St. 95. V Maribora, sobota 17. avgusta. V. tečaj. 1872. SLOVENSKI NAROD. Izhaja trikrat na teden, vtorek. e uri k n soboto, ter rulja po pošti prejemati, za avstro oaerak« dtžele ali v Mariboru s pošiljanjem nadom, za celo leto 10 gold., za pol leta 5 goM., za iotrt leta 2 gold. 60 kr. Za taie dežee xa celo leto 12 gold., za pol leta 6 gold., za Satrt leta 3 gold , 25 kr. a. v. — Za oznanil« se plačuje od oeiiristopne petit-vrete 6 kr. če se oznanilo enkrat liska. 5 kr. č i so dvakrat in 4 kr. č a so tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat Be plača štempelj za 30 kr. — Dopisi naj se izvolo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo j« v Mariboru, v koroški ulici hian. štev. 220. Opravniatvo. na katero nai se htag»voiiv> n«»aiiiari namenim-, ri'k'.nnaciii'. ny.naroia._t. i. jmiainistrativne reći, je ▼ tiskarniri: F. Skaza in dr., v koroški ulici hiin. it. 229 Klovoiicl t it nttrotiii» Jilt «tolttV HO*t. IX. X. V prednjem apian (*t 90 81. N.) obečal naznačenje onega pota, po katerem se moremo Slovenci v narodnogospodarskem ozira dosedanje odvisnosti in onemoglosti rešiti. K osvobodjenju potrebujemo t prvej Trsti ▼saj nekoliko aio prihranjenega kapitala in novega, vedno dodavanega; brez enega kakor dragega nij misliti na vila povzetja, tem menje na kapitalsko, obitnijsko in trgovinsko samostal nost, katera je pri vseh narodih najviši cilj vsega gospodarstvenega prizadevanja. Kar imamo do zdaj domačih večih podvzetlj gospodarstvenih; sim se šteje „Banka Slove- nija", „Narodna tiskarna", ta pa tam kakova slo venska „hranilnica" in kar je „založuic" in »podpornih društev" („društvo sv. Mohora" in „Matica" ne spadata sitno) —, vsa ta podvzetja so osno vana s starim našim prihranjenim kapitalom. Novi kapital, kateri se stoprv pričakuje, ima priti v prvej vrsti od našo štedljivosti t. j. od pritrganja (od inenj potrebnega ali celo nepo trebnega trošenja), od naše dušne gibčnosti (delavnosti, inteligentnosti, poznavanja obrta in trgovine), od naše podvzetnosti (višega prometa, zvezanega z dušno previdnostjo, krepostjo in obširnim pregledovanjem svetovne trgovine), in v zadnjej vrsti od srečo (političnih konstelueij trgovinskih premeinb, zemskih pridelkov, nasedate v (znajdb) itd. Štedljivost jo mati kapitala, dušna gibčnost jegova roka, pod vzet u ost srec previdnost proroške oči. Pri našem novem gospodarstvenom gibanj prevladuje dvojo nasprotno si mnenje o nnjuspeš nejšom potu. Eni menijo, ka se mora kapital po večih domačih bankah (pri nas po ,,1$. Sloveniji' katera je stranema tudi eskomptna, h i p o-tečna in novčno podporna banka (§. pravil), po novo snovanej „narodnoj banki" in po večih hranilnicah) najuspešneje nabirati in pomnoževati. Drugi zopet menijo nasprotno, ka se mora naš kapital preje v malem zbirati, po založnah, po asociacijah (združenem delu na združene dohodke in stroške) in k večerna po raenjših, lokalnih hranilnicah (mestnih, okrajnih). Prvi način smeje se centralizovalui, drugi decentralizovalni, prvi centrifugalni, drugi centripetalni imenovati. Po mojem mnenji je prvi kakor drugi način sam enostransk in s časoma neuspešen. Najbolje je oba načina združevati in to, prenašajoč prihranjeni in nepotrebni dennr iz malih bank v veče zavoljo večega in koristnejšega upotrebljevanja in nalaganja, pri tem pak tam, kjer uij založnic, snovajoč bankovskih podružnic. Kakove so naše razmere v tem trenotji, bilo bi naj pametneje čem mogoče več založnic snovati. Založnice imajo zavoljo menjših stroškoh, menjših odstotkov (posojevine) in veče mestne bližnosti več koristnosti za ljudi upanja potrebne, nego drage, za visoke procente izposo jajoče banke. Naj se torej po vzgledu Ljutomer ske in Koroške narodne založnice, katerih pravila so uže potrjena, v vsakem večem kraju sloven skem založnice neupotrebljenega denarja, naj ga pa v kakovo narodno banko pošilajo, kjer jim bode više obresti nosil, pri tem pa bankam in po njih vsemu narodu hasnil. Mnoge založnice (delajoče z vekseljni, lom bardi in hipotečuinii posli se ve da v malem in za nizke procente nikakor ne bodo