živeti.
Samo ena alternativa obstoji sedaj 29 Beneško Slovenijo in za vso Furlanij®-ali industrijalizacija ali emigracija. Dri1' ge rešitve ni. Ker industrij alizacij e P1* naših nesposobnih furlanskih politiki®’ ki sedijo že 14 let na vladnih stolih, n® bo tako kmalu, bomo še naprej emigri' rali in prosili Boga, da ne bi bilo S0-spodarske krize v Evropi.
Preiskovanje, anketa, ki jo je izved®* »Servizio«, je hvalevredno, ker ne operira s frazami, ampak razgrinja črno pP-dobol Furlanije pred nami. Nihče pe ®° mogel reči, da ni videl kakšno je stanj?' Nihče ne bo mogel reči, da ni bilo n®” svetovano zdravilo. Na odgovornih oC*‘ govomost !
Trgovinski zbornici in provincialni ^ ministraciji prav velika hvala za podP* > ran j e proučevanj o ekonomski situa®*) Furlanije.
Novo leto
Ocena preteklega leta
I/ AMICIZIA SI CONSOLIDA
Šlo je mimo leto 1959 in ni prineslo s sabo nobenih takšnih dogodkov, ki bi bili istorijski, zgodovinski.
V preteklem letu je bil edini bolj pomemben dogodek ta, da smo likvidirali še zadnje spomine na drugo svetovno vojno. Končal se je proces proti našim ljudem, ki so se borili proti vsemu, kar je bilo prej slabo na socialnem, ekonomskem in narodnem polju. Na visoki sodniji v Firencah so dali i sodniki, i prokurator, i časopisi, i vsa italijanska i še velik del evropske javnosti prav našim ljudem, ki so se borili. Mi Benečani smo stari prav-darji in se razumemo na procese. V glavnem smo zmagali mi in je zaenkrat prenehalo samopašje, arbitrio in komandi-ranje nekaterih oseb iz starih fašističnih in nacionalističnih časov v naši deželi. Niso še nastopili sicer normalne razmere kot drugod, toda letos se je s procesom v Firencah, le prelomilo in se počasi razkraja grdi stari aparat, ki je dušil našo deželo nekaj desetletij.
Lahko smo veseli, da se vračamo k normalnosti, da se nič velikega, zgodovinskega ne zgodi, ker take velike, istorij-ske stvari prinašajo nam malim ljudem samo skrbi, težave in nesreče. Se rajši imamo mimo vsakdanje življenje.
NE VERJAMEMO VEC NOBENIM FRAZAM
Ker gre vse po majhnem, točno vidimo in ugotovimo, kako gre z nami in nas r.obena retorika, nobene fraze, nobeno govoričenje ne morejo več preslepiti. Točno vemo, da se pri nas v Furlaniji in še bolj v hribih pri furlanskih Slovencih in Kar-nijelih ne bo nič spremenilo, da ekonomsko ne bodo nič napravili, da so vsi pro-vedimenti za hribe samo zdravila z žličko in da bomo morali leto za letom sami iskati v Evropi zaslužek, če bomo hoteli ži-
Kako živijo ljudje
Dreka je zadnji komun Rečanske doline, ki spada pod Italijo, saj meji skoraj vse njeno ozemlje z Jugoslavijo. Dreka je najmanjši komun od cele naše Furlanske Slovenije. Staje komaj 1.392 ljudi. Po zadnjem ljudskem štetju (censimento della popolazione), ki se je izvršilo elta 1951 manjka iz Dreke 349 ljudi. Ti so šli že pred osmimi leti s trebuhom za kruhom po svetu. Vsi mi pa Vemo, da smo imeli od leta 1951 do 1959 še velik porast emigracije, to ne samo Iz Dreke ampak iz vseh naših slovenskih dolin.
Povedati moramo tudi, da nosi Dreka rekord glede emigrantov od vseh naših komunov. Od 1392 rezidentnih prebivalcev je imela 1958. leta 447 moških in šensk po svetu, kar pomeni več kot tretjino celotnega prebivalstva.
Zakaj ima komun Dreka toliko ljudi Po svetu je razumljivo. Naše ljudi silita v svet dra faktorja. Prvi je ta, da je dreško ozemlje, če gledamo povprečno (media), najbolj visoko v hribu od vseh komunov naših dolin. Od 1328 ha zemlje, ki jo ima Dreka, je 86 ha ne-lodovitne. Za rodovitno zemljo, zemljo Prve kategorije v Dreki pa šteje in smatra katastalni urad (ufficio catasto) tudi tiste njivice, kjer morajo nositi kmetje zemljo s košami izzad kraja pod vrh. Vsa dreška zemlja na splošno (in generale) ne da toliko, da bi živel človek, ki jo obdeluje, več kot tri mesece ba leto.
Drugi faktor zaradi katerega morajo Drečarh zapustiti svoje domove, je tisti značilen, navaden faktor, ki duši Vse vasi naše revne dežele. To je pomanjkanje industrijskih objektov, pomanjkanje fabrik, brezbrižnosti in ne-skrbnost oblasti, da bi zaposlili (okupirali) domačo delavno si!o, delavce, na d°mači zemlji. Človek pa mora živeti in če ne more živeti doma, mora iskati reditve v drugem, v tujem svetu.
Tisti ljudje, ki so ostali doma, se največ preživljajo z živinorejo in gozdarstvom. iz gozdov pa se ne more prodajati drv vsako leto, le kravo se lahko molze vsak dan, če je dobra in lepo rejena. Torej mlekarstvo daje našim kmetom največ dobička*, največ podpore, vendar mora povedati, da so na-živinorejci na polju ogoljufani, ^ tem pa niso krive vsega oblasti. Kri-Vi so sami kmetje, njihova konzervativ-
veti. Doma bo nekaj starih lokalnih politikov, nekaj domačih trgovcev in gostilničarjev še držalo barako vladne stranke. Ko se bo vlada spremenila, se bodo skušali spremeniti tudi oni. Tako se je pri nas delalo že več kot pol stoletja. O kan-tierih za delo, o popravilih cest in drugih malenkosti se ob novem letu ne splača govoriti, ker so brez pomena za nas in so jih še tisti pozabili, ki so bili zraven.
NACIONALIZEM NA CERKVENEM POLJU
osebno na cerkvenem polju je ranjki Cuffolo dobro in točno videl, kako veliko krivico dela videmski nadškof s svojo nacionalistično okolico nam furlanskim Slovencem in koliko škodi ugledu katoliške cerkve. Vse leto 1959 je ostalo delovanje videmskega nadškofa kot edini anahronizem, kot neljub ostanek na preživele metode diktature, fašizma in netolerantnega nacionalizma. Vse kroge v videmski provinci je v preteklem letu čudilo, kako je mogla priti prav na cerkveno polje taka nesreča, takšno nepoznavanje temeljnih cerkvenili načel o enakopravnosti jezikov v Cerkvi in tako zaostalo pojmovanje povzeto po režimu pred vojno.
OB KONFINU JE VSE V REDU
Ob meji, ob konfinu je vse v redu, ker so se glavni sporazumeli. In če ni šunta-nja listov in šuntanja organizacij, ljudje na obeh straneh konfina mirno živijo in drug drugega spoštujejo, cenijo in imajo radi. Konfin nimar bolj zgublja svoj pomen in smo si ljudje raznih narodnosti nimar bolj bližji.
Emigranti prihajajo in odhajajo in kot vse kaže bodo še v miru prihajali in odhajali še ceio vrsto let. Ni vrag, da se bo
vkomunuDreka
nost, starokopitnost in nezaupnost v naprti*' (pregres) za moderno predelovanje mleka.
V Dreki so delovale pred leti štiri majhne mlekarne. V teh mlekarnah so predebvali mleko po starem. Mlekarji, naj nun ne zamerijo, niso bili sposobni. Sir, ki je prihajal iz teh mlekarn je bil kot otroški »cuzelj« ali gumi »pirel-li«. Piodalo se je lahko edino maslo. Poleg tega pa so udarjale na te mlekarne z vso silo obdavčevalne oblasti. Zadružniki so morali plačevati za izdelovanj« mleka I.GiE. in sdruge Visoke takse. ?lačevati so morali seveda tudi mlekarji in njegovo zavarovalnino (assicurazione). Mlekarne niso mogle več vzdržati To nesrečo in šibkost in nezdružljivost dreških kmetov je aprofiti-ral Provincialni konzorcij za mleko in začel kilovati mleko po dreških vaseh po smešio nizkem kupu. Tako so nehale dekvati dve mlekarni in ostali dve jo »vlečejo« kumemo naprej.
Provin«ialni konzorcij plačuje našim kmetom mleko po 37 lir za liter, v Vidmu pa >a prodaja na drobno po 75 lir.
Temu tonzorciju prodajajo mleko iz naslednji! vasi: Obranke, Lombaj, Ru-kin, Malbske, Skale, Zavrt, Ocnebrdo in Trušnje. iz Prapotice, Brega, Kraja, Codarjev, jz dveh Drek in Trinkov prodaja polovica kmetov mleko, druga polovica pa ga nosi v domače mlekarne.
Ali bi meli dreški živinorejci, če bi zgradili zj, celo Dreko eno samo moderno mlfamo interes? Seveda bi ga imeli! Provincialni konzorcij bi pa tudi ne mogel 'eč žuliti žuljev naših kmetov.
Upamo, (ja bodo razumeli naši kmetje, da je moč v slogi (l’unione fa la forza, pravijo Italijani). Združiti bi se morali vsi breški živinorejci in zgraditi svojo modano mlekarno. Za to bi dobili tudi P&noč od države, kakor predpisuje zakon (ieg) za gorske kraje od 25. julija 1952, gtev. 991.
Prefett obisku Dreko in Grmek
Pretekli jedan je videmski prefekt dr. Vecchi f spremstvu (akompanjan) provincialne svetovalke Brollo-Sellan o-bisku Dreko in Grmek. V obeh komunih so ju sprejo šindiki, komunski svetovalci in drUrp oblasti. Prefekt se je v
med tem tudi pri nas vsaj v toliko spremenilo, da bodo lahko vsi naši ljudje ostali blizu doma in dobili tu svoj zaslužek.
Dobro, da ni bilo v preteklem letu nobenih posebnih hudih ur, ker bi bili zana-prej še v večji mizeriji, ko nam nima kdo pomagati.
Hudo nas pa je prizadelo, da smo zgubili našega najboljšega človeka Antona Cuffola. Zdaj ko ga ni več tega. tihega, požrtvovalnega in skromnega delavca; šele zdaj vidimo, kako nam manjka, da ga ni več med nami. Res pa je, da moramo v težavah pomisliti, kaj bi napravil on, ko se gre za našo stvar, če nanj pomislimo, že vemo, kako se ravnati.
DESET MATAJURJEVIH LET
Naš list »Matajur« je v letošnjem letu vstopil v deseto leto svojega izhajanja. Premagal je začetne težave, ko niso naši nasprotniki v prvih letih izbirali nobenih sredstev, da bi uničili naš list. Zdaj se pa tudi nasprotniki zavedajo, da je naš list koristen za obe strani tu ob meji, da samo brani tiste pravice svojega ljudstva, ki so garantirane po kostituciji Italije in da s tem pravzaprav krepi in podpira temelje države; zakaj pravičnost je glavna podpora države.
če gledamo nazaj na preteklo leto, želimo le to, da bi bilo preteklo vsaj malo slabše od tistega, ki prihaja, da bi bilo vsaj nekoliko napredka pri vsej politični imobiliziranosti. Kar smo imeli v preteklem letu dobrega, je bilo vse produkt naših rok, ničesar nismo dobili, nikdo nam ni pomagal in kar smo imeli smo morali iztrgati v hudi evropski konkurenci. Kot v preteklem letu, tako smo tudi v prihodnjem navezani sami nase. Zato nam nihče ne bo solil pameti zlasti ne v politiki. Od nikogar nismo odvisni in to se morajo zavedati vsi naši ljudje posebno tisti, ki so zmeraj doma.
Preteklo leto 1959 je bila nova preizkušnja za vse nas. Dobro smo položili izpit,
prvi vrsti interesiral za finančno in e-konomsko stanje tjeh krajev in obeču, da se bo interesiral za izbuojšanje. Poleg tega je izročil (konsenju) komunu Grmek 500.000 lir, Dreki pa 600.000 lir kot državni prispevek (contributo statale) za kritje komunske bilance.
