Spedizfone !n abbensmento postale Poštnina plačana v gotovini ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO IN DE2ELO Cena 1 lita DRUŽINSKI TEDNIK Leto XIV. V Ljubljani, 24. decembra 1942-XXI. štev. 48 (681) Danes: O božiču zeleno, o veliki noči sneženo. Naši Slovenski pregovor (DRUŽINSKI TEDNIKI lzhafa ob četrtkih. UrednlltT« la oprava T Ljubljani, MikloSlčtva HITI. POfitni predal It. 845. Telefon It. 85-S2. — Račno poStne hranilnice * Ljubljani St. 16.393. — [lob opisov n« vračamo, nefrankiranlh dopiaov ne sprejemamo. Za odgovor Ja treba priložiti 2 Uri v znamkah. NAROČNINA *U leta 10 Ur, »/, leta SO lir, vae leto 40 Ur. V tujini 64 Ur na leta — Naročnin« ]• treba plačati vnaprej. CENE OGLASOV V tekstnem delu: enosiolpčna petitna vrsta ali iijtn pros*or (viStt.a S mm in tirtna 65 mm) 7 lir; v r.gla»n<‘in delu 4 50 lire. V dvobarvnem Mulili eete po dogovoru — Notice: vrstita } lir Mali ogla-al: beseda 0.50 lire. Oglasni davek oov»< 4 le posebej. l'ri večkratuem naioiiiu popust. nova pravljica: ! Stanovitni kositrni \ vojaček : (Gl. sir. 4.) : * m ta 1915—18. novinar, zaupnik Sansei>oll;ristov. Domenico Pelleerinj Gianoi jen leta 1699. vpisan v PNF - vojni ie bil trikrat odlikovan za vojaško hrabrost, po poklicu ie odvetnik. Carl« Ravusio. roien 1. 1897, vpisan v PNF od 1. maja 1921. bil ie ranjen isl* Vladarju izrazil v imenu 98.000 v legiji vpisanih tovarišev čustva udano-sti italijanskega prostovoljstva, ki se že naprej bori na notranji in zunanji fronti s strastno odločnostjo zasledujoč smotre vojne in zmage. Nacionalni svetnik Coselchi je poklonil Vladarju svojo publikacijo o protikomintern-skem paktu z naslovom >Tri zn s ta v o* na svetu« ter nekaj drugih protibolj-ševiških propagandnih publikacij. Vladar je sprejel nacionalnega svetnika Fania Vel. Kralj in Cesar je sprejel v zasebni avdijenci nacionalnega svetnika Amedea Fania. predsednika fašislov-skega zavoda za italijansko Afriko. Predsednik je Vladarju poklonil najvažnejše publikacije zavoda. Princ Piemontski je obiskal Bologno in Pavio Pretekli teden ie Vis. princ Piemontski obiskal Bologno, kier so ga na postaji sprejeli prefekt, zvezni tai-nik in drugi zastopniki oblasti. Visoki gost je v spremstvu poveljnika teritorialne obrambe pregledal nekatere vojaške oddelke. Naslednji dan se ie princ pripeljal v Pavio, kjer ie pregledal častniško Solo. Prebivalci 80 princa navdušeno pozdravljali. Milijonsko darilo ob stoletnici tržaške hranilnice Rim, 16. dec. Duce je sprejel v Beneški palači advokata Uga Trevesinia in dr. Oresca Rozza. predsednika in Vel. Kralj in Cesar je sprejel poveljnika legije prostovoljcev . Rim, 10. dec. Nj. Vel. Kralj in Cesar *e sprejel nacionalnega svetnika I£u-Cenia Coselchiia, poveljnika legije prostovoljcev Italije, ki ie vzvišenemu Vladar pri stvaritvi akatekega leta v Boji letalstva Osi v Tuniziji in Libiji Uspešno bombardiranje alžirskih oporišč. - Razpršene sovražne čete v južni Libiji davni Stan Itnlijaaskili Oboroženih Sil je objavil 17. decembra svoje 936. vojno poročilo: Poskusi sovražnika, da bi motil načrtna premikanja enot Osi v Sirtiki, so se izjalovili po silovitih borbah, v katerih smo zajeli več ujetnikov iu zaplenili vojni material. Na predpuščavskem področju južne Libije so saharski oddelki razpršili sovražne skupine, pri čemer so uničili nekaj tovornih avtomobilov iu uieii nekaj ujetnikov; britanske oklepne avtomobile pa so naši lovci obstreljevali s strojnicami in jih zažgali. Nemško letalstvo ie bombardiralo letalska pristanišča in oporišča v At-žiru, zasedena po Angležih in Američanih. in je s posebno silovitostjo nastopilo proti pristaniščnim napravam v Philippevillu. Nemški lovci so pri tem sestrelili v bojih tri sovražna letala. Letalski napadi so povzročili izgube med prebivalstvom v Sfaxu in Tunisu. Obrambno topništvo ie v bližini poslednjega mesta zadelo tri napadajoča letala, ki so strmoglavila na tla. (»lavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil dne 18. decembra svoje 937. vojno poročilo: V Sirtiki se nadaljujejo borbe motoriziranih sil na obeh straneh. Sovražne izpade z lahkimi oklepnimi vozili na naše enote, ki se premikajo proti zapadu. smo zateli. Zaplenili smo 5 manjših tovornih avtomobilov in ujeli nekaj ujetnikov. Izvidniški oddelki so vršili živahno delovanje v Tuniziji, kier so italijanske in nemške letalske skupine tolkle sovražne motorizirane kolone. V letalskih spopadih z nemškimi lovci ie angleško in ameriško letalstvo izgubilo 5 letal, medtem ko so dve nadaljnji letali uničili lovci nad Tunisom, Na-vzlio neugodnemu vmiiouu so naši bombniki z dobrim uspehom napadli pristanišče Philippeville. Napad britanskih letal na otokLam-peduso je povzročil dva mrtva in šest ranjenih med prebivalstvom ter lahko materialno škodo. Pri tem smo sestrelili eno letalo tipa Bristol Blen-heim iu eno letalo tipa Curtis in ujeli pilota. Ena naše letalo se z operacij včerai-šuiega dne ni vrnilo V teku spremljevalnih operacij pri oskrbovanju Afrike smo izgubili neko svojo torpedovko. Del posadke ie rešen. Družine umrlih so obveščene. Glavni .Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil dne 19. decembra svoje 938. vojno poročilo; V Sirtiki včeraj sovražnik, prizadet v bojili. v teku katerih ie izgubil na-daljnih 21 oklepnih voz. ui več izvaial občutnega priliskn na čete Osi. ki so izvajale predvideno pokrete. V Tuniziji so letalski oddelki bombardirali zbirališča sovražnikov na področju Madieza el Babe. 10 letal bo zbili nemški lovci, štiri nadaljna pa so sestrelili naši in nemški letalci V srednjem Sredozemlju. Suao (Tunizijo) so znova napadla sovražna letata. Hudo »kodo so prizadeli civilnim mestnim delom. Med domačim prebivalstvom je 38 mrtvih. Obrambno topništvo ie razbilo štiri letala. Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je . objavil 'M), decembra svoje 939. vojno poročilo; Na fronti v Sirtiki in na tuniškem področju spopadi obojestranskih izvid-niških oddelkov. Sovražno letalstvo, ki ie ponovno skušalo delovati nad našimi postojankami, je izgubilo po zaslugi protiletalskega topništva Osi štiri letala v Libiji in eno v Tunisu. Tri ostala angleška letala so sestrelili naši lovci nad Sabratho. Nemški letalski oddelki so uspešno bombardirali pristanišče v Bengaziju in zadeli tam zasidrane ladjo In pristaniško naprave. V vodah nekoliko severno od mesta so letala zadela dve ladji s skupno 12.000 tonami. ki sta se verjetno potopili. Sovražnik je izvedel nove napade na tuniška mesta in povzročil med domačim prebivalstvom številne žrtve: 17 mrlvih in SO ranjenih ie bilo ugotovljenih v Susi. 20 mrtvih in 43 rali ionih pa v Tunisu. Na objektih vo- »t §a r>onjena ni bilo nobene čkode. ftlea uspešnimi nočnimi akcijami so nern^{i oddelki bombardirali letališča na Malti Jugovzhodno od otoka smo nnmidli amrleški konvoj in v njem zanesimo zadeli en parnik. Rcparto dt^la marina italiana in azione contro le forze nemiehe nel Mediterra-neo. — Oddelek italijanske mor. narice v akciji proti sovražnim silam v Sredozemlju. generalnega direktorja hranilnice v Triestu. ki sta Duceju poklonila skupno s spominsko kolajno slavnostno publikacijo ob prvi stoletnici ustanovitve hranilnice ter izročila vsoto en mili-jorf lir. ki so io razdelili tako, da dobi 500.000 lir občinsko podporno društvo v Triestu. 250.000 lir GIL za šolske obednice in 250.000 lir fašistovska zveza za podporni urad za boievnike iu njih družine. Rim. 17. dec. Včeraj zjutraj ie bila na Campidogliu ob navzočnosti Vladarja slovesna otvoritev 17. akademskega leta višjih tečajev za rimske študije, ki so pod pokroviteljstvom vlade. Vladarja so sprejeli Tajnik stranke, minister Bottai. ki je zastopal vlado, predsednik senata Suardo. narodni svetnik Gray. ki je zastopal zbornico fašijev in korporacij, predsednik italijanske kr. akademije Federzoni. rimski guverner tor predsednik zavoda. Vladar je v spremstvu prvega pribočnika generala Puntonija vstopil v dvorano Giulio Cesare. kjer so ga viharno pozdravili. V dvorani &o. bili zbrani mnogi diplomatski, politični, znanstveni in kulturni odličniki ter visoki zastopniki Oboroženih Sil. Navzočnj so bili tudi nemški poslanik von Macken-seu, japonski odpravnik poslov, italijanski poslanik pri sv. stolici, prefekt, zvezni tajnik, armadni general višji častniki, akademiki in časnikarji. Na vladarjevi desnici je sedel kardinal Pelegrinelti. Predsednik C. Galassi Paluzzi se je Vladarju zahvalil za čast. ki io ie slovesnosti izkazal s svojim obiskom, nalo pa popisal obširno delo. opravljeno v zavodu v pretekletn akademskem letu. Očrtal je tudi še bolj poglobljeno delo za prihoduie leto ter poudaril narodne, znanstvene in kulturne korisli. ki iih rodiio študije o Rimu. Nato je guverner Giacomo Borghese predaval o urbanizmu. Govornik ie poudaril važnost prispevka kr. zavoda m prikazal potrebo novega regulacijskega načrta rimskega mesta. Nato je omenil Ducejevo svarilo, da »nas prekipevajoči razvoj prestolnice ne sme premagati«, in poudaril, da prebivalstvo Rima stalno narašča, posledica tega ie pomanjkanje stanovanj in prometne tožave v starem mestnem predelu. Dalje je govornik predaval o važnosti kmetijskega dela za prehrano mesta, in za nravno iu gmotno trdnost plemena. Predavatelju so po govoru vnelo odobravali. Nato je Vladar odšel iz dvorane, vsi navzočni in množica ljudstva ki sr je med tem zbrala na Piazzi del Cam-pidoglto, so pa svojega Vladarja vi-I hurno pozdravljali. Nov direlirforif (ašisiovske Stfranke Rim. 19. dec. Odredbeni list Stran-1 Podtajnik Mario Fnrnesi. roien le-ke obiavlia; | ta 1910. vpisan v Stranko od 1 1928 Duce ie na predlog ta in ika PNF j (2. fašistovski nabor), vstopil ie v podpisal dekrete o imenovanju članov ■ Stranko iz mladinskih organizacij, po-direktonia INF. Nacionalni direktorij i ročnik pilot prostovoljec, bojevnik v ie sestavljen takole: I italijanski Vzhodni Afriki. V sedanji v za Revolucijo. Skvadrist. udeležnik pohoda na Rim. kapitan bojevnik, voi-ni invalid iz vojne 1915—18. doktor filozofije, po poklicu novinar in pisatelj. Carlo Storža, roien 1. 