Leto UMOV,. 14 < » Ljubljana, sobot« It. januarja Cena Din 1.— Izhaja vsak dan popoldne izvzemal nedelje te nramfhs — fnamau da ao pettt vrst a Din 3. do 100 vrat a Dtn 2.60. od 100 do 800 vrat a Din &, večji tnaeratl pettt vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inaeratat davek poaebej. — »81ovenak) Narod« valja mesečno v Jugoslaviji Din 14-—» aa tnoaeraatvo Din 25. . Rokopisi na ne UREDNIŠTVO aKt UPRAVN1STVO iJCBLJ A N A. Knmfljevm aHes it. 5 »-22, Il-M. ti-24. 31-» te ta-tt Podružnice : MARIBOR, Grajski trg at_ T — NOVO MESTO. LJublJanaka cesta, telefon it 26 — CELJE, cel jako uredniatvo: Stroaamajrerjeva ulica 1, telefon it. 63; podružnica uprave: Kocenova uL 2. telefon it- 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101, SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v LJubljani et~ 10.351. Rooseueltou zakon za pomoč Hngliji Hullu in Stimsonu se ]e pridružil tudi mornariški minister K»ox, ki je dejal, da je v največjo korist Zedinjenih držav, če sprejmejo Rooseveltov zakon, ker je angleška vojna mornarica edini branik ameriške svobode V/ASHINGTON, 18. jan. AA, (Reuter): Volni minister Stimson je na seji zunanjepolitičnega odbora predstavniškega doma imel govor, v katerem je izjavil, da kongres mirne duše lahko Rooseveltu odobri vso ono odgovornost, ki bo padla nanj v zvezi z zakonskim načrtom o pomoči demokratskim državam. VVashington, 18. jan. AJV.. (Reuter). Včeraj je v zunanjepolitičnem odboru predstavniškega doma podal svoje izjave tudi mornariški minister polkovnik Knox, ki je predvsem izrekel veliko priznanje angle-žki vojni mornarici, nakar je nadaljeval: V naslednjih dveh letih se bo vojna mornarica osnih držav povečala za 304 nove ladje, doCim bodo Zedinjene države v istem času debilesto novih vojnih ladij. Številke kažejo — je pripomnil Knox — da bodo v prihodnjih treh letih Zedinjene dr-tave po številu vojnih ladij vseh kategorij, od linijsioh ladij do podmornic, prekorene. Po Knoxovi sodbi se bo pri državah osi najbolj povečalo število podmornic. Smatra, da imata zdaj Italija in Nemčija 281 podmornic, leta 1943 pa jih bosta imeli 5C0. Ce Zedinjene države žele okusiti posledice »instaliranja« napadalne vojne sile v Južni Ameriki — je dejal Knox — moramo preprečiti sovražnikom Velike Britanije, da bi zlomili angleško moć na morju. Ce se bo IVemčIja lahko svobodno gibala po Atlantskem oceanu, da si pridobi novih ozemelj, potem je zelo verjetno, da ho sla najprej nad Južno Ameriko in da bo zajci«* to veliko skladišče naroUniii boraste v. Zeti In jene države — je nadaljeval Knox — potrebujejo časa za izpopolnitev svojin obrambnih sredstev, kajti potrebnih je šest let, da se izvede načrt zgraditve vojne mornarice za oba oceana, kar se zdaj Izvaja. Velika Britanija In njeno brodovje nam more edino omogočiti ta čas, njej pa je na3a pomoč potrebna, da bi mogla VZdr-Jatl. Potem je minister Knox navedel podatke, iz katerih je rozvidno. da Šteje brodovje Zeninjcnih držav 322 vojnih ladij po podatkih l. januarja 1940-, doCtm Imajo Nemčija. Italija in Japonska po ocenitvi 658 vojnih ladij vseh vrst. Januarja 1942. bodo številke naslednje: Brodovje USA ho eteio 322 vojnih ladij, brodovje osi pa 803 vojne ladje vseh kategorij. Januarja 1943. bo razmerje takor Brodovje USA bo imelo 422 voinih