DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER 56 CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, MARCH 7, 1940 LETO XLIII. — VOL. XLIII. "EMCI SO ZAJELI PRVE ANGLEŽE an m'11' 6" marca- — Dvajset in i VO'iakov J'e bil° Llbitih zajetih včeraj na zapadni v t,» ko so nemške napadalne p® naPadle angleške zakope. poed«aPadom je igral vlogo'to- tiak °gen'' in ročne granate' ^ ar- Ro Nemci naskočili angle- Postojanko. Nemci so pri lzfeubili samo enega moža. To je bilo prvič, da so se sprijele nemške in angleške čete v tej vojni. To zmago so Nemci na raznih krajih razkričali v fran- Roosevelt ne vidi rad, . da bi se Donahey umaknil Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt se je izjavil, da upa, da se bo senator Donahey premislil in se ne bo še umaknil coske postojanke. Francozi soj v privatno življenje ter da bo jim odgovorili s'smehom rekoč, kandidiral ali za senatorja ali da se (Angležem) prav godi in'Pa za governerja države Ohio, da bodo za ujetnike Nemci že dobro preskrbeli. ^glija je pripeljala nedogotovlje-1n0 ladjo v newyorsko pristanišče iTYork-6 marca. — An-Potniški parnik Queen Eli-»aV1'eden $28,750,000, ki je k Večji parnik danes na morju, j 8rečnQ preplul Atlantik in ga zvečer pričakujejo v pri-"i še ni popolnoma dogotov- tfte 'j66' Parnik je last Cunard (jj"' Parnik bo pristal poleg la-jj. wen Mary in Norman die, z s° nahajajo v pristanišču od ^a vojne. Lansko poletje je predsednik že dvakrat govoril tozadevno z Do-naheyem in pričakuje, da bo govoril ž njim v prihodnjih desetih dneh. Roosevelt je rekel, da je Donahey preveč važen in upo- „ ., . iii* a i• * raben javen uradnik, da bi se Parnik je odplul iz Anglije v, , . . . , J ,'. . ,.„,„. „; |umaknil se iz javnosti. Ko so o tem povedali Dona- največji tajnosti in tukaj se ni zvedelo do zadnjega časa, da se Parnik bliža ameriški obali, še-jj«*11' *» rjeke1'. da «a Predaedni- kove besede zelo veselijo in da se bo rad odzval predsednikovemu vabilu na razgovor, če to želi. V Washingtonu je bil tudi Ray T. Miller, načelnik demokratov v le, ko se je videlo, da je parnik izven nevarnosti, da bi ga napadla kaka sovražna podmornica, se je dalo v javnost vest, da je parnik na morju. Parnik bo[okraju Cuyahoga, ki se je posve-spravljen v newyorškem prista- toval z narodnim načelnikom nu do konca vojne. an^leži ustavili 14 laških ladij jj Olldon, 7. marca. — Anglija itar danes v zalivu-Downs že 14 s l3anskih ladij, ki so naložene t6?rem°f?om. Sodi se, da je na ladiah 100,000 ton premoga, ladij so premog že izlo-sq' y teku včerajšnjega večera i^Peljali nadaljnih šest la-ac'ij s premogom v to pri- Ko angleške oblasti ladje pregledajo, izjavijo, da je premog zaplenjen in ladje dobijo povelje, da odpeljejo premog v določeno pristanišče. Potem ladje lahko prazne odplujejo domov. Premog se potem proda in denar naloži na banko. Po končani vojni bo Italija dobila ta denar nazaj. nska bo gradila dobile doma ej —že pred več mese-atn3e španska • vlada • povabila avtne firme Ford, laš,ysler, General Motors Vik ° firmo Fiat, da bi nai HifA°nudbe k" v Španiji. Toda ker an za gradnjo avto- _, v ftl ^ .......... Špa^ 70 odstotkov delani iz »k ®*ega materiala, je vse ?(ja'i zaspalo. je pa poslala španska Uta* Večje število svojih inže-t(ije. v Nemčijo, da se posve-z tarriošnjimi istrokov-^akar bi španska vlada Ho a 2eradila ogromno tovariši h avtomobile. Neka španska je že obljubila de- Zamorski komunist napadel Garnerja in Roosevelta HifVse to delo. Španija ze- DM avtomobilov in za-1)0 njih je splošna, -o v angleški armadi h °do postavljeni C^vojim rojakom ^«0 ~~ Nemški begunci, za angleško držav-Hli V°' ne bodo siljeni, če bodo 1|j Can| v armado, da bi se bo-Č6 j^roti nemški armadi. Toda, sovraštvo proti naci-Jeti s 0 veliko in se hočejo spri-todo' 8v°Pnii rojaki, se jim bo Vjh v°Hlo, če bodo za to napra- KanK no prošnjo. Toda vsi lz Nemčije, ki so zdaj ^ijjj kl državljani, bodo lahko .?. ali ono vojaško službo v Washington, D. C. — Benjamin Davis, zamorski komunist in urednik pri komunističnem dnevniku v New Yorku, Daily Worker, je obdolžil podpredsednika Garnerja, dži se je pridružil predsedniku Rooseveltu, da se porazi predlog za protilinčarsko postavo. Davis je nazval Garnerja kot "hudo zlo za delavca." Predlog za to postavo je bil že sprejet v poslanski zbornici in je zdaj pred senatom. Senatorji, ki so za to postavo, so bili zelo ogorčeni nad nastopom zamorskega komunista in pravijo, da je s tem zelo škodil sprejetju tega predloga. -o- Laška pristanišča so zelo zaposlena Washington, D: C. — Malcolm Hooper, ameriški trgovski ataše j v Rimu poroča, kako se je promet v laških pristaniščih dvignil, odkar se vrši evropska vojna. Zed. države, Japonska, Nizozemska, Belgija, Grčija, Švica, Anglija, Skandinavija, vse se zdaj poslužujejo italijanskih pristanišč, ker se boje voziti v vojni zoni. Dežele kot Belgija, Nizozemska in Švica dobivajo blago z ladjami do italijanskih pristanišč, od tam pa z vlaki. --o—- F a rl eye m, senatorjem Dona-heyem in kongresnikom Crosser-jem. Miller je otipaval, če bi ne j kazalo kandidirati Farleya v Ohio I za predsedniškega kandidata. -o--- ■ V Rusiji je lakota London. — Spencer Williams, tajnik ameriško-ruske trgovske zbornice, ki se je pravkar vrnil iz Moskve pravi, da v Rusiji silno primanjkuje živeža in da ji preti lakota kot v letu 1933. V zadnjih šestih mesecih so padle v Rusiji življenske razmere za 33 odstotkov, pravi Williams, ki je živel deset let v Rusiji, živila so se podražila za 35 odstotkov. Dalje pravi Williams, da je našla zveza Stalina s Hitlerjem ruski narod popolnoma nepripravljen in tako začuden nad to nenavadno zvezo, kot je bil začuden ves ostali svet. Narod o uspehu vojne na Finskem ne ve Ženske zapik! Sodnik Oscar Bell je razsodil, da sme mož rabiti kolikor viore svojo moč, da prepreči ženi "jštrefiti" po njegovih žepih za denarjem. Mrs. Pletta je prišla na .sodni ji s pritožbo,, da jo je mož pretepel, ko je hotela vzeti nekaj denarja iz njegovega žepa. Moža je sodnik oprostil. Torej, bodiU previdne! ---o- Zed. države prodajajo stare kanone Washington, D. C. — Vojni oddelek ameriške vlade je ponudil Latinski Ameriki in drugim nevtralnim državam v nakup topove, puške in druge vojne potrebščine, ki so stale našo državo milijone dolarjev. To orožje je še iz svetovne vojne in ga je vojni oddelek dal na listo kot nepo-rabnega. Kot se je doznalo je vla,da že prodala 90 poljskih topov Braziliji. Ceno se ni objavilo. Predsednik Roosevelt je še Vrh. sodnija prepovedala piketiranje Predsednik bi rad vzel tudi državne uslužbence iz politike Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt je začel ponovno boj, da se priklopi k postavi, da se federalni uslužbenci ne smejo udejstvovati v politiki še dodatek, da se isto raztegne tudi na državne uslužbence. Nekateri temu ugovarjajo iz razloga, ker bi s tem federalna vlada dobila popolno kontrolo nad volitvami v državah. Postava bi se raztegnila na državne uslužbence, ki so v vsem ali delno plačani od federalne vlade, kot delavci pri gradnji cest, v državnih zdravstvenih uradih, pri državni socialni varnosti itd. To bi zlasti zelo prizadelo politične mašine v državah, katere danes kontrolirajo repu- sadnji mesec naznanil, da se boibl!kanci. Ko je Roosevelt podpi-prodalc nekaj zastarelega orožja;sal dotično postavo, ki se ti.