Poštnina plačana v gotovini Maribor, torek 18. mala 1937 S’-Si£B stcv. 110. leto XI. (XVIII.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Oredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ni. 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Uhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. nri t Velja mesečno prejeman » upravi ali po posti 10 Din, dostavljen na dotn 12 Din / Oglasi po ceniku / Ogla-šati vojvodo izjavo o dnevu in ar°'bnosti poroke Zaduien upor v Albaniji 18. maja. V soboto 15. t. m. >2 rn.Sc n2volucionarjev, sestavljena na ^aterih če,u so bi]i biv' nik ter , Tota’ neki orožniški čast AreirV, neki bivši kapetan, zavzela mesto *a ofipiaStri1, Ubili so nekesa orožniSke-HRor „rJaL Vladl se J'e Posrečilo, da je i . • Po vladnih Poročilih in na Dri ubitn , mcntov’ ki 50 bHi najdeni 2a kni . UJetil' vsta5ib izhaja, da gre Da je^1,n"stično delo. Po drugih verzijah UT50ra odstranjevanje feredž ajanjc drugih novotarij. Negrin sestavlja novo valencijsko vlado VALENCIJA, 18. maja. Largo Caballe ro je po skupni ostavki vlade vrnil pre-zidentu Azani mandat iti je bil poverjen z mandatom za sestavo nove vladc bivši finančni minister in socialistični prvak Negri. »Petit Parisien« pr$e, da se pri tej ostavki čuti vpliv Moskve, ki se hoče Francova letala bombardirajo Valencijo s tem približati Londonu. Novi mandatar Negrin je voditelj zmernega krila španske socialistične stranke. Caballerov padec so povzročili komunisti, ki niso več hoteli dovoliti, da bi bil Caballero poleg predsednika vlade tudi vojni minister, na čemer ipa je Caballero vztrajal. VALENCIJA, 18. maja. Francova letala so sinoči bombardirala Valencijo. 33 ljudi je bilo ubitih, 150 oseb ranjenih. Dva salona angleškega poslaništva sta bila poškodovana in je bilo več oseb ranjenih. Vsa stekla francoskega konzulata in poslopja agencije Havas so bila razbita. PARIZ, 18. maja. »Temps« poroča, da je pristalo na francoskem letališču v Pau v Pirenejih 12 lovskih letal ter 5 izvidni-ških letal, ki so zašla na francoska tla. Letala so zašla radi megle. Po navodilu francoskega letalskega ministra so se letala morala vrniti ,in sicer do meje v spremstvu francoskih letal. Britanski državniki so z Blombsrgom zelo zadovoljni LONDON, 18. maja. Razgovorom maršala Blomberga pripisujejo v tukajšnjih diplomatičnih krogih največjo važnost. Splošno se v britanskih diplomatičnih krogih povdarja, da so razgovori z maršalom Blombergom potekli gladko in mnogo lažje kakor razgovori s predstavniki vseh ostalih držav. Povdarja sc, da ni bilo v razgovorih z maršalom Blombergom niti enega nesoglasja, kakršnih je precej, če se razgovori vodijo z Rib- bentropom ali kakšnim drugim nemškim diplomatom. Posebno se podčrtava izredno mirni m skoro prijateljski tok raz govorov med maršalom Blombergom na eni ter Edenom in BaId\vinom na drugi strani. Gotovo je, da bodo razgovori, ki jih je vodil maršal Blomberg v Londonu, precej prečistili motno situacijo, ki je v zadnjih mesecih zavladala med Veliko Britanijo in Nemčijo. Rajhovske iene ne bodo smele več nositi škornjev BERLIN, 18. maja. Izšla je naredba nemške vlade, v smislu katere se prepoveduje uporabljanje goveje kože za izdelovanje kovčegov, torbic itd. Ženam je prepovedano nositi kožnate klobuke, tudi je prepovedano krojiti jermenje iz kož. Tudi je nemškim ženam v bodoče prepovedano nositi škornje. Takisto je prepovedano tapeciranjc avtomobilov z govejimi kožami Konec mujezinske minaretne romantike v Kemalovi državi PARIŠ, 18. maja. Tukajšnji listi poročajo iz Carigrada, da je od včeraj naprej po vsej Turčiji prepovedan molitveni spev mujezinov z džamijskih minare- tov. Radi tega je zlasti med siromašnim narodom precejšnje nezadovoljstvo, ker se siromašni svet ravna po molitvah mujezinov, ker ni tamkaj mobenih javnih ur. 11 milijard in 350 milijonov je stala Lahe abesinska vojna RIM, 18. maja. Havas poroča: Poročila o izdatkih abesinske vojne, ki bo skoro obja/vljeno, pravi, da je stala Italijo abesinska vojna enajst milijard in tristo-pedest milijonov. »Sokolska volja« poroča: Ob najkras-nejšem vremenu je bila 10. maja t. L, izvedena javna telovadba ljubljanskih srednješolcev. Pokazala je veliko nagnjenje naše mladine za telesne vaje, pokazala pa je tudi resnost telovadnih učiteljev in telovadcev. Prav zato je javni nastop srednješolcev odlično uspel. Impozanten .ie bil zaključek tega nastopa: vsi ločeno nastopajoči zavodi so se strnili v gost roj in ob spremljavi vojaške godbe dostojanstveno odpeli himno »Bože pravde!«. Oficialnemu delu telovadnega nastopa se je sam po sebi priključil zanimiv in značilen neoficialni del. Tik pred glavno tribuno in pred odličniki se je že vnaprej zbral skupek mladine, ki je takoj po himni »Bože pravde* pričel peti svojo »himno« — Hej Slovenci. Nihče od mladine ni pel z njimi, komaj pol kitice so odpeli, a že jih je udušil val petja z druge strani. Mladina, zbrana okrog velike državne zastave, je pričela peti pesem sokolskih legij »Le naprej!