ladij, brodovje osnih držav pa 962 ladij. Atlantik in Pacifik kot branika Minister Knox je pripomnil, da bosta samo z združenimi pomorskimi silami USA In Velike Britanije Atlantsko In Tiho morje m o s: I i služiti kot branika pred zavoje-valnlmi nameni napadalnih držav. Polnih 125 let britanska moč na morju ni spravljala v nevarnost Zedinjenih držav, katerim so je posrečilo ohraniti Monroejevo doktrino samo zaradi podpore Velike Britanije. Popolna organizacija ameriških bogastev bi omogočila, da se Veliki Britaniji priskoči na pomoč in da si istočasno Zedinjene države pripravijo močna obrambna sredstva. To nas bo stalo mnogo denarja, prizadevanj In žrtev — je pripomnil Knox — toda v neposredni bodočnosti nas bo to stalo Se več, če ostanemo ob strani in dovolimo, da Velika Britanija klone. Sedanja vojna predstavlja v svojem temelju poskus Nemčije, da od Velike Britanije prevzame oblast nad morji In da si jo prisvoji. Od svetovne vojne do danes so Zedinjene države vzdrževale brodovje za en ocean, namreč za Tiho morje. Ce je to brodovje zadostovalo za oba oceana, se je to zsrodilo zato. ker je razvoj vojne mornarice Velike Britanije nudil varnost na Atlantskem oceanu. V resnici smo ml, britanska skupnost narodov, predstavljali vojno mornarico obeh oceanov, mornarico, ki je delala za isti miroljubni cilj. Mi razpolagamo z vojno mornarico na enem oceanu. GrarMmo vojno brodovje za obe morji, toda g-rn^itev tera brodovia ne bo T.onča-na Dred Šestimi leti. Potrebno je. da izpopolnimo to rrad!tev ladii. kolikor le moremo, ker 1e drusri del na5e«ra voineara bro-dovja obeh oceanov zdaj v resni nevarnosti. Zs^nfi frosfcus Minister Knox Je Izjavil, da Je vojna ▼ Evropi zadnji poskus v verigi poskusov, da se podvrže vsa Evropa. Zato bi bilo potrebno, da bi Amerika že pred petimi leti morala začeti misliti na povečanje svojega vojnega brodovja. Nemčija je svoje vojno brodovje zelo Izpopolnila, kar pa se tiče Japonske, se rudi trm uvel javi jp io namere za nntfoblast v Ti^em oceanu. Da ne pride do vojne v Ameriki sami, je potrebno pravočasno oborožiti domovino, potrebno je, da ohranimo svoje koristi v svetu, to pa lahko storimo samo tedaj, dokler bo oteto tal o r *esko vojno brodovje. Britanpki* mornarica more vzdržati le. ee vzdrži angleško otočje. Ce angleško otočje propade, lahko pomislimo samo na to, da propade tudi britanska mornarica, Id nikdar ne beži pred nevarnostjo. Mislim da zanesljivo lahko upamo, da bo britanska vojna mornarica delila usodo hranre- g-a naroda, ki jo vzdržuje. Ce bi se tO Zgodilo, bi bilo naše brodovje nujno razdeljeno na dva dela, da bi odgovorilo nevarnostim z obeh oceanov. Za zdaj ni mogoče videti v naprej, ali bo to brodovje zadosti močno, da varuje ista. področja, ki so nam najbllžja. Tedaj, ko bi izgubili možnost nadzorstva te nad enim delom teh oceanov — je končal svoj govor minister Knox — bi se vojna, v Evropi In Aziji neizbežno prenesla na obe Ameriki. Govor Je bil važen z vojaškega stališči Washfngton, 18. jan. s. (As. Press) Vče- rapnjemu povoru mornariškega m' n; st ra K nova pred zunan Tepoht?čn:m odborom reprezentančne zbornice priplujejo zelo vdiJ; pomen. Smatralo* da it gonor prav tako važen z vornškeptt staf'šča. knknr te hi/ v*ć>?