25. štev.	V	Ljubljani,	v	torek,	dne	1.	marca	1910.	Leto	XIII.
NA SLOVA: Za dopise in rokopise za list: Uredništvo iBdečega Prapora«, Ljubljana. — Za denarne pošUjatve naročila na list, reklamacije, inserate i. L d.: TJpravniŠtvo »Bdečega Prapora«, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/II
Vabilo na naročbo.
Sodruge in prijatelje vabimo na novo na-očbo, dosedanje naročnike pa, katerim je potekla naročnina koncem meseca februarja, da jo zopet obnovč.
»Rdeči prapor"
izhaja trikrat na teden	ter	velja
Za Avstro-Ogrske	deiele:	
za celo leto	K	14'—
za pol leta	s*	7-—
za četrt leta	n	3 a50
na mesec	n	1*20
Za Nemčijo:		
za pol leta	K	7-90
za četrt leta	n	4'—
Za Ameriko:	i i	
za pol leta	K	9'BO
za četrt leta	ii	4-80
Obenem prosimo cenjene naročnike, naj priporočajo naš list svojim sodrugom, prijateljem in znancem, naj ga zahtevajo po gostilnah in kavarnah, v katere zahajajo in naj nam pošljejo naslove takih znancev, ki bi ga naročili, če jim ga pošljemo na ogled.
Upravništvo »Rdečega Prapora".
Državni zbor.
V soboto je zbornica imela sejo, na kateri se je rešil zakon o rekrutih.
Izmed socialnih demokratov je prvi govoril
posl. Schuhmeier:
V bodoče bo treba skrbeti, da bo zbornica imela dovolj časa za temeljito posvetovanje o tako važnem zakonu. Če vlada ve, kdaj se imajo pričeti nabori, naj tudi skrbi, da bo zbornica imela dovolj časa za razpravo. Ko je parlament po božiču šel na velike počitnice, so ostala vsa velika vprašanja: Draginja, socialno zavarovanje L t. d. nerešena. Sedaj se ne začenja delo zbornice z ljudskimi potrebami, ampak zopet z državno potrebščino. Medtem, ko se zavlačijo ljudske potrebe, se morajo vladne predloge reševati takorekoč z uro v roki.
Socialni demokratje stoje napram vojni upravi od nekdaj na stališču največjega nezaupanja. Četudi bodo meščanske stranke gladko volile zahtevo, jih mora govornik vendar spomniti, kakšna bremena nakladajo s tem ljudstvu. Vedno se dajo voditi za nos in dovoljujejo rekrute, ne da bi dobili od vojne uprave najmanjšo koncesijo.
Po zadnji statistiki se porabi le v Evropi izvzemši Anglijo
5000 mlllonov krou
za vojne namene. V Avstriji odpade na vsakega prebivalca 10 kron na leto za vojaštvo. Ne sme se prezreti, da se vsem večjim državam v Evropi financielno mnogo bolje godi, Avstrija je pa uboga reva. Če bi bilo drugod 10 kron malenkost, je to za naše revno ljudstvo ogromno breme. 421 milionov znaša letni delež Avstrije za vojne namene. Na jadranskem morju plava 295 milionov kron, ki smo jih morali dati za spopolnitev mornarice.
Denarja ni
za starostno zavarovanje, za preskrbo vdov in sirot, za zavarovanje proti brezposelnosti ; le za moloha, za morilno kulturo, za norost veličine ga imamo. Ta država se ne sramuje, ubogi rezervistovski pari odtegovati denarja od borne podpore.
Dne 10. marca 1908 je izjavil minister za zunanje zadeve, da se mora prihodnja delegacija sniti v maju 1909. Pa bomo kmalu imeli maj
1910.,	delegacij pa še ni. Sliši se, da bodo znašale zahteve
za mornarico c|imo» 360 milionov.
V	merodajnih krogih nočejo za sedaj več kakor 4 dreadnoughte. Še vedno nimamo računskega zaključka o bosenski pustolovščini.
Naše stališče je: Najprej ljudske potrebe, potem državne! Najprej odpravi, cenjena vlada, draginjo mesa in kruha, napravi socialno zavarovanje, poišči sredstva zoper brezposelnost, izvedi vojaške reforme, potem šele pridi z zastarelim rekrutnim kontingentom.
Govornik zaheva nov brambovski zakon z dveletno službo, ter reformo vojaškega kazenskega procesa. Rad bi vedel, koliko takih Hofrichterjev tiči sploh v avstrijskih vojaških zaporih?
Govornik je po tem polemiziral z nemškim radikalcem Stranskym, ki se je posebno toplo potegoval za bivšega ministra Schreinerja. Končno izjavlja, da bo socialno - demokratična stranka glasovala proti rekrutnemu zakonu.
Na to je govoril
brambovski minister Georgi
v enakem zmislu kakor v odseku.
Nadalje so prišli do besede poslanci Čeg-linski, Breiter, Lang, Udržal, Ansorge, Stark, Jadek in soc. dem. dr. Liebermann.
Pri glasovanju je bil zakon sprejet s 191 proti 129 glasovom. Proti so glasovali vsi socialni demokratje, češki radikalci, Rusini in češki agrarci. Odstranili so se vsenemci in Plojevci ter nekoliko čeških radikalcev.
Potem se je zakon sprejel tudi v tretjem čitanju.
Prihodnja seja je v torek.
Ii brambovskega odseka.
Državnozborski brambovski odsek se je v petek posvetoval o rekrutnemu zakonu. Najprej je bilo videti, da ne bo končal svojega dela, ker je poslanec F resi napovedal, da bo govoril sedem ur. Pozneje se je potolažil, pa je govoril le eno uro. Vzrok njegove nameravane obstrukcije je bil ta: Neki češko-radikalni list v Budjejovicah je objavil več protivojaških člankov. Radi tega so obtožili urednika Svobodo, kar še ne bi bilo nič čudnega, ampak vtaknili so ga tudi v preiskovalni zapor. Menda je brambovski minister obljubil Freslu, da bo izpuščen.
V	razpravi o rekrutih so govorili od socialnih demokratov:
Poslanec S karet je navedel več pritožb, ker se niso družinam rezervistov izplačevale podpore, kakor določa zakon. Zahteval je, da se predloži zakon o dveletni vojaški službi in reforma vojaškega kazenskega zakona. Domobranske orožne vaje naj se zenačijo, z armadnimi.