«. Srednješolska mladina je z vso vnemo pomagala tem pevcem, da je njen razstop lepo uspele telovadbe spremljala ta borbena sokolska pesem. Ta mladina so je nato zbrala v povorko in krenila proli. mestu, ves čas prepevajoč sokolske in jugoslo-venske pesmi, vzklikajoč kralju, Jugoslaviji, edinstvu naroda in države, prav presrčno pa je vzklikala jugoglovenske-mu Sokolstvu. Ta povorka je bila naravnost divna. Saj je bilo v njej 36 kolesarjev, 180 fantov in 160 deklet, skupaj 376 mladih, krasnih jugoslovenskih duš! Skupinica, ki je hotela 10. maja med srednješolsko mladino malo poagitirati za samoslovenske zadeve, je bila spotoma povsem neopazna. Napram 376 jugo-slovenske sokolske mladine 'nastop te peščice dvanajst^ mladičev ne bo nikdar nič zalegel! Toliko mladine je bilo'v ponedeljek z največjo odločnostjo in borbenostjo na naši strani, da smemo po vsem, kar smo videli, zapisati: mladina je naša, mladina je sokolska!« Evharistični križi Tuk. »Delavska politika« piše: Ob zadnjem evharističnim kongresu 1. 1935 ie bil postavljen v Sloveniji v vsakem kraju, na kolikor mogoče vidnem mestu, evharistični križ. Že od lanske jeseni pa so bili v raznih krajih izvršeni atentati na te križe. Listi katoliške akcije pravijo, da te križe podirajo komunisti, vendar se doslej še ni posrečilo razkrinkati nobenega teh atentatorjev. Tako. da izgle-da, da se krivce išče v napačni smeri. Dne 13. maja ob l. zjutraj je bil razstreljen tudi evharistični križ na starem gra-^u.~v Jamniku. Podiranje evharističnih križev (ki bodo prej ali slej itak sami strohneli) nima nobenega zmisla. Res je, da. so propovedniki krščanstva s svojim zadržanjem v mnogih ozirih prišli v navskrižje s čustvovanjem ljudskih množic in povzročili, da so cerkev in njeni simboli postali omraženi, toda z »vojno« proli lesenim križem se taki spori ne rešujejo. lega se zaveda vsak resen človek, zlasti zaveden delavec. Zato je neverjetno, da bi bili storilci med njimi. Za cerkev in njene predstavnike je pa podiranje križev opomin, da krenejo po ■drugi poti in pridobe križu ono spoštovanje, ki mu po naukih'cerkve gre.« Spomnite se CMD! %iati&ot je tnesto zdeaviU oitok Matere, ki oplajate naše narodno debla v našem obmejnem Mariboru z novim zarodom, Vam so namenjene te vrstice. Naj bi ne bik) med Vami nobene, ki bi ne vedela, da je v Maribo-ru dečji dispanzer Zdravstvenega doma, ki vrši važno zdravstveno vzgojno poslanstvo v skrbi za pravilno nego doraščajočih dojenčkov. V tem dispanzerju kraljuje in gospoduje nad arkado nebogljenčkov, povitih v mehke plenice, neumorna voditeljica, v vsej mariborski javnosti znana zdravnica gospa dr. Valjavčeva. Naše mamice imajo vanjo popolno zaupanje, ker vedo, da je njej izročena deca v najboljših rokah. Vsakdo, kdor je imel priliko, obiskati jo bodisi v dečji bolnišnici ali pa o priliki pregleda onih otrok, ki jih prinesejo naše mamice v dispanzer, mora priznati, da je posvetila propagandi in popularizaciji pravilne nege in pravilnega skrbstva naših najmlajših mnogo truda, dobre volje in ijubezni. Znala je povezati svoje zdravniške sposobnosti z iskreno ljubeznijo do otrok v službo zdravstvene nege mariborskih dojenčkov. V dispanzerju so pripravljene posteljce za otroke do enega leta. Tu se vceplja v še tako mlada bitja disciplina v jedi, spanju in čistoči. 20 pesteljc čaka tu na male pacijentke in pacijente, ki prihajajo v to zavetišče in zdravilišče, kjer jim nudijo prvo pomoč. Mnogim otrokom, ki jih je kruto življenje postavilo na cesto, nadomestuje dispanzer mater in očeta. Zdravstvene nege potrebni otroci pridejo najprej v takozvano »izolirnico«, to je v lično sobo, kjer ostanejo toliko časa, dokler se ne ugotovi, da nimajo nobenih nalezljivih bolezni. V bolniški sobi, naši kliniki, stojijo lepe bele posteljčke, nad katerimi so pritrjene posebne napisne table s pritrjenimi bloki, kamor se dnevno vpisujejo vse izpretnembe v rasti, teži itd. Ti bloki so prava zgodovina vsakega posameznega otroka v tem dečjem dispanzerju. Tudi pripomb o starših’ ne manjka. Na nekem listu stoji, da je mati tuberkulozna v bolnišnici, na drugem da ga je mati odvrgla itd. V kolikih slučajih mora dispanzer igrati vlogo odvetnika, ki posreduje med otrokom in njegovimi starši, katerim je otrok neljub pojav in balast. Dispanzer je bolnišnica, vzgoje-valnica in posvetovalnica obenem. Tu vladata red, snažnost in disciplina. • Vse se razvija dan za dnem kakor na vrvici pod strogim zdravniškim nadzorstvom. Hranjenje, kopanje, tehtanje, obsevanje, spanje itd. vse se vrsti po načrtu in ob določeni uri. V dispanzer se sprejemajo otroci do prvega leta starosti. Stroški prehrane, zdravniške nege in nadzorstva po sestrah so preračunani na 35 Din dnevno. Za one otroke, ki padejo v breme občine, prispeva ista Din 300 mesečno, medtem ko da država Din 600. Razveseljivi uspehi, ki jih doseza dispanzer dan za dnem malodane v vseh slučajih nege dojenčkov, so najboljši dokaz, da so otroci res v skrbnih in veščih rokah. Nič manj važno delo, ki ga vrši dečji dispanzer, pa je ono, ki sega odtod v številne družine mariborskih mamic, ki nosijo deco v gotovih razdobjih sem na pregled in ki pridejo tudi same iskat nasvetov in navodil. V tej otroški posvetovalnici je živahno vrvenje. Vsaka mamica nosi na svojih rokah svojega ljubljenčka, ki se tu pretehta in pregleda. Ti pregledi so zanimivi in poučni. ^ Nudijo nam sliko zdravega in pravilno 'negovanega naraščaja. Na vsako vprašanje sledi točen in jasen odgovor, pojasnilo ali nasvet. Vsi oni otroci, ki se negujejo po nasvetih te organizirane mladinske zaščite, so zdravi, lepo razviti, zaliti in krepko