<»f» Ifzi?fons tffivr>r z mrtav jer*rrfitičrt&-tfa srah$*a. Pre-cK-s-em so bfle opaJcne na- «»lednie točke v Knovoveim grA'oru: 1. Zed'niene države bi rme'e številčno znatno sTnb'o VOJBO mornarico nego osne veles^e. će bi bi'a Ang'ija rtremafana. 2. Zediniene države ne bi mo^e pra vo-čflfno zgraditi vornega brodtvvja na dveh oceanih, če Anglija s svojim vojnam hro-dovjem nc zadrti frtal'tirrrh veTf*vil Gradbeni program Zedinjenih držav bi trajal ^es.t let. 3. An Vojni minister Stimson ie včera ponovno po-dal nekaj izjav pred zunanjepolitičnim odborom reprezentančne zbonvec. Izjavil je med drugi-m da bo v se dan i' vojnt nafbrže v d\*eh atl treh me.*ecth nastopila kriza. Nadalje ie dejal, da b-' po n'fg-vem prepričanju Zedinjene države bile zapletene ▼ vojno v primeru, če bi bila Anglija v sedanji vojni poražena. Ustoličenje predsednika Roosevelta Wn*hington, 18. jan. A A. (Ha vas} 20. t. m. bo predsednik Roosevelt uradno prevzel do'žnost pred«ednTka Zedinjenih držav za novo dobo Po cerkvenem rpravilu, ki ae ga bo udeležila Rooseveltova sonro-ffa. novi pdn;k vrhovnega sodila Hueh*s bo zaprisegel novega predsednika Nato -se bo sprevod vrni! v Belo h;5o, kjer b-> s'on-esen sprejem, na katerega bo prišlo nad tisoč oseb. Roosevelt o Kemiedyja VTasMngton. 18 jan s (A* Press) Na konferenci tiska ie lajava1 v/eraj predsednik Rooseve^t na vprašanje kaj misli o govor", ki ga bo imel baje bivši ameriški veleposlanik v Londrmi Ken^edv proti zakonskemu osnutku o posod'tv v^jneffa materiala Angliji, naj b* Ijndie raie počakali na to. kaj bo Kennedv sam po^odal. ne pa verjeli to. kar o govoru v naprej napovedujejo listi. Trgovinske ladje za Anglijo Washlngton9 18. jan. A A. (Havas) Na dobro obveščenih mestih zatrjujejo da bo izročitev ameriških trgovinskih ladij Angliji zastala za devet mesecev t< ie za čas, ▼ katerem bodo zgrajene m ve trgovske ladje. Prihodnji teden bodo Ve* ki Britaniji odstopili 20 trgovakih 'adi ad- ae pa, da bo to rudi vse, dokler ne bedo zgrajene nove ladje. Nova opori?ča Wa«hlngtO|if 18. jan AA. (DNB) Uradno Je bilo objavljeno, dm Je bil med ameriško vlado in Anglije aklfcnjen končni sporazum o letalskih oportačm, k! Jih je Anglija posodila Ameriki na otočja St. Luda. Poročilo pravi, da ae ta aporazum nopolnoma atrinja m predlogi ameriških alrokovnJaiLOV. Ta po m roška m leta laka oporUca aa ILsey in WiyfordL otoku Ruski nakupi v Ameriki fVashtngton, 18 ian. AA (Reuter) V razBt/vonj z aonmnan je zureni* m'n^stei Cordefl Huli deja! da je bi>o pri angleško ameriških podajanjih često govora o ruskih nakupih blaga v Zedmfemh dr lavah o prevozu tega blaga Čez Tiho n.orie, kakor t ud t o možnostih, da bi blago, kuplje- no v Ameriki, priilo v roke kaki evropski vofufoči ae državi Minister Hudi je pri pomni I. da ni prejel noben'h obvestil o predivu za us'ancvitev an^'e^kega opornica za nadzorst\r nad tihotapstvom na zapadni pol«»b'> (It dni so se razširile vesti, da namerava ^ Angleži na Trinidadu ustanoviti kontranandno kontrolno postajo ki na* b? nadz"-ala zta«»ti ves blagovni promet skozi Panamski prekop v Vtadivo&tok Op. ur.). Churchill o položaju Anglijo 2aka Se dolga in močna, potrebna pa so London. 