Winarsky je protestiral, da se je državni zbor sklical tako pozno, da se mora zdaj rešiti re-krutni zakon v par dneh. Veselje nad lepo mobilizacijo v Bosni so gospodje nemara že izgubili
po cesarskih manevrih na Moravskem, kjer je bilo vse navskriž. Nezaslišano je in v nobeni drugi ustavni državi ne bi bilo mogoče, da se je v Bosni in za Bosno izdalo stoinsto milionov pred enim letom, pa še sedaj ni zakonske predloge o t e m. Malokdaj so se pokazale strahote tajnega vojaškega procesa tako očitno, kakor v Hofrich-terjevem slučaju.
Dčtsch je navedel več slučajev, da se je zakon o podpiranju rezervistov na nezaslišan način preziral. Zahteval je reformo preskrbe invalidov in podpore za tiste, ki ponesrečijo v vojaški službi.
Brambovski minister Georgi je trdil, da se je število slučajev grdega ravnanja z vojaki v zadnjih letih močno znižalo. Že lani je bil podal izjavo, da bo vlada do pozne jeseni predložila zakon o dveletni službi (zakaj ga pa ni P), to izjavo ponavlja letos. Tudi njemu je žal, da še ni bilo mogoče, dovršiti reforme vojaškega kazenskega procesa, ampak to ni odvisno le od avstrijske vlade in je v zvezi z mnogimi drugimi vprašanji. Zadnji čas se je ministrstvo obrnilo naravnost do ogrske vlade in povdarjalo, da je stvar zelo nujna. Težave dela še vprašanje sod-nijskega jezika.
Niessner je obsojal ravnanje s češko-radi-kalnim urednikom Svobodo.
Schuhmeier je energično pobijal predlog Guggenberga, ki je hotel, da bi imela vlada pravico, nabrati še preden je dovoljen zakon o rekrutih več vojaških novakov, nego jih je v rekrut-nem kontingentu.
Pri glasovanju se je sprejel rekrutni kontingent z glasovi vseh vladnih strank, tudi Slovanov.
Socialisti proti brezposelnosti.
Pred sestankom državnega zbora je imela socialao-demokratična zveza v parlamenta sejo, da se posvetuje, na kakšen način naj nastopi proti brezposelnosti in draginji, ki postajata že kritični za delavstro. Razvila se je temeljita debata, tako da se je predmet osvetlil od vseh strani Končno se je sklenilo, nvesti akcijo, da se posreči zakon o skrajšanju delavnega časa, ki je izročen socialno-političnemu odseku. Nadalje se ima vložiti interpelacija, ki zahteva od vlade, da uveljavi trgovinsko pogodbo z Rumunijo in da pospeši pogajanje z ostalimi balkanskimi državami.
Ko prideta na dnevni red zakon o vojaških novakib in proračun, bodo govoruiid zveze v politični debati spravili vprašanje brezposelnosti v ospredje. Vrhu tega se je pa tudi izdelala interpelacija radi brezposelnosti, radi neodvlačne oddaje javnih del in radi prepovedi čezuraega dela. Poslanci Pernerstorfer, Nemec in Daszyn-s ki so se pooblastili, da vlože to interpelacijo na prvi seji. Ta spis je mojstrsko delo socialistične temeljitosti in razkriva nepobitno najhujše nesmisle kapitalističnega gospodarstva, ob katerem so take razmere, da na tisoče stavbinskih delavcev ne more dobiti dela, dočim je na tisoče in tisoče ljudi brez stanovanja, ki bi bilo dostojno človeka ; cele armade premogarjev ne morejo priti do dela in vendar prezebavajo cele množice ob mrzlih pečeh in bi potrebovale premoga; neštevilo tekstilnih delavcev mora križem držati roke, a ljudstvo bi potrebovalo oblek, ki bi jih imeli izdelovati delavci.
V	znameniti interpelaciji se pran;
Gospodarska kriza je zadnje mesece zakrivila, da je mnogo tisoč delavcev prišlo ob delo. Na
Glasilo Jugoslovanske socialne demokracije.
Ishaja ? Ljubljani vsak torek, četrtek In soboto.
Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 14 K, za pol leta 7 K! za četrt leta 3 50 K, mesečno 1.20 K. za Nemčijo za pol leta 7-90, za četrt leta 4 K; za Ameriko za pol leta 9-50 K za četrt leta 4 80 K
husnai itivllka M *,
Reklamacije so poštnine prose. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se nei vračajo Inserati: EnOstopna pet t-vratiča (širina 88 mm) za enkrat 20 vin., večkrat po dogovora.
tisoče drugih delavcev Utora delati z zmanjšanim zaslužkom. Meščanska država gleda to grozno naraščanje bede med množico, ne da bi se ganila.
Če so že take prikazni v okvirju kapitalistične družbe neizogibne, je vendar mogoče, omejiti jih vsaj deloma; ne glede na zakoaodajna sredstva lahko tudi državna uprava deluje proti razširjanju brezposelnosti.
Važno sredstvo v ta namen je pravočasno oddajanje javnih del. Kolikor se pa brezposelnost v kapitalistični družbi ne da omejiti, ima država dolžnost, da vsaj ublaži bedo, ki jo provzrokuje. Razne tuje države lahko v tem, oziru služijo za vzor.
Končno stavlja interpelacija sledeča vprašanja:
1. Ali je vlada pripravljena, oddati brez od-lajšanja in v čim večjem obsegu javna dela? Ali je pripravljena, naložiti podjetnikom, da ni delavcem v 24 urah delati več kakor osem ur ob pogojih, ki so jih določile strokovne organizacije?
2. Ali je trgovinski minister pripravljen, naložiti obrtni oblasti, da ne dovoljuje čezurnega dela?
3. Kaj misli vlada storiti, da se olajša beda brezposelnosti ? Ali je vlada pripravljena, podpirati institucije, ki obstojajo v ta namen?
Politični odsevi.