če nevtral«'fn deželam. Finsko sej federalnih uslužbencev in ki je je izrecno .izločilo od tega, ker je j bila namenjena samo proti tre-v voji.i. * jtjemu terminu, je Roosevelt že j takrat rekel, da naj bi se posta- Več južnoameriških republik, , Washingtonu, če va raztegnila tudi na državne delavce. Republikanci so zdaj v je vprašalo v ima kaj orožja naprodaj, ki ga ima v skladišču. Isto la tudi švedska ima naprodaj 100,000 pušk, 70,-000 strojnic, 300 poljskih topov, 250 težkih topov, 25 trdnjavskih topov in 200 možnarjev. -o- škripcih, če so glasovali kot ko- je vpraša , , v, Vojni oddelek |rlstno za federalne uslužbence, ' morajo tudi glasovati za državne uslužbence. --o- Unija ne sme piketirati podjetje, kjer niso zaposleni unijski delavci, če so ti delavci zadovoljni z delom in plačo. SODNIJA JE POTRDILA SODBO SODNIKA FRANK LAUSCHETA Javni uradniki v Detroitu obtoženi raketirstva Detroit, Mich. — Velika porota je v tem mestu obtožila že 45 oseb podkupljivosti! in raketirstva. Med obtoženimi je tudi še- Mrs. Bolton so njeni kolegi lepo sprejeli Poljaki dolžijo Nemce krutega preganjanja Paris. — Začasna poljska vlada v Franciji je zopet izdala v javnost dolgo listo raznih dokazov o krutem preganjanju, ki ga izvajajo Nemci nad Poljaki v zasedenem ozemlju. Med drugim navaja poljska vlada, da so Nemci postrelili 136 dečkov v starosti od 12 do 13 let v okraju Bydgoszcz. V istem kraju so do konca decembra Nemci pomorili do 6,000 poljskih mož in žen. Iz Gdynije so odpeljali 350 talcev, katere so potem postrelili, ko so jih prisilili, da so si izkopali svoje lastne grobove. Dalje trdijo Poljaki, da so Nemci na korih v poljskih cerkvah nastavili strojnice, da tako ustrahujejo narod in duhovnike. Iz neke cerkve so odnesli Kristusovo podobo in jo vrgli v ogenj. Vse kapelice in znamenja ob potih so Nemci že odstranili. Vsega skupaj so Nemci dozdaj že pomorili 18,000 poljskih mož, žen in otrok. —-o- Nemčija nabira delavce za na farme nič, ker rusko časopisje nič ne Washington, D. C. — Mrs. Frances Bolton, novoizvoljena kongresnica iz 22. okraja, je bila od svojih kolegov v Washingtonu zelo prijazno sprejeta. Ko je položila prisego, so vstali naj-rif Wilcox, dva njegova deputija iPre3 republikanski kongresniki|ki s0 že porazdeljeni po kmeti-in trije javni uradniki. Obtoženi |ter jih- ploskali, zatem pa demo-jjah Največ teh delavcev bodo Berlin.—'Nemška vlada namerava letos rekr utirati za poljska dela vse od 800,000 do 1,000,000 delavcev poleg 300,-000 poljskih vojnih ujetnikov, mC*."e so da so sprejemali podkupnino kratski. Zardela je pa prav do|dobili iz okupiranih dežel, da-izročilu j ' ... liSaa Vn io atrmil V'llipi osiveli i ■ on ArtA T4-r,i;;« OS AAA poroča. Samo po ustnem i« i . , . si narod šepeče, da ruski "odre- odgemblarjev in lastnikov javnih seniki" na Finskem niso bili tako sprejeti, kot je ruska vlada rekla da bodo, ko so šli "osvobo-davat" finski narod. -o- M užna vest iz domovine W^niel Stakich iz 15815 ^ka °° Rd- je prejel iz Žum-vest, Hrvatskem žalostno StakiTU Preminil oče Mi-96 let Častitljivi starosti ^anie]a zapušča sinove et Mil hotna in Petra ter ?ari do,0' P°r°čeno Grubač, v u °Vlni Pa dva sina, šest kov . ler Vo* j.. _____i„; V" V®Č drugih sorodni-P°čiva mirno v rodni Ogenj na Waterloo Rd. Sedem požarnih stotnij je bilo poklicanih k požaru, ki je danes zjutraj ob eni izbruhnil na 15502 Waterloo Rd. Ogenj je opazil William Allgire, ki je najprej tekel na vogal, da je poklical požarno brambo, nato je pa odve-del iz stanovanja svojo mater in očeta. Več sto ljudi se je zbralo na licu mesta, ki so kritizirali po žarno brambo češ, da je počasna in da se ni dovolj hitro odzvala klicu. V spodnjih prostorih ima trgovino Mandel Dept. Store. Kako je ogenj nastal se ne ve. Škode ni bilo posebne. Nov grob Sinoči ob 8:30 je umrl Frank Pačič, star 56 let, stanujoč na 1366 E. 39th St. Bolehal je zadnjih osem mesecev za srčno bo leznijo. Rojen je bil v selu Sv. Ana, kotar Jaška. Zapušča tri hčere: Mrs. Mary Popovič, Mrs. Ana Pearson iz Marquettie, Mich, in Mrs. Julija Newman iz Iron-wood, Mich. Truplo leži v pogrebnem zavodu A. Grdina in Sinovi. Čas pogreba bo nazna njen pozneje. Skupno sv. obhajilo članstvo društva sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ in članice podružnice št. 14 SŽZ imajo v nedeljo pri sedmi maši skupno sv. obhajilo v cerkvi sv. Kristine. Zbirališče v spodnjih prostorih. Pripnite si društvene znake in pridite v polnem številu. Hiš. Obravnava se bo vršila na 14. marca. -L--o-- Anglija zbira čete ob Etijopiji London.—Anglija je gotova z koncentracijo čet iz vseh afriških kolonij na meji italijanske Etijopije. Čete so dospele iz vzhodne in centralne Afrike, nekatere v maršu do 2,000 milj. To zbiranje čet je normalno ter služi v obrambo afriškega ozemlja. Toda diplomati vedo povedati, da je nekaj zatem, ker je začela Anglija obirati čete prav tedaj, ko je Italija protestirala proti zaplembi nemškega premoga. --o—-- Važna seja Članice kluba Slovenskih vdov so prošene, da pridejo na redno mesečno sejo danes zvečer. Treba se bo pogovoriti glede veselice, ki se vrši 6. aprila. Pa še druge važne zadeve bo treba rešiti. ušes, ko je stopil k'njej osiveli ^ 30.000 iz Italije, 25,000 iz kongresnik Eaton iz New Jer-, slovaške, dalje na tisoče iz Ni sey in Mrs. Bolton krepko cmo- zozemske, Jugoslavije in Ogr knil na lice. 'ske. V imenu demokratov je'po-zdravil Mrs. vBolt°n demokrat Martin L. Sweeney, ki je rekel, da je izvolitev Mrs. Bolton nekaj agodovinske'ga za Cleveland in deželo ter je prerokoval, da bo Mrs. Bolton napravila dobro kariero. -o- NE BO TREBA POŠTNIH ZNAMK Washington, D. C.—Poslanska zbornica je sprejela predlog, ki je zdaj v senatu, ki dovoljuje vdovam bivših predsednikov Zedinjenih držav, da lahko pošiljajo po pošti pisma, ne da bi jim bilo treba dati na kuverto znamke. Zadostuje, če podpišejo na tisti kraj svoje ime: Danes še žive vdove sledečih predsednikov: Mrs. Cool-idge, Mrs. Cleveland, Mrs. Harrison, Mrs. Theodore Roosevelt, Mrs. Wilson in Mrs. Taft. Columbus, O., 6. marca. — Najvišja sodnija države Ohio je prepovedala piketiranje ali boj-kotiranje unije z namenom, da se prisili delavce v dotičnem podjetju vstopiti v unijo. S tem je najvišja sodnija potrdila odločbo okrajnega sodnika Frank Lau-scheta, ki je lansko leto prepovedal uniji kuharjev, strežnikov in strežnic piketirati pred Crosbv restavrantom na 10010 Euclid Ave. Najvišja sodnija je v svojem odloku izjavila, da v dotičnem restavrantu ni bilo nesporazuma med delodajalcem in uslužbenci, da noben uslužbencev ni pripadal k uniji, torej unija nima pravice z bojkotom ali piketiranjem prisiliti delavce, da bi pristopili v unijo, če sami nočejo. Pri dotičnem piketiranju je prišlo do nasilnosti. V restav-rant se je metalo smrdljive bombe, kolesa avtomobilov, ki so jih pred restavrantom parkali gostje, so bila porezana, delavci, k; so dovažali blago; v restavrant so bili dejansko napadeni. Tudi v stanovanje uslužbencev doti-čnega restavranta so bile vržene sm radij i ve bombe. Končno je bil ukraden, razbit in požgan avto, s katerim se je pripeljalo v restavrant potrebščine. Tedaj je lastnica restavranta, Mrs. Pearl Crosby, naprosila I okrajno sodnijo v januarju 1938, da prepove pikete. Zadeva je prišla pred sodnika Lauscheta, ki je razsodil, da ker noben uslužbencev ne mara biti član unije in da ni bilo med uslužbenci in delodajalcem nobenega nesporazuma radi dela ali mezde, ^ da se mora piketiranje prenehati in da unija teh prostorov ne sme nadlegovati. Unija je nesla pritožbo na ape-latno sodnijo, ki je razsodbo sodnika Lauscheta ovrgla in odredila, da sme imeti unija pred restavrantom dva piketa. .Zadeva 500,000 družin je izgubilo farme New York.