19. jan. s (Reuter) M položajem v Angliji. V kratkem se bo vrni! v Zedinjene države da poroča svojemu znamenitemu Sefu o položaju. Kar An-glijt v letu 1941 potrebuje, ni velika armada, temveč orožje, ladic in letali. Velik del tega lahko tudi placamt«. Toda potrebno nam je Se mnogo več mater a*M nego ga lahko plačamo Z velikr- g»njenostjo zasledujem, ie dejal Churchill kako Zedinjene đržćrre sprejemajo zakone in sklepe, s pomočjo katerih bodo ohranile Anglijo kot frontno Unijo civilizacije in napredka. Možnost vpada Churchill je nato govor* c možnosti vpada v Anglijo. Dejal je, da Anjfleži take možnosti nikdar nc smeje Izgubiti iz vidika. Anglija razpolaga sicer z močnimi pot — Vojska je dovolj ji orožje, ladje in letala utrdbami ob obalah in t močnim* posadkami v njih. za temi na z moćno armado. ki jc pripravljeni da odbijt vsuk napad. N*p*Cne pa bi b^o vendarle Ce bi odgovorni činitelji ali pa angie&k' narod prezrli možnost napada na Anglijo H' t ■ er dane* obvlada velik del F\~rope Lahko gre S svojo vojsko v Evrop skoraj kamor hoće. Gospidar je v osmih aih desetih državah. Zavedati pa sc mora. da mora zltmiti tudi odpor Anglije, če h^če, da mu to gospostvo trajno ostane Zato bo rroral po skusiti z vpadom v Anglije Če Da ie bil vpad težak v juliju, je bil Se tež * v septembru preteklega leta *n bo Fe tez ii v februarju, marcu aH aprilu. Vsak d pa mora z zaupanjem storit* svojo dolžr-ost. An- lma arm ado mi H Jonov oborožen ■h tflija moi in vrsto dobro opremljenih vojaških oddelkov. Položaj na Bližnjem vzhodu O bojih na Bližnjem vzh^rji» jc defal Churchill, da je angleška vojaka tam do-se*?'* usr-ehe. o katerih bi se bilr* Angležem pred m^eci niti sanialo ne P0.000 90-\Tažn?h vojakov je bih ujetih Os-em do devet d .'bro oprem7ienih sovražr h divizij je bilo uničcn'h. K'jub ttmv pa ne sme nihče mislit', di bili "hi dofcflrnt. Ta letrla so v borbi pri Dnnkorqucu doseTla r-o'čna tudi rekord, da ja nlihova eplo«lanfk ▼ Berlinu Draganov V i se je na potovanju v Sofijo zadržal par ur v Beogradu, je dal »Politiki« izjavo ▼ kater- je poudaril, da je bolgarsko zunanje politike najbolje in najtocnejSe obeležil bolgarski miniartraki predsednik Filov v tvojem govoru v Ru-ščuku. Bo'garija stremi ta tem. da *e izogne vojnim zaplei lja;em V tem amnslu je zastavila Bctfgar«ja vse ft-voje sile na ie. kolikor je to edvisne od nie. tud: do«eg!a primerne rezultate Kolikor je mir odvisen od Bolgarije, ga borne čuvali z vsemi sredstvi, je dejal Draganov Zelo ae trudimo, da branimo svoje hVerese. da zaščitimo svojo svobodo in svojo neodvisnost. Ne vidim nobene nevarnosti ki bi mogla nastati za Bolgarijo ali Jugoslavijo, prav tako pa tudi ni ničesar, km bt moglo ovirati dobre odnoiafe med našima dvema sosednima državama. Bo'garija je sto^rla vse, da se nada! ju ie podtika v duhu pakta o večnem prijateljstvu. Ta nekt ne sme ostati samo na papirju, marveč f" moramo z obeh strani prizadevati da mu vlijemo življenja. Naši dve državi sta « tem paktom odstranili mnoge ovire, k «r» poprej obstojale ▼ naših medsebojnih rdno?ajih Danes med nami ni ničesar len? bi motno dobre ta prijateljske odnošaje Zato Je treba ta pakt ie bolj 'zpopofntv O prewpu nemških čet v Rum unijo je Draganov izjavil: Smatram, de je Nemčije docela razum'j;vo Nemč'ia si hoče na ta načfn zavaro\ati mmnnske petrolejske vre'ce in se zaščititi prod nevarnostjo, da bi kakšna druga vojujoča država izvrši I a v danem primeru napao te vrelce in tako onemogočila preskrb' Nemčije