Naročnina mesečno 25 Din, za inozein-»tvo 4« Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo !20Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/UI
S£0VENEC
ček. račun: Ljubljana it 10.6)0 in 10.549 za inserate; Sarajevo štv. 7565. Zagreb štv. 59.011, Pratra-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2992
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 2996. 2994 in 2050
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Iihata vsak dan ziutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku
Karteti
Vprašanje, katero pri nas ie dolgo zanima nafto javnost. Predvsem čujemo mnogo upravičenih pritožb priti previsokim cenam, ki jih diktirajo karteki konzunientoin. V dobi splošnega padanja eed, ne bi smeli zaostajati tudi karteli z znižanjem oen, kajti le tako bo mogoče priti do ravnotežja eied cenami agrarnih in industrijskih izdelkov. Videli smo, kako zelo so se znižale cene kmetijskih proizvodov, istočasno |wi so cene industrijskih proizvodov le počasi padale. Pri vsem tem pa je še upoštevati, da so se po celem svetu znižale cene surovin, ki jih rabi industrija za svojo fabrlkacijo. Le pri nas gre to znižanje zelo počasi naprej. I)o tega znižanja pa mora nujno j>riti, Če hočemo zopet vsaj deloma vzpostaviti prejšnje razmerje med cenami »gramih in industrijskih proizvodov. Na eni strani bi morala iti gosjxxlarska politika za tem, da vzdrži cene kmetijskih jiridelkov na takem nivoju, da bi bili vsaj kriti stroški proizvodnje. Na drugi strani pa bi morala pritisniti na višino ostalih cen, da tako z znižanjem cen industrijskih jx>trobščin omogoči vsaj delno zvišanje kupne moči kmeta. Še pred nedavnim smo čitali jjoročila iz Nemčije, Češkoslovaške, Italije itd., ki so vedela povedati, kako vlada pritiska na industrijce, da znižajo cene •vojih proizvodov in tako omilijo sedanje vsepovsod občutno gospodarsko krizo.
Že pred leti smo ojiozarjali na škodljive posledice nekaterih kartelov za naše gospodarstvo. To je bilo še v dobi razmeroma ugodne konjukture. Sedaj pa smo v času geejKxlarske krize in neizpre-menjeni visoki nivo cen kartelov še nadaljepo-ostruje sedanjo gos|Kxlarsko krizo in pušča prizadetim tovarnam neizpremenjene dobičke, čeprav je jasno, da bi morali tudi karteli revidirati svojo politiko cen.
Prod vsem je obsojanja vredna politika cen, ki jo vo<li kartel sladkornih tovarn, ki obstoja menda že 7 leto. Bilance vseh sladkornih tovarn v državi izkazujejo milijonske dobičke. Pa to še ne bi bilo tako hudo, če ne bi skoro ves dobiček teh tovarn šel v inozemstvo. Kajti udeležen je v pretežni večini madžarski in avstrijski kapital. V sladkornem kartelu pa sta tudi dve državni tovarni sladkorja. Tudi ti dve tovarni imata vsako leto milijonske dobičke. Namesto, da bi ti dve državni tovarni regulirali s svojimi cenami cene ostalih tovarn, sta tudi ti dve tovarni kartelrani. Zanimivo je zabeležiti, da naše sladkorne tovarne celo izvažajo sladkor. I*ani so ga izvozile circa 8.000 ton za 42 in pol milijona Din, torej po povjirečni ceni nekaj nad 5 Din za kg. Kakor vse kaže, so visoke eene v tuzemetvu le nekako izvozna premija za sladkorne tovarne. Poleg vsega tega pa plačujejo kmetom sladkorne lovarne za peso prav nizke cene in treba je bilo že dosti naporov, da so vsaj kolikor toliko pristale na deloma odgovarjajoče cene. Iz vsega tega je jasno, da je nujno potrebno, da država poseže vmes ln predvsem obe državni tovarni izstopita iz kartela ter tako omogočita znižanje cen. ker bodo lahko še pri znižanih cenah dobički znatni. AH pa naj država zniža sedanje carine na uvoz sladkorja in tako prisili tovarne na znižanje cen. Od tega bodo imeli ogromne koristi vsi konzumenti, »»j ima sladkorna industrija v naši državi približno 100 milij. dobičkov. Razbremenili pi bomo tudi našo plačilno bilanco in tako postavili zmanjšanju kupne moči našega delavca in kmeta nasproti tudi rtnanjšanje cen za njihove potrebščine.
Ravnokar čujemo, da bodo sladkorne tovarne zviSale eene sladkorja zaradi davka na poslovni promet To se nam zdi čudno, ker so te tovarne doslej že itak ta davek plačevale in nimajo nobenega vzroka, da bi zalo zviševale cono.
Kruh je gotovo najvažnejša življenslca potrebščina in prav je, da oblastva j>azijo na to, da so cene kruha kolikor toliko znosne. Zato je javnost s simpatijami sjiremljala vse akcije, ki so šle za znižanje cen kruha, ko so se znižavale cene moke. Kajti če so peki zrcali koj z znižanjem con meko znižati tudi cene kruha, je prav, da slede tudi znižanju een moke z znižanjem cene kruhu.
Pekovske zadruge, posebno pa ljubljanska so jačole živahno akcijo proti visokim cenam kvasa. Produkcija kvasa je namreč v državi kartelirana. Kvas se izdeluje v naši državi v osmih tovarnah in sicer znaša produkcija letno 320 vagonov. Peki so 17,1'ačimalii, da znaša pri vsakem kg kvasa jx> odbitju vseh stroškov za Izdelavo, 20Irg. dobička ter 10% obresti vloženega kapitala, dobiček še najmanj 11 Din ali letno pri sedanji produkciji približno 35 milij. Din. Kartel obstoja že dolgo časa in no Imel še nekaj let Ia visoki čisti dobiček, ker se do leta 1935 ne bodo Izdajale nikake nove koncesije za ustanavljanje novih tovarn. Od leta 1929 pa do 1935 je namreč t zakonom prepovedano ustanavljanje tovarn in kartel ima do tedaj preste roke, pa obenem tudi zaslguran letno ogromen čisti dobiček. Sicer je odgovoril izmed tovarnarjev kvasa g. Vladimir Arko na trditve jiekov, pa vendar ni mogel dokazati, da tovarne nimajo znatnih dobičkov, ki jih ne bi imele, Če bi bila proizvodnja prosta in nekarteLirai.a.
Dejstvo Je, da Imajo karteli v naši državi »(rrnninc dobičke in da nikakor nočejo slediti v izdatni meri splošnemu znižanju cen. Zato smatramo, da je njih politika cen absolutno neupravičena in da bi morali tudi oni doprinašati k omiljenju sedanjo gospodarske krize. Tnko pa, kakor delajo sedaj, pa jo puostrujcjo in izzivajo socialno ne za dovolistre.
Vsa Cerkev za nadškofom Sedejem
Zaupnica Pija XI. goriškemu metropolitu in slovenski duhovščini — Fašisti
motili slovesnost v Gorici
Gorica, 26. marca. Goriški metropolit Frančišek Sedcj je včeraj prosluvil 25. letnico škofovanja nadvse slovesno. Le žal, da so motili slovesnost faši»:i, ki jih je že v nedeljo r.a fašističnem kongresu v Idriji vnovič naščuval proti Cerkvi in slovenski duhovščini pokrajinski tajnik Avenanti. Stolni trg n vse bližnje ulice jc že v jutranjih urah najx>loih nepregledna množica vernikov obeh narodnosti. Tik pred pročelje stolnice so se postavili fašisti z očividnim namenom, da bi motili to manifestacijo, lahko bi rekli ljudske glasovanje, ki so gn priredili goriški verniki svojemu nud-pastirju, dn med drugim tudi pokažejo, dn obsojajo silovito gonjo fašističnih četnšev proti Cerkvi, slavljencu in njegovi duhovščini, ki je v teku, odkar je prišel v Gorico tajnik Avenanti. Ko so prispeli pred cerkev prefekt Tien-go, fašistični tnjnik Avenanti, kvestor (policijski ravnatelj) Modesti in milični konzul Giorgio, so jih fašisti burno pozdravili s klici sEvvi-va« in s ploskanjem. S to naročeno manifestacijo je hotel Avenanti pokazati, da uživa tudi on zaupanje med občinstvom. Okoli 10 «e je pri|>eljal v kočiji na stolni trg knez in nadškof Sedcj v spremstvu tržaškega škofa Fogarja. Tu ga je pričakovala vsa duhovščina goriške nadškof i je, med njo tudi redovniki s Sv. gore, Kostanjevice in goriški kapucini, ter ga чато med prepevanjem psalmov spremila v stolnico, ki je bila nabita z verniki. Ob vstopu je zbor zajxd »Kece Sacerdos Magnusc. Ob strani slav-ljenca je šel škof Kogar. Poleg omenjenih predstavnikov javnih oblastev so bili navzoč'li še diviz. poveljnik, predsednik sodišča, drživni to/ilec, knrabinierski poveljnik, iupanov namestnik (Bombigi samega ni bilo) in še druiri javni nameščenci.
Po sv. ma<i in pred blagoslovom z Najsvetejšim je imel mon*. (Iren slavnostni govor, v katerem je poveličeval slavljenčeve zaslapte. Nato je govornik prečital poslanico, ki jo jc *nin sv. Oče naslovil jubilantu, iu ki se glasi:
»Čnstitcmu bratu Frančišku, nadškofu goriškemu in gradlščanskemu Pij XI. '
Častiti brat, pozdrav in apostolski blagoslov! Z velikim veseljem smo slišali, da boš v kratkem slavil 2^-letnico dnevu, ko Ti je bila podeljenn škofijska čast, in to nam daje lejio priložnost, dn izrazimo svojo dobrohotnost napram Tebi. Znano nam je namreč, s kakšno ! pridnostjo si izvrševal mod vsem tem časom posle dobrega pastirja ne sunio s tem. dn si pospeševal disciplino svoje duhovščine in poglobitev krščanskega življenja med svojim ljudstvom. temveč predvsem s loin, dn si prej v
vsem tem dal dober zgled s svojimi čednostmi.
Radi tega je prav, da se tam pripravlja, kakor nam poročajo, velika slovesnost, s katero Ti hoče Tvoja čreda podati dokaz svoje hvaležnosti. Tudi mi Ti čestitnmo nad tem prijetnim doživljajem in se pridružujemo voščilu Tvojih ter molimo predvsem, da bi Te ohranil Bog zdravega še mnogo let in da bi Ti mogel z vso upravičenostjo ponoviti besede apostola sv. Janeza: »Tiste, ki si mi jih zaupal, sem čuval.« Da hi spomin nn ta svečan dogodek ostal toliko vzvišenejši in dn bi se od njega okoristile tudi duše, Ti med tem dajemo pooblastilo, dn na slovesni dan po sv. maši blagosloviš na-vzočne v našem imenu in jih opozoriš, da je z blagoslovom združen popolni odpustek, ki se doseže pod pogoji, ki jih določa Cerkev. Apostolski blagoslov, ki gn s polno ljubeznijo podeljujemo v Gospodu Tebi, častiti brat, Tvoji duhovščini in ljudstvu, ki Ti je bilo zaupano, naj Ti prinese nebeško naklonjenost in naj priča o naši dobrohotnosti.
Izdano v Rimu pri Sv. Petru, 51. marcn 1951, v desetem letu našega papežcvanja. —
Pij XI.
Naval na stolnico je bil tako močan, da je množica med sv. mašo predrla jxdicijski kordon in vdrla v cerkev. Po službi božji so se vse fašistične mladinske organizacije liai il Ia, Avan-gii,mlin, ki so prisostvovale slovesnosti v kroju, vojni prostovoljci in fašisti v črnih srajcah zbrali pred cerkvijo ter najprej burno pozdravili prefekta in tnjnika Avenantijn in nato, ko se je prikazni iz cerkve nndskof Sedcj, z velikanskim vrisčem intonirali fašistično himno »Giovinezzo«. Vmessosečuli klici »Živela zatiran» Dalmacija, Živel Split.« Nadškof jc mirno
iz kočije jvodeiii množicam Llaroslor tn fe nato v spremstvu tižaškega škofa odpeljal v «voj dvorec.
Nad postopanjem Avenantijevih razgrajačev, ki so strogo versko manifestacijo izrabiJi r svoje politi.'-ue namene, se je zgražalo vse mesto; tudi ittUjanski katoličani, ki spoštujejo svojega višje;»i pastirja radi njegovega svetega življenji in njegove liejiristrano-tti, odločno obsojajo izzivalni n<istoj> Avenantijevih privržencev. Tem ljudem ni nič več sveto Do-g«xlki v cerkvi sv. Ignacija med slovenskim mi-sijonom in včerajšnje demonstracije, ki so bile prej v potankostih pripravljene, dokazujejo, da se ti ljudje ne ustavijo ne pred starostjo ne pred cerkvenim pragom. In da bo komediji popolna, si dajo poročati v svojem glasilu »Popelo di Triestc«, knko so fašisti »spontano, prisrčno in svečano pozdravili glavarja goriš-ke Cerkve« in s tem ovrgli lažnivo okrožnico jugoslovanskih škofov o zatiranju verske svobode na Primorskem.
Verniki so z navdušenjem pozdravili poslanico sv. Očeta, s katero je vrhovni poglavar katoliške Cerkve izrazil po|x>!no zaupanje nadškofu in njegovi duhovščini. To je pač nov do-кал, da stoji za goriškim metropolitom in sl«v vensko duhovščino, ki jih fašizem preganja, vsu katoliška Cerkev.
Čepruv tukajšnji listi ne jx>ročajo, kako so italijanska oblastva ustavila nadškofa Jegliča na meji, se je vendarle naglo razširila po deželi. Nadtškof je namreč svoj prihod naznanil, ko mu je italijanski konzul v Ljubljani vidiral potni list, in v Gorici so ga takoj pogrešali. Vest o tem nenavadnem dogodku so prinesli v Gorico nemški potniki, ki so se vozili z vlaki.
Kakor v katakombah
,Lidove Lisfi" o preganjan ju Slovencev v Italiji
Prnsn. 25. marca. »I idove* listi« prinašajo obširen članek |x*l naslovom: »Muke slovenskih katolikov v Italiji spominjajo nn čase katakomb.« V članku med drugim pišejo: »Znano je, da so jugoslovanski katoliki nn poziv zagrebškega nadškofa dr. Bauerja molili na dan sv. Jožrlu za svoje slovanske brate v Italiji, ki jim fašizem brani razgovor z Botrom v njihovem materinskem jeziku. Zaradi tega koraka jugoslovanskih katolikov fašistični tisk napada nadškofa dr. Bauerja in sr obrača nn sveto j stolico, ki je že večkrat dvignila svoj ples zoper ! preganjanje Slovanov v Italiji. Dalje članek I
prinaša podrobno podatke o preganjanju Slo таnov v Italiji in mukah, ki so jim izpostavljeni duhovniki, knteri se upajo z narodom govoriti v njihovem mnterinskem jeziku.« Nato pravi člankar: »Krivirn in nezakonitosti, ki se vrite nasproti slovanskemu narodu v Italiji, odtujujejo prebivalstvo od Bogu in Cerkve in ga gonijo v hrozboštvo in komunizem. Nihče nima mori, da bi vstal proti tonili.« — Nn koncu naglaša člankar potrebo po akciji vsega katoliškega sveta, da so katoliški Slovani v Italiji osvobode neprijateljev svete Cerkve.
Prîmorîe - vojna smodnišnica
Izvajanja „Frankfurter Zeitung" o po ozaju slovansUe manjšine
Frankfiirt. 20. marca. Pod naslovom »Oblaki med Rimom iu Belgradom« je priobčila »Frankfurter Zeitung« daljši dopis iz Rima, v katerem pisec trdi, ila >o se odnošaji med Italijo in Jugoslavijo po objavi okrožnice jugoslovanskih škofov glede javnih molitev za Jugoslovane v Italiji zaostrili. Fašistični tisk je z vso silo navalil nn Vatikan, češ, da mora pozvati jugoslovanske škofe k redu in preprečiti molitve Toda zadržanje Vatikana je povsem pasivno in napovedane molitve so se na jožefovo res opravile Ako so imeli Jugoslovani s temi molitvami namen opozoriti svetovno javnost na miru vrnimo оцпјШе v Julijski Krajini, se jim je to posrečilo. Razmere an Primorskem oqrozajo evropski mir. Po ratifikaciji nettun-skih konvencij so se odnošji med Jugoslavijo in Italijo zboljšali; k teinu je pripomogla mnogo tudi časopisna cenzura v oboli državah. Toda fašistična raznarodovalna politika v Primorju, ki se izvaja po istih nafelih kakor na Tirolskem, je ustvarila v Juqorlaviji Italiji sovražno razpolaienje. Ustrelite» Vlndimirju Gor I ana in dnini t Miriti 'Slovanov je vprav porazno vplivala v Jugoslaviji in ustre-
ljeni se danes v tej državi tl'irii" kol narodni muči nei. Kakor drugod, se je tudi v Julijski Krajini nnrodni boj prenesel v cerkev. Konkordat se v tem pogledu ni obnesel. Fašisti so se spustili v hud boj proti slovenski duhovščini, ki se je zaostril posebno na Goriškem. Tako so n. pr. vdrli v cerkev sv. Ignacija v Gorici med slovenskim mi-sijonom, prekinili električni tok in da niso duhov-n'ki pomirjevalno vplivali na vernike, bi bilo lahko prišlo do nemirov. Ko so verniki prišli doniov, so o|),izili, da imajo rdeče čelo. Fašisti so namreč nalili rdečila v blagoslovljeno vodo. — Vatikan ni jirepovedal molitev na jožefovo, vendar ni sodeč po pisanju »Osservatoro Romano« njegovo stališče dovolj načelno. Ta list je namreč, preden je biln objavljena okrožnica jugoslovanskih škofov, na zahtevo fašističnegn tiska naj se v vseh cerkvah v Primorju uvede italijanščina, odgovoril, da tega ni mogočo storiti, dokler ne bo znalo ljudstvo italijanskega jezika. To stališče vatikanskega glasila se ne krije povsem z načelom, da ima vsaka narodna manjšina po narodnem pravu pravico, da ohrani svoj jezik.
Predavanje o Jugoslaviji v Brusila
Bruselj, 26. marca. AA. Snoči je v dvorani Edmond imel profesor Charles Pergameni posebno konferenco o Jugoslaviji. Predavanje je aranžiralo kr. belgijsko zemljepisno društvo in belgijsko-jugo-slovanska zbornica. Ko \e predsednik zemljepisnega društva pozdravil navzoče, zlasti zastopnike Jugoslavije, je podelil besedo prof. Pergameniju.
Profesor je začel svoje predavanje z besedami, da se želi belgijsko oočinstvo seznaniti z državo, ki je prijateljska Belgiji. Nato je orisal Itiri pasove Jugoslavije: planinski, jadranski, mo-ravsko-vardarski in južno-srbski. Profesor je poudaril, da je Jugoslavija po številu prebivalstva deseta država v Evropi. Omenil je, da je to poljedelska država, orisal na kratko zgodovino stoletnih bojev, ki so privedli junaški narod, ki je vreden spoštovanja, do zedinjenja, in poudaril prirod-no bogastvo Jugoslavije in napredek njenih pokrajin. Govoril je o turistično-zgodovinskem značaju posameznih pokrajin ter spremljal svoje predavanje s prekrasnimi slikami Belgrada, Zagreba, Ljub-'jane, Sarajeva, Mostarja, Skoplja in Dubrovnika. M<eiiovi poslušalci so se divili lepotam Jadrana iu
umetninam v starih srbskih samostanih in zaduž-binah ter krasotam slovenskih gora.
Prolesor je dalje v svojem predavanju poudaril čisti jugoslovanski značaj Dubrovnika in Dalmacije, mosta Srbije v srednjem veku. Na koncu je omenil, da bi morali obe državi vzajemno sodelovati in se je s toplimi besedami spomnil dela kralja Aleksandra, čigar sliko je projiciral na platno. Dvorana se je stresla od navdušen'b in burnih vzklikov. Mnogi izmed navzočih so v predavatelju spoznali junaka in svetovne vojne.
Nova žitna I onferenca
Rim, 26. marca. A A. Davi jo bila na svečan način olvorjena mednarodna konferenca za žito. Konferenca bo proučila razna vprašanja, ki so v zvezi s poljedelsko krizo. Nadalje je na dnevnem ledu vprašanje agrarnih kreditov. Snoči so prispele francoska, romunska in jugoslovanska delegacija. Na postaji jih ie snrejel minister za poljedelstvo AccrU»
Sela ministrskega sveta
Belgrad. 20. marca. A A. Danes je bila od 11 do 13 pod predsednišlvom ministrskega sveta in I ministra notranjih zadev generala Petra Živkoviča I seja minislrskega sveta, na knteri so nadaljevali razpravo zakona o uredništvu.
Italija ne bo odpovedala trp. pogodbe
Belgrad. 20. marca. ž. Nekateri tuji listi so
poročali, da bo Italija odpovedala trgovinsko pogodbo z Jugoslavijo. S pristojnega mesta se je zvedelo. du so le vesti netočne in da o kaki od|4>vedi ni ničesar znanega, in da so trgovinski odnošaj' korektni, medsebojne dobave blaga pa povoljne.
Kupurmo domače blago
Zi-creb. 20. marca. ž. Zagrebška zbornica TOI jo s proglusom pozvaln prebivalstvo, naj kupuje domače blago, in pozvala domačo industrijo, da vpliva na javnost in konsumente, trgovce in raz-stavljalce blaga, da preplavijo tržišča s svojim blagom. ila naj meščanstvo opusti predsodke, da je domaČe blago slabšo in dražjo od tujega. Posebej se obrača na ženske, da jioceni kupujejo domače blago.
Predavanje dr Steleta
Zagreli. 20. marca. ž. Jutri bo na ljudski univerzi v Zagrebu predaval Franc Slele. konsor-valor ljubljanskega muzeja, o slikarski umetnosti pri Slovencih.
Nov direktor „Vremena"
Belgrad, 20. marca. z. Dosedanji direktor »Jugoslovanskega glasnika Mihajlo Živančevič bo s 1. aprilom prevzel direktorstvo »Vremena«. Dosedanji upravnik tiskarne »Jugoslovanskega glasnika; Sladckovič prevzame pa tiskarno.
Ali je bil car Ferdinand kupljen
Berlin, 20. marca. AA. Generalni pooblaščenec bivšegn bolgarskega kralja Ferdinanda cn— mantira glasove, da bi bil kralj Ferdinand za to, da je stopil v vojno, dobil veliko denarno nagrado. Narobe, on se jo prostovoljno odrekel vsnti deset milijonov mark in mesečnega prispevka 50 milijonov, ki se jo nanj* obvezala Nemčija z vojaško konvencijo. Mod vojno je bila kraljeva imovina v takrat neprijateljskih državah zasežena in kralj je-od nemške države po mirovnih pogodbah dobil samo neznatno odškodnino.
