Leto LXXII., št. 16$ a
Cena. Din Ur*
izhaio vsak dan popoldne avzemši nedelje in praznike. // Inserati do 80 potit vrst d Din % do 100 vrst a Din Z50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati potit vrsto Din 4.—. Popust po dogovoru inseratni davek posebej // „Slovenski Narod" velja mesečno v Jugoslaviji Din 12—, za inozemstvo Din 25.—     //     Rokopisi so no vracojo*
UREDNIŠTVO *4 UPBAVNKTVO UUB1JANA, Knuflj—u uBca ftev, 5 letalom 31% 31% 3KK 3K25 in 31-36.
Podrvžnict s NMg it 26 J! podružnica uprave: §lOYBi» GftČEC
MARIBOR, Grajski tra š*. 7   //   NOVO MESTO, UaMionjito cesta, CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulka 1, telefon it. 65* t Kocenova nI. 2, telefon št. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 U Slomškov trg 5    M    Postna  hranilnica v Ljubljani št. 10.351.
Izza londonskih kulis:
Chamberlainoo maneoer z miroono oferto Ne
Vesti o ponudbi milijardnega posojila Nem <ifi so bi ugotovil, ali je vendarle ie možna v
poafcuml balon Chamberlaina, da " politika
London, 24 julija, br. Kljub oficielnim demantijem o mirovni oferti Nemčiji se tako v Londonu kakor v Parizu uporno vzdržujejo vesti, da je bil nemškemu odposlanem dr. \Vohltatu z angleške strani stavljen predlog o možnosti mirne likvidacije mednarodnih sporov z Nemčijo. V vladnih krogih ponovno z vso odločnostjo zatrjujejo, da ni imel s tem noben član angleške vlade kakega opravka in da zato ne more biti govora o kaki oficielni angleški ponudbi. Kljub temu pa se zatrjuje, da je bilo pretekli petek v VVestminstrski palači res govora o takih načrtih. V Londonu so dr. VVohltatu posvečali veliko pozornost, ker ga smatrajo za glavnega zaupnika maršala G6ringa, o katerem se trdi. da je dostopen za pametne predloge, ker ima kot vodja nemške Štiriletke najboljši vpogled v resnično gospodarsko stanje Nemčije. V londonskih nemških krogih priznavajo, da ponudba ni prišla direktno od angleške vlade, pač pa sta stavila dr. VVohl-tatu omenjene predloge v zvezi s ponudbo milijardnega posojila dva najožja zaupnika Chamberlaina. ki nista člana vlade, ki pa veljata za najožja svetovalca angleškega ministrskega predsednika. V londonskih krogih tolmačijo to na eni strani kot novo šahovsko potezo Chamberlaina, na drugi strani pa za poskusni balon, s katerim je želel Chamberlain ugotoviti odmev, ki bi ga izzval v Angliji in v inozemstvu kak nov poskus »monakovske« politike. V tem pogledu pa je jasno, da pri sedanjem mednarodnem položaju nekaj takega ni mogoče niti misliti.
V Parizu skeptični
Pariz. 24. julija, br. V tukajšnjih političnih in diplomatskih krogih presojajo londonsko mirovno oferto Nemčiji zelo skeptično in vidijo v tem samo poskus vplivanja na nemško javnost. Sodijo na, da taki poskusi ne bodo imeli zaželjenega uspeha, ker smatrajo za docela neverjetno, da bi se na ta način dal izzvati kak razdor med širokimi nemškimi množicami in narodno socialističnim vodstvom. Dokler vztraja Nemčija na tem, da se mora ^dansko vprašanje rešiti v duhu njenih zahtev, tako dolgo je izključena vsaka mirna rešitev obstoječih sporov. Poljska ne bo nikdar pristala na nemške zahteve, s nemške strani pa se vsak kompromis odklanja. Zato je po sodbi francoskih krogov edino pravilno, da se mirovna fronta pri-
pravi na vse možnosti razvoja mednarodnega položaja.
Sodba Berlina: Nova
Berlin, 24. julija, br. Nemški tisk niti ne registrira londonskih demantijev in ostro zavrača londonski poskus izrabljanja gospodarskih težav, s katerimi se mora baš zaradi angleške politike boriti Nemčija. V londonski mirovni oferti vidijo poskus podkupovanja, ter označujejo to akcijo za najskrajnejšo perfidnost Angležev. Sprejetje angleških ponudb bi po sodbi nemškega tiska pomenilo novo gospodarsko zasužnjenje Nemčije. V ostalem pa izražajo v Berlinu mnenje, da gre pri vsej stvari zgolj za manever, s katerim Je skušal London prisiliti Moskvo k popuščanju.
Samo privatno
London, 24. julija. AA. Reuter: Današnji listi se bavijo z vprašanjem posojila, ki naj bi ga Anglija dala Nemčiji. Listi prinašajo izjavo angleškega ministra za prekomorsko trgovino Hudsona, da je govoril z VVohltatom o gotovih možnostih, da se pa vsebina tega razgovora ni točno objavila. Hudson je posebno naglasa, da so imeli njegovi razgovori s VVohltatom popolnoma privaten in neuraden značaj in da sta razpravljala o vseh vprašanjih v zvezi s svetovno trgovino ter možnosti zboljšanja položaja na svetovnih tržiščih. Izdelala sta tudi načrt, kako naj se izvrši zboljšanje položaja svetovni tržišč. Načrt ima več točk ter upošteva razne možnosti. Hudson je naglasil, da bi se Anglija in njeni zavezniki odločno oprli vsakemu poizkusu nadvlade v Evropi. Anglija in njeni zavezniki želijo sporazum z Nemčijo. Kar se tiče gospodarskih vprašanj, je Anglija pripravljena omogočiti Nemčiji dobavo si-rovin ter razvoj nemške industrije v službi miru. Načrt, ki sta ga izdelala Hudson in VVohltat, ne predvideva omejitve oboroževanja ter se ne tiče vprašanja Češkoslovaške. Na kraju svoje izjave je Hudson odločno zavrnil vse vesti, da je v načrtu omenjeno vprašanje mednarodnega posojila Nemčiji. O tem ni bilo niti besede v toku razgovorov. Vendar se lahko reče, je dejal Hudson, da je Nemčiji dana nova ponudba za mir. Glede tega vprašanja bo govoril tudi predsednik vlade Chamberlain v parlamentu verjetno še danes.
Sporazum v Tokiju
Popoldne bo podal Cham^^^ain važno izjavo v spodnji zbornici
London, 24. julija, br. Z veliko napetostjo pričakujejo v političnih krogih za danes popoldne napovedano izjavo ministrskega predsednika Chamberlaina o doseženem načelnem sporazumu z Japonsko. O tem je bila včeraj v Tokiju podpisana skupna deklaracija, ki bo danes popoldne ob 15. istočasno objavljena v Londonu in Tokiju. Danes dopoldne je imela vlada sejo, na kateri Je proučila poročilo angleškega poslanika v Tokiju ter odobrila besedilo Cham-berlainove izjave, ki jo bo podal v spodnji zbornici.