—Vpeljava polje-] deljskih strojev na farmah v južnih državah s pomočjo vladnega posojila je spravilo do 500,000 družin ob njih domov-ja od leta 1930, kot poroča unija farmarskih najemnikov iz južnih držav. Tako je bilo v državi Texas leta 1930 le 30,000 traktorjev, lansko leto jih je bilo že 100,000. In vsak traktor izpodrine od dela od dve do osem družin. Vlada, ki je posodila denar raznim farmarjem da so si nabavili poljedelske stroje, je s tem povzročila veliko brezposelnost v farmarskih okrajih. Posledica tega je bila, da se je po ena izmed vsakih deset družin izselila na zapad, kjer skušajo dobiti sezonsko delo drugi so se pa stisnili po me- stih, kjer žive danes od vladnega relifa. Dalje se pritožujejo farmarji, da je WPA organizacija koristila samo ali največ industrijskim delavcem, farmarjem pa zelo malo, ker se jih hoče prisilitj, da ostanejo na farmah. WPA gradi zdaj ceste, kjer so prej dobili zaslužek farmarji, kadar ni bilo sezonskega dela na farmah. Vlada je že odprla posredovalne urade za delo v Krako-wu, Waršavi, Lublinu in Radonu. Delavci bodo dobivali večjo mezdo kot je sicer v okupiranih krajih, toda nekoliko nižjo kot Nemci. Vsak mesec bodo smeli poslati 50 mark svojim družinam. Ti'delavci bodo imeli svo-1 je prišla potem pred najvišjo je kuhinje, kjer se jim bo ku- j sodnijo in ta je potrdila razsodbo halo jedi, ki so jih navajeni z sodnika Lauscheta. doma. Zdaj je že zaposlenih 140,000 Poljakov pri nemških poljskih projektih. -o- Nov grob v domovini ■ Tony Sedmak, 5914 Prosser Ave. je prejel iz stare domovine žalostno vest, da mu je 11. februarja umrla ljubljena mati Frančiška v starosti 65 let. Doma je bila iz Smela pri Št. Petru na Krasu. Tam zapušča žalujočega soproga Antona dve omoženi hčeri ter več sorodni kov, tukaj v Ameriki pa sina Antona. Bodi ji ohranjen blag spomin. Mesto plača več Mesto Cleveland, ki najema truke za razna dela, plača za iste več . kot WPA. WPA plača 85c Na WPA, pa je vzdrževal dve ženi Greenley, Colo. — Thomas Wilson, star 50 let, je zaposlen pri WPA in zaslužil na mesec $61.10. S tem denarjem je vzdrževal kar dve ženi. Prvi ženi je dajal $34 na mesec, ostalo pa ženi številka dve. Ta, druga žena, je postala sumljiva, ker je odšel vpaka dva tedna neznano kam. Zvedela je, da ima še eno ženo, ki jo redno obiskuje, pa ga je naznanila policiji. Nova tajnica Gospodinjski odsek Slovenskega društvenega doma v Euclidu je imenoval radi. bolezni Mrs. Levar novo tajnico v osebi Mrs. na uro in mesto pa plača $1.25 Frances žulalija. Seje se vršijo za prav take velikosti truke in vsako drugo sredo na 832 E. za prav enako delo kot WPA. Za 207th St. truke nad dve toni plača WPA Zopet doma $1.70 na uro, mesto pa $2.50 na uro. Stvar je prišla na dan, ko so se vozniki, ki vozijo za WPA pritožili, da so slabše plačani kot oni pri mestu. Iz bolnišnice se je vrnila dobro poznana Mrs. Mary Cimperman, 4770 W. 130th St. Lepo se zahvaljuje za obiske v bolnišnici. Sedaj jo pa lahko obiščete doma. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER >117 St. Clair Avenue Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50, Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. 7a Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznažalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year;, Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleve'and, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c. Entered as second class matter January 5th, 19C9, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 56 Thurs;, March 7, 1940 Dekleta vas vabijo Ker smo ravno v prestopnem letu se nikar ne čudite zgornjemu naslovu. No, kaj pa bo takega, da nas dekleta vabijo, le malo potrpljenja, saj vem, da še Jakata in Franceta firbec matra kaj neki bo. No pa naj pridem z besedo na dan. Naše punčare pravijo, da so se že tako vsega naveličale, ker morejo sedaj v postnem času ob teh dolgih ve čerih samo doma sedeti, ker se ne smejo vrteti po plesisčih, a so si vseeno zaželele vesele družbe in zato so sklenile, da prirede "card party" in sicer v soboto 9. marca ob osmih zvečer pri Bizjakovih na 8601 Vineyard Ave. Ta party bodo priredile mlajše članice od podružnice št. 47 Slovenske ženske zveze, ki so pri vežbalnem krožku "Little Flower Cadets," katere se z vsem same vzdržujejo in ker potrebujejo sedaj novih oblek (uniforme) bo šel ves čisti dobiček v ta namen V njih imenu vas prosim, da ne prezrete te njihove prireditve Saj je te vrste zabava tudi za Iz glavnega urada SMZ Najbrže bo brez dežja Veliko grmenja, malo dežja, so rekli naši dedje. Nekaj takega se bo najbrže tudi izcimilo iz "strašnega" ogorčenja, ki ga kaže Italija, ker ji je Anglija zaplenila nekaj ladij s premogom, ki so ga vozile iz Nizozemske, pa ki je bil nemški premog. Diplomatska napetost, ki je nastala radi tega med obema državama, bo najbrže prav tako lepo pojenjala, kot se spremeni blisk in grom pa neurje v blagodejen dežek, in končno pa posije prijetno sonce. Anglija je bila in je še' popolnoma pripravljena na rakete iz Rima. Pa jih še ni, razen da je poslala Italija v London košaro vročih laških fraz, ki pa ne pomenijo ničesar, če človek prav pretehta položaj Italije danes. Na Anglijo so še v novembru deževali protesti, tudi iz Zed. držav, ker je izjavila, da bo zaplenila vsako prepovedano blago, ki se ga bo uvažalo ali izvažalo iz Nemčije. Italija ni takrat protestirala, ker zato ni imela vzroka. Anglija je namreč nalašč zamižala, ko so laške ladje vozile premog in dru- . , , go blago iz Nemčije. Upala je, da bo sklenila, z Italijo med- postm^časpnmerna m stembo- sebojno pogodbo, po kateri bo Italija lahko dobila vse po- ' ' ~ ~ "" .......... ' trebščine iz Anglije, Italija ji bo pa v zameno dala vojne izdelke. Tozadevno so se vršila v Rimu pogajanja, ki so se pa nenadno prekinila in takrat je pa Anglija stisnila tudi Italijo za vrat. Do 1. marca je dala Anglija Italiji čas, da se premisli in postane pametna. Italija ni verjela, da bo Anglija dr-liala besedo, ker se je zanašala, da se bo ponovilo isto, kot se je zgodilo s tistimi slavnimi sankcijami za časa etijopske vojne. Takrat se je Italija postavila Angliji po robu in Anglija je odnehala. Danes pa druga poje in Italija je uvidela, da ne bo mogla več igrati slepih miši in deliti karte zaveznikom in nacijem. Italija je postavljena na tarčo. Anglija ji je ustavila premog ,doma ga nima dovolj, brez premoga ne more živeti. Torej zdaj ne kaže Italiji drugega kot podati se, ali pa udarili na zaveznike ob strani Hitlerja. To, zadnje, je težko verjetno, ker