Dunajska vremenska napoved. V splošnem
precej jasno. Ob vzhodnem robu Alp zaenkrat ie oblačno in hladno. Podnevi nekoliko višja temperatura. vendar še hladu0ч
Avstro-nemška zveza
IL
Debata o Carinski zvezi, ki sta |o napovedali
Avstrija in Nemčija, traja z nezmanjšano osirostjo dalje. Orkan ogorčenja se je dvignil osobito v Franciji in v Cehoslovaški. Toda če z očmi objektivnega opazovalca — akoravno smo mi neposredno inte-resirani — beremo časopisno literaturo, katero je izzval velikonočni piruh iz Berlina in Dunaja, moramo resnici na ljubo priznati, da od vs.'ga, kar se je napisalo za in proti pogodbi, ne drži nič, ra-zun protokola, ki ga je dne & oktobra 1922 Avstrija, ko je bila na robu propada, v Ženevi podpisala. Ce se mednarodnim pravnikom ne posreči, najti med besedilom tega protokola in med poskusom carinske zveze, oziroma če evropske velesile ne bodo imele poguma, da bi razlage juristov usmerile proti gotovemu <511 ju, bo vihar šel mimo, se bo burja polegla in od sedanjega vpitja ne bo ostalo več kakor pa spomin na onemoglost Evrope, ki ni znala preprečiti poskus pangermanizma, da si osvoji srednjo Evropo. Ženevski protokol se glasi:
»Vlada avstrijske republike se zaveže na podlagi St. germainske mirovne pogodbe čl. 88, da ne bo nikdar opustila svoje državne neodvisnosti. Zato se ne bo spuščala v nikaka gospodarska pogajania niti ne bo sprejela kakšnega gospodarskega ali linančnega sporazuma, ki bi posredno ali neposredno spravljal v nevarnost to neodvisnost. Avstrija obdrži pravico v okviru St. germainske pogodbe sklepati trgovinske in carinske pogodbe glede vseh vprašanj, ki se tičejo njenega gospodarstva, vendar pa je samoobsebi razumljivo, da ne bo nikdar ogrožala svoje državne neodvisnosti s tem, da bi dovolila kaki drugi državi posfbne ugodnosti, veljavne izključno le za njo in ki bi ogrožale njeno neodvisnost.«
Tako se glasi ženevski protokol, katerega je Avstrija podpisala, kot protiuslugo pa sprejela iz rok Društva narodov 25 milijonov dolarjev denarja, e katerim se je rešila neizbežne katastrofe. Od razlage tega besedila je odvisna bodočnost avstro-nemške carinske zveze, vse drugo je golo besedičenje in brezsmcrno tovanje v kraljestvu političnih iluzij.
Po zadnjih vesteh se bosta Avstrija in Nemčija branili sprejeti posredovanje Društva narodov. Ce je to res in če ostala Evropa ne bo znala uveljaviti napram tema dvema državama avtoriteto Društva narodov, potem smemo računati z avstro-nemško zvezo kot z dejstvom, kateremu se bo treba prilagoditi.
Iz vsega pa bo treba potegniti koristen nauk in napraviti trdne sklepe za bodočnost. Kateri je to nauk? Po našem mnenju ne zadene Nemce nikaka krivda. Nemška diplomacija je nanravila sijajno potezo za stvar, ki se bistveno tiče bodočnosti nemštva v Evropi in v svetu. Kakor nam je tudi težko, se vendar ne moremo ubraniti vtisa, da je vsenemški manever pospešila v gotovi meri nejasnost Irancoske zunanje politike. Aristide Briand, katerega bo zgodovina poznala kot enega največjih državnikov in idealistov, je zavil Evropo v očara-jočo mesečino, v kateri so melanholično odmevali slavospevi na bratstvo bodoče Panevrope. Brianda so svarili doma še bolj kot pa v inozemstvu, a brez uspeha. Napoleon 111. je bil tudi sanjač in se je zaveroval v lepoto zaoliroženih nacionalnih držav. Sledeč njegovemu klicu je Cavour združil Itali'o ter prepodil njegove vojake iz Rima, kamor so šli čuvat papeža. Poslušen Napoleonovim načelom je Bismarck združil Nemčijo, ki se je I. 1870. prišla zahvaljevat z armadami maršala Moltkeja. Misleč, da je apostol nacionalizma, si je sam ustvaril ob mejah svoje države dva mogočna nasprotnika. Tako tudi Briand. Med tem. ko on opeva svoio Pan-evropo, vstajajo okrog njega nove grozeče državne tkupine, ki vsaka v imenu iste Panevrope hoče po svoje motiti mir. Nemci so ta položaj izrabili in ob luninem koncertu sentimentalnih Panevropejcev skovali masivni blok pangermanizma v duhu predvojnih želja.
Francoski zunanji politiki pa moramo prijateljsko očitati tudi stališče, ki ga je zavzela v vprašanju naše agrarne krize. Na sinajski konferenci smo brez prikrivania povedali kaj nas boli in izrazili željo po carinski zvezi z Romunijo. Ta načrt se je radi Irancoskega nasprotstva ponesrečil. Tekom zadnjih štirih mesecev so se nam ponujala druga zdravila, ki so se izkazala brezuspešna. Mesto, da *e je izgubljal čas s panevropskimi konferencami, z žitnimi konferencami, z načrti o agrarnih kreditih, bi bilo za nas in za druge boljše, da smo ustvarili močan gospodarski blok, kateremu se bi ne bilo treba bati nemškega kolosa, ki sedaj na/alost nima nikake ovire več pred seboj na pohodu proti vzhodu. Enaka krivda zadene tudi naše priiatelje Cehoslovake. Pred enim mesecem bi nam bili ta očitek zamerili, toda danes, ko ga je z istimi besedami ponovil sam čsl. trgovinski minister dr. Ma-toušek, ga lahko izrečemo. Ko smo mi in Romunija sredi svoje bede naravnost prosili svojo zaveznico, naj nam na ljubo vstopi v gospodarsko Malo antanto, je bil odgovor odločno zanikalen. Vsled nasprotstev Prage, ki je januarja 1931 izsilila od našega zun. ministra, da ne bo v gospodarskem pogledu nič ukrenil brez dovoljenja CSR, je ideja agrarne carinske zveze ostala mrtvorojeno dete. Sedaj, ko je germanizem zagrozil, da oblije CSR okrog in okrog, sedaj, ko je mnogo dragocenega časa izgubljenega, se je izkazalo, da je Jugoslavija pravilno računala. Upajmo, da bo to najnovejše trpko izkustvo strnilo države Male antante in posebno našo prijateljico CSR prepričalo, da je najbolj varna le z nami in v naši revni družbi in da bo samo z nami in med nami mogla igrati ono veliko vlogo, katero si je stavila.
Iz vsega tega moramo napraviti trden sklep. 7. a nas je »Anschluss« neizogibna stvar. Dunajski pakt je prvi signal, katerega pa mi nismo rabili. Bolj bomo o tem prepričani, manj nas bo končno zedinjenje presenetilo. Zato pa smatramo, da ima naša zunanja politika dve nalogi, ki sta ena in druga zelo nujni:
1.	Ustvariti ee mora — vključivli tudi CSR — rcgljonalna, gospodarska zveza, med poljedelskimi državami. Njena lunkcija bo, da paralizira premoč germanske skupine.
2.	Prišel je čas, da te po običajnih diplomatskih potih pove, da se bo moral »Anschluss« plačati s popravo naše meje na severu, ki je bila namenjena za neodvisno Avstrijo in ne za veliko Nemčijo.
Naše ljudstvo ne bi nikoli razumelo, zakaj
„Atentat na Evropo"
Avstrija-Nemčiia odklanjata posredovanje Društva narodov — Čehoslovaška
napoveduje resne korake
Praga, 26. marca. № V zunanjem odboru
poslanske zbornice je imel zunanji minister dr. Berné ekspoze o položaju, ki je nnetal radi nameravane carinske unije med Nemčijo in Avstrijo. Izvajal je: »Uotovi sino si svoje stvari in pripravljeui na razne evontualnosti. S političnega in gospodarskega stališča bi nas mogla konstrukcija načrta zadovoljiti le tedaj, če bi bila izvedena r splošnem evropskem okvirju, tako da bi odgovarjala inere-som vseh driuv. Omejena konstrukcija, knkor je ta, pa ne odgovarja niti gospodarsko niti politično našim interesom in bi pri tem vitalno prizadela našo driavo. Utegnila bi teiko zadeti tudi Interese drugih driuv in nr'nesti v Srednjo Evropo nove lei-koêe, nev<"-ie za mar. S tem §e Je iiulirek no na-I telo vprašanje Ansrhlussu, glede katerega je naše stališče znano. Zato tega načrta ne moremo sprejeti. Smatram, da se je na razgovoru Brianda s llender-eonom or pra 'ki sklenilo, da se ima vsa stvar predložiti D-uštvu narodov, ki naj jo preštudira. Sodim, da ee bo v Ženevi presodila pravično in politično pametno. Gre za veliko stvar, za pokoj in mir v Evropi. Mn bomo radi sprejeli ženevsko odločitev, ki bo gotovo odgovarjala interesom Evrope, ne ea-mo interesom ene stranke. To hočem le ugotoviti, da so bile vlade male antante od vsega početka enega nvoenja in da smo postopali tihi i v sporazumu s francosko vlado. V tej izjavi pa bi rad naglasil, da naša vlada odkrito obžaluje, da se je v tej stvari, ki se tiče vitalnih interesov naše države in cele vrste drugih držav, izbralo postopanje, katero ne odgovarja duhu, ki se je uvedel v občevanju evropskih držav po Društvu narodov. Vsekakor pn bi rad ugotovil, da eo bili razgovori, ki s»m jih imel z zastopniki nemške in avstrijske vlade, vodeni v prijateljskem tonu in duhu«.
Angleška demifša
Berlin, 20. marca. A A. Wolffov urnd poroča: V zvezi s skleniMvijo avstrijsko-nemške pogodbe je tukajšnji britski poslanik obiskal državnega kanclerja Briininga ter mu po nalogu evoje vlade in želji britskega ministra za zunanje zadeve Ilen-dersona ejKiročil. naj to vpraèanje v splošnem Interesu in z ozirom na ženevski protokol z dne 4. oktobra 1922 proučijo vse zainteresirane države skupno in naj radi tega Nemčija in Avstrija ne zaključita končnoveljavnega sporazuma pred zasedanjem Druètva narodov. Briining je odgovoril, da se av-strijsko-nemški sporazum giblje samo т okvirju ie-nevskega protokola in da po mišljenju ave rijske in nemške vlade Svet Društva narodov nima razlogov razpravljati o tem vprašanju.
Aisfrrat „Ali se raj ponižamo?"
Dunaj, 28. marca. kk. V soglasnosti nemškega in avstrijskega odgovora na angleški korak se izraža odločnost, da obeh drinv ne bo mogoče odvrnili od nameraonne gospodarske zveze. Posebno velja lo, ker sla obe driavi odklonili, dn bi se njun načrt razmolrival s političnega vidika. Vsi I listi odobravajo lak postopek. »Neue Fr. Presse* I vpraia, ali naj se Acslrija res lako poniia, da bi pomenila manj kakor Luksemburg, ki je sklenil I carinsko unijo t Belgijo, ne da bi kdo opazil, da je zgubil trojo suverenost ali zmanjšal svojo ne-I odvisnost. »Reii-hspost« naglasa, da se je Henderson kljub manifestaciji avstrijske socialne demokracije in sklicevanju na drugo internacionalo, sporazumel z Briandom in se boji zgube časa.
Atentat na Evropo
Pariz, 26. marca. kk. Pritožba, ki jo mislijo vložiti Briand in Henderson skupno z Italijo in malo antanto meseca maja pri Svetu Društva narodov, se bo izvršila na podlagi Čl. 15 pakta Društva narodov, ki govori o nesporazumih v interpretaciji določb tega pakta. »Eclio de Pariš« javlja, da se Briandu ni posrečilo, pripravili ttendersona do tega, da bi se Svet Društva narodov takoj sklical na podlagi il. 17, ki govori o grozdi vtjvi nevarnosti. Države male antante nameravajo sklicali lakoj protestni sestanek »Petit Parisien« izjavlja, da je Francija odločena, postopati proli juridično nevzdrtni ter diplotnaliino neverjetno nemoralični nekorektnosti avstrijsko-nemške iniciative. Obe driavi riskirata svojo popolno politično in finančno izolacijo, (e vztrajata pri svoji nameri. »Matin« napoveduje, da bo Francija neodvisno od akcije Društva narodov formalno protestirala proti kršitvi klavzule o največjih ugodnostih v nemško-francoski trgovinski pogodbi, ki v nasprotju z vc čino drugih pogodb nima nobene izjeme za primer carinske unije. V »Ere Nouvelle« izjavlja Herriot, da je nemško-avstrijski načrt direkten napnd ne samo na evropsko unijo, temveč na mir sploh. Trditev, da je ta pogodba prvo praktično uresničenje regionalnih pogodb, je samo verbalna previdnost, ki ne more nikogar zmotiti. V resnici gre za carinsko unijo naistarejšega modela, ki je določena za to, da pripravi politično združitev. Obe državi je treba postavili pred alternativo, nli hočeta pošteno sodelovati pri ienevski mirovni politiki, nli pa pod plaščem navideznega pristanka ustvarili v srednji Evropi polititen ofenziven blok. »République« imenuje lo pogodbo atpntat na Evropo in mir 1er veliko neumnost oheh vlad. Žalostna ironiia je, videli, da prebivalstvo v obeh državah zalo ie slavi svoji vladi.
Pos'onifcl bo rt o padati
Pariz, 26. marca. kk. Po gotovih perlamen» tarnih govoricah se zdi. da bo neuiAko-avstrijsId cariniki dogovor imel kot posledico važne politične spremembe na francoskih i-oslunišluh mestih. Zunauje-|>oliti<' na komisija v poslanski zbornici je vč-егиј z ogorčenjem agoiovi'n, da nobeden francoskih diplomatov nt ničesar vedel o tej pogodbi. Niti poslaniki т Beri nu, na Dunaju, niti v Pragi, Budimpešti, Rimu ali pri Vatikanu niso poslali nobene veeti o tem. Kot prva vest je prišla v Pariz šele ' petek zvečer brzojavka češkoslovaškega ».unnnjca ministra. Do trenutka, ko je nemški poslanik vini Hochet ▼ nedeljo dojioldne izvršil svojo uradno demaršo na Quai d'Orsayu, ni inogio 'гопсочко zunanje ministrstvo od nobenega svojih poslanikov dobiti niti najmanjšega potrdilu. Zato ee »niatra, da !>osta najbrže o IpsiklicHiia predvsem francoski poslanik na Dunaju C la u sel in poslanik т Berlinu de Marguerie.
Dobri nasveti Anglije
London, 26. marca. kk. Vsi listi odobravaj« Hendersonov predlog, da se netiiško-av»trij«ka. carinska pogodba predloži Svetu Društva narodov, in vidijo v tem poskus za pomirjen je razburjenih duhov. >Duily Herald« ueug«>dno govori o odklonilnem posto[>anju dr. Briininga proti HendersoiMi in naglasa, da Nemčija nima prav nič odločati, o čoui bo Svet Društva narodov razpravljal ali ne. Po čl. II sine vsak člnn Sveta predložiti Svetu Društva narodov zadevo ,ki grozi motiti današnje odnošaje narodov, in razen tega sme Društvo narodov samo od sebe preiskati stvar, ki bi se tikala enega ali drugega njegovih protokolov. Svetuje se nemškemu državnemu kanclerju, dn v prijaznem duhu sprejme prijazni Hendersonov predlog.
Nesramno izzivanje dr. Schobra
Dr. Schober zahteva Maribor in južno Štajersko
Dresđen, 26. marca. Avstrijski podkancler in
zunanji minister dr. Schober je snoči imel v Hum-boldtovein klubu v Dresdenu govor o avstrijski politiki v preteklem letu. Dr. Schober je poudaril, da se je v svetu zopet povrnilo zaupanje v Avstrijo. V Haagu se je Avstriji posrečilo, oprostiti se reparacijskih obveznosti vojnega časa. Tedaj so od njega zahtevali, da se Avstrija odreče priključitvi Nemčiji, kar je on odklonil in zagrozil z odstopom. Zato se je ta zahteva opustila, zahteval pa se je razpust Heimwehra, knr je on odklonil, ker noče biti inozemski zastopnik v Avstriji. Nazadnje se je ludi od te zahtevo odstopilo, а z uspehom je odklonil tudi vse finančne zahteve držav naslednic.
Nato je dr. Schober omenjal sporazum z Italijo in svoj obisk v Rimu in Berlinu. Italija je pokazala mnogo naklonjenosti Avstriji, njegov berlinski obisk je bil uvod v berlinski sporazum, ki se je te dni objavil. Nato je bil pozvan v Pariz in London. V Parizu so ga vpraiali, kaj je z zgraditvijo stralegične ceste med Štajersko in Koroško, ki bi predstavljala ugodno pol v Italijo. Dr. Scho-
ber pravi, da je na to odgovoril, da je to navadne
avtomobilska cesta, da pa ie rad odreče njeni zgradbi, ako se Avstriji vrne juina Štajerska » Mariborom.
Ljubljana, 26. marca. Kakor cinična je bila napoved carinske zveze med Nemčijo in Avetrijr tako nezaslišno in po vseh običajih mednarodne dostojnosti nedopustljiva je bila izjava avstrijskega zunanjega ministra dr. Schoberja v Dresdenu, v kateri je zahteval Maribor in južno Štajersko. Takih izjav smo bili doslej vajeni le od vtbčekrv-nejših državnikov iz juga in od vsenemêkih^propa-gandistov v Prusiji, med tem ko smo pričakovali, da bo Avstrija, katero je rešila katastrofe Evropa, kateri je Evropa odvzela vse breme reparacij, znala svojo hvaležnost pokazati na lepši način, kakor pa da po receptu Treviranusa zahteva eele pokrajine od svoje sosede Jugoslavije. Dokler nimamo točnih obvestil o tem neČuvenem dogodku v Dresdenu, se bomo vzdržali vsakih nadaljnjih komentarjev, toda če bi se izkazali za resnične, bi morali Slovenci dokazati, kako oni gledajo na severne meje.
rJasiopno predavanje
Univ. docenta dr. Ivana Tomšiča
Včeraj opo'dne je imel v zbornici univerze novoimenovani docent juridične fakultete g. dr. Ivan Tomšič svoje nastopno predavanje. Kot je že postalo tradicionalno za nastop vsakega docenta, tako se je ludi ta prireditev izvršila na slovesen način. Med številnimi gosti, ki so skupno s profesorskim zborom juridične fakultete, s profesorji ot'.alih fakultet in številno akademsko mladino napolnili zbornico, smo opazili: zastopnika prevzv. knezoškofa g. gen. vikarja dr. Nadraha in g. prol. dr. Ratajca, zastopnika kn. šk. zavoda v St. Vidu.
Novega docenta, ki je trenutno najmlajši docent na juridični fakulteti, je predstavil in pozdravil dekan juridične fakul'ete g. dr. Janko Polec. V toplih besedah je orisal delo in težnje mladega docenta, ki se je po gimnazijs! ih študijah, ki jih je skončal v kn. šk. zavodu v Št. Vidu, in po doseženem doktoratu v Ljubljani, znanstveno izpopolnjeval na univerzah in drugih znanstvenih ustanovah na Dunaju in v Parizu. Dekan je v imenu profesorskega zbora docentu želel nailepših uspehov v akademski kariieri in mu podelil besedo.
Docent dr. Tomšič se je najprej zahvalil profesorskemu zboru juridične fakultete za izkazano čast in se je s hvaležnostjo spomnil rajnega dr. Ivana 2olgerja, svojega prvega profesorja za mednarodno pravo. V uvodnem predavanju, ki je imelo naslov: Najnovelša strem'4nja ▼ mednarodnem pravu, je izvajal sledeče misli:
»Predvojno mednarodno pravo je bilo pravo gole sile, ki je zato čestokrat bilo v nasprotju s temeljnim in obče priznanim načelom pravičnosti. Države so se smatrale absolutno suverene ter so v mednarodnih odnosih zasledovale le svoje koristi, a nastale spore so reševale samolastno. S tem pa mednarodno pravo ni šlo vsporedno s spremenjenimi pogoji mednarodnega življenja, ki so narekovali potrebo solidarnosti. Sele gorje svetovne vojne, od katere so bili prizadeti več ali manj vsi narodi, je ustvarilo ono ugodno razpoloženje, ki je omogčilo, da so se zahteve po boljši organizaciji miru uresničile. Predavatelj je nato orisal stremljenja, ki se kažejo v novem mednarodnem pravu, a s posebnim ozirom na suverenost in enakost držav ter na temelj in značaj mednarodnega prava. Posebno je poudaril velike uspehe, ki jih je dosegla na različnih področjih Zveza narodov. V zaključku je predavatelj pokazal na temeljno stremljenje sodobnega mednarodnega prava, namreč na potrebo tesnejšega zbližanja in sodelovanja vseh narodov v splošni dobrobit, kar naj zagotovi trajnejši mednarodni mir. Po mnenju znanstvenikov, katerih krog se vedno veča, se te težnje morejo uresničiti le tedaj, ako bo mednarodno pravo zgrajeno na osnovi objektivnega nrava, ki mu je bistvo ideja pravičnosti.
Izvajanja mladega znanstvenika so prisotni ob koncu nagradili s toplim aplavzom.
Burne volitve v Španiji
S sabljami in gumijevkami
Madrid, 26. marca. kk. Ponoči je na rarnih krajih notrunjega mesta prišlo do »|к>|kkIov demonstrantov s policijo, katera je morala nastopiti s sabljami in gumijevkami. Na drugih krajih je morala policija tudi streljati. Skupno je bilo ranjenih več kot 20 oseb. Prvič je porajj-ljala policija tudi solzni plin, s katerim pn ni imeli mnogo uspeha. Deloma so celo stražniki radi tc-ga bolj trpeli kakor demonstranti. Rck-tornt je zaprl vseučilišče. Študenti pa so začeli stavkati in zahtevali, da se policijski direktor odstavi. Pri bojih okoli vecučiliškcga poslopja je bilo okoli 30 ranjenih. Tudi v Sevilli in Sa-lamanci so bili študentovski noinlrL
spričo nemške ofenzive najbolj interesirane države platonično ugovarjajo, ko pa imajo vsa sredstva v rokah, da nesrečo lahko preprečijo.
Madrid, 26. marca. kk. V triurnem l»oju Študentov s policijo je bil en orožnik ubit, en ranjeni študent pa umira. Oddanih jc bilo nad 200 strelov, od katerih so mnogi padli v dvorano bolnice, ki leži nasproti vseučilišču in katero so morali v naglici Izprazniti. Delavstvo stoji na strani študentov. Po teh krvavih dogodkih je prišlo na več krajih mesta do zbiranja ljudi, katere pa je razpršila policija na konjih in orožništvo. Ker radi volivne kampanje vlada ne more od rediti izjemnega stanja, ne more odrediti nobenih posebnih ukrepov.
Iz že'ezniške službe
Belgrad, 26. marca. AA. 12. maja bo ofer-talna licitacija za najem železniške restavracijo na postali Vrhovine-Plitvička jezera. Pogoji s? izvejo pri ž<-'«-zniški direkciji v Zagrebu od 10 do 12 v ■nbi .13 vsak delovni dan.
Italija in sovjeti
Rim, 26. marca. AA. Zastopnik sovjetske trgovine v Italiji je objavil komunike, ki v njem ugotavlja, da so podatki listov o italijansko-ruski trgovini netočni. Zastopništvo sovjetske trgovine je lani naročilo pri italijanskih tvrdkah za 220 milijonov blaga. Zadevne statistike pa navajajo, da je znašal izvoz v Rusijo iz Italije samo 102 milijona lir.