bankam na škodo, ampak ravno nasprotno, v največo korist ker se bodo o mlaj po obeh vrstah dcuarskih za vodov nižih (cenejših), in viših (nevarnejših, ako ristnejših) tudi dcttarstveni posli mogli pri nas ka kor uiži in viši razvijati. „Založnioe" in „banke" so oČivestna zua menja narodovo štedljivosti; Čem več založnic in j (solidnih, zares potrebnih in pošteno delajočil ; bank, tem viša narodova štedljivost t. j. premožnost Štedljivost je tedaj prvi pogoj naše denarst vene samostalnosti. O drugih v prihodnih sestavkih. Nafti* itiftVNkrlžiiONt. Modrška poved: „okolnosti določujo s Človekom", kaže v porabnem žitku toliko istinitosti, ka skoro nikoli ne odstopi od svoje vrednosti, ter ne prekorači sebi odmerjenih ojnic. Da Miklošič ni dobil Gundulića v roke in ni se spoznal s Kopitarjem, bil bi dnes kak ostroumen odvetnik ali glasovit pravniški naučitelj in pisatelj, ali menda vreden naslednik Leibnitzu, a nikakor na slovanskem svetu največi jezikoslovec, čegar osnovni in obširni vednosti se čudi vse učenjaštvo evropsko, vsaj svetovno. Okolnosti so nanesle, ka je Sve-topolk nstanovil veliko državo slovansko, a iste jo zrušile po njegovih treh sinovih: okolnosti pa tudi dolžimo, ka marsiktera prebrisana in bistra glavica po dovršenih naukih porinena v kako zakotno samoto, ter ondi brez zveze z razumniki in naobra-žeuci sama sebi prepuščena splesnivi in se dušno ugonobi, kar žalibog svedoči obilo primerov na velikansko nam zgnbo. Iz okolnostij pa se tudi lehko in istinito daja razkladati, ka slovenski omikani narodnjaki potem, kako so ože ali obširneje naobraženi, zdravih ali šče snetljivih pojmov, često k« križajo v nazorih, ter po takem sami hote ali ne hote silno ovirajo umni napredek. Naši učil-niški zavodi, kder je vladala in šče vlada velika plitvost in mnogokrat navzlična pristranost, krivi so mnogih vegavosti in odtod porodivših se črnih strasti; naša učilišča nosijo krivnjo, ka se mar-sikteri razumnik peča z rečmi ne pospešujočimi blagosti našemu naroda, razumevaj, ka so kalni ali konci ne očiščeni in razbistreni jegovi nag ledi. s kterimi se rada druži šepava sebičnost in brez-razložna trma kot žilavi zavornici uspešnemu delovanju na pravo korist našincem. Take prikazni vedrijo prigodbo, ka ob istem predmetu, samem po sebi jasnem, razne osobnosti uvajajo razna mnenja, misli, pojmove po tem, kako je kdo menje Listek. 13 i* © pj" Ise 1. Pol ure hoda od Innsbruoka proti jugu se končuje Vipska dolina, po kateri šumi deroča reka Sili z Brenncrja lunu v naročje. Nad reko se vije stara cesta čez Brcnncr, ki je že za Rimljanov vezala laško zemljo z Nemčijo. Pred nekaterimi leti je bila tudi dovršena železnica čez Brcnncr, občudovanja vredno delo, katero v nekem obziru celo prekosi znano železnico čez Sem er ing. Pri vhodu v Vipsko dolino stoji na desni strani kot mogočni varuh breg Isel, a brezobzirna železnica se nič nij zmenila zanj, prodrla je eelo v njegov život in dolg predor (tunel) zija črno nad mestom čez reko Sili iit cesto vezajočo staro-imenitni grad Ainbras- in predmestje VViltcu s krasnim svojim samostanom in pokopališčem. Tujec prisetlsi v Innsbruck. , lahko prezre breg [»el, ker ga mogočni sTtscdi tako nndkrilju-jejo, da ga poleg njih komaj opaziš. — A pozna ga ves omikani svet; on se ponaša z neumrljivimi čini domačih sinov, storjenimi na njem, in jo pri-Ijubljeu prebivalcem glavnega mesta in tujcem, kteri v vedno množcčciu se številu prihajajo v lepe Tirole. Breg je preprežen s senčnimi sprehajališči, na širokem hibtu pa ima tirolski lovski polk svoje strelišče, res eno najlepših, kar sem jih kedaj videl. Tam se vadi vsa posadka bližnjega mesta z novimi puškami in ta važen posel je tudi mojo malenkost tje privedel. Kdor nij na vrsti, pa se zmuzne v bližnjo restavracijo ali ogleduje okolico. Veselo pokanje pušek vzbuja spomin na krvave bitke, ki so se vršile na bregu Isel in o kterih je že mlad deček z navdušenjem čital. Lep spominek sredi zelenega drevja in grmovja slavi junaške hribovce, branitelje domovine, ki so dvakrat pre-mogočnega sovražnika premagali in iz dežele spodili. Bilo je leta 1809. Strahovaleč evropskih n irodov, Napoleon, jo prvokrat premagan bil dne 21. in 22. maja na krvavem polji pri Aspernu in Ksslingu; grozni naval francoskega konjištva se jc razbil nad neoniahljivimi vrstami romunskega polka Stain, rusinskih, poljskih in čeških polkov Zaoh, Colloredo, FVoon, Uohan in FrOhlich ter drugega bataljona legije čeških prostovoljcev. V istem času se dvignejo prosti tirolski hribovci proti bavarskim iu francoskim usiljeueem in spodijo sovražnika, od požonskega mira 1. 