prvič Italija ni pripravljena, drugič je pa glavni faktor še to, da ni italijanski narod popolnoma nič voljan iti v boj ob strani Nemcev. Če bo hotel Mussolini peljati svojo vojsko proti Angliji in Franciji, bo doživel veliko razočaranje. Pa to i sam dobro ve. Poleg tega je pa javna tajnost, da se je rimsko-berlinski osi izgubil osnik lanskega septembra, ko je Hitler udaril na Poljsko in os se je zlomila, ko se je Hitler zvezal z Rusijo. Mussolini sicer še ni javno povedal svojega mnenja, toda med njim in Hitlerjem je že več časa vsa ljubezen omrzela. Mussolini je danes na strani zaveznikov, toda javno tega ne pove še, ker bi se rad izognil vsaki vojni. Zato pa med Londonom in Rimom plavajo prav nedolžni oblaki, v katerih ni ne strel, ne bliska ne groma. Prav lepo po domače se bodo pogovorili, kadar bodo navidezno porabljene vse diplomatske fraze, ki so v takem slučaju potrebne da obdržijo prestiž med svetom. Kje piruje diktator Tisti, ki vidijo v Rusiji demokracijo, ne vedo kaj govo-lijo, ali pa govorijo tako in trdijo to vedoma, ker ali ne vedo kaj je demokracija, ali jim je ljubša nasilna vlada diktatorja, dokler se diktatorska moč ne izvaja na njih. Taki ljudje zagovarjajo rusko "demokracijo" večino iz daljave in iz dežel, kjer uživajo polno svobodo in še niso občutili na svojih plečih biča diktatorja. Diktatura ni do danes še niti v eni državi vzpostavila prave demokratske vlade. Niti v eni ne! Ni tega dosegla, ali ni hotela doseči v Rusiji, kjer je živel narod stoletja pod političnim absolutizmom. Niti v Nemčiji, kjer je bila demokracija samo pajčolan, za katerim se je skrivala oblast onih, ki so bili na vladi. Niti ni diktatura v Italiji mogla ustvariti prave demokracije, kjer je vlada v rokah enega samega človeka oziroma njegove stranke. Diktatorstvo bi pa pirovalo in praznovalo sijajno zmago, če bi kak narod, ki je poznal količkaj demokraciji podobno vlado, isto odvrgel in sam prostovoljno sprejel obliko diktature. Toda kaj takega se ni zgodilo še nikjer do danes in se tudi ne bo, dokler enkrat narodi okusijo pravo demokracijo. Kjerkoli je zagospodovala v deželi diktatura, je bila vpeljana s silo, največkrat z revolucijo, krvavo ali nekrvavo. Kar premislimo malo, kako je nastala diktatura v Rusiji, Nemčiji, Italiji. Ali jo je narod zahteval? Ne, peščica ljudi si jo je vzela v trenutku zmede. Kar poglejmo dežele, kjer je kolikor toliko demokracija doma: Švico, Francijo, Belgijo, Nizozemsko, Anglijo in njene province, Norveško in Švedsko ali Dansko. Ali si žele te dežele diktaturo? Če bi si jo, bi jo že davno imele. Ali pa poglejmo gori na sever v demokratsko Finsko, kjer se narod danes bori na življenje in smrt, da bi ne prišel pod diktatorja. Za ohranitev demokracije se bore Finci in se bodo borili do zadnjega moža". Kaj pa mora nuditi diktator narodu? V tujezemski politiki se mu hoče vojne, v domači deželi pa ne more dvigniti standarda življenja do one višine, ki ga imajo narodi v demokratskih deželah. Diktatorji so res prišli do moči, toda na račun prej svobodnega človeka, ki ne sme misliti kot bi hotel.' ne sme ve- mlado dekle in se naselilo pri takrat znanem gostilničarju, Mike Plutu, ime tega dekleta je bilo rances Perko. Jože, ki je bil že takrat aktiven član pri društvih kakor je še danes in ker je bila Plutova dvorana edino zbirališče takratnih Slovencev, je tudi on pogosto zahajal tja na društvene seje. Tudi leta 1907 je bil zelo vesel Plutovi dvorani, a ne na seji, bil je ženin in njegova sedanja žena pa nevesta. Tako sedaj že 33 let vozita zakonski voz skozi življenje složno in udano. Bil je zaposlen pri American Steel & Wire Co. skor0 37 let. Zadnje čase pa ima neprostovoljne počitnice. Poleg teh počitnic pa je še na bolniški postelji že nad mesec dni. Zadnje čase se mu zdravje že obrača na boljše in upamo, da bo v bližnji bodočnosti zopet zdrav in bo zopet prišel na seje kamor je vselej tako rad zahajal. V zakonu se mu je rodilo 12 otrok in vsi so živi in zdravi, sedem sinov in pet hčera. Sin Josip pa, ko je skončal šolo pri sv Lovrencu je pohajal nato v Cathedral Latin School, potem nadaljeval svoje študije v Dayton Ohio in je nato pristopil v red Marionistov. Mladi dijak je imel vse zmožnosti za učenje in to so spoznali tudi njegovi predstojniki in so ga poslali v Frieburg v Švici, da se tam izpopolni v učenju. Tako sedaj prihodnjo soboto prejme prvi blagoslov kot subdiakon Mlademu gospodu duhovniku iz rekamo iskrene čestitke in enako tudi dobrim staršem, bratom in sestram Ker imamo v nedeljo 10. mar ca člani društev Najsv. Imena skupno sv. obhajilo, se prosi, da izmolimo tudi molitev za novo mašnika, da bi ga dobri Bog mi lostno varoval vsega hudega ter ga srečno pripeljal nazaj v rojst no faro v veselje staršev in ponos vseh faranov. Članstvo se prosi da se zberemo v nedeljo' ob po mo dali dekletom še več poguma in veselja do sodelovanja. Saj nam vselej delajo čast kadar kje nastopijo. One ne delajo čast samo naši podružnici, ampak celi naši naselbini oziroma fari. Samo pomislimo kako se ta dekleta vedno rade odzovejo, kadar so kam po vabljene pa naj bo pri narodnih, cerkvenih ali pa zvezinih prireditvah. Enako so takoj na mestu, če se slučajno naseli v hišo članice smrt, tedaj so one vedno pripravljene, da pridejo molit, čut in končno pa jo spremijo na zadnji poti. Le pomislimo njih delavnost in požrtvovalnost in prepričana sem, da nam bo vest rekla, da je naša velika narodna dolžnost, da se udeležimo njihove zabave, saj so ta naša mlada dekleta cvet naših organizacij. Od nas samih je odvisno koliko časa bo mladina1 osmih pred cerkvijo in skupno vodila naše započeto delo. Prav odkorakamo v cerkev. Ali si mo nič preveč ne bo, če tudi mi ne-Lete mjsiitj kaj lepšega kakor ve kaj žrtvujemo za to našo mladi no in ji pomagamo do zaželjenega cilja in tudi mladina nas bo upoštevala in se* z veseljem odzvala našim klicem in vabilom. Zato vam ponovno polagam na srce, da se odzovete njihovemu vabilu. Vstopnina je samo en kvoder pa jih boste razveselili in one pa imajo pripravljena lepa darila. Kdo bo deležen kakšnega darila, mogoče bom tudi jaz med tistimi, prav gotovo pa ga ne bo deležen tisti, ki ne bo navzoč. članice pozor! Ker je ob osmih "card party," se naša seja prične točno ob sedmih v soboto 9. marca. Pridite pravočasno, seja bo kratka in« potem bomo šle pa skupno k ta mladim, da nas bo več. Za odbor št. 47 SžZ. Helen Tomažič, tajnica. ---o- Čestitke družini Jos. Lekan Veselje je v družini, kjer so pridni in dobri otroci. Veselje pa je za vso faro, kadar doseže kdo čast oltarja. To veselje -sedaj navdaja tudi farane fare sv. Lovrenca, ko smo v nedeljo slišali v cerkvi, da bo v soboto 9. liko skupino mož in mladeničev ki z društvenim znakom pristopi jo k skupnemu sv. obhajilu. Zato se ne sramujmo pripeti društveni znak na prsi in se po kazati, da smo člani katoliškega društva. Vse člane društva Najsv. Imena in vse člane KSKJ pa se prosi, da pridete vsi ob pol osmih k sv. maši. Zbiramo se v šolski sobi na dvorišču ter odkorakamo \j rkev in skupno pristopimo k sv. obhajilu. Z veseljem se opri mimo dobrot, ki bodo naše tudi po smrti, saj pride čas prej ali slej, pride pa gotovo, ko bomo morali zapustiti vse, le dobra