Po dosedanjih vesteh je Anglija v načelu pristala na to, da prizna Japonski pravico ukrepov za ohranitev reda in miru na kitajskem ozemlju, ki so ga dosedaj zasedli Japonci. Anglija se obvezuje s svoje strani, da ne bo ovirala japonske akcije na Kitajskem niti s protijaponskimi ukrepi, niti s kako izredno podporo Kitajcem. Japonska pa se obvezuje, da bo spoštovala angleške pravice na Kitajskem.
Na podlagi tega načelnega sporazuma se bodo sedaj pričela podrobnejša pogajanja o rešitvi tiencinskega spora in o splošnih problemih Daljnega vzhoda, pri čemer pa Anglija slej ko prej vztraja na politiki odprtih vrat. sloneči na pogodbi devetih velesil. Za danes popoldne je napovedana prva plenarna seja angleške in japonske aeiegaci]e. Dosedanji razgovori so se vo-aw samo med japonskim zunanjim rnini-S22U? anSleškim veleposlanikom, pri oficielnih pogajanjih pa bodo na obeh straneh sodelovali tudi gospodarski, politični m vojaški strokovnjaki.
Sporazumu z Japonsko pripisujejo v londonskih diplomatskih krogih velik pomen, ker si bo Anglija na ta način izposlovala svobodne roke za morebiti potrebne akcije v Evropi.
Bojazen v Parizu
Pariz, 24. julija, br. V tukajšnjih vladnih in političnih krogih z veliko pozornostjo zasledujejo razvoj pogajanj med Anglijo in Japonsko. Pariške kroge predvsem t nima vprašanje, kakšen vpliv bo imel angleško-japonski sporazum na pogajanja v Moskvi, ki smatra Japonsko za svojega najbolj nevarnega tekmeca na Daljnem vzhodu. Po mnenja pariških krogov Je lz-vsakega dvoma, da bo ta sporazum v
gajanj v Moskvi, pa tudi na celokupen mednarodni položaj, ker so vsi mednarodni problemi tako medsebojno povezani, da se ne da niti eden reševati ločeno.
Glavna vprašanja svetovne politike so revizija ameriškega zakona o nevtralnosti, vprašanje konference na Daljnem vzhodu in vprašanje zaključitve pogodbe med Anglijo, Rusijo in Francijo. Vsa ta vprašanja so tako povezana, da je njihova rešitev odvisna od vzajemne rešitve.
Značilno je v zvezi s tem tudi pisanje bivšega ministra za letalstvo Piera Cota o pogjanjih v Moskvi. Piere Cot postavlja vprašanje, zakaj se v Moskvo ne pošljeta dva izrazita francoska in angleška politika. V poštev bi prišla v prvi vrsti Eduard Herriot in Winston Churchill. V primeru, če bi se tema dvema ne posrečilo uspešno končati pogajanja z Moskvo, bi to pomenilo, da je sklenitev pogodbe z Moskvo nemogoča. Druga, še možna rešitev je po mnenju Piera Cota ta, da se sestanejo šefi generalnih štabov Francije, Rusije in Anglije, ki bi določili tehnične pogoje sodelovanja.
Nemške informacije
Berlin, 24. julija, e. Po vesteh iz Tokia je dosežen načelni sporazum v pogajanjih med Anglijo in Japonsko. Sporazum vsebuje zelo dalekosežne sklepe in predstavlja uspeh japonske politike. Po obvestilih
iz poučenih krogov je dosežen sporazum v naslednjih točkah:
L Anglija priznava sedanje stvarno stanje na Kitajskem,
2. Anglija se ne bo protivila ukrepom Japonske vlade za dokončno zagotovitev Japonske oblasti na Kitajskem.
3. Anglija se ne bo protivila namenom, ki Jih ima Japonska na Kitajskem.
V berlinskih diplomatskih krogih poudarjajo dalekosežni pomen tega sporazuma za bodoči razvoj mednarodnega položaja in naglašajo, da to stvarno pomeni ukinitev angleške pomoči Kitajski in maršalu Cangkajšku.
Japonske zahteve glede
Tokio, 24. julija. AA. Agencija Domej poroča, da bo po pisanju japonskih listov Japonska na današnji konferenci postavila slede zahteve:
1. izročitev štirih morilcev.
2. izgon nezaželenih elementov, ki so preplavili angleško koncesijo, ter vzdrževanje miru in reda v koncesiji,
3. stroga preiskava proti gotovim japonskim elementom v koncesiji,
4. odpust kitajskih častnikov, ki so nasprotniki Japonske.
5. izročitev denarja, ki je deponiran v kitajskih bankah v koncesiji.
6. sodelovanje Anglije pri ureditvi emisije in cirkulacije denarja federalne rezervne banke ter
7. priznanje pravice Japoncev do odškodnine zaradi padca kitajskega demrja
Krvav spopad v žanghaju
Sanghaj, 24. julija. AA Reuter: Po pripovedovanju potnikov je prišlo v Sanghaj u do hude borbe med kitajskimi in japonskimi četami. Kakor trdijo Kitajci, se je oddelku 3000 rednih kitajskih vojakov posrečilo prodreti v Sanghaj. Japonci so poslali proti Kitajcem v naglici čete z ročnimi bombami ter oklopne avtomobile.
Zaplenjeno srebro na angleškem parniku
Tienrin. 24. julija. AA. Agencija Domej poroča, da je policija preiskala angleški parnik Sianovo na reki Pejho pri Tang-kuju. Policija je našla ob tej priliki 3750 kg srebra v vrednosti 3 milijone lejev. Policija je aretirala enega Kitajca, ki je bil član posadke, dragoceni tovor na zaplenila.
Odločitev v Moskvi?
Jutri se sestane vrhovni svet sovjetov, da izreče zadnjo besedo
MOSKVA, 24. julija, br. Agencija Ta* je danes objavila komunike, da se bo jutri sestal vrhovni svet sovjetov k izredni seji, na kateri bo proučil pogajanja z Anglijo in Francijo. Iz tega komunikeja sklepajo, da je bil na včerajšnjem sestanku angleških in francoskih zastopnikov z Molotovim dosežen sporazum na podlagi najnovejših angloško-francoskih predlogov, ki so. kakor se zatrjuje v poučenih krogih, ustrezali željam Moskve. V moskovskih diplomatskih krogih računajo, da bo še ta teden podpisan sporazum, ki ga bo jutri Molotov predložil vrhovnemu svetu sovjetov v odobritev. Tako London kakor Pariz sta zadnje dni zelo pospešila pogajanja, ker želi Molotov prihodnji teden odpotovati na daljši odmor na Krim.
Spori v Franco vi vladi
General Jague aretiran — Borba med falangisti in monarhisti
London, 24. julija. AA. Havas. Dopisnik »Timesa« poroča iz Hendava, da Je bil general Jague aretiran. S tem v zvezi pravi list, so nastali neredi v Sevilji. Dopisnik »Timesa« poroča dalje da je glavno vprašanje, s katerim se sedaj bavi general Franco. vprašanje imenovanja predsednika ministrskega sveta. Obstojata dve glavni kandidaturi. En kandidat je Serano Sunner, zet generala Franca ter sedanji minister notranjih zadev, drugi kandidat
pa je grof Jordana, podpredsednik ministrskega sveta in zunanji minister. Odločitev je zelo težka, ker zastopata oba zvesta sodelavca generala Franca nasprotna mnenja. General Franco bi želel dokazati, da ni niti za, niti proti falangistom. Dalje poroča dopisnik »Timesa«, da nameravata finančni minister Andres Amado in pravosodni minister grof Roder.zo podati ostavki.
