OBVESTILO
Vaclav Havel
Vsak človek nosi v sebi življenje v svojih bistvenih intencijah: vsak na določen način hrepeni po človeškem dostojanstvu, moralni integriteti, po odkritem doživetju lastnih izkušenj, po transcendenci sveta, v katerem živi. Vsak pa je v manjši ali večji meri hkrati sposoben spustiti se v »svet laži«, vsak je na določen način dostopen za profano popredmetenje in uslužno podrejenost, v vsakem je nekaj pripravljenosti, da se spusti v anonimno množico in z njo udobno odplava po reki lažnega videza življenja. — Že dolgo ne gre več za krizo dveh identitet. Za mnoge hujše gre: za krizo identitete same.
slovensko ljudsko gledališče celje

Vaclav Havel OBVESTILO
Prevod ZDENKA ŠKERLJ-JERMAN - Režija FRANCI KRIŽAJ - Dramaturgija JANEZ ŽMAVC -Scena NIKO MATUL — Kostumi ANJA DOLENC — Lektorstvo METKA ČUK — Glasbena oprema IVO MEŠA
Vaclav Havel se je rodil 1936. leta v Pragi. Tako kot njegovo šolanje — večerna gimnazija, odklonjen pri vpisu na umetnostno zgodovino, pristal nazadnje na tehnični visoki šoli, na ekonomiji avtomobilskega transporta — tako neobičajna je bila tudi njegova gledališka kariera. Najprej odrski delavec, nato po vrsti osvetljač, tajnik in končno lektor, pa asistent režije in nazadnje hišni avtor (vse v Divadlu za branou). Prvi samostojni tekst je Praznovanje na vrtu (1963), s katerim se je hitro proslavil preko čeških meja. 1965. leta je napisal Obvestilo, ki je prav tako ohromalo domala vse evropske odre. Sledile so še igre Otežkočena možnost koncentracije, Jezdeci, Lopovska opera (predelava po
Osebe
Josef Gross, ravnatelj pisarne	MIRO PODJED
Jan Balaš, namestnik ravnatelja	IZTOK VALIČ
Zdenek Mašat, vodja prevajalskega središča	BORUT ALUJEVIČ
Jan Kunc, ptydomet	ZVONE AGREŽ
Helena, predsednica	JANA ŠMID
Marija, tajnica prevajalskega
središča	ZVEZDANA MLAKAR
Hana, ravnateljeva tajnica	LJERKA BELAK
J. V. Perina, učitelj ptydepeja JANEZ BERMEŽ Vaclav Kubš	MATJAŽ ARSENJUK
Jifka, opazovalec	BRUNO BARANOVIČ
Ivo Kalous, uradnik	DRAGO KASTELIC
Šuba	IGOR SANCIN
Uradniki	PETER BOŠTJANČIČ
JOŽE PRISTOV VERA PRISTOV
Premiera v petek, 2. marca 1984 oh 19.30

Vodja predstave Sava Subotič — Šepetalka Ernestina Popovič — Ton Stanko Jošt — Luč Rudi Posinek — Tehnično vodstvo Peter Šprajc — Frizerska dela Vera Pristov — Krojaška dela pod vodstvom Jožice Hrenove in Adija Založnika — Slikarska dela Adolf Aškerc — Rekviziter Vlado Lužar — Odrski mojster Vili Korošec
Gayu), avtobiografski igri Avdienca in Vernissage in nazadnje Gorski hotel (1976). Utrl je pot Praški pomladi, ki mu je 1968. leta navrgla prepoved publiciranja, uprizarjanja in potovanja v inozemstvo. Bil je eden od pobudnikov, podpisnikov in javnih zagovornikov znamenite »Charte 77« o človeških pravicah, ki so ji sledile razne represalije. Oktobra 1979 so ga zaradi protidržavnega delovanja obsodili na pet let težkega prisilnega dela, vključno s prepovedjo pisanja. Jeseni minulega leta je hudo zbolel in so ga izpustili.
Gledališki list SLG Celje, sezona 1983/84, štev. S — Predstavnik upravnik Slavko Pezdir — Urednik Janez Žmavc — Naklada 1000 izvodov. Cena 10 dinarjev — Tisk Tone Tomšič — RT — Oblikovanje R. Jenko.
Mali gledališki slovar
hrulugyp-a (ptydep.) pesniški O
malti/ rog-a (ptydep.) O v pomenu začudenja
materinščina-e (slov.) materni jezik: učiti se materinščine;
pravica do rabe materinščine; pouk v materinščini redundantia-ae f. (lat.) redundanca; obilje, obilnost izraza varvlaguf yb de solas (ptydep.) jojmene!
Ideološka mehanizacija ali način obnašanja
Želimo si junaka. Takoj ga zaslutimo. Ali je to Gross? Kdaj se nam bo razkril kot junak? Šele na koncu? Na koncu pridemo do Marije.
Najprej pa še ptydepe, veličastna iznajdba za totalno funkcioniranje Sistema (poskus nove transcendence?). Zgornja elita ga uvede v spodn-| jih uradih, ki imajo tudi svoje elite; elita pač za možnost vzgledovanja ali hitre uveljavitve. V.
« ptydepeju je vsekakor skrit namen, kako angažirati mase.
! Človek pa je po naravi upornik in temu uporniku — skritemu, potuhnjenemu, v pasivni rezistenci in ne nazadnje sumljivo poslušnemu — je treba v zameno dati neke koncesije. Priložnosti za familiarno izkoriščanje teh na zunaj nenevarnih koncesij je kar precej, ne le v zloglasni potrošniški mentaliteti.
Pri angažiranju uradniških mas dopušča Sistem poleg koncesij, kjer Sistem rade volje zamiži na eno oko, tudi svobodo. Ta se nam kaže v iskanju in potrjevanju samoiniciativnosti. Izpeljanke iz iniciativnosti pa so spretno balansiranje (Balaš), v hitrem dojemanju nove politične situacije, v zvitosti, kjer zmanjka intelekta (to dvoje zdru-|-?*eno daje zavidanja vredne rezultate), v intrigi. Intriga običajno ne prinese odrešilne spremembe. Požene pa kolesje naprej — v krogu. Urnejšim omogoča, da se postavijo čez noč na glavo, ne da bi jih pri tem bolela glava.
Hvale vredna Havlova satira, ki nam omogoča, da lahko v tej ideološki mehanizaciji sveta ves čas z zanimanjem sledimo — malo s posmehom, malo z žalostjo, pa tudi s srhom — tem ustvarjalnim procesom, zreduciranimi na zgolj funkcionalne odnose. Občutek krivde je zaznamovan le v odnosu do Sistema. Kazen, ki sledi, pa ni vedno pogubljenje. Obrazec samoobtožbe je znan: zagotovo ji bo sledila še večja zavezanost Sistemu. (Kako se prikupiti?) j Tako se ravnotežje konformizma nikjer ne poruši. Grossov humanizem je le druga oblika ptydepeja (in ne nazadnje udoben način lepega obnašanja). Nihče ne more ali ne zna ali noče izstopiti iz začaranega kroga odtujenosti. Na koncu lahko samo s simpatijami stisnemo Mariji roko. Kaj več pa zanjo ne moremo storiti.
Janez Žmavc
V gledališkem foyerju razstavlja kostumografka Anja Dolenc