SPOMNITE BE
SLOVENSKIH BEGUNCEV S KAKIM PAROM I
AMERIŠKA
DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER
AMERICAN HOME
NO. 167
CLEVELAND 3, 0., MONDAY MORNING, AUGUST 26, 1946
LETO XLVIII—VOL. XLVIU
Za svobodno Jugoslavijo in našo lepo Primorsko
Spodaj prinašamo besedilo "Spomenice in prošnje," ki jo je poslal Slovenski narodni odbor v Rimu na šefe 15 raznih delegacij na mirovno konferenco v Parizu. Poslana ni bila na Sovjetsko Unijo, Jugoslaviji, Poljski, Čehoslova-ški, Ukrajini in Belorusiji.j- Spomenica se glasi:
"Narodni Odbor za Slovenijo je združenje demokratičnih Političnih strank, ki so v Slo-Veniji zadnjega pol stoletja de-lale in zbirale stalno nad 90% vseh slovenskih volilcev za svoje kandidate in program. To sta Slovenska ljudska stranka m Jugoslovanska nacionalna franka — odbor za Slovenijo. y našem odboru je tudi v inozemstvu bivajoči slovenski Predstavnik Socijalistične stranke Jugoslavije. Z nami ne sodeluje komunistična stranka, ki je po letu 1920 začela delovati tudi v Sloveniji, a ni v dobi miru imela več kot 2 do 4% volilcev, med zadnjo vojno pa se je po oceni funkcionarjev te stranke samih, Povečala na največ 10%.
Narodni odbor za Slovenijo je nastal v dobi okupacije kot skupni demokratski politični orKan za borbo proti nacističnemu in fašističnemu okupatorju naše dežele. Po podpisu Premirja z Nemčijo se je mo-ral Narodni Odbor umakniti iz domovine, ki ji je bil z orož-•lem komunističnih vojsk in po-močj
o zaveznikov vsiljjen totalitaren režim diktature komunistične stranke in njene v'ade pod predsedstvom Josipa Broza - Tita, generalnega tajska komunistične stranke za Jugoslavijo. Slovenija je kot sestavni del Titove Jugoslavije dobila vladni in socijalni režim P° boljševiškem vzoru in dik-tatu. Zato je Narodni Odbor za Slovenijo prisiljen, da se v svobodnem inozemstvu prizadeva za splošne narodne kori-s'-1> da bi se naša domovina čim-Preje rešila diktature komunistične manjšine in dobila zopet
demokratske in parlamentarne
m_____
politične svoboščine ter da pomaga beguncem, ki so vsled sedanjih neznosnih razmer v Slo-veniji in celi Jugoslaviji prisiljeni, da žive v inozemstvu in se ne morejo vrniti na svoje I domove.
Izvršujoč to svojo nalogo se Narodni Odbor za Slovenijo obrača na Vašo Excelenco s sledečo
spomenico in prošnjo:
Slovenski narod je do 1. 1918 vodil stalno borbo proti nemškemu režimu, ki je imel za cilj Slovence nasilno denacionali-zirati in asimilirati nemštvu. Živeči v porečju Donave v Al-' pah in na severni obali Jadran-' skega morja so Ssovenci izgu-' bili vsled stoletnega pritiska germanstva tekom zadnjih 11' stoletij dve tretjini svojega nacionalnega teritorija v središču Evrope. Leta 1918 je večji del tako okrnjene slovenske lje prišel v Kraljevino Jugoslavijo, ki jo je ves slovenski na-: rod sprejel kot svojo zaželje-no narodno državno formacijo. Slovensko ozemlje na Koroškem pa je takrat pripadlo novo nastali republiki Avstri-' ji, slovenska Julijska Krajina j Italiji, nekaj slovenskih obmej-l nih naselbin pa takrat novo na-| stali Ogrski državi. V dobi med obema svetovnima vojska- { ma smo samo v Jugoslaviji Slo-' venci uživali narodne, kulturne in politične svoboščine, Slovenci v vseh drugih obmejnih državah so bili kot narodne manjšine neusmiljeno zatirani in preganjani.
Slovenci v Jugoslaviji so se v letu 1941 enodušno odzvali pozivu svoje oblasti k mobilizaciji vse vojne sile za boj proti naci-fašističnemu napadalcu in se zvesto borili proti voj-_(Dalje na 3. strani)__
DROBNE VESTE IZ SLOVENIJE
(Došle preko Trsta)
CESTA LJUBLJANA VRH- i NIKA. — "Glas zaveznikov" ! Prinaša: Cesta Ljubljana.Vrh-'i Kika, ki je poleg železnice Mari- 1 b°r-Trst najvažnejša zveza Slo-1] Venije z Julijsko krajino, je nuj-' ; j10 potrebna temeljitega popravi-]. la- Ljudska oblast se je odloči-; la> da bo v letošnjem in prihod-1: njem letu modernizirala cesto1 Ljuhljana-Planina. Letos je v načrtu modernizacija ceste do Vrhnike. Z začetnimi deii so že Pričeli. Novo cesto bodo betoni. rali nekako tako kot cesto Ljub-'jana.Kranj. široka bo 12 in pol Metrov; cestišče samo pa bo Si. r°k 7 in pol metrov. Na vsaki strani ceste bodo poleg tega 2&radili še tri metre kolesarske P°ti. Cesta bo grajena za mak-8'malno hitrost 100 kilometrov lla uro.
VIADUKT V ŽALNI DOVR. ^EN. — Do srede junija se je1 vršil promet iz Ljubljane na N°vo mesto s prestopanjem v'
i J
žalni, ker je bil porušen tam- , kajšni železniški most. Sredi ju. • nija so z veliko slovesnostjo zno. . va otvorili reden promet. To je prvi železniški most, ki je pod novim režimom do konca dograjen. Most je dolg 150 m in poči-] va na devetih stebrih. Visok je I 20 metrov. Most je gradilo pod nadzorstvom železniške uprave podržavljeno podjetje Gradiš iz Ljubljane.
V ZAGRADCU na robu strme.' ga skalnatega brega Krke so med vojno partizani porušili most, ki je glavna zveza s Suho krajino.' Tudi ta most je sedaj izročen prometu. Dolg je 33 metrov. I PREBIVALCI VASI ZOREN-' CE v občini Dragatuš so sami zgradili nov most čez Lahinjo. Most je lesen in dolg. 15 metrov.
"PARTIZANKA" v Štorah ■ pri Celju, železarna v Storah je s1 šele tedni začela z delom, ki ji l pripada v slovenski industriji.
(Daljo na 2. strani)
Tito bo izpolnil pogoje ultimata
NOVI GROBOVI
Frank Janežič	c
V	Painesville bolnišnici je ( ! umrl v soboto ob 5. zjutraj i | Frank Janežič, samski, rojen v c I Clevelandu, star 40 let. Podlegel 1 , je večletni bolezni. Zapušča, star. i , še, Martin in Uršula, na R. D. 1,
Madison, O., brata Roberta, tri j sestre, Annie, poroč. Jakše, Do- I rothy in Mae, in sestrično Mary I Slibar. V Utah zapušča 2 bra. v tranca in 2 sestrični. Bil je član 1« 1 dr. Strugglers št. 614 SNPJ. z Truplo leži v Behm Funeral Par. i: , lor v Madison, O. Pogreb se bo d ! vršil v torek dopoldan na Perry pokopališče.
Frank Friedhofer	j
Pri delu v Fisher Body tovarni v Detroitu, Mich, je umrl, za. E det od srčne kapi dobro poznani Frank Friedhofer, po domače gi Planincov France, star 59 let. r Tukaj zapušča žalujočo soprogo ^ Mary roj. Obreza, doma iz Sel- ia ščka, sina Franka, sestro Mary g omož. Kranjc, sestra Johana omož. Sodja je umrla pred ne. n kaj leti; dalje zapušča nečaka in j veliko drugih sorodnikov.	j
Rojen je bil v Begunjah pri g Cerknici, kjer zapušča sestro Frančiško in več sorodnikov. Tu- ^ kaj je bival 34 let. Bil je član g društva France Prešeren št. 17 SDZ. Prej je živel na ,175. cesti, t zadnja leta pa v Detroitu. Tru- ( plo bo prepeljano za pogreb v 1 Cleveland. Pogreb bo iz želeto- C vega pogrebnega zavoda na 152. cesti, čas pogreba še ni določen. C 1 Naj mu bo lahka ameriška zem-' lja, preostalim naše iskreno so. j žalje.
Martin Znid&ršič
V	soboto ponoči je umrl zadet ' od srčne kapi Martin Snider
| (Znidaršič) stanujoč na 1130 E. p ! 72. St. Bi! je star 68 let. 35 let 11 je delal pri White Motor Co. zad. d njih par let je živel pa v poko. d ju. V Ameriko je prišel) leta J? 1901 iz Jezera pri Trebnjem. Zapušča soprogo Gertrude roj. c , Vršaj, ki je bila tudi rojena v ii fari Trebnje, hčer Mrs. Helen c Jeray ter brata Mathewa, v sta- j rem kraju pa brata Lojzeta ter s sestri Terezijo in Marijo. Bil je1 član dr. št. 126 SNPJ in Euclid Rifle kluba. Pogreb bo iz Grdi- c novega pogrebnega zavoda, čas j še ni določen. Naj mirno počiva i v ameriški zemlji, preostalim so. f žalje.	|
Nick Rumor a	1
j Po kratki bolezni je umrl Nick . ! Rumora, rojen na Pagu, JugoJ (
■	slavija. Umrl je ob 8:30 zjutraj ,
-	včeraj. Star je bil 66 let in je^
■	stanoval na 9009 Kempton Ave. J
; Prej: je delal v Fisher Body, po-'' 1 tem je šel v Weirton, W. Va.,1
'	I '
potem se je pa zopet vrnil v Cleveland, žena Matilda mu je 3 umrla pred 2 leti. Zapušča 4 1 otroke: Mrs. Anita Karavanich, a Andrew, Nick in Michael. Bil z je član dr. št. 99 HBZ. Pogreb j. be v sredo zjutraj ob 9 iz Grdi-
-	novega pogrebnega zavoda v d cerkev St. Philip Neri ter truplo| ;i poslano za pokop v Weirton, W.1 ).' Va.	| n Nick Strainic
I Kot smo že poročali je umrl po! r.' dolgi bolezni Nick Strainic ii (Strahine), star 60 let, stanujoč j 3. na 19250 Renwood Ave. Rojen1 v. je bil v selu Danjelovic na Hr-j h vaškem, odkoder je prišel v Ame. ie riko pred 34 leti. ji Tukaj zapušča žalujočo sopro. ii. go Mary, hčer Carol Schwartz v
Alliance, O., Jane, William, Ru-
dolph in Nick, brata Maksa in ■ George. Pogreb je danes zjutraji i iz Svetkovega pogrebnega zavo- -da v cerkev sv. Nikolaja na Superior in 36. cesta ter na Kalva-1 ^ rijo.	] j
Frank Hajdu	,
Po dveletni bolezni je umrl Frank Hajdu, stanujoč na 1155 E. 72. St. Bil je star 57 let ter ' vdovec zadnjih 20 let. Pred 41'. leti je prišel iz Ogrskega. Tukaj j ^ zapušča sina Franka. Pogreb bo iz Grdi novega pogrebnega zavoda v četrtek popodne.	^
DEKLE UBITOTKO | JE AVTO ZADEL V DROG OB CESTI (
Katarina Matuch, sta#a 19 let, o stanujoča na 18108 Waterloo'® Rd., se je v petek ponoči ubila, ^ ko je avto, v katerem se je*vozi. p la, zadel v obcestni drog na Lake *. Shore Blvd. in 214. cesti.	*
Drugi v avtu so bili samo re- n njeni in sicer: John Govze iz;,-, 18610 Cherokee Ave., Harry! p Janchar, 21161 Goller Ave. in Stana Mrsnik, 20701 Goller Ave. ■ Voznik avta pravi, da s0 ga pre. " močne luči nasproti prihajajoče- J / ga slepile.