An g!, liberalci b otfo podpirali vlado
London, 26. marca. AA. Lloyd George i«
govoril danes liberalnim kandidatom o stališču liberalne stranke do vlade. Priporočal jim je, naj nadaljujejo politiko sodelovanja in varujejo neodvisnost liberalne stranke, ki je temelj vsake akci-e. Pri tem ne gre za podreditev liberalne stranke, temveč za sodelovanje z vlado, da se izvedejo odredbe, ki so v interesu obeh strank. Lloyd George je končno dejal, da liberalci ne zahtevajo od delavske stranke, naj se odreče svojim načelom in da velia isto tudi za liberalno stranko.
London. 26. marca. AA. V govoru pred liberalnimi kandidati je Lloyd George izjavil, da prepušča vprašanje o splošnem podpiranju vlade parlamentarnemu zastopstvu liberalne stranke. O tem vprašanju bo lo zastopstvo sklepalo v teku tega ali prihodnii teden. Prihodnjo sredo bo parlament po vsej priliki razpravljal o predlogu konservativne stranke o cenzuri. K temu vprašanju bo govoril sam predsednik vlade Macdonald, nato pa bo o podpiranju vlade odločilo liberalno parlamentarno zastopstvo, ker bo še istega dne zvečer glasovanje. Macdonald je baje izjavil, da bo vlada, »i:r> ostane v tem vprašanju v manjšini, po vsej priliki podala ostavko ali pa bo priporočila nove obče volitve.
Anglikanski prima s roma v Sveto d"želo
Neapeli, 26. marca. AA. N* jahti »Korzar« je semkaj prispel ameriški mlllarder Pierpont Morgan s svolima gostoma nadškofom iz Canterbu-ryla in gdč. Bustonovo. Iz Neaplja se je odpeljal v Rim.
Drobne vesti
Р"1огтп'1. 26. mnrra. R 1. aprilom prične izhajati v Skoplju list »Jugoslovanski glasnik«.
Belgrad, 26. marca. ž. V sredo se bodo pričela pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe s Turčijo.
Dunaj, 26. marca. AA. Korbiro poročat Finančni minister dr. Juch je dal včeraj novinariem važna obvestila o velikem notranjem 7% posojilu za zidanje stanovanjskih hiš v lotu 1931. Dejal je« da je lo največje notranje posoiilo v Avstrill. sklenjeno po končani vojni. Poso'Oo znaša 150 milijo-' nov iilingov ali 1.2 milijard« Din.
Za zdravje naše mladine
Nove zdravstvene ustanove v Ljubljani: novo šolsko polikliniko bodo letos gradili - Nov higijenski zavod - Gozdne šole - Dijaška okrevališča
Načrt nore šolske polikliniko
Ljubljana, 26. marca.
Ljubljana sicer med jugoslovanskimi mesti v zdravstvenem oziru ni na zadnjem mestu, vendar pn iitnaino v zdravstvenem pogledu, zlasti na šolskem polju še mnogo nujnih zdravstvenih jierečih zadev.
V	ospredju zanimanja je nova šolska |*>li-klinika, ki se ima zgraditi v Ljubljani. Sedanja šolska poliklinika je že zdavnaj premajhna. Saj pohaja v razne ljubljanske šole več ko 12.000 otrok in dijakov.
Po pravilniku o šolskih poliklinikah je dolžna mestna občina osnovati tak zavod ter preskrbeti tudi zemljišče za potrebno zgradbo. V Ljubljani to vprašanje že več let rešujejo. Pogajali so se že zn «lavbišče. Z? predlanskim je bil v javni občinski seji sklenjen nakup |io-trebnega zemljišča, kjer naj bi stala bodoča nova šolska jx>liklinika. Zakaj poteui do izvedbe te.ga sklepu ni prišlo, nam .ii znano.
V|>rašanje zemljišča je bistveno, vse drugo je že pripravljeno. Higijenski zavod je J:il izdelati načrte, ki čaikajo pripravljeni, pa tudi vsi krediti so že zagotovljeni. Nova šolska poliklinika bi stala 1.800.000 Din, toliko znaša proračun, ki ga je skupno z načrtom napravil ing. G u zel j od Higijenskega zavoda. En milijon bo k zgradbi prispevala država, tolikšna vsota jc že v letošnjem državnem proračunu. 200.00U Din bo dala banovina ter je tudi tu vsota žc zagotovljena v letošnjem proračunu, ki je že odobren. Nadaljnjih 400.000 dinarjev bo k zgradbi prispeva! posebni fond za zaiiito otrok, ki se zbira, kukor zunno. iz prisjMivkov dijakov, ki vstopajo v sred nje šole. /.ugotovljenih je tedaj 1,600.000 Din ter manjka le še snmo 200.000 Din, kateri bi od|>udli na mestno občino.
Najprimernejši prostor za to zgradlvo bi bil svet ob Vojvode Mišica ulici, ki je last Lichtenturnovegu zavoda, lo zemljišče je na lopem kraju, blizu Golovca, blizu Gradu, mirno, jxi dovolj blizu bolntfmice. Za to zemljišče so se zedinili in izrekli vsi faktorji, tudi mestni fi/ikat. Zemljišče je v tak namen tudi naprodaj.
Zgradba bodoče šolske jx>liklinike nuj bi torej stala ob Vojvode Mišjča cesti, kjer nameravajo pozneje grafliti tudi nov Higijenski zavod. Med obema zgradbama bo tekla bodoča cesta, ki seka iz Streliške ulice Pustove parcele in ces-to Vojvode Mišica, izliva pa se na Polja nsiko cesto.
Zemljišče ie zdaj edina ovira, da se z zidavo nove šolske jx>liklinike še ne prične- Letos bo to vprašanje brez dvom« rešeno ter bo Zigradba do zime ali vsaj sjx>mltidi lahko [xv rabna za namene, ki so ji določeni.
Šolska polikliniko bo imela dve nadstropji in podzemlje. Sjxxlnj bodo šolska kopališča, okrog 20 prh in 3 kadi. Dalje bo siwdaj šolskn kuhinja za učence, ki o|x>ldne nimajo tople hrane.
V priličju IhkIo vsi a miru la torij i, predvsem pa velika čakalnica. Tu bodo posebni anibula-toriji z« sistemntične preglede, za tekočn olio-lenju, za tuberkulozo, jx>sebni ambulatorij za očesne in ušesne liolezni, dalje zobni ambulatorij ter najiosled antropološki ambulatorij (zn ugotavljanje dednosti, za sestavljanje rodovnikov, za antrojiološka merjenja, biometrijo itd.), vse to samo za šolsko mladino vseh starosti in ia vse ljubljanske šole. Dalje bo v pritličju zgradbe rontgen in bolniška solwi za operacije.
V	prvem nadstropju bo obsežna ortopedska dvorana za lepodržno telovadilo. Takšna telovadili je mladini potrebna zlasti га okrepitev hrbtenice ter drugih kosti. Svoj čas so lepodržno telovadbo na sedanji jioli.kliniki v Ljubljani že gojili.
Dalje bo v novi zgradbi h ošpic za dijake, kjer bodo dobili prostora za par dni, dokler ne dobe v mestu stanovanj. V ta namen bodo pripravljene kaike tri sobe. Razen tega bodo v
tirvetn nadstropju še pisarne ter zavodova le-;агпа.
Drugo nadstropje 1к> porabljeno za zavod-no osobje, ki Ik> narastlo na kakšnih 15 do 20 osel), to je 6 bolniških sester, 4 zdravniki ter potrebno jM>možno osebje.
Na dvorišču bo dvoje prostornih tenis igrišč, da se s tenn da mladini prilika ла gibanje. Rn-zen tega bo okrog zgradbe dovolj prostora za dru^e igre, l»o dovolj solne«, pa tudi lop vrt.
Za takšno novo zgradilo šolske jx>liklinike je dal idejo inšpektor dr. Sta m par, ki se skupno z ravnateljem Higijenskega zavoda v Ljubljani, dr. Pircem, že več let trudi za uresničenje te lepe ideje. Tudi mestni fizikot se prizadeva za zgradbo. Zdaj je samo še na mestni občini, da pospeši in dokonča pogajanja za zemljišče, jxrteni se izda gradbeno dovoljenje za zidavo — v enem mesecu bi tako z zgradilo lnliko žc pričeli. Upajmo, da sc bo to tudi zgodilo!
Brž ko bo ta zgradba |>od streho, sc bo začela nova akcija za zgradbo novega Higijenskega doma. Tak zavod je obljubil Ljubljani že dr. Stampar. V časopisih smo brali, da bodo dobili iz tekočega proračuna Higijenski zavodi v Splitu, Sarajevu, Banjaluki, Cetinju,
po 2 do 2 in jkiI milijona dinarjev, čas je torej in pravično bo, če pride [lotom tudi Ljubljana na vrsto. Kakor znano, se je v zadnjem časti zgradil že v Belgradu nov Higijenski zavod, dalje nova Infekcijska bolnišnica, v Zagrebu pa lepa šola za na rod no zdravje. Za vse te zgrudile so se uporabili krediti Roi-kefelerjeve fonda-cije, okrog 22 milijonov Din. Tudi za zgradbo Higijenskega zavod« v Ljubljani tedaj opravičeno pričakujemo, da jo Ivo znatno jjodprl ta Rockefelcrjcv fond, ki še ni izčrpan.
Dalje bi bila za spojiolnitev dela šolske poliklinike potrebna stalna gozdna šola na Golovcu ali na Rožniku, po vzoru takšnih gozdnih šol po drugih državah. Tudi za takšno šolo se že delj časa močno prizadeva mestni fizikat.
V razgovoru z našim poročevalcem nam je izjavil dr. Pire, ravnatelj Higijenskega zavoda, ki nniin je vse te podatke ljubeznivo dal na razjxilago, naj bi nastalo tam za Gradom okroe bodoče nove šolske poliklinike pravo šolsko zdravstveno središče v Ljubljani.
Za bodoča leta bo potrebno poskrbeti za nekaj stalnih okrevališč za šolske otroke, ne predaleč od Ljubljane, sicer nimamo kam s slailiotnimi dijaki. Dve taki okrevališči Higijenski zavori že ima, in sicer v »Medvodah in na Rakitni. To pa je mnogo premalo, ker bi bilo potrebno vsaj za 500 dijakov na leto jxi en mesec zdravljenja na deželi, na solncu, na zraku, v vodi.
Zanimivo je, da je glede tega sprožen predlog, naj bi se za okrevališče jx>rabilo mestno kopališče v Mednem. Tam hi bilo prostora /a več stotin otrok, ki bi imeli na rar.polngo v bližini .Savo, za sprehode šmarno goro.
Če bi jx)tem imeli še dovolj prostoren sa-natorij. ki bi hkrati ne bil predrag, katerepa bi mogli rabiti samo za ljubljansko šolsko mladino, potem bi imeli vse, ker bi bila to res idealno organizirana šolska zdravstvena služIva v Ljubljani — tako je končal svoj razgovor g. ravnatelj dr. Pire.
In če pomislimo, — je jx>udaril gospod doktor mimogrede, — da bi za vse te naprave rabili pravzaprav le en sam milijon dinarjev, da bi gozdne šole na primer lnliko srrndili postopoma iz lesa. ki ga je dovolj, poceni, lepo, okusno in praktično, po določenem sistemu seveda, — potem pravzaprav od končnega cilja in smotra nismo tako daleč.

Rctbshi Slovenci
Prav malo 11:1111 je znanega o Slovencih, ki so po triatlonskem miru ostali na Madžarskem. V devetih vaseh blizu Monoštra (.Szentgotthardn) ob Rabi jih živi do 6000. To je najbolj starinski del prekmurskih Slovencev glede jezika, šeg, vraž itd.
Sedaj smo dobili prvo razpravo, ki se bavi s tem ozemljem. V Etnologu IV, 2 je objavil I dr. Avgust Pavel razpravo »Odprta ognjišča v kuhinjah rnhskih Slovencev«. Dr. Pavel je prekmurski rojak, -oda j gimn. prof. v Szombathelyu. 7.e dobrih 23 let proučuje prekmursko narečje, toda prilike so ga ovirale, da svojih raziskovanj
ni mogel objaviti, kakor je želel. — V imenovani razpravi ne popisuje le ognjišč, marveč se dotakne prav vseh strani živl jenja Slovencev ob Rabi. V začetku kaže slovenski tzvor imen oo-inadžarjenih vasi v soseščini. Pri opisu kuhinj in ognjišč ne prezre ničesar, primeša fonetične zapiske nazivov vseh predmetov, |хх1«ја sliko slov. stanovanja, beleži mimogrede socijalne prilike in opozarja na razj)oloženje ljudstva ter na j)otrebo zbiranja folklorja. V ojxvmbi priobčuje odstavek iz članka prokm. pisatelja Košiča o stanovanjih Slovencev med Muro in Rnbo pred sto leti. Dodan je še francoski rezurne.
Drug drugega razmesarila do smrti
Prohletstvo alkohola
Slovenska Bistrica, 26. marca.
Že snoči sc je tukaj raznesla vest o strašni žaloigri, do katere je prišlo v Pečkah pri Slovenski Bistrici. Posestnik Jakob Mlakar se je vrnil precej vinjen domov, kar ni bil pri njem redek slučaj. V takih slučajih je postajal navadno nasilen in se je to tudi topot zgodilo.
V temno noč so odmevali iz Mlakarjeve hiše obupni klici družinskih članov na pomoč, ki so se čuli daleč na okrog. Te klice je slišal tudi Mlakarjev sosed, posestnik Drozg, ki je takoj odhitel k
Kmetija - žrtev plamenov
Višnja gorn. 26. marca.
Plat /vona pri Fari je na praznik jk> kosilu turobno klical vso okolico: »Na jx>moč — gori!« S Spodnjega Brezovega — vasicu leži precej na griču — se je vil v oblake ogromen plameni zubelj. ki je v hipu objel v svoje plamene Novakovo gospodarsko poslopje; pod. drvarnica in |vi svisli so po [Kil nom a |K>goreli do tal. Pogorelo je tudi vse poljsko in eosjxxla rsko orodje, sbimoreznicu, čistilnik, črpalka za gnojnico... iu je sedaj ponesrečenec, ko čaka vse jioljsko delo. brez vsega.
K sreči je bilo ozračje mirno, da se ni ogenj razširil še na sosedna poslopja. Požrtvovalnosti domačinov se je posrečilo, fin so ogenj omejili;
Kaznovana lesna špekulacija
Novo mesto, 24. marca.
Pretekli petek se je vršila pred senatom trojice tuk. okrožnega sodišča kazenska razprava zoper 45 letnega Horvata Viljema, lesnega trgovca iz Sv. Križn pri Kostanjevici.
fforvat je bil /e večkrat kaznovan, ker je oškodoval svoje upnike in je po poročilu raznih oblasti na slabem glasu. Obdolžen je bil po obtožnici, da je oškodoval od srede julija 1028 dalje v Kostanjevici svoje upnike iz ma'oniarnosti s tem, da ni predlagal, dn se otvori nad njegovo imovino konkurz. čeprav je vedel, da je neplnčevit. V mesecu juniju, juliju in avgustu 1028 je v Brodu in Brežicah dovedel Kožarja Antona na lažnjiv način do lega, da je prevzel 1. septembra 1028 nn svojo škodo menično |xiroštvo za obstoječe in bodoče dolgove okroglo 00.1X10 Din in utrpel škodo za okoli 76.000 Din. Ponaredil je v prvi polovici 1928 privatne listine s tem, da je fxxlpisal, ali poskrbel od neznane osebe jiodpis Kožarja Aniona kot avalisti za menice z nominalom 14 000 Din, 1000 Din, 35.000 Din in 10 000 Din in spravil imet-nico menice Ljubljansko kreditno banko v Ljubljani v zmoto, da je Kožarjev jiodpis pristen. V izvršilni zadevi Posojilnice v Sv. Križu pri Kostanjevici je dne 22. sept. 1928 in 21. jan. 1929 po krivem prisegel s tem, da je zamolčal en voz v vrednosti 250 Din. Nadalje je od meseca avgusta 1928 do začetka leta 1930. spravil večkrat Kodričn Jožeta st. pod zvito pretvezo, naj mu pošlje denar za plačilo svojih delavcev za opravljena dela, v zmoto, ter si v času meseca avgusta 1928 do konca julija 1930 prisvojil od Kodriča Jožeta st. zaupane mu premičnine, drva in denarne zneske v skupni vrednosti nad 14.000 Din.
Razprava, ki je trajala ves dan. je bila za obtoženen skrajno obremenilna. Cela vrsta prič je potrdila obtožnico, tako da je bil Horvat s|io7tinn za kriveča vseh obtoženih dejani, izvzemši krive
Mlakarju. Pričel je vinjenega ter razgrajajočega Mlakarja miriti. Ker pa se je slednji tako razdražil in razvnel, je odgovoril sosedu z udarci. Položaj je postajal vedno resnejši.
Začela sta se med seboj obdelavati s pestmi, nato pa z noži. Pogled na oba moža, ki sta se obdelovala in mesarila z noži, je bil naravnost groze-poln. Tako dolgo sta se mesarila, dokler nista radi izkrvavitve in smrtonosnih poškodb oba izdihnila.
Dogodek je povzročil v vsej okolici težko vznemirjenje in razburjenje prebivalstva, ki kaj takega že dolgo ne pomni.
ko sta pa prihiteli višenjska in križkn požarna hramba s svojimi motorkuini in še loški gasilci, je bil p« požar kmalu udtišen. Ker je bilo gospodarsko jioslopje še precej novo in v zelo dobrem stanju, je škoda velika in je vsa zavarovalnina malenkostna.
Svetovati bi bilo, da bi zavarovalnino zvišali — zlasti oni, ki se morajo zadovoljiti še s slamnatimi strehami. Res je v današnjih dneh težko za denar, pa je v slučaju nesreče — pred katerimi nas Bog varuj! — vsa j kaj vzeti v roke. Knko je pa ogenj nastal je pa kaj gotovega težko ugotoviti.
Pri gašenju se jc zelo nevarno obrežni g. Omalicn, ki pn je takoj iskal zdravniško jKimoč in upamo, da poškodba ne bo nevarna.
Površnike, oMefte ia vsa druga oblačila za gospode in deco nudi v nafvečji izbiri tvrdka J. Maček, L ubljana, Alehsaadrova cesta 12
prisege 7, dne 21. sept. 1928 ter obsojen na dve in pol leta robije.
Senatu je predsedoval g. sodnik okrož. sod. Kuder. votonta sta bila gg. sodnika okrož. sod. Hočevar in Kačjim, obtožnico je zastopal g. nam. drž. tožilca Kovač, obtoženca je branil dr. Furlan.
Kdo je storilec?
Kočevje, 25. marca 1931.
• Slovenec« je z dovoljenjem občine in cerkvenega predstojništva pred tremi meseci jiostavil poleg mostu pri cerkvi desko. Ni pa ugajalo nekaterim, da je postajalo ne malo ljudi in čitalo fiojiularnega »Slovenca . Kako preprečiti, da bi celo bratski somišljeniki brali »Slovenca«?
Davi je občinstvo s|iraševalo, kje je »Sloven-čeva* tabla, zakaj je odstranjena itd.? Desko s i Slovencem • so v noči od 24. na 25. marca nekateri zlikovci (!) izdrli in vrgli v Rinžo. Vsa naprava je bila močno in okusno napravljena. In zato ieh močno zabilih in podprtih kolov s lablo vred ne more izdreti en sam. temveč jih je bilo pri tem poslu nekaj več. Takoj je bila o tem dogodku obveščena policija in žandarmerija. Ne bo težko odkrili teh pobalinskih ljudi, ker sled za njimi je zelo vidna. Po razkritju jih bomo z imeni označili, da bo javnosti 7,nnno. kako se ponoči obnašajo ti ljudje, ki se podnevi izdajajo čisto v drugi luči...
Zelo zanimivo bo to, ko pride v javnost! Javnosti l)o lo — v pouk, za prizadete pa no bo — zdravo)
Lepi lasje za Din. m
Sedaj imamo
ФЈлалнуп-^Ааттп
Jedan svežanj zadostuje za 2 pranja in stane samo Din. 3*50
Pixavon-Shampoon ne vsebuje sode,
daje mehku polno penu, daruje vašim lasjema krasni vonj.
Odol Kompanija d. d., Beograd
Cehlova mama
V torek, pred praznikom Marijinega oznanjenja, se je brezniška fara odela v črno. Pokopala je eno izmed na jbolj spoštovanih svojih žena, štiriinosemdesetletno Čelilovo mamo, Mino Finžgar.
Ob asistenci petih duhovnov je blagoslovil krsto pisatelj, šestilesetletni jubilant, F. S. Finžgar, kateremu je bila pokojna teta.
Dolg sprevod se je razvil izpred doma žalosti. Najbolj so se v njeni odražale žene Marijine družbe, kateri je bila jxukojna več let prednica. Vse oblečene v črno s svetinjami na vijoličastih trakovih.
Za krsto je stopalo v globoki žalosti osniero odraslih otrok, dva sinova in šest hčera, pet poročenih žena; le Anion, ki gospodinji bratrancu, pisatelju F. S. Finžgarju, je ostala dekle. Dva otroka je zgubila rajnica še nedorasla, dva sinova pa ji je ugrabila vojna.
Skoraj dvajset let je kot vdova vodila domačijo in zaslovela daleč naokrog jio svoji gostoljubnosti in darežljivosti. Njen dom je bil središče vasi. Vse se je zbiralo okrog Čelilove mame, žene in možje, dekleta in fantje.
Lep jvomladnnski dan je bil v torek na Gorenjskem. Gore so se grele v solncu, katero so tu in tam narahlo pomračili tenki oblaki, kakor je žalost fx*mračila obraze jiogrebcev.
Ko so spuščali krsto v grob .in zaeipnli jamo, je okrog krste in jame šumeč [x>letavala od jx>mla<lanskega solnca prebujena čebelica. Človek bi jo kar vprašal: »Kaj si tudi ti, pridna in neutruddljiva, prišla k |x>grebu?«
Spomnil sem se stavka iz prejrovorov: »Žena, ki se lioji Gospodo, bo hvaljena.« — J. J.
Slovenski akademiki
Z ozirom na izjavo, ki jo je akcijski odbor Jug. akadem. kluba v Ljubljani priobčil kot odgovor nn resolucijo ZSAU, strokovnih in večine kulturnih društev v »Jutru«, dne 25. t. m. konstatira ZSAU samo naslednja dejstva:
t. Jug. «kad. klub je bil prvotno zamišljen kot reprezentančna organizacija s prisilnim članstvom in članarino. jxi katerega ustanovitvi bi naj prenehale vse dosedanje reprezentamčne nkademske in po ustnih izjavah belgrajskih delegatov tudi kulturne organizacije. (Glej osnutek pravil J. A. K. čl. 3. d. in čl. 7. ter časopisno, četudi morda neavtentično. vendar za javno«! merodnjno vest v »Jutru«, št. 66.)