a petrolejem V tem pa ne vidim nobena nevarnosti za Bolgarija Zahvala generala Daskalova Sofija, 18. jan. e. Narodno sehranje je na včerajšnjem zasedanju izglasoalo v podrobnosti proračun ministrstva trgovine in ministrstva vojske. V razprav- c proračunu so govorHi samo štirje naredni poslanci, ki so v g'avnem poudarja^ hrabrost bolgarske vojske. Ob zaključku debate se je vojni minister general Daskanv zahvalil takole: Gospodje narodni posrane*1 V imenu vojske se vam zahvaljujem za deber namen in zaupanje, ki ste ga pokazali, ko ste sprejeli proračun rmnistrstva voiske. kakor tudi za enodu'nnst, ki ste jc pokazali v enem najvažnejših vprašanj v vprašanju narodne obrambe To kaže vašo pripravljenost in pripravljenost naroda z* we žrtve, da zavaruje svojo neodvisnost Ta pripravljenost bo podvojila na^o delovno energijo in nam bo omogočila, da vztrajamo. Vojska mora biti mrena, da ae bo lahko nanjo naakmjala država. Sofija. 18. jan e K al) -e včeraj opoldne sprejel v avdicnc naće'n ka ge-nera'nega štaba generala Hndž Petkova- Zahteva po novi vladi Sofija, 18. ian p. Včerai ie bila konferenca naroJn:h pos'ancev vladne večine s č'ani vlade. Konferenca te traia's od 10^0 do 14 in se bo prihodnji torek rb 10 do-poMne nada'jeva'a. Na včerajšnji konferenc' je govorno 16 narodnh pori'ancev ki s*, to'mič'li, kako g'eda narod na politični poboža Bolgarije. Med narodom je opaziti ze!c močan 'evi-čarski pokret, prrti kateremu b bilo treba izdati primerne ukrepe Sedpnja vlada ne zastopa nikake ideo!c-^ije in zaiadi tega tudi ne more izdati uspešnih ukrepov proti temu pojavu Govornrki so izrazili mnenje, da bi bilo treba osnovati nov drvžabn p<*k*et bodisi v r-b'iki kake posebne organizacije ali politične stranke Na tei omicv na t bi se nato ser-tavi'a no\a vlada ki bi mo^la pričeti uspešno borbo oroti narašča iočemu ypli\u levičarjev in doseč' notran;e pomirjen je Krajevna imena v Dobradži Sofija, 18. jan. e. Po odredb: notranjega ministra CJabrovjJcega bodo spremenjena vsa krajevna imena v Dobrudži ki niso v skladu z bolgarskim jezikom V zvesi a tem bo v kratkem izdan tudi nov krajevni ime* nik za Bolgarijo. < Stran t »SLOVENSKI NAROD«, 18. Januarja 1941. štev. 14 Poosfrlteu uofnega položaja na sredozemski fronti Angleški vojaški krogi sodijo, da pomeni pojav nemških letal v Sredozemlju neko novo iniciativo osnih držav v tem važnem območju London. 18. jan. s. (Reutor) V merodaj- n:b angVkih vojaških krogih pripisujejo znaten pomen pojavu nem "k'h 9trmoi?Tav-cev v Sredozemlju. Pripominjajo, da so doslej FtaMiani :meJi v vm m poteku vojne vse možne strateške prednost tako v zapadnem kaWr tudi v vzhodnem delu Sredozemlja, ki pa se jih nist poalužrli S Si c'ije. Sardinije m Drxickan^za tv bih Italijan' lahko z 'adjann in letali kfmrrolirali takej zapadni kaker tud' vzh-dni del Srednjem'ja. pa tega n*so stori Sedaj sc. pnspela v Sredozemlje nerrvka Ieta!a Nevarnost nenvkli letal je gotovo večja nego nevarno** pred italijanskimi letali. To je tem bol; pomembno, ker so prispela nemlka letal/i ravno v trenutku, ko mora izvrševati anpfeŠko vorno hro-dovie v Sredoren liu posebno važne naloge T:*ia v anglešk h krceh opozarjajo, da so Ano'cži prestah nonnde stnno^avcev tako ob norve-kih obalah kakr,T tudi v Ka-na'u ter ob zanadnih ang'e^kih riba'ah Napad