1805 vladajočega v Tirolih črez meje. Nesreča avstrijske vojske pod nadvojvodom Ivanom ob Donavi jc bila vzrok, da jc sovražnik, že v spomladi enkrat premagan, spet pri lomasti I nazaj. Avstrija je imela v Tirolih generala Chasteler-a (Satlor) a ta se je z večino svoje moči pomaknil na Koroško, iu tako so se tirolski kmetje pod Ilofcrjcm i dr. borili sami. Dvakrat so premagali bavarsko in francoske generale na bregu Isel in v drugih manjših bitvab, in tako očistili deželo. Da so h koncu bili premagani po odvisni sili, to jim ne kali pridobljene slave. Ilofer je smrt storil v laški Mautovi, mnogo drugih krije domača zemlja. Zares nizek in neznamcuit jo breg Isel, a vendar imenituiši od sosedov ošabno v nebo molečih, gore Patseh, VValdrast, Serlos, Solstein, FrauhUtt i. dr. — pripoveduje ti, kaj premore goreča ljubav do domovine in krepost naroda, sicer majhnega a živečega po starih šegah in neoskrunjenega po razvadah, čestokrat združenih z omiko. Ogledajo lepo dolino ob reki Inn, čedno mesto Iunshruck in velikanske gore na severu sem čutil, zakaj Tirnici tako iskreno ljubijo svojo domovino — saj je res prekrasna. A tudi naša zemlja jc lepa — torej jo naj tudi mi ljubimo. p— ali boljo o nji poučen, kako nosi kdo v sobi hudobno ali blago srce: o jugoslavenstvu drugači misli in sodi Drinov, Boiković, Makanee, Razlag, vzpet inači nekdašnji Jurij 1 pukio, pokojna „Domovina4' in sče kdo drug. Drugo podobo si je naslikal o paj eški nezmotljivosti pazljiv čifalec Janusovc knjige opirajočo se na zgodovinsko dokaze, a drugo čitatelj, nabirajoči si modrstvo iz „Volkstrcunda'' in pajdašev. Druga jo razsodba Miklošičeva, (lafova kot podstatnih in z vršen i h zve-dem-ev in znaleev o našem slovenskem jeziku, a druga svinčenega podplatnika in tovarišev. Odtod se razvideva, ka nekteri razsvetljeni narod njaki umno ravnajo napredni voz narodni, drugi neniainiki ga iz misli puščaj«), piistraujščaki ga za rebrniec i/ pravega kolnika vlečejo, uav/.i itniki in mračnjaki za repico priplezajo, in dragi lokavci ga zavirajo na dve, tri. vsaj četiri kolesa, da se po takem jako težki* in polagoma rivljc na visoko strmino dostojne in neskvarjeue naobraženosti in Effj naš narod častneje bodočnosti. V pndiieč.enem kotlu vzdiguje se iz vrele brozge loščcča paljenka, došumelo vnisko vrenje potisne drože in drugo nesnago na dno, a svetla in glatua si aga se splavava po višini; takisto možgani rešeni meglovja in mraka, Ovenčani jedrnimi in obširnimi znanostmi, segrevani iskrenoj ljubeznijo zdravega napredka razkrivajo umne, človeštvu in narodu koristne nazore in pojave. Dokler ne posije »krepilno in brezpo/no solnec čiste in poštene omiki- na obzorji raznih naših društev, časnikov, knjig in poprek očitnega gibanja, grozno se Sami Oviramo in motimo, ter tako med sobo se pričkajoči in tem zlati čas trateči ostajamo na cedilu, dokler drugi nas obdajajoči in na nas prežeči sosedni narodi zaskakonia bože v ugodni raj pinjaznejSega bitka, a mi v svoji nOrazboritosti jim doletiino sami v nenasitljivo žrelo za žirovni strošek in mastno krmo. Mi Slovenci maloga števila muli smo tudi iu tesni v nagledih in razvidnosti na kvar, sramoto in posmeh sebi a nasprotju na korist in zudnvoljnost. Ta resnitov je našla potr-dilen izraz v poslednji seji Matičnega odbora, kdor se ni do voljo pazljivo gledalo na to, je-li D činjen sklep pospešuje pravo nalogo svojo ali ne. Srbovi namreč nasvetujn v Oseku shod za vsa učena društva jugoslovanska na pogovor „o zajed« niskom izdavan ji naučnoga slovnika". Matica slovenska prošetia, da tudi pošljo