2.	Da se temu cilju J. A. K. še sedaj ni po-IKilnoina odrekel, dasi je naletel na splošno odklonilno stališče, priča med drugim poročilo v 82. številki zagrebških »Novosti«, kjer se trdi, da je bila na kongresu sprejeta resolucij«. jx> kateri je smoter novega kluba »rcprezentneijn akademičnra prema nnutrn i vani« in poročilo v »Jutru« 23. t. m., ki pravi, d« se je vršil »kongres enotne reprezentančne in stanovske organizacije jugoslovanske omlarline.«
3.	Dn so to gibanje enako razumeli tudi zasrebski akademiki, svedoči protestna resolucija, ki so jo izdala in neodvisno ml nas podpisal« vsa zagrebška strokovna nkndemskn društva. kulturni društvi J. A. D. Triglav in J. A. K. Strossmayer ter Ferijalni Savez.
4.	Glede prostih vozovnic le to: Delegn-I cija ZSAU jc vprašal« v Zagrebu «eilnnjeg« 11. 1 podpredsednika J.A. K., komu so bile vozovnice
namenjene, naknr ji je sednnji II. podpredsednik J. A. K. izjavil, dn so bile določene za J N. A. D. Jadran, to nas je zelo osupnilo in ta iden-tifikncija Jadrana i. akciiskim odlioroin je bila vzrok, dn ZSAU ni predložila svoje resolucije tudi Jadranu v podpis. Kako «e je pripeljala Гнупејо še neka skiiTiin« ljubljanskih «knde-.nikov v Zagreb in kako neakademsko se je z njo tam postopalo in odpravilo iz Zagreb«, to je bolje, da se v javnost ne iznnša.
5.	S tcni smotrn ZSAU v soglasju z nndpre-težno večino 1 jublj«nskeir« stmlentstv« postopanje ljubi jonskega akcijskega odbora zn konč-noveljnvno razjasnjeno in se odreka vsaki nadaljnji č«sopisni dclwiti.
Za ZSAU:
Mnrjnn Preželi, 1. r. stud. tehn. poelev. pred-sednik. — Aloiz Založnik, cumd. phil., tajnik L
Ženske preplavljajo delovni irg
Važne ugotovitve urada za zavarovanje delavstva
Ljubljana, 26. marca.
OUZD v LJubljani opaža že ve« čas svojega obstoja, da je ženskih delavcev relativno vedno več lavarovnnih. Obratno pa relativno število moških zavarovancev stalno pada. Sledeči podatki nam kažejo odstotno razmerje moôkih in ženskih zavarovancev OUZD v Ljubljani v posameznih letih.
Leto 1923: odstotek moških 72.68, odstotek ženskih 27.32; leto 1924: odstotek moških 70.84, odstotek ženskih 29.16; leto 1925: odstotek moških 69.53, ženekih 80.47; leto 1926: odstotek moških 67.86, Ženskih 32.14; leto 1927: odstotek moških 67.70, ženskih 32.30; leto 1928: odstotek moških 67.58, ženskih 32.42; leto 1929: odstotek moških 97.49. ženekih 32.51; leto 1930: odstotek moških 67,41, ženskih 32.59.
Ženski zuvurovaiioi, ki so tvorili ob ustanovitvi
OUZD (to jo 1. julija 1922) četrtino vseh zavarovancev, so se povzpeli že skoraj na eno tretino.
Ta pojav ima deloma svoj vzrok v okolnosti, da je zakon o zavarovanju delavcev od 14, maja 1922 pritegnil v obvezno zavarovanje tudi služkinje, katere so bile do 1. julija 1922 oproščene zavarovalno obveznosti. Naraščanje odstotka ženekih je bilo radi tega v začetku (to je druga polovica 1922 in leto 1923) rapidnejše. Poznejše in počasnejše naraščanje odstotka ženskih je pa neizpodbiten dokaz, da ženske vedno bolj izpodrivajo moške delavce. Izmed mnogih vzrokov hočemo našteti samo nekatere: napredovanje indnstrije. ki zaposluje pretežno ženske (n. pr. tekstilna industrija) — cenena delovna moč ženske —, uvajanje strojev v produkcijo, katerim lahko strežejo tudi ženske itd. itd.
Iz gornjih podatkov vidimo še nadaljnjo inte-resantnoet. da odstotek ženskih delavcev rapidnejše raste v času gespodarske krize, n. pr. v letih 1924
in 1925, kakor pa v časih gospodarskega poleta
(n. pr, od leta 1926 do 1930). Tudi v sedanji gospodarski krizi se to dejstvo prav jusuo vidi, akorav-no je kriza šele v začetnem atadiju. Iz publikacije OUZD je razvidno, da je bilo letos v januarju 2546 in v februarju 4005 delavcev manj zavarovanih kakor v istih mtsecib lanskega leta. Ta števila predstavljajo stvarno odpuščene in brezposelne delavce. Med temi nesrečneži pa je bilo v januarju ženskih samo 581 ali 22.94 odstotkov ln v februarju pa samo 717 ali 17.90 odstotkov. Gospodarska kriza je torej skoraj dvakrat tako hudo prizadela moške delavce kakor ženske delavke.
Pri proučevanju gospodarskih kriz in brezposelnosti bo tireba brez dvoma ludi to dejstvo upoštevati. Razne časopisne ankete pa, ki se bavijo s problemom, ali spada ženska v delavnico kot delavka ali na dom kot gospodinja in mati, imajo pa konkretno dejstvo, s katerim morajo računati.
Drevi oh 8 v frančiškanski cerkvi VEČER RELIGIOZNE GLASBE. : Poje akademski cerkveni zbor. :
— Vsop prost! — Vincen. konïerenca za akademike.
»•»»♦»•♦♦♦M
(Kaj pravile 9
Ne vem, na iigav naslov bi naslovil late prispevek. Človek bi mislil, da taka stvar spada pod paragraf. Ker pa dejstva govore drugače in ostaja la škandal nekaznjiv in nekaznovan, se obračam na pošteno slovensko javnost z glasnim protestom.
V včerajšnjem »Jutru* zopet berem med malimi oglasi tole svinjarijo s človeškega sejma: p prijateljico išče ^oienjen gospod srednjih let. Duma, ozir. gospodična, ki istolako ieli prijatelja, naj mi piše na oglasni oddelek »Jutra* pod ^Prijatelj moi«. Tajnost častna zadeva. 11598-24 «
Če takle razvaljanec rije po blatu, je to morda vendarle stvar, ki prizadeva najjrvo umazanca in njegovo nesrečno družino in otroke, če jih revčke ima. Toda, da si tak razuzdanec trne upati no dan s svojo svinjnrrkn maniro pred vso javnost — to je sramota vseli Slovencev. In še večja sramota je, da »Jutroglasilo javnega mnenja, odpira za denar svoje predale takemu človeškemu semnju, ki je sicer drugod privilegij vlačugarskih brlogov, predmestnih holišč in kriminalnih zvodnic: Pri takih je vse za denar: časi, spodobnost, človeško dostojanstvo in magari ves narod. Seveda, če »Slovenski Narod* — *Jutrov< večernik — poveličuje prostitucijo v člankih, ji sme »Jutrosaj za denar nuditi kotiček med plačanimi inserati in svinjarskimi dopisi.
Gospod ie. če sami nimate pomislekov proti sprejemanju lakih osludnotlt, ozirajte se vsaj na čast svojega naroda. Če ne. bo vaša sramota več a od sramote lislega »Prijatelja« med oglati, ki se javno r olja v blatu.
Ta osludnost pomeni javno zvodništvo!
Novo mesto - vojaška g arnh'ia
Novo mesto, 26. marca.
Danes ob 11Л5 je dospelo vojaštvo 40. pes-polka v Novo mesto, kjer je ustanovljena nova gnrnizija. Na kolodvoru so vojaštvo pričakovali vsi tuk. uradniki, društva in ogromna množica ljudstva. Ko se je vlnk ustavil in je vojaštvo izstopilo, ga je občinstvo navdušeno pozdravljalo, go Iba dravske divizije je zaigrala koračnico. Prvi je imel nagovor pomočnik poveljnika 40. peSpolka polkovnik Kilar, nato pa so pozdravili vojaštvo v imenu novr>m»stib občanov župan dr. Režek, v imenu Sokola notar Marinček, v imenu rezervnih častnikov profesor Kovač. Po pozdravu se je formiral sprevod. Mesto je bilo vse v zastavah. Na trgu kraljeviča Petra sc je vršilo defiliranje, nakar se je vojaštvo podalo v staro gimnazijo, kjer se je garni-zija začasno naselila. Nocoj sc vrši svečan banket v proslavo novo ustanovljene garni/ije. Novo mesto je po 30. letih zopet dobilo vojaštvo.
Polhovški „kudič" ne bo več strašil
Novo mesto. 25. marca.
Našim čitateljem je še v dol rem spominu »polilovaki hudič«, ki je v Polhovici pri Mokrem polju na Dolenjskem noč za nočjo 14 dni strašil v hiši posestnika Dragmana in razburjal ne le domače, marveč vso vas. Časopisi so o tem obširno poročali.
Strah pa odslej ne bo več strašil, kajti v ponedeljek dne 23. i. m. je bil pripeljan v novomeško kaznilnico 17 letni Friderik Lilak. ki je služil pri Pragmanu za hlapca in bil osumljen, da je on strašil. Z njim je bil pripeljan v zapore še nek drug fant. o katerem se zdi, da je Lilaka na to dejanje napeljal.
Na Polhovici pa je strah prenehat isti dan, ko so Lilaka odpeljali iz vasi.
Koliko je na stvari resnice, se bo še zvedelo.
Jezica
Na dopis v torkovem »Slovencu« pod naslovom »Konzum« smo pre.eti z ležice t>d nagega stalnega dopisnika Nez ant pisec te notice se je po nepotrebnem obregnil ob naše trgovce, o katerih morem in moram ugotoviti, da so vsi solidni in da kot takšni nudijo svojim odjemalcem najboljše blago po nizkih cenah Zato se našim trgovcem ni treha bati ustanovitve nove trgovine in jim ne bo treba samevati, če bodo t ko po: tregli svojim odiemalcem, kakor so to delali in delajo sedaj. — F. S.
TrbovVe
Razstava ženskih ročnih del. V soboto dne 28. marca se otvori ob 4 popoldne v mesčanski šoli razstava ženskih ročnih del, izvršenih v tečaju, ki ga je priredila Delavska zbornica. Vabljene so zlasti žene in dekleta, da lahko vidijo kaj in koliko se je v tečaju naredilo.
Zares prijeten in pomemben je bil dan na*ih mater na Marijin praznik v Društvenem domu. Poleg petja, deklamacij in prizorov iger ie imel krasen govor g. dr. Ahčin iz Ljubljane.
Za pirhe je Žensko društvo v Društvenem domu razdelilo med svoje ubozne članice 500 dinarjev za Veliko noč. Zares posnemanja vredno.
Stoven' evn nr>r'rii?io<-a i» ra'"ostala onomine vsem onim naročnikom, ki dolgujejo naročnino za pretekli nvsec Uljudno nrosimo, da se opominom odzovejo. Vsak naročnik ozir. njegovi sorodniki prejmejo v slučaju smrtne nesreče 15.000 le takrat, ako je naročnina plačana za mesec naprej.
Med m:si'onom
do 40.000 spovedaneev
Krasni uspehi sv. mis j ona
Ljubljana, 26. marca.
Včeraj smo poročal' o uspehu sv. misijona v nekaterih ljubljanskih župnijah. V stolnici je prejelo v misijonskem iasu sv. obhaj;'o 10.000 obiia jancev, spovedalo pa se je 5000 "«rnikov. fran čiškanski žunniii ie . '	..	.»n
hajancev, spoved pa je opravilo 15.00r vernikov. V šentpeterski župniji je prejelo sv. "I 'ajito 12.500, spovedalo pa se je 6000 vernikov. v ?ii.<i je prejelo sv. obhajilo 6000, spovedalo pa se je 4000 verm-j kov. V Šiški so imeli sv. misijon že I. 1929. Kljub kratkemu razdobju odtedaj pa je tudi v Šiški sv. misijon krasno uspel. Samo pri sklepu sv. misijona je bilo v šišenski cerkvi 4000 vernikov. V Trnovem je bilo pri sv. obhaiilu 4500, pri spovedi pa 3000 vernikov. V šentjakobski župniji je bilo pri sv. ob
hajilu in pri spovedi približno toliko vernikov kakor v Trnovem. Skupno je bilo v Ljubljani v času sv. misijona spovedanih približno 37.000 vernikov, -v. obhajilo pa je sprejelo 54.500 vernikov. Seveda so vse te številke le približne. Šolska mladina, to je mladina vseh ljudskih, meščanskih in srednjih šol v Ljubljani je imela sv. misijon tri dni prej in so ji odsvetovali prejemanje sv. zakramentov med velikim misijonom, ker je bila že tako velika gneča v cer! ah. Tudi niso v te številke všteti oni verniki, ki .o prejemali sv. zakramente po raznih podružničnih cčrkvah, kjer se sv. misijon ni vršil, n. pr. pri sv. Jožetu, pri Srcu Jezusovem, v Križankah, pri I uršuiinkah itd. Moremo torej kratko reči: sv. misijon je Ljubliano pripravil na zelo razveseljiv na-1 čin za praznik Kristusovega vstajenja.
Ljuhijana
Proslava materinskega dne v operi
Ljubljana, 26. marca.
Krščansko žensko društvo je snoči priredilo svojo VI. materinsko proslavo. S|x>red te proslave je bil tuko izbrano pester in lep. da je daleko prekosil vse d<ieedaiije sličnc prireditve našim materuin nu čust.
Po uvodnem sviranju godbe »Zarja« in nn. stopu treh dečkov iu štirih deklic, ki «« ii»4>ko in zanosilo izvujali svoje deklamaclje, |e sicnil govor dr. p. Romana Tominco, ki se je odlikoval |K) tako dovršeni pesniški zanositosti in lejKiti in takšnem ideološkem bogastvu, da bi bil vse-kukor odveč vsak poročevulcev komentar k tej proslavi.
Iz neizčrpne zakladnice govornikovih misli naj izluščimo in nanizamo bleščeče se korale, samo nekaj kristalnih drobcev.
»Dunes je praznik čudeža tiožje dobrote in človečke ljubezni. Ta dvorana je sicer vajena proslav in vajena odličnih gostov in vendar je danes rnz.|>oložeiije še posebno svečano.
Od kod pač? Ne zaradi proslave. Proslav smo vajeni, Zato in sumo zato, ker je predmet te proslave tako edinstven, drngocen, tako izbran — ker je ta dan |k>svečen misteriju materinstva.
Prav je zato. da praznik materinstva zbere in skliče množice v praznično dvorano in sve-čuno poudari odliko in dragocenost matere.
Zuto namreč, da se niim vsem zbudi zopet globoko s|H>štova n jc do tegu pra misteri ja. Da sc zavemo, z vso silo zavemo, da biti mati ne pomeni samo nekako postrnnsko delo. poleg drugih važnejših. I)u zopet poudarimo globoko misel, da je materinstvo žene — res življenjski pok'ic. ki lahko in sme in cclo mora izpopolniti vse človeško življenje in zahteva v zustuvo vse osebne zmožnosti.
Če je čast materinstva potna čudovitega sijaja, je ljubezeu materinska polna, prepolna
Frančiškansko
trimosiov'e
S precpjïnio naglico napredujejo dela za zgrrulbo Irunčiškanskega triiuoslovja. V preteklih dnevih so zgradili na levem bregu nad mo-tom veliko barako za orodje in gradbeni materijal ter že postavili velik oder. Hkrati so dovažali velike množine stavbnega lesa, peska in gramoza. Včeraj pa so začeli razkopavati tlak ob hodivku v Wol-fovj ulici. V izkopane luknie bodo zabili trame in nato ob njih zgradili ograjo, ki bo zapr a hodnik in pas ceste do mostu. Zatem bodo jxidrli železno ograjo od tr»'ike do mostu, nakar se bo šele zač"la prava gradbena delavnost v kotu med tra-liko in mostom.
Kaj bo danes?
Bogoslovna Akademija v j Aloizijevifčut ob 20: predava g. prof. dr. Lukinun o »Blagoslovu ognja in velikonočne sveče«.
Stolnica: Ob pol 8 zvečer prs'na pridiga. Nadaljevanje tvarine: Skrivnosti križa. — Kanonik dr. Mih. Opek a.
Drama: »Divji lovec«. Red D.
Opora: »Mignon«. Red C. — Gostujeta Julij Betetto in Božo Vičar.
Predavalnica kemijskega instituta na realki: Predavanje prof. Plotnikova: »Toplotni žarki in razpršenje svetlobo«. Ob 6 zvečer.
Nočno službo imnjo danes lekarne: mr. Bohinec ded., Rimska cesta 21; dr. Stanko Kmet, Dunajska cesta 41 (Sv. Krištof) in mr. Leustek, Resljeva c. 1.
0 Večer religiozne glasbe priredi drevi ob 8 Vincencijeva konferenca z.a akademike v frančiškanski cerkvi. Akad. cerkveni zbor bo proizvajal ciklu» pretresljivih žalostink. ki Vas bodo spremljate po poti križa. Bo to edinstvena prireditev te vrste v letošnjem postu. Uvodno be-«edo bo govoril o. univ. urol. dr. Lambert Ehrlich.
naravne lepote. To je vzor vse ljubezni: nesebične, močne, globoke, prisrčne, vztrajne in nespremenljive. Muti vse stori in ničesar ne pričakuje. tleroičnu je, požrtvovalna in misli, da je to vse kar naravno. In ta ljubezen je čista in neprimerno večja ko otroška ljubezen.
Kaj bi bila zemlja brez te dragocenosti? Najlepši, najdovršenejši in najbolj izbran dar nebes je ta ljubezen. Znkjn iz nje izvira vsaka druga. To je bogastvo družine, bogastvo slehernega občestva in tudi naroda.«
Prekrasne govornikove besede so kakor himna izzvenele v srcih poslušalcev in se globoko dojmile vseli.
Tretjo točko proslave je izpopolnila ga. Pavla Lovšetova, ki je občinstvo s svojim bleščečim se glasom iznova očarala in utrdila v veri, da je njena pevska umetnost res na najvišji umetniški stopnji. Zapela je tri pesmi, na klavirju pa jo je spremljal s priznano dovršenostjo nadarjeni pianist Marijan Lipovšek. Po fino prednaŠJini recitaciji ing. arli. Pengova je sledila otroška igrica »Smeh in jok«, ki jo je spisal p. Krizostom. Iirrica se odlikuje po izredno živahnih dialogih in pisanih prizorčkih, ki so jih otroci odigrali s takšno ljubkostjo in prisrčnostjo, da je bilo vsekakor zasluženo navdušeno priznanje in odobruvunje številne publike. Tretia pa je vsekakor potidarti, da je k velikemu uspehu igrice znatno prispeval tudi g. profesor Osip Šest s svojo spretnostjo in iznajdljivostjo nri režiji.
Poročilo o leno usodi proslavi materinskega dne naj zaključimo z besedami g. dr. Romana Tominca:
>Ta poKe.ii našim materam ni s*mo lepu pesem, ki naj izzveni. Ni samo himna in šum praznične dvorane — — Ta poklon velia svetosti materinstva, sladki lepoti mladih mater, hrroiznui materinske ljubezni iu zvestobe. — Bog vas blagoslovi — matere!
Vstop je prost. Za prostovoljne prispevke za siromašne akademike se toplo priporoča Vincencijeva koufi ronca za akademike.
© Predavanje »Bogoslovne Akademijo. Danes zvečer, tečno ob 20, predava v »Alojzijevišču« g. univ. prof. dr Franc L u k in a n o aktualnem in zanimivem cerkvenem obredu: »Blagoslov ognja in velikonočne sveče« Vstop prost!
© Človeški obraz in njegov izraz je naslov predavanju, ki ga bo imel p. dr. Roman Toininec na XXI. prosvftnem večeru, ki bo drevi ob 8 v verandni dvorani hotela Uniona. G. pr.davatelj bo s pomočjo zanimivih skioptičnih slik analiziral človeški obraz, ki je slika božje roke in božjo ideje. Predavanje bo brezdvoma zelo zanimivo vsled tega se p. t. občinstvo vabi k zadnjemu prosvetnemu večeru. Predprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi. Miklošičeva cesta 5.
© Dela za novi ljubljanski tramvaj lepo napredujejo. Delo na viški progi je v polnem teku in če bo šlo s tako naglico naprej, bo proga v par mesecih že priključena na prenovljeno progo pred pošlo. _ Maloželezniška družba je pred kratkim prevzela v Nemčiji jeklene usmerjevalce za novo napajalno poslajo ob Bleiwcisovi cesti. Postaja je v gradbenih delih že dokončana. Sedaj se vrši notranja montaža. Čez deset dni bodo prispeli usmer-jevajci. Te bodo hitro montirali in položili še potrebne kable do napajalnih točk, nakar se bodo lahko začele poskusne vožnje v Šiško, če bodo novi vozovi že v Ljubljani. — Dela za novo re-mizo v Zgornji Šiški so se tudi že živahno razvila, kar je tudi nujno potrebno, saj novih vozov ne bo mogočo spraviti v staro remizo.
© Mozartova proslava v ljubljanski operi. Naša opera proslavi v nedeljo dne 29. . m. zvečer 17o letnico rojstva in 140 letnico smrti enega največjih glasbenih genijev V. A. Mozarta. Spored tega spominskega večera je naslednji: nai prvo zaigra operni orkester pod vodstvom ravnatelja Poliča ouverturo k Mozartovi operi Čarobna piščal. Nato bo kratek spominski govor, ki ga je napisni brez dvoma nnš najboljši glasbeni zgodovinar dr. Josip Mantuani. Po govoru se bo izvuiula pod taktirko ravnatelj
Poliča Mozartova opera »Cosi fan tutte« z g. Be-tettom kot gostom. Ostala zasedba ista kakor pri vprizoritvah te opere koncem- januarja letošnjega leta. Na to proslavo vabimo vse prijatelje glasbo, predvsem častilce klasične glasbe. Za predstavo veljajo znižane operne cene.
0 Spored klavirskega koncerta Ivana Noča, ki bo v sredo, dne 1. aprila ob 20. uri v Filharnionični dvorani: Buch-Busoni: Chunoiine. Rameau-Godov-ski: Tambourin. Chopin: Valčka v cis-molu in ges-duru ter etudi v ges-duru iu c-molu. V II. delu so Marx: Preludij, Ta;čevič: 4 balkanski plesi in Al-beniz: Asturias. Sklepno točko koncerta tvori Bachov koncert za orgle v c-duru, katerega je priredit kot koncertno priredbo za klavir Ivan Noč in ga tokrat prvokrat javno izvaja. Pianist Noč igra na klavirju Bôsendorfer, ki ga je dala nu razpolago tvrdka Alfonz Breznik na Mestnem trgu. — Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
© Pevski zbor Glasbene Matice. — V petek 27. marca t. 1. ob 20 važna vaja vsega zbora.
© Prošnja občinskemu svetu. Prebivalci ljubljanskega Urada, ki so do sedaj imeli v najemu tudi porcele, vljudno prosijo občinski svet, odn. merodajne faktorje, naj spremene svojo namero, spreminjati te parcele v košenine. kajti pomisliti je treba, da tudi mi radi uživamo dobrine vrtu, če so nam že druge ugodnosti stanovanja (vodovod, pota na Grad itd.) odvzete. Parka za sprehajajoče občinstvo je še vedno dovolj, dovolj pa tudi še prostora za event. otroško igrišče. ' Občina naj bi poskrbela za dostojne ograje, mi pa bomo nedvomno vrtove vsaj v toliki meri tudi estelično , uredili, da bodo zlahka ne samo v čast, ampak ; tudi v okras mestni občini, kot bi sicer ne bili, ! če bi se spremenili v javen park s kakršnokoli floro. Ne vemo namreč, Če bi občina hotela vzdrževati zato posebne čuvaje noč in dan. Grad namreč nima policije in na Grad zahajajo elementi, I ki bi v Tivoli ne mogli eksistirati, dočim se po
f rajskih nasadili (javnih namreč) mimo kretajo, er jih oko postave ne vznemirja. Prosimo torej, pustite nam vsaj to zabavo in razvedrilo v prostih urah. Naj vsaj na teh parcelah sanjamo o svobodi in o lastni grudi. — Prizadeti grajski prebivalci.