'--o------■ 15
OPA je zvišala ceno lrukomr višje cene bodo za avte i
Namizna olja, maščoba in raznih vrst tkanina je zdaj dražja
£
Washington. — OPA je od- , prla pot za nove višje cene pot- ^ niškim avtom in sicer za toliko, z da bodo imele agenture toliko ) dobička pri prodaji, kakor so ga imele pred vojno.	r
OPA tudi naznanja, da bo y cena namiznim oljem, maščobi in zabeli zvišana, in sicer za en s cent višja kot je bila cena 30. } junija. To stopi v veljavo 9. > sept.	| v
Skoro vsem trukom je bila; | zvišana cena, ravno tako tudi j cena za vseh vrst avtnih koles in. sicer za 2\/->r,'< , kar pomeni j 40c več za navadno kolo pri potniškem avtu.	j,i
| Cena za posteljna pregrinjala in namizne prte je poskočila I za 20%, dočim se bo dvignila j' • cena za overalls in drugo tka-]; ', ninafcto obleko za 10% v 3 do 6 | ! | tednih. Cena tkaninastim no-: '|gavicam je poskočila za 5',v, "j višja cena je tudi za žepne rob-'ice, raznim vrst vrvi in odejam, i ki so delno volnene.	|
l , .-o-
Ni bila posebno vesela
l	te nagrade
3 San Francisco. — Ethel Jef-. fers, sprevodnica na ulični že-v leznici, je našla v vozu denar-a|nico z $3,000. Ko je privozila V v remizo, je denarnico oddala ( i lastniku, ki je že čakal tam. Ta je segel v žep in pošteno o1 najditeljico obdaril z $1. c
£' Anglija ne da iz rok n! poljskega denarja
London. — Anglija je izja-
2.	vila, da toliko časa ne bo dala iz rok $16,000,000 poljskega
3.	denarja v zlatu, dokler ne bo-v,do v Poljski zagotovljene švo-j- bodne volitve.
Kdo naj še posluša papeža, pravi Tito
Belgrad. — Maršal Tito je ' obiskal Kranj na Gorenjskem, j Tukaj ga je nekdo vprašal, na kateri strani je papež. Tito je ] odgovoril: "On ne brani nas, ampak brani Italijo."
Dalje je rekel Tito: "Branil je Mussolinija, zdaj brani de Gasperi.ja, brani vsakega, ki pride v Italiji do moči. Kdo naj ga še posluša?"
(Potem, ko je dal Tito zapreti in poklati na stotine katoliških duhovnov menda pričakuje, da mu bo papež poslal še !apostolski blagoslov.)
-o-
Za Italijani so letela j	ta dekleta
I New York. — 25 ameriških deklet se je odpeljalo proti Italiji, da se bodo tam poročile z bivšimi italijanskimi vojnimi ujetniki, ki so bili tukaj in že odposlani domov.
DEMOKRATJE VA-BIJO NA PRVI PIKNIK V NEDELJO
Organi zacija progresivnih demokratov v Cuyahoga okraju bo priredila svoj prvi piknik ,v nedeljo 1. sept. in sicer na 'Kekičevi farmi v Avon Lake. Kraj se nahaja na deželni cesti 2 in 6, tako imenovani West-lake Rd., stop 43.
j Na tem pikniku bo mnogo 'prijetnih in zanimivih atrakcij in tudi finega okrepčila ne bo. .manjkalo. Kot govorniki so povabljeni: guverner Lausche. senator ^Huffman, državni senator Boyd, Sylvester Me Mali on, mestna odbornika Edward Kovačič in Edward Pucel. Vsak je prijazno povabljen, naj pride.
-o-
Bodite previdni, kadar greste preko ceste. Prekoračile cesto samo pri signalni luči!
Washington. — Državni oddelek poroča, da izgleda kot da bo j jugoslovanska vlada izpolnila vse zahteve ultimata, ki so ga dale j j Zed. države. Ako pa Titova vlada ne bd poravnala krivice, ki jo je storila z napadom na ameriška letala in uboja 5 ameriških le-1 'talcev, potem bo ameriška vlada storila druge korake, izjavlja dr-j I žavni oddelek.
i Kaj namerava napraviti Tito z oziroma na ultimat ameriške, i vlade, bo sporočeno naravnost ameriškemu državnemu tajniku, j Brynesu v Parizu. Do takrat ne bo pa ameriška vlada ukrenila i ničesar tozadevno.
Ameriški poslanik v Belgradu, Richar Patterson je sporočili v Washington, da mu je Tito pri sestanku na Bledu zatrdil, da j "mu je zelo žal" nad dogodkom, ki se je pripetil v pondeljek 19., , avg. (Takrat je dvoje jugoslovanskih bojnih letal sklatilo ame-iriško prevozno letalo in vseh 5 mož posadke je bilo ubitih). ! Taki incidenti se ne bodo več pripetili, je izjavil maršal Tito. j
Jugoslovanska vlada je že izpolnila dve zahtevi v ultimatu: izpustila je ameriško posadko letala, ki so ga Titovi letalci izstre-; lili, 9. avg. nad Ljubljano ter dovolila jugoslovanskim oblastem, i da preiščejo okoliščine po katerih je b?lo iztreljeno drugo ameri-l ško letalo 19. avg. ter dožene, če je kateri te posadke še živ.
Ostanke ameriških letalcev so pokopali v gorski vasi Koprivnik po katol. obredih
j Patterson tudi poroča, da je v soboto obiskal kraj, kjer je bilo ameriško letalo izstreljeno ter v plamenih treščilo na zemljo, j Poslanika in njegovo spremstvo so domačini vodili na pokopališče v Koprivniki', eno uro od kraja nezreče, kjer so pokopali ameri-' ške letalce v skupnem grobu 20. avgusta. Iz ostankov trupel se j ne more spoznati koliko jih je bilo, ker so ostali samo kupi mesa j in kosti. Patterson je zahteval, da se ostanke ameriških letalcev j I pokoplje z vsemi častmi na ameriškem vojaškem pokopališču v j Belgradu in da mora dati jugoslovanska vlada k temu polno vo-1 jaško častno spremstvo.	,
Ameriška komisija poroča, da je našla samo trupla 3 ameriških letalcev
Belgrad. — Ameriška komisija za registracijo grobov poroča, da je našla samo 3 ostanke trupel ameriških letalcev v skup-1 nem grobu v Koprivniku. Radi tega je zopet nastalo vprašanje,: če je bilo ubitih 5 mož posadke ali samo trije, ko so jugoslovanska bojna letala izstrelila ameriško prevozno letalo 19. avg. v bližini Bleda.
Komisija je mogla spoznat: samo truplo kapetana H. F. j Schreiberja iz New Albany, lnd. in sicer po njegovi identifika. j cijski znamki.
Ker je ameriško letalo treščilo v goratem in z gozdom obra- j ščenim kraju, je možno, da bodo trupla ostalih dveh letalcev še našli. Nekateri trdijo, da so videli, kako sta se dva letalca spustila s padali na t!a. Amerikanci so pa mnenja, da so očividci to zamenjali za sode gazolitna, ki .jih je posadka spustila na tla, da bi letalo ložje pristalo na tleh.
Ameriške priče trdijo, da je bilo vreme na 19. avgusta megleno
Trst. — Dva Amerikanca, ki sta videla, kako je dvoje jugo-i slovanskih bojnih letal izstrelilo ameriško prevozno letalo 19.. av-i gusta, trdita, da je bilo vreme tisti dan megleno. To Je v nasprotju s trditvijo maršala Tita, da je bil dan čist, dočim ameriške obla. I sti trdijo, da se je ameriško letalo izgubilo iz svoje smeri v sla. i bern vremenu.
Ta dva Amerikanca, eden je Richar Golick iz Sheboygan,
Wisconsin, druga je Paula Filipus iz Detroita, oba uslužbenca pri
j UNRRA, pravita, da sta videla, kako je ameriško letalo začelo go.
i! reti, nato pa vrteč se treščilo v gorah. Takrat sta bila oba na B.e-
i du, kjer je bil tudi Tito. ! ——---——------1-—. ............... ...i________ ...
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Plačevanje asesmenta—
Društveniki, ne pozabite, da tajniki in tajnice pobirajo danes asesmente. Storite svojo dolžnost do društva. | V Washington—
Iz San Pedro, Kalifornija, sta se podali v državo Washington ;Mrs. J. Zeleznik in hčerka Sylvia. Tam bosta ostali tri tedne pri sorodnikih, Mr. in Mrs. Stane in.
■Z rož o se postavi—
| Mrs. Mary Bolon iz Midvale, I O., nam sporoča, da meri ena ; njenih sončnih rož 10 čevljev j'in da ima 30 cvetov, dve sta zrasli pa po 9 čevljev z 25 cvetovi. Kdor temu ne da vere, naj gre pogledat in sam zmerit.
Naslov bi rad zvedel—
Vasle Mirko, ki se nahaja v Italiji, nam je poslal pismo za Pepco Kronovšek, to je bilo namreč njeno dekliško ime in se sedaj nahaja baje v Milwaukee. Rojena je bila v št. Petru, Savinjska dolina. Na oddih—
Mrs. Rose L. Erste in sinko Lojzek gresta danes zjutraj na počitnice za nekaj dni v Grand Rapids, O. Želimo jima mnogo zabave v lepem kraju.
j V Pillsbuvah in Chicago—
j August Kristančič iz W. 63 St., ki je zaposlen v klavnici Swift Co., odide danes s hčerko Rose v Pittsburgh, Pa., na j obisk k hčeri Olgi Mavrich za en teden. Kari Prinčič iz 7608 i Berry Ave., ki je zaposlen v is-, ti klavnici, odide pa v Chicago, 111. Želimo jim srečno pot in mnogo zabave.
Poletni natečaj—
Včeraj je odšlo več deklet iz treh uršulinskih akademij v j Chicago, kjer se bodo udeležile i poletnega natečaja o katoliški j akciji. Tečaj bo trajal en teden, j Med dekleti je tudi več naših j slovenskih in sicer so nam zna. ; na: Phyliss Haffner, Eline Turk, j Mary Ann škufca in Jean Debe-i vec.
-o-
Litvinova je zdaj Moskva poslala "v pokoj"
' London. — Radio iz Moskve je poročal, da je bil Maks Lit-ivinov, bivši ruski zunanji komisar in poslanik za Zed. drža-,ve, razrešen svojih dolžnosti kot pomožni zunanji komisar. Na njegovo mesto sta bila imenovana Fedor Gussev in Jakov i Malik.