poverjenika v to skupščin.), gin ovala je po večini odbornikov proti pošiljanju. Kaj more pameten in naroden Slove D BO 0 tem soditi , ako Matica kot zastopnik slovenskega razumništva na slovanskem jugu prijaznemu vabilu tako odgovarja? — Kedar že je v porodu „Narodna tiskat niča1', nastala je tolika turska sila mahoma za Matično tiskarno , kaj ste prvlje dremali? Ima li ta postopek pete in glavo, ako se zahteva, naj bi HM deležnikov narodne ttskainice, Vpisanih tudi Matici, sebe natoealo? *) Znamo, ka Napoleonova vlada ni imela na svoji zastavi napisanega gesla: sreča iu napredek na rodu. --- nego zagrneno vodilo: „izsisaj ljudstvo in okoristi .sebe". Kdor ne prevlada iskreno in pošteno rodoljulije, medel BSpeh bodo donašali naši trudi , darovalnost in narodni zavodi, torej komur jo res mar za čisto srečo slovenskega naroda, delaj brez Bknzljivosti in brez kvarnih p i i -mišljajev jomn na korist, ali pa bo pobori iz javnega pozoiišča, da ne oviraš drugih. — Gajev groboslov seže samo do 184*. leta. Dopisi. \m. %tixi*<*i»is II. avg. Jlzv. dop.| Kakor sem žo v enem svojih prejšnjih dopisov javil, bila sta za preiskavo nerodnosti in nepostavnosti, *) (». .J. Dlelvoia j»; račil v svojem glasilu opom-Hti Uatlčnlm odbornikom, kateri *<> tudi delničarji „Narodne tiskanu-, ka rstt niso zdržait glasovanja, ka kor hi parlamontarni red donošal. Na to bi so dalo odgovoriti, ka po navadni razsodbi bi človeški mimgo ! Minlil nepristranski lak odbornik, kije doložnik oboj u zavodov, nego li on, kateri je naino Matičar, tega BVlnoO pristranski in rohrčki vleću. /bivših se pri volitvi Šuljoka v Samoboru, odred-jona in v Samobor odposlana zastopnika Mirko Horvat od narodne in Ilcnjo.š Kraljevič od mag-jaronske stranke. Vsak teh dveh preiskovalcev jc stavil po svršenoj preiskavi v saboru poseben predlog: Mirko Horvat, da naj sn volitev zavrže; — Henjoš Kraljevič, da naj se potrdi. Razprava o teh dveh predlogih jo zasula eelo četiri uro dolgo sejo. Stranki ste se pii^Bs^vnej debati trdo drugo ob drugoj kresali. Vsi kompromisi so bili naenkrat pjv/abl jeni , vsaka popustljivost in pomirba zavržena. Grenke besede so se lučalo od ene strani na drugo. Magjaroni so junaško branili saborski stol svojemu privrženiku Šuljnku, pa vse njih junaštvo jo bilo zastonj : saborska večina Suljoknvc volitve nij potrdila! Se nekoliko takih debat, kakoršna jo bila ta, in strankarski plamen bo spet visoko iz Bab orni 00 huk n i t. Vladin načelnik Priča je odgovoril na vse do sedaj stavljeno interpelacije. Z vekšega sabor z njegovimi odgovori nij bil zadovoljen. — Zakonska po vladi predlo/ena osnova o odpravljanji batiu, je bila po saboru enoglasno iu z živio-klici sprejeta. Sedaj ima sabor proračun za stroške autonomno uprave v pretresu, ki bo izpolnil gotova kakih šest sej. Kakor sc čuje bo naš sabor 24. avgusta odgojen, da se mogo naši (.'»1.) ablegati za odhod na skupni državni zbor v Pošto 4. sep temina pripraviti. Govori so, da bodo naši ablegati samo do zvršotija veiilikncij v Pešti ostali, tor da se bodo strogo samo onih razprav udeleževali , ki se tičejo skupnih državnih zadev, ne pa, kakor ablegati Hauchovcga saboia, se tudi v specilično ogersko zadeve mešali. Petar Tomič, profesor velike realke v lia-kovcu, tudi kot slovenski pisatelj poznan, jo izdal brošurioo pod naslovi.nt: ,,Sto očekujemo od hrv. Sabora? Nekoje načeone prošnje v interesu nar. Škole, knjige i državo hrvatske." V tej biošinici med drugim nasvetu jc, naj se ravnatelji na gimnazijah in velikih realkah vsako leto izmed učiteljev po večini glasov izbirajo. To hi bilo zares uresničenje učciijaške republiko. Na Švicarskem jo to na vseh srednjih šolah vpeljano. Kot, neko znamenitost javljam še to, daje poznani dr. Sebastian Brunner v našoj nadbiskup: skoj knjižnici našel deset izvirnih risanj od roke Albreehta Diiirera, in sicer iz njegove naj boljše dobe. Politični razgled. Na ukaz Magjara Andrassv a je cislajtanska in ogei ska v 1 a d u p r epov o d a I a a v B t r o o g 0 r-s k i m mestom v Bel grad deputacijo pošiljati. Ois i n trans se za razlog tej prepovedi