Ob tej priliki je videmski prefekt vidu sam na lastne oči kako slabo je življenje v gorskih krajih. Tud če se popravijo ceste in vodovodi, komunski sedeži in šuolski 'lokali, kot je prefekt djau, da so potrebna popravila, življenje v naših brjegeh bo nimar slabo. Naj tudi asfaltirajo ceste, vodile bojo nimar v estero, in šuole naj bojo tudi zlate, v njih bo nimar manj otrok, ker se vsak dan rodi nimar več otrok naših emigrantov v esteru in tam bojo tudi ostali, saj je vsak dan več primerov, da zaprosijo naši delavci za državljanstvo države, kjer delajo.
DVE NAGLI SMRTI
Preteku tjedan je zadela kap (paralisi) 67 Alojza Trušnjaka iz Dreke, kar se je vraču iz Hlodiča pruot duomu. Mož je bil par zdravniku, zsiki je bil bolan na srcu in je šel damu šele proti večeru. Drugo jutro ga je ušafu na cesti njegov sin mrtvega, kar je šu na delo.
Tudi 70 ljetno Marijo Dreščič iz Sla-povika je zadela kap, medtjem ko je bia na stranišču. Tam so jo subit uša-fali njeni domači in poklicali zdravnika, a žena je bla že mrtva.
(quando nell’ottobre del 1954 ju risolto il problema di Trieste, i rapporti tra l’Italia e la Jugoslavia cominciarono a risentire subito di un netto miglioramento, il quale si ripercosse innanzitutto sul piano economico, perchè sappiamo che le economie dei due stati sono complementari.
E proprio a Udine, capoluogo del Friuli, si sono svolte importanti trattative per accordi economici bilaterali che si sono conclusi nel palazzo Belgrado con la firma dei rappresentanti di entrambi gli stati. Da questi contatti è nato quell’uti-lissimo accordo per il piccolo traffico di confine e il movimento di 'merci.
Ma in questi ultimi anni sono migliorate non sono le relazioni■ economiche bensì anche quelle riguardanti altri settori. Si è notata in genere una nuova atmosfera, un’atmosfera decisamente positiva, liberata da ogni prevenzione e preconcetto che nel passato hanno impedito di valutare obiettivamente la nazione vicina. I grandi quotidiani italiani si sono occupati più volte della Jugoslavia sotto vari aspetti e sono stati onesti e imparziali; non l’hanno più attaccata per il fatto che là sia in vigore un diverso sistema sociale, un sistema cioè socialista che è l’opposto di quello italiano, basato sul capitalismo.
Sul piano culturale, fra la provincia di Udine e la Slovenia, ci sono stati già degli scambi, tuttavia di gran lunga meno frequenti che fra le altre provincie italiane. A Udine c’è stata una mostra di pittori sloveni, e a Lubiana una di pittori friulani; a Cividale ha tenuto un concerto vocale l’ottetto di Lubiana. Inoltre molte comitive di studenti friulani, di Udine e provincia hanno visitato località slovene e viceversa, dalla Slovenia sono venuti in gite collettive nel Friuli diversi professori, studenti universitari e altri.
D’altra parte, fra il Friuli e la Carinzia c; sono stati molto maggiori contatti culturali che non jra il Friuli e la Slovenia, per quanto il centro della Carinzia, Kla-gen/urt, non possa offrire tante possibilità di carattere intellettuale e artistico quante ne offre Lubiana coi suoi teatri, le sue orchestre, i balletti, i concerti corali ed altre manifestazioni culturali. Ma dal punto di vista dei rapporti economici c’è molta più vivacità tra il Friuli e la Slovenia. Molta soddisfazione ci ha dato pure la notizia che a Belgrado recentemente si è giunti a contatti politici fra i due stati confinanti. Per ora la conversazione si è limitata ai due sottosegretari: Folchi per l’Italia, e Mičunovič per la Jugoslavia; più avanti si incontreranno i due ministri degli esteri Pella e Fopoviò per trattare e risolvere vari problemi di natura squisitamente politica. Già le attuali conversazioni non si sono ridotte a semplici espressioni di cortesia che lasciano il tempo che trovano, bensì sono state improntate a risolvere seriamente svariate questioni o almeno a spianare la via per una loro sollecita risoluzione. L’esperienza dimostra che l’amicizia più duratura è quella che poggia su basi concrete e reali. E noi, come i nostri vicini, abbiamo tutta una serie di problemi reali e quotidiani, che se risolviamo in via amichevole, con accordi reciproci, come dimostrarono finora i fatti, possiamo dire che questa è già un’atmosfera che dà adito a sperare in future convenzioni, dichiarazioni e patti di amicizia. Pertanto ci è motivo di singolare compiacimento il fat-
to che a Belgrado si siano avuti questi contatti amichevoli sul piano politico, ma sopratutto ci rifonde ottimismo il fatto, che già ai primi approcci politici la discussione ha affrontato subito questioni concrete che riguardano direttamente anche noi, sloveni del f riuli, che abbiamo in comune con la Jugoslavia un lunga linea di confine. Noi infatti siamo dentro la fascia di frontiera, e, jruendo del piccolo traffico, è naturale che ci interessi che questi rapporti di amicizia si allarghino e si approfondiscano sempre più. Positivi segni di speranza ci sembra siano stati dati proprio dalla buona volontà con cui i due sottosegretari si sono messi per •sporre un programma culturale per l’anno 1959-60 e per trovare il modo migliore per collaborarvi ai attuarlo:	si
tratta di scambi di ospitalità per grandi compiessi culturali, allestimento di opere e concerti nelle città importanti d’Italia e Jugoslavia, collegamenti radiotelevisivi ecc.
Certo, noi siamo una piccola provincia della quale non si possono interessare particolarmente i due ministeri degli esteri. Ma, per analogia, come avviene per le grandi città, dovremmo anche noi, a Udine, a Cividale, e in qualche altra località, organizzare degli scambi e manifestazioni culturali più frequenti, più estesi e a promuovere dei convegni (cosa possibilissima, e perchè no? se questo avviene già coi vicini austriaci del cui mondo intellettuale abbiamo già avuto in Friuli svariati ospiti). Di ciò, seguendo l’esempio che viene dall'alto, naturalmente si dovrebbero interessare le autorità locali e in particolare l’Amministrazione provinciale.
Infatti in questo primo colloquio politico, conseguenza appunto dell instaurazione di questo nuovo clima di amicizia, non si è perduto tempo in frasi vuote, speciose e artefatte, ma si è lavorato sodo per la conclusione di accordi concreti, per sigillare l'amicizia che deve poggiare su un piano di uguaglianza e parità.. Speriamo che il prossimo incontro, che avverà fra il ministro Pella e Popovič, risolva altri problemi e ne ponga dei nuovi .a cui scaturiscano accordi sotto il segno dell'amicizia. Se le due nazioni vantano parità di diritti, anche le loro minoranze cvono godere di uguali diritti. Non può essefg che, in questo clima di amicizia, noi sloveni del Friuli si sia gli unici a non avere parte di questa amichevole collaborazione che si sta svolgendo fra i due stati; ciò costituirebbe una imperfezione, una manchevolezza. E quegli elementi della provincia di Udine che sono contro questa amicizia perchè temono che noi guiamo i nostri diritti di minoranza, dovranno allinearsi con il resto dell’Italia. Purtroppo nella nostra regione non c’è, e lo diciamo apertamente, nessun giornale che difenda questa nascente amicìzia fra Italia e Jugoslavia, che la caldeggi e la incoraggi. Il quotidiano che si stampa a Udine, quando tratta di argomenti pertinenti la Jugoslavia, la Slovenia, noi sloveni del Friuli, scrive, se mai può, con spirito ostile. Anche l’altro quotidiano maggiormente diffuso e che arriva da fuori regione, non ha mai una parola amichevole, distensiva verso la Jugoslavia; anzi non è raro il caso che vada alla ricerca di notizie poco piacevoli o addirittura di quelle che vorrebbero instillare l odio e, quando riporta articoli che dovrebbero all’amicizia, mantiene u-no stile solo corretto, ma freddo. Molto di rado il lettore ha l’occasione di leggere cose scritte con spirito benevole, improntato a cordialità. Data la situazione locale è assai improbabile che anche in futuro avvenga un mutamento. Gli organi centrali di Roma si dovranno preoccupare che la politica di amicizia si sviluppi concretamente trovando riscontro nella realtà. Dei sinceri sentimenti che animano le popolazioni d’oltre contine verso l’Italia, la sua cultura, i suoi successi, possono constatarlo tutti quei friulani che si recano nella vicina nazione, perchè possessori di permessi speciali concessi in base all’accordo di Udine. Ma ricchi borghesi della nostra provincia sono ancora troppo riservati, scortesi e ingiusti nei confronti degli sloveni friulani.
E’ ora che si tolgano di mezzo tutti gli osacoli che impediscono una salda e giusta amicizia fra questi due popoli vicini. O continuerà forse la provincia di Udine a distinguersi nell'ignorare e nel non aggiornarsi sui nuovi avvenimenti di collaborazione economica e culturale con la Jugoslavia?
NA OGNJIŠČU mimo plapola ogenj in tudi kotlič je že pripravljen za polento. Okrog njega se je zbrala vsa družina in po večerji se jim bo pridružil še kak sosed, da jim bo večer hitreje potekal.
iiiiiiiii m m i in 111 ni i m 111111 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiniiiii'iiiiiiii'i'iii'i|""i|'»nn'i"l,l""i'"""i'i|i:'ii|11'" n 111 ■ 111111 mi i m ii 11 « i * 111 n m i '"»n i11 """ i m i""" min im i ni""'»
NOVICE IZ POD KOLOVRATA
J
. W////J//
'«NI.
GRMEK
Kdaj bodo obnovili komitat
od ECA?
m i n n m 11 mu n i m n i iiiiiii m iiiii:iii:iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iii;i!iiiiiiiiin n \ rum 111111111 n 11 n 11111 m 111111111111111
SV. PETER SLOVENOV
Novoletno darilo našim kmetom
Leta 1960 bomo imeli spet administrativ—- VQiitve (elezioni ammimistrative). Stari šindik, Pavletič, pravi, da ne bo več kandidiral. Ljudje se že sedaj sprašujejo, kdo bo novi šindik. Drugi pa pravijo, da ni treba imeti skrbi, saj je več mož v Grmeku, ki se potegujejo za ta stoliček. Ker so zaceli naši ljudje bolj socialistično misliti, so postali »socialisti« celo njekšni prvaki fašistov, da bi prišli s pomočjo socialističnih glasov do komunskih stoličkov. To so volkovi, ki so oblekli ovčjo kožo, da bi se jih ne prestrašili ljudje. Tem »socialistom« vneto pomaga znani in odkriti fašist iz našega komuna.
To smo hoteli povedati mimo grede. Namen, da smo prejeli za pero in začeli pisati, je drug.
Povedati hočemo oblastem o stvari, ki se že delj časa govori o njej pri nas. Komitat od ECA, to je tista ustanova, ki pomaga reivnim družinam, je izvoljen že od starega konseja, to je že pred letom 1956. Zakon (leč) pravi, da mora biti ta komitat obnovljen vsakih štiri letal. To pomeni, da bi moral biti vsaj letos, če ne že prej, obnovljen!
Zakaj ga niso obnovili? Ker morajo postaviti ta komitat konsilirji se najbrž
volitve, ne bodo imeli več v komunskem konseju prave opozicije. Zato nameravajo obnoviti ta komitat šele prihodnje leto, ko bodo lahko brez opozicije utakni-li vanj tiste ljudi, ki bodo oni hoteli. Toda zakon je zakon in bi se ne smelo mimo njega za nobeno ceno. Dobro bi bilo, da bi vedel te stvari tudi prefekt naše province.