© Vincencijeva копГегепса sv. Jurija na ljubljanskem Gradu bi za Veliko noč rada obdarila siromašne družine, zlasti pa stradajoče otroke. Imamo sezonske delavce, ki vso zimo niso imeli zaslužka in ki dobe delo šele po Veliki noči. Imamo bolnike, ki že po več mesecev ne morejo s postelje, imamo družinske očete, matere, dekh-ta in fante, ki so potrebni nujne pomoči, kruha, obleke itd. Vse, ki bi hoteli kaj žrtvovati za te reveže in ki bi bili pripravljeni na ta edino pravilni način pobijati prevratne ideje v našem človeku in reševati socialno krizo, prosimo, naj pošljejo ali v denarju ali v blagu na upravo Slovenca«. — Vincencijeva konferenca sv. Jurija na ljubljanskem Gradu.
— Hudo zaprtje, katar debelega črevesa, napenjanje, motenja v želodcu, odvajanje krvi, lenivost jeler, zlato žilo, bolečine v kolku, odstrani naravna »Franz-JoseJ« grenčica — zjutraj in zvečer majhen kozarec. Zdravnik^ strokovnjaki izpričujejo, da »Franz-Josrf«• voda učinkuje brez bolečin celo pri dražljivosti črevesa. »Franz-Joscf« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
© Za brezposelne delavce, ki so si poiskali svoje prenočišče v kanalu, o čemer je že obširno
poročal »Slovenec«, je poslal neznan dobrotnik iz
Vrbovskega uredništvu »Slovenca« 39 Din. Brez-
poselni so dobili za ta denar snoči plačano večerjo
v Ljudski kuhinji in se neznanemu dobrotniku ( najprisrčneje zahvaljujejo. Upamo, da se bo ogla-j sil še kdo, ki bo hotel posnemati velikodušni zgled darovalca.
© Opozarjamo na predavanje svetovno znanega fotokemika Rusa L Plotnikova, ki deluje že dolgo let na zagrebški tehniški kemiji. Predavatelj obravnava lastne rezultate, ki jih je dosegel pri raziskavi toplotnih žarkov, čijih uspehi imajo praktično epohaien pomen kakor zu medicino, kri-minatistiko, vojaške svrhe, blagoznastvo itd. Predavanje je doslopno vsakomur in se vrši ob 6 popoldne v predavalnici kemičnega instituta (realka), Vegova ulica.
© Sedmo predavanje slavističnega ktnlia l>o v nedeljo 29. t. m. v dvorani Filhurmonične družbe na Kongresnem trgu. Predavatelj bo tokrat g. dr. Jos. W i I f a n . predsednik Mednarodnega odbora narodnih man.šin, ki bo govoril o vRuznolikosli ni-rodnostnega vprašanja v Evropi«. — Začetek ob pol 11, vstop prost.
0 Pomladansko vrvenje nn ljubljanskem trgu. K članku pod tem naslovom nam poroča mestno tržno nadzorstvo: Trditev, da se kislega zelja na i ljubljanskem živilskem trgu sploh ne dobi in da ga je že zdavnaj zmanjkalo, kakor tudi, da so kmetice prodale zelje do zadnje glave, ne odgovarja res-; niči Dejstvo pa je. da je kislega zelja na trgu do-1 volj po uradno določeni ceni in je bilo kislega ze-; lia po tržni uradni ugotovitvi dne 23. t. m. 6 Čebrov ; in 3 posode, dne 24. t. m. pa 1 sod, 15 škafov in 1 rt 1 posod. Kislo zelje se je prodajalo še v poznih tržnih urah. Gotovo je pa tudi, da bo dovoz kislega z.olja vedno manjši, to pa iz razloga, ker s pomladjo končuje sezona zanj in tudi ni več tolikega povpraševanja po njem, ker ga nadomešča razna druga sveža zelenjava. Ako Trno\čani nočejo prodajati svojega zelja po uradno določeni ceni, je to njihova stvar in sodišča, sodelovati pri pobijanju draginje pa je dolžnost tudi drugih faktorjev, kakor tudi občinstva samega, kateremu je to v prvi vrsti v korist.
© V ljubljansko bolnišnico so včeraj pripeliali tri ponesrečence. 30 letni Ivan Novak, hlapcc v Trzinu, je včeraj poskušat nekak harakiri na sebi. Z dekletom sta se nekaj sporekla in fant si je porinil nož precej globoko v prsa. Upati je, da se mu bo rana zacelita. — 6 letni Tonček Mole, sin kro-jr.ča iz Šl. Vida nad Ljubljano 12, je včeraj občudoval na glavni cesti parni valjar, ki je tlačil cesto. Medtem je privozil neznan kolesar in podrl Tončka, ki je dobil resne poškodbe na glavi. — 65 letna Marija Ferluga, brezposelna delavka, stanujoča v Flor-janski ulici 5, je včeraj iskala po Rožni dolini novo stanovanje. Pri tem iskanju pa jo je velik pes močno ugriznil v desno nogo. Vsi trije ponesrečenci se zdravijo sedaj v bolnišnici.
© Srajce, športne in modne, kravate tn nogavice, v krasni izbiri in naiceneje pri 6terk nasl. Karničnik, Stari trg 18.
© Damsko perilo, moderne bluze, torbice, flor, nogavice in rokavice, najso'idnejše cene ori
Stcik ""1 K.rnlrnllc. Stari hi It
Obsojeni slovenski komunisti
Beograd, 26. marca. A A. Dance je bila v drža vue m sodišču za zaščito države izrečena obsodba Feliksa Deutschbauerja tn tovarišev, kl so bili obloženi zaradi komunistične proj .igande. Proces je traja! od 3. marca t. 1. Obsojeni eo: Feliks Deutschbaner na 2 leti robije, Miloje Nemčev, ki je pobegnil, na 6 let robije, Mirko Prigorclič na 3 leta robije, Dušan Kermavner na 2 le4i robije, Josip Plankar na 2 leti robije, Aloji Jamnik na 2 in pol leta robije, Ruia Plankar na 1 leto strogega zapora, Hladen Antič na 7 let robije, Anton Jare na 3 leta robjie, Ivan Erbcinik na 2 leti robije, Josip Šenira na 3 leta robije, Alojz Močilar na 4 leta robije,	j
Anton Sušteršič na 1 leto robije, Marija Dragoner na 2 le<tl robije, Josip Alič na 1 leto robije,
Josip Krajger na 5 let robije,
Josip Stare na 6 let robije,
Ignac Teršrk na 7 let robije,
Ivan Painlk na 4 leta robije,
dr. Josip Potrč na 2 leti strogega zapora,
Josip Poljanec na 1 leto robije,
Antou Mravlja na 10 mcereev strogega zapora,
Ivan Spolenak na 2 in pol leta robije,
Frnnr Mesner na 10 mesecev strogega zapora,
Ivan Bitinger na 1 in pol leta robije,
Valentin Vister na 1 ta pol leta robije,
Franc Klopčič na 18 let robije, in romtumnliam,
Franc Frankmiiller na 7 let robije, pobegnil,
Viktor Kolita na 8 let robije, pobegnil,
Ernest Tome na 4 leta robije, pobegnil,
Matija Gašič na 10 let robije, pobegnil,
Maks Stermceki na 7 let robije,
Franc Plankl na 9 let robije, in cuntumatiam,
Lovro Kuhar na 6 let robije, in contumatlnm,
Ivan Parovne na 10 mesecev strogega zapora.
VarujSa srca in živce!
kofeina prosto zrnato ka v o
Zato uživajte od lutri naprej
KAVO HAG
Dnzvna kronika
Avstralska finančna krha
London, 26. marca. kk. V Londonu eo doživeli danes prav neljubo eedzacijo. Prvič v zgodovini angleškega imperija se je zgodilo, da ee je država, članica imperija zavestno branila plačati obresti za posojila, najeta v Angliji. Avstralska zvezna država Novi južni Walee je namreč danes po svojem social n od e mok r a tek e m ministrskem predsedniku izjavila, da ne bo honorirala zapadlih obresti kuponov v znesku 729.250 funtov. V Londonu eo
Francija za carinsko volno
Pariz, 26. marca. kk. Carinski odbor poslanske zbornice je sklenil pozvati vlado, naj eventualno napove Nemčiji in Avstriji carinsko vojno. Odbor smatra, da je novo nastali položaj skrajno resen. Carinska unija bi močno okrepila nemški in avstrijski trg ter motila de sedanje gospodarsko ravnotežje, ki temelji na nemško-francoski in avetrijsko-francoski trgovinski pogodbi.
še posebno radi tega razkačeni, ker je Novi južni Walee plačal v Newyorku obrestne kupone, ki tudi zapadejo 31. marca. Dejstvo, da je Newyork plačan, London pa ne, za Avstralijo najbrže ne bo ostalo brez političnih posledic. Na londonski borzi, na kateri so kurzi avstralskih posojil v zadnjih tednih že močno padki, so danes te vrednosti popolnoma propadle. To dejfvtvo je pripisovati posledicam valutne in finančne krize v Avstraliji.
Velilti mojster ma'(eškega reda umrl
Dnnaj. 26. marca. kk. V starosti 81 let je umrl v Rimu knez in veliki mojster malteškega reda Galeazao Thim-Hohenslein. ki je pripadat redu že od leta 1875 in je bil njegov veliki mojster od leta 1915.
Maribor
□	Mariborska protituberkulozna liga je Imela včeraj svoj redni občni zbor, ki ga je otvoril in vodil okrajni načelnik dr. Ipavic. Živahno humanitarno delovanje društva, se ni strašilo raznih finančnih težav v korist in dobrobit najbednejših slojev prebivalstva, je bilo razvidno iz pe>sameznih poročil, ki sta jih podala tajnik Milan Lavter in blagajnik Udo Kasper. Z novembro 1980 je prevzel ambulatorij omenjene lige Zdravstveni dom. Pri tej priliki se je ustanovil državni protiti,4r,rkuloz-ni dispanzer, ki posluje v istih prostori' . Vodstvo dispanzerja je prevzel zdravnik specialist dr. Valentin Vari. Obsevanje, razne injekcije in drugo pomoč nudi dispanzer revnim brezplačno. Pri volitvah so bili izvoljeni v odbor: predsednik dr. Ipa-vle, podpredsednika šolski upravitelj Aleksander АЦ in docent dr. Matko, tajnik Milan Lavter, blagajnik Udo Kasper; odborniki: msgr. Umek, dr. Tominëek, dr. Podlesnik, dr. Vari, dr. Korenčan, dr. Vrtovec; preglednika računov Viktor Grčar in Stegnar; razsodišče: dr. Leskovar, policijski nad-svetnlk Kerševan, dr. Kac. Po občnem zboru se Je vršilo poučno predavanje dr. Varia o tem, kdaj se pri otroku prične razvijati tuberkuloza.
□	Smrtna kosa. Umrle so: Alojzija Murzln-ger, poeestnica, 73 let stara, na Teznem 50. Pogreb bo jutri ob 15.80 iz mestne mrtvašnice na Pobrežju. Marija Koler, lastnica damskega modnega salona, 52 let stara. Pogreb bo jutri ob 16 iz mestne mrtvaš-
nice na Pobrežju. Julijana Mori, učenka meščanske šole, 12 let stara. Pogreb bo jutri ob 16.30 iz mestne mrtvašnice na Pobrežju. — Blagim pokojoicnm evetiln večna luči Žalujočim n*še globoko sožalje.
□	S Sattnerjevim »Vnebovzetjem« nasitopi slovensko pevsko društvo Maribor dne 12. aprila v Dravogradu. Tako bo tudi prebivalcem iz Dravske in Mislinjske doline omogočeno spoznati odlične vrline tega pevskega zbora, potem pa tuai solistov ge. Lovšetove ter gg. Neraliča in Živka.
□	Vesele posledice gospodarske krize. Splošna uradniška mernza na Slomškovem trgu bo s 1. aprilom L 1. do nadaljnega znižala celodnevno hrano na 12 dinarjev.
□ Neznanega utopljenca so potegnili iz Mure pri tovarni lepenke na Sladkem vrhu. V vodi je ležal 8—10 dni. Utopljenčeva indentiteta se ni mogla ugotoviti. Star je 38—40 let, po zunanjem izgledu sodeč delavec. Na suknji je monogram K. P Pokopali so ga pri Mariji Snežni.
□	Policijska malha: ena aretacija in 12 prijav, ki se nanašajo na običajne vsakodnevne prestopke.
□	Sperijalna trgovina za živila Ja5 i Lesjak Maribor, Ulica X. oktobra, cenj. odjemalcem in občinstvu vljudno naznanja in opozarja, da ni v nikaki iTeii z nanovo otvorjeio špecerijsko trgovino
1 Lesjak, Gosposka ulica.
Celle
Celje pozdravlja novodošli bataljon 39. pešpolka.
Včeraj, 26. marca dopoldne ob 10 je prispel na celjski kolodvor posebni vlak, ki je pripeljal nov bataljon 39. pešpolka, kateri je bil doslej nameščen v Kolašinu v Črni gori. Že dolgo pred prihodom vlaka so velike množice Celjanov zasedle ves potniški peron, tovorno rampo in Krekov trg. Pred peronom je bila postrojena častna četa s pol-kovno zastavo ter vojaška godba. Novi bataljon jc pričakoval poveljnik 39. pešpolka polkovnik g. V. kostič z vsemi častniki polka, dalje pa tudi predstavniki vseh javnih korporacij.
Ko je ob 10 privozil posebni vlak, je godba intonirala pozdravni marš. Iz vlaka je prvi izstopil poveljnik bataljona in se javil polkovniku e- Ko-stiču. Ko so izstopili tudi vojaki in častniki bataljona in se postrojili oh vlaku, je polkovnik g. Kostič obšel vse čete in jih pozdravil. Čeprav od dolgega potovanja izmučeni so vojaki razžarelih obrazov odgovarjili svojemu poveljniku krepko »Bog ti pomogao«. Poveljnik polka je nato z jedrnato dobrodošlico pozdravil vse vojake. Njegove besede so zaključili klici kralju in kraljevskemu domu in državna himna. Imenom celjske mestne občine je pozdravil v zastopstvu zadržanega župana magistralni predstojnik g. Subie, v imenu okrajnega glavarstva podnačelnik g. dr. Klopčič, v imenu Sokolov pa ravnatelj g. Sinertnik.
Zvečer se je vršil v mali dvorani Celjskega doma v pozdrav novodošlih častnikov družabni večer, ki se ga je poleg polnoštevilnega častniškega zbora udeležilo tudi mnogo predstavnikov ter ro-zervnih častnikov s soprogami.
NovodoSlemu bataljonu, v katerem služI zelo mnogo naših slovenskih fantov, želimo v Celju kar liajprijelnejše bivanje!
£r Nadškof dr. A. B. Jeglič je prispel včeraj z dopoldanskim potniškim vlakom iz Ljubljane ter je včerajšnji dan prebil kot gost svojega nečaka bančnega ravnatelja g. F. Jegliča. Sivolasega vla-diko, o knlereni so ravno prinesli jutranji listi poročila o ogabnem obnašanju Italijanskih obmejnih oblasti napram njemu, so baš za sprejem novega bataljona zbrane množice spoštljivo pozdravljale.
JEr Materinska proslava, kl jo je na prnznik Oznanjenja Marijinega priredilo v Ljudskem domu Kntoliško prosvetno društvo, je kljub lepemu pomladanskemu vremenu privabila lepo število ljudi, ki so z velikim priznanjem sledili poldrugo-urnemu sladko so odvijaločemu programu. Zlasti je uwal naMop moškega in mešanega zbora KPD, pa tudi vse druge tečke so bile sprejete z odkritim odobravanjem. Slavnostni govor je govoril profesor e. P. KovačiK.
Slovenfft*m$ec
Redni občni zbor misli-jske podruž-lcc SPD se je vršil v torek v Narodnem domu. Iz poročil lunkcijonarjev posnemamo, da je podružnica svo'o nalogo v polni meri izpolnila. Članov šteje 198. Vložni zapisnik izkazuje 71 zaporednih številk. Napravila se je markacija iz S!oven:gradca do Rimskega vrelca. Na poti proti Urški gori se je pri Logarjevem studencu napravila miza in dve klopi. Okrog Planidskega doma na Urški gori se je napravila žična ograja. Dom sam se je v preteklem letu tako izpopolnil, da par let ne bo nobenih večjih izdatkov za vzdrževanje. V načrtu je še več poti, ki-se bodo letos markirale. Blagajniško poročilo ie prav dobro. Skupni denarni promet izkazuje Din 106 85ft.26 Din, med tem je Din 67.943.37 prejemkov in Din 31912.8? izdatkov. Pri volitvah je bil z malimi spremembami izvoljen zopet star odbor. Na novo so prit!' v od bor šol. upr. Kopač, višji piistav Eilctz in Karel Rojnik. — Pri slučajnostih se ie razpravljalo o zgradbi planinske koče na Veliki Kooi, katero namerava podružnica zg.aditi v letu №2.
Red->i občni zbor Hranilnice in nocoj:1rice se je vršil v torek 24. t. m. Iz poročil sledi, da je zavod tudi v preteklem poslovnem letu bil v najlepšem razmahu in se je stanje vlog odn. posojil dvignilo blizu za enkiat toliko kakor prejšnje leto. Nadzorstveni odbor je doseda jemu načelstvu izrekel pohvalo za delovanje in vodstvo zavo a. Pri volitvah je bil ponnvno izvol en stari odbor načelstva in nadzorstva. Našemu domačemu in solidnemu zavodu želimo še napiej najlepšega napredka.
Mitrs^a Sobota
V znamenju krize, V ponedeljek se je vršil redni letni sejem, ki je po ekel v zna non u velike denarne krize. Ljudi, blaga, živine je bilo mnogo, kupčij pa malo. Ljudstvo nima denarja in zaenkrat tudi zaslužka ni nobenega.
Smrt starke. V sosednih Borejcih je umrla 83Ietna staika, mali cerkvenega kl'učarja Ko'ma-niča. Rajna je bila ena najbolj uglednih žena. Bila je zelo dobra krščanska žena in mati.
iVouo mesto
Redni občni zbor Na^avljalne zadruge drž. nameščencev v Novem mestu se bo vršil v torek 31. t. m. ob 18 popoldne v parterni dvorani okrožnega sodišča. Vsi člani zadruge se vabijo, da se občnega zbora v lastnem interesu gotovo udeležijo. — Andrej Weble.
Ce kveni koncert. Na belo nedeljo priredi ljubljanski frančiškanski pevski zbor pod osebnim vodstvom svojega pevovodje in tki datela g. p. ilugolina Sattnerja cerkveni koncert v novomeški frančiškanski cerkvi. Na lo prireditev opoza jamo t že sedaj, Natančen program kakor tudi ča« orire-dilve bo objavljen pozneje.
Koledar
Petek. 27. marra: Devica Marija sedmih žalosti; Rupert, škof; Janez D., cerkveni učenlk. — Prvi krajec ob 0.04. llerschel napoveduje inrzlo vreme.
Novi grobovi
+ V St. Ilju v Slov. goricah je umrl posestnik gospod Matija Kren, brat župnika Franca Krena pri Sv. Križu nad Mariborom. Blagi pokojnik je bil vzoren gospodar in vzgleden krščanski mož! Bodi mu lahka žemljica slovenska, žalujočim globoko sožalje t
Osebne we«sli
= I« državne sluîbe. V višjo skupino je napredoval asistent filozofske fakultete v Ljubljani g. dr. Ivan Rakovec. — Upokojen je profesor srednje tehnične šole v Ljubljani Alojzij Ribičič. Za profesorja na istem zavodu je imenovan dipl. ing. praške tehnične visoke šole Fridolin llacin.
—	Upokojen je bil armiiski gi-nrral Djuro Dokič in obenem preveden v rezervo. Ob tei priliki je bil odlikovan z redom Jugoslov. krone I. razreda Obenem je bil oproščen plačanja takse.
Imenuvauie v naši vojski. Imenovani so za poveljnika 2. bataljona 38. pešpolka peh. podpol-ieovnik za generalštabne pesle Vladimir Gerba; za pomočnika poveljnika belgrajskega oro/niškega polka orožniški podpolkovnik Vekoslav Pravdič; za inšpektorske posle savskega orož. polka orožniški podpolkovnik Fran Dekval in za lekarniškega poročnika Fran Felzer, magister farmacije in voj. državni gojenec.
—	V aktivno slu'bo so prevedeni pehotni ka-pelan I. razr. Hinko Reš; v inženjersko stroko in-zenjerski poročnik Branislav Sekuiič — v pehoto in v rezervi pehotni kap. I. razr. Dušan Roš.
=r Izpit za čin aktivnega in rezervnega inže-njerskega knprtana 2. razr. je napravil inženjerski poročnik Srečko Žagar.
Ostale ves'.l
—	Velikonočne počiinice. Kraljevska banska uprava razglaša, da trajajo po odloku ministra prosvete P. br. 13.374 z dne 20. inarca t. 1. velikonočne šolske počitnice na vseh šolah v področju ministrstva za od 2. do vštetega 15. aprila. — Po odloku ministrstva prosvete 0. n. br. 21 861 z dne 2(1. marca se prično velikonočne počitnice na otnovnih in meščanskih šolah, kjer bosta vsaj dve tretjini učitelj-stva zaposleni s popisom prebivalstva, že г dnem 'JO. marca. — Dosedanje odredbe se po prednjem izpremin'nio.
—	Odlični naš skladatelj p. Hugilln Sattner bo osebno navzoč na Cvetno nedeljo popoldne ob 15, ko bo Glasbena Matica ljubljanska ponovno izvajala njegovo kantato za soli, zbor in orkester v veliki unionski dvorani. Poleg zbora in orkestra sodelujejo tudi isti trije komponisti kakor na prvi prireditvi. Odlična Vera Majdičeva, nadvse požrtvovalna gdč. Vedralova in Josip Križaj, ki je poleg Betelta najboljši slovenski pevec. Koncert dirigira ravnatelj Polič, veljajo j>a znižane ljudske cene.
—	Sprememba zakona o notarjih. Nj. Vel. kralj je na predlog pravosodnega ministra po zaslišanju predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o spremembi čl. 250 zakona o javnih beležnikih (notarjih): § 1. Odd. 2. čl. 250 zakona o javnih beležnikih (nolarjih) z dne 11. sept. 1930 (Službene novine od 26. sept. 1930 št. 220-77) se spremeni tako, da mesto b«edi dva meseca prideta besedi štiri mesece. — § 2. Ta zakon stopi v vel'avo in dobi obvezno moč, ko ga objavijo »Službene novine«.
—	Slovensko planinsko društvo naznanja, da bo koča pri Triglavskih jezerih od 28 t. m. do 13. aprila odprta in popolnoma oskrbovana.
