I" w " 1 lihaja rutila dan aeddj la prazniku* Issued daily except Sonda y s and Holidays. LETO—YEAR XXIII. izletnikov odpotovala Ganljivo slovo v Chicagu. — Med izletniki vlada splošna zadovoljno« t V petek zjutraj od sedme ure naprej je Wk> precejšnje vrvenje na Michigan Central postaji. Kamor si se obrnil, si opazil na prsih male znake SNPJ izleta In slišal si slovensko govorico. Zbirali so se namreč izletniki, ki potujejo z drugo skupino. V druffi skupini je bilo Chicago dobro zastopano kakor tudi Sheboygan, Milwaukee Ii) Wau-kegan. Izletnike je spremilo na postajo mnogo Čikažanov, pa tudi precej jih je prišlo s svojimi sorodniki iz prej omenjenih severnih naselbin. Tajnik Izletnega urada, Jakob Zupančič, je pri svoji mizi v veliki čakalnici delil potne liste in ladijske tikete, dajal razne nasvete in gledal, da je šlo vse lepo v redu. Vodnik te skupine, Frank Alesh, je imel tudi polne roke dela. Izletnemu u-radu S. N. P. J. je na postaji pomagal tudi Joseph Steblay. Izletniki so imeli zopet svoj lastni voz skozi do New Yorka. Pred odhodom so bili vsi "vzeti" na film. In ko so se potem podali v voz, se je ugotovilo, da še nekaj izletnikov manjka. Vlak bi moral že oditi, pa so ga zadržali za par minut, medtem pa je Vincent Cainkar v največji naglici pripeljal ¿kupino izletnikov, ki so se brez dolgega slovesa podali v voz, nakar je vlak potegnil proti vzhodu. Na peronu je ostala lepa množica znancev in sorodnikov, ki ho mahali izletnikom v zadnji pozdravi Pa mnogo oči je bilo vlažnih, četudi je slovo le za par mesecev. Med izletniki, ki so odpotovali s to skupino, je posebno dobro zastopan nežni spol. Par mladih, tu rojenih deklet se veseli tega izleta, ki jim bo dal priliko spoznati staro domovino, odkoder so prišli njih starši. S prvo skupino je bilo precej otrok. Toda v tej skupini nismo videli nobenega otroka. ? Cikažanom dobro znana rojakinja Mary Udovich, ki gre po četrtstoletnem >ivanju v Chica-gu, obiskat svojo mater in svoj rojstni kraj, je nekako težko vzela slovo od svojega Franceta in obeh hčerk. Ampak Cikažana Omažar in Hainrlhar «U se izmed vseh najbolj smejala in na prvi pogled si opazil, da mislita svoje počitnice dobro porabiti. kajti oborožena sta bila s kamerami in daljnogledi. Michigan Central se je zopet postavila s svojo postrežbo. Kakih sto milj od Chlcaga je dobila \>aka izletnica krasen šopek svežih michiganskih rož, moški pa zavojček cigaret. V Niagara Falls je stal voz izletnikov na tiru prav blizu vodopada, izletniki pa so, nekateri peš In nekateri z busi, šli ogledat si te mogočne vodopade. Pri prihodu v New York so izletniki takoj se podali na par-nik. Ob peti uri v soboto popoldne j c Mauritania odplula iz New Yorka z našimi izletniki proti stavi domovini. Vseh izletnikov v tej skupini Je bilo 68. In pri odhodu iz Chlcaga so bili vsi zadovoljni in veseli! Izletnike je spremljal do New Yorka in na parnik manažer čl-kaAkega urada Cunard linije. Mr. Rlliott, ter zastopnik Michigan Ontral železnice. Zadnja skupina pod vodstvom Zupančiča zapusti Chicago v so-boto ft. julija ob 4. uri (po člka-škem času, popoldne s M ich Ura« Ontral postaje. V tej skupini, ki Je izmed vaeh najmanjša, bodo aamo štirje Clkašani: Anica (kfobova. Sofija Klen. Ivan Molek in Jakob Zupančič. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE N^tODNE ¡ODPORNE JEDNOTE Chic««» 11!.. pondeljek, SO. junij« (June 30), 1030. Uradniàkt In upravniikl prostori: 9667 8. Uwndala Ava. Offkt of Publication: SM7 South Lawndab Ara. Talaphone. Rockwall 4904 » Subscription 96.00 fwrtf Velika kriza na Virgfa-akem otočju St. Thomaa, Virginaki otoki, ?& lam—Na Virginskem »t»»¿K i jt kolonija Zdruše-nih držav, je izbruhnila ekonomska kriza. Sladkorne to-varne so zaprle vrata hi na tisoče delavcev Je brez dela in sredstev za življenje. Domači časopisi apelirajo na ameriško vlado sa pomoč, ker ljudje so Učni in strašno nezadovoljni. Domačini pravijo, da se Jim J« prej boljše godilo, dokler so bili-otoki danska kolonija. A-merika Je kupila te ptoke leta 1927 sa 25 milijonov dolarjev. Državia podpora za otroke na Angleškem Voditelji delavrike stranke in linij izdelali načrt subvendrá-nja revne dece London, 28. jun--Odbor za življensko mezdo, ki so ga imenovale delavske strokovne unije v sporazumu z delavsko stranko in ki je bil dve leti na delu, je včeraj prijjoročil državno sub-venciranje otrok revnih družin od rojstva do petnajstega leta starosti. Načrt se glasi, da drža- .. va plačuje HtarSera pet šilingov Morwove ffange na severa ($1.20) tedensko za prvega otro- nI meiU' kI blU ****** ka in po tri šilinge za vsakega nadaljnjega otroka do konca šolske starosti. Samo starši delavskega razreda, ki prejemajo nizko mezdo, so upravičeni do te podpore. Podpora bi .stala Anglijo približno 70 milijonov dolarjev let-fto. Načrt pojde pred delavske organizacije, tn če ga te odobre, bo predložen parlamentu v uzakonitev. ' Elektrarni trust iaaft milijona Elektrarski trust dela profits s odiranjem konzumentov Washington, D. C. — (F. P.) — Zvodenitev delniških izdaj podložnih podjetij ob času, ko jih Je prevzela National Power k Light Co., ki je podružnica Electric Bond k Share elektrar-skega trusta, J« prinesla kom-paniji $85,000,000, na račun ljudstva, kakor poroča federalna obrtna komisija, ki vodi tozadevno preiskavo. Poročilo komisije navaja, da je trust "napravil" te milijone ravno v tistih državah, kjer je regulacija cen najmaj efektivna In politiki najglasnejši v obrambi utility korporaclj. N. P. k L. Co. Je bila organizirana v aprilu 1922 po Electric Bond k Share Co. In tvrdki Isl-dor Newman k 8on iz New Or Icansa. Prevzela je od American Cities Co. večjo skupino elektrarskih podjetij, čijih vrednost se Je ns pspirju zvlša-ls za več milijonov. Nsto Je sled i Is zdruiltev raznih drutt» v obeh Karolinah v novo Carolina light k Pover Co. s papirnato vrednostjo čez šestdeset milijonov, kar Je presegalo resnično vrednost združenih podjetij čez dvajset milijonov dolarjev. N. P. k L. Co., Id lastuje vse delnice omenjenega koncema, katerih vknjižena cena Je $23,504.-*60 je prejele $1.700,000 v dlvl-dendah v teku 33 mesec v. National kompenfja in njene podružnice so pod nadzorstvom E. B. k 8. Co. Kompanija Je v šestih letih s takimi In podobnimi mahinacijami in z odiranjem konzumentov "zaslutila" čez triindvajset milijonov dolarjev. Federalna obrtna komisija nadaljuje preiskavo, da došene, kdo vleče profits pri Electric Bond k Share Co., ki Je srce elektrarskega trusts. m motiva iz-nesenazaus0r reportería Gangrži ao ss maščevali, ker so lagubili pasja dirkališča v Cl-ceni. Dejstvo, da Je bil Lin-«le ves med gangaml in policijo, ugotovljeno Chlcago. — V nedeljo je bilo objavljeno oficielno poročilo komisije državnega pravdnika, ki preiskuje okolnosti umora re*-porterja Lingla. Poročilo, ki je zelo obširno, se med drugim glasi, da je Lingle v zadnjih dveh letih prejel najmanj $150,000 v "posojilih" od gai^tftev in raznih mestnih policijskih in civilnih uradnikov. Preiskava pa je doslej odkrila le majhen del te gorostasne afere. Chlcago. — Dva možna vzroka, da je bil Tribunin reporter Lingle ustreljen pri belem dnevu na podzemskem hodniku Mi-chigan bulevarda 9. junija, sta v razpravi v oficielnih krogih. Prvi motiv bi bil, da je bil reporter ubit zato, da njegov umor provocira odstop policijskega načelnika Russelia — kar se je tudi zgodilo — in njegovega pomočnika Btegeja. V tem slučaju je bil morilec najet od Aiello-Zuta-severni etra-mesece v veliki nemilosti pri policiji. Ganga je dobro vedela, da je bit Ungle intimen Hussellov prijatelj. Drugi motiv bi bil, da ima u-mor Caponejeva ganga na vesti radi tega, ker je računala na Lingla, da ji izpoaluje svobodno obratovanje pasjega dirkališča v Ciceru. Caponejeva ganga Je i-mela najmanj milijon dolarjev vloženih ♦ pasjem dirkališču in Ungle je vsekakor prejel preoej "posojil" v svrho, da kot vpil-ven posredovalec izposluje imuniteto za pasje dirke. Najbri Jc kaj takega tudi obljubil. Pa n< Imel sreče. Vrhovno sodišče je temeljito zaprlo pasje dirkališče in krasni dohodki Caponejevih gangežev so šli po vodi. Kot so povedsle rasne priča, je bil Lingle stalen gost pasjih dirk in stave na pse so mu prinesle precej denarja. Da je Lingle posredoval med policijo in gangeži, je sdaj ugotovljeno dejstvo. Zadnji petek je prišlo na dan še to, da ni Lingle nikdar plačal niti enega centa dohodninskega davka, dasl Js razpolagal s atotlaočaki dohodkov. _ NOVO OROŽJE PROTI STAVK ARJEM Polkovnik narodne garde v Te-kssu priporoča rabe »lepilnega plina Daltaa, Te*/—(F. P.) — Plinske bombe, ki povzročajo solze-nje, so premilo sredstvo v boju proti stavkarjem, pravi L. E. McGee. polkovnik teksaške narodne garde; piketl vseeno lahko ubežijo. Zato priporoča rabo slepilnega plina, ki Jih bo ustavil na mestu, nakaj Jih bo lahko po-loviti. Poleg tega pa se bodo lahko še nu posluževali raznega drugega oroftja-pušk. ki bodo nosila smrt stavkarjem. železnih čelad in plinskih mask, ki bodo varovale čuvaje sakona in reda pred kamenjem, ki bo morda letelo nanje In prsd njihovim I stnlm »lepilnim plinom, ki gs bodo uporabljali proti atsvkujočim delavcem. t Mežico City. 26. jun. — Oe-neral Manuel Jesus Estrads, kl js pred nekaj dnevi s četo rošenlh pristašev izgnal nerja Almado iz Chihuahua Çf-tjrjs le prokiamiral sebe go nerJem, Js danes pobegnil v hribe in Atoada se je vrnil v | bo. Posredovale so federalne čete, ki se usurpe torju podkurile UM, ÁM •! Oti. a, 1I1T, auth»rii«ti aa iua. u. Ills. Stavka rudarjw v Pittstonu Medtem pa se'pripravlja konferenca med UMWA in družba-mi sa obnovo petletnega kon-trakta Scrafton, Pa.