1897. vpisan v PNF od 14. decembra 1920. poveljnik akcijske eskadre, podpolkovnik bersalierov, prostovoljec v vojnah leta 1915—18. v italijanski Vzhodni Afrifj. in Španiji. Imetnik 4 zlatih ko-lajn za vojaško hrabrost, po • poklicu novinar in pisatelj. •. • Alessandro Tarabini. rojen 1. 1894. vpisan v Stranko od 7. novembra 1919, Skvadrist. udeleženec pohoda na Rim. bojevnik v vojni 1915—18 in v sedanji voini. general Milice, bivši Zvezni tajnik in generalni inšpektor GILL-a. Člani po zakonu: Giuseppe Bottai. minister za narodno vzgojo. Alessandro Pavoliui, minister za ljudsko kulturo. Renato Ricci. minister za korporacije. Guido Bullarini Gnidi, državni podtajnik v notranjem ministrstvu. Kozo Galbiati. šef glavnega slana Milico. Člani: Alessadro Bonainiri. rojen 1. 1903, vpisan v Stranko od 1. ianuaria 1920, Skvadrist. udeleženec pohoda na Rim. major bersalierov. bojevnik v italijanski Vzhodni Afriki, generalni podpo-veJinik GILL-a. Antonio Deste. rojen 1. 1909. vpisan v Stranko od 21. amila 1927 (prvi fa-šistovski nabor), vstopil v Stranko Iz mladinskih organizacij, topniški kapitan. prostovoljec, bojevnik v sedanji vojni in v Španiji, imetnik bronaste kolajne za vojaško hrabrost, napredoval je enkrat za vojne zasluge, doktor gospodarskih ved. podtajnik GUF-a. Sandro Giuliani. roien 1. 1895. vpisan v PNF od 23. marca 1919. San-sepolkrist. Skvadrist. udeleženec pohoda na Rim. bojevnik v vojni le- Cannone italiano dl medlo calibro in posizione sul fronte cirenaico. — Italijanski top srednjega kalibra v pošto- iankj na cirenaiškem bojišču. skupine Giannietro. ro-PNF od 1. februarja 1922. ranjen za Revolucijo, bojevnik prostovoljec v voini 1915-18. v Španiji iu v sedanii voini. invalid, odlikovan dvakrat s srebrno kolajno za vojaško hrabrost, imetnik dveh križev za vojaško hrabrost, odvetnik, profesor ustavnega prava na Kraljevi univerzi v Neaplju, nacionalni svetnik. Uinberto Aiallo. roien h 1901. vpisan v PNF od .18. decembra 1920, Skvadrist. udeleženec Pohoda na Rim. poročnik pilot, prostovoljec, bojevnik v sedmih' vojni; odlikovan s sriUiruo kolajno za vojaško hrabrost. Zvezni tajnik v Livornu. Antonio Ruiiino. roien 1. 1903. vpisan v Stranko od 1. .1920. Skvadrist, udeleženec Pohoda na Riin. poročnik, bojevnik v sedanii vojni, računovodja. Zvezni tajnik v Livornu. Franco Bogazzi. roien 1. 1908. vpisan v PNF od avgusta 1921. udeleženec Pohoda na Rim. Skvadrist. bojevnik prostovoljec in ranjenec v Španiji, odlikovan s tremi srebrnimi kolajnami in z dvema vojnima križema za vojaško hrabrost, napredoval ie po vojni zaslugi, doktor medicine in kirurgije. Zvezni tajnik v Genovi. Odredbeni list PAF obiavlia: Duce ie na predlog Tajnika PNF imenoval za inšpektorja PNF naslednje Fašiste: Rzio Berberini. rojen 1. 1897. vpisan v PNF od decembra 1919. Skvadrist, fašistovski in vojni invalid prostovoljec. bojevnik v vojni 1. 1915—18. v italijanski Vzhodni Afriki, v španiii in v sedanii voini odlikovan zn vojaško hrabrost, bivši podtajnik PNF. Emilio Balletti. roien 1. 1905. vpisan v Stranko od 15. decembra 1921. ranjen za Revolucijo. Skvadrist. poročnik, prostovoljec, bojevnik v italijanski Vzhodni Afriki in sedanii voini. doktor prava, nacionalni svetnik, sedaj generalni tajnik zveze fašistovskih sindikatov industrije v Turinu. Carlo Alberto Bigsiui. roien 1. 1902. vpisan v PNF od 10. maia 1925. prišel je jz avangvardistov. kapitan, proslo-voliec bojevnik v italijanski Vzhodni Afriki in v sedanji voini. doktor prava. nacionalni svetnik, rektor Kraljeve univerze v Pisi. Lui«i Emanuele Gianturro. rojen le-ta 1894, vpisan v Stranko od 1, a v su-sta 1919. Skvadrist. udeleženec Pohoda na Rim. podpolkovnik bersalierov. prostovoljec bojevnik v voini 1915-18 m v sedanii voini. odlikovan z dvema srebrnima kolajnama in dvema bronastima kolajnama za voiaško hrabrost. odvetnik, bivši Zvezni tajnik v Milanu Domenim Mitlisa. roien 1. 1894 vpisan v PNF od H. oktobra 1920. Skvadrist udeleženec Pohoda na Rim. prostovoljec bojevnik v vojni 1. 1915-18. v i tali lanski Vzhodni Afriki. Španiji in v sedanii voini. odlikovan s štirimi srebrnimi kolajnami za voiaško hrabrost. doktor inženierstva. konzul Milico. Alberlo Nucci. roien 1. 1904. vpisan v I M od 20 septembra 1920. Skvadrist. udeleženec Pohoda na Rim. novinar., že. 9 let Zvezni tainik. sedaj /Ni je moglo biti, zakai večkrat »em lel po stopnicah navzdol. Kakšno peklensko delo! Kdaj se ie to zgodilo?« »Mislim, da ie pred nekaj urami. Tes dan sem delal tu gor. r>otlei sem •e pa hotel malo izprehoditi, da bi ■e odpočil. Na stopnicah ie presneto temno. Preden sem se zavedel, kako *e mi ie nesreča pripetila, sem že le-lal *j>odai. Prav gotovo ie to past.« Potlej ie prišel zdravnik. Medtem ko ie preiskoval starca, ie šel Jimmie previdno po stopnicah v podpritličje. Heywoodova tgodba ie bila nedvomno resnična. Na znožju strmih stopnic, tem, kjer ie bil našel ubogega moža, le ležala deska iz lahnega lesa. približno en meter dolga in trideset centimetrov široka. Če si to desko položil ■a eno izmed stopnic, tako da ie nekoliko čeznjo visela, ie moral vsakdo, kdor ie stopil nanjo, takoj strmogla- *iti po stopnicah navzdol. »Kdo jo je neki mogel položiti semkaj?« je Jimmie mrmral predse. »Kako. vraga, pridejo v hišo? Kaj bo •daj rekel nadzornik Bates?« II. Nonna fe bila kakor običajno prva pri zajtrku. Jimmie ie imel navado foudarjati, da mu je čisto nemogoče iti točen, če ona tako dolgo ostaja r kopalnici. Rotil se je, da ne more razumeti, zakaj potrebujejo ženske toliko časa za oblačenje — ko jim vendar ni treba več česati dolgih las in tučH sicer nimajo dosti obleči. Toda očitno sta minuli ena ali dve uri. preden ie mož, ki se ie bil med tem lasom obril in z bliskajočimi očmi in osušenimi ostanki mila na licih kora-6il pred kopalnico sem in tia. dočakal priložnost, da ie dokončal svojo iutr- njo toaleto. Nonna ie tedaj pobožala njegovo gladko brado in ga pohvalila, da se je tako dobro obril. On ii ie z obema rokama pobrodil po pričeski. In če ie tedaj prišla služinia s pladnjem. sta oba odskočila In se trudila, da bi naredila takšen obraz, kakor da bi bil zakon kar se da žalostna zadeva. ki sta ie že na moč naveličana. Nonna ie bila v motnorožnati ionici c majhnim privihanim ovratnikom zelo sveža in elegantna. Naravni kodrasti lasje so obkrožali nien zali obrazek. Niene temne oči so se bliskale od razburjenja. Bila ie neznansko nestrpna in si ie nad vse želela, da bi Jimmie že prišel. Imela mu le nekaj važnega povedati. Naposled «e ie le prikazal. »Jimmie, Jimmie. poslušajl« le vzkliknila. Imela ie časopis v rokah in še preden ii ie mogel odgovoriti, mu je prebrala tele napise: VELIKA TATVINA DRAGULJEV. GROFICA CARRINDORYJEVA OKRADENA. ZNAMENITI DIAMANTI IZGINILI. TATOVI SO IZROPALI STANOVANJE NA WEST-ENDU IN ODNESLI PLEN V VREDNOSTI ŠTIRIDESET TISOČ FUNTOV... »Ali ni to nekaj Izrednega?« »Seveda,« ie priznal Jimmie, ki J« bil lačen. »Te dame iz družbe se bahajo s svojimi čudovitimi dragulji, potlej lih pa puSčaio okrog ležati.« »Da. Jimmie, • včerai ie bilo devetnajstega!« »Res je. dušica, očitno nesrečni dan ladv Carrindoorvieve.« »Ali se spominjaš Grosteinovega zapiska na golfski izkaznici? Tam ie bil zabeležen nien naslov in tale datum!« »Seveda, srček, a menda ne boš trdila, da si je naš priiateli Feliks z vlomom pri svoji odjemalki napolnil skladišče?« Mirno ie zajtrkoval dalie. a Nonna je bila prerazburiena. da bi mogla jesti. Prebrala ie celotno poročilo: »Včeraj še pred zaključkom redakcije smo prejeli poročilo o ponovnem ropu draguljev, pred katerim se ie — kakor znano — zadnji čas zgodila cela vrsta uspešnih tatvin draguljev. »To pot je žrtev ladv Carrindorvieva. Grofica Carrindorvieva ie pred štirimi leti slavila svojo razkošno poroko z mladim earlom. O neprijetnih procesih. ki so naposled privedli do ločitve. smDer neue Hausarzt' BOŽIČNA NOVELA ^/Katlfa posilim... Marija se ie vrnila iz atelieia. Modna risarka je v nekem velikem modnem salonu in ima prav za prav kar imenitno službo. Delo ima. ki ni dolgočasno, zasluži dobro in si more privoščiti marsikaj, kar si drugi na morejo. Toda vse to ji danes prav nič ne pomaga. Danes ie štiri in dvajseti december, in Marija se čuti zapuščeno, samotno in potrto. Štiri in dvajset let ji je. vendar ie čisto sama na svetu. O, ne more se pritoževati glede družabnega življenja! Dovoli je ljudi, ki se trgajo za njeno družbo. Toda kaj ji je to mar danes, ko ie božični večer? Ne, ne sme delati krivice svojim prijateljem. Ta ali oni jo je povabil, naj preživi božič v krogu njegove družine, toda Marija je ljubeznivo, toda odločno odklonila vsa povabila. Na sveti večer ne potrebujemo okroe sebe ljudi, priložnostnih znancev, bežnih priiateliev. Na sveti večer potrebujemo enega samega človeka, človeka. ki k nam spada. Toda k njej pač nihče ne spada. Sama ie. čisto sama. Pod njenimi nogami ie škripal sneg. zdaj pa zdaj se ie vsulo ivie z dreves, srce ji je udarialo težko in samotno, ko ie hitela skozi zimsko popoldne proti svojemu domu. Stanovala ie v ljubkem, samskem stanovanjcu, ki ga ie sama po svojem okusu moderno opremila. Ves božični teden je mislila na to. da si mora božični večer urediti kolikor mogoče prijetno in lepo v svojem domku. In prav nič sentimentalna ne bo! Pogumno dekle je. ne bo se predala slabi volji. In čeprav se je počutila tako obupno sama. se ie odločila, da se ne sme prepustiti razpoložen iu. Peč je kaj kmalu prijetno grela sobo. Pristavila ie vodo za čai in pospravila mizico, na kateri ie ležalo nekaj risb in nainovejša knjiga, ki si jo ie sama kupila za Miklavža. V kotu pri oknu ie na mizi stala nizka. 