zraščeni. O rahiti sploh ni govora. Očitki ki jih delajo Mariboru, da ima velik odstotek rahitičnih otrok, ne držijo. Med vsemi otroci, ki jih neguje dispanzer, in onimi, ki jih prinašajo mamice samo na pregled, in teh ni malo, ni niti enega rahitičnega otroka! Vso pohvalo pa zaslužijo v pogledu nege dece žene .naših železničarjev in uradnikov, ker se točno in striktno držijo navodil, ki jih jim daje dečji dispanzer. Njihova deca je lepo ra-ščena in krepka, vedno čedno oblečena, odnosno povita, in to kljub temu, da se morajo dan za dnem boriti z gmotnimi neprilikami. One negujejo svojo deco tako kakor jo je treba pravilno negovati v duhu sodobnosti. Obžalovati pa je. da se dispanzerja ne poslužujejo matere imovi-tejših krogov. Dispanzer bi moral biti za vsako mamico prva in najvišja instanca, ko gre za odločanje o načinu nege in skrb stva njihovih dojenčkov. Vendar pa naš dečji dispanzer še ni to, kar bi moral biti. Gospa dr. Valjavčeva si stalno in neumorno prizadeva, da bi temu stanju odpomogla, da bi dispanzer še bolj dvignila, tako v zdravstvenem kakor tudi gospodarskem pogledu. Njeno prizadevanje gre za tem, da bi dobil Maribor tak dspanzerii, ki naj bi sličil otroški kliniki. Čim udobnejša ležišča, lepo in zadostno perilo, mehke pleničke, tople odeje, vsi pripomočki za sodobno zdravljenje, to so njene želje. V drugi vrsti gre za to, kako raztegniti vpliv dečjega dispanzerja v čim večji izmeri tudi na naše podeželje, kjer naše mamice nimajo tega, kakor one v mestu. Dečjemu vprašanju se posveča vedno večja pažnja. Da se ob gotovih dneh strnejo misli vseh, hote ali nehote, v naš mladi, doraščajoči zarod, se prirejajo odslej vsako leto po vsej Ju* goslaviji takozvani dečji dnevi. Letos so ti dnevi določeni na čas od 9.—16. maja. Ker je pa bil početkom maja v Mariboru protituberkulozni teden, se bo letošnji dečji teden izvedel v omejenem obsegu internih prireditev in nabiranja prispe kov. .' Z uspešnim in vse pohvale vrednim de lom je naš Maribor stopil tudi v oskrbi za naše najmlajše v ospredje, saj nam ;c vsem mnogo na tem, da vstane iz današnje generacije zdrav in telesno krepi' rod našega obmejnega ozemlja. Športne prireditve preko Binkošti V Mariboru je za binkoštne praznike ves športni obrat počival. Na programu je bil sicer nacionalni turnir za teniško prvenstvo Dravske banovine, ki so ga pa prireditelji radi »nestalnega vremena« preložili na poznejši čas. Nekateri mariborski lahkoatleti so v nedeljo odpotovali v Ljubljano, kjer so startali na lahkoatletskem mitingu za sestavo državne reprezentance. Tako je startal Podpečan pri teku na 5 km in dosegel drugo mesto s časom 16.44.2 za Bručanom, ki je rabil 16:27 minut. V metanju diska se je Hlade (Železnič.ar) plasiral na 2. mesto (35.92 m), dočim je Monderer (Rapid) v teku na 200 m dosegel čas 24.4 in se tudi plasiral kot drugi. V teku na 400 m pa je bil Monderer četrti (55.7). V Zagrebu se je vršila ligina tekma med beograjsko Jugoslavijo in Concor-dio, ki se je končala z zmago Jugoslavije v razmerju 4:2 (3:1), tako da se je Con-cordia premaknila iz predzadnjega mesta v tabeli, na 7. mesto. »Repek« v tabeli tvori še vedno SK Ljubljana, ki je odigral v nedeljo pri zaprtih vratih tre-ninško tekmo s SK Amaterjem, ki se je končala /, rezultatom 8:0 za Ljubljano. SK MURA - SLAVIJA (Varaždin) 3:1 (2:1). Najboljše moštvo mariborskega II. r. si je priborilo na binkoštno nedeljo slovenskemu nogometu lepo zmago s tem, da je prepričevalno odpravilo prvaka ZNP-a, enega izmed kandidatov za vstop v ligo. varaždinsko Slavijo. Gostje so prišli v Mursko Soboto v kompletni postavi ter so kljub dobri igri pretrpeli zaslužen poraz. Muraši so nastopili s svojimi novimi akvizicijami Kukatijo, Starcem, Jandlom in Fleschem, ki so z dobro igro znatno pripomogli k lepi zmagi. Igra Pola v sončnih peg in socialno revolucijskih viharlev v vzročni zvezi t Vedno znova sc v naši dobi pojavljajo poskusi, motriti zgodovinske dogodke .enako ali vsaj podobno kakor naravne pojave, to se pravi, dokazati neko raz-merie in zakonitost, po koji se ravnajo. Tako jc na primer Oswald Spengler svoj veliki zgodovinskofilozofski poskus utemeljil z enakim potekom kulturnih peri-iod, iz podobnosti v razvoju vseh kultur pa je sklepal o njihovem značaju. Takega poskusa, ki hoče dokazati neko zakonitost v zgodovini, se je lotil tudi učenjak dr. W. K. Njegova brošura ima pet poglavij, ki obravnavajo večinoma naravoslovna vprašanja. Govoriti hočemo samo o zadnjem, brez dvoma najzanimivejšem poglavju, ki razpravlja o perijodnosti socijalnih revolucij. Prav gotovo je, da bomo neke zakonitosti v zgodovini razmeroma najlažje ugotavljali pri velikih pokretfh, saj dejani tega ali onega posameznika radi individualnih raznoličnosti nikakor ne moremo v tem pogledu in pri takih sklepih upoštevati. Med množestvenimi pokreti v zgodovini pa so najznačilnejši pojavi nedvomno revolucije, upori tlačanov proti krivični, pretirani gospoščini, koje moč vzdržuje sila, nasilnost, predsodki, vera • v avtoriteto itd. Proti takemu nemoralnemu gospostvu vstajajo tlačani v revolucijah. Temeljna misel omenjenega učenjaka ,ie perijodnost teh revolucij, ki obsegajo neka določena razdobja, pa jim DO*em sledijo zopet protirevokicijska obdobja. Narodnostni pokreti v ta okvir seveda ne spadajo in pri tem ne prihajajo v poštev; pač pa potekajo verske vstaje često roko v roki s socijalnimi. Najvažnejše re\ oluclje so: 1381 Wicliff in kmečki upor pod Vatom Tylerjem; 1525 Luther in nemška kmečka vojna: 1649 angleška revolucija s Cromwellom; 1789 francoska revolucija; 1917 ruska revolucija. Med posameznimi naštetimi revolucijami je pov-i prečno po 134 let. Navedene letnice’ označujejo viške revolucijskih obdobii, ki se približno dvajset let prej začenjajo in tudi nekako isto število let po višku trajajo. Nato jih zamenja obdobje reakcije. Tako se na primer kmečki upori na Nizozemskem začnejo 1. 