CESTO KOZICA-HLODIC SO ASFALTIRALI, A SO JO TUDI VEDERBALI
Letošnje poletje so asfaltirali cesto, ki pelje iz Kozice v Hlodič. To je bila dobra stvar, a so jo tako slabo asfaltirali, da ne vemo zakaj ne protestirajo tiaše domače komunske oblasti. Upamo, da jo ne bodo kolavdirali, dokler ne bodo popravili tistega osvinjanega dela. Kar pa da najbolj v oči je to, da je cesta na mnogih krajih bolj ozka kot je bila prej. Prej je imela svoj široki rob, kamor se je človek lahko izognil v sili, sedaj tega obcestnega robu ni več. Ker so asfaltirali cesto, so jo dvignili in je sedaj na eni in drugi strani samo prepad. Ce ne bodo razširili te ceste, se bo zgodilo na njej mnogo nesreč in zato na.j jo postrojejo, prej ko bo po njej tekla kri.
troštajo, da drugo leto, ko bodo nove nun 11 mn n 11111 riunirmi 111 mirnim m ■ ■ 11111111111 mn 1111111m m > m m i n m i in ni iiiiiii i un i nrn n i n i im um
PODBONESEC
Črnovršani morajo hoditi plačevat dajatve v Špjetar
Stran 4 --------------------------------
ČEDAD
NESREČA NE POČIVA
Triletna Anna Zuzzi iz Osojan je letela čez cesto in paršla pod kamjon. Zlomila si je desno nogo in dobila še več drugih lažjih poškodb. Ozdravila bo v 40 dneh.
Franc Novak iz čmeje pri Nemah je moral iti v Spital, ker ga je med prepirom (kreganjem) Egidijo Skubla udaril po obrazu in mu zlomil nos. Ozdravil bo v 15. dneh.
Jožef Karlič iz špetra se je ponesrečil pri jagi. Nek jager iz špetra ga je zamenjal za divjačino in ustrelil vanj. Na srečo je bla razdalja (distanza) velika in zato poškodbe, ki jih je ušafu po obrazu, niso zlo nagobarne.
Mario Oviscak ifz Puoštaka pri Sv,
Izvedeli smo, da je »Federazione Nar Rionale Casse Mutue Malattia per 1 Coltivatori Diretti«, na seji, ki jo je i-mela 19. septembra 1959 v Rimu, sklenila, da se poviša (aumentira) kontri-bufc za videmsko provinco od sedanjih 18 na 30 lir za vsak delavni dan kmetov, ki so vpisani v to bolniško blagajno (Cassa Mutua). Ta sklep in predlog je poslala »Federazione Nazionale« ministru za delo in za socialno skrbstvo (Ministro del Lavoro e della Previdenza Sociale), da ga odobrli (aprovira). če to minister odobri, podpiše predsednik republike dekret in s 1. januarjem leta 1960 bodo morali plačevati naši kmetje »alla Federazione Nazionaìle Casse Mutue« po 30 lir za vsak delavni dan, ki ga opravijo na svoji kmetiji.
Kaj to pomeni? Pomeni, da bodo morali plačati kmetje skoraj po 1.000 lir več kot do sedaj za vsak hektar zemlje, ki jo obdelujejo.
To je res lepo novoletno darilo, ki ga nameravajo dati našim kmetom postavljene oblasti.
Ali oblasti ne vedo, da je naša provinca pasivna kot tiste pokrajine v Južni Italiji? Ali jim nič ne pove to, da spadamo mi furlanski Slovenci v tiste gorske kraje, kjer smo potrebni posebne pomoči po zakonu od 25. julija 1952.
Problem, ki stoji
Kdor gre skozi našo dolino, od Ažle do Škrutovega, ko močno dežuje, vidi kakšno velikansko škodo dela voda naši najboljši zemlji. Kadar močno naliva dež, udari voda iz narastle reke Kozice, v katere se izliva tudi Arbeč in poplavi vso zemljo od Cemurja do pod aželskega kota, kakih 40 hektarjev najboljše orne zemlje.
To se dogaja posebno v jeseni in pozimi, a tudi v poletnem času je že večkrat odnesla povodnja vse posejano blago. Pod škrutovem pa dolbe voda DOd njive in odnaša zemljo. Odnesla je že cele njive in če ne bodo napravili nasipa (argine) in speljali vodo po tisti strugi, ko .er je prej tekla, bo odnesla še najboljše njive. Statistike kažejo, da ima šentlenartski komun 2.700 hektarjev zemlje, od katerih je 92 nerodovitne (superfice improduttiva). Tistih 40 hektarjev zemlje, ki jo večkrat na leto poplavi voda, je tudi nerodovitna. Vendar jo smatra »Ufficio catastale« za najboljšo omo zemljo in kot za tako morajo kmetje plačevati visok agrarni redit.
če nočejo oblasti napraviti ob reki nasipov (argini) in rešiti to zemljo kmetom izpod vode, naj vsaj deklasirajo, razvrednotijo to zemljo, da ne bodo plačevali kmetje agrarnega redita za svet, ki ne daje agrarnih dohodkov (entrat).
PREGANJAJO SE ZAVOJ DIVJEGA PRASCA
Pretekli teden so pisal žornali, da je ustrelil Dreščič Franc iz Ažle divjega pra-sca in da ga je zaklal z nožem, ker je bil ranjen, a še živ. Divji prasac je tehtal 41 kilogramov.
Zavoj tega divjega prasca je nastal pravi prepir. Dreščič trdi, kot je bilo pisano tudi v žomalih, da ga je on ubil v špje-tarski rezervi, a da je šel ranjen do šent-lenartske rezerve. Drugače kot on pa jo misli Virgil Krizetič iz škrutovega, ki pravi, da je divjega prasca on ubil, da ga je Dreščič samo odrl, ko je bil ranjen in ni mogel več naprej. Na vsak način očitajo Dreščiču, da je pobral merjasca v šentlenartski rezervi in da je prišel v to rezervo & puško, kar je prepovedano po zakonih (lečih) in zato so mu puško vzeli in ga denuncirali. Drugi pa pravijo, da se gre
Lenartu je padu z motorja in se precej udaru. Ozdravu bo v 15 dneh.
Amelio Fornasir iz Prapotnega si je zlomil roko in poškodoval obraz par djelu v gozdu. Nesreča bi bla lahko smartna, ker je padlo drevo glih na delavca, ki je stal tam blizu. Ozdravu bo v enem mjescu.
leta štev. 991, ne pa povišanje raznih kontributov in taks? Po furlanskih vaseh so začeli kmetje veliko akcijo s tem, da pobirajo podpise (firme) zavarovanih ljudi. Te podpise bodo poslali ministru za delo in socialno skrbstvo s prošnjo, naj ne aumentira kontributov za našo provinco, kot jih zahteva »Federazione Nazionale Coltivatori Diretti«. Prav bi bilo, da bi poslali podpise ministru tudi kmetje iz naših gorskih krajev in mu povedali, da nočejo povišanje kontributov, ker ne morejo plačevati še tistih, ki jih imajo do sedaj.
Zganite se in protestirajte, gorski kmetje, da vam ne bodo povišali omenjenih kontributov! Tako boste pomagali sebi in furlanskim kmetom!
ZA TISTE, KI IMAJO OBMEJNO PROPUSTNICO
Vsi tisti, ki imajo obmejno prepustnico ali dvolastniško izkaznico za prehod v Jugoslavijo in ki je veljavna: do 31. decembra t. 1. jo morajo izročiti (kon-senjat) posameznim komunom, da jo bo ta izročil videmski kvesituri za obnovo.
Tistim prepustnicam ali izkaznicam, ki so umazane, raztrgane ali polne, bo kor!o priložiti tudi fotografijo, da bodo mogle oblasti (autorità) izdati novo, Vsi dokumenti bodo izdani brezplačno.
najbolj pri srcu
lahko s puško v drugo rezervo, če puška ni nabasana, in Dreščič trdi-, da ni imel nabasane puške, da je ustrelil divjega prasca v špjetarski rezervi, a je šel ta ginja-vat v šentlenartsko. Zdi se, da je tudi Dreščič denunciral tiste, ki so mu odnesli puško.
»Kadar se dva kregata, tretji uživa,« pravi pregovor. V tem primeru bodo uživali advokatje, če se obe strani med seboj ne pobotata.
PRAPOTNO
PRI OGNJIŠČU GA JE ZADELA KAP
Vso Idrijsko dolino je za pretresla notici j a, da je na hitro umru Ivan Kavčič iz Prapotišča. Mož je šu po večerji k sosedu Alojzu Bernjaku in v njegovi kuhinji sta se pri ognjišču razgovarjala o vsakdanjih težavah. Med pogovorom se je Kavčič prijel za srčno stran in padu martu na tla. Takoj so poklicali zdravnika (miediha) in ta je konstati-ral, da je moža zadela kap.
v
črni vrh je ena tistih vasi Nadiške doline, ki leži najbolj visoko v brjegu in je tudi naj večja hribovska vas naše »Slovjenščine.« Šteje 100 hiš in ima 98 družin. Njihove male njivice, čeprav lepo obdelane in podprte z zidovi, da jim ne odnese voda zemljo v dolino, zelo malo dajo. čmovrški kmet ne more živeti s svojimi pridelki niti štiri mesece v letu. Glavni vir entrat pride v njihove družine od živinoreje in gozdov. Ne bomo se čudili, če so možje te vasi priznani daleč okoli kot najboljši gozdarji. Seveda živine in gozdov ni toliko v črnem vrhu, da bi se mogli z njimi preživljati in zato je morala tudi iz te vasi, kot iz drugih vasi naše dežele, večina zdravih in močnih ljudi s trebuhom za kruhom po svetu.
Pa ne simo to, da jim je narava odmerila nehvaležen kos zemlje, na kar t.eiem ni moč živeti, tudi od strani o-b!asti so na zadnjem mestu in zato puščeni v nemar. Po tolikih letih, ki so pačevali visoke dajatve, so jim komaj pred dobrim letom zgradili za silo ko-'ovozno pot in če jo ne bodo popravljali bo kmalu nerabna in ljudje bodo na istem kot prej.
Sedaj, ko smo na kratko opisali kak-
šno je življenje v črnem vrhu, mj pa še povemo eno druge težavo, ki hi jo kmetje radi odpravili, za kar je treba le ma’o dobre volje od strani oblksti.
že smo povedali, da šteje črni vrh 98 družin. Te družine morajo hodLt plačevat svoje letne dajatve v Spjetar, kar se pravi, da mora 98 ljudi napraviti vsakih dva meseca 18 km p*ti, da plačajo davek od tega kar so pndelali s krvavim potom iz tiste skope zemlje, črnovrški kmet pride dvakrat \ svojo škodo in sicer prvič zato, ker mera plačati dajatve od svojega najnižjiga dobička in drugič zato, ker ga pot (o Sp jetra zopet stane denarja in trudi.
Ljudje se sprašujejo kdo je bolj reven, ali črnovrški kmet ali erabvski u-rad, da ne more poslati v vas svojega uradnika (impiegata), ki bi v parih urah lahko izterjal vse dajatve.
Kmetje se troštajo, da bo jratovski urad razumel njih prošnjo in (a bo u-redil to zadevo, ne da bi ljudi morali izgubljati toliko časa po nepoVebnem.
DEMOGRAFSKO GIBANJE
Mjesca novembra je bilo v rašem ko-munu takole demografsko gibmje:
Rodili so se trije: Aleksander Mučič, Lorenzo Floram in Maristella Medveš; umrlo jih je pet: 80 letni Arton Batistič, 73 letni Butera, 27 lety Sergijo Medveš (umrl kot emigrant v Kanadi), 46 Ermelindo Maršeu in 19 lemi Silvio-Romeo Juretič; poročila se je Eda Ban-kič z Lanz-Armin Giovannijčn; v komun sta prišle dve osebi :	Marcellino
Campagnamo in Anna Pittin; jz komuna pa je šlo 7 oseb: Giovani! Canna-rella, Giannina Maršeu, Josijina Manzini, Marija Cenčič, Mirela Cenčič, Sergio Baglini in Antonio Scotta.
ZASLUŽEN PENZJCn
Marija Cenčič vd. Špekoni, stara 98 let in doma iz črnega vrha je bla pretekli tjedan pru posebno veeia. In kaj bi ne bla, saj je ušafala pavo penzjon, čeglih je takuo stara Penzjoi je ušafala od »Coltivatori diretti«. Maria Cenčič je za Jožefom Jušičem iz Kleni, ki je star 104 leta, tanarbuj stara ženanaše dežele, želimo ji, da bi penzjon uS.vala (žo)di-la) pouno let.