8 srebrnimi nitmi okrašena smrečica. Iz vseh kotov ie fel vstaiati mrak. Pri-I žgala ie stoječo svetiljko. ki je vso ! sobo odela . v toplo, mehko svetlobo. Postavila si je skodelico s čajem in potico — kupila io ie v slaščičarni — na majhno mizo poleg kavča. Prižgala je svečice. drugo za drugo, v nežnem soiu njih svetlobe je opazila, da ii roke trepetajo v Je Ila . k£!l,č in iela mešati cai Zdelo se ii je. da ima prazen, plehak okus. V oknu so se zrcalile luci sveč, toda njih svetloba se ii ie zdaj zdela mrtvaška in mrzla Potica ie bilav premalo sladka, imela ie okus po odišavljenih kupljenih slaščicah in poceni čokoladnih sladkorčkih. »Za bozio voljo, kakšen žalosten božič.« ie pomislila sama pri sebi in pogumno srebala čaj in prigrizovala pecivo, čutila je. da ii solze silijo v oči. Najrajši bi takoi legla, zaspala in pozabila na vse. Iztegnila ie roko in odprla radio. Bil ji ie kakor ljub. dober prijatelj, vselej pripravljen, pomagati, razvedriti. potolažiti. Upala je. da bodo zaigrali kakšno lepo božično pesem, ali pa nekai dobre plesne glasbe. Vendar ni dočakala božične pesmi in tudi plesne glasbe ne. danes ob tel uri so oddajali božično predavanje. Bila jev božična ura. Nekdo je govoril o božiču, prazniku miru in ljubezni. Nekdo. Ne — nekdo! Ta glas ie poznala. Marija je napeto poslušala; niene resne, vsevedne oči so temnele, bilo je čudovito strmenje v niih. Bile so oči otroka, ki mu mati pripoveduje božično pravljico. Smehliai ii ie trepetal okrog razprtih ustnic. Ni dvoma; govoril ie Peter Larsen! En sam takšen glas ie na svetu! Nailepši. najprijetnejši glas — Vsai tako se ie zdelo Mariji, Ljubljeni, dragi glas! Razločno je videla pred seboj Petra Larsna. Bilo ii ie. kakor da sedi tam v širokem, naslanjaču nasproti njej in govori niei. samo niej! Kako .dolgo ga ni videla! Dve leti sta minili to poletje. Dve leti, odkar ni bila vec v tisti vasi, kier ie učite-jjeval Peter Larsen. učitelieval. ljubil in pesnil. Marija je zaprla oči. Oh. koliko neizgovorjenega ie ostalo tedaj med_ njima. Le zakaj ie morala prav tedaj. ko sta si bila že tako nedopovedljivo blizu, zboleti njena mati? In zakai se nikoli pozneje ni več vrnila v tisto gorsko vas? Da. zakai? Zaprla ie oči in si skušala pričarati iluzijo, da ie res Peter Larsen pri njej, v tej topli sobi... Peter Larsen ie tisti trenutek sedel v svetlem, z iarko električno lučjo ob-svetljenem oddajnem prostoru radijske posta ie in pripovedoval svoje lepe. čiste in otroško dobre misli svetu, Bogu in — Mariji. Tokrat je prvič govoril v radiu in zato ie bilo to zanj nezaslišano doživetje, nedoumljiva sreča. Ne. saj se ni veselil časti in priznania. Prav nič ni bil nečimuren. Častihlepje mu ni kalilo pogleda na resnico in ga ni oviralo v doživetju tega čudeža. Ko ie govoril, mu ie bilo pri duši. kakor da bi bil premagal prostor, kakor da ga posluša Bog. Občutil ie odgovornost in bil srečen, da io ie smel nositi. Na poti v oddajno postajo mu ie bilo skoraj žal. da ie zaradi te naloge , puttotovaLta. vežo* iz S-voja. vasi, lioiič le bil in doma so zdaile snežinke neslišno padale na mali. koničasti cerkveni stolp in na šolo. v kateri ie ?. *ako toplo in domače. Njegova matj sedi pri kaminu in posluša njegove besede. Da. to je najvažnejše. Da ga posluša človek, ki ga liubi in razume. Tista, ki io liubi on. ga go-tov’o ne posluša. Izgubila se je v vrvežu tega velikega mesta, tako tujega, tako prostranega. Nikoli več se ni vrnila v gorsko vas. kier sta preživela čudovito, dehteče poletje. Pisma, naslovljena nanjo, so se vračala zaprta, nedotaknjena... Zgodilo se je, da ie sredi svojega predavanja nenadno moral misliti nanjo. Natanko io ie videl pred seboi, kakor jo ie videl tolikokrat v tistih blaženih dneh. Z rokami, sklenjenimi v naročju, z nekoliko razprtimi ustnicami, kakor poslušen otrok, ki posluša učitelja, s svojimi nedoumnimi očmi. Marija! Tako ga ie poslušala tedaj, ko ji ie prvič bral svoje pesmi. »...predavanje .In mir ljudem na zemlji je končano. Po dveh minutah odmora boste slišali...« Marija ie utrnila radio in stekla k telefonu. Takoi nato so Petra Larsna poklicali v telefonsko celico. »Bilo je tako lepo,« ie rekel nepoznan in vendar tako znani ženski glas. Srce mu ie jelo burno utripati. Čutil ga ie povsod. V prsih, v sencih, v zapestjih. »Hotela sem se vam samo zahvaliti,« je skoraj plaho nadaljeval glas na drugi strani žice, »Bilo je čudovito doživetje! Saj ne vem, ali se me še spominjate...« »O. Marija zelo dobro se spominjam!« Zdaj je bil njegov glas čisto drugačen kakor pred mikrofonom. Še bližii. še toplejši. »Rada bi vas videla, gospod Larsen. Ali ostanete dolgo tu?« »Do jutri zjutraj.« »Oh, škoda.« je razočarano odgovoril zenskj glas. .»Saj danes gotovo ne utegnete. Marna?« je negotovo vprašal. »Jaz? O Bog! Toda vi? Gotovo ste kam povabljeni?« »Nisem,« se ie zlagal. »No, pa pridite k m.eni.« ie mehko deiala. »Prižgala bova smrečico...« »Res, Marija? Ali naj pridem?« »Da!« Smrečica se je bleščala v luči sko-rai dogorelih svečk. Okno ie bilo zdaj zastrto z zaveso, ki je nie vzorček Marna sama zrisala Srnice in zelene smrečice na peščeni podlagi. Bilo ia tako domače tako prijetno. V širokem naslon lacu. ki se prav nič ni podal k moderni opravi in ga ie Marija podedovala po materi, je sedel Peter Larsen. NiegOT blagi, topli, ljubljeni glas te napolnjeval ves mali prostor. Ti. liubljeni glas! In kai ie že rekel? »...na Novo leto bova šla k nam domov, Marija. In mati nama bo dala svoi blagoslov.« ZRCALO naših dni Za vsak prispevek v tel rubriki plačamo 8 lir JiiiiiiliiiiliililliHiiiiiilllIlIllllllllllP’, ! O k V I R J I 1 E ** s = SLIKE, FOTOGRAFIJE, GOBELINE, = | KLEIN | = LjUBLjANA, Vvottova 4 S ?iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiir Tudi živali pijejo alkoholne pijače V pariškem zoološkem vrtu se ie eden izmed slonov zelo prehladil in Sazniki so se bali za njegovo življenje, »tiia 11 so mu vsa mogoča zdravila, naposled se ie pa neki paznik spomnil, da bi debelokožcu morda pomagal alkohol Skuhal je dva litra vina in ga dal slonu, ki ga je z velikim veseliem '?* • {finalu so se pa pojavile posledice. Slon te pozabil na prehlad in Privzdigoval je zdaj eno. zdai drugo no^o. kakor da di plesal, mahal z rilcem, se postavljal na zadnji, potem spet na sprednji nogi, se valjal po hrbtu in uganjal več ur norčije, ki bi jih človek sicer slonu nikdar ne pripisoval. Ko se je naposled pomiril, ie zaspal in zado-vol mo »smrčal«. Drugi dan so pazniki z velikim zadovoljstvom zapazili, da je debelokožec spet zdrav. Sicer so pa znanstveniki že davno ugotovili, da si tudi nekatere druge žival i na prostosti prav rade privošči io kapljico naravne opoine pijače, ki io posrkajo iz divjih rož. Skorai vse vrste hroščev ge po večkrat v življenju oni jan ij°. pa tudi muhe se ne branijo alkohola. Ker tudi večje živali niso abstinentke. posebno za veverico so baje ugotovili, da prav rada liže neki drevesni sok. ki opaja, torei ni tako čudno, če si je tudi ubogi uie*nik pariškega zoološkega vrta privoščil dva litra »najboljšega« ia kljub starosti mladostno razgrajal. Dva svetova Ko sem se pred dnevi vračala iz bolnišnice, sem tole doživela, kai? sicer žalostno zato pa jasno osvetljuje srčno kulturo in človekoljubje tako imenovanih »boljših slojev«. Pred vrati bolnišnice mi je na lepem postalo tako slabo, da 'si nisem upala niti koraka naprej iz strahu, da ne omedlim. Naslonila sem se na zid in čakala, kaj bo. Takrat je stopil iz bolnišnice elegantno oblečen gospod. Zaprosila sem ga, naj bo dober in me spremi čez cesto do doma, komaj dobrih sto korakov od bolnišnice. Premeril me je od nog do glave, nato je pa rekel: »Poiskati si morate drugega, jaz moram na tramvaj.« Mislim, da boste razumeli, kako bridko me je zadelo, tem bridkeje, ke* J« bman človek, ki mu od slabosti m bolečin ves svet pleše pred očmi, se .prav posebno občutljiv. Tedai ja prišla mimo .stara ženica iz tako imenovanih »nižjih slojev«, vsa upognjena in tresoča se od mraza. Pristopila je in me vprašala: »Vam je slabo?« Samo prikimala sem, saj govoriti nisem mogla; Brez besed, brez posebnih vprašanj. me je odnehala domov, čeprav jo je pot peljala drugam, rudi ona me ni poznala, le pomagati ,ie hotela človeku, ki je bil v stiski; |o je pač k temu gnalo toplo in sočutno srce. Dva svetova... M. Š. • J • Zadovoljne božične praznike želi j I svojim cen j. odjemalcem tvrdka l : : • Fr. Brcar - Ljubljana j Kolodvorska 35 1JUBITEUI GLASBE Stalno na zalogi najnovejče jazz plošče. Tudi še nekaj slovenskih komadov. Vedno vodeče znamke plošč. EUKTR0T0N, C01UMBIB. P0LV00R, F0NIT, LA V0CE DEL PA0RONE, OOEON on ljubljaMa PAS At A h’r »OTlCfiMKA FR. P. ZAJEC 1ZPRA&AN OPTIK IN URAR LJUBLJANA,sedal Stritarjevo ul.© pri trančijkanskem mostu Samo kvalitetna optika Cenik« brizpiafnc FILATELISTI POZOR! Najugodnejše kupite in vnovčite znamke vseh kon d0 poslednjih okupacijskih znamk — v knjigarni Janez Dolžan, Ljubljana, Stritarjeva 6. uravnani Starec je imel sicer še cela vrsto bušk. a bil ie kar zadovoljen in ie upal, da bo lahko kmalu nadaljeval svojo delo. Jimmie ga je še enkrat vprašal, kako se >e zgodila nesreča, a izvedeti ni mogel nič novega. Heywod je po-vertal. da tisti dan, preden je padel, ni hodil po stopnicah v podpritličje, in je vztrajal na tem. da so mu nastavili past. Jimmie ga ie vprašal, ali ]e koga videl ali slišal v hiši. kar je starec zanikal. • ^To ni. bilo naključje, bila ie past.