—Medtem, ko so se Lewis in dfrugi predstavniki falirane premogarske unije pri-pravljali ta konferenco s premogovnimi feAroni, na kateri se bo raipravljilo glede obnove petletnega kon t rak ta sa 150,000 rudarjev na polju trdega premoga, je odbor M pritožbe v Pittstonu odredil stavko 15,000 ta-moénjih rudarjev. Izmed dvanajstih lokalnih unij, Id repre-sentirajo isto število premogovnikov, «s Je lamo ena izjavila proti stavki. Distriktni Uradniki unije obsojajo stavko ¡in lokalne cfclaatl so podvsele pitrebne korake, da preprečijo vs#co oviranje stav-kokaštva. V ilučaju, da se distriktni uradniki vmešajo v stavko rudarjrv, bo glavni odbor sa pritošbb, kateremu načelu je Hocco Carey, pozval predstavnike reorganizirane rudarske unije, kateri načeluje Alex Howat Pittstonako kontroverzo je povzročila ustavitev obratovanja v več drutbinih premogovnikih, medtem ko oeUli rovi dalje obratujejo. RudafrJI zahtevajo izenačenje dela V vseh rovih. Državna miltoa in mestna policija nadzorujeta vée unljske shode ter sslo surovo postopa i organizatorji komunistične National M i ne rs unije in pleni njihovo tiekovine._ Reksri dveh ftikaikih V zraku brošlU še devetnajrtl Jul Chicago. — Dva čikaška letaka, brata John in Kenneth Hunter, ki sta delala v illlnoi-skem premogovniku, da sta si zaslužila te letalo, sta šla ne-opaženo in brez vsake reklame dne 12. Junija v srak nad Sky Harbor Jem in od tistega časa sta neprenehoma v zraku. Dne 29. junija zjutraj ob šeetih sta poeekala rekord dveh letalcev v St. Louisa, ki sta vztrajala 410 ur v prejšnjem letu. V pondeljek zjutraj sta brata Hunter do-segla rekord 442 ur in naznanila sta, da ostaneta v zraku še p«t dni in prideta na tU 4. julija na praznik Neodvlsnoeti. Njuno letalo "City of Chicago" deluje dobro, le eden tank malo curl. Letalca prejemata v zraku gasolln in hrano. V nedeljo Je bilo ns lutsUACu najmanj 20,000 ljudi, ki so opazovali letalo In delali ovaclje. Htmr •#•» t ktaflHrt« vojaška revolta v boliviji, 40iitviii Uporniki In protlupomikl v lju-tem boju za kontrolo dešele La Pas, Bolivija, 20. Jun. — Vojaški rebell, katere vodi general Galindo, so docela štrli kadetsko proti vstaj o in danes imajo popolno kontrolo v deželi. Danes so blls v La Pasu velikansko demonstracije se nov rešim. Santlago, Chlle, 28. jun. — Velika vojaška revolta besni po vsej Boliviji že teden dni. Na-tančna slika položaja nI znana, kolikor je pa razvidno ii poročil z meje, so vsa večja mesta— La Pas, Oruro, Cochabamba, Po« tosl in Sucre — v rokah vatašev, ki Jih vodi general Galindo. Vlada bivšega predsednika Sllesa je podala ostavko zadnjo sredo. Buenea Airee, Argentina, 28. jun. — Kakor se glase poročila is rasnih jutnoamerilkih virov, Je v Boliviji v teku kryava vstaja še od tadnje sobote. Revolto vodijo vojaškj generali, ki imajo večino vojaštva na svoji strani. ProvlzoriČna vlada predsednika. Saevedre Je bila strmoglavljena I in zadnje tri dl so v glavem mostu Le Pasu Uporniki na krmilu. Uporniki so formirali vojaško vlado, direktorat, ki sestoji is treh generalov. Komaj pa ao vataši sad njo sredo organiziral! novo vlado, je vstala proti nJim kontrarevolta kadetov in častnikov iz vojaško akademije, katerim pomaga veliko število olvillstov. Novi uporniki ao premagali polk vojaštva in sdaj napadajo La Pls. Kolikor je snano, Je bilo v teh bojih 44> je Je bila ubita mlada dijakinja bal v momentu, Zbornica «e da predsednike d. ■arJe sa euhašfcs preiskave Waehlagten. D. C. — Predsednik Hoover in ssnst »ta si zs-dnji petek ponovno skočila v lese. Hoover Je zahteval, da mu kongrss dovoli $100,000 zs njegovo komisijo, katero vodi Ceor-gs Wlckershsm in ksUrs preiskuje bankrotstvo Justks z «»sirom na uveljavljanje prohibtf nega zakona. Henat pa Je om* njeno veoto ssiial na $60.000 Predsednik Je Jezno odgovoril, ds komisija mora imeti denar za nadaljevanje preishavs, in če kongres ns dovoli dsnsrjs Iz zvs-sne blagajne, bo pa preiskava financirana \t privatnih virov. Dslsv*J kandidati es » ševsii radia Calgary. Alta . Kanada * De-lavakl kandidati zs provincijsl-no legUlaturo kanadske province Alberta so ae*v minuli volilni kampanji posluževalir radia kot nsjmodemeišegs propsgsndlstl čnegs sredstva Govorili so s po-staje CrèK. Indijski voditelji zahtev«. jo ispustitev Gandhija llombaj, 28. Jun.—Podkralj Irwin je prejel več odprtih pisem od naclonaliatičnlh voditeljev, ki groae a drastičnimi posledicami, če vlada takoj ne Izpuatl Svetnika** Gandhija iz ječe. Represije demonat racij in bojkotnih straž ao vsak dan večje. Včeraj Je bilo aretiranih 108 oseb v Ah» madabadu In število aretira* nih v Punjabu Je na ranilo na l«00. Indijske Ječe so polne gandhijcev. Čudna zgodba ruskega delavca Pohabljeni proletarec Išče še mesecev zavarovalnino Moskva, 28. jun. —« kakim» polševako počasnostjo doluje sovjetska birokracija v Rusiji, do-kaauje zgodba ruskega delavca, ki je porabil osem mesecev časa in naredil sto obiskov v rasne u-rade, da dobi socialno zavarovalnino, a do danes nI še dobil niti ene sama kopejke. Slučaj Je opisan v "Pravdi", glavnem glasilu ruske komunlstičite stranke. Alekaij Soljanko je kopal grabne v Kraanem kotu ob Volgi. V zadnjem aeptembru ga Je aabolel krit in postal ne nesmolen sa delo. Nato je atorll korake, da dobi podporo, katero mu Jamči aocl-alno zavarovanje in do katere Je bil legalno upravičen. "Pravda" poroča, da je ftoljanko doaegel sledeči rekord romanja od Pon-cija do Pilata: Štirideset oblakov urada «a socialno zavarovanje v Krasne» kotu: aeoam Oblakov komiaije v Kraanem kotd; šeat oblakov komiaije v Pokrovsku; trije obiski komisije v flaratovu; jM tnaJst o-kutorja M »-i .i H^.blakov Javnega prosekutorja v ko Je na ulici polivala mnolico|Krainelll kotu; petnajst obiskov na boj. govori Poročilo Fcdersl e trikih časih Waehlngton, D. C. — Upravni odbor Federal Reaerve Je isdal poročilo o trgovskih indu-Htrijskih razmerah v deleli, katero navaja, da Je produkcijs, ki "le Jc v aprilu malo dvignila, v maju spet padla na prejlnjo stopnjo. Brezposelnost narašča bolj kot navadno v tej aezoni. Število delavcev zapoalenih v bombažni, svllnl in strojni Iti-duatrlji as atalno krči. Leana Industrija zsposljuje izredno nizko število delsvcev. Gradbeni program zs letošnjo eesono Je msnjšl kot v letih 102l-2if, tako ds ni Isgledov ss skorajšnje izboljšanje alablh razmer. policije v Kraanem kotu; pet o-biitkov bolnišnico za nabavo fotografij; trije oblaki delavaka inšpekcije v Pokrovaku; en oblak javnega proaekutorja nemške republike ob Volgi; en oblak Mo-skve. Ko Je Soljanko po osmih mase* clh obiskovanja In trpljenja dospel v Moskvo, je obiskal tudi časopise In se bridko pritftfl. Kljub vsem tem obiskom ni «e prejel nobene podpore, pač pa Je bil več-krat nahruljen. "Pravda" oblju-btije, da bo vodila kampanjo aa odpravo teh škandalnih raamer. Plum barji tevoljevell petdnevnih Halt Lake City, Utah. — Lo-kslns organizacija plumbsrjsv Js sklenlls i delodajalci pogodbo, katera določa pet dni dels ns teden ss pet In pol dnevno plačo. 8TEV.-NUMBER 152 BOJGLEDEODPO- moci vojnim VETOMOS lloover Je proti predlogi as od- pomoč vojnim vetehmom. Ve« terenske organlsaclje ogorčeno proteetlrajo Waahlngton, D. C. — (F. P.) —J Veteranske organlsaclje ii-rom dešele ogorčeno protestirajo proti lsjavi predsednika Hoover-ja, ki je obsodil predlogo za od-pomoč vojnim veteranom kot naadravo ter jo obsodil na smrt Posledic* teh protestov je sprejetje predloge v senatu s 66 proti 6 glasovom. Senator Cousens Je pred glasovsnjem izjavil, da vsa opozicija proti predlogi ba-lira iia teoriji, da se ne sme po-rabiti preveč denarja sa vojne veterane, alcer bi morali obdavčiti vojne dobičarje. LaFolletto pa Je povprašal aenat, če miali /aihtevati prekHc atošeatdeaet-mJIIJonskega snlšanja davkov, e katerim aa je hotelo atablliairati borsnl trg. Pravi, da nI zaklad-niški tajnik Mellon tedaj isdal nobenega svarila glede deficita in vlada Je-favorlslrala davčno redukcijo. Hoover, ki nasprotuje vsaki formi socialnega zavarovanja ter vedno brani intereee veleka-pitala, je neaadovoljen i isldom glasovanja v aenatu. Pravi, da ta predloga dela krlvioo indu-Htrijsklm (n drugim veteranom, dasi bo resnica, da Hoover še ni nikoli mislil na to. da bi ae sklenilo kaj gotovega i oalrom na starostno aH toreaposelno tava-rovanje, ki Je nujno potrebno. pri Koovir)« Predsednik Jih Je lepo potoUlil. češ naj dffctel čakajo poročila njegovš aomialje WsshingtoH. I). C. — (F. P.) . Pri predsedniku Hoover Ju de Je sgiaslla delegaeija voditeljev strokovnih unij. M js urgirala, da prodsednilf dovoli nitji sbor-nici sprejeti WagnerJevo predlogo se delno omiljonje brezposelnosti. Predsednik Je odgovoril, ds Js WsgnsrJ«va predloga alaba in da naj počaka delav-ftvo poročila