dela pa ponesemo tudi onstran groba. Težko jo priti prazen domov iz potovanja, a še težje pa bo priti v našo nebeško domovino in še praznih rok. Pripravimo se za nastop pred pravičnega sodnika in to z dobrimi deli, katere si sedaj tako lahko pridobimo. J. Resnik, —Volčja nadloga v Bosni. Zaradi hudega mraza so se v Bosni pojavile trope volkov. Volkovi nimajo več nobene hrane v gozdu marca, sin spoištovane družine in so se začeli približevati nase- Jos.' Lekana iz 81. ceste, gospod Jos^ Lekan ml. prejel prvi mašni-ški blagoslov kot subdiakon. ljem in hlevom. V vasi Pozariču pri Sarajevu so se klatile tri tolpe volkov v bližini hiš. Nekaj Mr. Jos. Lekan st. je doma iz j volkov je vdrlo v stajo in pokla-vasi česnice fara Zagradec, pojlo 11 koz, drugi so raztrgali vo-dcmače Mokarjev. še kot mladjla, tretji pa napadli kmete, ki so fant se je preselil v Ameriko in sekali v gozdu drva. K sreči so sicer v Cleveland (Newburgh)Jse kmetje ubranili volkov s seki-Ohio, kjer živi že 38 let. Lfeta;ramn Ljudje nastavljajo volko-1907 pa je prišlo v Ameriko tudi vom zastrupljeno meso. rovati kar bi hotel in k^ ni več gospodar nad svojo lastnino niti nad svojim življenjem. Vse to ima v rokah diktator. Taka je "demokracija" v deželah, kjer vladajo diktatorji. Kdor tako demokracijo hvali, je za hlapca ustvarjen in namenjen. Dragi bratje in člani Slovenske moške zveze: V našem glasilu, Ameriški Domovini, ste gotovo čitali zapisnik seje glavnega odbora, ki se je vršila 28. januarja, 1940 v Barbertonu, Ohio. Sklep tega zborovanja je tudi bil, da se vrši kampanja v ekočem letu za pridobivanje novega članstva in ustanavljanje novih podružnic. V tej kampanji se bo tudi dajalo nagrade za novopristople člane. Kdaj se ta kampanja prične, aoste še pravočasno čitali v glasilu Ameriški Domovini. Slovenska moška zveza je zelo lepo napredovala v tako kratkem času, komaj eno leto stara organizacija, pa ima že šest podružnic. In člani teh podružnic, ki plačujejo samo 25 centov na mesec, pa so nanesli skupaj v glavno blagajno v enem letu že $1,176.65. Kakor vsaka organizacija, tako je imela tudi naša v začetku velike stroške, namreč treba je bilo plačati za inkorporacijo in nabaviti je bilo treba čarter in druge listine, ki so potrebne za poslovanje po vseh državah. Tako so narastli tudi stroški za $329.38, da smo imeli koncem prvega leta čistega preostanka $847.27. S tem je dokazano, da je zve za v tem kratkem času zelo lepo napredovala. Gotovo ste že čitali v Ameriški Domovini tudi "Ustavo in namen" SMZ, če je pa niste, se pa obrnite na bližnjega tajnika ene ali druge podružnice in boste dobili vse potrebne informacije in sem prav gotov, da ko boste prejeli potrebna pojasnila, da boste tudi gotovo pristopili v Sloven sko moško zvezo. Namen naše organizacije je poučevati slovenščino, razširja ti izobrazbo in delovati za skupni obstanek slovenskega naroda. Podružnica št. 1 ima že se daj športni klub "Bowling team" in sedaj se pa že pri pravlja za ustanovitev "Base ball team." Poleg tega se pa tudi pripravljajo, da bi odprli slovensko šolo za naše mlade tu rojene člane, ki bi radi znali či tati in pisati ter pravilno go voriti materin jezik. Ce bo mo goče, se bo ta šola odprla tudi za otroke tako, da se bodo takoj v zgodnji mladosti učil svojega materinega jezika Ce bomo šli tem potom na prej, kar je gotovo, da je to edini načrt, da še za nekaj let obdržimo slovenski jezik Ameriki in si tako ohranimo tradicije naših sftaršev, katere smo sprejeli tudi mi in jih obdržali v tej naši novi domovini. Torej podarimo tudi mi nekaj naši mladini, kar bi vsak tu rojen Slovenec moral znati, to je govoriti slovensko, lepo je, ko srečaš mladega rojaka in te ta nagovori v slovenskem jeziku, kar se mi slučajno večkrat primeri v bližnjem Clevelandu, kjer se večkrat mudim, pa me ta ali oni, s katerim se sestanem, nagovori slovensko: "Vi ste pa iz Bar-bertona?" gotovo so starši lahko ponosni na take otroke. » Zatorej dragi rojaki, prepričani bodite, da se je Slovenska moška zveza ustanovila na tej podlagi. Torej vas vabim, da ko bo kampanja odprta, pridružite se nam tudi vi in pomagajte obdržati to, kar je namen MSZ. Obrnite se na bližnjega lokalnega tajnika (naslovi in imena so priobčeni enkrat na mes°c v Ameriški Domovini), ali pa na kateregakoli glavnega odbornika in dobili boste vsa potrebna navodila. Za ustanovitev novih podružnic pa se obrnite na glavnega tajnika, katerega naslov je: Vincent II. Lauter, 1067 Sutherland taterih je vse označeno. Prepričali se boste, da je naša zveza ustanovljena na nepristranski podlagi in plačuje v slučaju smrti člana do vsote $100 k pogrebnim stroškom. Torej vsi na. delo za pridobivanje novega članstva. Citate-ji Ameriške Domovine, ki še mogoče niste člani te organizacije, ali pa mogoče še ne veste za njo, dobite si potrebna pojasnila kakor je že prej omenjeno in ustanovite novo podružnico v eni ali drugi državi. Končno pa pozdravljam vse čitatelje Ameriške Domovine in članstvo Slovenske moške zveze, vam udani, Fred Udovich, gl. preds., 183—22nd N. W., Barberton, O. -o- Po desetih letih Cleveland, O.—Ni še dolgo, ko sem slišala nekega govornika, ki je rekel, da v desetih letih zakona popolnoma spoznaš svojega druga. Jaz pa pravim in pripomnim to-le, da po petih letih se čudiš in te zelo boli ter sploh ne moreš verjeti, da.je kaj takega sploh mogoče. Pred samim seboj in pred drugimi ga zagovarjaš. Drugih pet let, pa še upaš in tudi že dvomiš, vse obenem in ga zagovarjaš še samo pred drugimi. Po desetih letih pa prideš do razočaranja in samo še životariš poleg svojega druga in to pa le tedaj, če si sploh še sposoben za kaj takega. To razočaranje pa močno boli, posebno še zato, ker moraš nositi krinko zadovoljstva pred vsem svetom. Kaj drugi vedo za moje bole->-čine in. moje zgubljeno življenje. Nekaj tolažbe dobiš v otrocih, toda ti rojeni tukaj v Ameriki, ne razumejo svojih staršev in se njihovi in pojmi staršev največkrat mešajo.. Pa vseeno, če so otroci zdravi in ne preveč amerikanski, imaš še vedno veselje z njimi. Sicer je pa knočno to cilj vsake matere, oziroma bi vsaj moral biti. N. N. -o- Fantje od fare učili doma ob prostih urah in tako premagali vse težkoče, ^ niso bile lahke in male. Danes je godba fare sv. Vida, na katero so vsi farani in tudi vsi naselbini lahko ponosni. Godba, kakor že danes kaže, bo ena med prvimi in najboljšimi. Danes ima godba fare sv. da 50 fantov, katere je veselje videti, kadar nastopijo v krasni uniformi, pa tudi zaigr8^ da se jim moramo čuditi, početka niti iz daleka pričakovali tako s i j a j n e i uspeha, sedaj so nam sami kazali, da so učenci prvega ra . £eda. Slišali smo njih P^J koncert in že takrat smo ■>' občudovali. Nastopili so pote"1 avgusta meseca na cesti in P° kazali, da so godbeniki prveif reda. V nedeljo, 24. februarja, s nastopili ob krsti rajnega J0" S. seph Oražma in tam prav bre2 napak igrali šest različnih li lostink. Ali bi mogli kaj vet pričakovati od naše mladine naselbini ? Za vse to pa ne s"1®": mo pozabiti, da dolguje"1 hvaležnost kapelniku, Mr. čaj Franku, ki je to zasnov* in se potrudil, da je te fan navdušil in tako organizi"*311 tudi ohranil. .j Mr. Bečaj ima izboren u1^1 kalični poklic. On