* Draglnjskl odiek je imel v petek sejo, ki je postala brez očitne potrebe zelo dolgotrajna. Razvila se je namreč dolga debata, katerim predlogom naj se prizna nujnost. Krščanski socialci so odklanjali nujnost vseh predlogov, katerih niso bili vložili sami, pa so se prav krepko blamirali, ker so morali končno sami priznati, da morajo biti nujni vendar tudi predlogi drugih poslancev, če se tičejo tistih predmetov, katerim so — sami s svojimi predlogi priznali nujnost. Nazsdnjb se je sklenilo, da ima odsek najprej opraviti sledeče predmete:
1.	Premog in drva (poročevalca Kraus in Reu-man n); 2. Stanovanja (poročevalec dr. Gross); 3. Carinska politika (poročevalca Goli in dr. Ren-ner); 4. Oddajanje javnih del (poročevalec sodr. Scbafer).
* Pododiek m socialno zavarovanje je razpravljal o § 7., ki določa obseg zavarovanja za nezgode. Poslanec Stransky je ponovil predlog, ki ga je bil vložil že meseca decembra, da bi se omejilo zavarovanje stavbinskih delavcev. Posrečilo se je, odbiti ta napad in se je sprejelo besedilo vlade, ki je vsekakor za delavce ugodnejše. Razširilo se je število obrtij, ki so podvržene zavarovanju.
* Nemfeka nacionalna zveza bo odslej ime tisti zvezi, ki so jo itak že imele takozvane nemške svobodomiselne stranke, to so: Nemški «na-prednjaki*, nemški radikalci in nemški nacionalci.
* Grof Aoronthal je šel v Monakovo, da bi dosegel z bavarsko vlado sporazum radi vodne pravice mejnih rek med Avstrijo in Bavarsko.
* Dr. Lneger je, kakor trdi «Wiener AUge-meine Zeitung*, dejal, da bi bila zanj velika tolažba, če bi vedel, da postane njegov naslednik tisti, ki se mu zdi najbolj poklican za župana, namreč dr. W,eisskirchner. Ta je najprej prosil za 24 ur za premišljanje, potem je pa izjavil, da mu ni mogoče, prevzeti dunajsko županstvo.
* ¥ Bosni In Hercegovini se že delajo priprave za saborske volitve. Politične oblasti se zlasti bavije s tem, da sestavijo volilne Imenike. Volitve imajo biti sredi maja, tako da bi se sabor sešel sredi junija.
* V praškom deželnem zbora je poslanec dr. Liebknecht ostro prijel vlado zaradi nastopanja policije in vojaštva proti demonstrantom v Frankfurtu. Dejal je, da je policija kriva on-dotnega prelivanja krvi. Minister Moltke je seveda zagovarjal in celo hvalil policijo. Kako naj bi bilo drugače na Pruskem?
* Francoska vlada upa, da bo proračun, Zakon o starostnem zavarovanju, mornariški program in zakon proti »apašom" (velikomestnim razbojnikom) tako opravljen, da se zbornica 2e
19.,	najkasneje pa 24. marca zaključi in da se nove volitve lahko razpišejo za 24. aprila.
* Na bolgarski ms|t je v torek pri Lilkovem v tamraški okolici turška straža streljala na bolgarsko. Razvila se je mala bitka, ker so Turki začeli streljati tudi na druge bolgarske straže. V sredo se je streljanje ponovilo; na turški strani je nastopilo tudi topništvo. En turški korporal je ubit, en vojak pa ranjen. Turška vlada ne pripisuje dogodku važnosti. Preiskava je uvedena.
* Mod angleškimi liberalci narašča nesporazum. Radikalno krilo je zelo nezadovoljno radi mlačnosti vlade; vlada se pa ne upa odločno nastopati, ker je liberalna večina premajhna. Vsak dan je bolj verjetno, da odstopi Asquithova vlada.
* Sklicanje narodne skupščine na Grškem se ima čimprej predlagati v atenski zbornici. Vojaška liga zahteva izpremembo ustave tako, da noben, tudi ne višji časnik ne bo mogel biti poslanec. Za druga vprašanja pa prepušča vojaška liga voditeljem strank prostost (?)
* Dele) leme, budistovski papež, je z mnogimi tibetanskimi velikaii pobegnil iz Chase čez indijsko
mejo. Vzrok je baje ta, da so kitajske nebudi-stovske čete oropale več tibetanskih samostanov.
*	Blfil sultan Abdul Hamld — zdrav. Iz
Soluna se uradno poroča, da je bivši sultan Abdul Hamid popolnoma zdrav. Vse vesti, da se ima prepeljati v Carigrad, so popolnoma neresnične. Tja sta došla le dva njegova sina in nekaj dam iz harema.
Dopisi.
Zagorje ob SavL (Liberalni terorizem;) Naši liberalni ptiči razkrivajo svoje duše od dne-dodne bolj. Tako zastrupljen pač ni politični boj nikjer na Slovenskem kakor v Zagorju, edino po krivdi pripadajoče liberalne klike, kateri že naravnost lumpovska sredstva niso preslaba, če upajo, da bodo ž njimi škodovali nasprotnikom, tukaj seveda socialnim demokratom, ki se jih edinih imajo bati. V naslednjem imamo imeniten dokaz za to podlo taktiko. Zadnjič se je neki steklar, ki notabene ne igra . v stranki ali v organizaciji nobene aktivne uloge, v vinjenosti spozabil, da je neke »Sokole* zmerjal. Liberaloni, ki so sicer v zmerjanju sami nedosežni mojstri, so takoj žugali, da bodo tožili človeka, ki ni bil trezen, ko so izbruhnile iz njega žaljive besede. Ker ima mož družino, se je ustrašil in je prosil, naj opuste tožbo. To so obljubili, če jim podpiše tako izjavo, kakršno bodo sami sestavili. Mož ni slutil nič hudega, in je obljubil. A kaj je storila častivredna gospoda? Sestavila je to-le izjavo:
Podpisani obžalujem in prekličem vse žalitve in psovke, ker so popolnoma neosnovane, ki sem jih vsled vednega hujskanja in zapeljan od stranke, dne 16. t. m. govoril zoper člane Sokola" posebno pa, zoper občespoštovanega g. Slavoj Blažiča pred njegovim stanovanjem in na Toplici. Zahvaljujem se prizadetim »Sokolom", da so mi te žalitve odpustili in od tožbe odstopili.