. I Leta 1983 je Litvinov kot ru-. ski komisar za zunanje zadeli ve izposloval od predsednika Roosevelta priznanje Sovjet-] ske Unije. Tik pred drugo svetovno vojno pa je Litvinov odstopil kot zunanji komisar in na njegovo mesto je stopil Mo-' lotov, ki je še danes v istem ura-1 du. Zakaj so Litvinova "po-h slali v pokoj," radio ni pove-> dal.
-—o-—
V Ljubljani je nacij pred ,j sodnim stolom
k Ljubljana. — Tu so pričeli s i- sodno obravnavo proti Erwinu
Rosenerju, ki je bil med okupacijo policijski načelnik za
Slovenijo. Med drugim je tuff- di obtožen, da je streljal ame-e- riške letalce, ki so se spustili
na tla v Sloveniji.
AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 26, 1946
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER
(JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave.	HEnderson 0628	Cleveland 3. Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays____
NAROČNIKA:
Za Ameriko na leto »7.00; za Cleveland in Kanado po poŠti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4 00; za Cleveland in Kanado po pošti pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $3.50; za Cleveland in Kanado po poŠti četrt leta $2.75. Za Cleveland ta okolico po raznaialcih: celo leto $7.00, pol leta $4.00. čstrt leta $2.50. poaamexn* tteviUca »tane 6 centov._____________
SUBSCRIPTION RATES: United States $7.00 per year; Cleveland and Canada by mall $8.00 per year. O S. $4 00 for 8 months. Cleveland and Canada by mall $4.50 for 6 months. C. S. $2.50 for 3 month«. Cleveland and Canada by mall $2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year, $4.00 for 8 months. $3.50 for 3 months. Single copies 6 cents each.	__
Entered as second-class matter January 6th 1808. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879. ________
No. 167 Mon., Aug. 26, 1946
"Dajte jim priliko ..
99

BESEDA IZ NARODA
Ko "N. Y. Times" v svojem uvodniku 14. avgusta razmišlja o pravi demokraciji in obenem o govorjenju jugoslovanskega zastopnika na pariški konferenci, vzklika, naj bi ta govornik uporabil vsaj ostanke demokracije v svoji domovini . . . Tako daleč je svet prepričan, da je v Jugoslaviji strašna komunistična diktatura, ki je zatrla v tej nesrečni deželi demokracijo do korenin.
Zadnji dnevi pa so pokazali, da je Titova diktatura tudi naravnost nevarnost za svetovni mir, ker z divjaštvom, ki ima malo primerov strelja na ameriška prevozna letala. Amerikanci so dajali Titov.ini orožje in hrano, še danes dajejo tej državi milijone z vzdrževanjem UNRRA-e, pa se podpiranec dvigne in ubija državljane tiste države, ki mu celi rane in mu hoče dati nove moči. Z orožjem, ki-ga je prejel od zaveznika, tega zaveznika, pobije. Težko je najti primer večje nehvaležnosti kot je jugoslovanski diktator Tito, težko pa je tudi najti večjo drznost v izzivanju na novo kr-voprelitje.
Pisanje vsega ameriškega časopisja z izjemo skrajnih levičarjev, še bolj pa vsem znana dejanja danes dovolj glasno vpijejo tudi najbolj gluhim med ameriškimi Slovenci,, da smo mi ves čas pravilno presojali Tita in njegovo komunistično partizanstvo ter upravičeno vse svarili pred ljudmi, ki jim nikdar nI mar, kaj je prav in kaj krivica. Tudi onim, ki so bili najbolj vjeti v mreže komunistične propagande in so naš nastop proti zverstvom partizanstva obsojali kot pretiravanja, moremo danes reči: "Dejstva govore, da smo imeli prav." In z nami morejo tisti toliko oklevetani slovenski katoličani v starem kraju, ki so jih tudi ameriški katoličani gledali po strani in zmerjali kot "belogardiste" in "izdajalce," vprašati svoje obrekovalce: "Ali še ne vidite, da smo Imeli prav, ko smo se borili proti ljudem, katerih dejanje mora vaša Amerika označiti na ofkidnem mestu kot "skrajna divjaštva. Kdo je izdajalec zaveznikov mi ali Tito?" — Pisalo in govorilo se je o beguncih, da ne bi bežali prec partizani, če ne bi nekaj naredili. Kaj so naredili ameriški letalci, da titovci streljajo nanje?
Bil je čas, ko so nam govorili: "Zakaj odklanjate velikega Tita, zakaj objavljate pogreške mlade nove Jugoslavije? Dajte vendar zmagoviti Osvobodilni fronti, dajte partizanom, dajte Titu priložnost, da vsi pokažejo, kaj znajo." Pa so nam prepisovali iz slovenskih komunističnih glasil samohvale partizanov o napredku, o obnovi, o navdušenju udarnikov. Z gostobesednostjo skoro vsega slovenskega časopisja po Ameriki, s stotinami na mitingih po slovenskih-vaseh naročenih partizanskih pisem in s svojevrstnim tolmačenjem pisem ubogih ustrahovanih ljudi, so nam hoteli dokazovati, da je tam vse dobro, in če še kaj ni, da bo prav kmalu ...
Danes govore dejanja, ne prazna komunistična propaganda, kdo je Tito, kdo so partizani in kaj sme od njih pričakovati demokratični kulturni svet, kaj more od njih doživeti tudi slovenski Amerikanec.
Mi prav radi priznamo, da smo s svojim pisanjem malo ovirali Tita, da, ne bi ustvaril tiste "nove" Jugoslavije, o kateri se je toliko pisalo. Če bi vsi ameriški Slovenci bili proti [Titu, bi on vseeno lahko z ameriško pomočjo UNRRA-e in s stotinami milijonov dolarjev, ki jih je ta dala jugoslovanskemu komunističnemu režimu, "obnavljal" Jugoslavijo. IN'isrno žalibog tudi prav nič preprečevali, da ne bi ta komunistični maršal "obnavljal" s tem ameriškim denarjem oboroževanja proti Amerikancem. Častilcem titovega božanstva bo morda v zadoščenje tudi naše skromne priznanje, da si nismo nikoli domišljali, da bi se partizanska gorečnost v starem kraju kakorkoli čutila ovirano radi naše kritike. Nam tedaj niti treba ni bilo '"dajati priliko," da bi se parti: zanstvo izkazafo, kot so nam govorili. Kar smo zapisali, resnično nismo povedali, da bi Tita zavrli pri njegovem "velikem obnavljanju'" Jugoslavije, ker bi bilo to pač — prazno delo.
Vse, kar smo pisali, smo storili radi resnice. Hoteli smo, da naši čitatelji vedo, kakšna je resnica o Titu in komunizmu. Trudili smo se, da vsakogar iztrgamo iz objema komunistične propagande, ki je tolike omrežila in potegnila v napačno presojo dogodkov in razmer v Sloveniji. Branili smo z vsem prepričanjem, utemeljenim na resnih poročilih resnih ljudi, dobro ime slovenskega katoličanstva, ti-sočev požrtvovalnih slovenskih fantov, zrelih in preiskuše-i ni h mož, stotin slovenske, iz tega ljudstva vzrastle, duhovščine in vsem na čelu dobro ime ljubljanskega škofa. Nikoli nismo bili ozkosrčni. Če so bile napake na katoliški strani, zakaj jih ne bi priznali? Če je bilo med partizani nekaj ljudi, ki so hoteli dobro, pa so bili v zmoti, zakaj ne bi tega omenili? Sistematična gonja SANSova in vseh protikato-liških listov proti katoliškemu delu naroda, bi morala odpreti oči tudi slepcu. Doživeli pa smo žalibog nasprotno. Tudi s strani ameriških slovenskih katoličanov se je metalo, blato na premagane od komunizma in na preganjane. Ne-plemenito je bilo to dejanje., še bolj neplemenito, da kljub vsem opozorilom ti klevetniki in klevetnice niso hotele tega obrekovanja do danes popraviti. Njih bog, ki se mu služi, je ostal Tito, ki strelja na Atnerikance . . .
Vprašujemo se danes, ali naj bi bili molčali k zlu? Ali
nam ne bi mogel objektiven čitatelj očitati, da smo sokrivi hudobije, če je ne bi razgalili in mu pokazali vso, četudi žalostno resnico? Ali naj bi molčali na ljubo nekemu gnji-lemu miru? Prvo je resnica! Ali naj bi molčali o grdobi-jah titovstva, da se komu ne zamerimo? Na ta način gotovo ne bi služili resnici. Morda ni odveč, če dodamo, da smo stopili v obrambo preganjanih in obrekovanih šele, ko so komunisti in njih sopotniki začeli z napadi. Vselej je bil prej napad kot obramba. To naj bi dobro pomnili tisti, ki včasih vedoma ali nevedoma pozabljajo, kako so bili dogod-po vrsti.
V	boju dveh svetov, ki se mu nihče ne more izogniti, smo kazali vsem, ki šo dobre volje, kaj je komunizem in kam vodi. Kazali smo na žalostnem zgleau naše'uboge stare domovine.
"Dajte mu priliko, da pokaže, kaj zna in more . . . "O, da! Tito je imel skoro dve leti čas, da pokaže, kaj zna. In je temeljito pokazal! Danes ve ves svet, kaj zna komunističen maršal.
Svet danes ve, da je v Jugoslaviji zatrta vsaka demokracija. Niti en opozicijonafen list ne izhaja, niti enega shoda ne more prirediti, kdor ni z režimom, niti ene besede na radio ne more spregovoriti, kdor ne trobi v komunističen rog, nikamor ne moreš brez čuječega očesa tajne policije. Vse je v policajih in ovaduhih.
V	jugoslovanskem proračunu se vpije o svobodi postavka za vzdrževanje ječ. 97 milijonov dinarjev gre za to! O svobodi govore koncentracijska taborišča in prisilno delo. Komunistično pravičnost poudarjajo vsakodnevne zaplembe premoženja, nasilna podržavljanja brez odškodnine.
Svobodo vere v Titovini izpričujejo: zatrte katoliške šole, razpuščeni zavodi, razgnane redovnice, zaprti duhovniki, razpuščene katoliške organizacije, prisilno delo otrok ob nedeljah med mašo, nasilje, da morajo katoliški starši dati svojega otroka v pouk komunistu. Da ne naštevamo dalje!
In ob Morganovi črti stoji Titova arinada proti Amerikancem, oborožena z amerikanskim orožjem
Tako svet danes ve, kdo je Tito in kaj zna. In danes ob dogodkih z ameriškimi prometnimi letali v*sa Amerika ne samo ve, ampak naravnost čuti, kako je s Titom. Imel je dovolj prilike, da pokaže, kako je z njim ... V nesrečo vseh Jugoslovanov je namesto obnove prinesel samo komunistično suženjstvo in nevarnost novega krvoprelitja. .