navaja, da je „samo ministerstvo poklicano drŽavo vtujezemstvu zastopati, da pa občino- in javno korporacije nijso upravičene, da bi se dalo zastopati pri kakem d r ž a v n o m činu v tujezeni-tvu. „Pokrok" pravi k temu: ,.Srbska živi v najlepšem miru z Avstrijo, vstolovanje kneza Milana nij ni-kakoršen neprijateljski čin in je- končno slavnost, napravljena od belgradske občine — iu samo k tej se, glasi povabilo — nij nobeden državni čin. Ne razumemo torej, zakaj je namestnik Kol-ler iz povabila in njegovega sprejetja napravil mednarodno vprašanj«', katero je s svojim pismom rešil. PaS pa se nam zdi čudno, da velemoč avstrijska sega k takim posredkom nasproti m a-lcj kneževini srbskej." — „Narodni Listy" pišejo o omenjeni vladni prepovedi članek, v katerem pravijo, da naš občinski zakon ne prepoveduje nikjer, da hi se samostalna občina ali javna korporacija ne smola udeleževati državnega čina v tujezemstvu, ako bi tudi slavnost belgradske občine tak čin bil, ..Pač pa — pravijo „Nar. Listv" — vemo o slučajih, ko so bile občine iu javne korporacije avstrijske v resnici zastopane pri uradnih činih državne uprave v tujezemstvu. Staro-slavna praška universitaje bila dvakrat zastopana pri činih državne upravo v tujczeinstvu in sicer pri u te mljcvanju StrasburSke universito in pri štiristolotnici rrnihovskega vseučilišča. D u-ii a j s k n občina pošilja skoro vsako loto do putacijc k raznim od pruske vlade podpira-nini strelskim in pevskim slavnostim. In pri teh prilikah so govorili K op p i in Iloflerji vedno v imenu države in govorili so tako. da bi ro z avstrijskega stališča nekaj dalo proti njim povedati. Andrassv jc dal prepovedati udeleženjc avstrijskih mest pri helgradski slavnosti, s tem napravil tiingjarsko demonstracijo proti slovanski Srbiji, državo pa postavil v luč, kakor da bi ;c Srbije bala. Občina belgradska, ki je k spominskemu dnevu 22. srpana povabila tako dobro centralistični Dunaj, dualistično Pošto, inagjaronski Zagreb in nemškutarsko Ljubljano kakor češko Prago, poljski Krakov in srbski Novi Sad, je resnično pokazala, da jo v tem nijso vodili politični nazori in nameni. Ako je AndrasKv-u mnogo na tem ležeče, da bi dveh zastopnikov mosta Prage v Hclgindu ne bilo, tedaj mi odgovarjamo, da nam tudi nij za to, da bi ona dva moža v tej bitnosti tam bila. Narod češki pa bode pri slavnosti bol gradski v e n d a r zastopan iu 11; m bolj zdaj, ko se je od uradne strani za dobro spoznalo v p o-speh te slavnosti tako reklamo v svet spustiti." — „VVanderer" pravi: „S takimi stra-togeuii sc ustvarja naravnost solidarnost interesov med slovanskimi rodovi iu ona solidarnost so dela nepotrebno rezna. Ali se nam morajo tudi v ori-jentu nove zađrogO nnprnvljati in neprijaznost proti strašeči politiki uasilstva umetno gojiti. To je politika miru s postnimi udarci !u tt „ VntorlauiP' pravi, da nikdo srbski državi več reklame no dela kakor cislajtnnski in transla jtanski ^državniki", katere popolnoma zmeden strah in popolnoma neupravičeno nezaupanje vodi. — Ministerski časopisi ne najdejo nobenega razloga, da bi opravičili najnovejši čin Andrassv jeve modrosti; edino kar so za svoje gospodo izsledili, je to, da bi bil drugače, nastal 22. avgusta v B c I grad u slovanski kongres. Kaj pa, ko bi kljub U Andrussy u nastal ? Glasilo večine v hrvatskem saboru, Obzor" piše članek ,,o reviziji nagodbonoga zakona'', v katerem mislimo da jo povedano, kako. ti t jat vo bode hrvatska rognikolarna deputacija stavila glede" d r ž a v o p r a v n 0 ga post a vije n ja I i r v a t s k c. Dajo so izreči v sledečem: 1. povsem neodvisna vlada hrvatska v poslovili izključljivo sebi pridržanih; 2. samostalno upravljanje hrvatskih li n a n e a izpolnovaiije dolžnosti, ki jih ima Hrvatska glede vkupnih ogersko-hrvatskih potreb; .'J. samostalno upravljanje hrvatskih državnih posestev iu gozdov; 4. skrb za hrvatsko ceste, železnice in reke; f>. Hrvatska voli člane za ogersko delegacijo v svojem saboru, no po svojih zastopnikih v ogeiskem državnem zboru, V čemer pa nij zahtevano osebno iu posebno zastopanje Hrvatske v delegacijah. sekcija za hrvatsko domobranstvo pri samostalni h r v a t s k i v 1 a d i, m; več pri ogorskem miuistcr-stvu; 7. v zastavi skupnega pomorstva naj bodo zastopani hrvatski emblemi; 8. hrvatska vlada ured-juje in dovoljuje denarne iu trgovsko-obrluiške zavode na svojem zemljišči. Vso te tirjatve ne podirajo državne /voze z ogersko kraljevino, katera jo izražena v i?. 1 nagodbenega zakonskega članka I. od lota 1808 in S- 70 iste postave daje hrvatskoj kraljevini na voljo, prenarediti nngodbeni zakon v mejah §. 