—	Ko je to čital, je osupnil in dejal, da tega ne more podpisati, ker ga ni stranka nikdar zapeljala na zmerjanje. Ampak slavni gospodje so zagodli: Ali tako, ali pa tožba. In s tem terorizmom so ga res pripravili, da je podpisal. Prav nobenih opomb ne bomo delali, ker si jih nepristranski čitatelj sam lahko napravi cel kup. Ampak zapomnili si bomo to čednost, ki nam pride prav, kadar bodo gospodje zopet cvilili o socialno-demokratičnem »terorizmu".
Slike iz Črne Gore.
Piuno 8 pota.
Ko sem se danes zbudil, je bilo solnce že precej vifeoko. Željen, čimprej si ogledati Podporico, sem se požuril z umivanjem in oblačenjem ter pohitel s zajutrkom. V dvorani restavranta sem se seznanil s sekreterjem mestnega okrožnega sodišča, ki mi je posvetoval, da naj* si ogledam kot znamenitost najprej sodišče. Napotila sva se tja. Sodišče se nahaja v tronadstropni hiši in sicer v
2.	nadstropju. Iz stopnišča se pride v veliko predsobo, is katere so vbodi na tri strani. Nad vsakim vhodom stoji tablica z nadpisom: 1. Zasedanje,
2.	Iztražni sudac, 3. Predsjednik. Pri vhodu v dvorano zasedanja je bila tablica z dnevnim vspo-redom. Napisano je bilo: 12. septembra: hudodelstvo Nikola Buličida iz Rogama po g 55 v zvezi s g 41 k. z. (razbojništvo), hudodelstvo Blazija Popoviča, učitelja iz Kuča, po g 91 in 21 k. z. o tisku (ratžaljenje Njega Kraljevega Veličanstva Kneza Gospodarja). Sodili bodo oba slučaja predsjednik Vemiša Lszovič, Medo Kukaševič, kapetan . in Miloš Markovič, pravnik sodnik. Dvorana zasedanja je velika soba, v ospredju katere stoji velik« s zelenim suknom pokrita miza. V sredi za mizo je sedel predsednik Lazovič, človek 50 let, stari tip Črnogorca s kapo na glavi in s čibukom v ustih. Ko sem vstopil v dvorano, se je isti nekoliko namrdnil in vprašal mojega spremljevalca: «kdo ti je, ovi lacuan*? V kratkem razgovoru ž njim mi je priznal predsednik sodišča, da je sam sicer nepismen, da se je pa naučil soditi po volji Gospodarjevi. Dragi sodnik Kukaševič je mohame-danec s fesom na glavi, na demo predsedniki pa sedi sodnik Markovič, kateri, dasi je jurist, očitno kaže glupost na obrazu. Moj prijatelj sekretar je sedel na koncu mize kot perovodja. Predsednik pozvoni in pandur pokliče svedoke in obtoževale« proti razbojniku Nikoli Buličiču, žandarjem pa je ukazal, naj privedejo istega is sapora. V dvorano stopi nekoliko čisto oblečenih od solnca ogorelih Seljakov in kmalu za njimi privede žandar visokega, koščenega, kratkovratnega razbojnika, kozi-čevega obraza in z majhnimi zelenkastimi očmi,
—	pravi tip razbojnika —, po opisu slavnega Lombrosa. Sedel je na črno klop pred sodno mizo. Citali so se preiskovalni akti policije. Vsi svedoki so potrdili, da ja to pravi pravcati razbojnik. Ci-
tata se je na to obtožba privatnega obtoževalca, ki toži Bulič'ča, da je dne 26. majnika tek. leta ustrelil na poti iz Kolešina v Podgorico njegovega brata Rišta, da mu je vzel novce in uro in mrtvega brata Rišta vrgel v jarek poleg ceste. Zasebni obtoževalec navaja, da je bil obtoženec že trikrat kaznovan radi kradeža in poizkušanega uboja, in predlaga, naj se ga obsodi na smrt. Svedoki, ki so bili izprašani pred sodnijo, so potrdili, da so videli, kako je Buličič vrgel ubitega Rišta v jarek in potem pobegnil. No to da predsednik besedo obtožencu, da se brani. Isti je izjavil: »Jaz sem bil res že obsojen radi kradeža in poizkušanega uboja. Priče me pa obrekujejo, da mi očitajo razbojništvo nad Rištom, Storil sem le to, kar se že mnogi enakega storili pred menoj. Ali jaz trdim, da sem imel prav, ker je bil klubaš in klu-baši so izdajalci Gospodarjevi. Oni so pristaši stranke, ki je zahtevala, da se pregledajo vsi računi o svotah, katere sta Gospodar in njegov zet vzela iz kase. Klubaši zahtevajo, da se Gospodarju ne dovoli, da živi, kakor on hoče in dela, kakor sam hoče. Zahtevali so, da spada Gospodar ravno tako pred sodišče, kakor vsakdo drugi. To pa ne grel Zato sem Rišta ubil in novce sem mu vzel, ker sem jih potreboval in ker sem se čutil upravičenega, ubiti klubaša, zaradi tega prosim sodišče, da me i oprosti, ker bi se sicer žalilo Gospodarja. Obenem pa prosim, da se mi tudi d& iz državne kase odškodnina, ker sem bil po krivici v zaporu, ker sem ubil le klubaša.* Nato se je sodni dvor umaknil na posvetovanje in se po kratkem zopet vrnil. Predsednik veli sekreterju, naj čita sodbo in sekreter je čital: »V imenu Njegovega Kraljevskega Veličanstva Kneza Gospodarja je podgoriški sod uvažujoč zagovarjanje obtoženega Nikola Buličiča, ki je bil obtožen po § 55 v zvezi s § 41 k. z. zbog katerih bi moral biti kaznovan na 20 let težke ječe v okov h ali na smrt, in ker je našel is zagovarjanja, da ni kriv, oprostilo od kazni in ob enem mu priznava iz državne blagajnice 10 Fir. odškodnine, ker je bil po krivici v preiskovalnem zaporu. Ta sodba se je storila enoglasno.* Nato predsednik veli: «Sedaj lahko greste, -Ti Nikola Buličič pa ostani tu, ker Te sprejmem v službo za obbodnika. Priče in zasebni obtoževalec odšli so iz dvorane mrmljaje': «kaj je to sodišče 1» Nikola pa je iz vsega grla pri vratih zavpil: »živio Gospodar in njegova pravica 1* Nato predsednik veli: »privedite mi onega druzega in gledite, da ga dobro zastražite, ker spada med one klubaše.