—	Občni rbor podružnice Jugislnv. Matice v ftkolji loki bo v petek 27. t. m. ob 18 z običajnim dnevnim redom v prostorih mestne posvetovalnice nn Mestnem trgu.
—	»Slikarska umetnost pri Slovencihc. je naslov predavanju, ki ga bo imel dr. France Štele 27. t. m. ob 7 zvečer v Ljudskem vseučilišču v Zagrebu. Predavatelj Je poznan po svojih znanstvenih delih tudi med zagrebško publiko, zato vlada za njegovo predavanje v vseh krogih veliko zanimanje.
—	Sfjmarji pozor! V občini Loški potok je živinski in kramarski sejem pn ložen in se bo vršil dne 30 marca 1931, in ne kakor je v Prn-likah objavljeno. To pa zaradi tega, ki r se vrši potem ljudski popis. Interesenti naj blagovolijo lo vzeti na znanje.
—	V Službenem listu kr. bnnske uprave dravske banovine št. 21 od 26. marca 1931 je objavljen »Pravilnike za izvrševanje popisa prebivalstva, kmetijskih gospoi'arslev in domače živine v kraljevini Jugoslaviji dne 31. marca 1931. lela, in >.Objave banske uprave o občinskih trošarinah«, ki jih bodo pobirale občine v letu 1931.
—	V prilogi Službenih novin kraljevine Jugoslavije Št. 67 od 25. marca t. 1. so objavl enn »Začasna pravila za polaganje praktičnega učiteljskega izpila«.
—	Neljuba pomota aH potegavščina. Nekje na Dolenjskem v bližini Ljubljane so se le dni oglasili v eni izmed vaških gostiln orožniki in vprašali po enem izmed domačih sinov. Domačini so bili ravno pri večerji zbrani. Nemalo so se začudili. ko so zagledali može postave Ti so nato izjavili, da so od nadrejene obhsti dobiti nalog, da preiščejo neko zadevo. Sporočeno jim je namreč bilo. da se v tej hiši zbirajo neki tujci, in sicer menda Italijani: dalje, da so bili med drugim tam tudi 23. t. m. zvečer in ponoči, in sicer z avtomobilom ter so igrali pri njih na karte, pri katerih da je baje domači sin priigral 50.900 I)in. Vsemu temu so se domaČi zelo čudili, zlasti sin, kl ni vedel, kdaj je bil tako srečen, da je en večer na tak lahek način postal lako bogat. Vsi so izjavili, da v teh dneh sploh nobenega tujca ni bilo pri njih; haznrdnih iger, pri katerih bi bilo edino mogoče v enem večeru priigrati tako ogromno vsoto, pa sploh ne poznajo. Orožnikom se je takoj zazdelo, da je vse skupaj velika »potegavščina« in da je vse izmišljeno in se je nekdo hotel iznebiti svoje hudomušnosti, ali pa je to naredil lz kakega drugega namena. — Vsekakor bi bilo dobro tisto osebo nekoliko v takih stvareh poučiti, da bi bil drugič malo bolj pamete»
—	Razpisana cestarska mesta. Kraljeva banska uprava razpisuje na osnovi § 81. zakona o banski upravi v območju okraj, cestnega odbora v Ljutomeru pet službenih mest banovinskih cestarjev, in sicer: eno mesto na banovinski cesti llogatec—Majšperk—Ptuj Sv. Bolfenk—S'm r<ka— Ivanjcl—Gornja Radgona v odseku od km 5000 do 10.003. — Eno mesto na banovinski cesti Ormož— Kamenščak Ljutomer—Gornja Radgona—Cinurek od km 35000 do 40.500. — Eno mesto na banovinski cesti Ivanjci—Terbegovci—Berkovci—Klju-čarovei od km 10.5S0 do 13.500, in na banovinski cesti Sv. Jurij- Bučečovci od km 6.960 do 8.080. — Ene mesto na banovinski cesti Pristava—Veržej —Stara Nova vas 7. odcepom na veržejski most v odseku od km 3.000 do 9.500. — Eno mesto nn banovin-ki cesti Središče—Slročja vas exl km 13.000 do 16.455. in na banovinski cesti Ljutomer—Sv. Martin—Mursko Središče v odseku od km 1.00 do km 4.00. — Prosilci za ta mesta morajo izpolnjevali pogoje iz čl. 2 uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev in njih prejemkih in ne smejo hiti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let. — Lastnoročno pisane in s kolkom za 5 Din kolko-vane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko spričevalo, dokazilo o odsluženju kndrskega roka, zdravniško spričevalo. nravstveno spričevalo, potrdilo pristojnega oblastva. da niso bili obsojeni zbog kaznivih dejanj iz koristoljubja, event. dokaziln o strokovni usposobljenosti) je vložiti najkasneje do 25. aprila 1931 pri sreskem cest. odboru v Ljutomeru.
—	Okrožnica dr. Srebrniča je popolnoma razprodana in se ne bo vnovič ponatisnila. To sporočamo vsem cenj. naročnikom, ki so knjižico naročili in jo do sedaj še niso prejeli. Jugoslovpnskf knjigarna v Ljubljani.
—	Za zidano voljo. (Iz torbe Kotičkovega striîka, II. zvezek.) Spisal Mirko Kunčič, pesmi ilustriral «kad. slikar Olaf Globočnik, humoresko J. Pukl. 79 strani, 26 Din, vezana 36 Din, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Naše mladinsko slovstvo je za eno delo bogatejše Pravljica o Najdenèku Jokcu. ki je izšla pred me. seci in je vzbudila vsepovsod veliko vt arija, y dobila sedaj tekmeca Knjižico krasi 48 slik. obsega razne povestice in srčkane pesmice. Knjižica toplo priporočamo.
—	Mojo prijateljice me zavidajo radi lepih las, čeprav niso od narave prav nič protežiranl. Nan •• vpliva njih svilena bu jnost, blesk in drnž-stna le<ra Za te lastnosti moje bubi glave se moram zahvaliti rednemu tedenskemu umivanju las s Pixavonom Tekoči Pixavon se dobi sedaj tudi v obliki Shom poona.
—	Komična pralnica in barvarna »Ideal«, Kongresni trg 3 ee pripore.ča cenj. občinstvu za nan, čila, kl jih izvršuje strokovno najveslnejšo. Gle-današnji insérât.
— Izšla je knjiga »Otrok« II, spisal Josip Vole. Založila Prodajalna KTD (H. Nič-man) v Ljubljani. — Broširana knjiga stane Din 24, vezana Din 34; po pošti Oin 1.50 več
Vič
Drevesca ob Tržaški cesti pač nimajo miri» Raznim brezs,r,.nežetn so tako na potu, da jih ne morejo pustiti v miru. Ce jim ne polomijo vrhov jim pa olupijo življenjsko skorjo, da jih tako boli gotovo izroce poginu.
Žalostna slika. Na praznik sredi popoldneva je vzbujala splošno pozornost sredi Gline pijana ženska srednjih let, plešoč in pojoč. Ustavljala i< mimoidoče izletnike in sprehajalce, se jim predsl.iv Ijala kot mati dvanajstih otrok in jih nagovarjal naj ji plačajo še pol litra. Otroci so ji seveda radostno sledili in zanje pač ni bilo ta dan večje zabave kot to, da je pijanka končno prav no t nc padla med že položene tračnice in oble/aia. Sele službu očemu stražniku se je posrečilo pijanke spraviti s pota.
Kranj
Ljubitelje francoskega jezika v Kranju opozarjamo, da bo danes predaval g. prof. Marc Vev in sicer o Irancoskem gledališču v I. 1941. Začetek zanimivega predavanja bo ob pol 7. Priredilo ga bo društvo prijateljev Francije v Kranju.
Kamnik
Društvo »Kamnik« je priredilo lep Materinski dan. Vsa akademija je dihala toplo ljubezen našit malčkov. Orkestralne in pevske točke so vsaKegs dvignile, saj se je gospod lleybal zelo potrudil Чг zato tudi žel priznanje. Za slovo pa je gdč. Strgar-jeva prav lepo zapela dve pestili. Njo kakor vs< ostale je nagradil mogoCcn aplavz. Nad vse lepo jt deklamiral mali Mirko Klemenčič, ki je moral kar dvakrat na oder.
Preselitev. Okrožni zdravnik g. dr. M. Matja šič se je te dni preselil v hišo g. Terpinca na Sutn (poleg gostilne pri Martinu).
Nesreče. Te dni se je pri odstranjevanju pla za na banovinski cesti v Črni pri Kamniku pripe tila delavcu Cenetu Balantiču, doma na Kršiču i mekinjski fari nesreča. Nalomil si je levo nogo. — V sredo okrog pol 4 popoldne se je v Samčeverr prekopu v Kamniku prinetila nesreča. Vozil je g. Maks Žargi, trgovec v Kamniku, s svojim avtomobilom. Istočasno je bilo polno ljudi na ulicah kakor ob kakem večjem sejmu. Ker je na omenjenen-prostoru križišče več ulic in je bila poleg tega po stavljena pred Kemperlom še stojnica, je bil karambol v resnici neizogiben. Gospod Zargi se j« te strvno"nil na levo. pri tem pa jc podrl gdč. Marijo Kratnarjevo, učiteljico in sestro našega g župana. Blatnik jo je vrgel z vso močio ob tla Odč. Kratnarjeva se je precej poškodovala pc obrazu.
Naše dijaštva
Duhovne va;e za akademike se bodo vršile i domu duhovnih vaj od 28. marca do 1. aprila. Javite se čimprej! Se je prostora. Stroški so minimalni (30 Din). — Ker se bliža Velika noč. bo to najlepša priprava zn Vstajenja dan. Vsi oni, ki »o se prijavili, naj bodo jutri, v osboto, ob 6 zvečef že v domu duhovnih vaj. — A kad. zveza.
V enem dnevu v Ameriko
Drzen načrt z Junkersevim letalom — Let v
• W 9 •
visim
16.000 metrov
Poročano je že bilo, da se Junkersove tovarne letal v Nemčiji pečajo z načrtom, napraviti tako letalo, ki bi moglo leteti v najvišjih višinah zračnih plasti, kjer je zrak že zelo razredčen iu kjer bi samo na sebi ne moglo bivati nobeno človeško bitje. Letalo bi poganjala posebna naprava, ki je skrivnost te tovarne in katero pravkar poskušajo. Po-skušnje bodo šle v višino 8000 do 12.000 metrov. Pri tem prvem poletu nabrane skušnje bodo potem porabili nri letalih, ki bodo letela sprva '5000 m visoko. Nameravajo jih tako izboljšati, da bo mogoč polet v višini 10.000 metrov.
Ta načrt, preiskati najvišje zračne plasti, je že star, toda nikomur se ni še posrečilo, da bi se bil mogel dvigniti v tako višino. V zgornjih zračnih plasteh vlada strašen mraz. Na gorskih vrhovih, ki so 3000 m visoki, zmrzuje v najbolj vročem poletju. V višinah 700(1 in je mraza 30 stopinj, 10.000 metrov visoko 45 stopinj in pri 11.000 metrih že okrog 50 stopinj pod ničlo. To so ugotovili s pomočjo malih zrakoplovov, ki so jih spuščali kvišku in v katerih so aparati in instrumenti• sami zaznamovali temperaturo. Ko se je posrečilo, spraviti take zračne balone še višje, so ugotovili, da višje gori temperatura ne pada več, ampak da je povsod približno 50 stopinj. Iz tega so sklepali, da tudi sicer v zgornjih zračnih plasteh ni takih sprememb kakor nižje, ker najbrže v teh višinah ni ne močnih vetrov, ne oblakov in ne padavin. Tega pa ni zaradi tega, ker je zraka že premalo.
Pač pa je treba računati z dejstvom, da je zračni pritisk čim višje tem manjši. Pri 5500 metrih je zračnega pritiska samo polovico tega, kar ga je na tleh, tedaj tudi zraka samo polovica, pri 11.000
metrih le četrtina, pri 16.500 metrih le osmina. Čim tanjši pa je zrak, iem manj odpora dela letalu. Seveda v tem slučaju tudi propeler ne more tako delovati, zato pa so Junkersove tovarne, kakor rečeno, iznašle drugačno gonilno silo.
Na podlagi vsega tega so strokovnjaki Jun-kersovih tovarn izračunali, da bi v prostoru z zelo redkim zrakom, ki se znanstveno imenuje -stratosfera« in ki se pri nas pričenja že 11.000 metrov visoko, na ekvatorju pa šele pri 17.000 metrih, da bi se v teli višinah letalo moglo gibati s hitrostjo od 500 do 1000 km na uro. 'I o se pravi, da bi tako letalo v tej višini preletelo iz Evrope v Ameriko v enem dnevu. To bi bil kajpada popoln preobrat na vseh poljih, čc pomislimo da danes najhitrejša ladja Evrope do ameriške obale potrebuje celih pet dni, letalo tri dni, «Zeppelin 66 ur.
Seveda pa je težava v tem, ker v taki višini, kjer takorekoč za človeški organizem ni več zraka, saj ga zmanjkuje že v višini 7000 metrov, človek ne bi mogel živeti. Smrt za živo bitje v teh višinah pa ni le pomanjkanje zraka, ki ga naposled lahko nadomestijo s kisikom, katerega vozijo s seboj v posebnih posodah, ampak najhujše je to, da je, ker ni zunanjega pritiska, notranji pritisk krvi ven iz človeškega telesa tako velik, da človek mora umreti. V višinah 5000, 6000 m visoko že človeku začne kri teči iz nosa in ust. /ato hočejo Junkersove tovarne svoje letalo urediti na ta način, da bodo kabine, v katerih se bodo nahajali ljudje, lier-metično zaprte in dobro napolnjene z zrakom. Tako bi v teh kabinah, ki se bodo dale dobro kuriti, bil zračni pritisk na človeško truplo prav tolikšen, kakršen je na zemlji. Stanje današnje tehnike čisto
lahko omogoči izdelavo takih kabin, da se zavaruje človeško telo v brezzračnem prostoru.
Ce Junkersovih strokovnjakov vsi računi ne varajo, ni več daleč čas, ko se bo človek vozil s hitrostjo 200 ni na sekundo visoko gori, takorekoč že nad zračno plastjo, ki obdaja /einljo, pri 50 stopinjah mraza, po prostorih, kjer znaša zračni pritisk le še 100 inin, med tem ko je za človeško življenje potreben pritisk 760 mm. Kajpada mora človek računati tudi s silami v vsemirju, ki jih doslej morda sploh ni poznal, ali pa premalo. Tako n. pr. je znanost ugotovila neke vrste žarkov, ki prihajajo ali od solnca ali iz vsemirja, in ki bi utegnili vplivati na živi človeški organizem. Angleška in nemška eks-pedicija na Himalajo, o čemer smo že poročali, pripoveduje, da je pri plezanju na najvišje vrhove Himalaje med ledom iu snegom trpela zelo veliko od teh žarkov, ki so žgali kožo kakor živi ogenj. Tudi žarki električne narave so važni, pa jih premalo poznamo. Te in druge, morda celo popolnoma neznane nevarnosti bo treba šele spoznati in se proti njim zavarovati.
Kako visoko sega stratosfera nad zemljo, ne vemo. Učenjaki sodijo, da morda sega 70.000 metrov visoko. Onstran tega prostora pa je morda prostor, kjer so samo še sledovi zraka. To sklepajo iz polarne luči in i/ zvezdnih utrinkov, ki jih zasledujejo v višino 1 milijon metrov. Teoretično sega ozračje seveda več milijonov metrov visoko in se šele potem pričenja svobodno vseinirje. Fantazija človeka mika, da bi poskusil priti tudi sem. Zato neprestano slišimo o načrtih z raketami, ki bi jih poslali v to brezkončno vseinirje. Toda to so najbrže stvari, ki se ne bodo dale izvesti in bi tudi praktično ne imele nobenega pomena.
»Les Angele»« ua tozuciu sidrišču. Slika nam kaže, kako j>eljejo zračnega velikana iz. zrakoplovue lupe.
Naša hrana vzrok raka
Bet kruh in očiščena soi sla škodljiva
V prejSnjih časih so naši predniki jedli večinoma črn kruh, bodisi ržen, ajdov, koTuzen ali oveen. Kadar so za praznike jedli pšenični kruh, je bil ta bistveno drugačen od današnjega belega kruha, ker so stari mlini mleli moko bolj na debelo in je bila pšenična moka zaradi tega bolj črna, pa tudi bolj zdrava in redilna kakor moka, kakršno meljejo danes moderni mlini. Znano je, da ima bel kruh mnogo manj red iin ih snovi kakor pa črn ali črno zmlet.
Sedaj se je oglasil v francoskih časopisih francoski učenjak Delbet, ki skuša dokazati na jiodlagi dolgoletnega študija in dolgoletnih izkušenj, da beli kruh in pa sol zelo pospešujeta širjenje raka. V družini Delbetovi je umrlo že več članov družine za rakom. Tudi pri Delbetu samem so se na ušesih pojavile sumljive ranice, na katerih je učenjak ugotovil, da je to začetek raka. Začel se je radikalno zdraviti in posrečilo se mu je, da so ranice zginile. Kmalu pa so se zopet pojavile, ampak drugič tudi operacija ni j>omagala. Delbet je storil vse, da bi preprečil širjenje raka na sebi. Ugotovil je končno, da je njegova prehrana vzrok te strašne bolezni. Vedel je že, da bel kruh ni dober za človeka, ki ima raka, zato je prenehal jesti bel kruh. Tedaj se je takoj pokazalo, da se bolezen nekoliko boljša. Toda izboljšala se ni pojwlnoma. Študiral je dalje raka na sebi in na drugih bolnikih. Našel je nov vzrok.
Ugotovil je, da tudi bela, sčiščena kuhinjska sol, katero danes povsod uporabljamo pri svojem živežu, v veliki meri širi raka. Sol, kakršno rabimo, je na kemičen način sčiščena. Pri tem čiščenju izgubi sol mnogo važnih in koristnih ter zelo re-dilnih sestavnih delov. Sčiščena sol ima jiač mnogo kalija, nima pa več magnezija, ki je sicer v naravni soli važen sestavni del. Znanost pa ve, da kalij pospešuje širjenje raka, med tem ko ga magnezij preprečuje. Neečiščena sol tedaj ni škodljiva, pač pa je škodljiva rafinirana sol. Ko je Delbet to ugotovil, je začel uživati samo sol, v kateri je bilo dovolj magnezija. In v kratkem času je popolnoma in končno ozdravel od raka na ušesih. Uspeh je bil presenetljiv toliko bolj, ker je rak izginil brez. operacije.
Ojiazovanja je razširil Delbet tudi na druge bolnike in upjieh je bil pri vseh isti. Povsod se je pokazalo, kako neverjetno zdravilno moč ima magnezij pri tej bolezni. Celo v težkih in že zapletenih slučajih, kjer se je bil rak že zelo razširil in se je zdelo, da je že neozdravljiv, celo v takih slučajih se je stanje bolnikov izboljšalo in so bolečine prenehale, ko je bolnik nehal jesti bel kruh in pričel jesli hrano, soljeno z nečiščeno soljo. Taki bolniki sicer niso ozdraveli, toda počiutili so se mnogo bolje in trpljenje je bilo manjše.
Delbet navaja tudi statistiko, ki je v zvezi z njegovo novo leorijo. Ponekod v Ilaliji ljudje uživajo samo biko sol, v kateri ni magnezija. V teh
krajih 79 od tisoč oseb umira od raka. V Alzaeiji in Loreni, kjer uživajo kuhinjsko sol, katera ima še dovolj magnezije v sebi, želodčnega raka sploh ne poznajo, na drugih delih telesa pa je rak v teh krajih redek slučaj. Vsega skupaj v Alzaeiji in Loreni umrje na leto za najrazličnejšimi vrstami raka le 14 ljudi od tisoč, kar pomeni ogromno razliko v primeri z Italijo.
Delbet priznava, da njegova teorija o zdravilnosti magnezije v zvezi z rakom še ni jK>polna in ni čisto izdelana. Toda veda ima — po njegovem — v magneziji učinkovito sredstvo v boju proti raku, ki po najnovejši statistiki ljudi bolj mori kakor doslej najstrašnejša vseh bolezni — jetika. Sedaj se znanstveniki povsod zelo bavijo s temi praktičnimi jioekusi, ki baje jx>trjujejo Delbotove trditve.
KOKS za feoveče m centralne Kurjave
iz angleškega premoga
75 Din za 10(1 kg pri večjem odjemu popust
franko plinarna nudi
LJUBLJANSKA MESTNA PLINARNA
Potres ni vedno samo nesreča
Angleški list »Manchester Guardian« objavlja interesanten dopis iz Nove Zelandije ob priliki zadnjega potresa, ki je opustošil tamkajšnje kraje. Dopis trdi, da ne nosi vsak potres samo nesreče. Tako je bil n. pr. na Novi Zelandiji ob zadnjem potresu odkrit nov rudnik zlata, ki je bil doslej popolnoma neznan. V novem rudniku so ogromne
Bayerjev križ nudi ïamstvo za pristnost
Aspirin
TABLET
Erik Srhmcdes, slavni operni pevec, Je te dni umrl na Dunaju v starosti 62 let.
količine zlate rude, tako da bodo tamkajšnji delavci imeli dovolj dela in lepe zaslužke.
Ta slučaj, ko se je potres izkazal tudi za koristnega, pa ni osamljen. V okolici mehiškega mesta Vera Cruz je bil pred leti potres, ki je prebivalstvo zelo prestrašil, da se je v paničnem strahu razbežalo na vse strani. Toda bilo ni nobene človeške žrtve. Čez nekaj dni, ko si je prebivalstvo nekoliko opomoglo od prestanega strahu, so našli na kraju, kjer je bil potres najhujši, nove petrolejske vrelce, ki dajejo sedaj več tisoč litrov petroleja dnevno. V Kanadi je preteklega leta močaa potres spravil na površje zelo lepe, dragocene predmete iz dobe najstarejših prebivalcev Kanade, ki bi jih sicer arheologi ne našli stoletja dolgo ali pa sploh nikoli ne. Kar dve dvorani muzeja v Ottavi sta napolnjeni s predmeti, ki jih je potres spravil na dan.
Plavajoči avtomobil. Za angleškega raziskovalca so zgradili avtomobil, ki lahko vozi tudi po v od L Vozilo je opremljeno z desetimi z zrakom napolnjenimi plavači in vozi prav tako dobro po vodi
kakor po suhem.
Iz časov očeta Abrahama
Pa riz.
Iz Basore poročajo, da je francoski stori-noslovec Vaquclin. ki vodi izkoj>nvanje starin na ozemlju reke Fvfrat, odkril vhod v Nebu-kadnezarjevo palačo. Že pred nekaj tedni se mu je posrečilo, najti vhod v neko drugo jxilačo, ki je bila najbrž last babilonske krnljice. Poleg tega je Vacquelin izkopal dva doprsna kipa kraljev, ki očividno spadata k celi vrsti kinov, ki so stali na stebrih sredi palace.