Strahovito neurje v Franciji
Vihar in toča sta opustošila cele pokrajine
Pariz, 24. julija, e. Po solnčnem vremenu je davi tik pred zoro po vsej Franciji nastalo silno neurje, ki je povzročilo ogromno škodo, ki sega v milijone. V Sa-voji in vzhodnem delu Francije je padala debela toča, ki je uničila vse kulture, setev in sadje. V nekaterih vaseh je poškodovanih mnogo hiš. V Savoji je opustošena vsa pokrajina. V okolici Aix les Bains je
padaal debela toča, ki je pokrila polja več centimetrov debelo. V Chamonbcu je bil pravcati orkan, ki je ruval drevesa s koreninami vred. Na mnogih krajih je onemogočen vsak promet. Pokvarjenih in porušenih je mnogo električnih in telefonskih napeljav in več mest je ostalo v popolni temi V južnem delu Francije so silno trpeli zlasti vinogradi in tobačni nasadi.
škofijska palača v Toledu pogorela
Ogenj je nastal zaradi eksplozije kemikalij — Dragoceni dokumenti uničeni
Toiedo, 24. julija. AA. Havas: V škofijski palači je nastal požar. Ogenj se je zelo hitro širil ter so morali gasilci podreti ve-
Nentsko-ruska pogajanja
Nadaljevala se bodo žele po pogajanjih v Moskvi
Berlin, 24. julija, e. Po poročilih iz Moskve se bodo gospodarska pogajanja med Nemčijo in Rusijo nadaljevala šele po za-ključitvi angleško-francosko-ruskih pogajanj. Čeprav ni nobenega trgovinskega vprašanja v pogajanjih med Francijo, Rusijo in Anglijo, smatrajo, da je boljše, da se na pogajanja med Nemčijo in Rusijo počaka do časa, ko bo Rusija svobodnejša. Čeprav s službene nemške strani ni bil dosedaj izdan noben komunike o nemško ruskih trgovinskih razgovorih, se me-rodajni krogi trudijo, da bi poživitev trgovinskih odnoiiiov odgovarjala obojestran-
skim željam. Trgovina s Sovjetsko Rusijo je padla od 800 na 100 milijonov mark. Poudarjajo, da se Nemčija zanima za ruski petrolej, odnosno za industrijske sirovine in les in da bi hotela za to v Rusije izvažati izdelano blago in polfabrikate, zlasti električne naprave in poljedelske stroje. Zatrjujejo tudi, da obstoji možnost zaposlitve ruskih poljedelskih, gozdarskih in cestnih delavcev v Nemci j L Govori se tudi o tem, da bi izvozni krediti Rusiji znašali poldrugo milijardo mark in sicer z dvoletnim rokom
liki most, ki veže škofijsko palačo s katedralo, da bi rešili cerkev. Škofijska palača je popolnoma uničena. Človeških žrtev ni, pač pa je materialna škoda zelo velika. Strokovnjaki mislijo, da je nastal požar zaradi eksplozije kemikalij, ki so se nahajale v lekarni v pritličju palače. Požara ni bilo mogoče pogasiti, ker ni bilo vode. Palača je bila znana zgodovinska stavba. Sam kardinal nadškof Goma je osebno nadziral reševalna dela ter je zapustil palačo šele okoli polnoči, ko je bilo že jasno, da je izgubljeno vsako upanje, da bo mogoče palačo rešiti. Dragocena biblioteka z velikim številom rokopisov in dokumentov iz prvih krščanskih časov Španije je bila rešena. Strokovnjakom je posebno žal, da je bila uničena slavnostna dvorana kanonikov, ki je bila umetniško in zgodovinsko najdragocenejši del palače.
Suša tudi v Ameriki
New Tork, 24. julija. AA. Havas: Velika suša je povzročila ogromno škodo v po-edinih posameznih vzhodnih MMtMfcn državah.
Izjava belgijskega kralja Leopolda
Liege, 24. julija, e. Belgijski kralj Leopold Je imel včeraj o priliki proslave 100-letniee nekega rudarskega podjetja govor, v katerem je izjavil, da je Belgija odločena ostati izven vsakega konflikta, v kolikor ne bi ogrožal njenih pravic. »Z orožjem v roki ostanemo svoji gospodarji«, je izjavil kralj, »in edinstvo Belgije bo omogočilo, da bomo gledali v bodočnost z zaupanjem!«
Aleksandretski sandžak izročen
Turčiji
Ankara. 24. jul. e. Aleksandretski Sandžak je bil včeraj v smislu francosko-turškega sporazuma s strani francoskih me -rodajnih oblasti oficielno izročen Turčiji. V navzočnosti ogromne množice ljudstva so včeraj zjutraj zadnje francoske čete zapustile aleksandretsko ozemlje. Obenem so na vladnih poslopjih in vojašnicah razobesili turške zastave in jim izkazali čast. Razvitju zastav je prisostvovala turška službena delegacija in francoska mandatna oblast, ki je turškim oblastem izročila vso upravo. V proslavo tega dogodka so se po vsej Turčiji pričele tridnevne narodne svečanosti.
Izselitev Nemcev iz Južne Tirolske
Rim, 24. julija, e. Po informacijah pol-službenega lista »Provinzia di Bolcano« je v smislu italijansko-nemškega sporazuma Nemcem prepovedano, da bi se naseljevalo v Južni Tirolski. Sporazum predvideva poleg prisilnega tudi prostovoljno izseljevanje južnotirolskih Nemcev v Nemčijo. Iz. seljevanje se bo izvedlo postopno. List zatrjuje, da ne bo izseljevanja v množicah Nemci, ki se bodo prostovoljno izselili iz južne Tirolske, bodo dobili odškodnino tako od Italije, kakor od rajha.
Nočne vaje s posebno razsvetljavo v Londonu
London, 24. julija. (Reuter). V minuli noči so se vršili poizkusi s posebno razsvetljavo v londonski luki. S pomočjo posebnih žarnic so razsvetlili luko tako. da je ni bilo mogoče videti iz zraka. Sest par-nikov je za časa vaj izkrcavalo blago, medtem ko so letala letela zelo nizko ter fotografirala tok operacij. Ministrstvo za mornarico je takoj začelo proučevati rezultate poizkusov. Ti poizkusi irr ij i rl'ko važnost za primer vojne.
Incident
na bolgarsko-turški meji
Sofija, 24. julija, e. SnoČi je po Sofiji krožila vest, da je nastal na turško-bol-garski meji težak incident. Več turških vojakov, ki so prišli čez mejo, je bilo ustreljenih. Zaradi teh vesti je vojno ministrstvo izdalo naslednje uradno poročilo:
»Dne 21. julija ob 22.30 so med stražnicama 9 in 10, nahajaj očima se v področju .svilengradske obmejne čete. bolgarski gra-ničarji opazili, da sta dva oborožena človeka prišla na bolgarsko ozemlje. Graničar-ji so ju pozvali, naj počakata, a ker se nista odzvala, so streljali. Eden izmed obeh neznancev je nato pobegnil na turško ozemlje, drugi je bil pa hudo ranjen in so ga graničarji ujeli. Obojestranske obmejne oblasti so naslednjega dne ugotovile, da sta bila to dva turška vojaka. Mešana komisija je tudi ugotovila, da so se bolgarski graničarji strogo držali predpisov in da jih niso kršili. V tem smislu je bil tudi sestavljen skupni zapisnik.«
Ko so novinarji vojnemu ministru generalu Daskalovu javili, da se v Sofiji govori, da je padlo 20 turških vojakov in da jih je bilo 80 ranjenih, je minister šaljivo odgovoril: To je bilo prejšnji dan, ko na meji ni bilo nobenega spopada.