* 6 žandarmov je nato privedlo v dvorano bledega, izmučenega, bolehnega, mladega človeka v evropejskem civilnem kroju. Držal se je komaj.na nogah. Dobre oči so govorile, da želi, nqj se mu pojasni, kaj se ž njim godi. Pozneje sem izvedel, da je ta človek sedel 8 mesecev v preiskovalnem zaporu. Predsednik veli sekreterju: »čitajte akte* in sekreter odgovori: »Nimam jih. Obtoženec ni bil nikdar zaslišan in tudi priče ni nobene, ker je obtožen zaradi nekih dopisov v srbske in hrvatske liste. Redakcije teh listov so odgovorile, da ne poznajo pifca teh člankov, zaradi katerih se obtoženca obtožuje. Ker g 91 k. z. predpisuje ječo od 6 mesecev do 5 let samo tistim, katerim set pokaže, da so žalili vladarja, ne more se tega obsoditi, ker manjka vsaka krivda*. Predsednik opazi na to sekreterju: »molči Ti in ne mešaj se v naše posle*. Sodnik Markovič pa doda: »sedaj ga bomo zasliševali, Ti pa piši moja vprašanja in njegove odgovore.* »Kako se zoyeš?* — »Blažij Popovič iz Kuča.* — «Kaj si?* — »Bil sem učitelj.* — »Kje si se učil za učitelja?* — »V Belgradu.* — »Ti misliš, da si tam na Teraziji (Terazija je velik javen vrt pod Belgradsko trdnjavo), vidiš, v tem 2e je hudodelstvo in imamo lahko stvar s teboj. Ni nam treba soditi po §-ih, dovolj je, da si so šolal v Belgradu in ni treba, da se ti kaj dokaže, Kaj misliš, da žurnalisti izdado svojega najboljšega pristaša. Hotel si pomagati klubašem, naj pa sedaj oni tebi pomagajo. Oai v članku pravi: v Črni Gori nima ni prava ni zakona.* — Obrnil se je nato k sekreterju: »Ni treba ti več zapisovati, pripravi se, da ti narečemo sodbo.* Sodni dvor se je nato za kratek čas odtegnil v posvetovalnico in vrnivši se predsednik ukaže sekreterju, naj čita: »V imeau Njegovega Kraljevskega Veličanstva! Pod-gonško sodišče je spoznalo krivega hudodelstva Blazija Popoviča iz Kuča, ki se je izšolal v Belgradu, ker obstoja prestopek § 91 k. z. in obenem tudi izdajstvo po § 21 istega zakona; ker je bil kot dijak v Belgradu in uto se obsoja na 20 let
težke ječe v okovih. Sodišče je enoglasno sodilo*. Obtoženec ugovarja: «pa kako to brez preiskovanja in zagovarjanja ia troz vsakih dokazov 20 let*. Žandarrei aa to zavpjejo: »živela pravica in Gospodar!* Predsednik pa ukaže: < odpeljite ga in dajte mu Cakovičeve okove (težke 18 oka).»
To je bila torej prva znamenitost, katero sem videl v blaženi Grni Gori.
Podgorica, 25. novembra 1908.
M. D. Iva naj e v (po 'Radničkih Novinah>).
Deželna organizacija jngoslov. aoc -dem. atranke v Trato
skliče
v četrtek, dne 3. t. m. ob pol 9. uri zvečer v Delavski dom
ulica Boschetto 5. II. nad.
javen ljudski shod
z dnevnim redom:
Podraženje atanarin ln delavstvo.
Delavcil Nikakor ne smemo trpeti, da bi nas hiini posestniki izkoriščali; dopustiti ne smemo, da bi mi plačevali za svoja borna stanovanja tretjino svojega zaslužka. Dolgo je že, odkar je naSa stranka začela pritiskati na občino, da prepreči vedno naraščajočo stanovanjsko draginjo. Občina tega ni storila. To pa, kar so nam naložili tržaški hišni posestniki v zadnjem trenotku, to je nedopusten atentat in delavstvo ga mora odbiti! Tako izkoriščanje moramo na vsak način preprečiti. Proti takemu izkoriščanju se mora dvigniti mogočno glas delavstva, ki ne sme odnehati od začete akcije, dokler ae zmaga. Zato, udeležite se tega nad vse važnega shoda v največjem Številu!
Politični odbor.
Domače vesti.
—	V Rojana pri Trata na shodu pol. društva »Edinost* (ki se je vršil v nedeljo, 20. m. m.) se je oglasil za besedo tudi deželnozborski poslanec Josip Pertot in je dejal: — »Shodi, kijih prireja pol. društvo .Edinost*, so politična šola za narod. (1) V mestnem svetu je naš program za narodno omiko in splošni narodni napredek. V tem kratkem času naši zastopniki ne morejo kazati na vspehe, ki so jih dosegli (!) Nadejajo se pa, da bodo mogli storiti to, ko poteče njih doba, dasi se morajo v mestnem svetu bohti proti dvema nasprotnikoma, ki sta oba enako fanatična.*’ — In to imenujejo narod-njakarji politično šolo za narod. Mi bi rekli temu poneumnjevanje ljudstva. Kakšni so vendar tisti vspehi, kisojihdosegli narodni mestni svetovalci, na katere ne morejo kazati. Ako so res kaj dosegli, kdo bi jim mogel kaj očitati, da so na svoje uspehe ponosni. Nič niso naredili. Niti skušali niso kaj narediti. Svojim pristašem pa resnico prikrivajo in jih tolažijo s tem, da bodo na svoje delo kazali, ko poteče njihova doba. Do tedaj pa čakaj osel, da trava zraste, si mislijo. In še: Kakšna sta vendar tista dva nasprotnika, oba enako fa-nat čna, proti katerima se morajo narodni zastopniki v mestnem svetu bojevati? Ker imamo v mestnem svetu poleg slov. nar. zastopnikov še ital. nacionalce in socialne demokrate, ne more biti drugače, kot da je Pertot mislil na zastopnike poslednjih dveh strank. V svoji resnicoljubnosti je pa Josip Pertot pozabil povtdati, v čem so jim socialni demokratje nasprotni. Resnico bi bil povedal gospod Pertot, ako bi dejal, da so oni nasprotni socialno-demokratičnemu delu v mestnem svetu. V vseh opravičenih narodnih zahtevah imajo socialno-demokratične zastopnike na svoji strani. In če izvzamemo dve seji, na katerih je prišlo narodno vprašanje na razpravo, niso imeli socialni demokratje še prilike, da bi se bili izrekli za ali proti namenom slovenskih narodnih zastopnikov. Zakaj ne? Zato, ker iz srede narodnih zastopnikov ni prišel na dan niti en predlog glede socialnih in gospodarskih zadev. Ali pa narodnjakarji vidijo v socialnih demokratih svoje nasprotnike v tem, da so od nas prisiljeni delati nekaj, kar je v splošno korist slovenskega in italijanskega ljudstva, kar pa ne ugaja ne slovenskim ne italijanskim narodno-meščanskim zastopnikom. Ampak tega se ljudstvu ne sme povedati.