1., t. j. prenarediti oni zakon tako, da ne jemlje ne Ogerskej ne Hrvatskoj značaja države a ne alterlra državne zveze obeh kraljevin. Hrvatski sabor disposicijonsfonda, za katerega je vlada lirjala 20.000 gl. . nij dovolil. Za žc porabljenih 8000 gld. je dal vladi indem-niteto. Razne stvari. * („Novico") BO v zadnjem svojem listu dokončalo poročilo o glasoviti Matičini seji JI. julija t. 1. V istem listu pišejo članek z naslovom do- pisa „S Tominskcga", v katerem „se čudijo" gospodoma odbornikoma slovenske Matice Trstenjaku in Kaiću, da sta sc poprej „vsak v svoji čitalnici* posvetovala z drugimi Matieaji, kako glasovati o predlogu, naj si napravi Matica lastno tiskarnico, in pravijo, da so Matičini odborniki sprejeli od občnega zbora svoj mandat, ,,da delajo neodvisno po svoji vednosti in vesti, in d .a ne hodijo povpraševat volilecv, kako naj v tem ali tem p r i tu e r l j o j i glasujejo." Organ nezmotljivih, vseznajnčih prvakov meni, da bi »navadni človek, ki včasih kaj bere po časnikih 0 volitvah, poslancih, p a r 1 a nt e n t a r n i h šegah itd.", tako mislil. Mi že čujemo smeh naših bralcev čitajočih o takih „pailamentarnih šegah", pri katerih se izvoljeni poslanec vsede na svitli prestol nezmotljivosti, vsevednosti in ,,neodvisnosti" in imenitno zsunr.tujc vsak pogovor s svojimi volilci. Vprašali hi pa samo gospoda doktorja 15l'Mweisa. zakaj je on poslftl ..vabilo nekteiim odbornikom v razgo vor 27. dne junija, tla se naprava tiskarnice temeljito in od vseh strani pre\ lati in pretres«, pred no pride v odborovo obravnavo?" Odgovoril nam bode gosp. doktor morebiti da z odborniki se človek že sme razgnvarjati (posebno če gg. dr. Razlaga in dr. Vošnjaka nij zraven); „dva šta-jarska odbornika'' pa sta sla volilce povpraševat — a navadni človek, ki bere o parlamentarnih šegah. mMi. da tega poslanci ne. delajo. Pustimo pa onega navadnega človeka ,,K Tominskega" za drugo v miru in odgovorimo mu samo, da ,,dva štajerska odbornika" prvaškega duha nijsta preveč vzehi in st;i hotela svoje mnenje v soglasje spraviti z drugimi Matičarji, da sta ..umeten terorizem11 zares izvedbi kljubu „neodvisnim" in trdo ko k<»st preverjenim", „v nobeno delniško bratovščino (k večjemu v banko Slovenijo") zapisanim" višjim bogovom ljubljanskim. — II koncu samo še eno duhovito besedoigro iz ,.Novic". Clusi se.: ,,Oactcrum cen-sco, da kakor bo imel zdaj ,.Narod" svojo tiskarnico v Ljubljani, tako bomo neprenehoma zahtevali, «la tudi narod dubode svojo." Čudni mož, ta navadni človek „8 Tominskega"! Tomin-čan, veš kaj si s tem stavkom povedal? Povedali ti ho demo mi. Za narod zahtevaS tiskarnico 1 Ali ne veš. tla po tiku gosp. dr. Illcivveisa nij narodnih tiskarnie? TotulnČon, pripravi se na »razgovor" z doktorjem Bleiweisom j toda ta mož ,,zna stvarem pogledal na dno", za to glej, da posta neš kmalu nekoliko manj navaden! * (lz Ljubljane) se nam piše, tla tatu mnogokrat, vojaki kakor berači ljudi nadlegujejo, naj jim dajo ,.drobiža za žgajne" iu tla se je zadnjo nedeljo pripetilo, tla sta dva vojaka ne koga na tla pobila, ko jima nij dal ,.drobiža". Pač želeti hi bilo, tla se v vojski plače razumnejše razdrle, da 86 prostakom več dade na dan. za to pa mnogemu visokemu lenuhu in praznoglavou nekaj odvzame. Sicer pa vojaki tudi po drugod beračijo, n" samo v Ljubi Jani; kajti nedavno smo čitali v dunajskih listih, da je polieija morala rešiti občinstvo vojaških beračev. Take dogodke je poč tuba priporočiti vojnemu miuisterstvu v prou- dar jen je. * (I:; M t) t ni kti) na Kranjskem BO nam piše: V