Tudi drugod v Mezopotamiji so izkopavanja imela lepe uspehe. Pri svetopisemskem mestu IJr delujeta dve eksj>ediciji: eks-pedicija britskega muzeja iz !x>ndona in ekspcdicija univerze v Pennsvlvaniji. Obe izkopujeta spo-
гаплпппо. Doslej so na zemljišču, ki meri 114:89 jardov, izkopali 27 zasebnih hiš, 3 javne templje in veliko število drugih hiš, trgovin m «Hndišč. Uspeh teh iz.koj>avanj je pa prav posebno ugoden še zaradi tega, ker morejo učenjaki točno ugotoviti, kdaj so te stavbe bile zgrajene. V vseh teh zgradbah so namreč našli tudi dokumente, ki so jih mogli razvozljati in prečitati. Ta bivališča izvirajo iz časa očeta Abrahama. Vsekakor so iz 22. in 21. stoletja pred Kristusom. Večinoma so obsežne hiše. Nekatere imajo 22 sob, zasebna svetišča in pod tlom družinske grobove. V sobah so dobili vsakovrstno posodje in okraske iz terakotc. Napisi na opeknh so zelo številni, kar daje tem iiajdlxmi poseben pomen.
Kulturni obzornik
Mariborsho pismo
(Ob jutrišnji krstni predstavi v gledališču.)
V soboto zvečer imamo kakor že znano krstno predstavo R. Reharjevega misterija »Učlovečenje«. V številki dne 7. marca smo iz razgovora z avtorjem i>odali vsebino in karakterizaeijo navedenega misterija. Radi razumevanja in približanja kulturne javnosti zamisli oderske izvedbe tega misterijsikega dramskega dela nnj izluščimo na tem mestu glavne misli iz razgovora z režiserjem H, Tomašičem:
■»Svojevrstnost je ena izmed najbitnejših ozn.k «Učlovečenja». S tem v zvezi je pač tudi svojevrst-nost v znsnutku oderske obdelave, jwiredbe in pri-krojitve. Zanima me na primer problem oders>kega prikaza in podčrtanja abstraktnosti in nadreainosti, ki diha iz celotnega misterijskega obeležja. Kaj mi moreš v tem pogledu povedati v svrho lažjega spremljanja uprizoritve od strani občinstva že pred jwedstnvo?«
»Glede tvelotne zamisli ti morem povedati, da sloni ta prikaz in oznaka nn eni strani na ]>roic.i-ranju celotnega dekorn, na drugi straii pa stilnem simboliziran ju okolja z linijo, barvo in zvokom. Linija! Na primer scena v «Knjižnici». Iz celokupne ubranosti linij na znstoru in v uprizoritvenem okviru je možno razbrati silno težnjo «Njegovo» kvišku. To stilno simbolizirnnje v liniji poieka n. pr. v «Ječi» v i H) vsem obratnem zmislu: v toku in razvrstitvi linij je izražena popolna notranja zru-
šenost. Barve I Posamezna dejanja ločuje zastor črne barve, slike pa srebrnast zastor. Obe barvi simbolizirata misterij življenja, ki se odigrava na odru. Stitiziranje je izvedeno dosledno od celotnega zajetja pa do nnjpodrobnejšega detajla kakor je na primer v «Parku» stiliziran cvet, ki nnj predstavlja parkov milje, ljubezen in nadrealistične momente obenem. Takisto simboliziranje: od «Rojstva» v prologu, ko vznika jo iz pred oderske ter s stilnim deko-rom zagrnjene globine porajajoči se ljudje v življenje — na oder, pa do zaključnega «Amen» ob spremljavi s simbolizujočo glasbo. Žal mi ni mogoče mogočnosti tega finala jwxlati tako, kakor bi si želel in kakor bi po vsem, kar se dogaja, moral izzveneti. V njegovi grozoti bi silnost efekta morala objeti ves teater. Saj veš, da nam pri naših razmerah marsičesa ni možno izvesti v velikopoteznem stilu. Moral sem se omejiti na najpotrebnejše in najnujnejše ter skrčiti uporabo v poštev prihajajočih rekvizitov na minimum. In glasba. V svrho podajanja ter ilustrlranja celotnega razpoloženja sem se poslužil nevidnih korov, ki naj z dajanjem odmevnosti posameznim besedam ojačujejo vtise nadreainosti in transcendentalne abstraktnosti. In še simbolizem v ustvarjanju in oblikovanju glasbenih vtisov, pri čemer sem dal prednost zlasti trem instrumentom, ki so se mi pri tem zdeli najprimernejši: boben, harmonij, kontrabas. Tako se na primer dogajanje ob «Mrtvašnici» vrši ob spremljavi turobnih zvokov in ritma kakšnega mrtvaškega marša
Na tej isti osnovi sloni interpretacija, v koliko se nanaša na posnmezne vloge. Ni to govor oseb. Sjiorazumevanje nastopajočih se vrši polom neka-keea skandiranju podobnega oblikovanja govorice
in glasu, da pride ob tem do izraza ta abstraktna nad realnost. Pa ne samo govor. Vse je tukaj simbolizirano in stilizirano: gibi, geste, mimika.«
»Za Maribor zanimiv poskus; sem radoveden na vtis, ki ga bo napravila prva uprizoritev. Glede uspeha si nisem niti najmanj v dvomu.«
»Bi bila pač velika krivica, če bi ogromen trud, ki smo ga vsi skupaj vložili v to stvar, ostal nepo-plnčan. Prav za trdno sem prepričan, da se bo mariborska kuHurna javnost z udeležbo in zdravim tenterskim zmislom glede spremljanja in ocenjevanja vedela vsemu temu oddolžiti.«
MOLITEV (Iz R. Reharjevega »Učlovečenja«)
Ob tej priliki objavljamo molitev, ki jo moli »on« na »Razpotju« pred Kristusom:
»Na poti iskanja in beganja, vere in dvoma sem dospel do Tebe.
Tu si, razpet, ranjen, sam, zapuščen, ubog...
Pred Teboj stojim ... klečim ...
I>vomil sem in še dvomim, grešil sem in še grešim, ne sodi. ker bil si človek in veš, kako težko je biti človek I
Le eno vedi, da sem Te iskal, da sem Te klical, in če je trpljenje očiščenje — jaz sem očiščen.
No prosim Te zase, le njega varuj, in njo, ki blodi!
Vse veš in povsod si pričujoč: pokliči jo, pri-vedi k njemu, k menil
Preženi sence, preženj noč I
Naj vzide solnce — in kakor nekdaj — naj slavček zažgoli v jasminu, naj cvetje zadehli, Krib4, moj Bogi«
fiteT. 70.
^SLOVENEC«, dne 37. man« JOTI.
Su ni) 7.
Pogled v notranjost živega
Drzni poskusi nemškega zdravnika
srca
Berlin,
Nemški kirurg dr. Forssmann vzbuj» splošno pozornost s svojimi drznimi poskusi lastnega srca. Pred časom si je porinil gumijevo cevko v žilo do-vodnico in ob rami pod pazduho mimo ključnice proti srcu. Skozi to cevko je potem porinil ko las drobno iglo v nvtranjost srca. Z gumijevo cevko v srcu je tedaj drzni znanstvenik iz ordinacijske sobe sam šel v sobo pod rôntgen. Na rôntgenovi sliki je bilo razločno videti, da je cevka res prodrla v notranjost srca. Z lahkoto je potem potegnil cevko iz žile in nevarni poskus se je končal brez škode za njegovo zdravje.
Ta poskus na samem sebi je dr. Forssmann napravil iz znanstvenih razlogov. Že poprej se je zgodilo, da so nekoč nevarno bolnemu bolniku na ta način preiskali srce. Bolnik je že umiral. Žila je le še malo bila. Dihal je s težavo. Na telesu so se že pokazale modre mrtvaške maroge. Tedaj so poskušali umirajočemu z iglo preiskati umirajoče srce. Na roki so mu odprli žilo in skozi njo potisnili iglo. To je bilo opravljeno v treh sekundah. Potem so ga pričeli oživljati. Celo uro so mu po igli dovajali liter sladkorne vode, pomešane z zdravili za okrepitev srca. Žila je pričela pravilno biti,
dihati je začel bolj globoko, umirajoči se je zavedel.
Novi poskusi dr. Forssmann« na kirurškem oddelku mestne bolnišnice v Berlinu so za nadaljnje zdravljenje pešajočega srca ogromne važnosti. Rôntgenski žarki doslej namreč niso dali nobene slike o tem, kakšno je srce znotraj. Rôntgenska slika da le senco srca, tedaj le zunanje obrise. Podrobnosti pa, posebno notranjosti, delovanja posameznih predalčkov v srcu, tega pa rôntgenovi žarki niso mogli nuditi. Na podlagi najnovejših poskusov dr. Forssmatina bodo skušali živo, utripajoče človeško srce fotografirati tudi od znotraj.
Rôntgen ne more fotografirati vsakega telesa. Zato pa morajo tako, samo na sebi za rôntgen nevidno telo od znotraj napolniti s tako tekočino, ki v rôntgenu daje močno senco. Tako potem rôntge-nova slika poda notranjost votline ter notranje konture dotičnega organa. Ce hočejo n. pr. rôntge-nizirati človekovo telo, dajo poprej bolniku jesti kaše, ki ima v sebi primerne snovi za rôntgenove žarke. Le pri srcu so doslej taki poskusi bili nemogoči. Kako naj bi tekočino, kakršna bi bila za rôntgenove žarke potrebna, spravili v notranjost človeškega srca?
Dr. Forssmann je s svojim poskusom rešil ta problem. Poskušal je najprvo na mrličih, potem na
živih živalih, vedno z uspehom, nazadnje na sebi. Po gumijevi cevki je treba spustiti v notranjost srca take snovi, ugodne za rôntgeniziranje (jod-natrij, uroscelectan). Poskusi na mrliču so pokazali, da je ta način zelo uspešen. S poskusom na mrliču
•tmendolnke paume v Vertwju In Ljutomeru «ačei propagirati to pasmo, katere (ж iivlnorejcl v »plodnem ue gojijo Simendolska pasma ui za Ljutomer In sosedne hribe. Je Inilj podvržena raznim b«v lez.niin, ni za voz in rabi dobro krmo. Svojčn« smo na tem mestu ie opozarjali ua te okolnoati. izražajoč misli kmeta iz ljutomerske okolice. Zato je med živinorejci ljutomerskega okraja vzbudilo veliko nevoljo dejstvo, da Je komisija bre» *>r.lrn na gornja dejstva, da je komisija samo plemo-njakom simendolske pasme. S takim ravnanjem so živinorejcem jemlje samo veselje do reje goveje živine. Simendolskih plemenjakov In krav, vsaj Čistokrvnih, imamo v okraju prav malo. Kaj
pa ni dosti pomagano, ker ima otrplo srce dru- i naj „aredi sedaj kmet s svojimi plncgavskiml kra-gačno lego. Dragocenejši so bili poskusi na živih i vami-? Za pleme jih prodati ne more, plemenska
živalih. Ko so jim tekočino vzbrizgali v srce, so takoj fotografirali posamezne srčne utripe. Na slikah je bilo potem res videti čisto natančno, kako je živo srce od znotraj in kako se pri utripanju spreminja. Pokazalo pa se je tudi, da vbrizgavanje potrebnih snovi v srce ni bilo ne škodljivo in sploh ne nevarno.
Končno je Forssmann te poskuse ponovil na sebi. Pri prvih poskusih na samem sebi znanstvene ugotovitve niso bile posebno velike. Ugotovljeno je bilo le, da je v notranjost človeškega srca mogoče brez težave in bolečin vbrizgati druge snovi. Ce se bodo poznejši poskusi prav tako posrečili in če bo uspelo fotografirati notranjost srca, predalov in žil, tedaj bo to odločilne važnosti za zdravljenje na srcu bolnih ljudi. Kajti v notranjost živega, utripajočega človeškega srca inore zreti le rôntgensko oko, seveda tudi to le, če mu pomaga drobna cevka skozi žilo dovodnica
živina je mesarju
e na draga, torej jih bo moral dati *aino . Ce pa dopustimo križanje simendolskih
plemenjakov s pinegavskimi kravami, pa dobili novo mešanico. Kar je dobro za vei s tem že tudi za Ljutomer.
lx>uio eržej. ni
Spori
Je to resnica ?
Na praznik je gostovalo moštvo prvaka Slovenije SK Ilirije v Zagrebu, kjer je nastopilo proti Gradjanskemu. Igra je končala s 4:1 v korist Gradjanskega. Rezultat jo še dokaj dober, kajti ponavadi so naša moštva prejela olimpijsko število golov. Nekaj drugega je, kar je potrebno omeniti. »Jutranji list«, ki slovenskemu športu dose-daj ni pokazal nobene naklonjenosti, poroča: »Ilirija ima samo predpogoje za nogometno igro in ni nevarna nobenemu prvorazrednemu klubu Zagreba. Igra je bila taka, da sploh ne more biti govora o nogometu. Brez sistema, nabijanje žoge, skratka taka igra, kakor se je igralo še pred vojno.«
Vprašamo, kaj (e res naš nogomet, ki je bil precej let enakovreden zagrebškemu nogometu, tako nazadoval. Mislimo da ne, vendar pa to docela ne izključujemo. Kajti naš nogomet, ki se je precej let izgubljal v klubskih rivalitetah, je nazadoval. Nikakor pa ne v toliki meri, kakor se razbere iz poročila »Jutarnjega lista«. Najbrže je res, da je moštvo Ilirije, ki še ni prišlo v formo in tudi nima na vseh mestih dobre igralce, slabo igralo. Tej kritiki je iskati vzrok drugje. Enkrat tmo že napisali, da je v Ljubljani dopisnik, ki poroča v zagrebškem športnem listu v takem tonu, kakor se menda redko še kje lahko vidi. Ta poročila, ki so prikrojena izključno le, da škodujejo ugledu enega kluba, ne škodujejo samo klubu, temneč vsemu našemu nogometu. Dotični gospod »Marij« je na nai celokupni nogomet izlil toliko gnojnice, da je vprav čudež, ako povabijo v Zagreb kak klub iz Slovenije. Zato se ne smemo čuditi, ako čitamo take kritike, kajti te se ravnajo več ali manj po poročanju iz Ljubljane.
Za napredek je pa potreben tudi ugled. In tega v prvi vrsti rabi naš sport. Tega se mora vsakdo zavedati. Tudi igralci dostikrat pozabljajo, ko nastopijo na tujih tleh, da ne igrajo za sebe, temveč zastopajo poleg svojega kiuba tudi naš slovenski nogometl Igrati morajo temu primerno.
Kakor hitro bosta saj ta dva nedostatka odpravljena, se bodo tudi razmere (boljšale. I. K.
Napredna živinoreja
Kontrolna molža pri iivinorejskih ladrugah.
SK Korotan : SK Mladika 4Л (3:0). V sredo, na praznik Marijinega Oznanjenja, se je odigrala na igrišču Mladike na Kodel|evem tekma med Korotanom in Mladiko, v kateri je Mladika podlegla z rezultatom 4:0.
Težkoatletska sekcija SK IHrlfe ima s prihodnjim tednom in to vsak ponedeljek in četrtek »voj redni trening na velesejmu v istem paviljonu kakor lani. Poživljajo se vsi atleti, posebno boks-sekcija, da se treningov stalno in pridno udeležujejo. — Načelnik.
Damska gimnastika SK Ilirije se bo trenirala t prihodnjim tednom vsako sredo zonet na velesejmu kot lani. Dame se naprošajo, da se zberejo v sredo 1. aprila t. L pred velesejmsklm vhodom ob 7 zvečer. Istotam se sprejemajo tudi nove in-teresentke.
Radio
Programi Hadio-Uubriana »
Petek, 27. marcai 12.15 Ploiče (odlomki iz eper, serenade). — 12.45 Dnevne vesti. — 13 Ćas, plošče, borza. — 18 Radio-orkester. — 19 Dr. Re-ya: Vremenoslovje. — 19.30 Dr. Lovro Sušnik: Francoščina. — 20 Gospodinjska ura: Snaženje tal (Krekova gospodinjska šola). — 20.30 Večer Radio-orkestra. — 22 Časovna napoved in poročila.
Sobota, 28. marcai 12.15 Plošče (mešan program). — 12.45 Dnevne vesti. _ 13.00 Čas, plo-S če. — 18.00 Viktor Pirnat: Sinjska alka. — 18 30 Bogo Pleničar: Sah. — 19.00 Pavel Kunaver: Doline in prepadi. — 19.30 Ga. Orthaber: Angleščina. — 20.00 Prenos opere »Mefistofeles« iz Zagreba.
Drugi programi i
Sotota, 28. marca.
Belgrad: 12.45 Opoldanski koncert. 17.00 Narodne pesmi. 17.30 Radio orkester. 20.00 Zagreb.
—	Zagreb: 12.30 Plošče. 17.00 Radio orkester. .0.00 Opera »Mephistofeles«, A. Boits. — Budapest: 12.05 Koncert orkestra. 17.30 Lahka glasba. 20.15 Koncert. — Dunaj: 19.30 Pesmi in arije. 21.00 Dunajski večer. — Milan: 11.18 Pestra glasba. 19.30 Pestra glasba. 21.40 Komorna glasba. — Praga: 20.00 Koncert češke filharmonije. — Langenberg: 13.05 Opoldanski koncert. 17.00 Popoldanski koncert. 19.45 Cerkven koncert. 21.00 »Juda Iškarijot«, igra. — Rim: 17.00 Pester koncert. 21.50 Prenol opere. — Berlin: 18.45 Koncert. 20.00 Dunaj. — Katovice: 20.30 Večerni koncert. 22.15 Chopinova dela. 23.00 Plesna glasba. — Londoni 17.15 Plesni orkester. 18.45 Septet. 20.00 Koncert. 21.10 Orkestralni koncert. — Miihlacker: 12.30 Plošče. 16.30 Popoldanski koncert. 21.15 Ping-pong. 22.30 Plesna glasba. — Mor. Oifrav«: 16.30 Praga. 17.30 Orkestralni koncert. 19.00 Praga. 22.25 Radio film.
—	Leipzig: 14.30 Mladinska ura. 22.20 Plesna glasba. 0.30 Nočni koncert
Namen živinorejskih zadrug je ta, da se potom selekcije določijo za pleme, torej za nositelje boljšega rodu, živali najodličnejših lastnosti. Za rentabilnost goveda pa je zlasti važna ena lastnost, to je mlečnost. Zato bodo morale živinorejske zadruge veliko pozornosti in dela posvetiti ravno izbiri dobrih molznic. Temu služi po predpisih urejena mlečna kontrola.
Ker pa ni samo važno, koliko mleka in kakšno mleko zlasti glede tolščobe daje krava, je v svrho boljšega uspeha mlečno kontroio treba združiti tudi § kontrolo krme. In kakor je mlečna kontrola prav za prav dvojna, to je kontrola po količini mleka in po kakovosti mleka (kvantitativna in kvalitativna kontrola), tako je tudi z njo združena kontrola krme kvantitativna in kvalitativna.
Dasi imamo že veliko število živinorejskih zadrug, je vendar le malo število zadrug začelo z mlečno kontrolo in še to malo število mlečno kontrolo provaja brez kontrole krme.
V prejeklem letu 1930. sta v okraju Kranj vršili mlečno kontrolo Živinorejska zadruga v Naklem in Živinorejska zadruga v Predosljih.
Živinorejska tadruga v Naklem je kontrolirala mlečnost pri 16 kravah. Pri najboljši kravi je bilo ugotovljeno 3705 litrov s povprečno tolščo 4.7%. Druga krava je dala 3494 litrov s povprečno tolščo 4.3%. Tret.ia molznica je dala 3059 litrov s no-vpiečno tolščo 3.8%. Povprečna mlečnost vseh kontroliranih. 15 krav je znašala 2401 liter. Najvišji odstotek tolšče je bil 5.2%, najnižji pa 3%.
Živinorejska zadruga v Predosljih je izvedla mlečno kontrolo v 1. 1930. pri sedmih kravah. Najboljša mlekarica je dala 3244 litrov, druga 2884 litrov, tretja pa 2813 litrov. Povprečna mlečnost pri kontroliranih sedmih kravah je bila ugotovljena z 2310 litri. Preizkušnja glede tolšče mleka se je mogla vršiti samo pri dveh kravah, od katerih je
ena dala povprečno 4.83% tolMe, druga pa S.09% tolšče v mleku.
Gotovo je, da bodo morate vse živinorejske zadruge pristopiti k temu delu, pa najsi je tudi mlečna kontrola, zlasti pa kontrola krme težavno in zamudno delo. Poleg tega je potrebno tudi za to nekaj znanja, informirani smo. da namerava banska uprava prirediti poseben tečaj za mlečne kontrolorje, ki bi bil po našem mnenju glavni pogoj f za uspešno izvajanje mlečne kontrole in kontrole krme. Le v kontroli poučeni in Izprakticirani mie- I čni kontrolorji bodo delo izvajali zanesljivo in do- i sledno do konca tako, da bodo dobljene številke | kazale resnično stanje.
Naš živinorejec ne bo smel saostntl za živinorejci drugih pokrajin, ki se zelo gibljejo in v velikem številu ustanavljajo živinorejske nelekcijske zadruge in vrtijo pri teh zadrugah tudi uspešno mlečno kontrolo. Naj za zgled navedemo samo Gospodarsko tadruga za vtgoj goveda simentalske pasme v Vukovaru. Ta zadruga je v I. 1UB0. Izvajala mlečno kontrolo pri 60 kravah in je ugotovila sledeče rezultate-
najboljša krava s 7088 litrov mleka, druga s 5111 litri mleka, 10 krav med 4000 do 5000 litri In 23 krav med 3000 do 4000 litri letne. Ostalih 25 krav je dalo le množiuo pod 3000 litrov.
Zanimivo je pripomniti, da Je ta zadruga s pomočjo državne In oblastne podpore svoječasno nabavila na Ogrskem bika plemenjaka za 35000 Din.
če primerjamo te številke s številkami mlečne kontrole pri prvo navedenih dveh zadrugah, vidimo, koliko imamo še napraviti, da bomo dosegli ono, kar so ie dosegli v drugih pokrajinah.
(»Narodni gospodar«.)
IZKA.7 O STANJU NARODNE BANKE I verjeno mu akcijo. Želeti je le, da se ta akcija
____ ...	.... ..	! nntni meri nnerečl.
milijonih Din;
z dne 22. marca 1931. (Vse v milijonih Din; v oklepajih razlika v primeri z izkazom 15. marca.) Aktiva: zlato in devize 208.7 (—9.2), tečajna razlika 389.2 ( + 18.0), posojila: menična 1205.4, lombard na 188.6, skupaj 1394.0 (—24.7); pasiva: bankovci v obtoku 4645.5 (—122.8), drž. terjatve 160.7 (+28.1), obveznosti: žiro 755.1, razni računi 198.7, skupaj 953.9 (+78.0); ostale postavke neizpremenjene.
Minister dr. Demetrovič bo predaval v Pragi.
Belgrad, 26 marca. AA. Minister za trgovino in industrijo Juraj Demetrovič je prejel povabilo Slovanskega instituta v Pragi, da bi tam predaval o gospodarskih razmerah v Jugoslaviji. Minister je povabilo sprejel in bo imel predavanje v času praškega velesejma.
Priprave za centralno organizacijo naše izvorne trgovine z mehkim lesoin. Danes v petek dne 27. t. m. dospe v Ljubljano g. dr. Milan U 1 -m a n s k i, gent ralni direktor državnega lesnoindustrijskega podjetja Dobrljin-Drvar, ki je po želji ministra za šume in rude g. ing. Serneca Dušana prevzel nalogo, da izvede sporazumno z interesenti centralno organizacijo naše izvozne trgovine z mehkim lesom. G. dr. M. Ulmanski je zastopal lesno industrijo naše kraljevine pri pogajanjih, ki so se nedavno vršila med našimi in ro-munskmi lesnimi tvrdkami v svrho enotnega nastopa na svetovnem trgu. Namen njegovega prihoda v Ljubljano je, da se sestane z našimi interesenti ter čuje njihovo mnenje glede praktične izvedbe prodajne organizacije v Sloveniji. G. dr. Ulmanski bo uporabil to priliko, da poroča o dosedanjem uspehu njegovih korakov v zvezi s po-
Borza
Dne 30. mare* 1931.