 Trtniki Slovenci so bili pretekli teden v
nevarnosti, da izgube svojo narodnost. Kaj se je bilo zgodilo ? Nekaj zelo bridkega in škandaloznega.
V	Ljudskem odru je predaval dr. Merhar. «11 La-voratore*, glasilo italijanskih sodrugov, je pač objavil predavanja treh nemških sodrugov, ki se bodo kmalu vršila v Delavskem domu po inicija-tivi nemškega socialističnega izob. društva, ai pa objavil predavanja dr. Murharja. Zakaj ne t Zato ker je naš poročevalec v svoji lenobi pozabil to predavanje <Lavoratoru> nasnaniti. Tržaška »Edi-
nost* je svojim 'čitateljem povedala, da «Lavora-tore* ni objavil slovenskega predavanja baje samo vsied animoznasti do Slovencev in je dodala: •Rdečemu Praporu* se bo zdelo to seveda malen-konslno*. Kaj Se. Mi konstatiraiuo, da bi bil naš poročevalec s svojo lenobo snravil kmala tržaške Ediaostarje ob aarodnost. Kj je to narodno pre-pričanje tako slabo .. .!
— Tržaški deželni poalaneo Pertot je tudi eden tistih manjš'h aarodaih bogov, ki mislijo, da so naredili bogve kako narodno delo, če svojemu občinstvu zagodejo s kako mastno Sovinistično-na-cionalao frazo. Na rojaaskem shodu ni vedel gospod poslanec drugega povedati, nego da se ima revež boriti v mestnem svetu z d v e m a nasprotnikoma, ki sta oba enako fanatična (to je ital. nacionalci in socialisti). Gospod poslanec, zakaj mečete v en koš ital. šoviniste in naše sodruge socialiste? Kje ia kdaj so slednji v mestnem svetu pokazali svoje fanatično nasprotstvo proti Slovencem? Ce ne odgovorite na to, Vam poročamo, da vedoma in namenoma lažete.
— Samomor Tišjega olicirja. V nedeljo proti dvanajsti uri se je raznesla po Gal ju govorica, da so našli v Karlovem grabnu nad Celjem ustreljenega že osivelega oficirja. Ljudje, ki so zavrveli na lice mesta, so spoznali podpolkovnika viteza G6 rama. Služil je bil svoj čas kot nadporočak v Celju in se je oženil s hčerjo trgovca Trauna. Od 87. pešpolka je bil prestavljen v Galicija k domobranstvu in tara je napredoval do podpolkovnika. Pokojnik je začel bolehati in zadnji čas sije prizadeval, da bi ga upokojili. Dobil je eno leto začasnega dopusta, a ko mu je ta potekel, so ga spoznali zopet za sposobnega za službo. Mož, kateremu bi naj živela rodovina v Celju, on pa v Galiciji, je sklenil račun. Po »Hoferjevi paradi* in maši je izginil in se končal. Nekateri trdijo, da ga e napotila na to bolezen, drugi, da rodbinske razmere, gotovega pa nihče ne ve.
— Dekle igorelo. 16letna deklica Frančiška Petvan, hišina pri neki rodbini v ul. Giuseppe Gatteri v Trstu, je v torek zjutraj postala žrtev lastne neprevidnosti. Ob 7. zjutraj je postavila na plinovo ognjišče kositrasto škatljo, v kateri je bila zmes voska in terpentina, namenjena za čiščenje parketov. Zmes se je takoj užgala in deklica, prestrašena, je zagrabila gorečo posodo, da jo vrže med pomije. Takoj pa se je tudi užgala njena obleka. Vrgla je posodo strani ia z gorečo obleko aa smrt prestrašena je begala po kuhinji. Gospodinja, ki je bila še v postelji, je skozi steklena vrata zagledala svetli žarek plamena. Vpijoči deklici je zaklicala, naj se vrže na tla, ker se s tekanjem okolu kuhinje še bolje razvname ogenj. Na vpitje obeh žensk so pritekli sosedje, ki so nametali odej na ubogo deklico in tako udušili ogenj. Daklico to potem prepeljali v bolaišnico. Vse telo, od glave do nog, je bilo polno opeklin, tako da je bila zdravniška pomoč zaman. Pol ure kasneje je revica, ki je strašno trpela, izdihnila.
.ifi Prapr
Zadnje vesti.
Ministrska konferenca. D u n a j, 28. februarja. Skupna ministrska konferenca pod predsedstvom grofa Aehrenthala se je bavila z gospodarsko-političnimi vprašanji. Razpravljalo se je tudi o trgovinskih pogodbah z balkanskimi državami. Konkretni sklepi se niso storili.