v S cilsk-m pie'-vu ka?e da se te letalst\*o o$n'h velesil odločile tt neko iniciativo v Sredo7ewitu in zdi se da ta fori-ciati\-a prihoja bol i z nemške neen Z italijanske strani Zate nredvid#»» nin v an-gle'«k:h voja'k;h krogli, da ie nekako v prihodnjih treh mesec h pnč>k. vati morda nem'k'h vo'ašk;h operact' ve"ke važnosti na jugovzhodu EvTcpe ah v Sredozemlju. §vi-*»irrt?e ir^irTOiacaje Bern. IS. jan. AA. (D\B) §vcprs»ki do-pisrrk' iz Londona izčrpno poro'a'o o za-skrb'jen^sti, ki je n^sr;iTa v Lond nu zaradi tega, ker so se m-mSki &trm^eTavc: začeli udejstvovati na Sredozemskem morju. M?n:io. da je prihol n?m^kih leta'skih sH v Italijo izredno pametna strateška poteza, ki ho spravila ang'c'ko premoč na 5re- dozenir&eup morju v ze'o veliko nevarnost. Tako pire »Man»hester Guardi»n«. da je prh^d nemškega letalstva na boi:"če v SreJozcmf.kem morju vsokakoT izredna ne-varnost in proti tej se ho mora1* Anglija prv.taviti z vro odlojn^rtjo Londonski dopisni lista »Ncuc Zurcher Zc'ti'^.g« opozarja, da izgvba »Southimptrma« dokazuje, knko prašino je tako pojmovanje položaja v Angliji. Izsrtf&lfera letala Fcvro, 18 jan. A A (Reuter) Uradno jav'jajo, da so Nemci v štirih dreh, odkar a snojim lcta'stvorn dejansko podpirajo svojca zaveznica nad Sredozemnim morjem, izgubili 50 letal. Pri tem pa niso vra-čunmc sovražne izgube v zadnji bitki nad Ma'to. AiJ.ro, 18. jan. s. (Reuter) Nekaj sovraž- nih letal je včeraj popoldne izvedle izvidnice polete v veliki visim nad Malto. Berlin. 18. jan. a. (Columbm B. S.) Po nemških informacijah so nem k §»rmoglav-ci o pr liki novega napada na Malto poškodovali angleško oklopnico »Malava«. Madžarska sodba Budimpešta, 18. jan e. V političnih krogih ugotavljajo, da popuščanje napetosti na Balkanu vse bolj napreduje. Z veliko radostjo so biie sprejete vesti, da turške meje v Trakiji od nikogar niso ogrožene in da na Balkanu nihče ne pripravlja kake akcije proti Turčiji. Dobro obveščeni »Magvar Orszag« pravi, da se hkrati s pojačanjem vpliva drŽav osi Rim-Berlin na Balkanu vse bolj občuti pojačanje njihovega vpliva tudi v drugih državah. Okrepitev nemške pozicije bo kmalu občutila tudi Francija. List smatra, da je treba položaj, ki danes vlada na mednarodnem in diplomatskem polu označi kot prtč>t*fc nove iniciative • strani Nemčije. Splošno vlada v madžarskih političnih krogih prepričanje, da bo aktivnost držav osi v najkrajšem času postala občutna tako nn diplomatskem kakor na strateškem polju. Naloga angleškega l2talstva v Sredozemlju Po sc Stri angleškega strokovnjaka Stewarda je nemško italijanska akcija v Sredozemlju drugi najvažnejši dogodek v letalski vojni London, 18. jan. s, (B. B. C) Olliver Stevvard je v svojem tedenskem pregledu letalskih operacij govoril o nemškem letalskem napadu na angleške vojne ladje v Siciiskem prelivu. Rekel je, da je poleg nemških noćnih napadov na Anglijo sedaj nemško-ita!ijanska letalska akcija v Sredozemlju postala drugi najvažnejši dogodek v letalski vojni. Napad ¥ Siciiskem prelivu je na man osvetlil nevarnost, ki grozi angleškemu brodovjn v Sredozemlju. Nemci se svojih novih letalskih oporišč v Italiji po mnenju Stevvarda ne bodo poslužili zato, da bi nudili Italijanom pomoč v Alban.ji ali v severni Afriki, temveč zato, da bodo napadali angleško vojno brodovje, S