NEME
IZ KOMUNSKEGA SVETA
Na zadnjem komunskem konseju so diskutirali o dostih importantnih argumentih. Sklenili so, da bojo uzeli na posodo 4 milijone lir za popravilo in ureditev škuolskih prostorov v Krnicah (Monteprato), ker je to de.'o nujno potrebno. Z drugim posojilom 3.500.000 lir pa bojo popravili škuolo v Vizontu (Chialminis). Zgradili bojo tudi pet ljudskih hiš (čaše popolari) in sicer 3 v Nemah, eno v Torlanu in eno v Čr-neji. Nazadnje so pregledali račune in še druge reči, ki riguardajo komunsko administracjon.
IZŠEL JE Jadranski koledar in ga dobite na uredništvu »Matajurja« po izredno nizki ceni. Koledarju so priložene še 4 zanimive knjige »Prešernove družbe«.
REZIJA
Naša živinoreja propada
Ni do! go od tega, da so v našem ko-munu nardili censiment živine. Zvedeli smo, da so našteli takole: krav 445, te-, let 116, ovac 214, koz 454, prašičev 38, bikov 4, mul 2, psov 96.
če pomislimo, da šteje naš komun okoli 3.500 ljudi, vidimo, da je to število zelo nizko in to tembolj, ker vsi posedujejo nekaj zemlje, da bi lahko redili več živine. Njivice so sicer v naši dolini zares nerodovitne, imamo pa dosti dobrih' pašnikov, kjer bi se moglo pasti dober del leta precej živine. Nekateri živinorejci sicer delajo tako, a dosti jih je, ki drže živino vse leto zaprto v hlevu, pa čeprav, imajo priliko poslati jo na pašo. Iz statistike prejšnjih let vidimo, da je število, glav goveje živine precej padlo. Vzrok, temu je nekoliko tudi emigriranje moške delavne sile in zato so se žene omejile le na minimalno rejo živine, toliko da zadostuje vsakdanji domači potrebi. Vendar ljudje ne bi smeli pozabiti, da je živinoreja v naših krajih rentabilna, če je umno gojena, in pogojev za to ne mainjka.
Naj povemo še, da država pride na pomoč pri izboljševanju hlevov in pri drugih milijoracijskih delih. Prav bi bilo zato, da bi na gorskih senožetih in pašnikih obnovili stare »kazone«, ki so v razpadajočem stanju in po potrebi postavili še nove.
TA.TPANA DOBRA INICIATIVA
V našem komunu se je začelo v zadnjih časih nekaj prebujati, posebno v vaseh Prosnid, Platišče in Brezje, čas ja bil, da je prišlo do tega in da so se ljudje začeli zavedati, da izboljšajo svoje obupno ekonomsko stanje samo s skupnim organiziranim nastopom. V teh vaseh so že ustanovili svoje odbore, ki bodo imeli nalogo proučevati domače vaške probleme. Kot je znano, tipanska komunska administracija je na žalost taka, da se prav malo ali nič interesira za izboljšat ekonomsko stanje naših ljudi.
Sedaj bojo ti vaški odbori poročali o-blastem o njihovem stanju in delali prošnje za izvedbo teh ali onih javnih del. Prav bi bilo, da bi se taki komitati ustanovili tudi po drugih vaseh komuna in da bi se ti potem združili v en sam komitat, ki bi v resnici pravzaprav predstavljal komunski svet. Kot smo že povedali, današnji komunski možje brezbrižni in pri vsakem odločanju ima glavno besedo sekretar komuna. Možje vaških komitatov so pa zares sposobni ljudje, ker če ne bi videli potreb izboljšanja ekonomskega stanja, sploh ne bi stopili vanje.
ČRNI VRH V PODBONEŠKEM KOMUNU. V tej ubogi vasi živijo ijudje skromno in si marsikaj prikrajšajo, da bi mo Ji plačevati dižavi, ki jih popolnoma
zanemarja, dajatve.
«HH»llllll*lllll!lll!l!lllll!lt|lli|'lltll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!llt!|!|i|!|l|l|!|[|!l!l!l!| 11111 II III 1111 II 11 lili 1111 II 1111111111 III 11 II III
SV. LENART SLOVENOV
Ladini v
Ladinci v Južnem Tirolu, v tako imenovani Centralni Ladiniji, govorijo e-nega izmed retoromanskih jezikov, nastalih v posebnih zgodovinskih prilikah. Rimljani so zasedli okoli leta 15 pred našim štetjem področja Alp in ustanovili dve rimski pokrajini z imenom Ra-etia. Uradno so vpeljali svoj latinski jezik, ki je pa prodrl v vse alpske doline do tamkajšnjih prebivalcev: Ilirov, Venetov in Keltov šele v četrtem stoletju za pokristjanjenjem teh narodov, In sicer že v obliki »lingua volgare«. Spajanje jezikovnega substrata starega retijskega prebivalstva z latinsko »lingua volgare« je dalo nov neolatinski jezik, ki ga imenujejo v nekaterih znanstvenih krogih zaradi njegovega zgodovinskega postanka: neo-latinski, ladinski ali retoromanski jezik.
Prodiranje Nemcev s severa in Italijanov z juga je ponemčilo in poitalijančilo veliko število Retoromanov in razbilo njih geografsko enotnost na tri ■tlele: 1. na retoromansko skupino v švicarskem kantonu Graubunden ( italijansko cantone Grigioni), kjer govore in pišejo kar tri različne retoromanske jezike, ali kot jih sami imenujejo ro-manča jezike. Teh švicarskih Retoromanov je okoli 40.000 retoromanščina. je priznana v Švici kot uradni jezik. 2. na ladinsko skupino v dolomitskih dolinah •okoli prelaza Sella. Po nekem uradnem Italijanskem administrativnem štetju z ■dne 31. nov. 1953 naseljuje 12.696 Ladine e v alpske doline Groden, Passa, Ab-tei in Buchenstein. Pod Avstrijo so jih Pred petdesetimi leti našteli okoli
16.000.	Ti Ladinci/ niso imeli poprej svojega pisanega jezika. 3. na furlansko skupino v videmski in goriški pokrajini. Furlanov je okoli 700.000. Imajo in ■so imeli že v srednjem veku svojo bogato literaturo.
švicarski, nemški in italijanski jezikoslovci so izdali obilo znanstvenih študij o retoromanskih jezikih in jih smar trali kot samostojne jezike in ne kot narečja. Največji italijanski jezikoslovec Graziadei Ascoli je leta 1873 v prvem zvezku svojega »Archivio glatologico i-taliano« priobčil razpravo »Saggi ladini«, v kateri poudarja ladinsko enotnost Vseh treh ladinskih skupin.
ladinci v Južnem Tirolu so imeli po Podatkih italijanske uradne publikacije Presidenza del Consiglio dei ministri, Ufficio Regioni: »L’accordo De Gaisperi Gruber sull’Alto Adige« iz maja 1958 v So’skem letu 1956-1957 naslednje število ladinskih osnovnih in srednjih šol za Učence in dijake z ladinskim materinskim jezikom v bocenski pokrajini:
17 osnovnih ladinskih šol z preko 2.300 Učenci in 270 ladinskimi učitelji; 1 sred-Pjo ladinska šolo s preko 50 dijaki.
V osnovnih ladinskih šolah se poučuje ladinščina, nemščina in italijanščina, v ladinski srednji šoli, ki ima pa svoj sedež v kraju Ortisei pa ladinščina bi italijanščina brez nemščine. Praktično prevladuje v srednji šoli italijanščina. Precejšnje število ladinskih visoko-Šolcev na italijanskih univerzah dobiva Podpore.
Po zadnji vojni so nemški Južni Tirolci dosegli prva leta, da je bila v Larini ji ustanovijena nemška šola. V šol-*kem letu 1948-1949 pa je Ministrstvo *a prosveto v Rimu izdalo posebno u-fodbo o ustanovitvi ladinskih šol.
Sovražniki Slovencev !
Krščansko - socialni iist »Novi list«, ki izhaja v Trstu je v svojem uvodnem članku z dne 3. decembra letos primerjal četrto okrožnico papeža Janeza XXIII o misijonskem delu z razmerami pri nas v Furlanski Sloveniji.
V novi papeževi okrožnici Princeps pa-storum je rečeno, da morajo dušni pastirji v misionih, ki so tujega rodu in ne domačini, poznati in obvladati jezik svojih vernikov, zakaj vse dušno pastirstvo se mora opravljati v materinščini vernikov. Tako je namreč zaukazal sam Kristus, ko je izdal povelje: »Pojdite in učite vse nar rode!« če se tuji duhovnik v dveh ali treh letih ne nauči jezika svojega ljudstva, ga odstavijo in odpokličejo, ker je dokazal, da je za dušno pastirsko službo nesposoben v takih krajih!
Nato ugotavlja »Novi list«, da kar se uganja sedaj s slovenskimi verniki v videmski nadškofiji pod nadškofom Giu-seppom Zaffonatom, je v najostrejšfem nasprotju z vsemi misijonskimi predpisi in načeli Cerkve. Nikjer v celi Evropi razen v Furlanski Sloveniji ne živi nobena katoliška narodna manjšina, ki ima nad dve tretjini svojih dušnih pastirjev, ki ne razumejo ali pa nočejo razumeti jezika svojih vernikov.
Celo Mussolinija je sv. stolica leta 1929 prisilila, da je v konkordat bil postavljen člen 22, na podlagi katerega morajo imeti župniki kaplane, ki poznajo jezik kraja, da bi se dušno parstirstvo lahko opravljar lo po predpisih Cerkve v jeziku vernikov.
Mi v »Matajurju« smo že večkrat pisali, kako so se poslabšale razmere glede slovenskega jezika vernikov v Furlanski Sloveniji.
Slovenski duhovniki so že večkrat tudi opozorili nadškofa Zaffonata, kakšne mere bi moral ukreniti, da bi se po določilih Cerkve pravilno opravljalo dušno pastirstvo pri nas. Leta 1957 so mu točno napisali v posebnem memorandumu, kako bi moral pravilno izpolnjevati svoje dolžnosti kot nadškof s posebnimi ukrepi glede uporabe slovenskega jezika vernikov v svoji nadškofiji.
•Li»J	-	. .A .*
Nadškof se za vse želje vernikov, za vse nasvete slovenskih duhovnikov ne zmeni. Kvečjemu se tu pa tam izgovarja, da nima na razpolago dovolj duhovnikov, ki bi znali slovenski jezik. Mi pa se sprašujemo, zakaj ne pokliče nazaj v Furlansko Slovenijo tiste slovenske duhovnike, ki morajo službovati v Furlaniji po furlanskih duhovnijah, zakaj ne prisili italijanskih duhovnikov, posebno pa mladih, da bi se naučili jezika svojih vernikov, in končno zakaj se ne obme na druge škofije, tako na goriško in tržaško in tudi drugam, ki bi mu radi poslali duhovnike, ki znajo slovenski jezik svojih vernikov. Nadškofu Zaffonatu so pa ljubši takšni duhovniki kot na primer tisti, ki ga je postavil v Trčmun, kjer jim v pridigi pravi, da mu lahko pri spovedi povedo svoje grehe tudi v svojem jeziku, čeprav ga on ne razume.
Zato se vse ljudstvo v Furlanski Sloveniji sprašuje, kdo je pred Bogom večji grešnik za svoje nekrščansko postopanje: ali trčmunski duhovnik ali videmski nadškof Zaffonato, ki ustvarja takšne situacije.