Z danajskega rotovla. Dunaj, 28. februarja. Umiranje drja. Luegerja je sprožilo vsa osebna vprašanja v krščansko-socialni stranki. Dr. Gess-mann je sicer v korespondenci «Austria> objavil pismo, v katerem zanikuje, da bi ga bil dr. Lueger v petkovem razgovoru označil za svojega nasledaika aa županskem stolu, pravi pa, da mu je dejal, naj varuje slogo v stranki. Ne glede na to, se poroča iz poučenih krogov, da so se v krščansko-socialni stranki sporazumeli tako, da postane dr. Gessman župan. Mogoče je, da bo za nekaj časa igvoljen dr. Porzer, toda to bi bilo le začasno županstvo, tako kakor je bil Strohbach župan takrat, ko cesar ni potrdil Luegerja. Potem postane Porzer prvi podžupan, Hierhammer drugi podžupan, dr. Neumayer baje odstopi, uitaaovi se pa še mesto četrtega podžupana. Kdo postane tretji in četrti podžupan, je še tajno. Za Steinerja se ustanovi mesto vrhovnega kuratorja boiničnišnega sklada.
Qroi Kbaen. Dunaj« 28. februarja. Grof Khuen Hedervary je prišel včeraj radi skupne ministrske konference na Dunaj. Jutri bo sprejet na avdienci, kjer bo gref Ivan Zichy formalno imenovan za naučnega ministra.
Jnsthova atranka. Budimpešta, 28. februarja. Manifest Justhove stranke je napravil slab vtisk. Na eni strani se pravi, da nima raiven zahteve, da se osnuje samostalna banka že z novim letom 1911., ničesar v programu, česar bi ae zastopala tudi Khuenova stranka; na drugi strani se pa povdarja, da tudi Justhova stranka nima tajne volilne pravice v programu.
Upanje Justhovcev, da jih bodo socialisti podpirali, je vsled tega brez podlage.
Orški kralj. Kodanj, 28. februarja. Odstop grškega kralja s prestola je le odgoden. Kralj ima odločen namen, odložiti krono in se vrniti na Dansko, is upanje, da ohrani prestol svojemu sinu, ga je napotil, da počaka Se nekaj časa.
Revizija grška ustave. A t e n e, 28. februarja. Zbornica je sklenila, postaviti v četrtek predlog o reviziji ustave, na dnevni red.
Dalaj Lama. London, 28. februarja. Dalaj Lama se je podal pod angleško varstvo.
Nesnana bolezen. Carigrad, 28. februarja.
V	Jalovi ob marmarskem morju razsaja neznana bolezen, za katero je v kratkem umrlo 300 ljudi.
Umetnost in književnost.
: ‘Naši Zapiaki* št. 2. so danes izšli s sledečo vsebino: Dr. Dermota: Buržoaiija in proletariat. Abditus s Socializem posameznika (Dalje). Dr. Dragotin Lončar: Iz politične korespondence dr. Janeza Ble;weisa (Dalje). Dr. Josip Ferfolja: Masarykova praktična filozofija (Dalje). Pregled: Socialno-politični. Kulturni. Strokovni. Literarni. Oton Zupančič: Epigrami.
Gospodarski pregled.
Občno konanmno društvo v Zagorja je imelo v nedeljo, ob 3. popoldne svoj občni zbor ob veliki udeležbi. Iz računskega zaključka posnemamo, da ima društvo danes 434 rednih članov ter je imelo 253.283 K 21 vin. prometa v minolem letu. Društveno imetje znaša:
Gotovina v blagajni................ 1997 K 18 v
Vrednost posestva v Zagorju in na
Lokah............................ 31534 „ 11 ,
Vrednost orodja po odpisu . .	.	2^96	,	70	,
Pri velenakupni družbi na Dunaj	.	407	,	82	,
Terjatve za blago.................. 19864 , 55 ,
Vrednost blaga po nakupni ceni	.	25309	,	19	,
Pri okrajni posojilnici v Litiji .	.	20	,	—	.
Skupaj . .	.	82129	K	55	v
Kosmatega dobička je bilo v minolem letu 26.378 K 52 vin., čistega dobička 14.527 K 80 vin. Opomniti je treba, da je draginja si*no vplivala na gospodarski položaj članov. Na občnem zboru se je prečitalo poročilo uradnih revizorjev (Zveze avstrijskih konsumnih društev), ki je naravnost laskavo in imenuje zadrugo v vsakem oziru vzorno. Sklenilo se je, izplačati po 6 odstotkov dividende; 10 odstotkov čistega dobička se je odkazalo rezervnemu skladu. V nadzorništvo so bili izvoljeni malodane soglasno Ivan Gričar, Fran Peterlin in Ivan Prosenc, za namestnika pa Matevž Prosenc. — Ta občni zbor, ki je soglasno, brez vsake debate, izrekel ravnateljstvu, predstojništvu in nadzorništvu zaupanje, je bil najeklatantnejša klofuta obrekovanju »Slovenskega Naroda*.
Shodi.
Trat Shod, ki se je vršil v gostilni «International* v ulici Boccaccio 25 v nedeljo, 20. p. m. je vspel najlepše. Veliki prostori gostilne so bili polni. Shod je otvoril sodr. Klinc, ki je bil tudi izvoljen za predsednika. O delovaaju tržaškega deželnega zbora in mestnega sveta je poročal sodr. Milost ob splošnem zanimanju navzočih delavcev, ki so govornika ob koncu poročila živahno aplav-dirali.
Sv. Kril pri Trata. Shod, ki ga je sklicala tukajšaa krajna organizacija v nedeljo, 20. m. m. v dvorani gostilne Maganjo, je vspel najsijajnejše. Shod je otvoril sodr. Ivan Sedmak. Za predsednika je bil izvoljen sodr. Košuta. Poročal je sodr. Regent. Iz poročila je bilo kaj jasno razvidno, da ima okolica pričakovati pomoči samo od socialističnih zastopnikov, kateri so edini, ki v mestnem svetu posvečajo pozornost ljudskemu blagostanju. Shod je vzel poročilo o delovanja socialističnih poslancev z zadovoljstvom na cnanje.
Poslano.
»Slovenski Narod*, štev. 44 z dne 24. februarja me v članku »Razmere v občnem konzumnem društvu v Zagorju* obrekuje na naj-podlejši način. Znano je, da vodi »Sl. N.* s svojimi dopisi že dolgo sistematičen boj proti socialni demokraciji v Zagorju in jemlje vedno mene za cilj, kakor da bi posamezna Oseba tudi pri nas bila stranka. Z omenjenim člankom je pa dosegel vrhunec predrznega obrekovanja. Če bi bil res zakrivil to, kar se mi tam drzne očitati, bi sam takoj opustil nele ravnateljstvo konsum-nega društva, temveč sploh vsa zaupna mesta, na katera sem postavljen.