Festival v Hamburgu
Hamburg, 24. julija, e. Včeraj je bil v Hamburgu na zelo svečan način zaključen peti kongres proslave narodno socialistična organizacije Kraft durch Freude. Na trgn Adolfa Hitlerja je bila prirejena veličastna smotra, katere so se udeležile vse nemške in tudi tuje delegacije, ki so defilirale pred maršalom Goringom in ministrom za delo dr. Levem, V sprevodu je korakala tudi jugoslovenska dijaška folklori stična skupina pod predsedstvom Mage Magaza-novičeve, Id je krenila pred službeno tribuno, na čelu sprevoda noseč iugosloven-sko trobojko. Občinstvo je navdušeno vzklikalo Jugoslaviji. Na dveh svečanih predstavah, pri katerih je bilo 15.000 glodalcev in na katerih so te delegacije izvajale svoje plese, se je jugoslovenska skupina odlikovala s svojimi lepimi plesi in folklorističnimi motivi bogatih narodnih noš. Vodja jugoslovenskega konzulata v Hamburgu, podkonzul Bogić je priredil no čast jugoslovenski skupini sprejem,
Borzna poročila.
Curih. Beograd 10, Pariz 11.7375, London 20.7425, New York 443, Bruselj 75-30, Milan 23.30, Amsterdam 237.10. Berlin 177.80. Praga 15.15, Varšava 83.50, Sofija 5.40. Bu-
Stran 2
»SLOVENSKI NAKOD«,pt»edeijek, M. Janja m
St*v. 165
Obmejno sokolstvo na straži
Lep sokolski nastop so imeli včeraj ▼ LimbvŠn
Maribor. 23. julija Naš staroslavni, nacionalni Limbuš je doživel danes lep sokolski praznik. Lira-buški Sokol je skrbno pripravil nastop, b kateremu so prihiteli Sokoli tudi sosednih sokolskih društev v velikem številu tudi iz Maribora. Limbui je razodel danes svoje sokolsko srce in navdušeno sprejel goste in domače Sokole.
Ob 2.45 je bil svečan sprejem gostov, predvsem mariborskih Sokolov. Na železniški postaji so pričakali goste limbuški Sokoli s pekrsko gasilsko godbo, naksr se je razvila na letno telovadišče učinkovita sokolska povorka, ki ji je občinstvo živahno ter navdušeno vzklikalo.
Na letnem telovadišču se je razvil skrbno izbran, slikovit telovadni spored. Po svečani poklonitvi dvignjeni drž. zastavi so sledile posamezne telovadne točke, ki so jih strumno in disciplinirano izvajali vrli pripadniki limbuškega Sokola, vsi njegovi telovadni oddelki. Ves čas je vneto svirala pekrska gasilska godba. Množica zavednih Limbušanov ter okoličanov je sledila poteku telovadnega nastopa z veliko pozornostjo in živahnim priznanjem. To-
plo občutene besede je spregovoril prosve-tar limbuškega Sokola F. Podgornik. ki je podčrta val vzgojni ter nacionalni pomen sokolstva, ki mu pripadajo ob meji le posebne, važne naloge. Omenjal je velike uspehe sokolstva in zaključil svoja Izvajanja s vzklikom prvemu Sokolu Nj. Vel. kralju Petru II. Z velikim odobravanjem je množica sprejela govornikova izvajanja.
Ves nastop je razodel neumorno delavnost in agilno prizadevnost požrtvovalnih limbuških Sokolov, ki se morejo poleg svojega konstruktivnega sokolske ga dela boriti še z raznimi težavami, ki pa ne morejo zaustaviti poleta požrtvovalnih limbuških Sokolov, ki so tudi danes dokazali, da hočejo v vseh svojih plemenitih stremljenjih uresničevati pomembni Tyršev program.
Po nastopu se je razvila iskrena, prijateljska sokolska veselica, ki je potekla v najlepšem razpoloženju. Vrlim limbuškim Sokolom pa čast in priznanje za lep nastop in borbo, s katero uspešno uveljavljajo svojo voljo do obstanka in napredka. Današnji dan je bil eden najlepših, kar jih pomni naš prijazni, lepi Limbuš v povojni dobi.
Odgovor pekovskih pomočnikov
Borba med pekovskimi mojstri in pomočniki
Maribor, 23. julija V zvezi z objavo odgovora pekovskih mojstrov smo prejeli iz vrst pekovskih pomočnikov sledeč odgovor s prošnjo za ob-
Pekovski pomočniki nismo šli na pogajanja z mojstri pod nobenim vplivom, ker smo polnoletni in ker vemo, kje nas čevelj ZmkL Vsako noč, ko ves božji svet počiva, m tudi naši mojstri, moramo mi delati, tudi zanje. Za neuspeh pogajanj niso krivi nobeni »marksistični voditelji«, temveč voditelji pekovskih mojstrov, kajti po nalogu njihovih voditeljev iz Zagreba so mojstri odpovedali kolektivno pogodbo v Celja. Splitu, Karlovcu in drugje.
Po stari kolektivni pogodbi, ki pa že pol leta ni več v veljavi, nismo pekovski pomočniki v Mariboru najbolje plačani v državi. V Zagrebu, Ljubljani, Beogradu so plačam pomočniki enako kakor tukaj, če ne Še bolje. Stare kolektivne pogodbe se večina pekovskih mojstrov sploh ni držalo. Na prste bi lahko sešteli vse tiste pomočnike, ki so po kolektivni pogodbi plačani od 300 do 400 din tedensko. Če so plačani pomočniki ponekod na jugu na primer v Užicah (250 do 350 din) nižje, je to razumljivo, ker je tam življenje dosti, skoraj za polovico cenejše od življenja v Mariboru.
Iniciativo za pogajanja za novo kolektivno pogodbo smo dali pomočniki (dopis pe-
kovskim mojstrom 25. maja letos) in ne mojstri, ker se v brezpravnem stanju ni dalo več živeti.
Na drugem skupnem sestanku je predsednik Združenja pekovskih mojstrov zahteval od nas, da se preko oblastev odrečemo naredbi banske uprave glede omejitve nočnega dela in da bi se pogajanja šele nato nadaljevala. Na tem sestanku z mojstri tainik združenja sploh nI zapisoval poteka pogajanj, čeprav »e Je govorilo o najvažnejših točkah pogajanj, iz česar so pomočniki sklepali da mojstri ne
jemljejo stvari resno kakor bi morali. Poleg naredbe banske uprave, ki bi se jI naj odpovedali, so mojstri tudi zahtevali, da bi se v naprej odpovedali eventualnemu zakonu, ki bi ga v smislu te naredbe izdalo ministrstvo za socialno politiko. Na zadnje nismo mogli pristati, ker bi se to prot'vi-lo zakonu in naredbi. Ker nismo pristali na to. so se pogajanja razbila. Po čigavi krivdi? Čakali smo nekaj dni da hi nas mojstri obvestili o nadaljnjih pogajanjih. Ker pa se to ni zgodilo, smo poslali 7. julija mojstrom dopis, v katerem smo zahtevali, da se pogajanja nadaljujejo.