O pravem načinu prijateljstva
V uvodnem članku velikega italijanskega lista »Corriere d’informazione« z dne 16-17 novembra, ki izhaja ob ponedeljkih namesto »II Corriere della sera« v Milanu piše, kar mi tu ob meji že davno vemo, da so že precej časa italijanski potniki v Jugoslaviji dobivali vtis, kako je vse ozračje prisrčno in brez slehernih predsodkov do naše dežele. (E’ da tempo che quanti italiani si recavano in Jugoslavia ne riportavano la impressione d’un ambiente cordiale e per nulla prevenuto verso il nostro Paese«.) Mi v Furlanski Sloveniji dnevno doživljamo, kako nas v obmejnem pasu: Slovence, Furlane in Italijane zelo ljubeznjivo sprejemajo in kako ne pade nikdar niti najmanjša ža-liiva beseda nasproti Italiji in italijanskemu narodu. Nasprotno so vsi in to ne •'mo ljudje s ceste, kot se reče, prijazno naklonjeni Italiji, ampak tudi vsak jugoslovanski list, ki ga vzameš v roke, prinaša pozitivne lepe ocene o italijanskih naporih in uspehih ter dosežkih na najrazličnejših področjih. V Sloveniji in v vseh drugih jugoslovanskih republikah bi se morali naši zaostali videmski nacionalistični, zlasti časnikarski krogi učiti, kako mora priti konkretno do izraza prijateljstvo in spoštovanje do sosednih narodov.
i milini i ni 1111 m 11 m i mi 111 nun n n imuni n r.i li il minili 11 n lil n i i ii      n i iniMiiiiiirnnntiin in iiiiiiiimiiittiii
Zgodovinar in oče slovenske dramatike
Anton Tomaž Linhart
Rodil se je v Radovljici na Gorenjskem dne 11. decembra 1756 leta, njegov rod pa je iz Češkega, že v L j ubij a-ni v gimnaziji se je zanimal za grščino in zgodovino in že takrat je začel zlagati nemške ode.
Po kratkem bivanju v stiškem samostanu, je odšel na Dunaj študirat pravo in finančne vede. Domotožje pa ga je zopet pripeljalo v Ljubljano, kjer ga je v znatni meri podpiral goriški grof Edling, ki je bil zaslužen za slovensko šolstvo. Linhart je kljub tej podpori precej časa čakal na službo, potem pa je postal tajnik arhiva škofa Herbersteina. Za tem je služboval kot protikolist pri Kresiji, končno pa postal šolski komisar in gubernijski tajnik. V njegovi nemški pesniški zbirki »BJumen aus Krain« (Cvetice iz Kranjske) je tudi prevedenih nekaj slovenskih pesmi.
Nova doba pa se začenja za Linharta, ko je stopil v Zoisov literarni krožek, postal njegov pristaš, ter se precej odmaknil od Edlinga in nemškega kroga. Pomagal je v Zoisovi slavistični knjižnici ter bil leta 1784 že ves predan sllo-venski književnosti. Začel je pisati ju-
/S*f f\ „ >^ 7 ,1
J/1,
goslovansko zgodovino in zgodovino avstrijskih južnih Slovanov. Ta izdaja i-ma tudi zemljevid stare Karantanije, kar še poveča zanimivost knjige (I, del 1791, Ljubljana).
Veselje do dramatike pa ga je klicalo tudi na oder. Dokaj spretno je priredil dve igri za slovenski oder. Leta 1789 »Zupanovo Micko« po Richterju in »Veseli dan ali Matiček se ženi«, ki je mojstranska podomačitev Beumarchaiso-
ve komedije »La folle journee ou le mariage du Figaro«.
Vodnik, Zois, Linhart, Japelj in slovničar - filolog Kumerilj so bili stebri slovenskega prosvetijenstva. - Toda samo Linhart je gradil slovensko dramatiko ter postal njen oče z zgoraj omenjenimi deli. Povod, da se je lotil o-derskih del, mu je dalo čitanje Shake-spearjevih dram, ki jih je zelo rad čital.
Zal, pa se je prekmalu utrnila ta zvezda na nebu slovenskega slovstva, ki je tako dobro obetala. Umrl je v Ljubljani dne 14. julija 1795, ko mu je bilo komaj 39 let. Smrt ga| je ugrabila sredi največjega delovnega razmaha, na veliko škodo znanstvene zgodovine Jugoslovanov in slovenske dramatike, ki je po njemu osirotela vse do Jurčič-Levsti-kovega »Tugomera«.
Sam veliki Prešeren mu je leta 1840 zapisal značilne verze za spomenik: Steze popustil nemškega Parnasa,
Je pisal zgodbe kranjske star’ga časa. Komu Matiček, Micka hči župana, ki mar mu je slovenstvo, nista znana? Slavile, dokler mrtvi se zbudijo, domače bate ga Talija, Klijo.
tatici/ *
Niti v tujini nas ne pustijo v miru
Gospod urednik, obračam se na Vas, da Vam povem kako postopajo z emigranti v Švici, kar bo gotovo vzbudilo dosti začudenja med čitatelji, če objavite moje pismo. Povedal Vam bom dogodivščino, ki se je dogodila meni in mislim, da bi bilo treba zadevo pregledati, da se ne bi še komu drugemu pripetila.
Sem delavec, ki sem se komaj vrnil iz Švice, od koder so me izgnali. Vzrok izgona: nezaželjen tujec.
Naj Vam povem kako se je to zgodilo. Pred dnevi so me poklicali na zvezno švicarsko policijo in tu so me zasliševali kar dve uri. Kaj so hoteli izvedeti od mene? Hoteli so vedeti kako sem politično usmerjen in kakšne časopise prebiram. Pokazali so mi celo vrsto različnih časopisov, katerih dosti sploh še nikdar nisem videl in niti slišal o njih. Zaključek je bil ta, da sem moral tekom treh dni zapustiti Švico in jasno, da se ne smem več vrniti. Predno sem zapustil to državo pa sem moral seveda plačati občinski in državni ali kantonalni davek, ki je znašal 260 švicarskih frankov (ca 40.000 italijanskih lir J in sicer za dobo od marca do decembra 1959.
Lahko si predstavljate kako mi je hudo. Imam družino in sem jo vzdrževal z zaslužkom, ki sem ga dobil v Švici, kamor sem hodil na delo že deset let kot sezonski delavec. Zakaj so me izgnali iz Švice sem že ugotovil. Moje politične ideje in ljubezen do mojega materinega jezika niso všeč tamkajšnjemu italijanskemu mi-sjonarju in znano mi je, da ta hodi vsak dan na policijo in jo obvešča o vsem, kar izve od nas emigrantov, in prilike za to ima na pretek, ker se vedno in povsod vriva med nas. A kako je mogel vedeti ta misijonar, ki pozna moj rojstni kraj toliko kot jaz Afriko, da sem proti vladni stranki? O tem so ga obveščali brez-dvoma zainteresirani ljudje iz moje vasi, ki so imeli korist oškodovati svojega političnega nasprotnika.
Potemtakem ne morem drugega reči, kot da gre tukaj v Italiji in še prav posebno pri nas, zelo slabo. Ni dovolj, da nas preganjajo doma, še na tuji zemlji nas ne pustijo pri miru. Gospod urednik, prosim, da obvestite o tej moji resnični zgodbi kakega poslanca, ker takšno postopanje je obsodbe vredno in da domače nepoklicane »informatorje« razkrinkate.
Prejmite moje lepe pozdrave in hvala lepa.
(Sledi podpis)
ZiMa je PRIŠLA in naše ženice pridno nosijo domov drva.
SIMON GREGORČIČ:
NA SVETI VEČER
Pod góro gre dekletce mlado, ko svet obhaja sveto noč, spoznalo bi v potoku rado, kaj višnja ji namenja moč.
Na valih lunin svit trepeče, trepeče v déklici sreč, želeče, pa in koprneče očesci upre na dno vode,
In glej, iz dna valov pozdravi jo znan, krasàn in ljub obraz, ki ji z nasmehom sladkim pravi, da tu je njiju združbe čas!
K potoku vleče tudi mene, ko sveto noč proslavlja svet, tam morda tèma se razze,ne, ki v njo neba je sklep odet.
Prinagnil bodem se nad vódo, prisluškal, kaj bo val šumljal, ne svoje, naroda usodo v preročnih valih bom iskal.
Kdaj srečno moje bo domovje? Rešitve, njemu le še ni?
Kaj mi razkrilo boš, valovje? Nadja srce se in — boji!
Sudtirolu
i m Minili m nn ititi i im i iiiiiiiiiitiiiiiiiini iti uinin iiiiiii iii iin i iti n i u im iti iti m i i n n i m m iti ititi i nnn 11111111111 imunim niiiiiniiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiii ii illuminili n mn 11 iniiiiiiiiini n
Tudi v posebnem statutu za avtonomno deželo Trident-Gomje Poadižje je v členu 15 določeno, da poučuje učno osebje v otroških vrtcih, osnovnih in srednjih šolah v jeziku učencev katerim je ta učni jezik materin jezik. Mimo določb splošnega značaja o uporabi materinskega jezika je bilo izdanih hkrati z odredbami o sistematizaciji nemških šol v bocenski pokrajini tudi več zakonskih odredb za ladinske šole, tako zakon št. 1052 z dne 21. oktobra 1957 o sistematizaciji učnih moči na ladinskih šolah, zakon o posebnem natečaju za mesta didaktičnih ravnateljev na o-snovnih šolah itd.
Zanimivo je, da obe večinski jezikovni skupini, ki živijo v bocenski provinci, italijanska in nemška, si po svojih političnih organizacijah in strankah prizadevata, da bi Ladince pridobili zase ali pa povečali število ur poučevanja svojega jezika-it ali jamskega ali nemškega. Z italijanske strani padajo upravičeni očitki, da so Nemci pod Avstrijo skušali spraviti Ladince v nemško kulturno območje, drži pa prav tako obtožba z nemške strani, da Italijani, odkar je centralna Ladinija pod Italijo, skušajo Ladince poitalijančiti.
NARAVA SE JE LETOS že pred prazniki oblekla v slovesno snežnobelo obleko. Hribi in doline so pobeljeni, drevesa se pai klanjajo pod težko snežno odejo. To bo užitka za vse ljubitelje zimskega športa!
zclvxxac rnJlxxdL€tnalcJ^
Urašima in želva
Na morski obali, ki jo oplakuje s soln-cem obsijani Nipon, je živel nekoč vrl mlad ribič, po imenu Urašima. Njegovi starši so bili siromašni, zato jim je moral tudi on pomagati, da so si za-s užili vsakdanji kruh. Vsako jutro je odšel na lov na ribe in ves božji dan se je upiral, da je lahko pripravil zvečer svojim dragim skromno večerjico. Morje je ljubil nad vse. Modrikasti valovi, v katerih se je odražalo vedro nebo, so ga tako očarali, da je lahko ure in ure presedel na obali, se vozil v čolnu in strmel v hladno, čudovito modrino. Ali za gledanje je bilo malo časa, ker je moral loviti ribe. Tega pa -ni delal rad, bole'o ga je, da je moral ljubljenemu morju jemati njegove srečne prebivalce, ki so se tako veselo dvigali in spuščali na valovih in so bili tako mrzli in. modri, kakor morje samo.
Ko se je nekega večera vračal z lova, mračen in izmučen, je opazil na obali, kako se je razposajena deca igrala z neko stvarjo, jo suvala tja in sem in jo obmetavala s kamenjem. Stopil je bliže in videl, da je bila to želva, ki jo je nemarna in okrutna* deca) tako mučila. Ogorčen je pokaral hudodelce. Oni pa so mu odvrnili, da je želva njihova in da jih lahko v uho piše.
Urašima jih je nagovarjal, naj puste žival na miru, prosil je in grozil, ali vse zaman. Ko so pobalini videli, da ga njih postopanje boli, so še huje mučili ubogo žival. Tedaj jim je Urašima ponudil vse ribe, ki jih je tisti dan nalovil, če mu prepuste želvo. Malopredne-ži so bili s tem seveda- zadovoljni, vzeli so ves dohodek njegovega truda in jo zmagoslavno pobrisali.
Mladi ribič pa je odnesel želvo na morsko obalo in rekel :
»Raduj se svobode, rajši bom zvečer lačen legel k počitku, kakor da bi me motil v spanju prizor tvojih' muk.«
Nato je odšel domov.
Ozmerjali so ga, da je prišel praznih rok. Ko pa je povedal svojim staršem kako in kaj, so bili vendar ponosni na svojega vrlega sina.
Nekoliko dni potem se je vrnil Urašima zopet praznih rok od ribjega lova. Ves dan ni mogel ničesar drugega uloviti, kakor nekaj morskih klobukov. Bil je močno potrt in je strmel v tla, namesto da bi, kakor po navadi, gledal proti nebu. Nenadoma zapazi pred seboj želvo, katero je bil rešil. Ona ga nagovori in povabi, da sede na njen hrbet, da ga odvede na neko mesto, kjer bo našel nekaj boljšega od rib.