je na isti n8 ■aSXtxt h zane tiosti P0Z| H; Je a bila skrb Ni J s |k, dies % •ttisj Pose Pope Potn N n li. K \ m in i »< in Ce smo v stari domovini poznali kakšnega fantžt, ki je bil fine, visoke postave in rdečih lic, smo mu kaj radi dali ima "Fant, od Fare." Zgorajšni naslov tudi meri na fante od fare. Z drugo besedo bi moral rači: "fantje od fare in zn faro." S tem mislim na godbenike fare sv. Vida, ki so v nekaj kratkem času postali pozor za naselbino. Še nobena ustanova ni uspela tako vzorno v tako kratkem ča su, če vzamemo v poštev neprijetne okoliščine, ki niso za mlade fante vabljive. Fant, ki se Kakofhoče odločiti za godbenika, se odloči za nekaj, ko se bo moral odreči marsikateri prijetni uri prostega časa. Podvreči tudi poveljem in disciplini kapelni-ka, kateri bo mnogokrat zagodel neprijetno in ostro besedo tistim, ki pozabijo, da so učenci mojstra, ki zelo pazi na disciplino in red med mladimi fanti. Pri tem je še druga zadeva, ki ni fantom prijetna. Godba stane tudi veliko denarja. Fantje ga nimajo, če ga pa dobe, bi ga radi imeli za razveselje-vanje. Mojster kapelnik jim našteva, kaj vse morajo fantje imeti, da bodo godbeniki prve vrste. "Prodajte domačim in sosedom listke, da si nakupite, kar potrebujete." Tako se trudi kapelnik, da jih navduši in nauči, da znajo samim sebi gospodariti in si pomagati. Ce je že disciplina premagana in se učijo ne samo ob vajah, marveč tudi po domovih, pride na Ave., j vse to še nabava uniforme, brez Akron, Ohio, ali pa na spodaj | katere godba ni prvovrstna, podpisanega in vam bomo rade- j Fantje so premagali eno za volje poslali vsa potrebna na-; drugim. Poslušali so kapelni-vodila in tudi knjižico pravil, v.ka, hodili redno na vaje in se čin ustanovil godbo pri fan Lovrenca, sedaj poučuje druge mladinske godbe. je in bo kaj naredil v k°r'S mladine, naj bo od naroda to nagrajen -Ro^oiu I tffllf Mr. Bečaj u gujemo veliko priznanje. ^ tem pa ne smemo pozabiti t11', preč. g. Msgr. B. J. Ponikva^ za podporo ir) za sodelovanj da se je godbi dalo na razp1 go prostore in dobre besede. Ostali narod naj pa tudi da je godba kot taka še mla in da fantje pričakujejo od naše naklonjenosti. Mi moramo stati moralno na strani. Dne 31. marca bo ba priredila drugi godbeni W cert v šolski dvorani in tak1* boste zopet iznenadeni za ' vanredne točke, katere fantje, od fare izvajali. že a daj si napišite, da boste to deljo poslušali fante sV lastne domače godbe, ki bo P nos naselbine. A. & --o--J, —Smrten padec. Posestni , /an Simčič iz Kojskega je ne° no na poti domov padel. Na " moč sta mu prihitela dva m'a Rit 1lQ : kaj niča in ga vzdignila, a Simčic bil še toliko pri moči, da je ji* »o Ha iiv ba- nih da bo še sam prišel do Kljub temu sta ga fanta sPf,r Ijala in sta ga na njegovo z® j V spravila na domači senik, ■lednjega jutra pa je prišel jp "enik posestnikov sin, da bi ta zbudil, a ga je našel mrt Staremu možu se je ponoči kri med možgane in je po k1', kem smrtnem boju umrl. vili so, da mu je pri padcu P la lobanja. oCfj rtv4 i vi' te verjamete al' pa jj Bmmmmmtttommmmmm« . P Mož je iskal stanovanje-časopisa izve, da se tam i" ^ f dobi prav čedno stanovanje> se odda pošteni družini z* ko zmerno ceno. . :0 Pa gre tje. Hišno gosp0^" bj dobi samo doma. Pove ji, pg, si rad ogledal stanovanje- ^ lje ga v drugo nadstropJe prav všeč mu je bilo. ^r "Se mi prav dopade i1]je jutri se bomo vselili not?1' rekel. . ge da "Hm, me zelo veseli, vam stanovanje dopade. - ^ zamerite, če vas vprašam- () veste, kako je, glede plačila' ? "O, kar se tiče tistega, " lahko popolnoma brez s ;nieli reče najemnik. "Na^ so i0 ,, so & še povsod radi. Marsikje > .|j se celo jokali, ko smo proč-" • nas t "Vidite, tega pa pn bo. Pri nas se ne bomo ^ ^ jokali? jaz bom zahtevala jemnino vedno naprej. žattmattmattTtmii............................................................. WINNETOU P* r.emiktm IrrinUka K. M»J« ""^^^^^mmtžž^iiiiti tr«.ttj«iiit««iiaj»tit»»ti«ttttti»ttti»ttitiMiiiližžžžžž Vkljub temu pa seveda nisva anemarila tiste splošne previd-L' ki westmana na potovanju i- ZaPadu ne sme niti za trenu-^ zapustiti. Skrbno sva se o-Jtovala za sledovi in proti pol-sva res opazila sled, ki bi bila gotovo ne našla, da sva rb Na Hanj previdna, ker je bila Sltrb«° zabrisana. Hj , mestu, kjer sva naletela ^ekf) '•Je trava potlačena. > 0 si je privoščil počitek, lju-ni so sedeli v travi in bilke se še jVse vzravnale. Tako sled za-po^j to je težaven in zamuden pop ' e sPretnemu westmanu še 5otn'k°ma posreči- Neznani polki gotovo niso dobro 'Se ^ ' Pa niso imeli časa, da bi I 1 za vsako travico pobriga- SVa seveda obstala, razja-PHie2.Se lotila sledi. Rollins je Si ,Zthl> skočil iz sedla in tudi iiiii fv Je naredil 1 ležal Nekdo Kaj mislite, ali je ^Sk ali žival?" Hi |)|nnetou mu ni odgovoril. Me-iin, 8e je zdelo nevljudno, če bi p„ Ogovoril, sem ga: kjida niste ravno posebno i .etli v branju sledov, Mr. Rol- Za odpravo davkov Prvi Ze Povedati, kdo je bil tu- Hiora :1V1 Pogled vam vendar ua e. da so bili ljudje iv0J.Veriamem. Ljudje bi tra-'Poteptali. Tule pa je ko-bilk potlačenih —." iivjear Mislite, da potujejo po Wo? ZaPadu ljudje, ki za za-n;l!(|(lravo teptajo, da jih drugi «TeJoin upihnejo—?" ne mislim. Pa konji <]e(j . Puščajo jasno in močno ti.",' ' se sploh ne da zabrisa- "jc ces jezdili ; "j^ me je gledal. ,Jie ,! bi bili Peš hodili, tile lju- Kaj pa ce *so ti :Ve VSE KARKOLI potrebuje se od zobozdravnika bodi izvlečenje zob polnjenje zob in enako lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas pripušča. Uradni na- Mesnica noprodaj Proda se-dobro vpeljana mesnica, z električno ledenico in vsem.' Je najmoderneje opremljena. Proda se radi prevzet j a druge trgovine. Cena je $1,000. Za naslov vprašajte v uradu tega lista. <56) čistilnica naprodaj Proda se dry cleaning podjetje. Se mora prodati radi bolezni. Se nahaja na dobrem prostoru. Vprašajte na 3958 St. Clair Ave. (56) Karl E. McClary, športnik m graditelj jaht in zrakoplovov v Long Kmc h, Col. ]<■ zijradil dvojni čoln, ki je dolg 4.7 čevljev in kateremu tudi večji morski valovi ne bodo po-sebno škodili. slov 6131 St. Clair Ave. vhod na 62. cesti Knausovo poslopje (March 7. in 9.) Pekarija naprodaj Proda se dobro vpeljana pekarija z Vso opremo v sredini slovenske naselbine; proda se radi bolezni. Za hitrega kupca cena izredno nizka. Poizve se na 17203 Grovewood Ave. (Mar. 2, 5, 7) ; najet kabrijolet. Z isto odločnostjo, kakršno je kazala v besedah, je potegnila sedaj Olivera s seboj v voz in zastrla okna z zavesami. Vozniku ni bilo tret/a navodila, brez zamude je pognal konja v dir. % % Oliver Twist C. Dickens-O. Župančič Ko je starec izginil, je Oliver naslonil glavo ob dlan in s trepetajočim srcem tehtal besede, ki jih je pravkar slišal, čim bolj je premišljeval Židov opomin, tem manj mu je mogel pogoditi pravi pomen in namen. Ni si mogel misliti, da bi ga pošiljali k Sikesu zaradi kake hude nakane, saj ta bi se izvedla lahko tudi, če bi ostal pri Faginu. Po dolgem preudarjanju je zaključil, da so ga izbrali, naj bi opravljal pri tolovaju kaka domača dela, dokler ne iztaknejo drugega dečka, bolj prikladnega za take namene. Preveč je bil vajen vsega hudega in preveč slabega