Mojstri vseskozi naglašajo, da so mezde njihovih pomočnikov velike ali za naporno nočno delo so te mezde mizerne. Hoteli so se samo porazgovoriti o škodliivosti nočnega dela pekovskih pomočnikov in vajencev. — Pekovski pomočniki.
čuden vremenski preokret
Od 51° C zvečer je padla temperatura na 21° C zjntra]
Maribor, 23. Julija Oe kateri, zasluži pač ta vremenski preobrat, da ga. ugotovimo. Preobratov v vremenu, kakor je sedanji, , pozna zgodovina meteorologije zelo malo. Preobrat se je pričel včeraj, v soboto, 22. t, m. že dopoldne z neznosljivo sopartoo. Opoldne je tennometer v senci kazal 35 C, a na soncu 45 C V prvih popoldanskih tirali je depresija za spoznanje od jen jala. Proti zapadu je bilo videti znake nevihte, in kakor smo že snoči po potnikih iz Koroške dognali, je v Celovcu popoldne deževalo. Proti 17. url pa se je nepričakovano pojavil silen nov vročinski val, ki je na Kralja Petra trgu potisnil termometer na 51 stopinj C (seveda na solnčni strani), do-č±m je proti 19. uri kazal Se vedno 46 C, a v senčnih legali 25 C. Do 20. ure se je znižal le za 3 stopinje. Pričakovati je bilo silnega preobrata z uničujočimi nevihtami.
Pa se je proti vsemu temu pričakovanju začel preobrat nenavadno skromno, nađ opazovalec je žrtvoval to noč z opazovanji na Kalvariji. Proti 21. uri se je začelo splošno pooblačenje, na zapadu pa neprestano bliskanje, ki je opolnoči prešlo na veliko obzorje, proti jugu in severu. Izpočetka posamezni bliski so prešli v neprestano, odprto ognjeno morje. Na severozapadu so švigale ognjene strele z reakcijo odseva preko vrtov Maribora. Davi proti 1. uri je dotlej tudi na Kalvariji še občutno soparioo naenkrat pretrgal mrzel severnik oziroma severozahodnik, ki je prihajal očividno od večjih neviht preko državne meje. Prve deževne kaplje so začele padati ob pol 2. dele uro pozneje je sledil pohleven dež, ki pa je prenehal proti 3. uri in se je Šele ure pozneje, žal le v preskromni množini ponovil ter vsaj za silo ohladil ozračje. Danes kaže termometer le še 20 stopinj in je šele opol dan komaj prilezel na 21 C.
Ljudi so tihotapili čez mejo
Bridko razočaranje lahkovernih zapeljancev
Maribor, 22. julija Oblastva so prišla na sled svojevrstni družbi, ki se je pečala s tihotapstvom ljudi preko meje. V zadnjem času so se namreč množili primeri, ko izročajo nemška oblastva naši policiji številne osebe, ki so jih polovill onstran meje, ker so se klatile brez dela in brez veljavnih dokumentov. Vsak dan izročajo nadim oblastem 5 do 8 moških, ki so šli skrivaj preko meje.
Osebe, ki so jih nemška oblastva odgon-skžzn potom spravila v našo državo, pa so pri zaslišanju izpovedale, da so postale jfirten neke dobro organizirane skupine brezvestnih ljudi, ki so imeli svoje »zastopnike« zlasti na Hrvatskem. Ti agenti so namreč zatrjevali, da je onstran meja miiftgn dela in dober zaslužek. Marsikateri, ki je doma živel v skromnih razmerah, je' terazil Željo, da bi tudi rad šel v Nemčijo. Agenti in zastopniki so seveda izra-zfll pripravljenost, da bi reflektante spravili preko meje, toda za svoj trud so zahtevali zneske od 2000 do 3000 din. In tako se je zgodilo, da je marsikateri, Id bi rad šel preko meje m se od tam vrnil a večjim zneskom denarja, prodal zadnjo kravo aM pa je vzel hipoteko na svoje posestvo, da bd dobil sredstva za odhod preko meje.
Bo je takšen nesrečnik, Id je nasedel zatrdSom agentov, imel v rokah denar, se Je po navodilih pripeljal v Maribor, Irjar so ga Že čakali drugi »zastopniki«. V Mariboru so potem morali odšteti »zastopnikom« znaaek za ilegalni prehod preko meje, nato pa so spraviH »belo blago« t swUaiMjjfle ter jm pripeljali do btttine nssjs. Potem je neki »vodnik« spravil ljudi preko meje, v nekaterih. primsrfh pa. so reveže kar pusti* v bltttm maje ter de-
Mfc m mm s?**«*     *• **
bodo prišli preko meje. Mnogo takih nesrečnikov so zalotili Že naši čuječl graničar ji, drugim spet pa se je le posrečilo priti po skrivnostnih poteh onstran meje, kjer pa so jih polovill in vtaknili v zapore. Nekaterim se je tudi posrečilo,, da so dobili delo pri kmetih, toda na veliko presenečenje so jim plačali za teden dni trdega poljskega dela le po eno marko dnevno. In tako se je zgodilo, da so se mnogi tudi sami javili oblastem, da bi jih spravili nazaj, v našo državo. Drugi pa so skušali skrivaj spet priti nazaj v Jugoslavijo.
V zvezi s to afero je mariborska policija že izsledila nekatere »zastopnike« in agente te družbe, ki se je pečala s tihotapstvom ljudi preko meje. Policija sedaj intenzivno nadaljuje s preiskavo, ki bo prav gotovo prinesla na dan marsikatero podrobnost iz delovanja te dobro organizirane družbe.
Iz Llutomera
— Napredovanja m premestitve učiteljev, v ljutomerskem srezu so napredovali: v 8. skupino Žitnik Maks iz železne gore, , 9. skupino pa Prime Nela H Križev-cev, Slapar Štefanija od Sv. Duha in An-tonac Oda iz Križeveev pri Ljutomeru; premeščeni pa so ftetina Helena iz Apač k Sv. Juriju ob južni železnici, Burger Fa-nica iz Kapele v Ribnico pri Kočevju. Ro-aker Justina iz Pisec v Ljutomer, fttern Oskar iz Pirnifi v Safarsko. Nežika Kozo-derc 1g Stare ceste na Ptujsko goro, Emilija Plrnat iz Križeveev na Ptujsko goro.