« le trdil zmerom iznova. »Nekdo -Je ie ponoči priplazil v hišo. da bi jo nastavil.« V svoji pisarni se ie Jimmie ravno pripravlial. da bi preštudiral neko pismo, prispelo preišnii dan. ko mu te megov knjigovodja javil, da želi neka dama z niim govoriti. »Kako se piše?« »Madame Fontaine.« ie odvrnil mož. »Mislim, da ie Francozinja. Prišla ie zastran hiše na O.ueens-Gatu.« »Recite ii. prosim, nai vstopi.« Jimmie je bil namreč prosil Mr. turna naj pošlje k njemu vse ljudi, ki bi hoteli kupiti hišo na Oueens Ca->u. upal ie. da bo eden ali drug pripomogel. da se razbistri ta skrivnostmi afera. rmcr?.,tiaiine F°n*aine je bila jako zala „„:,rž?o0l[r0Mr. Tiirtle me ie poslal k vam. Ai-e 'lnmree za K1,50. nA O.ueens-Gatu. ste vi proprietaire?« d/io^LV? r‘?zura£'1 dovolj francoski, r.vedel. da v tem primeru pro-pomeni lastnika, temveč posredovalca ali oskrbnika hiše. v te.;1 1 ne,!e tnoie znanke; odvrnil Sem a|en svetovalec,« je »Ah. to ie dobro, rada bi io vzela v najem.« »Bojim se. da ni na prodal.« »Ne maram ie kupiti, rada bi io vzela v naiem.« Imela ie liubke oči in se mu ie nasmehnila. kakor da bi vedela, da bo vse storil, kar ie v niegovi moči. da bi ii izpolnil želio. Očitno ii je ta smehliai priboril večino tistega kar U ie poželelo srce. »Ne verjamem, da bi hišo oddali v najetn,« ie odvrnil Jimmie. »Moram io imeti. Plačam, kar za-“tevate — cena ie postranska stvar.« »Obžalujem...« je začel Jimmie. »A vendar mi jo boste priskrbeli,« mu ie segla v besedo z laskajočim se glasom »Moram io imeti. Jaz sem tasnovidka — plačam vam iako dobro naiemnino.« Ce ie v resnici jasnovidka, bi mo-rala vedeti da hiše ne bo dobila si le mislil Jimie. vendar se ie liuliez-mvo nasmehnil in vprašal: •j,Vinbi radi hišo zato- ker ste jasnovidka?« »Da. To ie skrivnostna hiša. Tu so umorili nekega moža. Že več let si zehm takšno hišo. Če bom tu stano-vala, bo govoril z menoj. Moram imeti to hišo...« Dramatsko je zavila oči, ko le govorila o skrivnostni hiši. Naposled ie proseče dvignila roke, Jim-,e ali bi se njeni umetnin posrečilo, priklicati tudi du-J1 ? ..J0 Oktaviie Cowleveve in kai -o .cenierna stara dama povedala. a' fievemo. ab so moža res umorili v hiši,« ie odvrnil, »Policija do-mneva, da se ie zločin zgodil nekje drugie.« »Ah. policija! A iaz vem!« »Ali morda tudi veste kako so ga umorih m kdo ie morilec?« je vprašal Jimmie. »Se ne. a če bom stanovala tam. bom vse izvedela. Kdo drug tako ne !»» iijai-al hiSe — zaradi teh tragič-^ iaz io moram imeti vnUvi , o pred.en se razpršiio okultni 'pavi.« 6 svojo zgovorno roko ie za- mahnila po zraku, kakor da bi na znacila. kako se bodo razpršili ome niem vplivi, virtti1 St® !?. Hai ko 'lR »“O nii ~inašli kak 8krit zaklad?« vnr»&?n?J |e' .Dr?den, ii ie zadal to vpraša:nje, m 10 ie ostro opazoval, da bi videl, kakšen učinek bodo imele te besede nanio. Bil ie razočaran Iz-d-ala ni prav nikakršnega Pi-eseiieČe-ma. To vprašalne ii torei ni nič po-memlo. ali se le na znala tako mojstrsko obvladovati »Skrit zaklad?« ie ponovila in skomignila z rameni. »Moje stranke pri-haiaio k roen; z vsemi mocočimi vprašanu Včasih um lahko pomagam. a ne zmerom, zakai kdaj pa kdai ie vse temno in tedai nič ne vidim A v tisti hiši bi lahko marši* kai videla.c »Ali ste si jo ogledali?« j0 vprašal. »V zelo slabem stanju je « »Nisem bila še^ notri. Govorila sem z Mr Tur tlom v Poslal me je k vam. A nit ne de. ce ie v slabem stanju. Hočem io imeti takšno, kakršna ie — hitro, takoj.« , .Pudn?>-Y iznenada hočeio vsi imeti hišo. nihče pa ne mara priznati, da je bi v niei. si je mislil Jimmie. Na glas ie rekel: »Obžalujem. a hiša zdai m več na prodaj. Morda £ez en mesec ah dva...« . >T° mi, nič ne koristi, moram io imeti zdai. Plačala vam bom naiem-mno. celo za prihodnjih šest mesecev naprei.« Odprla ie svojo torbico, izvlekla debel šop bankovcev ia mu iili ponudila. »Recimo dve sto funtov za šest mesecev? Tu .so. Tako) vam iih lahko dam. Potlej mi daste ključ in jaz podpišem pogodbo.« »Jako mi ie žal.« ie ponovil Jim-mie. »a moja navodila so takšna, da hiso ne sinem no prodati ne oddati v uaiem. Če hočete, bom vašo ponudbo sporočil svoii znanki, dajte mi. prosim, svoi naslov, da vam bom lahko pismeno sporočil nien odgovor.«- \ ,1? i\ldl storila, kar ii boste svetovali? Vi mi boste pomagali, kai-ne?« Spet so ga mene temne oči. ki so bile med moškim svetom očitno navaiene zmag, ošinile s sladkobnim pogledom. »Ne verjamem, da bi zdaj oddala hišo.«, ie odgovoril maiaie z glavo. »Zakaj pa ne? Saj ne more bivati v niei — nihče ne bi mogel, samo iaz.« . »Nekdo drug io ie tudi že hotel imeti,« ie rekel Jimmie smehliaie se. »Tako. kdo neki?« »Neki Mr. Grostein — ali ste že kdai kai slišali o niem?« »Nikoli a ne bo ie dobil. Jaz io moram imeti Priskrbeli mi io boste kaine?« Proseče »a ie pogledala Težko mu ie bilo zakopati se za običajni izgovor da brez svoje klientke ne more odločiti. »Sporočil vam bom odgovor svoje znanke.« je rekJ »A pomagali mi boste do hiše. kajne/ Pustila vam bom sto funtov kot aro. In jutri mi pošljete kliiič?« Jimmie ie. denar odklonil, sprejel le pa posetnico na kateri ie bil napisan neki naslov iz Maida-Vala. »Pridite k meni na seanso.« ga ie vabila. »Pripovedovali mi boste o skritem zakladu in iaz ga bom našla za vas.« Naibrže! ie zamomljal sam pri sebi, ko ie naposled odšla. IS. Ker sta Jimmie in Nonna nameravala večerjati pri prijateljih in potem obiskali še neko gledališče, nista imela priložnosti, da bi se kakor običajno pogovorila o poslednjih fazah problema. ki ju je tako neznansko za-nimal. Jimmie ie prišel nožno iz ni-s&rne in se ie moral urno preobleči. To ga ie zapeljalo k prvi nestrpni besedi, ki io ie bil rekel svoii mali. šele sest mesecev porečeni ženki. A imela ie daljnosežne posledice. Nameraval ii ie bil natanko poro- čati o obisku madame Fontainove, da bi z njo oretehtal možnost, ali ni morda ta nova nuina ponudba v zvezi skr*v/lostnJrni dogodki v tei hiši, A o^ teh rečeh se je rad v «U^h^50Vf'|a(l-Ni hotuI »riti na dan s suhimi deis vi, medtem ko se ie z ovratnikom in kravato. tor.ei skoraj samo Nonna k> toaleto ravkar le dokončevala svo- »K?ga si prav za prav danes poslal odkopavat zaklad. Jimmie?« je vprašala skozi odprta vrata med niunima sobama. »Nikogar,« je zagodrnjal Jimmie. ki se ie pravkar mučil s orecei tesno ealoso. »Tako. a- iaz sem videla nekoga pnhaiati iz hiše in čem mislila, da si poslal tia nekoga namesto Hey-wooda.« »Kdo ie pa bil?« »Ne vem. Mislila sem pa. da ie nekdo. ki ie prišel po tvojem naročilu. Bil ie že bogve kje. ko sem iaz prišla v bližino hiše.« »Kako to misliš — da ie bil že hog-ve kje. ko si ti prišla tia? Kako si ga mogla potem videti?« Jimmie običajno ni tako govoril, Izgubil je bil srajčni gumb iti ga ie naposled našel v nadležni galoši. Njegov glas je nedvomno jezno zvenel, zakai moral se ie še enkrat sezuti. A Nonna vendar ni mogla vedeti, kaj le vzrok njegove jeze. »Zdelo se mi ie. da nrihaia iz hiše.« je pojasnila, »Bila sem še precej daleč od nje. zato nisem čisio prepričana o tein. Seveda nis.-m tekla za niim.« »Kakšen ie bi' po zunanjosti?« »Kakor kak delavec. Morda ga ja Turtle poslal tja.« > K a i si prav za prav počela tam?« Zakai ie nek’ Jimmie tako čemeren? se ie spraševala Nonna. Nikoli ii še ni bil zadv tako okornega vprašanja. A odgovorila mu ie čisto prijazno: (Dalje prihodnjič) STANOVITNI KOSITRNI VOJAČEK niNI v -V• i'-. Š ' % N.. '■■■■' ' • .\8 O) »fll [,,, i[iur,«J» n-n m'.ijoS 3sfouo[I«P •po po IJOI JKinuil Vil tim m jsupi cii.nu* ■>f vft»i»qoP a>!p suovji iions oqo|l-11* vlUAOtip ofUVAOnpO OllJolllOlt Vlld.AU HlOJliO lij. Rešitev ugank iz prejšnje številke Križanka; 1. sopornk, lok. 2. ftlod, toknbV 3. tun, Komanov. 4. pelikan, im. 5. pek*' ’ Tit. 1, «. skok, bobi. 7 dali, lapor. rt. n»« Kupallo. S ovenele, Oto. 10. zalega, oteli. ara. (milost. Premikalnlca: Skrbnost — vestnost. Stopnica: 1. a, 2. a». S. la«, 4. tila. t. IJs**' «. lisica, 7. Kalijcl, 6. »[cilja. Spreminjovanka: sipa — Pia* — Apls. Ir lot Unica: KakrEen advent, tak post. M. XII. 1942 XXI. DRUŽINSKI TEDNIK »Mislim, da ne boste utesnili. Ko-Bkor vem, boste...« »... sama uslužbenec vašega gospoda očeta. Prav ste storili, da ste me •pomnili na dolžnost, ki sem jo bil pozabil ob tako ljubeznivem sprejemu ▼aše družine.« čutila je, da je užaljen in da mi-•li, da izvira njena hladnost_ iz njegovega novega noložaja v tej družini. Obrnila se je k njemu in vzkliknila: »Menda vendar ne mislite?« Odgovoril ji je z istim hladnim, ne-brižnim glasom: »Ne morem in ne smem kaj posebnega misliti, gospodična. Zdaj sem šele to doumel. Znal bom ostati r^i mestu, ki mi gre. Ne bojte se, da vas bom še kdaj spomnil na tisti dan, ko sem bil enak vam, ko sem bil vaš gost!« Spet se je vsa zmedla. »Ne gre za to, prisegam vam!« je vzkliknila. »Vprašujem se le, kako je mogoče, da se spet tukaj srečava...« »Zdaj sem inženir v tovarni gospoda de Bergerja. Čisto preprosto. Ponudili so mi mesto, ki je tako dobro, da bi bilo škoda, če bi ga odklonil. To je vse.« »Ponudili so vam ga?« je vprašala, zatopljena v svoje misli. v . čutila je, da jo v tej svetli mesečni noči začudeno in razočarano opazuje. »Da... da. Jaz sam nisem iskal kakšne druge službe. Ko so mi pa ponudili mesto v tej tovarni, ki jo cenijo po vsem Francoskem, sem se spomnil na vas in na vaš gostoljubni sprejem v Juanu in sem tako pristal. Ali sem storil morda kaj narobe?« »O Bog!« je vzkliknila vsa iz sebe, zavedajoč se, da ga je ona sama neposredno potegnila v ta vrtinec. »Menda niste zaradi mene prišli sem? To bi bilo strašno!