Sprejel je njeno vabijo in sedel na njen hrbet. Ona pa ga je odnesla daleč, daleč na široko morje. Ko nista videla več kopnega, je odprla sredi vode neko pot, po kateri sta zdrčala navzdol. Bilo je že prav temno, ker sonce je bilo že zašlo. Spodaj pa je bilo vse svetlo, bleščeča, bela svetloba je sijala, na dnu morja in jima kazala cilj njunega, pota. Prišla sta do čudovito lepega hrama. Tedaj je rekla želva: »To je Ringo, dom mojega očeta. Stopi noter, da ga pozdravimo in da se ti zahvali, ker si me rešil.«
Hram je bil ves od žoltega marmorja. Okna so bila obrobljena z biseri, bleščeči dragulji so venčali krov in rubini so bile pismenke, ki so krasile stene. V prostorih Ringa so bili nakopičeni vsi zakladi sveta.
Oče prijazne voditeljice je počival na ležišču od morske haloge, ki so ga podpirali koralni stebriči. Pozdravil je gosta in ga povabil, naj si izbere od njih bogastva, karkoli mu srce poželi.
»Meni ni treba nagrade za delo, ki mi ga nalaga človečanska dolžnost,« je odvrnil Urašima,« če pa mi hočeš vendar darovati nekaj za moje roditelje, da jih obvarujem od glada in da mi ne bo treba več vleči rib iz morja in jih ubijati, potem rad sprejmem.«
Tedaj mu je dal vladar Ringa školjko
in mu rekel :	»Ta	školjka	ti	bo	dala
biserno zrno, kadarkoli boš storil dobro delo, ne da bi pri tem mislil na nagrado. Vzemi pa tudi tole zrcalo. Kadarkoli boš pogledal1 vanje, ti bo pokazalo podobe iz Ringa in druge lepe stvavri, ki bodo razveseljevale tvoje oko in tvoje srce. Čuvaj dobro vse to, pa boš srečen.«
Nato je Urašimo sijajno pogostil; potem ga je hvaležna prijateljica zopet odnesla na gornji svet.
Dobri ribič je postal skoro bogat človek, ker ni minil dam, da ne bi storil kakšnega dobrega dela, ne da bi pri tem mislil na biserno školjko ali na kaj drugega, ampak samo na to, kaj je njegova dolžnost storiti. V čudežno zrcalo pa je gledal, kadarkoli je imel kaj časa. če je bil vesel in ža’osten, vselej mu je bilo v radost in srečo opazovati v njem prekrasne slike iz morja in spominjati se na sijaj onega hrama. In tako je bil ves zavzet od teh prikazni, da jih je sklenil naslikati, da bi se tudi drugi ljudje nad njimi radovali. Postal je velik umetnik v ponos im veselje svoje domovine in svojega časa.
SAN KAR} I
Topli vriski po beli planjavi, šum volhkega snega, in ob nogi noga navkreber kobaca.
Rdeče, plave kape so kot lučke,
kakor nežni lan, plašljivi mak
na trdem bregu, čeravno zima je in mraz težak.
In sopejo kakor volički, široko v vse strani, tako bi šlo do jutra, do jutra otročički, da vzelo ni sani.
Vrabec in lelalo
Krava in koza, ovca in lev
Krava, koza in ovca, ki potrpežljivo prenašajo vsako krivico, so z levom lovile po gozdovih. Ko so ulovili in razdelili obilnega srnjaka, je lev takole odločil :
»Jaz vzamem prvi del, ker se imenujem lev; drugega mi boste dale zato, ker sem hraber; tudi tretji del je moj, ker sem močnejši; gorje pa tistemu, ki se bo upal dotakniti četrtega.«
In tako je v svoji nepoštenosti vzel ves plen.
Na ravnici je pristalo letalo. Od nekod je priletel siv vrabec in sedel letalu na krilo. Radovedno je ogledoval čudnega ptiča. Potem pa se je začel z njim razgovarjati.
Vrabec: Kdo si?
Letalo: Tvoj večji brat sem.
Vrabec: Kako ti je ime?
Letalo: Letalo sem. Pravijo mi tudi avion ali aeroplan.
Vrabec: Ali imaš oči?
Letalo : Nimam jih. Gledam s pilotovimi očmi.
Vrabec: Kdo pa je to?
Letalo: To je človek, ki me vodi.
Vrabec: Ali imaš srce?
Letalo: Moje srce je motor. Dokler deluje, letam. Ako se pokvari, padem in umrem kakor živali in ljudje, če jim preneha biti srce.
Vrabec: Zakaj letaš po svetu?
Letalo : Prenašam potnike in pošto.
Vrabec: Ali znaš peti?
Letalo : Znam !
Vrabec : Pa zapoj !
In letalo je začelo brneti. Tako mo-
i ii 111111111 ii n 11 n u it 1111 niii, idilli iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiinin m,,,,,,,,,,,,, n i nnii
O treh de
Revež je kopal ob cesti jarek. In primerilo se je, da, je prav tedaj po poti prišel mimo kralj. Kralj je vprašal reveža: »Povej mi, dragi moj, koliko dobiš dnevno za to težko delo?« — »Presvetli kralj, tri desetice imam na dah«. — Kralj se je zavzel in/ ga vprašal, kako more živeti s temi tremi deseticami. — »Ei, Vaša visokost, če ,bi z njimi živel, bi še šlo, toda stvar je taka, da od teh treh desetic eno vračam, eno posojujem in siamo eno porabljam zase« Kralj ni razumel, kaj bi to pomenilo. Popraskal se je za ušesi in ugibal, kaj bi to moglo pomeniti. Pa ni n č uganil in je lepo gladko priznal, da ne razume, kako naj bi to bilo:	tri	desetice
te pridejo izpraševat, jim nič ne razkrij, kaj uganka pomeni — dokler ne zagledaš mojega obraza.« Ko je to povedal je podaril kmetu prgišče cekinov in odšel domov.
Ko je prišel na dvor, je dal takoj poklicati predse svojih dvanajst svetovalcev. »Vi, ki vam ni plača dovolj velika, da bi mogli od nje živeti,« jim je dejal, »v naši deželi je človek, ki ima na dan samo tri desetice, pa še od teh treh desetic eno vrača, drugo posojuje in vendar se pošteno preživlja. Dajte, in le tretjo sam porajbi za življenje — ko ste tako modri, povejte mi, kako je to mogoče, če mi do pojutrišnjem ne razvozlate uganke, vas dam vse izgnati
hkrati vračati, posojati in z njimi živeti. »To je takole, prejasni gospod,« je dejal revež. »Preživljam svojega očeta, ki je že star in brez moči — temu vračam, ker me je od mladih nog redil. Potem preživljam nedoraslega sina in temu posojiaim, da mi bo vračal, ko se postaram. Tretja desetica pa je za življenje potrebna meni.« — »Lepo in prav,« je bil vesel kralj. »Poglej, dragi moj, jaz pa imam doma dvajset svetovalcev, a čim bolj jih plačujem, tem bo'ij se mi pritožujejo, da ne morejo od plače živeti in se vzdrževati. Zastavim jim u-gamko, ki si mi jo ti povedal. Toda če
iz dežele, da vsaj ne boste zastonj jedli mojega kruha.«
Dični svetovalci so šli z dolgimi nosovi in sedli, da se posvetujejo, kaj u-ganka pomeni. Eden je hotel biti mo drejši od drugega, a nobeden ni zmagal pameti preprostega človeka. Minil je prvi dan, minil je drugi dan, zjutraj tretjega dne bi bili že morali stopiti pred kralja, pa še niso vedeli, kako je uganka zvozlana in kako je treba razvozlati. Nazadnje jim je nekdo počepnil, naj poiščejo reveža, ki da jim bo najprej pomagal iz zagate. Res so ga poiskali in nemudoma stopili predenj. S
prošnjami, grožnjami, zlepa in zgrda so pritiskali, naj jim pove, kako je s tistimi tremi deseticami. On pa se jih ni ustrašil: povedal jim je, kakšen u-kaz mu je dal kralj in da bi iz te moke lahko bilo kaj kruha samo, če bi mu pokazali kraljev obraz. »Kiako naj ti pokažemo kraljev obraz,« so dejali svetovalci, »ko kralj na našo besedo ne bi prišel k tebi, ti sam se pa pred kralja ne smeš pokazati? ! Ti bomo vendar kako drugače razvezali jezik!« — »Če pa tega ne znate, iz te moke ne bo kruha!« — Poskusili so še z zadnjim, obljubili so mu zlate gradove in obetali kupe cekinov, češ, potem bo lahko živel brez kraljeve milosti, zato jim pove. On pa ni popustil! šele ko so že cekine znašali na kup in jih je že dovolj vlekel, češ, taki modri gospodje, pa si ne znajo pomagati, je vzel iz žepa enega izmed cekinov, ki mu jih je podaril kralj in dejal: »Vidite tu je kraljeiv obraz, sam mi ga je daroval, dobro ga vidim. Tako nimam strahu, da sem prestopil kraljev ukaz, tako vam uganko lahko razvozlam, če hočem.« In jim je uganko razluščil.
Tako so svetovalci tretji dan lahko govorili s kraljem, ker jim je revež posodil od svoje pameti. Kralj pa je takoj zaslutil, od kod piha veter, zato je dal poklicati reveža in ga vprašal : »Povej mi, kako je to? Drugače sl tak poštenjak, zdaj pa si pogrešil proti mojemu kraljevskemu ukazu.«
»Ne, prejasni kralj, saj sem molča,! ko kamen, dokler nisem zagledal vašega pravičnega obraza. Tu ga imam še zdaj, sami ste ga mi darovali.« In je vzel iz žepa cekin s kraljevo podobo in mu povedal vso prigodo z dvajteetimi svetovalci, kako so mu grozili, kako so ga prosili, kako so ga obsuli z darovi in kako si jih je privoščil.
Tedaj mu je rekel kralj : »Ker si tako moder, da imaš več pameti ko mojih dvajset svetovalcev skupaj, ne boš več kopal jarkov na cesti, ampak boš živel na mojem dvoru in poleg mene sedel v državnem zboru.«
»A vi?« je dejal svojim svetovalcem. »Kaj vas ni sram? Kaj naj storim z vami? Ne samo da vam ne bom zvišal plač, še plače, ki jih imate, vam bom znižal.«
Nikoli več niso prišli nadlegovat kralja zaradi plač.
čno je zabrnelo, da je vrabec prestrašeno odfrčal in se skril v vrhu stare bukve.
Baščan
Maček pes in kozel
Na pristavi so živeli maček, pes in kozel. V mraku so polegli na postenje in sei zapletli v razgovor, kaj je najboljše na svetu.
»Najboljše je mleko,« je pričel maček.
»A tudi pri miškah nisem izbirčen.«
»Ni res!« je pes godrnjaje ugovarjal ješčemu mačku. »Najboljša je mastna kost !«
Kozlu ni bilo všeč ne prvo in ne drugo.
Zato je zameketal: »Nič ni slajšega od svežega sena.«
Tako so se divje prepirali, toda niti en predlog ni obveljal, ker niso bili složni.
Hrastova palica
Marijevčani so šli na sejem, šli so, šli in spotoma videli hrast. Hej, hoteli so odlomiti hrastovo palico. Kako naj jo odlomijo, to ve Peja Bistroglavec. Pa reče Pe-ja Marijevčanom :
»Takole, bratje, naredimo: prijeli se bo-, mo drug za drugega, vsi se bomo obesili na hrastovo vejo, pa jo bomo odlomili.«
Kot najpametnejši je Peja prvi splezal na hrast in se prijel za vejo. Njemu za noge se je prijel naslednji in tako po vrsti vsi. Ko je Peja videl, da že vsi visijo, je zaklical :
»Hej, bratje, počakajte, da pljunem v roke!«
Pastirček in ded Novak
Ded Novak je prebival v pečini n» zeleni planini Romaniji.
Nekoč je prišel k njemu kozji pastirček.
Ded ga vpraša:
»Kaj bi rad, pastirček?«
»Ognja,« pravi pastirček.
»V čem ga boš pa odnesel?«
»Boste že videli, v čem,« odgovori pastirček in sname kapo, vanjo nasuje pepela, na pepel naloži žerjavico in odnese žerjavico v kapi.