je užil v svojem sedanjem bivališču, da bi mu bila segla ta sprememba globlje v srce. Nekaj minut je ostal v misli.zatopi jen, nato je globoko vzdihnil, otrnil svečo, vzel v roko knjigo, ki mu jo je pustil Žid, in začel brati. Obračal je liste, malomarno izprva, ko pa se je nameril na mesto, ki mu je pripelo pozornost, se je hitro zaglobil v branje. Bili so opisi življenja in delovanja velikih hudodelcev. Strani so bile umazane in mastne od mnogega . čitanja. Bral. je o strašnih zločinih, da mu je kri ledenela — o tajnih umorih na samotnih potih, o truplih, skri tih človeškim očem v globokih rupah in vodnjakih; kakor so bili ti grobovli globoki, ni/so jih mogli ohraniti v sebi, temveč so jih nazadnje po mnogih letih iz metali iz sebe, in ta pogled je morilce tako zgrozil, da so v pre-pasti priznali svojo krivdo in kričali po vislicah, da bi se rešili smrtnega strahu. Bral je tudi o ljudeh, ki, so ležali v svojih po steljah v polnočni tišini', pa so jih skušale in gonile lastne zle misli v tako strahotna grozodejstva, da ga je zgrinjal mraz in so se mu tresli udje, samo če je pomislil na to. Te strahote so bile popisane tako resnično in živo, da se je zdelo dečku, kakor bi sivi papir krvavel, in besede so mu zvenele v ušesih, kakor da jih šepečejo, zamolklo mrmrajo duhovi ubitih ljudi. Ves v grozi je deček knjigo zaprl in jo porinil od sebe. Potem «e je zgrudil na kolena in molil in prosil Boga, naj ga obvaruje takega dela in naj mu pošlje rajši pri tej priči smrt, kakor da bi ga ohranil za tako strašne in neznanske zločine. Polagoma se je pomiril; molil je s tihim, trgajo-čim se glasom, naj ga reši Bog iz pričujočih nevarnosti. In če je še kje kaka pomoč za ubogo, zavrženo dete, ki ne pozna ljubezni prijateljev in sorodnikov, naj mu jo pošlje sedaj, ko stoji zapuščeno in samo sredi zločinstva in hudobij. Sklenil je svojo molitev, a je še slonel z obrazom v dlaneh, kar ga zdrami nekako rožljanje. "Kaj je?" je zakričal in planil pokoncu. Pri vratih je nekaj stalo. "Kdo je?" "Jaz, samo jaz," je odgovoril trepetajoč glas. Oliver je dvignil svečo nad glavo in gledal proti durim. Bi la je Nancy. "Postavi svečo nazaj,'' je reklo dekle in se obrnilo proč. Oliver je videl, da je zelo bleda, in je vprašal krotko, ali je bolna. Dekle se je vrglo na stol s hrbtom proti njemu, vilo roke in ni dalo odgovora. "Bog mi odpusti!" je vzkliknila nazadnje. "Nikoli nisem mislila na kaj takega." "Ali se je kaj zgodilo?" je vprašal Oliver. "Ali vam lahko pomagam? če morem, vam bom; res, rad." Zazibala se je sem in tja, se prijela za grlo, grgrajoč glas se ji je izvil iz ust, zahropla je in lovila sapo. "Nancy!" je zakričal Oliver, "kaj vam je?" Dekle se je tlesknilo z rokami po kolenih in udarilo z nogami po tleh, nato je polagoma prenehalo, se tesneje zagrnilo v šal in drgetalo. OiliMer: je zanetil. Potegnil(a si je stol do samega kamina in tam je sedela nekaj časa brez besede; nazadnje je dvignila glavo in se ozrla okrog sebe. "Ne vem, kaj me včasih popade," je rekla in se delala, kakor da si popravlja nekaj na obleki. "Ta zatohla, umazana soba je kriva, mislim. No, Nolly, dragi, si nared?" "Ali moram iti z vami?" je vprašal. "Da. Od Billa sem prišla," je odgovorilo dekle, "in z mano poj-deš." "Po kaj?" je vprašal Oliver umikaje se. "Po kaj?" je ponovila ona. Dvignila je oči, pa jih takoj zopet povesila, ko je srečala dečkov o-braz. "O, po nič hudega." "Tega ne verjamem," je rekel Oliver, ki jo je ostro opazoval. ."No, pa bodi po tvoje," je odgovorilo dekle in se sililo na smeh. "Torej po nič dobrega." Oliver je videl, da ima nekaj, moči do boljših čustev tega dekleta, in trenutek je pomislil, da bi zbudil sočutje s svojim revnim stanom. Nato pa ga je pre blisnila misel, da je šele enajst ura in da bo po cestah še dosti ljudi in da bodo nekateri med njimi verjeli njegovim besedam. Ko mu je prišlo to na um, je stopil naprej in rekel nekam, naglo, da je nared. Niti kratki preudarek niti njegov pomen nista ostala dekletu skrita. Ostro ga -je opazovala, ko je govoril, in mu pokimala s spo razumnim pogledom, ki je jasno pokazal, da je uganil njegove misli. "Tiho!" je rekla, ko še je sklonila čezenj in pokazala, plaho se oziraje, proti vratom. "Ne moreš si pomagati, čivrsto sem Se potezala zate, a vse zastonj Obkoljen si; in če se boš kdaj rešil odtod, danes ni čas za to." Poparjen od njenega odločnega nastopa ji je pogledal Oliver v silnem zavzetju v obraz. Zdelo se mu je, da govori resnico; lice ji je bilo bledo in vznemirje no, in močno je trepetala. "Enkrat sem te. ubranila palici in še te bom, tudi sedaj te branim," je nadaljevalo dekle na glas. "Da je prišel kdo drug pote, ne jaz, bi ravnal s teboj vse bolj surovo od mene. Zate sem obljubila, da boš miren in tih; če ne, boš škodil samo sebi in še meni zraven; in morda bi bila to moja smrt. Poglej! Vse to sem že pretrpela zate, tako resnično, kakor me Bogi vidi, ko ti to ka-žem." , Pokazala mu je hitro več čr njavk na vratu in po rokah ter nadaljevala v veliki naglici: "Misli na to in nikar ne daj, da bom takoj sedaj zate še več trpela. Da ti morem pomoči, rada bi; a ni mi mogoče. Nočejo ti storiti žalega; in naj te silijo v karkoli, saj ni tvoja krivda. Pst. Vsaka tvoja beseda je zame udarec. Daj mi roko — hitro, roko!" Nehote ji je Oliver podal roko; prijela ga je zanjo, upihnila luč in ga potegnila po stopnicah. Nekdo j« v temi hitro odprl vrata, ki so se za njima prav tako hitro zaprla. Pred hišo je čakal Dekle je držalo Olivera še vedno čvrsto za roko in ni prenehalo s svojimi opomini in zagotavljanji. Vse je šlo tako jadr-no, da se je deček komaj domislil, kje je in kako je prišel tja, ko se je voz ustavil pred hišo, kjer se je prejšnji večer oglasil Žid. Oliver je vrgel nagel pogled po prazni cesti, klic na pomaganje je imel na jeziku. Ali dekletov glas mu je zvenel na ušesa, proseč in .roteč ga v tako silno žalostnem tonu, naj misli nanjo: ni imel srca, da bi bil zagnal krik. In med tem pomišljanjem je minila prilika, zakaj bil je že v hiši, in vrata za njim so bila že zaprta. "Tod," je dejalo dekle in mu je -šele sedaj izpustilo roko. "Bili!" "Hoho!" se je odzval Sikes, ki se je pokazal s svečo vrhu stopnic. "O, na uro natanko. Kar gori!"' To je bilo zelo živo priznanje in nenavadno srčen sprejem za moža Sikesovega temperamenta. Nancy, očitno raz vesel j ena, ga je iskreno pozdravila. "Belin je šel s Tomom do-domov," je pripomnil Sikes, ko jima je svetil. "Bil bi nam samo za napoto." "To/je res," je odgovorila Nan- cy. "Tak mladiča si pripeljala," je rekel Sikes in zaprl vrata, ko so bili v sobi. "Pripeljala, tukaj je," je odgovorila Nancy. (Dalje prihodnjič) OBLEKE Frejeli sme veliko in najlepšo zalogo spomladanskih vzorcev. Naročite si velikonočno obleko sedaj. CHARLES ROGEL in SIN KROJAČ 6526 St. Clair Ave. East 61st St. Garage PRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEenderson 9231 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro. Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. • KEnmore 2237-M EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV Vse vrste premog in bukova drva dobite lahko pp najnižjih cenah. Pokličite KEnmore 5374 — 4381. Jos. Kern 353 E. 156th St. " (Thurs. x) E Imamo naprodaj | 5,odo GALON | OIIIJSKEGA CONCORD VINA E v vašem galonu 59<^ galon, pripeljan 69O galon TED MANDEL, lastnik ...... 