tukajšnji tršknobčinski pisuiohi a tubi se nahaja mnogo slaiih listin; verjetno najstareja jo privile giura nadvojvode Ernostn i/, leta 1428, ki podeljuje Mtotničanom tržne pravice. Med ostalimi je mnogo važnih za niotuiško kroniko. Ena listina iz leto Iflll' lakaj iluhovnijo ustanavlja iu pravi, tla so se kmeije motniško «> L • > 1 i i* <^ zavezali sir za beriijo (collectura) dajati, kar kaže, tla je bilo tedaj sirarstvo v boljom Manji ko sedaj. Do leta 1810 je imel Motnik lasteu magistrat in trzanj 1820 je več slovenskih listin. * [i > h č i ns k i z a s t o p v Lit i j i) nij vedel nič boljšega storiti, ko podeliti deželnemu pred- sedniku na Kranjskem grofu Aleksandru Aners-pergu častno tržanstvo. * (Po n e m č e v a n j e 1 u ž i s" k i h S r b o v.) Na Saškem >e je srbska (slovanska) narodnost kljubu vsem napravam in potvoram nemških mogotcev, od Karla Velikega do Hismarka, obranila. Zadnji pa vendar hoče iztrebiti lužiške Stbc iz sveta. O tem piše češki „Pokrok": Kaktr P>is mark na Poznan jskem nasilno ponemčuje, podobno postopa tudi vlada pruska, da bi ponemčila slabo vejo lužiških Srbov. Da bi germanizacija sc kar najhitreje izvršila, postavlja v saško Lužico v srbske občine za učitelje Nemce in nedavno je bil izdan zakon, tla *. julija 1H7-' naprej: l"> 1 ii ur si j ii i «• ii «» i i n t «» v oddelkih od gld 6000, 1000, 500, 100, 50 I O1/* |»''r<- ntiiimi obfOBtail pri '.)(),Incvnem napovctlanji, - • - - W « »Vi - - . » „ - a . . 11 - •*'/. - « „ 8 „ Obresti sa na ž (Jo P, T. rlblnikon naprej p'aSnJejo. (133—6) m odbor V Trstu. Plenica 7 gbl. 46 kr., rž 6 gld 60 kr.. tursioo -t gld, 12 kr., j.čmen 4 gld. 60 kr., oves 2 gld. 50 kr., fižol 7 gld., bob 6 gbl. 87 kr.. leča 7 gl. lh kr., žima 48 gbl., slive 9 gld. 12 kr., loj 27 gld. 50 kr.. maslo 61 gld. 60 kr., cunje I I gl. 7f> kr., knoper 10 gld . vinski kam mi 20 gbl. V Ljubljani. Pšenica T> gbl. 60 kr., rž gbl. 40kr., soržlea 6gldj 20 kr., turSica 4 gl., ječmen 2 gld. 80 kr., proso 4 gbl. 50 kr., ajda 4 gld. 20 kr., oves 2 gld. 10 kr.. Vagan krompirja 2 gld. 80 kr. V N o v e m m e. s t u. Pšenica 6 gl., rž 1 gl. 60 kr., ječmen .'» gld, 40 kr., oves 1 gbl. 70 kr., soi žita 5 glturšiea I gld. 40 kr., leča <» gld. 40 kr., maslo 60 kr., seno I gld. 80 kr., slama KO kr. V Mariboru. Pšenica 0 gld. 60 kr., rž .'> gld. 00 kr., ječmen fl gld. •"»<> kr.. oves 1 gld, 90 kr.. turšiea 4 gld. (50 kr., proso 4 gld. tO kr, V Oelji. Pšenica 0 gld. 40 kr.. ječmen 2 gl. 30 kr., oves 2 gl. 20 kr., ajda I gl. 60 kr. V Ptuj i. Pšenica <'. gld. 20 kr.. rž D gld. DO kr., ječmeu :i gld. 50 kr., oves 2 gld. lo kr., turšiea 1 gbl. 2.0 kr., ajda 4 gld. 40 kr., proso 4 gbl 50 kr. V Varaždinu., Pšenica 5 gld. 50 kr., rž gld. 70 kr., ječmen 2 gld 90 kr., oves I gld. 7o kr., turšiea ":t gld, 80 kr. Listnica uredništva, G. K. v M. Voseli nas, tla tako vrlo posnemate izgled gosp. prof. Pajka v Ktanji. Zarati ostalega Vam svetujemo, da sto pite /. zgodovinskim druStvoro v neposredno zvezo. Dobro hi bilo tudi porazumeti se s „Slovensko Matico." (5. J. V. v 0. Od Vas slavljen mož se. ne sme imenovati naš. Vaša misel sc nam zdi malo pre\ idna. Preudai ite ! Listnica opravni Iva. O. J. T. kustos Ij. čit. \'ašej Želji nasprotuje naročilo gosp. prof. Bornega. Zato Vam ne moremo ustreči. Za lekarno na Kranjskem išče se gimnazijalce, tla vstopi z dobrimi pogoji za praktikanta. Kje, se izve pri administraciji „Slovenskoga Naroda." Kdor je. že. v kakej lekarni bil, ima preti drugimi prednost. (151—2) +3 CD i 2 M o •rH (D Jc ;: -2 - — a Ji = 5 .S a Si ^__ti — 5," ~ n j „ >m ■§ & •=«? trn - ui rt • K0 o rt « " e d. fc •-* ■ U N K m*P tmm w p . e * 3 •* I - ^ ; : - ~ ^ b 9 Č ~ » ^ ±: ■/' z -r - i Z. e k E t rt rt CJ B-fl m "rt' * g J o I . bo w 2 [zvonrodno koriBtna Sreča in blagoslov pri Cohnu. Velika od vis. deželno vlade garantirana de nama loterija v znesku nad d iiillijoii820.000 lolurjcv. Ta k iristna denarna loterija je takrat zopet z dobitki jako pomenljivo pomnoženo, ona ima samo 58.000 srečok, in bodo v malih mesecih v 5 oddelkih sledeči dobitki gotovo dobljeni, namreč: nov velik glaven dobitek event. 