« Šele, ko je te besede že izpregovo-rila, je spoznala, kako čudne se mu morajo zdeti, zakaj nenadno se je vzravnal in ledeno odvrnil: »Kje neki, gospodična! Še spomnil se nisem na vas. Menda vendar niste bili vi tisti, ki je nagovoril vašega očeta, da mi je ponudil to ugodno službo?« »Oh ne, ne!« se je branila. »Prosim vas, ne mislite tega.« Vsa je trepetala, boječ se, da bi utegnil on vseeno to misliti. Toda spet je dejal z ugaslim, suhim glasom: »Po pravici naj povem, gospodična, zdi se mi, da pripisujete tej zadevi prevelik pomen.« »To delam zato, ker se bojim, da ne bi vi vseeno podvomili...« »... in da ne bi izvajal kakšne vse preveč lahkotne in ugodne posledice zase! Ne, ne, nikar se ne bojte 1 Nisem tako domišljav.« »Saj vendar ne gre za to!« je vsa obupana vzkliknila. »Nisem vedela drugega, kakor da ste preizkuševalni pilot in...« »... inženir, gospodična. In razen -tega—tudi. izumitelj. -Ta sem vam bil že v nekem šibkem trenutku zaupal.« Čudna panika je prevzela Janino. Da, res, on se ji je bil zaupal. Govoril ji je o svojem izumu, ki je bil hkrati njegovo edino upanje za bodočnost. Če bo nekega dne spoznal, da so ga privabili v očetovo tovarno, bo prvi sum padel nanjo... Prepričan bo, da je ona odgovorna za to grdo spletko. Morda bo mislil, da je izrabila njegovo zaupanje #in ga naredila za glavnega igralca tej komediji? Strašno 1 Strašno 1 Ževob sami misli, da bi bilo kaj taksnega možno, je Janina trepetala kakor siba na vodi. Kako se je hudobna usoda igrala z njo ta večeri Zakaj je prav tega simpatičnega mladeniča namenila,vda ji je križal pot ob takšnih okoliščinah, da mu ni mogla povedati resnice prisrčno in tovariško? In tudi če mu bo pokazala, da ni bila ona tista, ki je posredovala to kupčijo, tudi če bo do njega hladna in zapeta, bo pozneje morda mislil, da je bila kriva. Zakaj prav on, o Bog? Skoraj bi biia že povedala vse po pravici, toda poslednji trenutek se je premagala in rekla samo: »Poslušajte, važno je samo eno. Vse tisto, kar ste mi bili povedali v Juanu tisti večer, sem že čisto pozabila.« 'ik mmm mmm m mmm mmm ■A '■■VABAMI a RA Wt m m mas m mmuk bh ■AH M AH^. MAM ■a w Mii mm m Uh rmmmmm mmmmm mmmm mm w mm ■ mrmmam mm rmmamm *a ■ wi osoii a mmtmmmu emmm mm/mr— mm » mmm mm a.mmbi aam ammmmmm mm m ■ JSBAt AAA wmr mm/m mmm m mamk m m AA 'l Al HMAr mr mmm mam ~ w mmm m o Mladi inženir je podsmehljivo odgovoril : »Popolnoma vas razumem, gospodična. Le s čim naj bi usoda nepoznanega in skromnega pilota vzbudila vašo pozornost?« »Oh ne,« je odgovorila žalostno, čuteč, da mu ne bo mogla tako nikoli razložiti tisto, kar bi rada. »Prosim vas, zapomnite si samo: če boste kdaj pozneje v zvezi s svojo službo razočarani, ne mečite krivde name. Jaz nisem bila kriva, da ste prišli semkaj!« Lahno se je priklonil: »Prepričan sem, da ne, gospodična.« »To bi bilo res strašno,« je zašepetala kakor sama pri sebi. In resno je pristavila: »Vedeti morate, da ničesar bolj ne sovražim kakor hinavščino in neiskrenost. Kajne, saj ne bi mogli verjeti, da sem zlorabila vaše zaupanje?« To pot je odgovoril nekoliko blaže: »Nev gospodična, tega ne bi verjel. Ta občutek _ zaupan ja imam še zdaj, čeprav me je vaš nenavadni sprejem presenetil. Prepričan sem pa, da med nama ne more biti nič lažnivega in nič podlega.« Obup se je je loteval ob misli, da ga ne smo opozoriti na nevarnost, da ne sme niti namigniti, naj se varuje. Vendar se ni mogla premagati, da ne bi rekla: »Oh, prosim vas, ne ostanite tu!« Začudeno jo je pogledal: »Kje? Tukaj poleg vas?« »Ne,« je odgovorila Janina, hoteč izigrati poslednjo kvarto, »ne ostajajte v tovarni! Niti pojma nimate, kaj vse vas čaka. Oče je videti tako ljubezniv, toda vsak dan ni takšen. In glejte, v tovarni boste imeli opravka s Clarckom, ki je naš poslovodja in meni osebno zelo nesimpatičen človek. Nikar se ne dajte preslepiti današnjemu sprejemu! Moja mačeha je visokostna in domišljava in je vzgojila otroke v prav takšne ljudi, kakor je sama. Izkoriščali vas bodo, poniževali in žalili. Prosim, nikar ne tve-Rajte takšnega življenja! Pojdite od- Bilo je, kakor da bi ga zaklinjala. Odgovoril ji je, napol začudeno, napol nejeverno: »Vsekako je čudno, da mi takšna odkritja pripovedujete vi, gospodična de Bergerjeva, ki ste vendar članica te častivredne družine.« »Oh,« je vzdihnila, »rajši bi ne bila! Bazen tega nisem skoraj nikoli tukaj.« _ »Mislim, da to edino lahko opraviči vaše čudno govorjenje. Oprostite mi, gospodična, da se ne morem ravnati po vašem nasvetu. Moja pogodba z vašim očetom velja tri leta. Nikakor ne morem kratko in malo oditi, kakor vi tako goreče želite.« »Oh,« je obupano vzkliknila, »kaj L snet pa spet mislite?« »Kar je res. Spoznal sem, da vam jevneprijetno, če sem blizu vas. Ves večer mi že to pripovedujete. Vendar mi verjemite, da mi je hudo žal, če sem se vam vsiljeval...« Zaman je čakal odgovora. Janina m spravila čez ustnice niti besedice. Takoj nato se je vljudno priklonil in odšel po stopnicah proti salonu, kjer sta ob velikih steklenih vratih stala Elina in Gaston in kadila. Za trenutek je Janina obstala kakor vkopana. Nehote je vlekla na uho njun veseli razgovor. Komaj je »poznala zdaj Marcelov glas, ki je bu pred nekaj minutami še tako hladen, tako oster. »Užalila sem ga,« je pomislila. »Prepričan je, da ga preziram, ker je samo očetov uslužbenec. Ali je to mogoče?« In vsa razdvojena od žalosti in nenadne jeze je mislila dalje. »Toliko bolje! Nikoli ne bom mogla biti dovolj hudobna, dovolj neprijazna. Tako mi vsaj nikoli ne bo mogel očitati, da sem bito jazv tista, ki ga je pridržala tukaj, ocaravala in zapeljevala. Tako bo lepega dne vseeno spoznal, da sem mu hotela samo dobro. Storila bom pač vse, da se ne bo ujel v nastavljeno zanko.« Nad njeno glavo se je Marcel šalil in smejal. Kako se je bil že udomačil! Oh, ne bo se mogel dolgo upirati... In videti je bilo, da se tudi lepa Elina nič vec tako ne zgraža nad načrtom svojih staršev... Janina je dvignila glavico in globoko vdihnila v mehki, božajoči nočni zrak. Počutila se je kakor dirkalni konj pred tekmo. Ne, ne bo imela potrpljenja, da bi gledala, kako ji bodo pahnili v nesrečo tega poštenega človeka! Bolje je, da odpotuje takoj jutri... Vzravnala se je in odšla po stopnicah na teraso. Gaston jo je takoj zagledal in stekel k njej. »Tukaj si? že sem te pogrešil! Bes ponosen sem lahko na svoji sestrici! Janina, kaj nam boš zapela na čast novemu gostu?« »Danes ne pojem,« je suho odgovorila. »Ne poješ?« je skoraj užaljeno vprašala Elina. »Kako to? Drugače se pa ne daš tako prositi.« Janina je odšla proti salonu in je na pragu odgovorila: »Danes mi ni do petja!«. »O. Janina, to na ni lepo,« je skoraj žalostno vzkliknil Gaston. »Eaz-vadila si nas, tako da smo vajeni, da storiš, vse, česar te prosimo.« »Odslej se boste morali pač tega odvaditi,« je odgovorila nehote ostro in odšla v salon. Gaston se je obrnil k Elini, ki se je trudila, da bi kar najbolj očarala mladega inženirja. Jezilo jo je, da je še zmerom strmel v steklena vrata V 24 URAH barva, plisira Id kemično čisti obleke, klobuke itd ftkrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere. suši, manga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in pub tovarna JOS. REICH LJUBLJANA salona, za katerimi je izginila vitka Janinina silueta. »Janina pa živčnost! To pot to prvič slišim. Kaj neki ji je? Zmerom je tako ljubezniva, tako uslužna in pripravljena pomagati. Kar spoznati je ne morem.« ar 1. Jji*jna »Mislim, da poznam način, kako vam vrnem vašo ljubeznivo, dobrosrčno sestro.« In ob vprašujočem Elininem pogledu je pristavil: »Čas je, da grem spat. Da, opazil sem, da gospodični Janini ni pogodu, če sem tukaj. Sicer je pa tako že pozno...« »Oh ne, kje neki!« je vzkliknil Gaston; bilo mu je zelo neprijetno, da simpatični inženir kaj takšnega misli, »Samo domišljate si vse to.« Videč, da je krenil proti gospodu de Bergerju, je stekel za njim in mu zašepetal v uho.: »Gospod, prosim, ne govorite mojemu očetu o Janini. Sirota bi imela neprijetnosti...« »Kajpak bom molčal,« je odsekal suho inženir. Ko se je poslovil od gospe de Bergerjeve in njenega moža, ki sta oba prekipevala od same ljubeznivosti, m se je hotel čez teraso vrniti na vrt, je zaslišal, kako ga je poklical znan glas: »Gospod Lan vin!« Obrnil se je zagledal Janino, ki se je naslanjala na teraso, obrnjena z obrazom na vrt. Poleg nje je stala Lima in se mu smehljala. »Uh, zmotil sem se,« je zašepetal sam pri sebi. »Saj vas ni klicala uanina, temveč jaz... Elina,« je z umetno otroškostjo vzkliknilo lepo dekle. »Glejte no, čisto sem se zmotil,« je vzkliknil presenečeno in skoraj nekoliko razočarano. »O, saj se to ni zgodilo samo vam,« ga je potolažila Elina. »Tudi jaz se večkrat zmotim,« je pristavil Gaston važno, »in povrhu sem njun brat! Kes čudno, kako podobna glasova imata. Nemogoče je spoznati, katera govori, če je ne vidiš. Samo pri petju se ločita. Janina čudovito poje, Elina pa ne zna zapeti niti preproste domače popevke.« »Opazil sem že to podobnost, toda nisem mogel verjeti, da je tako velika,« je priznal Marcel. »Ali ni to neverjetno? Ko smo bili še majhni, smo se igrali tako, da sta onidve stali za zaveso in govorili iste besede, jaz sem pa moral uganiti, katera od njiju govori. In pogosto sem se zmotil. Potem sem ju nagnal, da sta peli, Tedaj sem vselej uganil pravo.« Elina ga je smeječ se prehitela: »Da, gospod Lanvin, tokrat sem vas jaz poklicala. Hotela sem vam povedati, da bom jutri dopoldne ob desetih na tenišču. Potrudite se, da boste zgodaj tam, saj jutri je nedelja in imate prosto.