1492, Savo-narolove revolucionarne pridige 1. 149«, kmečka puntarska zveza se osnuje 1. 1502, reformacija se pojavi 1. 1517. Višek tega revolucijskega obdobja je kmečka vojna 1. 1525; sledijo pa še nadaljnji revolucionarni pokreti, kakor na primer tako zvani prekrščevalci 1. 1535. Leta 1553 nastopi protireformacija in protirevolucija, ki traja do I. 1625, ko uvede gornjeavstrijski kmečki upor novo revolucijsko razdobje, ki doseže 1. 1649 svoj vrhunec v angleški revoluciji itd. Ta duhovita trditev ima vsekakor nekaj v sebi; zgodovina človeštva bi po tem nauku bila krivulja s periodično se menjajočimi valovitimi vzponi in njim sledečimi padci, pri čemer vsaka poznej ša vstaja prekaša prejšnjo po obsegu in intenzivnosti razmeroma za toliko, kolikor so v tern času pojenjale razne gosposke pravice in je na drugi strani narastla prosvitljenost. Na tem mestu ne bomo preiskovali, ali boljševiška revolucija iz 1. 1917 zares pomeni do zdaj doseženi višek »prosvit-ljenosti« oziroma »izginjajočih gosposkih pravic«. Precej važnejši je neki drugi pomislek. Približno enakost revolucijskih iti protirevolucijskih razdobij bi lahko pač samo takrat smatrali kot dokaz za neko notranjo, v človeškem bistvu ute meljeno zakonitost, če bi »valovanja*, ki si v zgodovini sledijo, zadela oziroma zajela približno isti narod ali vsaj isto skupino narodov. Če bi na primer vsi evropski narodi v navedenih petih letih doživeli višek revolucijskega vala, nato pa v istem času reakcijsko obdobje, potem bi seveda lahko verjeli, da jc za te revolucije in reakcije podana neka zakonita pogojnost, ki se izraža v tej pe-rijodični zaporednosti, čc pa zajamejo revolucije čisto različne narode in če posamezni evropski narodi doživljajo »vzpon« i5rav takrat, ko sc pri drugih narodili pojavlja »vpad«, potem postane omenjena trditev* seveda dvomljiva. I a-ko jc na primer sredi 17. stoletja divjala v Angliji najhujša revolucija, kar Jih Je ta država doživela, medtem ko so večini drugih evropskih narodov socijalnl viharji zelo malo prizadejali ali pa so jim sama je bila napeta in zanimiva, vendar pa je ostala več čas v mejah fairnesse. Tekmo je sodil objektivno in prav dobro ss. g. Turk J. Ostale nogometne tekme. Split: Budai 11 (Budimpešta) :Hajdu1< 4:2 (4:1). Novisad: Gradjanski:Nak 6:2, Vojvodina ;Gradjainski 1:0 (1:0)!! Dunaj: Austria Admira komb.:Chelse;» (London) 3:0 (0:0). Budimpešta: Hungaria:Leaster Cvtv 4:3 (1:0). Oslo: Anglija:Norveška 6:0 (2:0). Breslau: Nemčija:Danska 8:0 (4:0). Stockholm: Anglija: Švedska 4:0 (4:0)- UluftltifP Osebna vest. Poveljstvo orožniške postaje je prevzel po komandirju g. Irgoliču, ki je bil premeščen v Prevalje-orožniški narednik g. Velak Ozvald. K' je prišel iz Titla v Banatu. Marenberg se veča in lepša. Stavbena sezona je zelo živahna. Gradijo se zaenkrat tri nove vile, ki bodo trgu da!‘-novo lice. Težnja, da se Marenberg razširi proti Vuhredu, se polagoma realih' ra. Pri tem bi morali delati točno P°V gotovem gradbenem načrtu. Pred sodiščem je sodni predstojnik g. Zorer že lani nasadil lepe topole, letos pa je uredil posebne grede, kjer namerava nasaditi cvetice. Fasada sodišča je sedaj zelo olepšana. Gotovi krogi so celo mnenja-da bi se red topolov pred sodiščem izzval po sedanjemu soduetnu predstojniku, ki ima pri ureditvi tega prost<>ra pred .sodiščem največ zaslug in sicer: »Fra«<-Zorerjev drevored«. celo popolnoma prizanesli. Podobne P°' javc bi lahko opazovali tudi v 18. stoletju. Če bi za vsak posamezen naro« narisali revolucijsko krivuljo, bi ta Krivulja nikakor ne kazala perijodične«-potekla. Da bi lahko dokazal perijodičnos revolucijskih in reakcijskih dob, mora P' satelj omenjenega dela po vrsti pri*3' zati in obdelati različne narode, ki so razmakih po 134 let doživljali revohic«' ske viharje, tako na primer Nemcu okoli 1525, Anglija okoli 1650, Francij 1789, Rusija 1917; res je, da so se v te letih tudi pri nekaterih drugih naro'ti pojavile manjše revolucije, vendar p lahko ugotovimo, da so večinoma • drugi narodi bili v teh letih brez revo cij. Radi tega moramo podvomiti o te J ali so bile te perijodc zares utemelje v duševnosti prizadetih narodov, a*1 so čisto slučajne. Zanimivo je, da so v sedmih revolucijskih letih (od 1789 naprej) opazovali zelo vel« sončnih peg. ^ Avtor tega spisa pravi, da je celo v ^ slučaju možna neka vzročna zveza‘0v cimo, da bi istočasnost obeh pw ^ res ne bila samo slučajna; toda kan ^ si potem razlagamo zgodovinsko stvo, da je na obilnost sončnih peK cli varjal z revolucijo izmenoma le ’ j0v, sam narod oziroma samo nekaj na• aje ko bi po stvarnem sklepanju 1 vSlJj sončne pege prav tako vplivati ti s|ll0 na sosednje narode? Pripombe, jih na tem mestu izrekli, seveda