Denar
Devizni tečaji so ostali danee v glavnem ne-izpremeiijeui. Prumet je bil prav znaten in je znašal čez 2 milij. Din. Največ ga je bilo v devizi Newyork in London. Vse zaključene devize je dala Narodna banka.
Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2282.50 bl„ Berlin 1855.50 - 1958.50 (1357), Bruselj 792.55 bi.. Budimpešta 992.61 bi, Curih 1094.10—1097.10 (1095.60), Dunaj 798.94— 801 94 (800 44). London 276.24 -277 04 (276.64), Newyork 56.725—56.925 (56.825) Pariz 221.78— 223.78 (222.78), Praga 168.80—169.10 (168.70), Trst 298.08—298.25.
Zagreb. Ameterdam 2279.50—2285.50, Dunaj 798.94 801.94, Berlin 1355.50—1358.50, Bruselj 792.55 bL, Budimpešta 991.11—994.11, Loodon 270.24-277 04. Milan 297.15—299.15. Newyork kabel 56.835—57.035, Newyork ček 56.725—56.925. Pariz 221.78 223.78, Pruga 168.30—169.10, Curih 1094.10—1097.10. — Skupni promet brez kompon-zacij 5.8 milij. Din.
Belgrad. Berlin 1355.50—1358.50, Budimpešta 991.11-994.11, Curih 1094.10- 1097.10, Dunaj 708.94 - 801.94, London 276.94-277.74, Newyork 56.725—56.925, Pariz 221.78—223.78, Praga 168.30 —109 tO.
Curih. Belgrad 9.1285, Pariz 20.3325. London 25.2475, Newyork 529 675, Bruselj 72.325, Milan 27.2225, Madrid 55.50, Amsterdam 208 30, Berlin 123.84, Dunaj 73.07, Stockholm 139.20, Kopenhagen 139.025, Oslo 139.06, Sofija 3.7625, Praga 15.88, Varšava 58.20. Budimpešta 90 60, Atene 6.72875, Carigrad 2.465, Bukarešt 3.09, Helsingfors 13.0725
Vrednostni papirji
Tendenca za državne papirje je bila dane» neenotna, tečaji pa so ostali v glavnem neizprome-njeni, le vojna škoda je bila slabejša, 7% invest. po», pa čvrslejše. Promet Je bil znaten, vendar ne-: koliko manjši kakor včeraj. Bančni papirji so ostali I neizpremenjeni in beležijo zaključke v delnicah i Unioubanke, Jugobanke, Poljobanke in Zemaljske i banka Industrijski papirji so ostali še nadalje 1 brez interesa, do zaključkov je prišlo le v delnicah ! Trboveljske, ki je slaba in Je bila zaključena po
302 in 300 v primeri z 295 in 305 včeraj, i Ljubljana. Celjska 150 den, Ljublj. kre<1. 128 I den., Praštediona 900 den. Kred. zavod 160—170, Vevče 128 den.. Stavbna 40 den.. Ruše 220 den.
Zagreb. Drž. pap.: 7% inv. pos. 88.75—89 (89). agrarji 51.50 - 52, vojna škoda ar. 426.25— 426.75, kasa 426.25—426.75 (427. 426.50), 4. 420.50 —127 (426.50). 6, 7. 427 bi, 12. 426.25—427, 8% Bler. pos. 93.375-93.50 (93.50). 7% Bler. pos. 82.75 —82 875 (82.875. 83, 82.875, 82.75), 7% pos. Drž. hip banke 82.75 83.25. 6% begi. obv. 69.25—70. Bančne delniie: Ravna gora 80 den. Hrvatska 50 den, Katol čka 33—35, Poljo 52—52.50 (52), Kre-ditna 125—129, Union 190—192 (190), Jugo 79.25— 79 ( 78.50), Lj. kr. 128 den.. Obrtna 36 den, Praštediona 900 915, Srbska 195—198, Zemeljska 141 —143 (140). Industrijske delnice: Nar. ium. 25— 26, Guttmann 132-142. Slaveks 40 den., Slavonija 200 den, Našice 975 den, Danica 249—255, fieče-rana Osjek 277.50— 287.50. Nar. ml. 20 den, Brod. vag. 62 den, Union 55- 60, Vevče 128 den, Ra-gusea 370 den., Oceania 205—212, Trboveljska 300 —302 ( 302, 300).
Belgrad. Narodna banka 7920—7950, 7% inv.
polni meri posreči.
Union, hotelska in stavbinska d. d, Ljubljana. Iz poslovnega poročila posnemamo, da je radi splošne krize dotok tujcev v naše mesto manjši, ter zadnja leta pada. kar se je ravno poznalo rudi v poslovanju hotela. Lansko leto je hotel postavil 6e 11 novih garaž. V bilanci je omenili novo postavko za zemljišče v Kranjski gori, kjer ho družba sezidala hotel. Nadalje izkazuje bilanca znižanje upnikov od 1.96 na 1.83 milij. Din. Pri povečanju donosov so se pa zvišali tudi izdatki, pred- j pos. 88,25, agrarji 51 50—52, vojna škoda 425.50
vsem za davke. Vendar pa je družbi uspelo s pametnim gospodarstvom zvišati čisti dobiček od 211.560 na 266.624 Din. kar omogoča povečanje dividende na delnico od 50 na 60 Din. Družba ugotavlja, da je lani na javnih dajatvah plačala 437% od čistega dobička, predvsem so znatne občinske dajatve.
Monopolska uprava knpuje tvorniro »Oolnht.
Iz Zagreba poročajo, da je »Golub«, prva brv. tvornice cigaretnega papirja in tuljcev sklicala občni zbor za 11. april. Na zboru bodo razpravljali o nakupu tvornice po Upravi drž. monojiolov. Družba ima tovarno v Zagrebu ter je bila ustanovljena 1921 ter prevzela leta 1907. ustanovljeno tovarno Matije Freunila (ki je še sedaj predsednik). Zaposluje 250 delavcev.
Premovanje bikov v ljutomerskem okraju. Ljutomer. 20. marca. Zadnje dni se vrši v raznih krajih ljutomerskega okraja licencovanje plemenskih bikov. Živinorejci ljutomerskega okraja gojijo večinoma govensko živino pinegavske pasme. Je namreč mnogo trpežnejša, odpornejša, inkli-nira manj k raznim boleznim, dobra za voz, dobre miekarice in ne rabijo najboljše krme. šeje zadnji čas je rodovniški odsek za rejo goveje živine
60SP0ĐIH3E!
Znano Vam je, da je dospel v Ljubljano in vso Slovenijo takorekoč tovariš v gospodinjstvu »HOBBY« amerikanski univerzalni znanstveni preparat. Hobby prinaša v vodni raztopini v hišo higijeno in čistočo. Hobby je zelo ekonomičen in daje že v mali količini maksimalne rezultate. Ni ga skoro predmeta v gospodinjstvu, za katerega ne bi bil Hobby potreben, Hobby je bil za svoje dobre lastnosti odlikovan z diplomo Londonskega Higijenskega Instituta. Hobbr-ja porabijo v Ameriki 70,000.000 kg na leto. Zahtevajte »Hobby« v vseh špecerijskih trgovinah in drogerijah.
426.25 (1285), 6. 425.50 426.50, 6% begi. obv. 69.75, 8% Bler. pos. 93.75, 7% Bler. pos. 83, 7% pos. Drž. hip. banke 88.25—83.75.
Notacije državnih papirjev т inozemstvu: London: 7% Bler. pos. 82—83.125, Newyork: 8% Bler. pos. 92—93, 7% Bler. pos. 82—83, 7% pos. Drž. hip. banke 82—83.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 98.12, Wiener Bankverrin 16.20. Creditanstalt 46, Escompteges. 159.20. Alpine 18.95, Trboveljska 87.40. Levkam 3.30, Rima Murany 57.50.
Žilni trg
Položaj na našem žitnem trgu je dane« ostal docela nelzpremenjen, ravnotako tudi cene. Promet je padel na minimum, saj je povpraševanje izredno majhno. Prihajamo v deloma mrtvo sezijo. V Ljubljani »o notacije neizpremenjene. Novi Sad. Oves bač. 150-152.50, koruza sr. gar. 86—88, bač. ladia Donava. Sava, predčasno suha 87—88, moka bač 0, 00 240—260. št. 2 210— 220. Vse oslalo neizpremenjeno. Promet: 14 vagonov pšenice, 21 vagonov komze, 6 vagonov moke. j Tendenca neizpremenjena.
Budimpešta. Tendenca mirna. Promet miren. I Pšenica maj 15.90—16, zaklj. 15.90 15.91, rž maj 11.40—11.55, zaklj. 11.38—11.40, koruza maj 12.30 —12.62, zaklj. 12.41—12.42, jul. 12.62-12.63.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
DRAMA.
Začetek ob 20. Petek, 27. marca: DIVJI LOVEC. Red D. Sobota, 28. marca: TRIJE VAŠKI SVETNIKI. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Nedelja. 29. marca: PRI BELEM KONJIČKU. 1're-mijera. Izven.
OPERA.
Začetek ob 20. Petek, 27. marca: MIGNON. Red C. Gostuje Julij Betetto,
Sobota, 28. marca: DIJAK PROSJAK. Red A. Nedelia, 29 marca: COSI FAN TUTTE. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Petek. 27. marca: Zaprto.
Sobota, 28. marca ob 20: UtLOVEčENJE. Ah П Premijera.
Nedelia, 29. marca ob 20: PRODANA NEVESTA. Gostovanje članov belgrajske opere gospa taludov« in fiosp. Knittla
MALI OGLASI
Vsaka drobna vratlco 1-SO Din ali vsaka h«rd= SO par. Na|man|il oglas t- < S Din. Oglasi nad dsvet vršile s« rsôtroujo vlš«» Za odgovor anamuot Na vpraéan|a brca znamke no odgovar|amol
iim i »j
Hlapec
h konjem, trezen in pošten se takoj sprejme. Zorman, Ljubljana, Stari _trg 32._
Kmetiško dekle
nad 17 let staro zdravo, pridno, pošteno in verno se sprejme takoj k otrokom, pomoč gospodinji in za druga hišna dela. Ljubljana, Močnikova ul. št. 13.
Kuharico
ki ima daljša izpričevala v dobri hiši, sprejmem proti plači 500—600 Din v zelo odlično hišo. Predstaviti se je od 12. do 15 na naslov, ki ga pove ogl. oddelek "Slovenca« pod št. 3212.
Hišo ali vilo
eno- ali dvodružinsko v Ljubljani, kupim. — Ponudbe na upravo «SI.« pod «Takoj gotovina«.
I
il
Prostovoljna javna
dražbo blobuHou
Dne 30. marca in naslednje dni se bo vršila dražba približno šeststo moških in deških klobukov v ceni po 30—80 Din komad — Dra?ha se bo vršila pri. tvrdki F. Bizjak na Kongresnem trgu 8 — Prodajalo se bo v skupinah in tudi posamezno.
Čamernikovn šoferska šola Ljubljana. Durajcka c. 36 (Jugo-avto) Prva oblam, koncesiionirana Prospekt j zasloni Pišite pontl
Stanovanj
Zračno stanovanje
dve lepi sobi, brez kuhinje, elektrika, vodovod, tramvajska postaja, oddam za april. Cena 500 Din. Kje pove uprava pod št. 3213.
Parcele
na solnčni legi ob Dunajski cesti naprodaj. Velikost 500—700 m-. — Gradbeno podjetje Anton Mavrič, Dunajska cesta št. 38.
Piti ii i no
naprodaj Naslov v upravi pod St. 3088.
Kunci
Chinchilla mladiče in tri šestmesečne samce proda Josip Laurič, Vransko.
Puhasto perie
čisto čotiano po Din ke drue» vrsta po 38 Din kg čisto belo gosi** oo 130 Din ke in čist» puh po 250 Din k« Razpoši-liam po poštnem pov?et»u L BROZOVlr - Zagreb. Ilica 82 Kemična čistil-
Naprodaj je
Avtobus	; gostilniški inventar: mize,
za 15 sedežev, znamke *loli- točilna miza, ste-Ford v dobrem stanju se laže za točilnico, kuhinj-ugodno proda. Vprašati: m,za C"1 les>- Štedilnik Maribor, Tattenbachova na Plln- lestenec, zaston,
19, vrata 1.
Zemljo
za vrtove prodamo v vsaki množini. Na razpolago tudi vsakovrstni materijal za zasipanje. — Gradbeno podjetje Anton Mavrič, Dunajska cesta St. 38.
krožniki vse po nizki ceni. Josip Uran, Ljubljana, Mestni trg 11.
Oves Hi Koruzo
kupu* nn trenete nrt «vfHk
a. volk. ljubljana
Ht»«lte%e ce*ta Ï4 Veletriro«ina t žitom

RAZPIS
Pri mestnem gradbenem uradu je izpopolniti mesto gradbenega inženirja.
Pogoji so sledeči:
a)	državljanstvo kraljevine Jugoslavije,
b)	starost nad 18 in pod 40 let,
c)	z uspehom dovršeni popolni študij na tehnični visoki šoli (gradbena stroka) z vsemi teoretičnimi in praktičnimi izpiti.
Pravilno, z vsemi potrebnimi dokazili opremljene prošnje je vložiti najkasneje
do 7. aprila 1931
pri predsedstvu mestnega načelstva (personalni referent].
Mestno načelstvo v Ljubljani,
dne 23. marca 1931.
2upan in mestni načelnik:
Dr. Dinko Puc, 1. r.
Velika tekstilna tovarna
sprejme dobro upeljanega
zastopnika
za Slovenijo, proti proviziji za takoj. Samo prvovrstne moči pridejo v poštev. prednost pa imajo oni, ki potujejo /. lastnim avtomobilom. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Zastopnik« iit. 3214.
».
Srečke, delnice, obligacije
kupuje Uprava »Merkur«. Ljubljana - Selenburgova ulica 6. U. nadstr
Motorno kolo
dobro ohranjeno kupim. Ponudbe poslati na naslov J. Casar, gostilna pri »Majarončku«.

Od dobrega nai'boiiie ie le
GRITZNER-ADLER
šivalni stroj in kolo
Klegantna izvedba, naibotjši materijal!
Novoit!
Šivalni stroj
kot damska pisalna miza
Le pri
iOS. PETELINC
TELhFON INTERURBAIN 2913 Zmerne cene, tudi na obroke
LJUBLJANA
Kdor rabi vreče hUPl |1П ПО|-leneje pri tvrdkii
Mlrho Mlakar
в Ljubljana - Slomikova ulica It. 11
P. MAVRICIJ TERAS, O. Cap.:
„Pri studencih zdravja in moči"
Izdala Prodajalna K. T. D. (Ničman) v Ljubljani
Čeprav smo to knjigo že enkrat naznanili slovenskemu občinstvu, vendar ' smatramo za primerno, da zopet opozorimo na njo. Knjiga ima ascetično vsebino in razpravlja o najaktualnejših vprašanjih religioznega življenja, zato bo dobrodošla tisti slovenski inteligenci, ki se v zadnjem času obrača k tradicijam svojega naroda, ki je bil vedno globoko veren. Naša mlada inteligenca čuti potrebo po religiozni prenovitvi in poglobitvi ter hoče rasti v duhovnost in božje otroštvo. Da pa bo njeno stremljenje postalo meso in kri, se mora seznaniti z religioznim slovstvom, mora imeti v svoji knjižnici poleg znanstvenih in leposlovnih del tudi ascetične knjige. Naj bi torej ne bilo nobenega katoliškega inteligenta brez gori omenjene knjige, saj je ta knjiga prvi poskus slovenske ascetike, katere do sedaj še sploh imeli nismo. Prvi del ascetike je izšel pod naslovom »Za visokim ciljem« ter ima 170 strani, drugi del pod gornjim naslovom pa ima 200 strani. Vsak del stane 24 Din, s pošto vred 2 Din več. Upajmo, da bo tudi tretji del kmalu prišel na dan, da bomo Slovenci imeli enkrat celotno ascetiko, kakor jih imajo drugi narodi. Do tedaj pa naj bi slovenska javnost pridno segala po prvih dveh knjigah, zlasti sedaj ob velikonočnem času, ker ste obe knjigi kakor nalašč, da jih lahko poklonite komu za pirhe.

+
Žalostnim srcem naznanjamo, da je moj dobri soprog, oziroma oče, stari oče in stric, gospod
Franc Hiadnik
posestnik
dne 25. t. m. previden s svetotajstvi mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb se bo vršil v petek 27. t. m. ob 9 dopoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče.
Blatna Brezovica-Ljubljana, dne 26. marca 1931.
Žalujoča rodbina Hiadnik.

t£ «	O
J
«a-

Eo	«
S: P cć «• S f-5 >
ta ~ o
-	S
S i g 'i 5 * 3j<a = ae 0
sls* ■H .Effito
—. > 1, > cc ^ c N — M -i	i a;
i	' š 1	C-' & ; -
3	= ® -	M	;
_	- ' £	-r	~
c ..	.	x
«
"N,*	l
,7	д	>	л
z.	г m . i
-	M > l	g N
fc	1 N *	—	1
1	=C	-
~	« S =	.

—r « <N,

E ;
es
i. -e
** ^ ^ ~
-f т
S ' ; — "
■»oï "
e J »	N
* ~ - > 1
S ^ — « —
ȣc S
■isa« i
Earl Derr Biggers:
Kilajčeva papiga
22
Bobu se je dozdevalo, da je bilo tajnikovo lice v mesečini še bolj bledo.
»Pridi, Tony!« je hripavo vabil ptiča. »Pojdi lepo z menoj!« Odpel je ptiču verižico z noge.
»Želeli ste govoriti z menoj, kajne?« Madden je šel naprej v svojo spalnico ter zaprl vrata. »Kaj pa je? Imate li bisere morda vendarle s seboj?*
Vrata so se odprla in noter je priracal Kitajec.
»Hudiča, kaj pa stičeš tukaj?« je zagrmel milijonar.
»Ste v ledu, gospod?«
»Kajpada je tukaj vse v redu. Glej, da izgineš!«
»Jutli,« je rekel Charlie Chan v svoji vlogi Ah Kima in se je pomenljivo spogledal z Bobom Ede-nom, »jutli bo lep dan, lahko veljete. Na svidenje jutli, gospod!«
Odšel je in pustil vrata odprta. Bob ga je slišal, ko je na tihih podplatih drsal skozi pati j.
»Kaj želite?« je osorno vprašal Madden.
Bob je pomišljal. »Hotel sem z vami govoriti trenutek na samem. Tale Thorn — se lahko nanj zanesete, kajne?«
Madden je vzdihnil. »Kako ste težak mož! Človek bi mislil, da prinašate zlato zakladnico Angleške banke. Seveda je Thorn zanesljiv! Ze petnajst let mi služi!«
»Hotel sem se le prepričati. Jutri zjutraj pokličem očeta. Počivajte dobro!«
Vrnil se je na notranje dvorišče. Tajnik je iz-
polnil neprijetno naročilo ter hitel v hišo. »Lahko | noč, gospod Thorn!«	|
»Oh ... lahko noč, gospod Eden.« Naglih korakov je odhitel suhec.
V svoji sobi se je Bob slačil. Bil je vznemirjen in zmeden. Je li ta prigoda res tako nedolžna? Še vedno mu je zvenel po ušesih strašni krik Je li papiga ta grozni klic res pobrala pred leti in leti v kaki krčmi?
6.
Bob Eden je še sladko spal na mehkih blazinah in pozabil na vse zgodaj poklicati svojega očeta. Krasni solnčni vzhod v puščavi, ki ga poveličujejo vsi potni vodniki, je prešel, ne da bi se ga bil zavedel. Ze so nad golo ravnino hlapele vroče pare. Bilo je blizu devetih, ko se je mladi mož prebudil iz krepčil-nega spanja.
Nn pragu se je prikazal Charlie Chan kot Ah Kim. »Molate pl i ti, gospod!« je zaklical na glas. »Če boste lenuh, boste blez zajtlka!« Nato je lahno zaprl vrata in pristopil bliže s tako zmrdnjenim obrazom, kakor bi se sam sebi gabil. »Tole bedasto čvekanje je zame težak posel,« je potožil. »Kitajec brez dostojnosti je podoben možu brez obleke, gol in nesramen. Vidim, da ste dolgo in mirno spali.«
Bob je zazdehal. »Sijajno! Hvala za vprašanje.«
»To je lepo! Smem li sedaj vdano predlagati, da bi se iztrgali iz postelje? Veliki Madden teka ves razburjen po svoji preprogi!«
Bob se je zasmejal. »No, mu lahko pomagamo.« In odgrnil je odejo.
Chan je pri zavesah ob oknu nekaj brkljal. »Dovolite mi, da gledajo moje oči skozi okno. Na vse strani se razteza puščava kakor večnost. Mnogo milj neizmernega peska.
»Da, to je puščava, in velika je tudi dovolj. Toda čujte, stari prijatelj, morava se dogovoriti, ker se nama nudi ravno prilika. Snoči ste mi prekrižali naklep. Čemu neki?«
Chan se je zazrl vanj. »No — saj ste sami slišali kričati papigo iz teme: ,Morilec! Pomagajte! Pomagajte! Proč samokres!'«
»Res je. Toda to pač nič ne pomeni.«
»Papiga si sama ničesar ne izmisli, le ponavlja, kar so drugi rekli.«
»Seveda. Tony kajpada blebeče, kar je slišal že v Avstraliji ali na ladji. Slučajno vem, da je vse resnično, kar je Madden pripovedoval o preteklosti tega ptiča. In lahko vam še povem, Charlie, ko snočnje dogodke premišljujem pri dnevni svetlobi, da čutim, kako sva se snoči bedasto obnašala. Še pred zajtrkom izročim bisere Maddenu.«
Chan je nekaj hipov molčal. »Če smem svetovati, bi rad spregovoril nekaj prisrčnih besedi, da povečate potrpežljivost. Mladost, oprostite, ima vročo glavo. Sprejmite, prosim, moj predlog ter počakajva!«
»Počakajva! čemu neki?«
»Dokler od Tonyja kaj več ne izvem. Tony je pameten ptič. Govori kitajsko, kakor jaz. On bi nam mogel razkriti, kaj na tej farmi ni prav.«
»Toda Maddenu sem obljubil, da pokličem danes zjutraj očeta.«
»Hu malimali!«
»Imate morda prav — toda kitajski ne razumem.«
»Oprostite, če popravim. To ni Kitaj. To je havajski pregovor. Hu malimali pomeni: pripravite Mad-Hena v dobro voljo z majhno nedolžno prevaro!«
»Laže rečeno, kakor storjeno!«
»Vi ste bister mladenič. Vam se gotovo posreči. Le nekaj ur, dokler bom čebljal s Tonyjem.«
Za Jugoslovanska tiskarno « Ljubljani: Karel Себ.
■ 'daiatelj: Ivan Rakovee.
Urednik: Prane Kremiar,