svojih novih oporišč bodo povečali letalsko operacijsko področje in s tem tudi težave za angleško vojno brodovje in za prevažanje blaga skozi Sredozemlje. Ste\vard misli, da bo to nevarnost mogoče odstraniti samo na ta način, da bodo Angleži udarili proti nemškemu letalstvu v Sredozemlju s svojim letalstvom Treba bo izvesti zelo močne in zelo pogoste napade na nemška letalska oporišča na Siciliji. Začetek v tem oziru je bil že storjen. Tcda izkušnja uči, da je s samimi bombnimi napadi zelo težko pregnati sovražno letalsko eskadrilo z njenega oporišča. Treba je tudi doseči gospostvo v zraku. To bo sedaj glavna in zelo velika naloga, ki čaka angleško letalstvo v Sredozemlju. Koliko letal so poslali Nemci v Italijo, pravi Steward, je seveda težko uganiti. Zaenkrat so bili opaženi v akciji samo strmoglave! Junkers 87. Ti se dobro obnesejo v napadih na ladje, so pa malo odporni v borbi z lovskimi letali. Doslej ni znano, če imajo Nemci v Italiji tudi svoja lovska letala. Zadnje čase je bilo opaženo, da so Nemci svoje letalske operacije nad Anglijo omejili. Morda se je to zgodilo zaradi slabega vremena, morda pa so bila nemška letala tudi deloma prepeljana v Sredozemlje. V Sredozemlju se začenja borba na isti način, kakor se je vršila v Doverskem kanalu ob angleški obali. V Sredozemlju pa bo za angleške ladje obramba pred letalskimi napadi ugodnejša, ker Nemci tam ne bodo imeli kakor v severni Franciji neomejenega števila letalskih oporišč in rednega dovoza potrebnega materiala. Si-cilski kanal je tudi štirikrat širši nego Doverska ožina. Grožnja za angleške ladje bo sicer resna, toda tudi za angleške protinapade na sovražna letala bo položaj ugoden. Ste-\vard misli, da se bo sedaj letalska vojna razvijala v Sredozemlju ze!o hitro. V krat kem bodo na obeh straneh nastopile velike sile. Angleži razpolagajo z dobrimi letalskimi oporišči. Poslužijo se lahko lovskih letal s kopnega, pa tudi letal vojne mornarice z vojnih ladij. Bitka v Siciiskem kanalu je bila prva preizkušnja bojev v Sredozemlju. Angleži so ob tej priliki izgubili tri vojne ladie, ki so bile stavi iene izven akcije, ena od teh je bila izeubliena za vedno. Stevvard pravi, da bi bili Nemci pač pripravljeni riskirati rudi 30 do 40 letal za potopitev vsake angleške vojne ladje, Grško italijansko bojišče Grki poročajo o novih zasećtch utrjen!* postojank in o potopitvi dveh italijanskih lačij — Na bojišče prihajajo sveže italijanske čete Atene, 18. jan. AA. Atenska agencija poroča: Uradno poročilo št. 83 vrhovnega poveljstva grških oboroženih sil z dne 17. t. m. p:avi: Med uspešnimi spopadi današnjega, dne smo zavzeli utrjene prstojanke. Ujeli smo tiacč soviažnih vojakov in med njimi več častnikov ter polkovnika Menenrottija, povelin:ka 77- polka iz 7. divizije, ki nosi ime »Volk-vi iz Tcskane«. Ta divizija je bi'a pred- kratldm izkrcana v Albaniji. Ameriška poročila Atene, 18. jan. a. (Ass. Press.) Večji uspeh, o katerem javlja današnje grško vojno poročilo, so dosegli Grki na bojišču severno od Klisure. Ujetniki, ki so jih ob tej prilil'i Grki zajeli, pripovedujejo, da so šele pred kratkim dospeli iz Italije na bojišče. Dve ladji Izmed mnogih, s katerimi so bili njihovi oddelki prepeljani, sta bili na poti iz Brin liri ja v Valono od neznanih podmornic torpedirani. Po