Clevelandske matere na božji potivLemontu
"Po kolenih bi šel, da bi še enkrat videl svojo mater," hrepeni po materi vsak dober sin, dobra hči, ako je več ni. Kako rad hiti k nji, če jo še ima in ni pri nji. Vsako priliko porabi in nobena žrtev mu ni prevelika ali pretežka. Prav tako hrepeni tudi vsak dober vernik po svoji nebeški materi Mariji. Sicer jo imamo povsod, tudi doma, vendar si je Marija med svojimi človeškimi otroki izbrala posebne kraje, kjer je poskrbela, da so se ji postavile njene cerkve, božja pota, da jih tam sprejema, posluša njih prošnje in jih uslišuje velikokrat na čudežen način, da jim briše solze iz objokanih oči in jim vliva v razbičena srca hladilnega olja tolažbe. In to verniki vedo, zato pa tako radi hite na taka božja pota k Materi Mariji, kadar le morejo.
Med nami ameriškimi Slovenci si je Marija poskrbela za tak svoj dom za nje, naše ameriške Brezje v Lemontu. In tako so clevelandske matere, združene v Zvezi materinskih oltarnih društev, začutile tako hrepenenje po" svoji nebeški materi in se odločile, da bodo poromale k Mariji Pomagaj, če bo le mogoče, vsako leto.
Prvo tako romanje so priredile 1944 in so ga bile vesele in jih je potrdilo v tem sklepu. Toda lansko leto so bile prometne razmere radi težkega povojnega časa še take, da se ni dalo dobiti potrebnih busov in so morale' romanje opustiti. Zato so se pa za letos toliko z večjim veseljem odločile, da gredo. In tako so v soboto 17. avgusta popoldne ob štirih res srečno priromale v Lemont na dveh busih, katere je oskrbel Mr. Walter, Slovenec.
Naj rojakom širom Amerike pojasnimo, da imajo slovenske župnije v Clevelandu vsaka svoje materinsko oltarno društvo. Ta društva so se pa pred leti povezala med seboj v Zve-%o materinskih društev, da bi se j združeno navduševale za ljubezen do Marije in po Mariji do I njenega božjega Sina v presv. Rešnjem Telesu in do češčenja
tega presv. zakramenta. Vsaki mesec se zbero v eni izmed slovenskih cerkva, opravijo skupno uro molitve in imajo posvetovanje v zadevah društev in zveze. In ta Zveza je priredila to romanje pod vodstvom predsednice Mrs. Katarine Robert iz Euclida s pridnim sodelovanjem Mrs. Fr. Baraga od sv. Vida, Mrs. Gliha in Mrs. M. Hoge od sv. Lovrenca in Mrs. Mary Hočevar iz Euclida. Veliko več cleveland-ski'h mater bi bilo rado naredilo to romanje, toda ker so naše Brezje na farmi, oo. frančiškani pa nimajo še romarskega doma, tako je moglo priti samo toliko mater, za kolikor so mogli preskrbeti postrežbo pri mizi, zlasti pa prenočišča. Sicer imajo načrte za tak dom že narejene in bi ga radi že začeli staviti, k#> bi bile ^tavbinske razmere boljše.
Iz Clevelanda so se odpeljale v soboto zjutraj, ko je Mr. Walter lepo preskrbel, da je šel po nje v vse župnije. V cerkvi sv. Lovrenca je zjutraj ob 4. opravil duhovni vodja Zveze Rev. J. Slapšak sv. mašo za nje za srečno pot.
V Lemont so šle matere takoj iz busov naravnost najprej k Materi Mariji Pomagaj, da jo vsaka osebno pozdravi. Članice so bile ginjene do solz, ko so začutile materino bližino in njen ljubeč objem. Po večerji so imele pa pozdravno po-božnost, nagovor, litanije in blagoslov. "Na vaših obrazih se vam jasno vidi, kako ste vesele, da ste zopet pri svoji materi," je govoril govornik. "Toda vašega obiska je vesela pa tudi vaša Mati Marija Pomagaj in gotovo vsako izmed vas prisrčno pozdravlja, zato vem, da govorim iz njenega srca, če vas v njenem imenu prisrčno pozdravljam in kličem prisrčni "dobrodošle!"
Nato je bila spoved.
Ko se je pa stemnilo so se , matere zbrale na hribčku pri Lurški Gospe in priredile procesijo s svečkami okrog blejskega jezera. Sicer so jih le-montski komarji nasilno napadli in "kruto" pobirali svojo "kolekto" v obliki njih krvi, so pač to "krvoločne zveri," vendar to prav nič ni motilo
slavnostnega razpoloženja prisrčne in mične pobožnosti. Bila je pač to nova žrtev, katero so matere z veseljem prinesle poleg drugih kot dokaz svoje ljubezni do Marije.
Med procesijo so pele litanije. Bil je v resnici čaroben prizor. Kako krasno se je pokazala prelepa lurška votlina in Brezmadežna Gospa v električni razsvetljavi. In potem dolga vrsta malih lučk v procesiji okrog jezera, kako je bilo to mično! Kakor bi bile ljubke zvezdice padle izpod neba sem na griček in se razvrstile v mično procesijo, da počaste svojo Kraljico "Zvezdo jutranjo" in šle z nami v procesiji. Posebno lepo se je videl ta prizor od daleč iz cele okolice. Po procesiji so zapele pred lurško Gospo najlepših biserov slovenskih Marijinih pesmi in potem odšle k počitku, katerega so bile po tako dolgi celodnevni vožnji tako potrebne.
Zjutraj ob 7. je bila prva sv. maša s pridigo, med katero so sprejele skupno sv. obhajilo, med mašo pa dale v lepih Marijinih pesmicah same duška svoji ljubezni do Marije. Bilo je kakor bi bile zopet doma v starem kraju na Brezjah, kakor v svoji mladosti.
Po zajutreku ob 10. uri je 3ila druga, slovesna maša s pridigo. Vse te tri pobožnosti je za nje opravil začetnik Lemon-ta Rev. K. Zakrajšek. V svojih nagovorih nam je povedal, da je vsak romar, ki pride k Mariji, najprej velik berač. Cele koše prošnja prinese k Materi Mariji, da jih strese pred njo in jo prosi uslišanja, prinese pa tudi koše prošnja svojih domačih in svojih znancev, ki so mu jih naložili, da jih pred-nese Mariji v njih imenu, ker sami niso mogli priti. Zato naj z velikim zaupanjem in trdno vero povemo materij zaupno kakor jih otrok pove materi. Vsak romar pride pa tudi k Mariji, da jo počasti. Vsa nebesa ji pojo slavo, milijone src jo po celem svetu časti vsaki dan.
Romar se pridruži tem milijonom na poseben način in z njimi poje svoj prisrčni Ave Maria. Toda romar mora počastiti svojo Mater tudi s krščanskim življenjem, če ni srce Marijino, Marija tudi zunanjega češčenja ne mara. Posebno danes, ko so se združile mogočne množice v boj proti Bogu in proti Mariji in jo hočejo človeškim srcem vzeti in jih narediti v sirote brez božje Matere, je potrebno, da Marijin častilec zvesto vstraja pri Mariji in se zlasti ne druži z njenimi sovražniki in jim z odobravanjem njih grdega početja in njih satanskega boja ne podpira. Kdor bi hotel ubiti mojo mater, kako bi ga smel in mogel jaz podpirati in odobravati njegov kruti namen? Kdor je sovražnik moje matere, je moj sovražnik. Kdor nam hoče ubiti v srcih našo Mater Marijo, je naš skupni sovražnik. Marije ne bo mogel ubiti, ubiti jo pa more v srcih ljudi.
Po obedu so romarice obis: kale farmo' čč. slovenskih šolskih sester in tam opravile kri-žev pot, ki je v ljubki dolinici razvrščen med zelenjem in cvetjem.
Prišel je za njimi v Lemont popoldne tudi duhovni vodja Zveze, Rev. J. Slapšak od sv. Lovrenca in za nje opravil od 4. do 5. uro molitve, v kateri so matere še enkrat izlile pred Marijo vse svoje prošnje. Zlasti so se spomnile trpeče svoje slovenske domovine in prosile Marijo skorajšnje rešitve sedanjega strašnega trpljenja, da bi narod doma junaško vstra-jal v svoji tisočletni veri in ostal zvest svoji Mariji Pomagaj, da bi se čim preje uredile razmere tako, da bi brezjanska Marijina slika smela in mogla nazaj domov, kajti tudi ona je še danes begunka in čaka v ljubljanski stolnici srečne ure, da jo bo ves narod nesel peš, kakor se je zaobljubil, nazaj na Brezje v njen tron. Spomnile so se tudi škofa Rožmana (Dalje na 3. strani)

Cc
verjamete al' pa m
ffHfilllMIHWBIT
DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE
(Došle preko Trsta)
(Nadaljevanje z 1. strani) Zdaj je namreč steklo prvo železo iz obnovljene martinovke. Slovesni otvoritvi nove martinovke, ki so ji dali ime "Parti-zanka," so prisostvovali zastopniki vlade. Zadnje priprave so delavci pripravljali z veliko nestrpnostjo, ker so se bali, da niso pri obnavljanju napravili kake bistvene napake. Martinarji in valjarji so vse pripravili za prvi prebod; skozi katerega bo brizgnilo tekoje železo, čim so to napravili, so videli, da so bila enoletna obnovitvena dela nagrajena z uspehom.
TOVARNA CELULOZE V VIDMU PRI KRŠKEM je sedaj tudi v polnem obratu in izdela po poročilih iz Slovenije več kot je izdelala pred vojno.
ČRNOMELJ. — Sadjarska in viharska zadruga "Belsad" v Črnomlju je nedavno pričela graditi zadružno tovarno za predelavo sadja, izdelavo sadnih sokov, marmelade in sadnih konzerv. Tovarna bo za vso Belo Krajino velikega pomena, ker ji bo bistveno oajšala vnovčevanje1 sadnega pridelka. Gradbene! stroške bodo deloma krili z za.1 družnimi deleži, deloma s prosto- J voljnim in brezplačnim delom ter , s posojilom. Stroje za predelavo j sadja je dalo na razpolago mini-) strstvo za industrijo in rudarstvo vlade LRS. Tovarno bodo zgradili v dveh etapah. Prvi del tovarne bodo dogradili do letošnje jeseni, tako da bo tovarna lahko predelovala že letošnji sadni pridelek.
PREVALJE. — V Prevaljah v Mežiški dolini skušajo vpeljati lesno — produktivno zadrugo, ki naj bi oskrbovala in prodajala les iz okroglo 4000ha dobro zaraščenega gozda. Ministrstvo za gozdarstvo je dalo zadrugi na razpolago začasni kredit en mi-
lijon dinarjev. V preteklem letu je zadruga prodala 5000 kubičnih metrov lesa. člani zadruge so mali kmetje.
"PROJEKTIVNI ZAVOD SLOVENIJE" je naslov novega urada v Ljubljani. Namen te nove ustanove je, ''da pri obnovi in gospodarski zgraditvi države preučuje, sestavlja in nadzira razne načrte pri obnovi javnih naprav. Ima tudi nalogo, da dvigne kakovost načrtov z metodo kolektivnega dela in specializacije. Temeljno glavnico milijon dinarjev je dalo ministrstvo za gradnje.
ZAGORJE IN KAKANJ. — Tekma je na dnevnem redu partizanskega življenja. Tako so tekmovai tudi delavci po rudnikih. Izkazalo se je, da so bili enaki rudarji iz Zagorja in iz rudnika Kakanj v Bosni. Tretje mesto so odnesli v Velenju. Poleg udarništva skuša komunizem dvigniti produkcijo tudi s "temi tekmovanji, ki so seveda obvezna.