njefova poaebne komisije, ki bo proučila aedanje ekonomske spremembe In sestavila boljši načrt sa omlljenje brezposelnosti. Obljuba, ki nič ne pomenit Prsdssdnik Je tudi mnenja, ds Je tr*>a paalti, da ae pri iivajanju programa ns spravi "napredek" v nevarnost in da Js trebs računati na "aktualno-atl šivljenjs". |V ursdih Ameriške delsvsks federacije dvomijo, ds brespo-aelni delsvcl šelijo rešiti "napredek" nevarnosti popolnega ravnovesja med delom In delo-Iskslcl In da hI se dali njihovi lačni fclodcl putolsilti s frassml o "aktualnosti ilvljenjs", ki pomeni, ds Hoovsrjeva administracija ne namerava podvseti nol^nlh legislativnlh akcij v smislu Wsgnerjevs predloge, kstera predvideva velikopotezen grsdlienl program, ki bi saj deloma omilil teško kriso. Ironija prediuMlnikovega odgovora leil v njegovi lsjavi, da bo v komisiji, ki bo "poročala" o ekonom-skem Klanju delele In akušsls najti izhod is sedanje krise, po-Irg Ow«w D. Younga. John J. Rask"l>a. In podolinih msgnatov, tudi W. <;reen, predsednik fedo-rsclje. Pričakuje se, ds bo Orecii odklonil udrletbo v Hoover Je^i komisiji. «alMtaS «aasel ae "m*ri NiM)« sjage»« Drhal ogroša ■ Ralfigh. K. a — Govemer Osrdrirr Je 27. t, m. odredil, ds mora vojaštvo narodne garde ^Kni Ječo okraja Csharrus, kjer Je zaprtih sedem aamoreev, ki ao obtošeni nspsds ns beloko-šno dekle. Velika mnoška Je o-Megala Ječe, ds ugrabi la Unča šrnec ko ao prišli vojaki, ae Je drhal raašla. ' 2 ' TKQÜV £?Tt PROSVETA THE ENM(¿HTENMBfT 3 LASI LO IM UITiriMi IIOVKNHI MABODMB roDfOB-XB JSDNOTS * m* .áHárf * MintolMt « 4rtt» (íotw CMmp) la I»*- 4» »M M M* IM* « M WU. 9iM m M »*•>-CfcWw» to drnru MM ••»• •» '» ■ H " ___ _t for tW Un lud StaUi («M* Chtmgof mm* UUÍ. MM prr r-r. Cktoa» Mi Cto-W fü F-*. »,M p« will Mt b* PROS VETA MEMBER Of THE KKurRATED i Hmlum 9 + m m UhK» ^'i^rr ¿Tïi^r^ l*mm ** mm* rakn Id« m> e Glasovi iz naselbin STORIM 0 NOVI MASI V PUEBLU "Fulanje" samega tebe Primera o noju Je ie «Ura. Kadar noj za-nluti nevarnost, vtakne glavo v peaek in mirno stoji. Ker nič ne vidi, ml»», če «ploh kaj mi-bII, da ni več nevamoatl in vse Je v redu. Razume se, da se noj irrdo vara, a noj Je noj, ki ne «na bolje. t ^ ^ ; Ljudje, ki varajo «aml aebe na kakršenkoli način, niso nič bolji, daal ao ljudje, ki imajo pamet od Boga. Na tisoče načinov ae dajo ljudje potegniti — in vae vzamejo za dobro. • ■ Vzemimo le izpremembo lokalnega časa, ki pa radi ra po ameriških mestih pod lepo done-čim nazivom "prihranitev aolitfne svetlobe". Poleti, ko ao dolgi dnevi, ao v moči lokalne nanedbe v mnogih meatih, na podlagi katerih pomaknejo čas za eno uro naprej, tako da ae delo In promet začneta zjutraj eno uro prej in prenehata eno uro prej zvečer. Ljudje, .ki pristanejo na ta humbug, si domišljajo, da "prihranijo na solncu" in da «o na dobičku. Pa niso. Dan ni nič daljši. Ce gredo eno uro prej z dela in eno uro prej spat, morajo pa zjutraj prej vstati in začeti z delom. Poleti, ko Je vročina, se zvečer teftje spi kot zjutraj, ko se dhladi zrak. Pa nič ne pomaga. LJo4Je m "fulajo" in pri tem ostanejo. V Chicagu in mnogih drugih mestih je tako «e več let Bal zdaj je v Milwaukeeju hud boj za pomaknitev ure naprej. Delavske organizacije so proti temu In pobijajo načrt. Zagovorniki načrta apelirajo najbolj na delavce, Aeš, da delavci najbolj potrebujejo "podaljšanega dneva", da se lahko spočijejo in zabavajo, ko Ae solnce sije. - Na to bedasto argumentiranje pa je zelo pametno odgovoril Jeseph A. Padway, pravni zastopnik Wisconslnsks delavske federacije, ki j« rekel, da bi delavci raj«i videli, če jim skrajšajo delovnik In jih potfljejo eno uro prej domov, ne da bi jim trSbs vstajati zjutraj eno uro prej. • Na ta način dobi vsakdo eno uro več počitka, obenem pa je lahko uposlenlh 25,-000 delavcev, ki ao danes brez dela in za katere ne pomeni pomikanje ure prav nič. Dobro povedano. 8 tem, da pomaknejo delovnik eno uro nazaj, ni ie nič pridobljenega. Ako pa skrajlal delovnik za eno uro, pomeni to uro manj dela in toliko več počitka. Prvo je prevara, drugo pa Je dobiček. Pomikanje čaaa Je dobra skema za bogataške pohajkače, katerim se mudi na golf ne in teniAke trate, dočim zjutraj ne vstanejo nič prej. In ves svet se mora ravnati po njihovih kapricah! ' To bi bil čudež! Pred nekaj dnevi se Je zgodilo v Chicagu nekaj, kar bi bil lahko v drugih okolščinah zelo defoičkonosen čudež. Mož po imenu J. P. FUh je bil popolnoma slep. Ko mu je bilo oeemnajKt let, mu Je padlo drevo na glavo. Udarec mu je vrgel Iz tira IIv-oe, ki kontrolirajo vid in njegove oči, dasl sdra« ve, so bile mrtve. To Je bilo pred tridesetimi leti. Medtem se Je Tlsh, Čeprav slep, oženil In vodil Je trgovsko Aok* Zadnji teden pa Je nepričakovano spregledal na levo oko. Pred nJim «e je razgrnila tema In zagledal Je prvič svojo ženo in čiksAko mest«», ki ga ni vidd «e od leta 1900. Presenečen Je videl avtomobile, letala In drug* stvari, ki Jih pred tridesetimi Isti Ae nI bilo. Ves srečen si j« vzel počitnice In se odpeljsl po Ameriki, da vidi še druga čuda. Ako bi se bilo to zgodilo v Lurdu, bi bil to Jako U-p čud«*, ki bi bil vreden milijon novih romarjev v tisto votlino in sveti bushtoes bi se postoterll. Ako bi bil Flsh praznoveren in bi ae bil priporočil kakemu svetniku ali sret-nlcl. bi seveda sdaj verjel v . mUlelnost Iz neha In bi romal v kako cerkev in dobro plačal. Ker pa ni bilo prvo niti drug*», ni to noben čudeft . . , Razlika Je. kako Ijudj* vzamejo take do-godke. Dosti slepeev Je le spregledalo in bili so čudeži in niso bili, dasl j* bil procas nadre-vKve enak v vseh slučajih. Moral je biti. Kdor ne razume proceaa. mu Je ludeft; ga rasume. ae potrebuje veje v čudHe. Nikdar se pa nI zgodilo, da bi bile komu treatl* novi nčl Iz praznih Jamic! 8 tem se ne mor« niti sveta cerkev poUhati. Le vliup, le vkup. uboga gmajna! (Po ustnem izročilu) PueMo, Celo., dne 36. junija. — "Redka čast nas je doletela." je šel zadnji teden glas po celi naAi naselbini iz beznke v bez-nico, lz kuhinje v kuhinjo, s praga na prag, Iz štacune v štacuno, od ust do ust. Kako srečna je favm, ki ima farana za gospoda!" so Ae zate-govaje pridodajale naAe strašansko pobožne in opravljive ženice ter zaobračale strahoma svoje ne baš prijazne oči proti nebu iz strahu, da bi bog pri tisti priči ne kaznoval njihove hi-navAčine. 'Oh, kako lep gospod bo ta Rojčev fant!" so malce sumljivo vzdihovale naše še ne preveč stare vdove, ki jih Je precej v dolini in «ahribu, a so vse sila vnete za čast božjo in pa za to, da ne uide nobena še tako majhna novica njihni čuječi pobož-nosti. "Oh, srečen oče, srečna mati!0 so vzklikale malo zavistno vse naAe mamice, čeprav so pred leti videle čez z<*» tistega očeta in tisto mater, ko je šla RojčeVa trgovina rakom žvižgat. "Ampak fehtati pa znajo ti cerkvenjaki," Je pripomnil moj brezvemi aoted Anton, ki je tak bresbožnei, da ne hodi «e dvajset let v cerkev, a se j« dal vseeno v grugi fari cerkveno poročiti a postarno vdovo in nese vsakega svojega otroka v „cerkev h krstu aamo "zaradi 4epAe-ga", kakor se bi rad iagovarjal, kadar ga kdo podraži radi te-, "Pomisli, Franca, kar po cele vozove kuretninc4n drugih takih posvetnih dobrot ao nabe-račiH pri naših kmetih v tej okolici, da bo gutija primerna tej veliki priliki." "Ja, kaj ne veA!" ga malce pomilovalno In objestno vpraša France, ki je dokaj sllčen svojemu prijatelju Antonu v vsakem,. oslru. Napreden je pri naprednjaklh, pobožen pri cerkven jakih. Hud brezverec med brezverci, navdušen katoličan med katoličani. "Laj ga no, kako si neveden In neumen," nadaljuje domišljavo France. "Saj jih ima kdo učiti, kako je treba prosjačiti, kadar gre za čast božjo in benediktinsko bisago." "Hehdie," ae nadrobno, narahlo in pritajeno nasmehne Matevžek, vreden pajdaš Antona in Franceta. "Kaj, hudiča, kvantata take! Človek mora biti dandanea velik diplomat. Kaj, če bi vaju kdo slišal! Ce bi bila zdajle kje skrita kakAna babnica, ki hodi po golih kole-Inttl prosit boga odpuščanja za grehe, ki Jih je naredila še v tisti srečni salunareki dobi. Saj sta vendar že zadosti stara in dovolj čaaa že tukaj« da bi vedela, kako ae Je ttfllNL obnašati v tej bedasti Puebil. Bodi prijazen do socijallstov, kadar ni sravsta komunistov! Drži s temi, kadar vidiš, da ao v večini, in ne zameni ae carkvenjskom, zakaj, teh Je večina 4ukaj!" Ta naravnost klasična filozofija našega Matevika je hudo popartla Antona in Franceta, pa sta mu prikimala ter odAla z nJim doli po klana«. In če je verjeti uatnemu poročilu, so bi II vsi trije pri maAI, zakaj, zadnjo nedeljo Je pel pri nas slovenski fant novo mašo. in naši napredni Prešernove i ao pridno odpevall in prepevali <*> tej priliki. ▼ "Vidiš. Prešernove!r znajo." «ašeptta previdni fn nadvse značaj nI Ma4evžek Antonu In Francetu na uho. "Kadar Jih le čisto malomarno povabi fajmo-šter na sodelovanja, pa so na mestu vsi od prvega do zadnjega is "discipline*, kakor se kaj radi Izgovarjajo Usti. ki H bili radi napifdnl In oarkveni. pa čeprav poveličujejo vse cerkvene prireditve Is "dletipil ne". Po cerkvi je bik» videti Ae druge take naprednjake. ki so kar na široka usta napredni, kadar so med naprednimi, a se pa vdeleže vsake cerkvene prireditve