Ded Novak se čudi in reče:	»Glej,
glej, človek se nikdar ne neha učiti.«
Zvečer pripoveduje hajdukom, kako je pastirček odnesel žerjavico v kapi W hajduki so občudovali modrost malega pastirčka.
Srbska narodna.
O repi
Dedek je zasejal repo; zrasla je velik», prevelika. Dedek je hotel repo izpuliti i2 zemlje: potegne — vleče, izpuliti je n» more.
Na pomoč je poklical babico. Babica prime dedka, dedek repo : potegneta, vlečeta, izpuliti je ne moreta.
Babica je poklicala vnukinjo. Vnukinj® babico, babica dedka, dedek repo: potegnejo, vlečejo, izpuliti je ne morejo.
psiček je poklical mačko. Mačka ps^ ka. psiček vnukinjo, vnukinja babic®* babica dedka, dedek repo: potegnejo, vlečejo, izpuliti je ne morejo.
Mačka je poklicala miško. Miška mačko, mačka psička, psiček vnukinjo, vnukinja babico, babica dedka, dedek repo-potegnejo in jo izpulijo.
Ljudska
Zmrznjena jajca
Pozimi se rado zgodi, da najdemo v gnezdu zmrznjena jajca ali da zmrznejo v ne dovolj zavarovani shrambi. Zopet uporabna postanejo, če jih položimo za nekaj časa v mrzlo vodo. Porabiti pa jih moramo čimprej, ker se odtajana jajca rada in hitro pokvarijo.
Tudi kurja očesa se podedujejo...
Navadno .dolžimo1, čevljarje, jdaj n^s mučijo kurja očesa, češ, obutev ni primerna. Zato bo marsikoga težko prepričati, da ima kurja očesa predvsem Zato, ker je podedoval nagnjenje za »o-bolenje«. Angleški zdravnik, znanstvenik dr. Lloyd, je namreč ugotovil, da kurja očesa dobijo že v mladosti ljudje, ki so k temu nagnjeni, ne glede na to, ali so imeli primerno obutev ali ne. S tem pa seveda ni rečeno, da ni treba izbirati udobne obutve. Nedvomno ni brez vzroka, da imajo ženske pogosteje kurja očesa kakor pa moški in ženske zelo čislajo »modeme« čevlje, ne da bi se bale kurjih očes.
E
ZA UČINKOVITO PREHRANO ŽIVINE
Klajno oprto
Vsaka žival potrebuje za tvorbo kosti, mesa in krvi fosforne kisline in a-pna. Ti dve snovi so sicer v vsaki krmi, a ne vedno v enaki množini. Poznamo krmo, ki vsebuje prav malo o-menjenih snovi, če pokladamo živini trajno le tako krmo brez vsakih drugih dodaltkov, se ne more pravilno razvijati, boleha in hira. Če je krava, ki jo krmimo s tako krmo, breja, trpi tudi zarod v svojem razvoju.
4ii 11111111111111111111111111111 m l n n l;l n; n n m mu 111 m ni n il i mn i ■ um............        illuminili
Izpiranje perila
Večkrat se zgodi, da perila ne moremo sušiti na prostem in nam v takem primem kak kos perila kar nekam posivi in postane moten in dobi tudi slab duh. V takem primem pač vedno dolžimo take okoliščine, da sa,mo te povzročajo take nevšečnosti pri perilu. Ni pa samo to vzrok, marvveč je vzrok v slabem izplakavanju. če se to dogaja dalj časa, začne perilo počasi tudi razpadati.
Pri pranju s toplo vodo se vlakna v tkaninah razrahljajo, pralna sredstva, milo ali prašek pa laže prodirajo med "Vlakna ter bolje mehčajo in tope nesnago. čim toplejša je voda tem večji je ta učinek, toda le pri mehki vodi. V naravi je to predvsem deževnica, dočim sta vodovodna voda in studenčnica ponavadi trdi. Vodo mehčamo z raznimi lugi in sodobnimi pralnimi praški, ki jih je na trgu v veliki izbiri. Bolj ko je voda vroča, ko ji primešamo razmeh-čevalno sredstvo, tem hitreje se zmehča.
Kot za pranje mora biti voda mehka "tudi za izpiranje, ker mora izlužiti iz tkanine nesnago, ostanke mila in maščobe. Pri izpiranju s trdo vodo pa se ti ostanki vežejo z rudninskimi snovmi, ld jih vsebuje tfda voda v obilici, ter ostanejo v tkanini.
Drugo, kar je treba vedeti, je to, da
morajo biti izpiralne vode tople oziroma vroče. Na vroče perilo ne sme priti mrzla voda, ker se hitro stisnejo razrahljana vlakna, strde maščobni delci, sprijeti z umazanijo, na ta način pa potem ostanejo v tkanini. Perilo ima potem neprijeten duh, ker pač ni čisto. Delci umazanije in maščobe razkrajajo tkanino, razen tega pa ostane perilo namesto snežno belo sivo in motno. Tako perilo dobi pri likanju nekam rumeno barvo, ker se maščoba, ki je ostala v perilu, pod vplivom vročine od likalnika razmaže po tkanini.
Sele ko je perilo skoraj že do čistega izprano v več toplih in zmečkanih vodah, ga izplaknemo do konca pod vodovodom ali kje drugje. Le tako bomo perilo ohranili dalj časa lepo in trpežno, razen tega pa ne bo imelo nikdar neprijetnega duha, pa čeprav ga bomo v zimskem času, ko bo vremp neugodno, sušili v zaprtem prostoru.
• * *
če smo živčno utrujeni nam bodo sijajno pomagali obkladki vroče vode na tilniku in dlaneh.
če zaradi preutrujenih živcev zvečgr ne moremo zaspati, ni nič boljšega, kot da si položimo na, tilnik tople obkladke, prav tako pomagajo topli obkladki na očeh.
Zadostno množino, apna in fosforne kisline vsebujejo: dobro travniško seno, posušena detelja, posebno lucerna, fižolova in grahova slama ter sezamove in makove tropine. V nezadostni množic ni jih je v repi, pesi, krompirju, v žitni slami, senu kislih trav (z močvirnatih zemljišč) ter v tistem senu, ki smo ga pridelali na takem zemljišču, ki mu primanjkuje apna im fosforne kisline, kot so na primer ilovnata zemljišča.
Živinorejec, ki pozna navedene lastnosti krme, mora takoj ugotoviti, ali dobiva njegova živina) dovolj 'fosforne kisline in apna. če ni tako, lahko po potrebi krmo izpopolni. Živina, ki ji pokladamo seno in močna krmila, dobiva zadostno množino fosforne kisline in apna. Živina, posebno pa mladi prašiči, ki jih hranimo večinoma s krompirjem, repo, peso in delno z zrnjem, nimajo dovolj teh snovi. Tem jih je treba torej nadomestiti. Izpopolniti je mogoče tako krmo vsaj delno z dobro zmleto in izprano kredo, če pa hočemo doseči popoln uspeh, nimamo drugih sredstev, kakor da pokladamo živini fosforno kislino, tako imenovainiol 8dlaj|iio apno. Dobro klajno apno vsebuje približno 42 odst. v želodčnem soku raztopi j ive kisline.
Priporočljivo je pokladati klajno apno živini v sledečih primerih:
1. Ako ima žival šibke kosti, posebno kadar trpi za kostolomnico.
2. Če je žival breja; taka potrebuje fosforno kislino in apno ne le za lastno telo, temveč v prvi vrsti tudi za razvoj zaroda; posebno po teh snoveh čuti živina potrebo v času brejosti in med dojenjem.
3. Mladi živini, da se njeno okostje razyije in utrdi.
4. Ko pokladamo živini slabo seno ali rezanico ali pa seno s pustih travnikov.
5. Molznim kravam, ker potrebujejo te snovi za mleko.
6. Ko napajamo živino z mehko vodo (deževnico).
7. Ako pokladamo kislo (pridelano
JOSIP PAGLIARUZZI - KRILAN
Novo leto na kmetih
inumili ni iiiiiii m intim umnimi munii m iiiiiiiiiiiii m iiiiiiiniiiiiiiiiiiiii un minuli iiiiiiiiii iiiiiimiiiiiimiiiiiiiiini
Nikoli se še ni zdela jutranja služba božja vaški mladini tako dolga kakor danes; nikoli še niso otroci tako težko klečali kakor danes; nikoli niso molili tako malo. Ko je molil duhovnik po e-Vangeliju nekoliko očenašev za one, ki «o umrli v starem letu, in za srečno novo leto, so se pregibale tudi otrokom Ustnice; ali ko bi bil povprašal kakega Paglavca, kaj in za koga je molil, gotovo bi bil sramežljivo pogledal v tla, Odgovoril pa ne bi bil nič, ker tudi res hi vedel kaj je molil; saj so bile njegove misli danes zunaj cerkve, kamor hi bil že najrajše tudi on.
Služba božja je končana. Se enkrat Pokleknejo, duhovnik blagoslovi svojo ■Sredo, potem pa zagrmè po cerkvi otročji črevlji, in vaška mladež se vsuje iz ,«erkve. Glasno in živo pomenkovanje se *ačne, otroci se razdelè v majhne čete, tn hajdi konja kovat!
Najprej seveda letè v župnišče.
Gospodovi kuharici ta ropot ni posebno všeč, in zato jezno ukazuje otrobom, naj se poberò iz veže. Ali danes ne Opravi nič. Kakor bi bili k tlom prirastli, •to j è otroci ter mimo gledajo jezečo se hišno. Vedno nove čete prihajajo, da ilh je že polna vsa veža. Tiho šepetale se začne, vprašanja in odgovori se kujejo, ali kar umolkne vse, in klobuki Zginejo z glav, kajti ravnokar je vsto-PU duhovnik v vežo, vrnivši se iz cef-hve. »Voščim veselo novo leto - Bog vam ’toj vse dobrQ - Da bi bili še danes leto *toavi in veseli!...« se glasi od vseh •trani, in otroci se rijejo okrog gospoda
moleč mu z desnico jabolko, krompir a-li tudi oblico. Ip gospod, ki je dobra duša, stopi v svojo izbo ter prinese polno skledico novcev, četrtakov, celo kaka desetica se blišči med njimi. Potem vzame iz iztegnjenih rok jabolko za jabolkom ter potisne novec vanje, temu tu-
(ifc
di dva ali četrtak in onemu svetlo desetico. Kakò bistro gledajo mali vošči-vci na gospodove prste, kaj vpiči v jabolko, kakò zagrabi vsak svoje in, »Bog povrni!« mrmraje hitè ven, kjer jih že čakajo tovariši. »Kaj ti je dal?« »Koliko imaš ti?« kličejo prišlecu in se gnetejo okrog njega, da bi mu pomagali šteti, če tudi je samo eden ali dva novca, potem pa hitro dalje k temu ali onemu sorodniku. Po poti gredè, pa vsak še enkrat pogleda srvoje jabolko, prešteva, koliko »žrebljev« že ima njegov konj, ter potisne novce globoko v sredo, da se komaj vidijo. Kaj danes mar otrokom mraz, sneg in led! če se komu po poti zdrsne, ker ne pazi, kam stopi, iy če te-lébi v sneg, kaj to, samo da nj padel noben novec iz jabolka! Kar ijpa vas otrok, vsi so danes zunaj, dečki im deklice, veliki in mali. Če le more hoditi, že ga vleče starejši brat ali sestra za roko s seboj ter ga poučuje po poti, kako mora voščiti in prositi, da mu podkujejo konjiča, ki ga drži v premrzli roki. Bolj mali in plašljivi hodijo v velikih krdelih, da imajo več poguma, odrastli pa stopajo po trije ali štirje vkup ter nočejo sprejeti novih v družbo, kajti če jih je več, dobi manj vsak.