sestavljajo dokončne odločitve Pr ,a ginjeni teoriji; mogoče bi se ta te■ njej la hnlip nhlikovati. na bi potem la bolje oblikovati, pa bi potem ne bilo pomislekov. HUtfiiififsitfi ib fihnAisbo unuirc Roparski napad na avtomobil Na ibinkoštni ponedeljek se je peljal okrog 16. ure tukajšnji mesar in posestnik g. Vlahovič s svojim avtomobilom iz Rogaške Slatine domov. Na hribu nad Poljčanami pred gostilno Wutte so kar na lepem navalili z noži na avtomobil nekateri napadalci, menda iz Slov. Bistrice. Nekdo je skočil na avtomobil, se Prijel za kljuko ter s komolcem razbil ši-Po poleg šoferja. Zgrabil je na to za vo-lan ter hotel prisiliti s tem šoferja, da ustavi avtomobil. Le za las je manjkalo, da ni zdrknil avtomobil čez pobočje na železniško progo, pri čemur bi bilo prišlo do strašne katastrofe, ker je bil avtomobil dobro zaseden. Med splošno zmešnjavo, ki je nastala, se je posrečilo avto mobilu pobegniti ter ujiti nameravane-niu pokolju. Od drobcev stekla ste bili (1ve osebi ranjeni. Napadalci so bili oborožen: z noži, gro- zili so, da bodo vse »razrezali« ter so nenadoma v večjem številu napadli avtomobil. Iz tega se more sklepati, da je bil ta napad na katerikoli avtomobil 5ce preje pripravljen. Pravkar se otvarja sezona v Rog. Slatini. Lepo število domačih in tujih avtomobilov bo brzdo dan na dan mimo gostilne, pred katero se je izvršil ta roparski napad. To kar se je odigralo tukaj, je za naše kraje nekaj nenavadnega, nekaj novega, vendar se lahko to jutri ponovi onkraj Rog. Slatine. Potrebno bi tedaj bilo, da bi naše oblasti zaščitile osebno varnost in lastnino potnikov ki potujejo po naši domovini ter bi v kali zatrle slične podvige temnih elementov, ki so v stanu občutno škodovati našemu ugledu in našim gospodarskim interesom. Sreska skupščina JNS za mesto Maribor in srez Maribor levi breg se vrši skup no v nedeljo 23. t. ni. ob 9. uri dopoldne v zborovalnici restavracije »Novi svet« (Povodnik) v Jurčičevi ulici 7 v Mariboru. Na skupščini poročata tudi gg. narodni poslancc Ivan Prekoršek in poslovo-deči podpredsednik banovinskega odbora JNS dr. Pirkmajer. Preklicani izgon. Poslovodji in solastniku »Alfe« g. Tatscherju, ki je bil, kakor smo poročali v zadevi s konjiško stavko z ostalimi šestimi vred izgnan, se je izgon preklical, ker ni bilo za izgon prave prav ne podlage. G. Tatscher se je že vrnil. Brat obstrelil brata. V Zgornji Velki je 15 letni posestniški sin Friderik Wein-handl v odsotnosti staršev prebrskal omare ter našel neko lovsko puško. Nič hudega sluteč je v šali naperil puško pro ti svojemu 131etnemu bratu Antonu. Nenadoma se je puška sprožila in je izstre lek zadel brata naravnost v pleče. Po klicali so mariborske reševalce, ki so težko poškodovanega Antona VVemhan dla prepeljali v mariborsko bolnišnico. Uboji brez konca in kraja Pii Ormožu se je v nedeljo zopet pripetilo žalostno dejanje. Zbrani so bili fantje iz bližnje okolice, ki so v veselem razpoloženju prepevali in pili. Nenadoma je nastal med fanti radi malenkostnega vzro ka prepir. Beseda je dala besedo in so končno zabliskali noži. V splošni gneči )e obležal na tleh v mlaki krvi posestni- ški sin Franc Strmšek, ki je zadobil več zabodljajev v prsa. Takoj so ga naložili na voz ter ga odpeljali v ormoško bolnišnico, kjer pa je nekaj ur za tem izdihnil. Orožniki so aretirali nekega Janeza Ze-lenjaka, ki je osumljen, da je Strmšku prizadjal smrtnonosne poškodbe. Otvoritev Sirkove razstave Na bmkoštno nedeljo predpoldne je bila na slovesen in prisrčen način otvorje-»a v veliki kazinski dvorani umetnostna razstava slik akadem. slikarja prof. Alberta Sirka. K proslavi se je zbralo lepo število mariborskih odličnikov in tvorov kulturnega in prosvetnega dela našega obmejnega Maribora. Med navzočimi smo opazili med drugimi tudi gospo Maistrovo, upravnika Narodnega gledalca g. dr.Brenčiča, poveljnika 45 peš-Mka polkovnika Boževiča, dr. Vauhniki. dr. Žnuderla in številne predstavni-e ostalih mariborskih kulturnoprosvet-"•h organizacij. Uvodno besedo je spregovoril g. Jan-*<> Pirc v imenu Jadranske straže, ki je ■^evzela pokroviteljstvo in podčrtal vc-l'ko misijo, ki jo vrši JS za naše morje. ?vcsta tej svoji vzvišeni nalogi si je iz-l)fala za svojo propagando tudi letošnjo Ustavo Sirkovih slik iz našega Jadra !la- Profesor Sirk je sin našega morja, /fegove slike so prepojene z morjem, ki ^ izraz njegove bitnosti. Pozval je vse l1avzoČen k nakupu slik, ki naj bodo za ”a-ša stanovanja najlepši okras. t V itnenu Umetniškega kluba je sprc-^«vorii g. Radivoj Rehar, ki je v zgo-^etiih besedah prikazal prof. Sirka, či-*ar zibelka je tekla v Sv. Križu pri Tr-,.u> kot trdega Kraševca, ki je izšel iz ^raia naše Lepe Vide. Element trdega ,asu in element širine morja sta izobli- Iz sli- ši |iarske akademije v Benetkah ga je vodi-Pres °vala njegovo umetniško dušo. l|'ske ; 4 Pot v življenjfe. Razvijal se je iz im- sionizma v modernejše smeri. Svoje ■‘'Presije je vrgel na platno tako kakor jih ... e'u'til in videl. Odtod tudi njegov kolo-h tn- v katerem leži njegova samobit-Iz Sirkovih del odseva neverjetna |,Sl|niost. izražena v krepkih potezah. ,r edine te riše krepko in sigurno. Morje j'*a mojstrsko, ker je sam zrastel ,i i'n. v svojih motivih išče žive razgibali. Njegovi južni motivi kažejo s pe-sjr° barvitostjo na naš solnčni jug. Da Sjr‘,v,K> je Sirk izšel iz impresionizma je tije'VlU) ie y/‘ impresionizma so Sjru°ye s,ike nekaj POvsent samostojnega 1^,(k te naš edini slovenski slikar morja, ustava ie bila oo uvodnih besedah sr. a je bila po uvodnih besedah g. S() - ,in govoru g. Reharja otvorjena in jjr. Vsi navzoči z velikim zanimanjem in ^V'?n^!ri °Sledali razstavljene slike Otri; ienili je 40 slik in sicer 19 olj, 3 stav in akvarelov. Vsakdo ki je raz-^ tiskal se je ustavil zlasti ob sliki 1a$a "a kateri je pričarana na platno ~ n^irnarica. Razstava, ki bo odprta ni. pomeni za naš Maribor vse-r velik kulturen dogodek. G<*to imela svoj epi log pred sodniki. Zafrkacija. »Artur, pripravljena sem zapustiti svo jega moža in s teboj pobegniti!