is k upi i jakih o«! rov. Tako namreč govori uetno izročilo, po katerem Je poaneta ta aforlja. Po tistih cerkvenih ceremonijah se je usuto ljudi Iz cerkve kakor iz kakega slovitega cir- Zvečer je bila velika pojedina, za katero ni farovž dal niti centa. Vse dobrote tega svata, od zelenjave pa tja do rujae kapljice, vse je bilo zastonj "iz dobrih, krščanskih rok". Ali vsi tisti, ki so hoteli biti deležni tistega cerkvenega karnevala in pa okusiti tiste piščanske dobrote, so morali plačati vsak po en dolar. In ko je bila šolska dvorana napolnjena, se je pričela tista večerja prve maAe Benediktinske in druge korife je so sedele pri posebni dolgi mizi. To mora biti tako. Tisti, ki plačajo in rstvarjajo posvetne dobrote, naj bodo odzdo-laj, a oni pa, ki se pasejo ob žuljih delavske mase, naj so od-zgoraj, odspredaj, kjer je mesto odmerjeno razkošnim udobnostim in pa trotarski lenobi. Pa se je pričela vrsta sa-nosnih in navduAenih govoranc. Matija je povzdignil v deveta nebesa Snedenca, ta ni mogel prehvaliti pevca iz Zagorice, a ta al rti mogel kaj, da bi ne zinil par besed hrvaškemu Ivanu v prilog, In "naš silni govorniški talent" Je tudi to pot razodeval svojo govorniško nadarjenost s tem, da se je v svoji vshi-čenosti motil v mislih ter pel hvalo svojemu predgovorniku iz Zagorice. Ko so se te kori-feje dodobra izpovedale in izpraznile, vstane naš farni poria-var ter začne svoj govor tako, kakor pri vsaki črni maši. Nazadnje se vendarle spomni, da ne pokopava mrliča, nego da stoji sredi napeto pozornega občinstva na novomašniškem banketu, pa pohvali sebe, svoj benediktinski stan, povzdigne no-vomašnika malo, prizna takole oddalqč veliko govorniško spo- ka pomoženo krdelo tistih, ki jemljejo denar Za ničvredne žegne in slične bedarije. Z vsako novo mašo so porodi parazit, ki se za-j<< narodu globoko v meso, tako globoko, da Je tista rana neza-celjiva. Ce bi starši vaaj nekoliko pomislili, kolikšno krivico narede, 80. JUNIJA. * ko novo maAo je za enega člove- prepričani, da drugače ne bomo doeegli cilja, da se organiziramo in učimo, kar naa uče dobri listi, kateri so za delavaki razred ne samo na papirju, ampak s pravo akcijo proti naAim sovražnikom. Ako ai volilec, boA videl, da ti kažeta pravo pot do tvoje zmage. Volitve so tu, čina bo zmagala v stranki kapi- ko dajo svojega sina v svoji ne-,tala. Volilec se proda za kozarec »končni naivnosti in zabitosti za- munAajna, drugi zopet^aa «Jrugo, preti v lemenat ali kloAter, ali .tretji dobi desetak petak ali več svojo hčer v nunski samostan, bi (in voli. Za desetak si ae prodal tega gotovo ne atorili. Na tisoče za vselej. Vohlec ne ve. ne čtU in tisoče katoliAkih duhovnov se kdo je tisti, kateri je kandidat, vdaja iz obupa alkoholu in ne-On sliAi od drugih, ki so dobili čednemu življenju. Na tisoče po-,več nego on, da on jsi pravi kan-¿tenih deklet je bilo in Je Ae žrt- didat za delavca, on ^ «klal, da vovanih na oltar svetega celiba-ta. Zadnjo nedeljo Je naša naselbina zopet pokazala, kako silno je še nazadnjaAka. Stara je, kakor je star obraz katollAke cerkve. Ni mladostna, čeprav imamo dokaj, preveč mladine v naselbini. Ni napredna, čeprav je vsa ostala okolica v zamahu splošnega napredka. Ni odporna, čeprav je dosti odporne sile v njej. Vdana je v voljo božjo in evoje-ifa fajmoAtra. Navajena je tega jarma kakor pes mraza. Kdor ji hoče dobro in ji svetuje prav, je lopov. FajmoAter Je najboljši človek na svetu, ker stremi vse njegovo delovanje za kopičenjem benediktinskega premoženja. Stara navada železna srajca. Doma so bili hlapci, ponižni hlapci tamoAnje cerkve, tu so sluge benediktinskega služabnika. Starejšim ni več pomoči. Mlajši te ne posluAajo. Se ne. Morda te bodo pozneje. Mladini ni toliko za cerkev. Hodi vanjo, ker se boji staršev. Ko ti pomrjo, dobi naselbina mlaJAe lice, a benediktinci pa manJAo bero. Fantu, ki je pel zadnjo nedeljo svojo prvo maAo, ni toliko meriti kolikor tistim, ki so ga vtaknili v klošter. Fant danes Ae ne ve, v kakAnih Okovih je sedaj. Ljudem bo moral natvezati naj bo delavec imel vse: delo, denar hi saluni bodo zopet nazaj. "Vidiš, ta je naA kandidat, ta bo vse nam dal; ako ga ne boš volil, potem bomo izgubljeni". Kadar nastopi, jim pokaže rožičke. Kan-didatje republikanske in demokratske stranke so že leta za delavca — na papirju. Dandanes judatvo tarna, ne ve kje ga čevelj žulji, si ne zna pomagati, ker Ae voda teče v grlo. Delavci, ako ne bomo korakali skupaj v eni vrsti, tedaj ne Domo prišli na površje. Poskusi no. enkrat, bomo videli, ako zna delavec gospodariti ali ne. Stopimo skupaj, rešimo se iz zalde-tega vrta, stopimo v delavske vrste in ne pustimo se okupirati, cot ao okupirani v Iron Rangu (Minnesota). Ni čuda, da se ne snidemo skupaj. Ako bi bili složni, bi lahko te zdavnaj imeli v naselbini slo-venski narodni dom, čitalnico kraj za izobrazbo. Ako hočemo, moramo stopiti skupaj, na delo in delo bo izvršeno. Naj omenim da se je tu oglasila Atorkja pri zavednem rojaku Antonu Zajcu, gl. porotniku S6-PZ, in mu pustila čvrstega sinč-ka.—Sepridekopriva. sobnoet Matiji, Snedencu, pevcu | večje bedarije za sveto resnico, s kravjih poljan in našemu po- sam ne bo mogel posvečati svo- grebniškeipu pomočniku ter blagoslovi vse skupaj. Ploskanju nI bilo ne konca, ne kraja. & Pepa je ploskala, dasl ni vedela pravzaprav, za kaj in komu ploska prenapolnjena dvorana. Sveta Je bilo dosti. Denarja •eU)ina v PuebH.—Kritik. Ce bi , ih sposobnoti ljudstvu v korist. Trot bo moral ostati do konca svojih dni, če se poprej ne otrese cerkvenega jarma. Fant je žrtev nevednosti, v katero je sedaj ie močno zadelana naAa na- na izobilje. Ce bi vse to dobfl fantovski menih, bi človek Že nt rekel. Naj bi si privoščil. Naj bi vžlval. Saj bi mu dala naselbina, iz katere izhaja. Saj je njen, popolnoma njen. Ni se ji izneveril v ničemer. Postal je tcv kar si je želela iz njega ta ču^> na, stara cerkvena naselbini*. Postal Je hlapec benediktinske družbe, ki si kopiči premoženje na rovaA ljudske nevednost)» Postal je menih, postal nosilec idej, ki ao tiščale ljudski razum k tlom in ki ga tiAče Ae danes. NaA! pevci, naAi Ivani In slični glasniki pa trobentači cerkvenih neumnosti in neslanoati so prignali na sto in sto nezavednih in nevednih ljudi na te cerkvene prismojenoeti. Na sto in sto dolarjev je zdrknilo v nenasitno be» nedlktinsko malho, čeprgv nimajo tnnogi As toliko, da bi zmogli tekoče vsakdanje stro&ka. NaAi denarni mogotci, Če jih j« tako nazivati, naj bi tisti denar porazdelili med naAe siromake, kupili naAim lačnim In razcapa nim otrokom kruha in prepotre-bne obleke. NaAi farmarji, ki m poklali toliko kuretnine za no» vomaAnlAko pojedino, naj bi dali vse tisto naAim onemoglim in pohabljenim revsžem, pa bi i vae drugače Izkazali, kakor pa ao se sadnjo nedeljo. Benediktln« d ae lahko v pest smejejo, ko vidijo, kako jim kopičijo pra» moAenje naAi primeroma zelo u boAni ljudje v pueblaki naselbini. Za benediktince denarja na pa-harje, aa naše narodne potreb« pa nobenega centa. Slabe delav ake razmere, zaatoj v Industriji bolezen v hiši, drugi dolgovi, to vse allšIA. ko agltiraA n. pr. i to ali ono narodno uatanovo. Ce bi pa hoteli cellbatarjl postaviti tvornico aa izdelovanje hovfli menihov. Za tujega meniha vae, premoŽenje in prepričanje, aa domačo, koristno In potrebno atvar ne centa. Taka je tu pri naa in mon^ Ae kod drugod. A-II Jaz vem. da ne povsod. Vsaka nova maša je dokat ljudske nevednosti, ljudskega nazadnjaštva. Vsaka nova maAa je nov triumf menlštva, duhov, niške navfhanostl. cerkvene kontrole. Kajti s vsako novo maAo je narode odvzet človek .ki bi o-tegnil biti koristen taaj. Z vsa- Frank Nonff jfranAnttl Sublet, Wyo. — Dne 1«. junija je tukaj po večmesečni mučn bolezni v starosti 49 let premi nul rojak Frank Noner. Pogreb se je vršil dne 19. junija na pokopališče v Kemmerrer, Wyo. po civilnih obredih. Pokojni je bil doma iz Vitanj na spodnjem Štajerskem. Imel je mnogo pri jateljev in znancev, kar Je pričal njcffov pogreb. Bil je član društva At. 267 SNPJ in št. JSKJ; prvega je bil večletni taj nik, drugega pa večletni predsednik. Poleg teh je bil član samostojnega društva "Zveza", posluje na Subletu, Diamondvil-lu in Cumberlandu, ter član pre-mogarske unije UMWA. Vse štiri organizacije so mu izkazale zadnjo čaat s tem, da so mu poklonile kraane vence ter mu pri redile dostojen pogreb. Dolžnost me veže, da se it M ca zahvalim vsem udeležencem ter Martinu Nonerju, ki je priAe Iz Arme, JCans., in spremil svojega brafa k zadnjemu počitku ter uredil vse potrebno za ranj kim bratom.