Proti deseti, enajsti uri je vsa vas o-
brana; p>ri vsakem stricu jn ujcu, pri vsakem svaku in teti so že bili, in dasi skrbno premišljujejo, ali so koga pozabili, ni nobenega več. Tedaj stopijo v kako vežo ali pod kako streho ter štejejo svoj dobitek, ne enkrat ali dvakrat, tudi več nego desetkrat vedno z istjm veseljem. Največ pa jih stoji dol pri Kovačičem, ki prodaja sladčice. Mož -.i je te dni priskrbel novih, jn zdaj so razpostavljene v njegovem oknu v prozornih steklenih loncih. »Hej ! to mora biti dobro«, slišiš, jaz bi rad to kupil«, »ne, ne, to je bolje, jaz sem že to poskusil«, se pomepkujejo med seboj, željno zroč v okno, za katerim se smeje zviti prodajalec. He, ko bi se moglo to zastonj pri-d,obffi - ali Kovačič hoče imejti novce, zastonj ne da nič. »Nu pa saj imam dovolj novcev, če enega oddam, se še poznalo ne bo«, mrmra otrok ter obrača jabolko, premišljuje, katerega bi neki najprej nesel v prodajalnico. »Eh ta je tako gj-d, naj bo«, in potegne ga počasi iz jabolka ip. s tježkim srcem ga, nese noter za sladčice. Ali kamor je šel e-den, gre tudi drugi; prvi je prebil led in ugladil pot, in tako izgineva novec za novcem iz jabolka. O joj, zdaj je v jabolku že več praznih luknjic nego novcev! Tisti presneti Kovačič ga je zmotil; »ako ne bi bil šel k njemu, bi imel še vse«, se kesa otrok, vzame ostale novce iz jabolka, jih očedi in odrgne, da se svetle kakor novi, ter jih shrani za semenj v stari mošnjici, katero si je bil izprosil od stare metere. Tako jo čuva kakor bi bila polna samih svetlih rumenjakov, in ponoči jo skriva pod svojim zglavjem, tja se my sapja o samih novcih, katere pobira iz ital in gati v mošnjico; ali ko zjutraj prešteva svoje premoženje, nima niti enega več nego
na močvirnem svetu) ali tako krmo, ki se rada skisa v črevesju.
8. če živina boleha.
9. Ako pokladamo živini rej», peso, krompir ali korenje.
10.	Ako se živina slabo razvija, če i-ma premalo krvi in ako postaja plemenska živina mršava brez vidnih znakov bolezni.
Kdaj naj začnemo pokladati klajno apno? Kadar zapazimo da živina bole ha ali kaže kakšno razvado, ji moramo pokladati apno. Goveji živini, ovcam in prašičem ga pokladamo tako da ga prej nekoliko poškropimo z vodo, ga nato primešamo detelji, oblodi ali rezanici. Konjem potrosimo klajno apno po senu ki smo ga prej poškropili z vodo.
Koliko klajnega apna pokladamo živini dnevno? Teletom in žrebetom 10 do 30, kravam molznicam 30 do 60, odraslim volom 30 do 60, konjem 20 do 40, ovcam in kozam 5 do 15 gramov, prašičem 10 do 20, psom 2 do 10, piščetu 0,50 do 1, kokoši 1 do 2 grama.
Ni potrebno, da vsakokrat posebej tehtamo. Jemljimo ga z žlico. Navadna velika žlica vsebuje okrog 20 gramov, mala pa okrog 10 gramov klajnega apna.
L
Tovarna stolov
MNNZRN0
Gradbeno podjetje
Birtic Mirko
JL
PETER SL0VEN0V
Kako zdravimo kašelj
Ne bo odveč, če se danes malo pogovorimo o tem, kako zdravimo trdovraten kašelj, s katerim nam zlasti letošnji deževni dnevi niso prav nič prizanašali. Seveda moramo najprej ugotoviti, od kod izvira kašelj, ali je bronchijev ali iz sapnika.
Vnet sapnik zdravimo z vdihavanjem. Zvečer, preden ležemo k počitku, kanemo v lonec vrele vode nekaj kapljic evkaliptovega olja ali pa pest morske so-
li.	Zdaj se nagnemo z obrazom nad lonec, da nam puhti para v obraz. Pokrijemo se čez glavo 'in globoko vdihavamo paro skozi usta, izdihavamo pa skozi nos. To vdihavanje hitro ozdravi sapnik in neprijetno ščegetanje po sapniku preneha. Kadilci naj opustijo ka-jo, dokler sapnik popolnoma ne ozdravi.
Kašelj, ki izvira iz vnetih bronhijev, je navadno bolj trdovraten. Zlasti pozimi, dokler prebivamo v zakurjenih sobah, ta kašelj zlepa noče prenehati. Tega je kriv največ suh in topel zrak v zakurjenih sobah. Zato je treba na peč postaviti posodo z vodo. Dobro je če kanemo v vodo tudi nekaj kapljic terpentinovega olja. Tako postane zrak v sobi bolj vlažen in bronhiji se hitro pozdravijo.
če to ne zaleže, nategnemo po sobi vrv in razobesimo nanjo rjuho, ki smo jo zmočili v vodi z dodatkom terpentinovega olja. To gotovo zaleže in v nekaj dneh se kašelj začne rahljati. Kakor hitro pa izpljujemo sluz, preneha ščegetanje v bronhijih.
Seveda dobimo tudi po lekarnah razna zdravila proti kašlju. Tako n. pr. razne sirupe, janeževo olje in podobne stvari. Poznamo pa tudi mnogo domačih zdravil, predvsem med, lipov čaj z; medom, brinjevec z medom, čebulni sok s sladkorjem itd. Če zaradi neprestanega ščegetanja v bronhijih zvečer ne moremo zaspati, prosimo zdravnika, da nam zapiše kakšno primemo zdravilo, zlasti praške.
Odgovorni urednik: Ted,ol<j,i Vojmir Reg. Videmske sodnije št. 47 Tiska: liskama L. Lucchesi - Gorica
		J
r Marinič Pio		Valentin Filipie
GOSTILN«		Trgovina jastvin » *-* 9
DOLENJE BRDO (GRMEK)		KRNRHTA
prejšnji dan. Odrasli dečki pa igrajo za noyce, skriti pod kako lopo na kakem dvorišču, dokler jih ne zapodi gospodar ali ne izgine zadnji novec iz jabolka -prvi začetek poznejše nesrečne strasti!
Ne samo otrpci, tudi stare pripognje-ne ženice se vesele že dalje časa novega leta. Takoj po maši prileze starka v kako premožnejšo hišo, stopi za ognjišče ter pričakuje gospodinje. In kadar pride ta v kuhinjo, tedaj ti začne voščiti, da te ušesa bolè: »Bog obvaruj vas in va-še otročiče vsega hudega, Bog vam daj ljubo zdravje, Bog daj, da bi se živina lepo redila, sveti Andrej brani krave nesreče, jn sveti Stefan pazi, da se ne bi poškodoval konj, Bog daj rajnkim mir božji; Bog vam vse povrni, kar ste mi dobrega storili! Bog in Devica Marija daj otročičem pravo pamet, da bi postali, kakor njih mati, tako pobožni in, tako dobrih rok. Sveti Florjan ohrani hišo ognja, in druge nesreče, in vsi svetniki naj prosijo Boga za dobro letino!« Tako beseduje brez konca in kraja ženica za ognjem in vsakega svetnika, ki ji pride na um, prosi, naj hrani to ali ono pri hiši, kar ji prej ni prišlo v misel. In gospodinja, ki pa sliši zelo malo, kaj ji vse vošči starka, ji nalije skledico kave. Hej!, kako ji to diši! To je njena najljubša hrana, in prav zaradi nje je prišla danes tako zgodaj. Pri odhodu ji pade tudi kak novčič na dlan, in potem začne zopet voščilo s kraja, da bi sami svetniki utekli.
Najbolj silijo h gospodu župmiku, ker on ne gleda na vsak novec; a toliko bolj gospodova hišna, ki vsako postrani pogleda in bi jo najrajši zapodila z vsemi njenimi voščili. Ali človek ne sme vsega storiti, kar želi, in tako mora tudi hišna požreti svojo jezico. Vsa-
ko toliko pride gospod iz izbe v kuhinjo, kjer sprejema voščila svojih vaščanov, in tedaj se ti začne voščenje brez konca in kraja, brez miru in odpočitka, da je treba človeku svete potrpežljivosti. Hvala Bogu, da je novo leto samo en-
*>	1	fi	u?
krat v letu; to je edina tolažba v tar kih slučajih 1
Možje so od nekdaj sovražili predolgih govorov, to slabost imajo le jezične ženske. Ako vidi sosed soseda, znanec znanca na cesti ali tam na voglu, stopi k njemu, mu px>d^ iroko, govoreč: »Bog daj, da bi se še danes leto videla zdrava in vesela!« in konec je. Zato p» se zbirajo možje danes navadno v gostilni pri dobrem vinu ter si napivajo s pravo moško pijačo. In kdo bi mu zameril, ako izpije danes nekoliko kozarcev več ; saj je danes prvi dan novega leta katerega je treba dobro začeti po pregovoru: »Dober začetek, dober konec.
Tudi hišne gospx>dinje si voščijo vse dobro v novem letu in med tem še skrivaj gledajo na ognjišče, koliko loncev stoji na njem, in kaj gleda iz njih, kaj kuha danes soseda, ali bodo imeli tukaj boljše kosilo nego doma. Eh ta ženska radovednost!
In tudi odrastla mladina, ki le tja v dan živi in nori, kakor pravijo stare ženice in možje, tudi ta mladina si vošči danes veselo novo leto. In rnarsikako vaško dekle ima danes piri veliki maši novo ruto okoli vratu ali nov predpasnik, katerega ji je dal za vezilo davi oni brhki mladenič, s katerim se že nekaj časa tako rada gledata. In pogosto se zgodi, da pride za novoletnim vezi-lom drugo vezilo, ki ju veže za vse življenje. Bog daj, da bi se jima tedaj izpolnilo vse, kar sta si voščila, da bi še mnogo novih let doživela v miru in sreči I
^e sefe 60 žične prazni He in uspeFia pofno novo feto■ ^ 				J		
t 	 CAFFÈ’ 99 IZ KAVARNA l\ Z le Grrizia, 34 VIDEM	A 	 ~ Kamnoseško podjetje ,4 a, m / a p\ ^ | —| ur-	A I. Foto Atelje Riva Bartolinl VIDEM
A Valentin Melisa Trgovina jestvin PROSNID	Mk. IKiDNir Lipa - Sv. Peter ob Nadiži	A 	 Gostilna ” PAR ŠTAKU” VISK0RŠA
Eleklroinstalacijsko
podjetje
„Elektra"
Udine
Via“Tolmezzo Telef. 53263
9
omazin
Gostilna pri mostu
OEBELEŽ
A
Gostilna ” M E D V E Š ”
TOJAN
Ji
Gostilna ”jPAR SERGIJU
BREZJE
INDUSTRIA SEDIE INDUSTRIJA STOLOV
G. Blasutto
GORIZIA
S. Giovanni al Naiisone
GORICA
Sv. Ivan ob Nadiži
Marinič in Dreščak
MLIN
GRMEK
Gostilna
ŽVANOČO
PLATIŠČE
Gostilna "FILIPIČ"
PROSNID
BONINI JOŽEF
Gostilna
LJESA PRI HLODIČU
Franc Krivec
Foto Atelje Via Vitt. Veneto, 2	VIDEM
LA MODERNA POLLICOLTURA MODERNA KOKOŠJEREJA
VIA GRAZZANO 58 Tel. 3070
UDINE - VIDEM
PRODAJA
Piščet
normalnih težkih super težkih
F.lli Paoluzzi S| C.
FABBRICA PER LA LAVORAZIONE DEL LEGNO
TRICESIMO
* *
irtw?»
ZADRUŽNA GOSTILNA'
„ DAMAMI»©!© “
RAMANDOL (Neme)
A
ZADRUŽNA MLEKARNA
____________________BREZJE
 -------------------
Ivan Feletič
GOSTILNA
ČEDAD
A	“
[noni (H) Ion
PEKARNA
PLATIŠČE
A
Sfiligoj Milan
Urar in zlatar Via Aquileia	VIDEM
A
Kancelier Hnmbert
Gostilna pri štirih Vetrovih
KONCELIFRI PRI SUBIDU
A----------------------------
Nikolavciž
Gostilna
I__________________DOLENJI	TRBIŽ
A
Gostilna
"PAR BERULIČU”
TIPANA
Caldaie a vapore OFFICINA
ERCOLE
MARTINI
Attrezzature per latterie
UDINE
Via Cisis - Tel. 2335
G. Pecoraro
SCREMATRICI
Posnemalniki in mlekarnlško orodje
UDINE - Tel. 6858
J