« »No, zdaj pa vidim, da ljubiš njega bolj, kakor mene.« Prometne nesreče terjajo svoje žrtve Ko se je danes ponoči okoli 23.35 vračal v Maribor s svojim motornim kolesom 29letni obratovodja Dervušekove opekarne Ivan Štraus, se je v bližini košaškega občinskega urada znašel pred motociklom 611etni Ivan Novak, ki je sicer brez stalnega bivališča. Pri tem sta Štraus in Novak zadobila težke poškodbe na glavi in nogah ter sta obležala nezavestna na tleh. Mimoidoči pasantje so takoj obvestili mariborske reševalce, ki so oba pre- peljali v mariborsko bolnišnico. Stanje obeh je precej resno. Skoraj na istem mestu se je včeraj popoldne okoli 16. ure pripetila druga prometna nesreča, in sicer je neki motociklist podrl na tla 12letnega Franca Lešnika, stanujočega v StroBmajerjevi ulici 6 v Mariboru. Fantek je zadobil težje poškodbe na levi nogi, tako da so ga morali mariborski reševalci odpremiti v bolnišnico. Stran 4. Mariborski »Večer n lit« Jutra Lastno mater spravil v prerani grob Mali kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča se je danes dopoldne bavil z žalostno usodo 73 letne Marije Kukovčeve iz Rakovcev, ki so jo našli dne 4. marca 1.1. v Rakovcih mrtvo. Razne okblnosti so pokazale, da ni Rakovčeva umrla naravne smrti ter so poizvedovanja dognala, da jo je spravil v prerani grob lastni sin ,38 letni posestnik Janez Kukovec, ki se je moral radi tega zagovarjati pred sodniki. fz obtožnice posnemamo naslednje podrobnosti: Janez Kukovec je bil pravcat tiran. Mater je pogosto tako pretepel, da je morala večkrat iskati zavetja pri sosedih. Včasih si po več dni ni upala domov in je nekoč celih 14 dni spala v sosedovem hlevu, ker ji je sin zagrozil, da jo bo ubil, če pride domov. Tudi svojo ženo je prav pogostoma pretepal in je tudi ona morala čestokrat od doma. Pri vsem tem pa se sam ni brigal za gospodarstvo, ampak je lenuharil in popival ter se tako zadolžil, da je vso družino, ki je nekoč živela v blagostanju, spravil v veliko revščino, tako je naposled morala žena za vso skrbeti. V hiši je bilo pri tak snem življenju vse v neredu in silno zanemarjeno. Stara mati je morala vsa v nesnagi ležati na goli slami, ker si sama ni mogla čistiti, snaha pa rti imela ne časa, ne sredstev, da bi ji postregla. — Ko se je žena dne 3. marca zvečer vrnila od dela domov, je našla svojega moža spečega v postelji. Skuhala je otrokom večerjo. Lačni, kakor vedno, so vse pojedli in ni za moža, oziroma očeta, ko se je zbudil, ničesar ostalo. Radi tega je ženo udaril s tako silo po obrazu, da se ji je vlila kri iz nosa. Pobesneli mož je nato zgrabil sekiro in ji grozil, da jo bo ubil ter jo je spodil od doma. Mati, pokojna Kukovčeva, je sina skušala pomiriti, toda brez uspeha. Žena je res odšla od doma, Kukovec pa je zopet legel v postelj in zaspal. Medtem pa je žena prišla zopet nazaj po svojega 6 mesecev starega otro ka in odšla z namenom, da se nikdar več ne vrne k možu. Okoli 10. ure zvečer pa se je Kukovec ponovno zbudil, ker ni svoje žene našel doma, se je spravil nad mater in jo pričel pretepati. Zvlekel jo je iz hiše in jo je na dvorišču mikastil. Ko so pa na klice na pomoč prjhiteli sosedje, je mater zopet zavlekel v hišo. Naslednjega dne je Ku-kovčeva mama umrla in je obdukcija dognala, da je zadobila pokojna več udarcev in sunkov v trebuh, tako daje bilo po škodovano tenko črevo in je Kukovčeva na posledicah zadobljenih poškodb umrla. Ob času poročila razprava še traja. Stoifcfelfofe&fte kOifUe Slava slovenjbistrlškega konjiško topniškega diviziona. Dne 14. t. m. je proslavil konjeniško topniški divizion v Slovenski Bistrici spomin na vzpostavitev prve konjeniške baterije pred 50 leti, to je leta 1887. Pri proslavi so bili navzoči poleg predstavnikov vojaških očflasti tudi predstavniki civilnih oblasti ter kulturno prosvetnih organizacij. Poveljniku 1. konj. divizije, divizijskemu generalu g. Raketiču Ratku je predal predpisani ra-port domačin slave major g. Jezdimiro-vič Aleksander. Navzoč je bil tudi mestni poveljnik mesta Maribor, brigadni general g. Miijutin Milenkovič. Po izvršenem bogoslužju je držal major g. Jez-dimirovič topničarjem vznesen patriotski govor, v katerem je nazdravil Nj. V. kralju Petru 11. in visokemu Kraljevskemu domu. Opoldne je bilo prirejeno vojakom in častnikom slavnostno kosilo, popoldne pa so bile odigrane razne vi-težke tekme, ki so se zaključile z običajnim vojaškim veseljem. Družabnega večera, s katerim je bilo to pomembno slav je zaključeno, se je udeležilo lepo število Slovemjbistričanov, ki so skupno z našo vojsko počastili spomin vzpostavitve prve konjeniške baterije v bivši Srbiji pred 50 leti._____________________________ Neuspeh SK Rapida v Lipnici SK Rapid je za binkoštne praznike gostova! v Lipnici ter proti tamkajšnjemu športnemu klubu odigral dve prijateljski tekmi. V nedeljo je bil Rapid poražen z rezultatom 2:6 (1:3), včeraj pa se je tekma končala neodločeno 2:2 (2:0). K blamaži SK Rapida bi pripomnili le to, da je bil isti SK Leibnitz ob priliki lanskoletnega gostovanja v Mariboru poražen od rapidovcev v razmerju 8:1!! 