VSE JE SAMA PRIPRAVA NA VOJSKO. — Vse življenje države bo odvisno od vojnih oblasti. Tako beremo iz Jugoslavije v "Glasu zaveznikov":
Zvezni svet in Svet narodov FLRJ sta nedavno sprejela zakon o dopolnjevanju oborožene -sile z jezdno, vprežno in tovorno živino ter s prevoznimi sredstvi. Vsa jezdna, vprežna in tovorna živina in prevozna sredstva v Jugoslaviji so sestavni del jugoslovanske oborožene sile; v pripravnem, mobilnem in vojnem stanju morajo vse državne ustanove in zavodi ter vse fizične in pravne osebe na ojemlju Jugoslavije dati oboroženi sili na raz-po'ago vsa omenjena sredstva. Vojajki organi opravljajo pregled in popis ter vodijo razvid o vseh teh sredstvih.
Že dolgo časa opazujem tisto ribanje na mirovni konferenci. Eden bolj nosi kisel obraz kot drugi. Ko se zjutraj < zrinejo vsak na svoj sedež, se tako držijo, kot bi se jim vso noč o samih peklenščkih sanjalo. Zlasti je vedno nasajen, kot vidimo in slišimo, komisar Vencel Molo-tov.' Tega namreč po nobeni viži ne morejo pripraviti do tega, da bi vsaj enkrat rekel "ja." Vedno ne in ne. Kot tisti društveni član, ki je imel navadno reči na sejah: "Pa če je še tako vse prav pa, vseeno protestiram!"
Kot, sem rekel, to ]*erivanje tam v luksemburški palači o-pazujem, pa si mislim da nekaj ne bo prav. Saj so vendar ljudje kot smo mi in ni zlomek da bi se jih s pravo andohtjo ne spravijo v boljšo voljo. Saj smo tudi mi včasih nasajeni da nikdar tega in smo pripravljeni skočiti iz kože če nas kdo samo pogleda. Pa to ni vedno. O" krog se obrnemo eno rečemo, enega stisnemo (se reče, če je slučajno pri roki), pa smo zopet ljudje, sebi in drugim v neskončno veselje.
Zato sem pa jaz po dolgem in temeljitem premišljevanju prišel do konkretnega navdah-nenja, po katerem bi, če bi hoteli mene poslušati, končali ti" sto mirovno konferenco v enem popoldnevu, pa tako, da bi bil ves sveti zadovoljen. Ne verjamete? Čakajte, vam bom svoj načrt razodel in naj me pes o-pali, če se ne boste strinjali ž njim.
Takole jaz mislim, da bi šli in povabili vso tisto delegacijo sem na farme za kako sredo popoldne. Bolj pripravnega prostora ga pa ni, kot je farma Krkotovega Toneta v Madiso* nu. Najboljši čas bi bil pa v sredo popoldne, ki je ravno v sredi tedna, če se ne motim, ko je človek najslabše razpoložen, ker je še cele tri dni do nedelje. Na Tonetovi farmi je tam v njih, hudo pripraven prostor. Saj sem bil že parkrat tam in vem, kaj govorim. Vseokrog je polno praproti, da se človek lah*-ko vsede ali pa vleže in se mu ni bati, da bi si zataknil kak štrgel v zadnjo premo. Kar je glavno je pa to, da je tam dosti drv, s katerimi se zakuri, napravi žerjavico in speče krompir. Ce ni slučajno drugih drv, ima pa Tone tam vedno kaj debel za plot. Ni nobenega truda ž njimi: kar na o" gen j se jih povleče, pa je.
Tje bi torej pripeljali tisto delegacijo, jo1 posadili okrog ognja in jim spekli kromlpir. Najboljši je tisti, pravijo ki ga pridelajo v državi Idaho. Pa kaj ve delegacija kateri je boljši. Med tem, ko bi se krompir ongavil po žerjavici, bi cenjeni delegaciji servirali kake mednarodne amendmente. In kadar bi prišli s tistimi amendment tako daleč, da bi vsak- delegat na vse mile viže trdil, da vidi tri Kušlanove kempe, ko vsi vemo, da je tam samo ena, bi kdo stopil naprej in stavil, da se mirovna konferenca zaključi in da se da vsakemu to, kar bi rad. In predno bi predlagatelj rekel: kdor je za to, naj vzdig' ne roko, bi dali vsakemu po par lepo spečenih, (s skorjo kot po* hanje) krompirjev, na njegovo desno stran pa vsakemu po en kvort močno rdečega ohajčana. In ko bi najbolj mlatili, naj bi prišel pa tisti predlog o zaključku konference. Rad bi ga poznal, ki ne bi rekel "j a" k vsemu, kar bi bilo predlagano.
Pri vsem tem me skrbi samo to, kako bi tisto delegacijo potem spravili domov. Stavim, da bi Molohov takoj drugo jutro telegrafiral Stalinu v Moskvo: "Joža, sem pridi, ti ne bo žali"
»83
I
AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 26, 1046
r B
"Poglejte, prav sedaj bo za-tonilo za onimi temnimi gozdovi," pravi gospodična Helena.
"Mnogo spominov na današnji dan nese s seboj," dodaja gospod sodnik.
"Kar je bilo dobrega in zdravega, bo prineslo nazaj, ko se nam zjutraj vrne," meni gospodična.
"Ali pogledava preko trate do gozda?"
"Da* poj diva."
Ko se vračata, je zadnja dnevna svetloba odšla za soncem proti zapadu. Nekaj zvezd na jasnem nebu. Od vzhoda prihaja zarja nove svetle. Cez nekaj časa bo me-s<* s tujo lučjo svetil svojim 2emeljskim sosedom.
"Ali ste utrujeni?"
"Da, nekoliko že," pravi gospodična Helena.
Utrujenost je kakor vrnitev v otroštvo. Človek postaja slasten in majhen. Ponos, ki mu ■ie kvaril značaj, sahne kakor ^vl j en j ska moč. Roka, ki je bila še nedavno stisnjena v Pest» je sedaj prijazna in voljna.
, v koči so medtem prižgali luči.
Soba je prazna. Čaka na prihod dveh mladih ljudi. Vse je cisto in lepo. Celo nekam slo-Vesno se dozdeva.
'Glejte, ta miza v kotu bo naipripravnejša. Tukaj ostaneva."	,
"Lepo. Vi ste domači v kuhinji. Poizvedite, kaj imajo za
Večerjo."
"Prav rad." _ 'Sodnik se vrača z velikim be-^m listom papirja.
"Kaj pa prinašate?"
"Jedilni list.
"Preberite, prosim."
Gospod sodnik bere dolgo Vrsto domačih in tujih imen.
je zmešano in na glavo Postavljeno. Ni verjetno, da .1 desetino vsega tega mogli lmeti na tem hribu.
Prinesite najboljše!"
Torej zgance z mlekom!"
"Saj tega ni bilo na jedilnem listu."
"Pa je zato v kuhinji. Na
druge stvari bi bilo treba čakati?"
"Dolgo?"
"Komaj do prihodnje nedelje."
Gospod sodnik prinaša in stfeže. Ni vse po pravilih strežniške umetnosti, a je. ^jub temu dobro in lepo. Profesorico zna opazovati. Gleda mladega moža, kako z neko ^avestno vnemo sprejema in odlaga krožnike, sklede in orodje.
za vsemi temi besedami živi še neko prijetno čustvo, neka tiha žalost,, ki je menda nobena beseda ne more izraziti. Slutiš neko iskreno kesanje, ki bi hotelo mladostna leta priklicati nazaj. Saj je toliko praznine v njih, toliko zamujenih trenutkov, toliko nepoplačane ljubezni.
1B46		A	,UG.	1946	
S.	Ho	Te			
			II11	2	I3|
4		6	|7l|8"	9	liOi
11	12	13	Ml		|17|
18	19||20		2JJJ22]	23	241
251	26||27		28 29	303131)	
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
"Prosim."
Skodelica je nerodno velika ln okof-no izdelana. V sodnikovih rokah se je' nekam spremenila.
"Kako pa držite to umetni-n.o," vprašuje gospodična Helena in se smehlja.
"Kako? Ali ni prav?"
"O, prav in lepo. Saj je taka kakor da strežete bolnemu otl'oku ki ga imate radi."
"Potem bi se mi roka tresla
• . Spominjam se, kako nam Je včasih mati stregla. Še da-nes vidim njeno roko; vidim njen obraz, njene oči. Danes v!dim
celo njeno skrb. Takrat nisem. Tudi pri na's smo lmeli take velike okorne skodelice. Nobene gosposke posode- ni bilo pri hiši. Vendar je ^saka stvar imela neki sijaj.
je naša. Vse, kar je mati Vze)a v roke, je bilo nekam bla-® 0 s lovljeno. Spominjam se ^kodelice, ki ni imela ročaja.
je kakor otrok, ki so mu Pohabili roko. Te se je malina desnica še z večjo ljubez-111 j o oprijemala . . "
Tako lepo je, ako odrasel ^ož s tolikom "spoštovanjem govori o svoji materi. (Otrok Vse to čisto drugače pove, ker Najglobljega sploh doumeti ne ln°re.) Poslušaš in čutiš, da
Beseda je ugasnila. Še kaj tako lepega povejte, gospod sodnik."
"Lepega? Prav lepega vem malo. Materi sem pa res mnogo dolžan. Morda ni prav, da nisem nocoj doma. Sedel bi k njej v kuhinji in gledal njeno delo. Sedaj ji je roka že koščena in slabotna . . "
"Da, domov bi radi. Mati vas kliče. In vi veste, kako je doma toplo in dobro. Tukaj pa strežete tuji, neznani ženski, ki vam ni nič . . ."
V sobi je tiho in mirno. Teh besed ni nihče izgovoril. Bile so samo odmev tega, kar je gospod sodnik s toliko zavzetostjo govoril. Odmev v srcu mlade ženske, ki ni imela nobene pravice, da bi kaj očitala.
Zunaj je noč, lepa, mirna, vsa polna zvezd in svetlobe, polna molka in skrivnosti, rasti in počitka. Vse to prehaja v sobo in ustvarja razpoloženje utrujenosti.
"Sedaj bi lahko prišla mati, da nas spravi spat. Vem, kako je pl-ihajala iz kuhinje v sobo, kjer smo vsi utrujeni sedeli okrog velike peči. Vsakemu je naredila križ na čelo."
"Ali vas ni tudi poljubila?" "Ne. Se ne spomin j a m. Morda takrat, ko smo bili še čisto majhni. Pozneje ne več. Tudi takrat ne, ko sem odhajal v šole."
"Kaj pa sedaj ? Ako pridete domov na počitnice? In ko se zopet vračate?"
"V roke si sežemo. To je vse. Mislite, da je to malo? S tem pri nas čudovito mnogo povemo."
"Potem vam bo tudi nocoj roka zadostovala," pravi mlada žena in mu daje desnico. "Roka tuje, skoraj neznane ženske, ki bi bila vesela, ako bi mogla kdaj pozdraviti vašo mater. Lahko noč!"