—Pokojni zapušča brata Martina in sestro-vdovo Mary Lešnik pri Celju. Ohran mo Franku trajen apomint ; F. H. KrtHfcnik, Box 166. Novice z Gilberte Gilbert, Minn. — Ne vem kje naj pričnem, pri delu ali o splošnih razmerah, ki ao zelo žalostne. Z delom je akoro tako kot je bilo pred Ifetimi leti. Rudn kov je precej, a niti eden ne | bratuje. Val ao pa na dobri podlagi, vsi ao namreč napolnjen z vodo do vrha. Kdaj ae bodo Na« napredek Forsat City, Pa. — Nekoliko napredka in pridelkov naAega gi banja kaže, odkar je stopila nora slovenskega moža na breg 'Gozdnega mesta". Ni nam znamo, kateri so bili prvi priseljenci te naselbine, pozna pa se, da amo na istem mestu kot so bili takrat, da se mlati ena in ista slama. . , NaAa * naselbina je skupina vsakovrstnih narodnosti, ki so vsaka svojih misli. Vera je prva kot priča dvanajst cerkvenih vrat s sedem tisoč dufeaml, katere korakaje skoz. Verujemo vsak po svoje, nekateri v dolar je, drujari v posmrtno življenje ki nas čaka nekje za grmovjem Eni smo pa tadi drugega mišljenja, da se moramo boriti za pravico na tem svetu in nimamo ča aa da bi se pripravljali za odhod posmrtno življenje. Naš bo, je: pripraviti se za to življenje za pravico, katera nam spada. A-ko se bomo prebudili "tam na o-nem svetu", se bomo tudi tam postavili in Ali v boj za pravica Cerkev je potrebna, da ae ne izgubimo, da nas vrag ne pobere Cerkev stane denar, farovž tudi zvonovi, slikanje, k rižev pot itd. Qemu dandanes ne postavljajo ali ne obešajo allk trpljenja razmere izboljftale, Je pač težko delavcev, kateri garajo pod kru- povedati, to peatjoT Cemu ne kažejo alike brezposelnosti br^ajočih mas ZS Kljub slabim časom se od čaaa do čaaa malo poveeellmo. — delom in kruhom, niti ene slike ¡Pred kratkim sta se tukaj poro-iz današnjega življenja. Oni ne ¿Ha Joseph Marn in Nalile Pe- vidijo današnjih razmer, ko ljudatvo stradajoče koraka od kraja do kraja za delom. Well, well, take ao raamere. Gospod pravi, daj In daj, aftoravno nimaš, vseeno daj, Bog ti bo plačal na onem svetu. Ml vemo. da je pred nami brezpoaelnost in ni kruha za naAe male. čemu ae ne oglasijo danes multimllljonarji Morgan. Rockefeller, kateri je daroval za katoliško cerkev 985.-000? On ni katoličan. Kako more krivoverec darovati, čudno da je dolar ravno tako dober od krivoverca kot od katoličana. Ravno tako av. Oče. ako Je naA oče. čemu nam ne pomaga v sili, on ima milijone. Da se prepričamo kje tiči volk. ai moramo vzeti v roke tiste Prosreto in Proiotarea, pa bomo t rieh iz Bfwabika, in Tony Pe-trič z Rveletha a Katarino Ravnikar. Prav po domače smo se zabavali na teh svetovanjih. Obema paroma mnogo sreče! Dne 20. junija se je v naAo naselbino priklatila smrt in pokosila življenje rojaku Martinu Božiču. 2lv!jcnje mu Je ugonobil lektričnl tok. Bil je na mestu mrtev. Zapušča ženo in več t rok. Psrsievalee. USTNICA UREDNIŠTVA Chicago. II!.. Frank Pechnik — Dopis, ki presega petsto be-se to lahko kaznujete radi nedo-nes nadaljeval. ^ |voljene nošnje orožja — nič dru- Dr Trumbič se je-v začetku A revolver je nosil za la-svojega govora obrnil na dr. Ma- ,ftnoiobrambo, lwr je mnogo po-čka ter mu izrekel zahvalo, da «ta ga on in njegov sivolasi oče sprejela za zagovornika "Toženi toval po kupčijskih poteh. Dr. Andrija Kavčič zagovarja Lavnaiča, ki razen Strtka, pri ste za dejanje — je govoril [katerem je kupoval meso, ni po-Trumbič, — ki po 46 dneh, od- znal nobenega od soobtožencev. kar traja sodna razprava yi t ničemer dokazano. Predstavljali so vas kot voditelja* ki nima poguma, da bi vodil sam borbo, temveč se skriva v ozadju, od koder daje sicer ijekaj denarja, a se boji, da bi se ne izpostavil tu Kje je tu možno, da je bil on Slan kake organizacije in da je pripravljal atentate in vse tisto, kar našteva obtožnica brez dokatov. Dr. Urbih zahteva za svojega klijenta Stefaniča pravico, kl ga bo pustila na svobodo, ne prosi di sam v primeru, ako bi bili nikake milosti. r drugi prijeti. Jasno pa je, da va-1 Zadnji je danes govoril dr. Bo-fta nedolžnost ne potrebuje ob-¡le, ki zagovarja dr. Kuntiča. Dr. rambe. Naša naloga je samo te, ¡Bole je beograjski odvetnik, a da razženemo meglo okoli tega rodom je Slovenec. Gostilničar procesa. Se malo, pa se boste vr- Kuntič je obtožen, da je pripadal nili v objem svojih otrok in svojega 85-letnega očeta. Po takih uvodnih besedah je prešel Trumbič na analizo obtožnice same ter je kritiziral državnega tožilca, ki je označil Ber-nardiča in Hadžijo za voditelja. Dr. Trumbič se čudi tudi, kako da državni tožilec ni obtožil tu^i dr. Košutiča in dr. Krnjeviča, ki sta v inozemstvu, če je mnenja, da so obtoženci stali in delovali v stikih s tema dvema emigrantoma. Dokazoval je nadalje, da ne obstoja noben delikt proti državnemu ali narodnemu edinst-vu, kar pa navaja obtožnica, je vse imputirano, podtaknjeno. Potem je podrobneje govoril o dr. Mačku kot človeku, politiku in ideologu bivie Radičeve stranke. Analiziral je ideologijo Radiča samega, ga označil pacifista in mirotvorca. O kaki teror, organizaciji pravi, da sploh ni obstojala. Čudi se, kako si je državni tožilec sploh mogel zamisliti tako-le družbo. Koliko časa pa je delovala ta "organizacija". Po obtožnici sodeč kafke tri mesece In pol. In če se vprašamo, kaj je storila v tem času, moramo reči: eno samo detonacijo na Zrinjev-cu v Zagrebu — nič drugega. Kako naj torej govorimo o teroristični akciji, o teror, akcijah? Kar se tiče peklenskega stroja za železniški tir, se je v razpravi dokazalo, da ni bil nevaren in da bi železniškega mostu sploh ne mogel pokvariti. ^ Kako je z obremenilnimi izjavami Begiča in Jelačiča na zagrebški policiji — smo tekom razprave spoznali do dobra. Be-Kič in Jelašič nista po svobodni in čisti vesti iigovorila tistih izjav, naj je vendar znano. da si je hotel Begič vzeti življenje le zato, ker ni mogel prenesti, da je z lažjo obremenil dr. Mačka. In tako je prišlo do poskušenega samomora Begiča v zagrebški policiji -j- najjačji dokaz dr. Mačkove nedolžnosti. Proti temu ^»kazu nima državni tožilec nobenega dokaza za Mačkovo krivdo, brez dokazov pa se ne more naprtiti ljudem nič na hrbet. S torn je dr. Trumbič končal «voj včerajšnji govor, ki ga bo danes nadaljeval Razsodbe pred biakoštim? Dane« so na procesu odvetniki nadaljevati > svojimi govori. Predsednik senata je najprej naprosil odvetnike, naj po motnosti " atra Krisostoma, kjer v majski mesečini razodeva Mariji, materi božji, da jo ima resnično aelo rad in da bi želel, da bi ostala Marija večno pri njemu. Danes pa naj ponatisnemo nekaj drobtin, nekaj cvetk, ki smo jih brali v "Vprašalnem kotičku" tega liste. Tu so objavljena vprašanja naročnikov in naročnic ter odgovori nanje. Odgovarja pater Hugo. Nekaj takih vprašanj JamŠčino (beil) kar pomenja, de (n ^^ naj natisnemo: ffr^JS?^.0 D Ali se da sv. maša deliti? avoto, ako se obtoženec ne prija-. vi, ko bo pozvan pred sodišče. V kolikor se tiče postave, nihče v Združenih drŽavah ne sipe biti prikrajšan na svoji svobodi razun vsled tehtnega in zakonitega razloga. All VKllc zakonu se lahko zgodi, da se nekdo utegne nahajati v zaporu ali biti drugače omejen v svobodnem kretenj u. V tekem slučaju mu listava ponuja lek, da si poišče svojo svobodo in stredstvo je sodni odlok, ki gre pod imenom Writ of Habeas CifrpuH. Writ of Habeas Corpus Je zato ena izmed največjih jamščin proti kratenju svobode, ki jo ima vsak molki, tenska in otrok v Združenih državah. Ta pravni rek Je bil v rabi na Angleškem preko tisoč let in njegovo ime izvira iz srednjevške. latinščine, v kateri je bil sodn^ odlok spisan Odlok Je vedno začenjal z besedami: "Habeas Corpus....". To pomenja: Privedi pred mene te lo tega in tega. Iz te začetne fraze Je sodni «idlok {writ) dobil svoje ime. \ir|t of Habeas Corpus je namreč ukaz $ strani enega višjih sodišč na upravitelja zapora aH na kogarkoli, ki drži kako osebo japrto, naj privede jetnika na sodišče in naj se pokori končni odločbi sodnika, ki je isdal ukaz. Vsakdo, kj misli, da je bil zaprt aU da B}u js bila svoboda kratena bre* tehtnega razloga all na nezakonit način, sme za htevali, da bodi priveden pred sodnika višjega sodišča, da mu razloži, zakaj po njegovem mnenju bi moral biti spuščen na svobodo. Kot pravilo, prizadeta oseba sama bi, morala zaprositi za Kopač iz Writ of Habeas Corpus, all, kjer koli je to vpravlčeno, dovoljuje se, da sme kdo drugI zaprositi v njegovo kor|st. Tako ims mož pravico zahtevati, da-se njegova žena Izpusti Iz zapora. Isto pravico ima žena za moža, starši za otroke, varuhi in tudi najbližji prijatelji. All Writ se ne bo izdal vsled protesta kaks tuje o-sebe ^MMl^^^H Biti oropan svoje svobode^ ne pomenjs samo biti v Ječi ali za- "1>ti Ker ao obtoženci le do- bodo sodelovala razna delevska ■ti dolgo v. zapora, naj ^ nogometna društva ter tudi 4e-hiti in jih spuati na svobodo. kíjUvílk, nogometni klub Is Knft-* Je teko potrebni. jtelfelda "Red Star" 1er N.< — iNa to vprašanje smo mimogrede le enkrat odgovorili. Pa bodi še enkrat. Da, to je moft-no. A pod pogojem, da ste posvs-čenje In aa vil vanje od ene maša, ker v teh dveh Je bistvo svste daritve. Drugi nebiitvenl deli se dajo strniti v eno kompletno celoto, četudi od več sv. maš. Hvalevreden pa sigurno ni tisti, k1 namenoma — kakor vi vprašate — tako "fllkarijo" Bogu daruje. 2) Ali more biti kdo pri veilh sv. mašah naenkrat 7 N. J. —• Da, tudi to je motno, samo da vsem sledi. 8) Ali dobim odpustke, če molim rožni venec, a ga nlmsm v roki, ampak v žepu?—F. C«— Splošno—ne. Rožni >fonec je tre-ba imeti v rokah in nanj moliti, kdor hoče dobiti odpustke, k! so nanj navezani. Pri frančiškanskem rožnem vencu bi bilo to možno, ker se ga lahko moli tudi na prste aH kakorkoli. 