— OP—isiiali■ vrelce nsMnjeJo. Naši javnosti je snana tudi brezplačna očeslav-ska slatina, ki jo pridobivajo na povsem preprost načm ter ima tamkajšnji
mnogo posetnikov. Pri tem vrelcu se je nopotaflo že nešteto steklenic in posod. To slatiao so ljudje unoraMJail kot radensko, ker Ja bOa zelo dobra, Včasih so prišli tudi k vrelcu gostimMarjl a pralnimi slatmsldrdi aabojl ter Si nepoln li steklenice. Ker pa je bil dotok aastonjkarjev vedno večji, se je darovanja slatine omejilo, da so sedaj mogli ljudje natočiti pri vrelcu le po eno večjo ali manjšo posodo za svojo uporabo, s čimer so bili gostilničarji, ki so prihajali csso cd daleč, hudo prizadeti. Ko je radensko adravilisce zaznalo za ta vrelec m njegovu mineralno vodo, ki ja v tej neposredni okolici, ja kupilo ta svat S vrelcem vred. Raziskovanje vode je pokazalo, da je zdravilna sn da ima mnogo rudninskih snovi, ki jih mora imeti mineralna adravBua voda. Zato ja lastništvo radenskega zdravilišča začelo razmišljati o eventualnem eksploatiranju te mineralne vode, slasti v pogledu novega očeslavskega zdravilišča. Tako so začeti pred tednom intenzivno raziskovati očeslavske vrelce m njihovo okolico. V ta namen vrtajo v zemljo v okolici dosedanjega vrelca ter raziskujejo teren in vodo. Če bodo raziskovanja uspešna, bi v Oče-
slavcm dobili nove vrelce pitne slatine in novo zdravilišče.
Takoj pred graditvijo murskega mostu pri Fstanjeih so se oglasili redektaati za novo avtobusno progo, ki hI vezala Mursko Soboto—Radence— Maribor. Pratnje za podelitev koncesije je reševala banska uprava, ki je podelila koncesijo aa to progo mariborskemu mestnemu podjetju. Z dograditvijo mostu in otvoritvijo te avtobusne proge se bo nate Prekmurje tesno povezalo a našimi kraji v gospodarskem in kulturnem pogledu.
— Povožen otrok. Pri nakladanju ftUa je vinioar Vrbnjak v Mursčaku povozil svojega sina, lOletnega Friderika Vrbnjaka. Kolesje mu je zdrobilo desno nogo.
Js ssenaša dimnik Jožef Oru-škovnjak je zamašil v decembru dimnik a senom gostilničarju Rihardu Vregu z namero, da bi zakadil stanovanjsko sobo, v kateri so spale 4 osebe. Za to dejanje je bil obsojen na en mesec in 10 dni strogega zapora in na plačilo 240 din. Pri kazni sta upoštevana še dva druga Gru-škovnjakova prestopka.
Drava Je zahtevala novo žrtev
V soboto Je utonil pri Mariborskem otoku 26 letni
predilec Josip Ergaver
Msribor, 23. julija Drava je zahtevala svojo letošnjo tretjo žrtev v mariborskem okolišu. Kovaču držav nih Železnic Andreju Blažiču in dijakinji Miroslavi Severjevi je sledil v soboto popoldne okoli pol 3. v smrt v dravskem vodovju 261etni predilec Josip Ergaver, stanujoč v Studencih v Obrežni ulici 3.
Sobotna popoldanska silna vročina je privabila na stotine in stotine ljudi v ko-pališče ne Mariborskem otoku. Ps tudi ob dravskih nabrežjih je bilo mnogo mlajših kopalcev in kopalk, ki so se zatekli pred vročino v hladno Dravo. Na studenški strani nasproti Mariborskemu otoku se je zbrala večja skupina kopalcev in plavalcev, ki je hotela okoli pol 3. preplavati Dravo s studenške strani, da bi priplavala do otoka Med temi plavalci je bit tudi 261etni predilec Josip Ergaver, uslužben v tukajšnji
tekstilni tvornici Doctor in drug, ter njegov brat Stanko. Ko je priplavala skupina do sredine, pa je Josipa Ergaverja očividno prijel krč. Psrkrat je kriknil ns pomoč. Brat Stanko je hitel, da bi rešil svojega brata. Toda že v naslednjem trenutku je dravsko vodovje zagrnilo nesrečnega Josipa Ergaverja, ki ga ni bilo več na spregled. Prihitel je tudi čolnar, da bi pomagal pri reševanju, toda Ergaver je že utonil. Nesrečni utopljenec ni bil poročen ter je bil doma iz Primorja. Vsi, ki so ga poznali, so videli v njem dobrega in odkritega tovariša ter prijatelja
Tudi ts primer kaže spet. kako zahrbtna in nevarna je Drava ravno na tem mestu, kjer zahteva leto za letom svoje žrtve. Kaže pa tudi. da je plavanje preko Drave rudi v skupinah tvegano ter nevarno.
Mariborske in okoliške novice
— Počastimo spomin generala Maistra. V sredo 26. t. m ob pol 9. uri dopoldne bo v tukajšnji frančiškanski cerkvi maša zadušnica ob peti obletnici smrti osvoboditelja Maribora generala Rudolfa Maistra.
Maistrovi borci in tudi drugo nacionalno občinstvo se z bero v sredo 26. t. m. ob pol 18. na mestnem pokopališču na Po-brežju, kjer bo ob grobu generala Maistra spominska svečanost, pri kateri sodelujejo tudi naši vrli jadranovci. Ob tej priliki bodo Maistrovi borci položili na grob svojega nesmrtnega voditelja in generala Rudolfa Maistra lep spominski venec. Počastimo v čim večjem številu spomin nepozabnega in prvega našega narodnega generala ob meji!
— Naplavljeno *ruplo nesrečne utopljenke. Pri Sv. Marku niže Ptuja je na. plavila Drava truplo 151etne dijakinje Miroslave Severjeve, ki je v nedeljo 16. julija utonila v Dravi na pobreški strani. Značilno za tragično usodo nesrečne Miroslave Severjeve je, da bd bila že svoj-čas skoraj utonila v Dravi, pa jo je neka plavalka resila v zadnjem hipu gotove smrti. Miroslava Severjeva *e je tedaj po srečni rešitvi zaobljubila, da ne pojde nikdar več v Dravo. Toda silna vročina pretekle nedelje jo je izvabila v dravsko valov-je, kar je bilo zanjo usodno.
— Pri priči mrtev. 581etni hlapec Anton Hrenič iz Krčevine si je pognal kroglo naravnost v srce. Bil je pri priči mrtev. Vzrok samomora ni znan.
— Premestitev. Kontrolor g. Ivan Ko. šiček je premeščen iz Cankove v Maribor.
— 35 stopinj Celzija je bilo v soboto v Mariboru v — globoki senci.
_ I2 Radvanja. Marljiva sokolska četa
v Radvanju je s lepim uspehom uprizorila Finžgarjevo dramo >Razvalina življenja«.
_ Iz učiteljske službe. Premeščeni so:
I. Zmavec iz Cankove v Lehen. Emilija Ger. bec iz Spodnjih Slaveč v Mežico, Elizabeta Petrič iz ćrensovcev k Sv. Urbanu, prt Ptuju Emilija Plrnat iz Križevcev na Ptujsko goro, Neža Kozodero iz Stare ceste na Ptujsko goro, Anton Smodič iz Hajdine v Ptuj.
— Napredovanja. Ravnatelj na vinarski in sadjarski soli v Mariboru g. Josip Priol je napredoval v 4.-I. skupino, banovinski kmetijski ekonom pri sreskem načelstvu Maribor desni breg Josip Novak v 8. po. ložajno skupino.