'ZnAuto l/esU Nova zadružna tekstilna tvomica v Kranju. V Kranju se je vršil sestanek interesentov, na katerem so sklenili, da se osnuje zadružna tekstilna tvornica pod imenom »Teza« (tekstilna zadruga). Zadružni deleži so razdeljeni po 1000 Din, in jih glasom sklepa interesenti lahko vplačujejo po obrokih ali pa s hranilnimi knjižicami gotovih denarnih zavodov, ki bodo podpirali to akcijo. Trgovinska pogodba z Rumunijo podpisana. V Beogradu bo v petek 14. t. m. podpisana nova trgovinska pogodba med Jugoslavijo in Romunijo. Za Romunijo podpiše pogodbo romunski trgovinski minister dr. Pop, za Jugoslavijo pa trgovinski minister dr. Vrbanič. Cene demantom naraščajo. Na nizozemskem tržišču z demanti so so v mesecu aprilu 1937 dvignile cene za 5%. Tudi je povpraševanje demantov nekoliko večje. Tudi za industrijske demante je veliko povpraševanje in se je cena za te vrste blago*zvišala za 15%. Nemško-ltalijansko sodelovanje za izkoriščanje Etiopije. Ob priliki obiska italijanskih industrijalcev v Nemčiji je bilo dogovorjeno, da se bodo nemški in italijanski industrijalci redno sestajali. Prvi tak sestanek bo 15. junija v Benetkah. Namen teh sestankov je določitev vseh podrobnosti za skupno gospodarsko izkoriščanje Etiopije. Nemška industrija bo mogla zelo veliko izvažati v Etiopijo, JUAN NEGRIN SESTAVIL NOVO VA-LENCIJSKO VLADO. VALENCIJA, 18. maja. Novo vlado je po odstopu Larga Caballera sestavil socialist Juan Negrin. Nova valencijska vlada je bila sestavljena na parlamentar-no-politični podlagi brez sodelovanja stro kovnih organizacij anarhistov in socialistov, v katerih imajo radikalni ekstremisti prvo besedo. Negrinovo vlado tvorijo trije socialisti, dva komunista, zastopnik republikanske levice, zastopnik republikanske unije ter zastopnika Kataloncev in Baskov. VALENCIJA, 18. maja. Nova Negrinova vlada se ne bo naslanjala več na ekstremistično usmerjene sindikate anarhistične in socialistične smeri, ampak na poe-dine politične stranke. Po svoji sestavi je nova vlada ostala izrazito ljudsko-frontna vlada. ALBANSKI ObPRAVNIK POSLOV V BEOGRADU O TOTOVEM UPORU. BEOGRAD, 18. maja. Glede upora v Agirokastru je izjavil tukajšnji odpravnik V Maribor u, dne 18. V. 193L poslov albanske vlade dr. Tahir štila z®" stopnikom jugoslov. tiska, da se je upora udeležilo le 50 oseb, in da je bil upor v 24 urah zadušen. Argirokastro je ena naj-mirnejših naselbin v Albaniji, saj je tamkaj za vzdrževanje miru določenih samo 10 orožnikov, dočim garnizije tamkaj m-Ni bilo torej težko dvigniti upora v tem mestu in je bivši notranji minister Eden Toto v borbi padel. Iz dokumentov, ki so jih našli pri njem, je razvidno, da je kon-spiriral s komunisti. Eden Toto je svoj-čas radi prirodne nadarjenosti napredoval od orožniškega podčastnika za častnika, pozneje je posta! prefekt v Skadru in le leta 1935. prevzel notranje ministrstvo. Po odstranitvi se ga je polastila želja po oblasti. Toto izhaja iz rodbine, ki je v Albaniji znana kot eksaltirana. NA BASKOVSKI FRONTI NIČ NOVEGA- BILBAO, 18. maja. Na baskovski fronti ni bilo včeraj bistvenih borbenih akcij-Mestoma so bile manjše praske. Kakor poroča francovski generalni štab, so fran-covci na področju Amorebiete zasedli ne-katere manjše naselbine. da se -dežela industrijsko dvigne. Italija pa bo Nemčiji dobavljala agrarne proizvode. Bančna kriza se je poostrila. Te dni se je vršil v Beogradu občni zbor udruže-nja bank, na katerem se je ugotovilo, da je kriza naših bančnih zavodov poostrena. Od 610 privatnih denarnih zavodov je ■dobilo v letu 1936 zaščito 248 zavodov ali 40.65%. Zaščito uživajo tudi oni denarni zavodi, ki so sc obrnili na ministrstvo trgovine in industrije za zaščito, dokler se njihova prošnja ne reši. Potemtakem znaša število onih zavodov, ki uživajo zaščito do konca preteklega 1. 313 ali 51.31% vseh denarnih zavodov v naši državi. Vloge pri privatnih denarnih zavodih so znašale koncem 1. 1936 Din 8.165,000.000, to je za 210 milijonov Din več kakor leta 1935. Vse vloge pri privatnih in državnih denarnih zavodih izkazujejo Din 10.806 milijonov, to je za 581 milijonov Din več kakor leta 1935. Promet naših pristanišč v letu 1936. Po poročilu splitske trg.-ind. zbornice je v naša pristanišča prišlo in odpotovalo i7. pristanišč 200.298 ladij s skupno 38.8 mili j. ton. V skupnem izvozu 12,144.016 stotov so bila naša pristanišča udeležen^ takole: Dubrovnik 1,44, MetkovK 0,16* Omiš 0,4, Split 4,91, Sušak 2,44, Šibenik 2,15, Kotor 0,3 in vsa druga pristanišča 0,3 milijona stotov. Izvoz je nazadoval iz Splita, Sušaka, Šibenika in Metkovi*^« dočim se je iz Dubrovnika povečal. Uvoz pa je znašal skupno nekaj nad 5 milijonov stotoi in se razdeli na posamezna pristanišča takole: Dubrovnik 1,1, Met-kovK 0,06, Omiš 0,3, Split 1,5, Sušak 1,96, Šibenik 0,03 in druga pristanišča 0,03 milijona stotov. Uvoz je nazadoval v vsa pristanišča razen v sušako, kjer se je povečal za 700.000 stotov. Naša glavna uvozna luka je torej že Sušak* bil bi pa tudi glavna izvozna, če bi ime1 železniško zvezo s Slovenijo. Tako Pa Trst še vedno odjema Sušaku množ° njegovega posla. Potniški promet je na- . rastel od 2,45 v 1. 