4) Ali je ree, da se eme v postu glavni obed raztegniti na dve tiri ? — S. Z. — Da, to je dovoljeno. A obed ne ime biti tako pre trgan, da bi bila prav sa prav dva ol>< vori, tako-le je to cvetje.,.. Kaj nI to dobro, da vernik vpraša, aH se sms na post glšvni obed zavživati dvs uri. Ce se človek Ishko poživi s obedom dveh ur, potem se vsekakor toliko najs, ds mu Je lahko "postiti se". Tako izgleda bržkone post v samostanih in farovtlh. Dopoldan nič jesti, opoldan Jsstl-za mizo in jesti neprestano do dyeh in potem spet trpeti v postu do večera —- Joj, kako hudo je to. In pa tisti vsrnik, ki bi rad molil rožni venec, a da bi Imel rožni vsnec v žepu, ns v roki — ks-ko Je prišel na tako brezbožno misel. Biti tako komoden pri molitvi? Glavno je vendar rošnl vsnec. Cvetje iz vrtov svetega Frančiška.... i Nasilstva ilkaška policija Rs je dva navala na rus-ružno prodajalno. U-prava zadruge vložila tožbo aa odškodnino, ker ao policaji razbili (»premo Chicago/;. (F. P.) — Ruska sadružna prodajalna je bila v prošlih par mesecih predmet trem navalom od strani bandi-tov. Dva so uprizorili banditi v policijskih uniformah, enega pa pravi banditi. Zadnji naval v prošlem tednu je odredil novi policijski komisar Alcock, ki je nasledil Russella, ki je bil prisiljen podati resignacijo radi gan-geškega umora Tribuninega re-porterja Lingla. Zadnji naval na zadružno prodajalno je sledil kmslu potem, ko je nwstna zbornica pobeliiu policijski department in odločila, da ne bo začela »preiskave v prijateljsko razmerje, ki ga je Imel bivši policijski komisar Russell s umorjenim reporter-jem. V delavskih krogih sms-trajo naval na sadrugo sa navaden trik, s katerim skušajo odvrniti pozornost ljudstva od policijske korupcije in njene no-smolnosti pri lovu na prave zlo-člnoe. Pri prvem navalu, ki je bil Isvršen v mesecu marcu, je po-Hoija pretspla večje število sa-družnlkov, ,kl so bili v prodajalni, razbUa je pohištvo in o-premo ter teko napravila škode sa več kot dvesto dolsrjev. NI-kdo nI bil avetlran aU kaznovan, toda zadruga Je vložila tožbo proti policiji radi nelegalnega napada In zahteva odškodnino sa povsročeno škodo. Mesec dni poznajo so prišli v prodajalno banditi bres pbll-djskth zvezd ln jo oropali sa 460. Zadružniki trdijo, da je ustanova utrpela večjo Škodo od strani uniformiranih bandltov kot od pravih. Prvi so napravili škode sa dvesto dolarjev, dočim so drugI odnesli le $60 in niso pretepali {zadružnikov kot prvi. Tretji naval Js bil spet od strani policije. V prodajalni Js našla mola, kl Js povsem Izglede) kot pravi rdečkar, kakršnega sliks meščansko časopisje. Imel je dolgo brado in nerodno rusko ime. Policija ga Je pograbila in potisnila v patrolnl vos ter «dpHjala na postajo. Tsm pa Jo Jo čakala smola, Is listin, kl Jih je "rdečkar" Imel pri ssbl, Je ugotovila, da Je član Kongresne knjilnice v Washing-tonu, zaupni vladni uradnik v DELAVSKO GLASILO O "RDECl NEVARNOSTI" Kdlno nevarno«! vidi v naglem industrijskem razvoju sovjetske Rusije Linceln, Neb. — (F. P.)~Ne-l>ra*ka Craftsman, glasilo lokalne delavske federacije, meni, da edino nagli razvoj sovjetske industrije lahko škoduje ameriškemu kapitalizmu ter med drugim piše: "Medtem, ko Združene države, kakor tudi ostale industrijske države rasen Rusijo, trpe na posledicah velike brezposelnosti, Rusija s mrzlično naglico gradi nove želeinlce, tovarne in elektrarne in stops v ospredje kot nevaren tekmec na svetovnih trgih. Rusija je danes edina dežela ns s.vetu, kjer se izvaja Indu-strijullsacija na snsnstveni podlagi in v Interesu celokupnega prebivalstva, ssto je druge dežele ne bodo mt>gle dohajati, rasen Če sprejmejo slične metodo ln preuredijo sedsnji sistem Industrij/* Farmsltl magnet tskortščs de-lavce Amarillo, Tex. — Hickman Price, kl lastuje petnajst tisoč akrov obsegajočo farmo v Texa-u, plačuje delavcem po tri do-hrje sa dvanajsturno delo. Njegova polja obdelujejo s traktorji in delavci obedujejo k* na njih, med delom. Dela se ponoči in podnevi bres prestanka. Da bi si delavci slučajno sami ne dovolili kakega počitka, je Instaliral na traktorjih "taxlmetre", Ta način obdelave snlls produktivne strolke lita na lest dolarjev pri akru površina. Price pričakuje, da bodo prišli v rabo traktorji s 600 do 1000 konjskih sil, kl bodo produktivne stroške Še bolj snllall. Je. Policijske avtoritete so pričele opravičevati ln so ga takoj Izpustile na svobodo, toda stvsr s tem le ni bila končana, kajti "nevarni rdečkar" je vložil tožbo proti policiji radi nelegalne aretacije In brutalnega postopanja. S tem je policija dožlva. la novo blamažo in o zadevi bo imelo končrid besedo sodišče. holoradakl sodalletl se udeleži-jo Jesenskih volitev Di.iiv«r, Culo. — goeialističns stranka v Koloradu, katere članstvo stalno narašča, Je sklenila, slučaje. Dostikrat se kdo po sili nahaja v norišnici ali bolnišnici, kamor so gs odposlsll intrigsn-tskl sorodniki. Ps naj bo dotičnik še teko blazen, ravnatelj norišnice bo moral privesti do-tlčnlka pred sodišče,. Inozemec, katerega deportecija je bila odrejena In se nahaja v rokah pri-selnlških oblasti, mora Wtl pri-veden pred sednlks. da se zesliši, če je njegove deportadja vprs-vičena, ako on oslroma njegovi sorodniki ali prijatelji zahtevajo njegovo oprostitev ns podlagi "writ of habeas corpus". 8od- KrwiJU __________________nlk I ids ukaz priseljeniški oble- jo rudarji skoro zastonj In huje stl, nsj privede dotlčnlks pred Lrrr1-fUdo ttfeTjas A irs ¿i« okrog 6. ure zjetraj izbruhnil dwwrU<,|ja „j v rada. Ako Mar v hiši luniks Francs v vojsko sli p? 8lr?Vl>om»rico torn privoljenje .tar-gradcu Hiše je pogorela do tel.L jgti. |Wniti njego- Požsr je Izbruhnil od tod, ds "»^|tpU)lt,uv na podlagi habeas se vnele ssje v dimniku. Tri- ^^ flurll, kl Jim bilo odvze- spHI gasild so ogenj lokalixira- ^ vart|v0 otrok, «mejo zehte- Ii ter ubranili, da se ni rasšlril Vltl writ ofhsbess corpus. na gospodarsko pwlopje. K po-i Razsodb* prisojnega sodišče. žarom, kl J* unifll hllo in tudi ^ bodi tudi netitemelje- pridelke, je fti^gu oškodovan sa^ j, Zvezna, dokler al ovrU- ~ ' * Zavarovan Je Bi ^ vuj*n iodUtfu. V večini drlav so prlzfvne sodišča in njl- Načrt, kl bo prikrajšal pravln« ■ . _ „ .i Šolskih nadzornikov pivu m»mu »»»"»w—i ÍSS^SS.S^rÍinBS ïïïr New York. - Učiteljska unlade postavi Ustno kandidatno lija je priporočila načrt, ki one- sto ob prill}*! jesenskih volitev Ml le se 20 000 Din. mogoča prepoved raznih učnih) knjig po šolskih nadzornikih brez Javnega zaslišanja» Pred Dne 4. julija se bo sestala v Den ver Ju konvencija stranke, kl bo razpravljala o volilnem progra- nedavnim Je bila teko prep^veda- mu, kl bo vseboval vprašanja na raba neke učne knjige, katera brezposelnostnsgs zavarovsnja, Je bila v rabi že sedem let, ker starostns pokojnina, državna ■je neki newyorŠki pastor pri- bsnke sa farmarje In dohodnin-tožll, da je nepatrlotična In Ima sklh davkov sa financiranje jav-boljševlške tendence. nih del. _______ Zavarovanje proti bresposelnoetl na vidiku New York, N. Y. — Poroča se, ds se bo ssstsvil poseben odsek ekonomskih isvedencev, kl bodo nsprsvlli osnutsk predloge sa sa-varovanje sopar brezposelnost, ki bo predložena legislaturam po-ssmesnlh drlav, Predloga bo slu-llla kot basa sa llroko razpredeno agitacijo, katero nsmeravajo zanesti v vse država unije. Idejo je sprožila In Jo podpira Kon-fsrsnca ss progresivno delavski akcijo. Strela ubila 10 oseb Harbor Orače, N. P. — Med silnim neurjem s viharjem In točo je bilo deset oseb ubitih od strels In 80 ribiških ladij je u-i..sti «Hmi-i-^M^i tof,,ld Mdn^ P*tek v Ul okolici.* ročajo, da so tamkaj po 10 funtov težki kosi ledu (toče) prodi-rail skozi streh« hiš. Pat ossb Jo bilo sadetih od strele, ko so tekli čes plsn Iskajoč strehe. Neki moš j« bil ubit, ko js telefoniral, fttrsls Je udsrils v ribiški čoln »s morju In ubila tri ribiče. Odvetnik jeklarska družbe samomorilec Yountrstown, O. — L. A. Manchester, glsvni advokat Young-stown Bheet A Tube kompanlje, le ja 87. Junija ustrelil tik pred sodno razpravo, kl se vrši v svr-to preprečen J a združitve omenjene družbe s Bethlehem Steel lorpora« IJo. Sodišče Je takoj od-godilo razpravo. Vsrok samomora nI naveden. «■■■■■■■■■■■■■■■v A« sto to MmtlM frwveto aH Mla. šlaafcl H»t *t«J«es »rlktolja aH a» lafck« (wSIJeto ave|eaai ? to Hm v feawrteaT Ta |e ^ui tre Hm vrešaMlJ, kl Caftai m ntrilUi e~to»Ja. Un)* eaáWla a*e»ieMtoM kkmém mrnàm »IjSSSaSS. V p-Upf |a tok ».Màa aaprsva Mllaa«ja. VIHA I IMNhHAM'S Í I \ ¡i I I ( <>MP<)[ A / pt00aWm \( CfAOHt **scaíh>i I f , HMÖTO^A, i Go\r EVERYTHING § PočlC^MArf / BoASTlUG, BUTT** . ff ( AND4f6tV6 HIM 1/ KICKIM' ACES. . J \ ^»t DKAVCeSj W»TH A ) \ AButton «/ V f\%m( own.; / I /MAK» A FoWTuwf A J\ON A HARD -I I UWE.THAT. 1 BOT Hf WASN'T, ¿ \ tafrHi^ttMgi i Iwit^ou, IT>»OC* Of^XHAMOHOi, /PNtfoF HCA0T5, Ninei op spades. ^MKToFfctu&a AHO KlN6JoF Hi ARTS'* VnmatcaJPATFILITA feOiurrrt ANHAND j y XIXJ^THAT,? J I ^ISH Nt AD BE" HAD H«5 HSSAU* dor A ¡Tí K«* PR08VETÄ Ko je vdsslh jasno poral»lil — to se je »godilo redkokdaj — ae je prestraiil in napel možgane, da bi si razkril skrivnost te čudne medsebojne vzročnosti. Cim bolj je zapiral svojo bolest vase, Um tete je prenaAa! ljudi okrog sebe, tem teže je prenaial Ko» i no navzočnost. Bosa, ki je po nekem notranjem nagibu čutila, kako