II
Jutranja zarja je vrnila vse, kar je sonce ob večernem zatonu odneslo s seboj. Z njo je prišel nov dan, poln-upanja in poguma. Slovo, otožnost in misel na smrt, vse je utonilo nekje na dolgi poti med večerom in novim jutrom.
V koči so vstajali ljudje k novemu delu. Nekateri tudi k novemu veselju.
Prav s soncem smejo vstajati najnižji. Hlapci in dekle, služkinje in strežniki, matere in zaljubljenci, sami izbranci božjega sonca, ki kliče v službo življenja že v najbolj zgodnjem jutru. Potem začnejo odpirati oči otroci in razvajen-ci, gospodarji in gostje.
Anica je to jutro vstala prav zgodaj. Rekla je, da ni utrujena, čeprav je dolgo v noč bedela. Saj je bilo v kuhinji tako prijetno in lepo. Ko je tuja gospodična odšla počivati, je prišel gospod sodnik. Anica je vedela, da bo prišel. Ni mogoče, da bi bil povsem pozabil na vse prijetnosti, ki so bile zvezane z onimi večernimi po-menki pred nekaj leti. Govorili so in se smejali, Celo peti so poskušali, pa ni šlo dobro. Povedali so si, kar se je medtem zgodilo in je bilo vsaj malo važno. Pozno ponoči so se poslovili in tiho odšli spat. (Dalje prihodnjič.)
--o-—
—Zuni Indijanci, ki žive v New Mexico, ne poznajo samomora.
* » *
■—Značilno je, da se antilope ne boje ropota železniške lokomotive.
SEPTEMBER
1.—Društvo Napredek it. 132 ABZ obhaja svojo 25 letnico s programom v SDD na Re-cher Ave.
OKTOBER
5.—Velika	plesna veselica društva Loška dolina v Slovenskem domu na Holmes Ave.
6.—Podružnica	št. 50 SŽZ ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
12.—Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ praznujejo 25 letnico obstanka s plesno veselico v Slovenskem domu na : olmes Ave.
19.—Honor Guards SDZ ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
"vezniških vojnih sil, prevzel 'dejansko oblast in mimo vseh 'sklepov in nasvetov velikih sil i Združenih narodov vpostavil ! totalitaren režim diktature komunistične stranke. Njegova 'diktatorska vlada je zatrla vse svoboščine: svobodo govora, svobodo veroizpovedi, svobodo tiska in združevanja, svobodo gospodarskega udejstvovanja ter sploh vsak način svobodnega udejstvovanja v političnem in socijalnem življenju.
Zatrte so vse demokratične, gospodarske, politične in kulturne ustanove, njihovo premoženje je konfiscirano za državo.
Svoboda veroizpovedi je samo na papirju dovoljena, dejansko pa so ustanove vseh verstev in cerkvenih organizacij izpostavljene stalnemu sistematičnemu preganjanju in zatiranju po vladnih organih.
Demokratični predstavniki političnega, kulturnega in verskega življenja so v zaporih in v taboriščih na prisilnem delu.
Justični umori se stalno ponavljajo, ker Jugoslavija sploh nima neodvisnih sodišč.
Zasebna lastnina se sistematično konfiscira v korist države in izvaja se z vso močjo1 državnega aparata gospodarsko socijalni sistem, ki vodi v pau-perizacijo širokih, ljudskih plasti in v popolno odvisnost vsakega državljana od diktata komunistične partije in njene državne vlade.
Kjerkoli se pojavi odpor naroda proti temu ekonomskemu, socijalnemu, kulturnemu, verskemu in političnemu 'zasužnje-vanju, slede masovni zapori in ubijanja. Sami boljševiški poročevalci priznavajo, da je Titova vlada v enem letu, kar je na oblasti, pobila že 572,000 lastnih državljanov.
Namesto svobode in demokracije so jugoslovanski narodi : Srbi, Hrvati in Slovenci, dobili po zadnji svetovni voljni vsiljen, z orožjem, propagando in politiko velikih zaveznikov vpostavljen in ohranjevale nrežim hujšega suženjstva, kot so ga morali trpeti pod na-ci-fašistično okupacijo jugoslovanskega ozemlja med vojno.
2) Mirovni konferenci je predložen načrt za razmejitev med Italijo in Jugoslavijo, ki odtrga od slovenskega narodnega telesa preko 150,000 Slovencev in na novo kreiranemu svobodnemu teritoriju Trst. Ta solucija je krivična za Slovence. Odtrga jim kar 10% ljudi naše narodnosti. Postavlja Slovence v slabši položaj kot premagane narode. Vrhu tega ta solucija ne služi vzpostavitvi dobrih odnosov med Jugoslavijo in Italijo, niti utrditvi miru v tem delu Evrope. Podobna usoda grozi tudi kompaktno naseljenemu slovenskemu ozemlju v obmejnih avstrijskih provincah Koroška in Štajerska in v obmejnih slovenskih krajih, ki so še pod Mad-jarsko. Slovenski narod nikjer nima možnost zastopati svoje interese in izraziti svoje želje, a Jugoslavijo zastopajo eksponenti komunistične diktature, ki nimajo narodne legitimacije.
3) Ni še dovolj gorja. Veliko število bivših vojnih ujetnikov in političnih internirancev-vsled razmer v Jugoslaviji- ne more misliti na vrnitev domov. Ti so se nahajali v Nemčiji, Italiji in drugod izven domovine v naci-fašističnih zaporih in taboriščih, ki so jih zavezniške sile osvobodile in so morali tam ostati. Poleg tega je par stotisoč jugoslovanskih beguncev, med njimi okrog 30,000 Slovencev skušalo rešiti svoja življenja pred komunističnimi preganjalci in iskati zatočišče na ozemlju, ki ga upravljajo vojne oblasti demokratičnih velesil. Te naše nesrečne sonarodnjake so zavezniški vojni komandanti deloma s silo in zvijačo pošiljali nazaj v Jugoslavijo v roke Titovim oblastem, v več ali manj gotovo smrt. Deset in deset tisoče tako vrnje-
(Nadaljevanje s 2. strani)
v njegovem trpljenju, kakor nas je prosil v pismu, ki ga nam je govornik prečital v cer-tvi.
In tako je le prehitro prišel čas, ki ga opeva mična pesmica "Slovo od Marije," da ". . . slovesna ura bije, da od Matere Marije moram se ločiti zdaj, zapustiti sveti kraj," da smo se morale odpraviti iz Lemonta v busa, ki sta nas čakala pred cerkvijo. "O Marija, če ti v lice danes gledam zadnjikrat, zadnjič tečejo solzice . . . Srčno kličem: Z Bogom Mati,
tebi hočeni zVčšt ostati . . . Nekako ob 7. zvečer smo se odpeljale iz Lemonta in prišle srečno drugo jutro domov v Cleveland, sicer utrujene, vendar vse vesele in srečne, ker aile so res lepe ure, katere smo1 preživele v Lemontu pri naši Materi Mariji.
Vse udeleženke tega romanja so hvaležne oo. frančiškanom za vso njih požrtvovalno skrb za nas in njih postrežbo, ki ni mogla biti boljša. Vide-e smo, kako so se potrudili, da-bi nam nudili vsega, da bi nam naredili ure našega bivanja pri Mariji čim prijetnejše in lepše. Hvaležne smo pa tudi prirediteljicam tega romanja, ki so imeli gotovo veliko dela, veliko težav, pa tudi veliko neprijetnosti, ki so združene z vsakim takim skupnim
CLEVELANSKE MATERE NA BOŽJI POTI V LEMONTU
NOVEMBER
9.—Društvo Slovenec št. 1 SDZ ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
16.—Društvo Sv. Ane št. 4 SDZ plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
16.—Young Ladies Sodality-fare Marije Vnebovzete ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
23.—Društvo Sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
30. — Društvo Jutranja zvezda št. 137 ABZ obhaja 25 letnico s plesom v Slovenskem na: rodnem domu na St. Clair Ave.
potovanjem, ker je nemogoče vsaki z vsem postreči.
Na svidenje drugo leto v Lemontu pri še yečji udeležbi,!
Clevelandska mati.
--o—-
ZA SVOBODO JUGOSLAVIJO IN NAŠO IjEPO PRIMORSKO
(Nadaljevanje z 1. strani)
skam Axnih sil, dokler^ni jugoslovanska vojska podlegla in Jugoslavija bila okupirana in razdeljena. Tekom poslednje svetovne vojne so Slovenci izrabili vsako možnost in priložnost, da so bili aktivni v delu za zmago vojnih sil in vojnih ciljev Združenih narodov.
Slovenski narod je pričakoval po zmagi Združenih naro-, i dov:
da bo slovenski narod po načelih Atlantske karte užival vse demokratične svoboščine v narodnem, državno-političnem, administrativnem in zasebnem življenju v Jugoslaviji kot državni skupnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev;
| 2) da bo leta 1918 tako nesrečno razdeljeno njegovo etnično ozemlje v celoti osvobojeno in združeno tako, da noben del našega naroda ne bo več podložen oblasti narodov bivše Osi.
To upanje pa se kljub našemu delu in žrtvam za zavezniško stvar ni uresničilo. Zgodilo se je nasprotno:
1) Jugoslavija je vsled nesrečnih zaključkov Yaltske konference bila po vojni izročena v začasno upravo Josipu Brozu - Titu. On je izkoristil to okolnost, se poslužil moralne in materijalne podpore za-
Amerišku živila za Japonce. — Stradajoči Japonci bodo deležni precejšne količine prezerviranega živeža, kar je preostanek ameriških vojaških zalog v Tokiju. Napis nad zaboji, ki je pisan v angleščini in japonščini pravi:" Ta prezcrvirana živila so darilo Amerikancev, zahvalimo se zanje Zed. državam."
nih Jugoslovanov je Titova sol-dateska pobila takoj, ko so prišli v njene roke, med njimi je bilo pobitih najmanj 8,000 Slovencev. Tisti del, ki se je ohranil in živi po begunskih taboriščih, uživa hvaevredno dobrodenost nekaterih dobrodelnih ustanov U. K. in U. S. A., ki mu dajejo elementarno hrano in skupno prebivališče. To je pa tudi vse. Beguncem kot celoti pa ni dovoljena nik^ka pravna, moralna niti materijalna zaščita. Posebno tisti, ki so morali bežati iz domovine po podpisu premirja z Nemčijo, so popolnoma prepuščeni sami sebi, nimajo pravice vstopa v zavezniška taborišča in predstavljajo skupine ljudi, ki žive v bedi in zapuščenosti.Niti ni doslej uspelo, da bi ti Jugoslovani, ki so zvesti in požrtvovalni pristaši politike Združenih narodov, dobili zaščito, niti se jim ni omogočilo, da bi si kjerkoli mogli organizirati novo začasno eksistenco. V poedinih slučajih in okolnostih celo zavezniški organi tretirajo jugoslovanske begunce slabše kot pa ljudi sovražnih narodov. Na splošno pa zavezniške oblasti ravnajo z jugoslovanskimi begunci slabše kot pa z begunskimi skupinami drugih zavezniških narodov.