1935. na 2,77 milijona I potnikov v 1. 1936. ----------------------------—------------- —ji Razno ZA BIRMO ročno torbice raznobarvne od Din 8— naprej. Za potovanje ročne kovčeke, torbice nahrbtnike itd. v veliki izberi in nizkih cenah priporoča Iv. Kravos, Aleksandrova c. 13-2508 SLADKORNOBOLNI POZOR! Dietični novi kruh izdeluje in razpošilja pekarna RAKUŠA, Koroška cesta. 2513 KOLESA prvovrstne znamke, in šivalne siroje kupi lahko pri nas vsak siromak. Obroki po Din 100—, naplačilo Din 100.—. Studenci Ulica Kralja Matjaža 20. 2648 Prodam Na prodaj OTROŠKO KOLO Din 380.—, pohištvo- Starinarna, Koroška c. 10. 2645 Opremljeno ali prazno SOBO oddam takoj. Naslov v upra- vi lista. 2644 NOV PATENT prodam. Potrebno Din 3000. Lepa eksistenca osigurana. Studenci Ulica Kralja Matjaža 20. 2649 Sobo odda LEPO OPREMLJENA SOBA solnčna in zračna z razgledom na Pohorje in Kozjak, sc odda. Uporaba kopalnice. Strossmaierjeva 28, II. nadstropje, 9. vrata. 2306 Stanovanje BOLJŠEGA DELAVCA sprejmem na stanovanje hrano. Tržaška c. 57-L dc no, nasproti Delavske PETSOBNO STANOVANJ^ s komfortom in telefon^ pripravno za pisarno, ordU ^ cijo in podobno, se odda ^ 1. junijem 1937. Pojasnila pisarni dr, Kuinbatovica. J. ribor Kralja Petra trg 2642 Oglašujte v "Veterniku** VesUtfluM Ifu Obledel je Maksencij in predno sem ga mogel zgrabiti za grlo, ,ie zbežal skozi vrata. Vzel sem sestro v naročje in hite! z njo po stopnicah. Kakor volkovi so preganjali ostali Maksencija. A zaman! »Hej, prctorijanci sem,« se je začul njegov glas spodaj v temi. Par nas je planilo k vratom in v hipu smo prisilili zbegano stražo, da nam ie odprla. Na dano znamenje je pritekel trop Hudi iz teme proti pretorijancem, ki so me preganjali. Še par hipov in rešena bodeva. Sestri sem velel bežati, mi pa smo se obrnili proM mnogoštevilnim vojakom cesarske telesne straže. Zadel me je udarec po glavi in padel sem. Dva pre-torijanca sta me zvezala in nesla v cesarsko palačo. Zunaj se je nabralo v par trenutkih vse polno vojakov. Vedno bolj in bolj se je oddaljeval šum in hrup in v ječo, kamor sem bil pahnjen, ni dosegel noben glas. Strašno je bilo v tej večni noči. Zato sem bil vesel, ko so mi oznanili že tretji dan smrtno obsodbo, ker sem položil roko na svetlega, mogočnega imperatorja. Raje umreti, nego živeti nalik slepcu v strašni noči! Valerijan je pripovedoval dalje, kako so ga gnali v ječo, ki je blizu prostora, kjer bi se imela izvršiti smrtna obsodba in kako je bi! rešen. Materi so sedaj pritekle solze po licih. Žc sc je pomaknil veliki voz, čigar zvezde so sijale iz črnili daljah v atrij, više na nebo, ko sta vstala in se podala k počitku. Na Janikulu je že sijalo solnce, Tibera pod Aventinom pa je bila še v senci. Ne dolgo! Zmagoslavno se je dvignila božanska luč in oblila Rim-, ki se je jel zbujati iz nočnega sna. Valerijan je hitel mirno velikanske stavbe cirkusa maksima. Njegovi zidovi. obrnjeni proti vzhodu, so se že od daleč svetili, obliti z rdečo lučjo. Cirkus Maksimus je zanimal preje Va-lerijana bolj kakor vse drugo v Rimu. Danes pa se mu je zazdela ta stavba strahovita v svoji ogromnosti. Hitel je mimo nje, kakor bi se bab da ga ne podsuje. Krvavordeči pesek širne arene, razmesarjeno človeška trupla, ki sc še kade... Te predstave so jefte mladeniča nadlegovati. A tam se pokaže kmalu svetli tempelj, tam je ona dobra, usmiljena, katero so obdale njegove misli z lučjo, čistejšo od solnca. Misli na svečenico so ga pomirjale in napolnjevale s tihim, sladkim koprnenjem. „ , Kmalu se je zableščalo svetišče, posvečeno, boginji Vesti, zaščitndci slavnega rimskega mesta. Tudi on hoče obiskati tiho, zasenčeno njeno kraljestvo. Polnil se je Vestin tempelj, kajti nad Rimom so se pokazali nenadoma temni oblaki in vznemirljive vesti so plašile nalik krvavordečim bliskom temne dalje Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN Za Inseratnl de! odgovarja SLAVKO REJA. predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru. srca in vnemale ljudsko domišljijo-Valerijan si je izbral prostor, od K der more gotovo ugledati njo. Zazd^ se je mladeniču, ko je vstopila, visok a bela, pred žrtvenik, da se je razlil n« sijaj, ki ga še niso videle oči, po streD in po vsem svetišču. Bilo mu je. ka ^ da mora poklekniti in skloniti glav° njenim nogam. t Mirne in čiste oči so ga uzrle. Nh j svetloba se je skrila za hip pod d°is. trepalnicami. Stebri in tla so se z se jala... Zrl jo je ves čas in čutil, d ji mora razodeti na kakršenkoli ’’ .-e Ali kako ji naj pove? Kako ji naj oa udano spoštovanje in vso ljubezen - ^ Še enkrat se je ozrla vanj. ,ga, dostnega in silnega jc objelo n . Približalo ga ji je to silno, da se )c*. \t Valerijami, kakor bi se potopile ^ najbližje bližine v njene, kakor bi • kc svečenice dotaknile njegovih 1 • ^ Pijan tajnih čustev in svetlobe -vračal domov. Hitel je, kakor bi -da ga ne sreča kdo izmed njegov’ cev in prijateljev, ____ Tiska Mariborska tiskarna d. d-