težak boj bojuje Bojo proti svojim naravnim občutjem, proti vsemu svoje nagnjenju, je sklenila spregovoriti ž njim odkrito besedo. Nikakor se ni mogU odločiti. Odločitev je izzval in pospeftll neki viharni večer. Grmelo je. Vihsr je neznansko tulil, objemal z jokajoč i m glasom hi*o, ki se je semter-tja zazibala, kakor ladja sredi viharnega morja... Bojo je spal. Rosi je prižgala luč. Svetloba se je razlila po njegovem obrazu. Nenavadno bled in izmučen se ji je zazdel. Nenadno je nekje v bližini udarila itrela. Vse svetiljke na ulici in v Hiši so se ugasnile. Bojo se je iztrgal is sna s krikom: — Tanja, Tanja . • . Rosa je ležala mirno. V srce jo je nekaj zbodlo. Zaman si je poskušala razložiti to bolest po svoje, dopovedati si, da ji je hudo zgolj zavoljo njega, ker ne more najti miru. Zavedla se js, da je nekaj, kar jo ie občutneje boli, podzavestno je občutila, da je aama tako majhna in ubožna, njeno čtsvstvo tako nemočno,.. Bojo se je premetaval . . . Nenadno se ji je zazdelo, da je zaalitala težak vzdih in koj nato pritajen jok. Posluiala je pozorneje, nehala je dihati. Da, Bojo je jokal -.. Joče ... Saj čuti stresljajs njegovega telesa. Postelja se prav narahlo» komaj sllino trese . .. Joče ... Položila'mu je roko lia glavo. Ves se je stresel. — Rosa, «ujsi? Ne spli? — Bedim, Bojo. — Zakaj ne spiš? — Žaluj jočeš, Bojo, — Jočem? — Slišala sem. — Ne, Rosa, nisem jokal. Ne vprašuj I Morebiti sem le sanjal. Včasi-h me mučijo tako hude aanje. — Jokal si, Bojo! Bolan sil — žalosten sem, Rosa moja dobra, tako zelo žalosten. — Žalosten si in vendar se zaUjujsš; zakaj? — Včaalh se mi zazdi, kakor da sem še majhen, otrpčji, kakor da le nisem dorastel. Ta zavest me vztrajno spremlja. Vsakdo se mi dosdeva starejši . . , Tako se mi kdaj pa kdaj zasdl, da bom tudi jaz postal starejši, da bom potabll na to otroško in otročjo ljubezen . . . Ha J bom, Rosa, ali ne? / — Ns vem, če boš »* . Jaz nisem bila nikdar otrok; zrela aem bila, ko sem bila otrok. Pa ml je kljub zavesti, da sem stara in že davno doraala, tako žalostno, da bi rada jokala... — 0, Rosa, ko mislim, koliko mojih prijateljev in znancev je šlo mimo svojih deklet s hladno gesto, kako so kmalu pozabili in na-šU druga deklet«, se poglobili v drugo delo, se Frsnllitk Langer: — To je težko povedati. Tudi vam ne morem povedati vse-ga, kar mislim, in tako, kakor mialim. Ne poznam vas, in vi ne poznate mene. — Jaz vas že malo poznam, je dvignila glavo k Robi ju. Saj ¿litim val glas, ki ml zveni tako mehko. VI me pa eclo vidite. — !*pl ste, Ela. — No, vidite, da me poznate, je rekla mirno. Ah pozabila sem, kako vam Je še i mu? — Robi. — Torej, Robi, zakaj »o stvari, ki jih drug pred drugim skrivamo in ki o njih nečemo govoriti. Povejte mi, odkod Je pri-šel ta nemir? — Z ljubeznijo. — Z ljubeznijo? To In-sedo I>oznam. ^ i — Poznate Jo? Je že preeej vnakdanja. — Meni nikakor ne. fte nikdar, kadar Je kdo govoril t me-noj, Je nisem slišala. In vendar ima v sebi nekaj tudovitega l«tos spomladi sem jo prvič rs-zumels. — Vi prsvlte, da ate Jo raau- mell? Prikimala je. kakor bi Jo bilo sram. Dolge trepalnic«' njenih oči ao se zaprle in Ela je pov*. «Hs glavo. Med prsti je vrtila bilko, ki jo je bila utrgala. — Ni karte misliti — »lepo dekle! Sem pa le dekle. Kaj za-Ho, če ne vidim. Spoznavam žrtvovali mnogoterim idejam in gibanjem . . . Jaz pa .. . Sedela sto in se naslanjala drug na drugega Na okna je trkal močan dež. Včasih je močan blisk razldnl temo . . . Predmeti v sobi so, ožarjeni od električnega ognja, zavzeli pošastno Jasne, ostro zarezane oblike in čudovito nerealne d i menil je. — Saj sem ti prav isto hotela povedati! Danes res ni več tista dob* ko bi mogli in smeli zavoljo sebe jokati in vzdihovati. Da. nes Je bolj nego kdaj prej potrebno pozabiti In pozabljati nase, da se najde v družbi pravica do lastnega obstoja in poroštvo, da bo obstoj zavarovan. Danes, v dobi, ko se je milijonom jok posušil od bolesti gladu po trdi skorji in suhem kotičku, kjer bi zleknlli svoje trudne ude, danes res ne smemo misliti nase in na svojo ljubezen, kakor da je to središče vse-mirja ... — Rosa, o te tvoje besede! — Ce so ti nadležne, ne bom niti besedice več rekla! — Ne razumeš me, Rosa! Dejstvo j« tak'-, šno in kaj morem Jaz storiti proti tem tako vztrajno zasledujočim me čuvstvom? Počutim se nasproti nJim kakor ovca nasproti krdelu lahnih in izstradanih volkov. Vsi argumenti, vsi razlogi .... o kako brez moči je vse to! čuvstvo gospodari in ni v moji moči, da bi ga predrug*čil ali celo odstranil. Ne razumeš tega, Rosa? — Ne, Bojo, tega ne bom nikdar razumela, dokler bom verovala v človeški razum. Ce bi bila še tako strašno in težko ranjena, moram spričo ran, ki so odprte na vsečloveškem telesu, po nekem zakonu neobhodne nujnosti pozabiti na svojo rano. — Ne moreš me razumeti, Rosa! Zaprla je utrujene oči. Rada bi bila tudi sama jokala. Ni hotela pred njim. Jok ji je okamenel globoko v srcu. Razumsko ni mogla dojeti Bojovega trpljenja zavoljo enega samega, zavoljo eneg» edinega človeka sredi morja bede in bolesti, čuvstveno pa je predobro razumela, zakaj živijo ljudje, ki jim je ljubezen nadvse potrebna. Dokler bo živel ljudski rod, vse dotlej bo ljubezen nerazrešljiva uganka, vse dotlej bo tisočero oblik, zakonov, določb, pravil posku-šavalo urediti In ostro opredeliti življenjske elemente, ki so v zvezi z ljubeznijo in spolom, a nikdar, prav nikdar ne bo tega dosegla. Ljubezen in spol, najizrazitejša antipoda, bosta vedno hodila kakor ženin in nevesta, držala se bosta sa roko In nikdar ne bosta dopustila ostre opredelitve, jasnega računa med seboj. . Le redki — je šepetala — bodo umell najti steso, ki vodi med obema m ju ostro loči. Tisti redki pa ne bodo srečni, kajti družba, ki jih obdaja, te steze ne bo mogla nikdar videti. « - -- —. _ , Začela je dvomiti o aplošno veljavni tezi, da je družina brezpogojni temelj'organizacije človeške družbe, kajti nikakor ni mogla doumeti, zakaj is« ta tako zveni temelj gradi na načelih individualizma, čisto grdega, surovega individualizma. Zazdelo se ji je nekaterikrat, da je zaslišala disonančni akord med stremljenjem ln dejanskim stanjem. (Dalj« prtkodajM.) — Razumel sem, je rekel. Vzel je njeno glavo med dlani, jo prislonil na prsa in jo poljubi na sredo ustnic. Čutil je, kako so voljne, kakor listi žametaste rože. — Vzamem te s seboj, je rekel, ali hočeš? — Da, poj dem. Zdaj sem tako srečna, kakor bi se dopolnilo, kar je manjkalo. Vidim vas, Robi, v svoji duši, tako ste lepi! Poljubite me še in še ... Poljubil jo je nežno in rahlo. — No, pojdiva, jo je povabil. Dečki bodo že našli domov, pes jinr bo pokazal pot Pojdiva, pojdiva! TleeknH je s prsti. Konj je zastrigel z ušesi in ee postavil pokonci na cesta Robi je vzel Elo v naročje in jo posadil na konja. V roke ji je dal vajeti, sam pa je prijel za povodec in vodil konja. Odjezdila sta počasi po cesti. J Sedela, je v sedlu vzravnana, kakor bi bila zamaknjena. Konci črnih čevljev so se dotikali roba zelene obleke. Izpod konjskih kopit so se vzdigovali oblački belega prahu. Prev. Dušan Podgornik. pač stvari na drug način, toda vendar vse spoznam. Vem in poznem vse, morda še predobro, in ml je prav zato tesno pri duši. Ko sem bil nekoč skrita pri potoku, sem slišala dekleta, ki so nabirala jagode In si pripovedovala o fantih, ki so se t njimi izprehajala prej ta večer. Tudi o poljubih so se menila in glas se Jim je pri tem tresel. Njih poljubi so najbrže opojni kakor jasmin, po katerem boli glava, če ga Ima človek ponoči v sobi. Drugič sem sedela gori ob cesti sa šipkovim grmom, ln ko so odhajali delavci a polj«* *o šli mlajši fantje s svojimi dekleti vedno malo bolj počaai sa njimi. Slišala sem njih topotanje in dihanje. In v tekih trenutkih ml je bHo tesno pri srcu. Tako hodi okrog mene ljubesen. Opazoval Jo Je. Med trepetajočimi ustnicami, ki so se pri vsaki besedi napol odprle, so se bleščali njeni drobni sob J a Govorila je prav potlhem, glaa jI Je zvenel kakor besede nekoga, ki ga ni tam. ^ Nekaj časa sta oba molčala. Nato Je i spregovoril Robi: — Morda ljubite koga. kakor ona dekleta, ki jih večkrat slišite v gosdu? — Koga naj bi ljubila? NI-kogar ne vidim, nihče se zasss ne zmeni, nihče me ne razuma — Torej res po kom h nite? Ela Je po teh l*aedah ta. . — Kako to veste? Hasse Zetterstrom: — Slutim. To je ravno tisto bolestno pomladansko hrepenenje. — Res je, to je najbolestnej-še, vse drugo se laže prenaša Jaz vam hočem povedati — pa ne mislite nič slabega o meni — Jaz vam hočem povedati Čisto vse, ker vi me razumete. V ste prvi, ki s menoj tako govori, kakor si šellm ln kakor bi videla ... In ko bi ne povedala bi mi bilo še huje. Napak b storila. Mislite si, da bi morala skočiti v prepad, in da bi bi ta skok moja edina rešitev. Sla bi bliže In bllše proti prepadu, toda zdelo bi se mi, da ne grem prav. Premišljevala bi, ali naj ae vrnem, toda vendar bi šla še malo naprej, tako da bi bila samo še sa korak od prepada Ali moje oči ga ne vidijo , Tik pred prepadom ee obrnem in grem nasaj, ker ss bojim, da sem šla v napačno amer. En sam korak bi me rešil —■ seveda na dnu prepada. Zdi ae mi, da bi prav tega koraka ne napravila. ko bi vam