— Pogreb Avgusta špendla. V soboto popoldne se je zbrala na pobreškem pokopališču množica prijateljev, znancev in stanovskih tovarišev nepozabnega pokojnega poštnega inšpektorja in šefa poštno carinskega oddelka pri pošti Maribor n g. Avgusta špendla. Pogreba so se udeležili tudi zastopniki poštne direkcije višji svetnik dr. Prane Janžekovič, potem upravnik poŠte Maribor H inšpektor g. A. KlemenčiČ ter upravnik poŠte Maribor 1 g. Ortan. V številnem mrtvaškem sprevodu so korakali za globoko užaloščenimi svojci poštni uradn ki. zvanlčniki. služite, lji in drugi pogrebci, ki so spoznali v pokojnem A. gpendlu plemenitega tovariša, dobrega človeka, žalostinke je svirala po-štarska godba, pevci pevskega društva »Postni rog« pa so odpeli turobni žalo-stinki. V sveži gomili, ki jo krasijo številni venci uredništva poete Maribor II, uradništva mariborske glavne carinarnice ter mariborskih posrednikov in špediter, jev, počivajo zemski ostanki vzglednega narodnjaka. Čigar soomin bo trajno živel med znanci priljubljenega pokojnika.
— Tatovi Koles »pet agresivnejši. V zadnjem času so tatovi koles nekoirko mirovali. Včeraj pa so spet stopili tatovi v akcijo ter ukradli dve kolesi. Tako je delavcu Ivanu Mlakarju iz Dravske ulice izginilo dvokolo znamke >Elfa< z evid. štev. 2—25069, dijaku Eriku Puharju iz Tržaške ceste 36 pa kolo znamke >Wan-derer« z evid. štev. 2—119409.
— Tajinstvena tatvina, šivilja Angela Koprivnik s Pobreike ceste je prijavila policiji, da ji je izginilo iz kasete, v kateri je bilo 2400 din gotovine, na doslej nepojasnjen način 500 din. Tatvine je osumljena neka ženska, ki so ji domače razmere pri Koprivnikovi dobro znane.
— Domačija v ognju. Kočarju Viktorju Lubeju is Zg. Dobrenja je zgorela doma. eija s vsem inventarjem vred. Rasen poslopja je zgorelo ubogemu kočarju vse pohištvo, potem obleke in drugi predmeti. Tako je 8članska družina sedaj brez sredstev In brez doma. Kar tudi poslopje nI
bilo zavarovano, je usoda Lubejevih tem hujša. Skoda znaša okoli 10.000 din. Kako je ogenj nastal, se točno ne ve, domnevajo pa, da je izbruhnil požar zaradi slabega dimnika.
— Krvav obračun. Na cesti pri Velki je neki S21etni Filip Nebi napadel pred-delavca Konrada Hermana ter ga z nožem dvakrat zabodel v hrbet, tako da se je Herman zgrudil na tla In obležal v mlaki krvi. Hermana so prepeljali v bolnico, napadalca pa so orožniki prijeli. Pri zaslišanju je Nebi izpovedal, da se je z napadom hotel maščevati zaradi neke zadeve. Maščevanje bo imelo svoje odmeve pri sodišču.
— Čigav je pes T V Scherbaumovo prodajalno v dr. Turnerjevi ulici se je »atekel psiček, ki ga dobi lastnik v omenjeni prodajalni.
— Amokov tek pijanca v Studencih. V Studencih Je že delj časa živel 671etni brezposelni delavec Simon aigovec s svojo družino. Ker je imel v zadnjem Času se večkrat opravka s oblastmi, so mu sporočili, da ga bodo odgonskim potom poslali v domovinsko občino v Slovenjgradec. Si-govca je to tako razjezilo, da se je napil. V vinjenosti je povzročil pravcati Amokov tek. Z odprtim nožem je tekel za otroci. Ko so to opazili nekateri pasantje, so mu skušali izviti iz rok nož. Pri tem pa je pobesnel in je z nožem zabodel 451etnega kotlarja državnih železnic Petra Fridlgar-ja iz Studencev, težko pa je tudi ranil svojo ženo in otroka, ki so vsi obležali v mlaki krvi. Podivjanega aigovca so ukrotili orožniki. Težko ranjenega Fridigarja ter šigovčevo ženo in otroka so mariborski reševalci odpre mili v tukajšnjo bolnico.
— Kradel, da bi   oblekel   svojo ženo.
Orožniki so aretirali 231etnega Pavla Dvor-šaka iz Sv. Barbare v Slovenskih goricah,
ki je pred dnevi ukradel Matildi Knechtl in Genovefi Kokol iz Vumpaha perilo in obleke v vrednosti okoli 3000 din. TJkra. deno perilo in obleke je pustil Dvoršak pri neki šivilji preurediti ter jih je nato podaril svoji ženi. Dvoršaka. ki je tatvino priznal, so prepeljali orožniki v zapore tukajšnjega sodišča.
— 9 milijonov litrov Vode porabijo Mariborčani dnevno v sedanjih dneh. Kljub temu je preskrba našega mesta z vodo brezhibna, kar omogča studenec v betnav. skem gozdu.
— Prometni nesreči. Na križišču Korošce ve in Turnerjeve ulice sta trčila 27-letni Oton Lorbek iz Koroške ceste 56, ki se je. peljal s kolesom, in 301etni krojaški mojster Franjo Vojsk iz Slovenske ulice, ki se je vozil z učiteljico Emilijo Ritonjo na motornem kolesu. Pri karambolu je dobil Lorbek hu le poškodbe po vsem telesu, pa tudi Vojsk je bil poškodovan na nogah, dočim je po srečnem naključju ostala nepoškodovana Ritonjeva. ki je padla v velikem loku na cesto. Lorbeka in Vojska so mariborski reševalci odpremili v bolnico. Pri karambolu je bilo motorno kolo hudo pškodovano in ima Vojsk vrhu tega še okoli 3000 din škodet dočim se je Lorbekovo kolo pokvarilo do* nerabnosti. — Na križišču Aleksandrove in Kopališke ulice sta trčila osebni avto nekega mariborskega zdravnika in tovorni avto. Pri tem je bilo zdravnikovo vozilo nekoliko poškodovano. Hujše nesreče ni bilo.