Opirajoč se na ponovne svečane izjave in obljube najodlič-nejših odgovornih predstavnikov Združenih narodov vljudno prosimo Vašo Excelenco:
a)	da blagovplite posvetiti vprašanju Jugoslavije svojo posebno pozornost in storiti vse, kar je v Vaši moči, da se odstrani sedanji totalitarni režim diktature komunistične manjšine in omogoči v njej narodom svobodno demokratična parlamentarna vladavina in javna uprava;
b)	da se razmejitev na jugo in severo.zapadni meji Jugoslavije izvrši tako, da noben del našega naroda in zemlje v bodoče ne bo ostal v tuji državi;
c)	da dobe naši begunci dokler se kot poiitični pregnanci ne morejo vrniti na svoje domove, potrebno pravno in materijelno pomoč.
Za Narodni Odbor za Slovenijo
Predsednik:
Dr. Miha Krek. Rim, 25. julija 1946.
--o-
Pesmi begunca
ŠOPEK DALI J
Pred belim kipOm Fatimske Gospe
se šopek dalij, blagoslov zem-Ije,
v lepoti klanja.
Madona se smehlja: beguncev dar,
postavljen na surov lesen oltar, ljubezni prosi . . .
Popil je v rožah roso sončni dan,
solze je skrila Njena mehka dlan
v očeh potrtih . . .
Pred belim kipom Matere zemlje
se šopek dalij klanja kot srce v ljubezni vdani . . .
-:—o--
BELO DOBIJO
VEČ POMOČNIC ZA (AFETERIJO
SE SPREJME # _
Tudi izkušeno žensko za pecivo
Delo je v čisti, zdravi okolici
Morajo razumeti in govoriti, angleško
Samo snažne, čiste in lične mlade ženske od 20 do 35 let starosti naj se priglacijo
$29 za 40 ur dela na teden i t
Hrana in uniforme zastonj.
MOŠKI ZA
Vertical and Horizontal Boring Mills. Lathe Hands. Planer Hands for Large Tools. Plača od ure-KILBY MFG. E. 49 St. in Lakeside Ave. __(171)
Sobe išče
Moški išče 2 neopremljeni so-ai; kdor ima kaj primernega, naj pusti nasflov v upravi tega lista.	(168)
Brazilski delegat je obsodil Jugoslavijo
New York. — Dr. Velloso, brazilski delegat pri koncilu združenih narodov, ki se malokdaj oglasi v debatah, je ostro obsodil Rusijo in njene satelite vključno Jugoslavijo, ki da se poslužujejo pravcate nazijsko-fašističnih metod v dosego svojih zahtev.
—-o-
Unija je obvestila klavnice o stavki Chicago. — Unija CIO, ki zastopa klavniške delavce, je obvestila Swift, Armour, Wilson in Cudahy kompanije, da bodo šli delavci po 30 dneh na stavko za višjo mezdo.
_____n__
Zglasite se v
The Ohio Bell Telephone •Company
soba 901 700 Prospect Ave.
MALI OGLASI
Furnezi
Novi furnezi za premog, plin, olje, gorko vodo ali paro.
Resetting $15 — čiščenje $5 premenjamo stare na plin ali olje Thermostat
Chester Heating Co.
1193 Addison Rd. — EN 0487
Govorimo slovensko (x)
Drva za kurjavo
Očiščena, v malih kosih, samo za začetek v furnezu. Velik kup za $6. Pokličite med 6 in 7 zvečer LI 9847.	(167)
Thomas Flower Shop
SLOVENSKA CVETLIČARNA
CVETLICE ZA VSE SLUČAJE Lepo delo in točna postrežba 14311 ST. CLAIR AVE. Tel. GL 4316
Prijatel's Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave. in E. 68th
Za cementna dela
kot pločnike in driveways 1 pokličite
John Zupančič
18220 Marcela Rd. Tel. KE 4993
(Mo- x)
Za 1 družino
Naprodaj je hiša za 1 družino, 6 sob s kopalnico, garaža. Vprašajte na 621 E. 125 St. po 5. uri popoldne.	(169)
Pečlarji iščejo rent
Šest pečlarjev bi rado dobilo pripravno stanovanje; pripravljeni so plačati od $50 do $60, če dobijo dovolj prostora. Kdor ima kaj primernega, naj pusti naslov v uradu tega lista.
• (Aug. 26, 28, Sept. 4)
Kupujte Victory bonde!
Dober kup
Naprodaj je zidano poslopje, v katerem stanujejo isti ljudje že 18 let; v poslopju sta 2 veliki trgovini in dvoje stanovanj; zadej je avtna garaža posebej. Vse je oddano. Avtomatična gorkota, ni potreba nič oskrbnika. Poslopje je v prvovrstnem stanju. Vam bo nosilo 10% čistega. Cena je $35,000.
Clifton Realty BO 0911.
V planinah
ZGODBA — Spisal Stanko Canjkar
SONNER CAS CONVERTORS
U A N N 15505 EUCLID AVE.
n h n n At Tayior mu, 4200
Heatinr Plumbing Supplies	•	Since 1907
AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 26, 1946
dinega svečeništva in Arbaceve ponočne razuzdanosti, s kate- j rimi je hotel zapeljati Apecr, da. "Ako je torej," tako je kon-j čal Olint, "mladi spreobrnjenec srečal Arbaca, mu je brez- j dvomno očital njegovo ostudno vedenje in mu grozil, da raz- ] krije njegove grdobije. Kraj in pozna ura sta bila potem kakor ustvarjena za Egipčanovo o-sveto, ki sta jo vzpodbujali njegova strastna nrav in potreba."
"Tako je moralo biti," je pri-trjal Glavk ves vesel — "zdaj
Kralj ogleduje. — Kralj Juda iz Bikini otočja, odkjer so mu njegove podanike izselili, ko so preiškušali v tam. kajšnji okolici atomsko bombo, si ogleduje učinek atomske bombe na njegov dom. Poleg njega je ameriški mornariški poveljnik F. R. Baird.
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI MOJEGA NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA
Mike Podnar
ki je preminul dne 24. avgusta 1945
Eno leto je minilo, kako dolgo se mi zdi. Težka bila je ločitev, tako dober, ljubljeni si mi bil. Pride čas, ko se snideva tam, kjer več ločitve ni. Žalujoča,
ANNA PODNAR, soproga
Cleveland, O., 26. avgusta 1946.
V BLAG SPOMIN
ŠESTE OBLETNICE SMRTI NAŠE BLAGOPOKOJNE IN NE-ZABNE MATERE
a»il
"■'---v

JUSTINA KAUŠEK, hči WILLIAM in EDWARD MRAMOR sinova
VSE KARKOLI
se potrebuje od zobozdravnika, bodisi izvlečenje zob, puljenje zob in enako, lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku,, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas dopušča. Uradni naslov:
Nad 25 let v tem uradu
DR. J. V. ZIJPNIK
6131 St. Clair Ave.
(Aug. 19-23-26)
SEDAJ V ZALOGI
za takojšnjo inštalacijo
V BLAG SPOMIN
PETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA IN NEPOZABNEGA SINA IN BRATA
ZA REZIDENCE IN INDUSTRIJO
POPOLNA ZALOGA	ITjfi) (8
VELIKOSTI	I ^
ZA VSAKO GRELNO	t
ZAHTEVO.	[
spremenja	>
furneze za premog	i
in boiler je	v
v avtomatično gretje	S,,I
Kompletno z vsemi .	— Minneapolis-Honeywell
Kontrolami	1
POKLIČITE ZA PREGLED IN PRERAČUN
V BLAG SPOMIN
DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠE GA PREDRAGEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA
Louis Judnich
ki nas je za vedno zapustil dne 23. avgusta 1944
ki je umrl 25. avgusta. 1941
Pet let je že minilo, kar zapustil naš si dom, pet let že pod gomilo spavaš ljubi sin in brat.
Toda v naših src globin
tvoj spomin živi ljubeč, k tebi romajo spomini, kjer ni tuge ne nesreč.
S cvetjem grob ti okrasili bomo v trajen ti spomin, rože z solzami zalili naših srSnih bolečin.
Sonce naj na trato sije, kjer počivaš, dragi ti, duša pa naj raj uživa tam v srečni večnosti.
Žalujoči ostali:
V BLAG SPOMIN
ŠESTNAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA IN ISKRENO LJUBLJENEGA OČETA
Imate zdravniške predpise?
Ko vam zdravnik predpiše zdravila, je važno, da so ista skrbno in pravilno sestavljena. Naša lekarna je za natančno in dobro sestavo zdravniških predpisov, prejela že štiri trofeje. Prinesite vaše predpise k nam.
Mandel Drug
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C.
Mesec avgust nam v spominu vsem za vedno bo ostal, ker v njem smo Te izgubili in utihnil je Tvoj veseli glas.
Kdo opisal bi vso tugo, solze kdo bi,jih preštel, toda misel nas tolaži, da za teboj pridemo.
Solnce naj na trato sije, kjer počivaš, dragi Ti, enkrat bomo se združili in si stisnili roke.
ki je mirno v Bogu zaspal dne 26. avgusta 1930
Šestnajst let je že minilo, kar zapustili solzno ste dolino, kar od nas Vas je ločila na božji klic nemila smrt.
Tu ostali Vam želimo večno milost in plačilo, večna luč naj Vam sveti, dokler nas ne združi Bog.
Žalujoči ostali:
OTROCI, ZETA in SINAHE, VNUKI in VNUKINJE
Cleveland, O., 26. avgusta 1946.
ANTON in ANA, starši ANTHONY in JOSEPH, brata ANN, poročena ARKO, sestra
Cleveland, O., 26. avg. 1946.
I	Pokličite KE 5200	|
I DA VAM SČISTIMO FURNEZ šE DANES! |
je
Čistimo furneze, dimnike in dimniške cevi z vacuum | E čistilcem. Računamo po $4 in več.
Adams Heating Service \
550 EAST 200. ST., VOGAL MONTEREY F^IUlHUHlllllimilUUlUmilllllHUlllllllUlllllllllllllllUUiUlllHIUlllUUIHiUllllllll?
FRANCES JUDNICH, soproga, SIN in HČERE
SLOVENSKI LEKARNAR
15702 Waterloo Rd.
Cleveland 10, Ohio Lekarna odprta- Vsak dan od 0:30 dopoldne do JO zvečer. Zapiu* ves dan ob sredah.
Poslednji dnevi Pompejev
ROMAN
A
"Glavk je zelo spremenjen, t —ali kako miren in neustrašen ; je pri tem!"
"No, bomo videli, če vzdrži ] tako do jutri. Pa kakšna za- i sluga je to, biti tako pogumen, ko oni bogata j ski pes, Olint, i enako zaničuje smrt?"	i
"Ta bogokletnež! — Da," je : dejal Lepid s pobožno jezo, ''zato pa ni nikako čudo, da je i pred par dnevi zadela enega i dekurijona strela z jasnega ne- : ba. Bogovi se srde na naše ; mesto, dokler še živi v njem : taka propalica."
"Toda senat je bil tako dober, da je hotel Olinta oprostiti, ako prekliče svoja bogoklet-stva in vrže nekaj kadila na žrt-venik Cibele. Dvomim, da bi bill i ti naza renči tako strpljivi z nami, ako bi njihftva vera nadvladovala, kadar bi kdo porušil kip njihovega božanstva, zaničeval njihove obrede ali zasmehoval njihovo vero."