« Pogledal je od strani Janino, ki je še zmerom molčala in gledala veselo družbo izpod priprtih trepalnic. »Gospodična, res ne vem, ali bom utegnil...« »Le potrudite se,« je sladko dejala Elina in ga pogledala naravnost v obraz. Nato se je obrnila in •, k svoji materi v salon. Gaston le prijateljsko pozdravil in odhitel za njo. Marcel je moral še mimo stoječe ob robu stopnic, vodečih na vrt. Šel je tik nje, tako da je skoraj čutila njegov topli dih. ko ji je dejal: »Tako, gospodična, zdaj boste lahko mirnega srca peli.« »Ne razumem vas.« je zajecljala. »O, iaz sem pa dobro razumel, da nočete peti. ker sem jaz tu. In dovolj sem vljuden, da sem se takoj poslovil.« »Zelo se motite,« je odvrnila hladno. »Ne vem, zakaj naj bi mi bila vaša družba tako odveč.« »Menda res zmerom pretiravam svojo važnost pri vas,« je pridušeno dejal. »Prosim, odpustite mi to predrznost. Ne bojte se, da vas bi še kdaj nadlegoval. Odklonil bom vsako povabilo, če bom slutil, da bi vam bil v napoto.« »O, to je čisto nepotrebno,« je odgovorila prav tako hladno kakor on. »Prihajali boste k nam lahko, kadar vas bo volja, ker mene ne bo tukaj. Jutri odpotujem.« »Proč hočete?« je vzkliknil začudeno. Komaj sem nocoj prišel in vi nameravate že jutri odpotovati. Oh, le zakaj počnete vse to zaradi mene?« »Ne, ne,« je živčno odkimala, »moja odločitev ni v zvezi z vami. Kakšno čudno navado imate, da vidite zmerom sebe v središču dogajanja! Odpotovala bom zato, ker sem že sita tukajšnje družbe, ker se mi toži po naši hiši na griču, po babici, po cvetlicah...« »A tako,« je odgovoril in se ji vljudno priklonil. Tedaj je stopila na teraso Elina. Mladi inženir se je takoj obrnil k njej in ji glasno dejal: »Gospodična Elina, premislil sem se, menda ni nobene ovire, da ne bi jutri dopoldne igrala tenis. Velja?« »Velja!« je zmagoslavno vzkliknila oAina m v očeh se ji je utrnila iskra zadovoljstva ob dobljeni igri. . »Hej, gospod inženir,« je zaklical iz salona Gaston, »počakajte trenutek, vam bom pokazal, kje je najkrajša pot čez vrt v vaš paviljon!« VIII V seuci stolpa Nekaj trenutkov pozneje sta se go spod in gospa de Bergerjeva lahko nemoteno pogovarjala o pravkarš-njem večeru. »Ta mala Janina je bila strašno nevljudna z gostom,« je vzdihnil gospod de Berger in si obrisal potno čelo. »Vidiš, ali ti nisem rekla?« je očitajoče vprašala lepa Arletta. »Bolje bi bilo, da bi je ne vmešali v to zadevo. Pod navidezno krotkostjo skriva Janina tisto trmoglavost, ki je lastna razvajenim edincem. Sicer pa to ni čudno, ko jo je vzgojila takšna stara, zakrknjena ženska, kakor je tvoja mati. Oprosti!« je pristavila, videč, da poslednji očitek možu ni bil po volji. »Priznati moraš pa, da se je Elina vse bolje vedla!« »Ljuba moja, saj si sama videla, kako se je prej Elina upirala. Torej ni bilo tako čudno, če sem se spomnil na Janino...« Gospod de Berger, ki je bil s svojimi uslužbenci tako strog, se_ je ob pogovorih s svojo ženo vselej počutil kakor slabo pripravljen šolarček pred strogim učiteljem. »Toda njen odpor se je očitno razblinil, ko je zagledala lepa inženirjeve oči,« je zadovoljno pristavila gospa de Bergerjeva. »Priznati moram, dragi, da si odkril dragocen zaklad, ko si nam pripeljal v hišo tega človeka. In še nekaj me veseli: vidim, da je Elina moja hči in da ni neumna kakor...« Gospod de Berger se je sončil v ženini pohvali. Že je pozabil, da mu je prav za prav poslov.. !ja Clarek nasvetoval, naj se zavzame za mladega inženirja; zdaj je bil že do dna prepričan, da mu je samo njegovo bistro oko pomagalo do tega odkritja. »Ljuba moja, saj veš, da imam dobro razvit voh za takšne stvari,« je samo zadovoljno vzkliknil in se pogladil no bradi. Gosna de Bergerjeva je nadaljevala svoi taktični napad. »Res je,« je sladkobno dejala, »toda še nekaj sem ti mislila reči. Zdi e mi, da je bolj prav, če pustimo 'anino pri miru. bo že sama spoznala, kako napak je ravnala. Če jo bomo oštevali, nam bo na vrat na nos nakuhala še kaj huišega.« »Kajpak, to bo najboljše,« jo zadovoljno prikimal gospod de Berger, vesel, da se mu ne bo treba jeziti. V bistvu je bil dobrodušen človek, zato je sovražil .prizore*. »Lahko noč, otroci,« je glasno vzkliknil, »čas je, da gremo v posteljo!« »Lahko noč, očka,« je zašepetala Janina v nenadnem navalu nežnostb »Lahko noč, mala moja. Jutri imam dosti dela...« Janina je gledala, kako je odveslal proti izhodu, šele zdaj je opazila, da so mu lasje na tilniku že čisto osiveli. Nenadna nežnost je zalila njeno občutljivo srce. »Ubogi očka«, je pomislila sama pri sebi in nato stopila k svoji mačehi, ki je edina še ostala v salonu. . »Rada bi vam povedala, da bom .jutn odpotovala,« je mirno rekla in ji pogledala naravnost v obraz. Lepa Arletta je komaj opazno vzdrhtela. Priprla je oči. tako da so se zdele kakor dve zeleni črti pod črnimi trepalnicami, kakor zlokobni lučki v močvirju... že ves večer je čutila s tisto intuicijo, ki je bila pol njenega uspeha, da se mora sporazumel ali pa pošteno spreti z Janino. Ljubše bi ji bilo prvo, čeprav je goreče želela, da bi smela povedati Janini v obraz, kar ji po njenem gre. »Potuješ?« je na videz presenečeno vprašala. »Kam pa? In zakaj tako hitro?« Vendar Janina ni nasedla lokavemu vprašanju. Bila je drugačnega kova kakor njen oče ali Elina. Takoj je uganila, da bi se mačeha za vsako ceno rada izognila prepiru. Vendar jo je hudo imelo, da bi ji dala čutiti, kako globoko jo prezira. Zato je trdno odgovrile.: »Mislim, da ste me prav razumeli, gospa. Potujem domov, in sicer jutri. Vse drugo boste morali pač že sami urediti z očetom...« (Dalje prihodnjič) Boj med mungom in kobro Napisa! misijonar Henry Prince Stopil sem t sobo. a sem se takci opotekel nazaj. Na preprogi je ležala velikanska kobra 1 Ko me je zagledala. ie pokazala svoje nezadovoljstvo s tem. da je napihnila vrat. da je bil podoben čepici, potlej pa zasikala svoi bojni klic. znamenje za napad. Moja prva misel ie bila. da bi zaloputnil vrata in skočil po svojo puško, a še preden sem se ganil, sem zdajci zaslišal razigrani »tirrrr-tirrrr« In mimo mene je šinil v sobo moj mali mungo z nasršeno dlako in dvignjenim repom. Pred mojimi očmi se ie zdaj odigral prizor, ki ie bil tako nenavaden, da sem pozabil na svojo puško in vse drugo. Obstal sem ko ukooan in sem bil prepričan, da ie moj ljubljenec izgubljen. Mungo se ie plazil počasi z vzbočeuim hrbtom in nenavadno razkoračenimi nogami proti kobri. Ta je divje sikala in ie glavo in vrat pripravila za naskok. Potlei ie z glavo udarila naprej, a tisti trenutek jo moj mungo kakor iz samokresa izstreljen poskočil it kobrina glava je udarila pod njim. Se preden se ie kobra zavedela, se ie mungo kakor puščica obrnil in io divie ugriznil v rep. Kača ie se in še stegovala glavo m vselej ii ie Mungo ušel z bliskovitim skokom in je odgovoril z ostrim ugrizom. Tako se ie boi nadaljeval; kobra le čedalje hitreje otepala z glavo m niuncro se io čedalje hitreje izmikal menemu udarcu in io grizel, da bi k> oslabil. Kača ie izprfemenila svojo taktiko. Zvila se ie tesno v kloDko in x dvic- njeno glavo napadala na vse strani. Tedaj ie moj mali ljubljenec izvajal naipresenetlpvejše umetnije. Poskakoval ie in smukal okrog kače brez pre-stanka Večkrat se ie zdelo, kakor da misli kača nameriti nanj g vselej je oklevala, kakor da si ne bi bila v svesti svojega smrtnega pika. Tedaj je na lepem planila na munga, ga oo-polnoma zgrešila, tako da ie njena glava udarila ob preprogo. Ta polom, ki ie trajal komai eno sekundo, ie zadostoval mungu. Z bliskovitim skokom ie planil kobri za tilnik in zasadil svoje zobe vanj. Kobra je ko divja otepala okrog sebe: gor in dol, sem in tia. navzad naprej ie otepala njena glava v krčevitih zamahih. Zmerom znova ie šinila pod mizo. pod stol in spet nazaj. A kljub njenim naglim obratom in sunkom se mungo ni dal otresti. Naposled ie začela kobra pešati, nieni gibi so postajali čedalje počasnejši. Rahel prasketajoč in škrtaioč sum m omahnila sta glava in vrat. To Je bil konec boja in kobre. Z nekaj krepkimi sunki ie mungo sprostil svoi prijem, potlej se ie pa stresel, iztegnil noge in — zazehal! ,f°Dasti reP ie nekajkrat udaril ob tla. Nato ie večkrat zapovrstjo divje poskočil z zmagoslavnim »tirrr-tik-tik-tirrr«. Nato ie začel zmagovalec ovohavati svojo žrtev in ko ie zadovoljen končal, se ie mali vražiček z elegantnim skokom povzpel na mizo. vtaknil glavo v lonec mleka in pil. Ta boi ie bil zame nenavadna čudovita igra. Šele pozneje sem izvedel, da se mungo in kača zmerom tako spopadeta in da ie mungo vselej zmagovalec. <• Cathohc Digest, St. Pan! (Minnesota) HUMOR IN ANEKDOTE Preprosto »Kako si si zlomil nogo?« »Cisto preprosto. Ali vidiš tisto stopnico?« »Da, vidim.« »Jaz je pa nisem videl.« Kes nevarno Raziskovalec pragozda se vrne da mov. Vsi ga obsujejo z vprašanji. Neka dama ga radovedno vpraša: »Ali je zelo nevarno živeti med ljudo žrci?« »Seveda,« pravi raziskovalec, »človek je zmerom z eno nogo na jedilniku.« Slab tek Zdravnik: »Kako je z vašim tekom?« Bolnik: »čedalje slabše, gospod zdravnik.« Zdravnik: »Kako pa to?« Bolnik: »Zdaj mi še tiste Jedi več ne diše, ki ste mi jin prepovedali.« Zavarovanje »Ali mi svetuješ, da si zavarujem življenje pri isti zavarovalnici, kakor si zavarovan ti?« »Seveda! Jaz sem za primer nesreče zavarovan že dvajset let, pa se mi do danes še ni prav nič zgodilo.« Ni mogel do besede »Kakšna je bila poslednja želja va šega prijatelja?« »Sploh ni mogel do besede, ker je do zadnjega' diha sedela pri njem njegova žena.« Praktičen gostitelj »Kaj pa delate?« vpraša natakar gosta, ki s svinčnikom šari po jedil niku. »Prečrtal bom vsa vina, ki stanejo več ko 20 lir, zakaj vsak trenutek pričakujem znanca, ki sem ga povabil na polič vina.