— Kaj pa Maribor? iz vrst zasebnih nameščencev v Mariboru nam pišejo: »že lani smo pričakovali, da bo Pokojninski zavod v Ljubljani gradil vsaj že napovedano enonadstropno hišo v Marijini ulici. Za letos pa so na nekem zborovanju celo napovedali, da bo Pokojninski zavod že letos gradil stanovanjski hiši v Marijini ulici in pa v Krekovi ulici, kjer je lani kupil lepo zemljišče v Krekovi ulici. Zasebni nameščenci smo, naravno, zaradi tega zelo prizadeti, saj ni Pokojninski zavod od gradnje velike poslovne in stanovanjske palače na Kralja Petra trgu v Mart. boru ničesar več investiral, četudi so se od časa do časa lansirale v javnost razne napovedi glede novih večjih Investicij Pokojninskega zavoda. Sedaj so v Celju dogradili lepo hišo. Celjani imajo svoj de. let. Mislimo, da je tedaj tudi Maribor na vrsti, aaj spada med naloge Pokojninskega zavoda tudi smotrno podpiranje ljudske stanovanjske politike, ki je v Mariboru spričo se zmerom precej visokih najemnin zalo Mariborski zasebni na-
danih obljub. Prepričani smo, da se bodo vsaj do jeseni pričela gradbena dela v Marijini ali pa Hrenovi ulici. Potrebno pa bi bilo, da misli Pokojninski zavod v smislu svojega socialnega poslanstva predvsem na socialni položaj namesčenskih slojev, ki ne morejo reflektirati na velika, večsobna draga stanovanja, ampak ki smatrajo kot povsem umevno, da bo Pokojninski zavod uredil v svojih novih stanovanjskih stavbah cenena ljudska stanovanja z eno, oziroma dvema sobama. Na ta način bo mogoče zagotoviti Mariboru lepo število novih, cenenih stanovanj, ki naj se oddajo izključno reflektantom ls vrst našega zavednega zasebnega name. ščenstva ki je itak bilo dolgo vrsto let precej zapostavljeno in zanemarjeno.c
— Gledališke vesti. Upravnik Narodnega gledališča g. dr. Brenčič se je vrnil s potovanja Jugoslov.-bolgarske lige v Carigrad danes v ponedeljek, 24. t. m. — Glavni režiser, g. Jože Kovic se je vrnil s svojega potovanja po Italiji itd. ter je prs. vzel vodstvo zanimive gledališke razstave, ki jo v proslavo 201etne£a obstoja Narodnega gledališča v Mariboru vprizori v okviru mariborskega tedna. — S prepotrebno prezidavo upravnega in dela igralskega poslopja kakor se vidi še ni nič. In ker se čez dobrih 14 dni že prične študij in predpriprave za prihodno sezono, najbrže letos tudi ne bo še nič, čeprav so bila tozariev. na dela od strani mestnega stavbnega urada že razpisana in se je letošnja sezona na račun te prez dave kakor znano, predčasno zaključila. Zakaj se Narodno gledal šče bas v Mariboru celo pri tem ze davno potrebnem delu zapostavlja? Na primernejše poslopje uprave Narodnega gledališča bi mestna občina kot lastnica celega poslopja morala misl ti že pred 20 leti, ko je bilo že gotovo, da se nemftko gledališče preuredi v Narodno gledališče, kar je bilo načeloma Izvršeno Ze z gostovanjem ljubljanske drame začetkom JUiija pred 20. leti v takrat še nemštotm gledališču.
— Pregled motornih vozil. Predstojni-štvo mestne policije v Mariboru objavlja, da se vrši redni polletni pregled motom.h vozil, ki služijo javni uporabi, to je avtobusov, avtotaks^jev in avtoizvoAčkov ter vseh v letošnjem letu še nepregledanih motornih vozil, ki so regist rirana pri preti-stojništvu mestne policije v Mariboru dns
26. VII. 1939 ob 15. uri na dvonaču mestnega avtobusnega podjetja v Plinamiški ulici v Mariboru. Vsak lastnik motornega vozila mora prinesti s seboj prometno knji. Žico, opremljeno a 100 din dr*, kolkom, takso za kom-sijski pregled za vsak avto din 54.—,  za vsako motorno kolo pa din
27. —. Vozila morajo biti picdveJena v očiščenem in v uporabnem stanju. Pregledi Se bodo VTŠiii z vso strogostjo. Lastniki letos se nepregledanih vozil morajo imeti pri pregledu tudi obe prijavni poli.
— Nočno lekarniško službo imata tekoči teden Albanežejeva lekarna pri sv. Antonu v Frankopanovi 188 telefon 27—01, ter Vaupotova lekarna pri Mariji pomajraj na Aleksandrovi cesti 1, telefon 21 — 79.
— Rezervnim of»c'rjem. Mariborski pod. odbor Udruženja rezervnih oficirjev in bojevnikov opozarja svoje člane, da bo od 5. do 8. septembra skupno potovanje e pri-sostvovanjem vojaškim   svečanostim na
kraljev rojstni dan v Banjici pri Beogradu, nato pa poklonitev Neznanemu junaku na Avali ter nepozabnemu kralju Aleksandru I na Oplencu dne 7. septembra. Priskrbljeno bo brezplačno potovanje in prenočišče. Udeležba le v uniformi. Obvea. ne prijave članov sprejema uprava mariborskega pododbora do 31. julija
.__Volitve obratnih zaupnikov. Te dni
se vršijo tudi v mariborskih obratih volitve obratnih zaupnikov, za katere se opaža precej Živahno zanimanje. Tudi topot nastopajo vse tri svobodne strokovne organizacije s skupno listo. Nacionalno delavstvo voli skupno listo svobodnih stro. kovnih organizacij. Ob priliki volitev obrat, nih zaupnikov skušajo nekateri z raznimi govoricami ribariti v kalnem. Vsi zavedni nacionalni delavci naj ne nasedalo raznim trikom.
se je potem tisti fcnod vršil, ni
— Smrtna nesreča* Od Sv. Juriju . . .<>v. goricah proti Sv. Jakobu se j« ponoči vračal na kolesu neki Ivan Kranjc iz Jareni-ne domov. Na strmem pobočju blizu Ko. tlseve gostilne mu je najbrž odpovedala zavora in z vso silo se je zaletel v obcestno drevo. Obležal je s prebito lobanjo in ostal na licu mesta mrtev. Prepeljali so ga na njegov dom.
— Krvav pokolj v Slov. goricah. Včeraj je bilo pri Sv. Ani v Slov. goricah žegna-nje. Fantje so se zbrali pred Senekovieevo gostilno In re r^čell prepirati, nenadno so se pa c MBOila ±yJ iantov se je oborožilo s koli in napadli so nekega kmečkega fanta ter ga pobili na tla. Se na tleh ležečega nezavestnega so nato pretepali naprej. Ko so videli, da se žrtev ne gane več, so se b tepli sami med seboj in nastal je pravcati pokolj. Pet ranjencev so prepeljali v do. maco oskrbo. Glavne pretepače so orožniki že zaprli.
Iz Gornje Radgone
— Sokolski nastop v Gor. Radgoni ho v smislu sklepa murakosokolskega okrožja nepreklicno 10. septembra. Sokolsko društvo je te dni razposlalo vsem okoliškim društvom obvestilo s prošnjo, da na ta dan ne prirejalo svojih prireditev ter podpro delovanje te Izredno izpostavljene obmejne sokolske postojanke.
— Osebna vest. Dosedanji vodja t ust. notarske pisarne g. Hinka Potuna, notarski namestnik g. dr. Jelko Ravnikar je postavljen za notarja s sedežem v Trebnjem.
— Z razmesarjeno levo roko je bil v soboto pripeljan k tuk. zdravniku g. dr. Vinku Cremosnlku 16-letnl posestnikov sin Fr. Kaučič ls Radvenec prt Negovi. Bil je zaposlen pri mlačvl, kjer mu js zobovje stroja razmesarilo levo roko v zapestju; zlasti sta do kosti poškodovana mezinec in prstan ec.
— Smrtan nesreč*. V soboto dopoldne so pokopali posestnika Franca VldecnJka tz Gaberk. Videmšek je v sredo popoldne spravljal žito v kozolec. Med delom pa je omahnil In padal trt metra globoko. Padec je bil tako silen, da si je poossrećsnse na treh mestih ranil čre va. Vidam sir a bi bili le lahko rešili, če bi bili domači pravočasno poklicali sdravnlka, Drugi dan so ga odpeljali v slovenjgragko bolnteo, kjsr pa Ji
4m M m <sWMW