120 00C tolorjev, specijelno tolarjev 80.000, 40 ();)(). 2;">.00(), 20 000, 15.000, 1 2kr.it 10000, Skrol 8000, Ikrat G00O, : krat »000, I2kral 4000, lkrat .'!()(M), .'I Ikra t 2000, Škrat 1500. I54kiat 1000. Okrat 500. SlOkrnt 400, tokrat 300, 430kro1 200, 57()krat 100, 75kral 00, 50 krnt 50. 20.500krat 47, 7250kral 40, 81, 22 & 12 tolarjev. VzdlflFOi»■»J** «l<»i*iti44»v drugega oddelka jo ■■■*aj umiki aagOtOV-tjajo, da jim j i ta sok postal nepogrol-I j i v in da ho imajo samo temu zdravilu zali valiti za zlnjšanje in mirno noći. Vsled svoj-ga prijetnega okusa nij satno otrokom mil in koristen, temuč starim, hromim, na plučah boanlm ljudem potreben, javnim govornikom in pevcem ugoden pomoček proti kosmatemu glasu ali celo uripavosti. Ell^OlliOfe] j«**u ocu« iia z» imiKkiile in žive*«* iz aromatičnih planinskih zeli, proti revmatičnim bolestim v jiou in udih, proti glavobolu, omoči, šumenju po nlssih, trganju po križu, slabosti udov, poi boo pri siln"in delanju in bojenju, proti občni slabosti živcev in trupla, bedenju na sčraui, heuioroidalnim bolestim in posebno proti slabosti spoluili delov in po uho začasno uz.roc.Mii nemoči. 1 steklenica i gld. N««ho<»|ifiVi .i IIIonionsroin «**t»ii«*ifn. Ta esettoija jti radikalno zdravilo /.a vso bolezni v ž mulcu in probavljanju Ako bo p i 15 UO 20 kapjio, V prvih slučajih fcličioo za čaj enkrat in «l<» dosoS ■-nega vspeha večkrat vzame, pomaga proooj /a zdodčtv krč, koliko, napihovanje, telesno bolečini! in slabo prebavi janje. Ako se vsak dan rabi, odpravi vse bolezni spodnjega trupla, razvedri duha in okrepča živco. l.išaj in drug( trdovratne kožne bolezni bu naglo in brez nevarnosti OZUraviJ >, ako so vsak dan po 4—(Ikrat koža s to esencijo podrgue. — Več v poduku o rabljenji. I steklenica 00 kr. iz po. tOBlorunoitisiegu u^uu G-rimault-u v Parizu. To novo zdravilo jo priporoč mo za zdravljen j | sušice, naduhe, plučne tub:>r- kit oze, strd injojoter in odpravi na Isnenad-ijiv način najznamenitejša prikazni takih bolezni. Ped njegovim vpljivom h", potolaži ka-š > j, ponočno potenje izgine in bolnik dobi v nnjkrajddm času zdravje, in zdravo podobo. Slabotnim otrokom kr.-.pča kosti. Steklenica 1 gld. Stomatikon, Ustna voda od dr. Bruuna, zdravnika za zobe. Ako so ena žlica to ustno vodo v kupico vlijo, dobro je ju snaženje zob. kakor tudi za ivplakne-ole USt, odpravi slab duh iz njih, posebno pri votlih in gnjilih zobeh in oživi (n okrepča zobno meso. 1 steklenica 88 kr. Ur. Wiic*litu-j«^t* mužu iz z«»lifcr. Javna /alnala. Koncem podpisani jo dolgo časa [mol tako hud protin v obeh nogah, dajo samo z dvema bergljama se gibati mogel. Po mnogovrstnem zdra-j viljenji, med tem tudi zdravilno kopeli, svetovali so mi med. dr. VVuchta-JOVO mažo iz zelišč iz, lekarnico „pri jelenu" gospoda Jožefa 1'urgleitnei ja v Uraden. Samo štiri tedne sem tO mažo rabil in bil sem prost svojih bolečin in sem tuli toliko okreval, da mi nij bilo treba bergelj ter sem mogel že hoditi samo s pomočjo palico po svojih opravkih. čutim ho zrno dolften, vsem, ki imajo tako bolezen, najgorkeje priporočati, naj rabijo to skrajno dobrodojno mažo. Gradeo, 23. septembra lHi;:t. ložef Loder, gostilničar. Matija Pilz, kot priča. L. G. Hochecker, kot priča. o|iu/oi miju vredno, Nad štirdeset let sem služil pri vojakih v vseh razmerah, izvrševal najrazličnejšo opravke po pisarnicali, kakor tudi v vojski, kakor tudi pri katastru in vo-jnškoin niapiranji itd., in vsi cd tega sem dobil zraven mnogotero rane in udarce, med temi dve krogli, kar mije pripravilo razne slabosti koti gluhoto, bromoat, zakrite hemoroide in preselj u joči se revinali/.ein, ztlaj sem j>a ži> dolgo vsled rab-lienja med. dr. VVuchtajeve maže Iz zeliit! bres maščobe in smole popolnem ozdravil; ■Sto sem napoten toneconljivo zdravilo /rv.ad njegove posebne in gotovo zdravilno moči vsem vojaškim tovarišem najbolje priporočiti. (J radoo, 6, aprila 1869. lozef pl. Anacker, o, k. major. I steklenica I -M. (118— S) Izaatelj in odgovorni urednik Martin Jelo v se k. tiskar: F. rt kaza in drugih.