vsega ne povedala. Ali me rasumete? — Razumem, je pritrdil Robi. — Glejte, kadar gredo ti ljudje mimo, vedno ... vedno le s težavo zadržujem krik, s katerim bi koga priklicala. Želela bi al. da bi prišel kdo izmed njih k meni. četudi diši po sem-Iji In potu. Hotela bi. da bi ra- — . «umel in prišel,, me potegnil aebi In poljubil. --- Tedaj je Robi vstal In prise- del k njej. Mladina sedi na verandi. Vsak svojim ČaHnikbm, ki Je prav kar prišel. Vse \toto in mirno. Sliši se samo obračanje Časnikov Ostal sem na stopnici in rekel: — Ali veste, kdo je prišel? Kdo je tukaj? — KarUFredrick! je zaklicalo eno izmed deklet in strmelo premi črti v zrak. Drugi so čitall naprej in jaz sem rekel: Malo prej sem ga srečal. Najprvo sem videl samo njegovo senco, veliko in črno, in čudno, preden sem ga videl sem čutil njegovo bližino. Ko ml je pri hajal nasproti, s temnim gozdom ozadju, se mi je zdelo, kakor da M ga videl v njegovi vlogi. V Ibsenovi, Bjornsonovi ali Strind-bergovi drami. Nihče od mladih ni videl igralca na odru, po imenu pa so ga poznali seveda vsi. — Velik umetnik, je rdkel nekdo. Nekdaj pač. Sedaj ne bi i-mel nobenega uspeha. — Morda ne. Moderna dramatika ni njegova stvar. Toda ni izključeno, da bi se izkazal tudi v njej. Za nas, ki smo ga videli, ostane vedno velik. — Mislim, je rekel mlad mož, ki je ležal v naslonjaču, da bomo govorili eiurico o igralcih našega časa. Vsaka starejša generacija občuduje umetnike svojega časa Ali gre r«S vedno vse nazdol — Ne samo navzdol. Navzgor in navzdol. Mi starejši — ki smo pametni in vidimo dobro — pri znavamo radi, kar je dobrega danes, toda ml smo videli več nego vi in zato lahko primerja- — Pred par leti, je rekla mlada dama, sem videla neko staro opereto, ki so moji starši vedno sanjali o njej. Bila je neverjetno dolgočasna. In tudi nI Imela uspeha. — Morda je bilo deloma krivo prikazovan)«, Igra. Drama, komedija, opereta itnajo vsaka svojem času svoje igralce. Tud moderna opereta, ki je posebno duhovita in šaljiva, Ima svoje i gralce. NIČ se jim ne more oči tati. Predstavniki so svojega časa in svoje umetnosti. Ni treba vendar zahtevati, da igrajo sta re, dolgočasne komsde. Ce n glasba Hinkoplrana ln ne vsebuje par artističnih točk In če n besedilo spremenjeno po duhovi tem dnevnim vzoru. Zavladal Je molk, potem pa Je rekel nekdo: J . — Poglejte! Tu piše o plesu v jeseni. Nihče še ne sluti, kak šni plesi bodo poaimi. Strašno CharleNtoaa nI več, black-botto-na tudi ne, drugega novega pa ni. Plesni krotiti so oblegani vprašanji, kaj pride. — Obupan pološaj, sem rekel Toda če preti kulturnim vrednotam nevartoet. Je običajno reši tev blizu. Mogoče stari pleei.... Štiri mlade glave so naglo Izginile sa prav tolikimi časniki, potnih napetih novic is športne- novo in fino — njegovo prvo ko-—r in noče, da bi ga zmočil dež. Naglo ga je postavil na mo-o verando in sedel k meni, do-cjef ne Jenja dež. Star je enajst et, spreten, prebujen dečko, v rjavem jopiču z usnjenim pssom. Pričela ava kramljati. Vedel je mnogo, ne o šoli in o dolgočasnih predmetih, ki bi jih bil najrajši pozabil in jih zakopal čim glob-je. Kajti še je poletje, solnce si-.e, .kadar hoče in voda je še dovolj topla za kopanje. Govorila sva o motornih čolnih avtomobilih, o jadranju in malo tudi o ribarenju. Ima lastne ribarske potrebščine in je u-el dve jegulji, jegulje, ki raste-o in so vedno večje, če se govori > njih! Poleti je dobil tudi nagrado pri tekmovanju s čolni. Jadral je s čolnom, ki gs je bil sestavil sam iz pooljene lepenke, čoln je bil brezhiben. Toda pri drugi tekmi je zadel ob dno. 0-ster, majhen kamen mu je zarezal lufknjo ob strani in povodno vozila se je potopilo. Med pripovedovanjem ae je i-irral z mojim psom, ki je čutil, da je dobil tovariša v igri. In deček je rekel nenadno: — Po mojem bi bilo treba Jerry* ustreliti. Pes je boksarske pasme. — Zakaj neki? sem vprašal. Jerry je vendar dober. — 0, je rekel. Saj je že star n prav nič moderen. Začudil sem se. Nikoli nisem mislil, da more postati tudi pes nemoderen. Toda je že takb. Bok-saČ sedaj ni moderen, pač pa gro-bodlaki terrier. Staromodnega boksača je treba ustreliti. Zanj ni več prostora. Toda terrier sme živeti, vsaj tako dolgo, dokler je moderen. Potem pa je treba počakati kaj pride. Nemo sva sedela in poslušala dež, ki je bobnal po verandini strehi. In nenadno sem moral misliti,' ali veliki igralec, ki sem ga bil srečal včeraj ob solričnem zatonu, resnično živi, ali pa je bila samo njegova senca, ki sem jo videl. in d MU sem velikim Baš je go In se ko ji življenja In osamelega In njegovo dovršil šolsko nalo-U sjkol KOLEDARČKI STB UTRUJENI? \ wk» TUl porrae energijo! Ali >E*orka « počutite «tal«o opomnim T bi porrelli eMrcO« » BaorkoT Tm 4oi*> prraka^uM Uml-k* pum»*» povrnitev UMJft» pr«b»»*. •i« nerwöom. ««prtnid U l>r»i»ju WuuwJ». Severas isorka NI IMELA TEKA DO JEDI. "Chicago, HL, L maj«. Zaman Mm poskušala vsakovrstne stvari za moj želodčni nered. Nisem imela teka do Jedi, in duh od jedi mi je bil kar *o-p«rn. Sedaj jemljem Trinerjevo grenko vino, in morali bi me videti, kako zd^j jem. Mrs. Kat. KUndera." TRINERJEVO GRENKO VINO je naravna tonika, katere sestavina pomaga prebavi, čisti drobovje, ter oja ča ves vaš sistem. Brezplačni vzorec od Jos. Triner Co., 1833 S. Ashland Ave., Chicago, I1L—(Adv.) EK, 30. JUNuJ Kupit« «i farmo v Wisconsin«. Rodovitna zemlja, zdravo podnebje. Na prodaj imamo farme 40-47-80-120 in 160 «krov obdelane farme. Cene so sedaj zelo nizke. Kupi se z lahkimi * pogoji. RIGHT REALTY CO. Ermena A Ocvirk 501 National Avenue, K Milwaukee, Wis. Na rokah imamo še nekaj Koledarčkov S.NJU. in stanejo po 25e kff—Kdor šeli imeti e-nega ali veš, naj hitro poftlje naročila sanj. Imamo le ie kakih 50 komadov, torej hitite. Naročila Je poslati upravniitvu Pro-svete, 2657 S. Lawndale Ave. Chicago, IH Naročnina za lisi Prostata Za Zdrnft. države in Kanado $6.00 1 tednik ln 4.80 2 tednika bi.___________________ 2.60 S tedniki in »..M ............ 2.40 Za Cicero la Chicago je. 1 tednik in .. MH 2 tednika in 8 tedniki In .$7.50 6.30 1.10 .. 2.90 Tednik earn staas................$1.20 Tednik v Evropo stana ...... 1.70 Poštnina sa tednik v Evropo .50 . (MHM. Mladinski List stana.__________.$1.20 BO. List v Evropo stana. 1.50 Cena oglsnom po dogovora. Filip Godina, upravnik. NAROČITE 8UKE JOŽETA ZAVERTNIKA G!, upravni «dbor j« dal isdelsti velik« slike pokojnega brata Joi«U Zavertnika. Slik« «o lepo izdelane in primerno velike ter pripravne, da m Jih obesi v društvenih dvoranah ali privatnih domih. Upravni odbor ieli, da se kmalu priglasijo i naročili vsi tisti, ki se zanimajo in iele imeti slike. Cena poMmesni sliki Je $2.50 to je na mehkem papirju in brez okvirja. VINCENT CAINKAR, pred«. SNPJ. -*-1- NAROČNIKI POZOR: Znamenje (June 30, 1930) pomeni, da vam Je naročnina potekla ta dan. Ponovite Jo pravočasno, da vam lista no ustavimo, Ako lista ne prejmete, Je mogoče vstavljen, ker nI bil plačan. Ako je vaš list plačan in ga no prejmete, Je mogoči vstavljen vsled napačnega naslova, pišite nam dopisnico in navedite atari in novi naslov. Naši zastopniki so vsi društveni tajniki in drugi zastopniki, pri katerih lahko plačate naročnino. Naročnina za celo leto je $6.00 in za pol leta pa $3.00. Člani SNPJ doplačajo $4.80 sa letoi za pol leta $2.40. Za mesto Chicago in Cieero za leto $7.50, pol leta $3.75, sa člane $6.30. Za Evropo stane za pol leta $4.50, za vse leto pa $9.00. Tednik stane sa Evropo $1.70. Člani doplačajo samo 50c za poštnino. Naročnino lahko tudi suni pošljete na naslov: UpravriitTo "PR0SVETA" 2117 1 Lsnašalt Avs., CMstgs. NI. [ftglHraJti xa "Prosvato"! t>OU*lEOR (okJort*"?0*^ mm, or your TSSÍ pao»*» Jonk I For pyorrhea For prevention «g«inst gum infections, use Zonite, the new powerful antiseptio. Also guarda against colds, ooughs end more serious dis-esses of nose and thrust Iii There are three trying periods hi woman's life: when the girl i to womanhood, when s gives birth to her first child, t woman reaches middle aft. these times Lydia E. Vegetable Compound kfii stove normal health and i Atpcrftfl f NO EXCUSE FOR A "SPLITTING HEAD Th*i«'i ao nctd .for aa ichiftf hod to q your day. At tb« fine warninf throb till I lird'* Aipcrgtun. Chtw it * fiw mint«. Mi before you rutin it. you havt chtwd Ik M aurnv. It'« M timptt at that—ao troiWt t harmln*—for DilUrd'i Aiprrgna I* tkf Ulili m»y to tiki Mpiiin. Dillard'i Aiptrgaa ii tlx Cunt aapiria dilicioua chtwinf |»m form. Ya« caa t* aay thaa—a«r plact. Yoa atti a. »«• | gulp it down. Thar« ia ao »aplimal im~ no choking. Becaulr 70« th«$ Dlllird'i aapiria mi«« thoroughly with ll* alt ita aoothing qvalitwi »ri'cfcctm contmuouily. K*»p a package of Aiprrg«« « ^' quick, harmiiaa rdUf from th* piia of achat, »talalgia, nruritii. itc. It htlpa taif a cold, and aootbta irritated throati, r»«i term caaea aa follow toatil opentioaa iff druggiat do«« not have Dillard'i Aipeqm M for fr«e «ample to Health Piodact« G»f*f Deft. A. Ill North l>th Street. Niwii* famous the world crm I Pinaud's Shampoo Leaves ft hair lustm healthy, ani not too Jff ! At yourfawite stores i for free simple to PtmU, Of At aaofi ii St.. Nwjj "THAT LITTLE QAME"