1 M AN DELS WINERY 215 5 KEnmore 3445 = 821 E. 222nd St. Euclid, O. SPRING TOPCOATS SHITS mhde to mea- Ko se je prevrnila električna lokomotiva Pennsylvania železniške družbe je bil strojevodja,'Dennis Gallagher,, ujet nad tri ure v železnem oklepu, katerega so morali ičžgati, da so rešili strojevodjo. ^MIIIIUIIIIIIIIIIIIIIMIMIItHIIIIHIIIIi!l(MltH»ll!lii3l!llUlltililtillltHl!llllllllilllliM|l!ll>; * mm | Jos. Zele in 8inovi | POGREBNI ZAVOD = E Avtomobili ln bolniški voz redno in ob vsaki url na razpolago. E Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo S 6502 ST. CLAIR AVENUE Tel.: ENdlcott 0583 5 COLLINWOODSKI URAD: E <52 E. 152D STREET Tel.: KEnmore 3X18 = Tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit" sure Ready wear Topcoats1 $15.95 Mill End Pants 'to Order $3.95 BRAZIS BROS C-L-O-T-H-E-S —Three Stores— 6905 Superior Ave. 6122 St. Clair Ave. ; 15602 Waterloo Rd. ★ ★ ★ MODRI TRGOVCI POKAŽEJO SVOJE ZAUPANJE V NAKUPOVALNO MOČ SLOVENSKEGA NARODA V CLEVELANDU S TEM, DA OGLAŠAJO V ★ * ★ Ameriški Domovini najstarejšem slovenskem časopisu v Clevelandu 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 NAZNANILO IN ZAHVALA Globoko potrtega srca naznanjamo sorodnikom in prijateljem žalcslnc vest, da je pc dolgi in mučni bolt'zni, previ-dena s .tolažili svete) vtre, za vedno preminila naša nadvse ljubljena soproga, mamica, hči in sestra ANNA POZUN rojena NOVOSEL Blagcpckojna jc bila rojena 'dne 23. novembra, leta 191® V Clevelandu, Ohio. Begu vdana je preminila dne 5. februarju, 1940, cb 2. uri zjutraj ter bila položena k večnemu počitku i ž. 'hiše žalosti po opravljeni zadušnici v cerkvi Marije Vnebovzetje na Hclmes Ave. dne 8. februarja, ob 9. uri dopoldne na sv. Pavla pokopališče. Blugopckojna Ijc bila članica društva sv. Jožefa, št. 169 KŠICJ, članica društva Collinwoodske Slovenke, št. 22 SDZ in članica Slovenske ženske zveze, podružnica št. ,10. Poleg žalujočega soproga in 16 mesecev stare hčerke zapušča tukaj starše in dva bra'Ja ter" več bližnjih sorodnikov. V hvaležnosti si v dolžnost štejemo, da se najlepše zahvalimo vsem onim. ki so položili vence ob krsti blagopokojne siproge, matrice, hčerke in sestre. Našo najlepšo zahvalo naj prejmejo- sledeči: Družina: John Novosti, Mr. John in Louis Novosel, družina Pozun, družina John Jalovec, družina Leo Jalovec, Mr. 'Joseph Jalovec, družina Jacott Novosel, Mr. Jos-in Maiy Prescan, dtužina Miku Drensek, Peter šla Emil Vin-tar, družini Jakse in iPoklar, Mr. in Mrs: Anton Okicki, družina John Asseg, Mr. Joe in Flora Oleshko, Mr. Anton Koren, Mr. in Mrs. Frank Cerne, E. 160th St.; Mr. in' Mrs. John Hrcvat in družina, družina Josephine Dolgan, družina Frank Launch, tvrdka A. ,Grdina in Sinovi, družina frank Jelerčič, društvo sv. Jožefa, št. 169 KSKJ, Frances Susel Cadets, SŽZ. št. 10, Slovenska ženska zveza, podružnica št. 10, društvo Collinwcodske Slovenke, št. 22 SDZ, Employees Willing Dept. N. A. M. Cv„ Employees Bicycle Dept. Murray Ohio lUfgv. Local No. 65, Murray Ohio. Najlepšo in iskreno zahvalo naj prejmejo vsi oni, ki darovali za svete imaše, katere se bedo darovale v mirni pokoj blage duše. Našo zahvalo naj prejmejo sledeči: Mrs. Christine Pozun, Louis in Anton Jalovec', družina Leo Jalovec, Peter in Emil Vinter, Mr. in Mrs. Frank Crtalic, Mr.1 Matija Zulich, Mr. Joe Jalovec, družina Jacob Novosel, Mr. in Mrs. Louis Turk, družina Pacek, družina Drensek, Miss Lillian Winter, Mr. in Mrs. Zagorc. družina Vinter, E. 157th St.; Mrs. Kogcvšek in družina. Miss Olga Dolgan, A. Grdina in družina, družina :Zcrko, Mrs. Mary J. Princ, Mr. John Asseg, družina J. Mullec, Mrs. Antcnia Zabukovec, družina John Trček, Mrs-J. in Miss Mary -Valencic, Mrs. Jenny Trampus, (družili-*! Fierce, Mr. in Mrs. Anton Anslovar, družina Laurich, Mr. Anton Koren, Mr. in Mrs. iFrank Rebec, sr., Mr. in Mrs. Mar-kovich, Mr. in !Mrs. Jos. Sargi, !Mrs. V. Bernot jr., Mr. J-Brunier, družina J. H. Lukanc, iMr. #in Mrs. Perko, družina Hrastar, Mrs. Mary Hočevar, družina Cigoj, družina Cek. Mr. in, Mrs. John Vegal, Mrs. Flora Padooka, Mr. in Mrs. Pete Surckla, Mr. in Mrs. iLouis Jurecic, Mr. in Mrs. Anton Okicki jr., Mr. In Mrs. John in Mary Okicki, družina Rose Miklicli in Misley, družina Frank Godlar, Mr. in Mrs. Steve Molek, družina Grcgoricli, Mr. in Mrs. Wilar, Mr. in Mrs. John TJrbancic, Cardinal Ave/; Mrs. Frank jZupancic, Miss Ann Stimac, družina Grosel, Mr. in Mrs. John Surckla, družina Šimenc, društvo sv. Jožefa, št. 169 KSKJ, 'Mr. in Mrs. Frank Pe'rusek, .Mrs. Mary Urbancic, E. 47th Sit.; Mrs. Frances Planine, Mr. Tony Rudman, družina Suhadolnik, Mr. in Mrs. J. Gorshe, Mr. in Mrs. Jos. Starih, Mr. Jos. Pavsel, Mr. Joseph Jevnikar, Mr. in Mrs. S. Anderson, 'Mr. in Mrs. Louis' Debevc, Mr. in Mrs. Frank Kausek jr., Mr. Frank Narobe, Mr. in Mrs. Frank Jurecic. | Našo najlepšo zahvalo naj prejme monsignor V. Hribar za tolažilne obiske med boleznijo, podelitev svetih, zakramentov za umirajoče, opravljeno zadušnico ter cerkvene pogrebne obrede. Najlepša hvala Rev. CeleSnilku in Rev. Baragi za opravljene' zadušne molitve ob krsti blagopokojne. Iskrena hvala Frances Susel Cadets, Slovenske žensk« zveze, podružnica išt., 10 za častno stražo ob krsti blagopo-kejne ter za izkazano poslednjo čast pokojni sosestri. Hvala tudi (članicam Slovenske ženske zveze za opravljene zadušne molitve ob mrtvaškem odru. Najlepšo zahvalo naj prejmejo sorodniki in prijatelji za pomoč in tolažilne obiske med boleznijo, osobito naj prejmejo j najlepšo zahvalo oni, ki so poslednje dneve življenja blago- ' pokojne stali ob njeni strani ter jo tolažili v največjemu trpljenju in muki. Hvala pogrebnemu fzavodu A. Grdina in Sinovi za najboljšo postrežbo, veliko naklonjenost in lepo urejen pogreb. Našo najlepšo zahvalo naj prejmejo vsi oni, ki so dal' sve-je avtomobile za prevoz spremljevalcem na: pokopališče na razpolago. Hvala, vsem, iki so prišli pokojno kropit, so pri nj1' čuli, nas tolažili ali jo spremili na pokopališče k večnemu počitku. Končno hvala /vsem za vse^ kar so nam ali pokojni v življenju dobrega storili. Ljubljena soproga, draga hčerka in sestra1 ter dobra m»" mica. Danes je tmesec dni, ko smo Te izročili v naročje materi zemlji. Mlada in polna upov sanjala si o lepi bodočnosti— nemila usoda končala Ti je< zdravje in življenje. Hladni grot! pcstal Ti je novi dom—kraj večnega počitka. V dolgi bolezni si vedno -upala na zdravje—ni prišlo—Bog Te je poklical k sobi. V največji žalosti odstavila si, soproga, starše, brate in ljubečo hčerko edinko. Čuj, mamica v mrzlem grobu Tvoj® osirotelo hčerko, ki kliče isladko ime "mama" in Ti ostajaš klicu nema—večnost vaju je razdružila. Čuj, mamica angcU" ski glas Tvoje Anice, ki v solzah k Bogu dviga nedolžne ročice in prosi Vsemogočnega: "Daj dobri mamici sen j mirnega spanja." Soprog, starši in bratje se pridružujejo prošnj; Tvoje ljube hčerke in Ti Ikličejo: "S poči j se v Bogu v rojstni grudi." Žalujoči »stali: JOHN POZUN, soprog. ANNA, hčerka. JOHN in ANA NOVOSEL, starši JOHN in LOUIS NOVOSEL, bralta. Cleveland, O., 7. marca, 1940.