« Lov na leve »Dedek, povej mi, kako v Afriki leve love?« vprašuje štiriletna Ančka svojega starega očeta. »Ves puščavski pesek presejejo skozi veliko sito in tisto, kar na njem ost,ane, so levi,« se odreže ded. Ni ji rešitve »Zakaj se pa tako braniš pričevanja? Saj ti ne bo treba povedati, koliko si stara!« »2e res. Vendar mi to prav nič ne pomaga, ker bom morala pričati v za devi, ki se je zgodila pred 30 leti.« Rajši denar »Morda še en vrček piva,« predlaga prijazno natakar. »Ce ga spijem še en vrček,« modruje gost, »ga bom plačal z glavobolom.« »Potem ga pa rajši ne naročite,« odvrne natakar, »s tem pri nas nc boste mogli plačati.« V podzemeljski jami Vodja izletnikov: »Dragi izletniki, zdaj se bližamo jami, v kateri ima Vsaka beseda dvanajstkratni odmev. Prejšnje leto sem tu vodil nekega gospoda, in se mu. je, ko je zaslišal edmev, skoraj zmešalo. »Kako je pa to mogoče?« »Klicala ga je njegova tašča.« Henrik IV. in kmet Francoski kralj Henrik IV. se je nekoč na lovu oddaljil od svojega spremstva in se izgubil. Naposled je srečal nekega kmeta in ga prosil, da mu pokaže pot iz gozda. Kmet je bil prijazen in ga je spremil po gozdu. Spotoma sta se pogovarjala o tem in onem in kmet, ki kralja ni spoznal, je dejal, da bi zelo rad enkrat videl svojega kralja. »Pojdi z menoj,« je dejal Henrik, »pravkar grem k njemu.« »Kako ga bom pa spoznal?« je vprašal kmet. »Cisto preprosto. Spoznal ga boš po tem, da bo edini med vsemi obdržal na glavi klobuk.« Ko sta naposled prišla na mesto, kjer je kralja pričakovalo spremstvo, so se Henriku vsi odkrili. 8 klobukom na glavi sta ostala samo kmet in kralj poleg njega. »Ali zdaj veš, kdo je kralj,« je vprašal Henrik kmeta. »Ne vem kaj bi rekel,« je oklevajoče izdavil kmet, »eden izmed naju pač mora biti.« 301etna skušnja K igralki Adeli Sandrockovi je prišla nekega dne neka njena kolegica, ki se je kljub svojim štiridesetim letom počutila še zelo mladostno in ji je potožila: »Pomisli, na lepsm mi ravnatelj gledališča ne dovoli več, da bi igrala mladortne vloge.« Adela Se.ndrockova se je začudila: »Nisem mislila, da je mož tako neumen, da te ne nusti igrati mladostnih vlog, zdaj ko imaš že SOletno skušnjo v tem.« Utrujene oči, ki so w sledica nespečnosti, ozdn da polagate na veko Utico kloake, kolikor vroče str p Če perete »bleko s 1 gumbi ali zaponkami, ovijte in zasijte 3 kako k bodo pustile rje na obleki, pustite še pri likanju. PH a Silvestrovo pripravite svoji dru; ci majhno presenečenje: za štiri >e vzemite lupino polovice manda-', polovice limone in 5 čajnih sko: c mrzle vode, postavite na ogenj denite vanjo klinček vanilije iz ie zaloge. Precedite, dodajte 7 ko-; sladkorja (za konec leta jih boste žrtvovali!). Spet postavite na’ ij, prilijte skodelico belega vina,: zavre odstavite in tik preden de-: ! na mizo, prilijte 3 čajne žlice jaka! Sladkali se boste z grogom IVladat si/cta Neki slavni govornik je takole raz-oiil bistvo svojega uspeha: »Izmed poslušalcev si izberem vselej najbolj brezizrazen obraz; govorim samo za tega poslušalca, dokazujem, trudim se z vsemi močmi, da hi ga iztrgal iz toposti — in šele, ko vidim, da se /e v njegovih očeh vnel plamen zanimanja, da so se črte njegovega obraza razživele, vem, da sem « svojim govorom uspel.« Ta način postopka je zelo človeški in duhovit: spretni govornik si takoj zastavi najtrše jedro, skuša s svojim žarom oživili mrtev kip, toda vse to terja izredno moč vere in ljubezni. In prav tako mi je pripovedoval neki mlad učitelj, ki je pri svojih učencih izredno priljubljen: »Ko sem prvič stopil pred mlude ljudi, ki so mi bili zaupani, sem bil ves nemiren. Le kako si bom pridobil ta srca? Kako bom obvladal ta bitja, ki so si tako različna, kako zbudil v njih čudovito zavest dobro opravljenega dela, čisto veselje ob vsakdanjem trudu, ne da bi trčil ob nebriž-nost in sovražnost? Tedaj se mi je zasvitalo: imel jih bom rad, ljubil jih bom in jim skušal to dokazati. Objel sem te mladeniške obraze s svojim pogledom in jim molče poslal svojo poslanico. In ne da bi izpregovorili le besedo, sem čutil, kako smo postali ena družina, čutil sem, da se je čudež dopolnil.« Da, čudež je to! Ce se pa izpolni, kadar gre za živa bilja, ali ga ne moremo uporabili tudi, kadar gre za dogajanja, ki usmerjajo naše življenje? V svoji oblasti imamo io čudovito glasbilo: moč ljubezni. »Lagajte in tudi drugi vam bomo kigali; ljubite in življenje bo polno ljubezni do vas. Ne bojte se! Ne puščajte, da bi se nad vami zbirali črni oblaki in pričnite vsak dan z vero v svojo usodo. Če boste zaupali ljudem in stvarem, sle se že približali resnici. In če se vam bo zdelo vaše delo nehvaležno, ga ljubite in močnejši boste od njega. Ne vznemirjajte se, če v notranjosti ne čutite moči te ljubezni; že sama misel, že sama volja in čudež, ki ga pričakujete, se bo dopolnil. In v vašem veselju, v vaši ljubezni boste napredovali, boste merili svoie delo s strožjimi merili. Ko boste zagledali to luč na svoji poti, boste tudi vi spoznali: ljubezen je res vladar sveta.« (Po švicarski Annabelli) NAS NAGRADNI NATEČAJ Kotiček za oraktične gospodinje Za vsak prispevek, objavljen v tej rubriki, plačamo 10 lir ŠAH i ■ ■ ■V.VJ Urejuje A. Preinfalk Božični orehi PROBLEM ŠT. 210. Sestavil K. K. Fedosejev (Ti trijt modeli so ri>ani izrečno za »Družinski tednik« !n niso bili še objavljeni.) Tri športne bluze iz volne ali flanele. ne moči testa. Kuhaj ga približno 1 uro. S. B., Ljubljana Za vsak prispevek, objavljen v »Kotičku za praktične gospodinje«, plačamo 10 lir. Znesek lahko dvignete takoj po objavi v naši upravi. Po pošti pošiljamo le takrat, ko se nabere več takšnih nakazil. — Prispevke naslovite na Uredništvo »Družinskega tednika«, Kotiček za praktične gospodinje, Ljubljana, Poštni predal 345. Okusna ribja omaka Za 3 do 4 osebe zadostuje ena sama skuša ali njej podobna riba.. Ribo očisti, zreži na majhne koščke, v ponvici pa razbeli na olju nekaj drobno sesekljane čebule in zelenega peteršilja. Ko čebula zarumeni, dodaj žlico paradižnikove konserve in ribo, pusti malo popražiti in nato zalij z dvema žlicama vode. Omaka je zelo okusna in izdatna in jo lahko daš s krompirjem ali polento na mizo. V. K., Ljubljana Krvavice g testeninami Speci dve krvavici, razkosaj ju in prideni zvrhan krožnik kuhanih in odcejenih testenin. Vse skupaj premešaj ln hitro popraži. Na mizo daš s solato, še bolje je r>a kislo zelje. Jed zadostuje za 4 do 5 oseb. Gospodinja Poceni torta za praznike Mešaj 10 minut 5 dek presnega masla s 6 dekami sladkorja in 1 rumenjakom. Primešaj kavino žličko kaka. va, malo drobno. zrezanih limoninih lupinic, 10 dek moke in 5 žlic mrzlega mleka ali mlečnega nadomestka. To dobro premešaj, prideni sneg 1 beljaka. kavino žličko pecilnega praška ali sode bikarbone, pomešane z moko ln 9 dek drobno zrezanih orehov, To vse rahlo ln dobro premešaj, deni testo T pekačo ali tortni obod in ga enakomerno naravnaj. Peci v zmerno topli pečici pol ure ln še toplo namaži z mezgo. Tako imaš v eni uri pripravljeno res odlično torto! I. L, Ljubljana V sopari kuhan štrukelj V sopari kuhan štrukelj ti prav lahko nadomesti božično potico. Nare-fll kvašeno krompirjevo testo. Dodaj po možnosti mleka, sladkorja, nastrgane limonine lupinice in 1 Jajce. Testo razvaljaj v dolgo ozko krpo, namaži s poljubnim nadevom, zvij in pusti vzhajati. Ce nimaš posebne posode za kuhanje v sopari, si pomagaj teko: Izberi si globljo posodo v kateri boš kuhala. Na dno postavi manjšo plitvo posodo, tako da bo šlo nanjo testo. Ko je štrukelj dovolj vzhajan, ga položi s pokrovko vred v manjšo posodo. V večjo nalij toliko vode, da Okvirjenje slik in goblenov ter vsa steklarska dela izvršujem strokovno in po zmerni ceni. I. GAMBERGER — Ljubljana ___________Kolodvorska «1. 18 Oh. ta nesrečni nahod! Nahod je vse prej ko razveseljiva zadeva. V najboljšem primeru se dobri bližnji smehljajo in norčujejo iz človeka, ki ga je .obsedel* nahod in kar venomer kiha, v hujšem primeru se pa bolj ali manj vljudno poslove od bolnika, da ne bi nalezli nahoda. Da človek, ki si je nakopal nahod, ni ha pogled zelo prijeten, je popolnoma razumljivo. Nos ima zamašen, rdeč od samega vsekovanja, oči zabrekle in hripav glas. In ubogi revež, ki je svoji okolici pravo strašilo, postane sam sebi nadležen in ne ve ne kod ne kam. Š2 več. če ima pravi nahod in - očino, potem postane pravi bolnik, ki ni za nobeno rabo in je najboljše, če se spravi v posteljo. Med nami so Ijndje, ki si, če se le da, nakopljejo nthod, pa tudi takšni srečneži, ki ga sploh ne poznajo, ali pa samo iz pripovedovanja, če le.te vprašamo, kaj store, da ne dobijo nahoda, slišimo več odgovorov. Eni trdijo, da jih obvarujejo nahoda tople noge in topla in nepremočljiva obutev, drugi ostanejo v meglenih dnevih dtr ma, tretji trdijo, da se s pravočasno utrditvijo telesa prepreči nahod, tretji so pa spet mnenja, da je to samo vprašanje pravilnega dihanja. Prepričani so, da moramo dihati skozi nos in na prostem zmerom imeti usta zaprta. Vendar pa nastane spet vprašanje, kako naj dihajo tisti, ki se jim nos zapre, brž ko pridejo na sveži zrak, če se takšen človek ne mara na prostem zadušiti, mora hočeš nočeš dihati skozi usta. Problem nahoda je problem nosne sluznice. Tista sluznica, ki na dražljaje mraza, megle, prahu, vlažnega zraka močneje napolni krvne žilice in postane zato toplejša in manj zatekla, takšna sluznica ne bo nikoli dovolila, da bi se naselil v nosu nahod. Narobe pa, če reagira na iste dražljaje z večjim izločanjem sluza in močno oteklino, takrat je nahod neizbežen. Prav tako reagira sluznica z večjo oteklino in močnejšim izločanjem, če