Preveč bi se ponižal, če bi kaj odgovarjal na omenjeni članek. Omenjam le, da sem že vložil tožbo proti »Slov. Narodu*, ki mu bo dala priliko, da dokažejo obrekovalci svoje podle trditve pred porotniki. Pripominjam še to, da bom brez prizanašanja tožil tudi vsakega, ki bi raznašal one laži iz tega članka, ali pa jih hvalil.
Dodatno še omenjam, da vložim tožbo proti »Narodu* tudi radi članka v štev. 45.
V	Zagorju, 26. februarja 1910.
Miha Cobal.
H.Suttner
Llnbllana mestni trg
nasproti rotovža.
Priporoča svojo bogato zalogo pravih Švicarskih ur, zlatnine in srebrnine najfmejšega izdelka po najnižjih cenah. Blago le prve vrste. Cenik na zahtevo zastonj in pofitnine prosto. Obrnite se zanesljivo na domačo tvrdko, kjer bodete najbolje postreženi. 65
50% prihranka
na stroških v gospodinjstvu in vobče trdno zdravje dosežejo v rodovini tiste gospodinje, ki kupujejo namesto kave, čaja, sladnega čaja i. t. d. najboljše in najcenejše hranivo, imenovano	52-34
Sladln
t. j. dr. Trnkoczyja sladni Čaj. Sladinu je treba dodajati malo mleka in sladkorja, zaradi tega se pri njem mnogo prihrani. En zavoj i/i kg velja 50 vlaar|0ir. Po pošti pošiljamo najmanj pet zavojev. Glavna zaloga v Ljubljani, lekarna Trnkoczy.
- ,N « 'O g
«s avl
Vsak kdor varuje svoje čevlje, rabi edino
»Jurjevo čistilo1*
ki je v svoji dobroti nedosegljivo.
V vednl uporabi napravi usnje selo mehko. Edina izdelovatelja:	10—6
j^regar t Seljak - tjubljana.
I! t 1:1 lil lil I ! li ) I! I I; i I: I •: • ( •
Kavarna
pUnlone* v Trsta
nlioa Oaserma In Torre Blanoa
■e priporoča.
m		trn	
			
močenje postelje
3-17
se jamčeno ozdravi takoj. Pojasnila brezplačno. Sporočiti je starost in spol. Tople zahvale. Zdravniško priporočena.
Zavod „Saititas“
Velburg P 848 (Bavarsko.)
A. Zupančič
knjigovez v Ljubljani
Slomškova ulica hiš. štev. 31
* * * * *
priporoča svojo nanovo urejeno
knjigoveznico
* * * *
za prijazna naročila vsakovrstnih v knjigoveško stroko spadajočih del.	6
Razun vezanja raznih knjig za knjižnice in šolsko rabo se še posebno priporoča za naročila trgovskih knjig (protokolov), različnih map, vzorčnih knjig In vsakovrstnih kartonaž. Iz-* deluje tudi okvirje in passepartout, prikladne za različne podobe, fotografije i. t. d.
Cene nizke.	Postrežba	točno
Častiti gospod
Gabrijel Piccoll
52-27
lekarnar
v Ljubljani.
Vašo tinkturo za želodec sem že vso z velikim uspehom porabil, katero iz srca priporočam v veliko korist vsaki družini ter se Vam iskreno zahvaljujem in prosim, blagovolite mi poslati še 24 stekleničic Vaše tinkture za želodec.
Z odličnim spoštovanjem
Josip Sterle
posestnik in premlranl medvedji
I«
pri Št. Petru ns Krasu.
12—11
'im
mi
najbolj uarno naložen denar
le d slooenski
Jtfestni hranilnici ljubljanski
Stanje hranilnih vlog nad 37 mllljonou kron. Rezervni zaklad nad I milijon kron.
Za varnost denarja le porok poleg rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem ln vso svojo davčno močjo. V to hranilnico vlagajo sodišča denar mladoletnih otrok ln župnišča cerkveni denar.
Mestna hranilnica hranilne vloge obrestuje po 4*/« % ter pripisuje ne-vzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu.
Dne 1. In 16. vloženi denar se obrestuje tako.
Rentni davek od vložnih obresti plafiuje hranilnica sama in ga vlagateljem ne zaraCuai.
Denar se lahko pošli a tudi po poStj.
Spre emao se tudi vložne knlžlce drugih denarnih zavodov kot gotov denar,
ne da bi se obrestovane pre nehalo.
Posoja se na zemljišče po 5 % na leto in proti amortizovanju posojila po najmanj V«0/« na leto. Dolžnik more poplačati svoj dolg tudi poprej, ako hoče.
Posoja se tudi na menice la vrednostne papirje. — Mestna hranilnica izdaja lične
domače hranilnike
Priporočamo jih zlasti starSem, da ž njimi otroke navajajo k varčnosti. — V podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov je vpeljalata slovenska hranilnica tudi
kreditno drnitoo.
Mestna hranilnica ljubljanska je v lastni palači v
Prešernovi, prej Slonovi (Eiefantni) ulici št. 3.
iter« I.CI8«
Telefon itev. 108«
Selniška družba zdrnženlh pivovaren Žalec In Laški trg
v Cjubljani
prlpanča tvoj«
Izborno pivo v sodcih In stekenlcab.
ZALOGA V SPODNJI ŠIŠKI.
•m
61- 6
mm
i» »dimni avrinik
B Dotnilji V seVerao in jnžtto Ameriko
88 M	vozijo sedaj le po domači avstrijski progi	62—8
Avstro-A m eri kana
"Trst - Newyork, Buenos Aires -Rio^de Janeiro
z najnivejšimi brzoparniki z dvema vrtenlcama,'električno razsvetljavo,^brezžičnim brzojavom, na katerHT UU je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, »veži kruh, posteljo, kopelj i. t. d.
Odhod parnikov: V severno Ameriko vsako soboto, v južnoJAmeriko vsakih 14 dni.
1 Vsakovrstna pojasnila dajo drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko in Koroško:
Simon Kinetetz, X>jnbljana, Kolodvor** uiio* a«.
hdiiaUli
ff»R Ruti*
Tiska Iv. P». Lanprvt v Kranja.