"Glavku pa dovole vsled olaj-šujočih okoinosti neko prednost, namreč, da se bo mogel braniti pred levom z istim bo-dalcem, s katerem je umoril svečenika."
"Ali si že videl leva? — Ali si opazoval njegove zobe in kremplje, ko imenuješ to še neko prednost? Moj meč in moj ščit bi bila navaden trs proti napadom te grozne živali! — Ne, smatram za posebno milost in srečo zanj, da so naši izborni zakoni tako počasni v preiskavi zločina in tako hitri pri izvršitvi odsodbe, in da so. bile igre v amfiteatru po sreč- ( nem naključju zavlačevane do jutri. Kdor mora predolgo čakati na smrt, mora dvakrat umreti."
"Kar se tiče bogotajca," je dejal Klodij, "bo moral nastopiti neoborožen proti razkačenemu tigru. Na te borbe se pač. ne more nič staviti. Ali hoče morda kdo poskusiti kako stavo?"
Glasen' krohot se je odzval temu vprašanju.
"Ubogi Klodij," je dejal go-
stitelj ; "bridko je, zgubiti pri- t jatelja, ali zate je nesreča še j večja, ker ne najdeš nikogar,'s ki bi hotel s teboj staviti za j možnost, da se reši smrti." T
"Da, to je ostudno; njemu • in meni bi bila v tolažbo zavest, j da bi utegnil ostati koristen do t zadnjega trenutka."	-
"Ljudstvo," je pritavil čas- s titljivi Panza, "je zelo navdir J šeno radi te obsodbe. Bilo je ( že j ako v skrbeh, da ne bo m o- j goče najti nobenega zločinca , za bližajoče se igre v amfitea- ] tru, zdaj pa ima khratu kar ; dva; to je prava naslada za ubogo ljudstvo! Saj ima do- ; volj trdega dela, naj uživa tu- j di nekoliko zabave!"	]
"Cujmo priljubljenega Panza, ki ne gre nikoli z doma, da '. ne bi šel za njim sprevod čas- j tilcev, dolg kakor indijski tri- j umfalni sprevod. Vedno in ve- , dno govori za ljudstvo. Na- , p o s 1 e d postane še drugi ] Grakh!"	,
"Gotovo nisem noben nesra- , men aristokrat," je dejal tan- , za skromno.
"Vsekakor bi bilo," je pripomnil Lepid, "zelo nevarno, biti na predvečer borbe z zveri-nami preveč milosti j iv in popustljiv. Ako bom jaz kdaj obdolžen kakega hudodelstva, naj mi pomaga Jupiter, da bi ne bilo v vivariju nobene divje zveri, ali "pa naj bi bile ječe polne zločincev."
"Toda," je vprašal nekdo, "kaj je pa z ono ubogo deklico, ,ki jo je hotel Glavk poročiti? i Vdova, ne da bi bila kdaj že-r.a — to je hudo!"
"O," je odgovoril Klodij, "je na varnem v varstvu svojega varuha Arbaca. Naravno je, da &3 je zatekla pod okrije varuha, ko je izgubila ženina in brata."
"Pri sladki Veneri! Glavk je imel srečo pri ženskah. Govore tudi, da je bila vanj zaljubljena bogata Julija."
"Neumna /izmišljotina, prijatelj moj," je dejal Klodij; "še danes sem bil pri njej. Ako jo je premagalo kakršnokoli čustvo te vrste, lahko rečem, da sem jo potolažil jaz."
"Ali ne veste," je dodal Panza, "da naš Klodij v Dijome-dovi hiši prav izdatno razpiha-va tlečo bakljo? Kmalu bo gorela in jasno svetila na poroč* nem žrtveniku."
"Ali res?" je vprašal Lepid. —" Kaj, Klodij sili v zakonki jarem? — Pfuj!"
"Pomiri se," je odgovoril Klodij; "stari Dijomed je zadovoljen, ako more oddati svojo hčer možu iz dobre hiše, zato ne bo skoparil s sesterci. Videli boste, da jih ne zaklenem v atriju. To bo dan, ki ga bodo mogli Klodijevi prijatelji belo zaznamovati, ko se oženi z bogato dedinjo."
"Tako govoriš ti?" je dejal Lepid, "zato pa pridi in trči
—	polno čašo na zdravje lepe Julije!"
Med takim razgovarjanjem
—	ki se je povsem strinjalo z nazori mladih zapravljivcev v oni dobi in bi morda pred stoletjem našlo odmev v lahkomiselne,] ših družbah v Parizu — medtem, ko so se vršili, pravim, je bila pa okolica Glavko-va čisto drugačna.
Po proglašeni obsodbi je moral Atenec zapustiti gostoljubno hišo Salustovo, svojega edinega prijatelja v nesreči. Vodili so ga v forum, kjer se je straža ustavila pred malimi vrati ob strani Jupitrovega sve-tšiča. Ta pr6stor je videti še dandanes. Vrata so se dvignila in jetnika so pahnili v ozko odprtino, postavili mu tja kru-
Zalujoči ostali:
Cleveland, O., 26. avg. 1946.
Anton Kostansek
ha in vrč vode ter ga pustili Vn samoti. Sprememba z vd&ine j i mladostnih sanj in sreče do teh j: globočin propada in sramote jej-prišla tako hitro, da se je ko-| maj mogel prepričati, da vse : skupaj ni le zlobna čarovnija. Njegova železna narava je o-stala k sreči večidel v čaši. Zavest se mu je vrnila, toda živci so bili še oslabljeni, da je ostal čmeren in mračen. Prirojeni pogum in grška plemenita samozavest sta mu pomagala, da je premagal vsak nedostojen pojav bojazni, ko je s t krepkim pogledom in nespre- j menjenega obraza poslušal svo-| jo strašno odsodbo pred sena-j tom. — Tiha in hladna sampta,. tesnoba in dušljivo ozračje je-j če, vse to je težko bilo na o-j slabljene živce. In od vseh nje-i govih prijateljev in občudoval-j cev ni bilo nikogar, ki bi ga tolažil in mu dajal' poguma. Ta vrata se odpro le enkrat, ko poj de na ono strašno pozori-šče grozne in sramotne smrti. — In Jone! — Tudi od nje ni še slišal ničesar; nikakega to-lažilnega poslanstva, niti ene prijazne besede — tudi ona ga je zapustila! Tudi ona meni, da je kriv — in kakšnega hudodelstva!? — Umora njenega brata! Zaškripal je z zobmi.— zakričal je na glas — in vznemirljiva misel se mu je porodila v možganih. Ali ni mogoče, da je izvršil zločin, kakršnega so ga obdolžili, v oni divji zbla-znelosti, ki ga je bila napadla na tako nepojmljiv način? — Ali prav tako kmalu, kakor ga je bila prešinila ta misel, jo je zopet, odpodil. Kljub takratni zmedenosti duha se je namreč natančno spominjal onega temnega loga, bledega obličja mrliča in krepkega udarca, ki ga je podrl na mrliča. Bil je prepričan o svoji nedolžnosti, ali kdo bi mogel to dokazati in mu vrniti njegovo dobro ime tudi še po njegovi smrti? Ko se je spomnil pogovora z Ar-bacem, kakor	vzrokov, ki
so v z/budili divjo dušo tega ■ strašnega moža k osveti proti njemu, si je mogel misliti edino to, da je postal žrtev tajnega in globoko zasnovanega načrta — čigar osnutka in razvoja si na noben način ni mogel razvozlati. In Jone — Arbac jo je ljubil — naj ustanovi srečo njegovemu tekmecu ob njegovem propadu? Ta misel ga je pretresla bolj nego vsaka
druga, in njegovo plemenito sr-|ce je zdaj strašila bolj ljubo-j sumnost nego strah pred smr-itjo. Vnovič je glasno zaječal. |
Zdaj se je oglasil nekdo iz nekega kota trne temne votline.
"Kdo," je dejal, "je moj to-! variš v tej strašni uri ? — Atenec Glavk, ali si ti?"
"Tako so me nekdaj imenovali, ko sem bil še srečen; zdaj me morda imenujejo drugače. In kdo si ti, tujec?"
"Jaz sem Olint, tvoj tovariš v ječi in v smrti."
"Kaj, tisti, ki ga imenujejo bogotajca? Ali je kriva nepravičnost ljudi, ki ti vsiljuje clvo-, ! me o bit j u bogov ?" j "Ah!" je odgovoril Olint, "ti si pravi bogotajec — in ne jaz; j kajti ti tajiš edinega pravega i Boga — Nepoznanega, ki so mu tvoji atenski predniki postavili celo oltar. Tudi v tej uri spoznavam svojega Boga! On! je z menoj v ječi — njegov smehljaj prodira skozi to te-j rao; na robu groba mi moj duh; šepeče gotovost o nesmrtnosti, a" zemlja mi uhaja izpod nog, da pride moj boljši jaz bliže k nebesom."
"Povej mi," ga je prekinil
Glavk, "ali nisem slišal tvojega imena v preiskavi v zvezi z Apecidovim? Ali smatraš mene za zločinca?"
"Bog sam čita v srcih, ali jaz nimam nate nikake sum-nje." .
"Na koga pa?"
"Na tvojega obtožitelja, na Arbaca!"
"Ah, ti mi vlivaš novo življenje! In čemu sumiš Arbaca?" 1 "Ker poznam zlobnost tega moža — in ker je imel dovolj I vzroka, bati se njega, ki je zdaj mrtev."
Olint je zdaj pojasnil Glavku , posamezne okoliščine, ki so či-' t.atelju že znane — spreobrnitev Apecida, načrt, ki sta ga dogovorila, kako razkrinkata ' pred ljudstvom sleparije Izi-
sem srečen."
"Ali kaj ti zdaj koristi to razkritje, nesrečnež! Obsojen si in pogineš v svoji nedolžnosti."
"Toda jaz sam sem si zdaj svest svoje nedolžnosti! V svo-[ ji strašni besnosti sem pričel včasih grozno dvomiti. Zdaj pa . mi povej, mož tuje vere, kaj | meniš ti, ali nas za majh)ne ! zmote ali za pogreške naših prednikov moči tam zgoraj, i-i menu j jih že kakor hočeš, vedno preklinjajo in pogublja* jo?"	_
Terezije Mramor
ki je Bogu vdana za vedno preminila dne 25. avgusta 1940
Draga, ljubljena in nezabna mati. Čimdaljše je razdobje, odkar ste nas zapustili in se za večno preselili k ljubečemu soprogu in našemu pokojnemu očetu, tembolj nam silijo solze na očesa v blagem spominu na Vaše plemenito srce. Ob tužni obletnici Vam žalostni kličemo: Mir Vam bodi do svidenja nad zvezdami!
Žalujoči:
Cleveland, O., 26. avgusta 1946.
LOVRENC HABJAN
Veselo svidenje po 50 letih. — Ko sta bili ločeni pri. bližno 50 let, sta se zopet sestali. Mrs. Anna Wasserman, stara 67 let (leva) in Mrs. Gertrude Gosenberg, stara 65 let (desna) na domu Anne v Chicagu. Gertrude je prišla iz Avstrije v Ameriko leta 1897 in Anna pa 1906. Bili sta tako zaposleni s svojimi družinami, da nista imeli prej časa misliti na. obisk.	'