pridejo do nje razne kemikalije, ki se včasih v zelo majhnih množinah nahajajo t zraku. Tako na primer si lahko nakopljemo nahod, če vdihava mo zrak, ki mu je primešano žveplo, to se pa dogaja tam, kjer izgoreva žveplov premog. V zimskih kopališčih si prav tako nakopljemo nahod, ker je v zraku precej klora. Tako utegnemo dobiti nahod, tudi če sedimo doma na toplem in nimamo z zunanjim vreme nom nikakršnega stika. Opazovanja so dokazala, da je suh in čisti zrak boljši, medtem ko vlažen, prepojen z meglo, drobci praha in dražljivimi plini, draži sluznico, da se vname in prične izločati sluz v večjih množinah, zato da bi se sluznica rešila vseh teh nadležne-žev. čisto naravno je, da se na isti način vselijo v nos bakterije, se razmnožujejo in učinkujejo na sluznico prav tako, kakor vsi prej omenjeni dražljaji. Njihovo delovanje se nam kaže v gnojnem izločevanju, glavobolu, visoki temperaturi, pobitosti in slabem teku. Pri zdravljenju nahoda moramo biti previdni,, da ga res popolnoma pozdravimo. Ostanki nahoda so lahko nevarni za razna obolenja dihalnih organov. Zato moramo pričeti takoj temeljito zdraviti. robom potegni skozi robček tanko nit, zadrgni in zveži. Robčki bodo podobni ljubkim culicam, ki jih bo tvoja prijateljica vsa vesela spravila med perilo, ali pa obesila v omaro za obleke. Doma imaš nekaj končkov stare volne in celo staro pleteno volneno jopico, ki je na rokavih že vsa odrgnjena. Iz vse te volne spleti za otroke, ali pa tudi za moža tople rokavice, ki jih na hrbtni strani lepo izvezi. Otroške rokavice prišij na vrvco, da jih otrok ne bo tako hitro izgubil. Primerno darilce je tudi mapa za robce. Dva kosa lepenke prevleci s primernim pisanim blagom, na vsako stran prišij pisano petljo in v pol ure je gotova. Ce pa imaš enobarvno bla go, potem iz ostankov prejice izvezi ljubke cvetlice ali druge vzorce. Vsakdo ti bo zelo hvaležen za mošnjiček, ki bo služil samo strganim nogavicam. Narediš ga iz pisanega ali enobarvnega močnega blaga. Za vsako velikost potrebuješ dvakratno širino in dvakratno višino določene velikosti. V zgornji rob potegni vrvco, s katero mošnjiček zadrgneš. Iz primernih trakov pa narediš ročaje. Poceni bele papirnate prtiče izpre-meniš lahko z malo truda v lepe živo-pisane prtiče. Iz bleščečega rdečega, modrega, zlatega, zelenega idt. papirja izstriži poljubne oblike, prav tako kakor smo iz papirja še kot otroci izrezovali razne oblike. Vse te izrezke prilepiš na prtiček in dobil bo takoj DARMOl najboljše odvajalno sredstvo VEUKO VESELJA ZA MALO PEHARJA Nekai praktičnih in lepih daril Z malo denarja lahko narediš veliko veselja svojim dragim, pa tudi same. mu sebi. Založiti se pa moraš seveda z vso svojo iznajdljivostjo, potrpežljivostjo ln dobrim okusom. Ce hočeš obdarovati svojo prijateljico, ki ima že vsega dovolj, in nikakor ne veš, kaj in kako, potem izberi prav tenke žepne robčke, id jih seveda lahko sama narediš. V vsakega deni kosmič vate, ki jo prepoji z njenim najljubšim parfumom. Tri centimetre pod veselejši izraz. Vsaka gospodinja jih bo zelo vesela. Za moža pa poskrbi, da bo dobil njegov koš za papir novo spodobno prevleko. To pot je ne boš delala iz blaga, ampak iz živobarvnega zemljevida. Zemljevid lahko nalepiš na kakršen koli material. Broširane knjige se hitro raztrgajo. Zato najnovejši roman, ki ga hočeš podariti svoji nečakinji, ovij v močno pisano blago. Blago dobro nategni, da se ne bodo naredili neprijetni mehurji. Iz istega blaga pa naredi tudi trakec za zaznamovanje strani. Iz treh žepnih robčkov in petih košč kov žice narediš lahko majhnega zajčka. Iz treh žic zvij zadnji del in prednji nogi, iz drugih dveh pa uhlje. Iz enega robčka naredi uhlja in glavo, iz drugega noge, iz tretjega pa zadnji del. Za očesca pa prišij dva svetla okrogla gumba. Z vsemi temi darilci razveseliš svoje drage za božič, pripravni so pa tudi za vsako drugo priložnost. To in ono za teden in še Letos manj kakor kdaj koli pozabite, da veselje, ki ga naredimo s kakim darilom, ni odvisno od dragocenosti darila, temveč od ljubezni, s katero ste ga pripravili! ♦ Ne skušajte svoj ena, moža, ki rad} pozablja dežnike, »osrečiti« s tem z darilom. Zahvalil se bo, a nikakor ne Z bo občutil hvaležnosti. t Metka si želi za božič veliko, lepo-sobico za svojo punčko. Kupite velik zaboj, ki vam ga bo mizar, ali morda celo mož ali sinko, opremil z vsem mogočim ljubkim miniaturnim pohištvom in razdelil na več sob in sobic. Ne bojte se ob teh dneh kdaj '— kdaj za minulo zamisliti. Ob I leta se vam vsili marsikaka in ne bi bilo napak, če bi mislili do konca! Za r “ žinici (--- in ; i L . nete na i konjaka! na ____________ Ali veste, zakaj vas zmerom zebe?j Ker nepravilno dihate! Najprej je', treba temeljito in globoko izdihniii( l)\ in šele potlej krepko vdihniti; to; sproži vse notranje oroane, pomnoži< kisik v naši krvi in krepi zdravje.' Vadite na izprehodih! Ko Je vnS mnll hlrfMJ -jrrrrt 1mrt=i kim zalučal kamen v neko okno inl ga razbil, ga kot razumna mati niste; takoj kaznovali, temveč mu dopove-; dali, kako škodo je s tem napravil in! da tega torej ne sme več ponoviti. Ko boste šli te dni na izprehod, kre-J nite h kaki vodi, da bo lahko po mili; volji lučal kamenje vanjo. Če v a/m primanjkuje škroba, si ga sami naredite iz divjega _ kostanja. Olupljene_ kostanje zmeljite skozi mesoreznico in to kašo zavijte v krpo, ter denite v skledo vode. Po neka)* minutah vzemite ven in temeljito, ožmite. Škrob bo sedel na dno. Tri-\ krat menjajte vodo, dakler škrob n*{ bel. Iz krvavice lahko pripravite okus-j no in nenavadno jed: slecite ji kožo; in z vilicami pregnetite in primešajte' sesekljano dušeno čebulo, zavijte pri-! merne dele te zmesi v zeljnate liste,! zavežite s sukancem in na hitro ope-; cite. Ali veste, da. se da začeten prehladi pogosto ozdraviti s tem, če brž izpi-< jete kapljo joda v kozarcu vode? Za božično čiščenje! Kako grdo je,] če so na okvirih slik sledovi muh.. Brž skuhajte nekaj čebul in z vodo umijte okvirje. Likati ovratnico ni tako enostavna stvar. Izrežite si iz lepenke natanko takšen kos, kakršno obliko ima kravata. Potisnite ga v kravato in potikajte. Mat v 2 potezah Mnogo psov je zajčja smrt! PROBLEM ŠT. 211. Sestavil E. Plesnivy (1. nagrada) Mat t 3 potezah Ce hoče biti črni eni neposredni grožnji kos, ne zmore druge. PROBLEM ŠT. 212. Sestavil M. Aisenstadt Zanimiva »copata« za obe nogi, ki jo prav laliko sami naredite. Z njo se boste greli ob večernih urah. Podložena je z zajčjim ali ovčjim krznom. Praktični nasveti za vsak dani Če pri likanju likalnik odlagate: namesto na žično ploščico na navad-; no strešno opeko, bo dosti dalje topel.; Kadar kuhate belo perilo, dodajte, vodi namesto sode kavno žličko terpentina. Tako ne boste prihranili samo sodo ali prašek, temveč tudi drva,' ker voda prej zavre. S kurivom je treba varčevati bolj ko kdaj poprej, če navadnemu pe-; pelu primešate premogov prah in; oboje prelijete z milnico ter premog' v štedilniku pokrijete s to zmesjo,: bo dosti dalje gorelo, kakor pa sicer.: Vedra, umivalnike in ostalo emaj-', Hrano posodje, ki od vode doln s časom ‘rumene/madeže, je treba kdaj pa kdaj umiti s krpo, namočeno v solni kislim. Tako bodo izginili vsi' vutdezi in trud se vam bo stotero po-', plačal. ; Boriti se proti bolečini, so še zda-: leč ne pravi, boriti se proti bolezni.: Pri gripi so obkladki, masaže in vroči caji najmanj tako važni kakor: zdravila, ki preženo bolečino. so navadno po-ozdravite tako, tako vroče ob-strpite. kovinastimi jih poprej krpo, da ne Tako ovite Bell na potezi zmaga črni se da kar hitro ugnati, seveda ne bo šlo brez zvitih prijemov. 230. indijska obramba Keres—Napoti tano Monakovo 1942. 1. d4, Sf6. 2. c4, e6. 3. Sc3, Lb4. 4. Dež, Sc6. S. e* [Navadno igrajo 5. Sf3, kar naj začasno še preprečuje e5; Keres pa ima drugačne načrte.} e5. 6. de5, SXe5. 7. Ld2, 0—0 LV dvoboju s Keresom je dr. Euwe igral d6. 8. a3, LXc3. 9. LXc3, 0—0. 10. Sf3, Sd7! 11. Le2, De7 itd. z izenačeno igrol 8. Sf3, Te8. 9. Le2, Lf8. fčrni sc boji odpreti belemu linijo gl 10. SXe5, TXe5. II. e4, De7. [Boljše d6; črni pripravlja Žrtev, da bi prišel do protiigre, izkaže pa se po zanimivih zapletih, da ni zadostna.] 12. f4 [Beli se torej hrabro spušča v vrtinec] TX«4 [Ce se trdnjava kam drugam umakne, beli pritisne z e5 in Sd51 13. SXe4, SXe4. 14. TIL d5. 15. 0—0—0, Lf5. 16. Ld3, dc4. 17. DXc4, Td8. 18. LXe4, b6! [Duhovita vmesna poteza, ki pa ne vrže Keresa s sedla, marveč vrne milo za drago] 19. Lb4! TXdl+. 20. TXdl, De8. 21. Dd5, LXe4. 22. Tel [črnih sanj je konec!] LXb4. 23. TXe4, Le7. 24. Dc5 [Izsili menjavo dam, saj je Kf8. 25. DXc7 preobupno, pa tudi tako bi se lahko črni že vdal] LXc5. 25. TXe8+, L(8. 26. Tc8, g6. 27. g3, a5. 28. TXe7. a4. 29. a3, li5. 30. Kc2, 1»4. 31. gh4. Ld6. 32. Tb7, b4. 33. ab4, LXM. 34. b5, LXh2. 35. b6. Kg7. 36. Td7. Zdaj je črni zares spoznal, da so vsi upi prazni. REŠITEV PROBLEMA ŠT. 207. : 1. e6, So 4 (KXc7. 2. e7, Kd7. S. Kf7 ]o preprosto). 2. «7, 8(15. 3, Sli',!! SeS (če cl>5, tedaj 4. 114. KcS. 5. LXUG. Kd7. 0. Kf7 Itd.). 4. Sd6! Si’7. 6, H#*.4! tn dobi, n. pr.! Kc-8. 0. SXf2, Kd7. 7. Kt'7, Se8, S. lJi In 0. 8d3. REŠITEV PROBLEMA ŠT. 208. : 1- T.(?4!, KXg4 2 Th8 in 3. Dg7 oziroma :3. I»14 mat. ■ 1. ..., IM-*. 2. Th2 in 3. I)dn o?.. 3. Dc7 mat. : 1. ..., Kf2. 2. 1»h7+ in 3. l>Kl ni ut. ; 1 fS. 2. Dli2+ in 3. 01*4 i»at. REŠITEV PROBLEMA ŠT. 209, ’ 1. I,a6!, Si;2—. 2. Sd4 mat. ; 1. .. ., Se8—, 2. 8«7 mat. ■ 1.....o3. 2. TiXd3 mat. ’ 1. .. ., d2, 2. »bo mat. , Izdaja K. Bratuša, »vinar; odgovarja H, Kern, novinar: tiska tiskarna Merkur d d, T Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek — vsi t Ljubljani.