izpovedih ujetnikov sta bili to ladji »LJguria« in »L ombardia«. Pri Tepeleniju so dobili ItalHani nekaj orlacenj in so nodvzell protiakcijo na bojišču. Ba-»e so dosegli Italijani majhen' lo-kr^en1 uspeh. V dolini D^vom-i le bilo včeraj zelo aktivno *rrško topništvo. Na skrajnem soveau v bl'žinl jueos^o-vpt*ct-o r~<-.je je iniciativa Se vedno na grški strani. Z naše me;e so pa tudi manjši spopadi Izvidnic. Nekaj časa se je slišalo tudi topniško streljanje. Zatišje je nastalo zaradi slabega, vremena. Ker sneg naglo kopni ln ker Je pričelo tudi deževati, reke in potoki precej naraščajo, kar ovira operacije zlasti ob Skum-bi in Devoli. Severno od Klisure ln okrog Tepelenlja pa so bili tudi včeraj boji, zlasti prt Tepeleniju v smeri proti Beratu. Pogosto je prišlo do bajonetneera spopada. Dočim si Grki prizadevajo, da po padcu Klisure izkoristijo svoje položaje, se Ita-liiani na drugi strani mrzlično utrjujejo. To je razvidno tudi iz njihovih priprav. Vsak dan prihajajo sveže čete ln dova-žajo tudi velike množine vojnega, materiala. Vsa poročila s fronte se strinjajo ▼ tem, da Italijani dovežajo nove čete ne samo z ladjami, temveč tudi z velikimi letali. Nemčija za mir z Grčijo? Sofija. 18. jan. s. (Columbia B. S.) Po tukajšnjih informacijah si nemška diplomacija v Atenah prizadeva, da bi pridobila Grk p? za sklenitev miru z Italijo. Nemški krogi te informacije zanikajo. Atene. 18. lan. e. Po vesteh s severne ltrU^n-l-^^TŠke fronte na odseku nrl Pod-gTft^ru včrtrM ri Hlo večjih d^eodkov. Tu pa tam se je čulo streljanje pehote, bili Priprave za napad na Tehrnk Kairo. 18. jan. s. (Teuter). Angleške priprave za napad na Tobruk se metodično nadaljujejo. Kakor javljajo informacije angleških letalcev, ni prejela italijanska posadka v Tobmku dos'ei od nikopar pomoči. Pra vtako niso angleška izvidnl-?ka letala ueotovila nohtih nok^ov Italijanske vojske v območju Tobruka. Pramlrle med Madžarsko in Rnmnni]o Po ostri časopisni kampanji so nenadoma izostali medsebojni napadi Budimpešta, 18. jan. s. (Tass). Madžarski listi ostro pišejo proti rumunskim pretenzijam na Transilvanijo. Vladni »Ma-gryar Orszag* pravi, da rumunska vlada polaga bombe pod madžarsko-rumunske odnošaje. Madžarski minister Laky je na nekem zborovanju izjavil, da bo morala na rumunska izzivanja tudi Madžarska odgovoriti z drugim jezikom, tako da ga bodo razumeli na drugI strani meje. Budimpešta, 18. jan. p. Med madžarskim ln rurrtmsliin tiskom je po ostri kampanji zadnjih dni nestalo danes popolno prer-lrje. Niti irr.^ž^rski. niti ru-munski Usti ne obavlja*© več nobenih na-padrrv na nasprotni tabsr. To tolmačijo v pollt1ČT>th kmp*h za najboljši dokaz, da Je posredovanje Nemčije v aumunsko-mad- žarskem sporu uspelo m da bo ▼ kratkem prišlo do nove konference, ki naj reiJ vsa po dunajski arbitraži preostala sporna vprašanja. Budimpešta, 18. Jan. a. (Štefani). Pre-hodnji teden bo odpotoval v Berlin Horia S ima, šef leglonarskega gibanja in podpredsednik ministrskega sveta. Sima odpotuje v Nemčijo na povabilo narodno socialistične stranke. Romunija in Rusija Bnkareita, 18. Januarja. AA (Havaa). Legionarski tisk ie vedno ostro nastopa proti angleški propagandi, dočim proti Sovjetski zvesl ne, kar tolmačijo kot znamenje, da rumunska vlada žeM zboljšanja odnoSajev med Moskvo ta Bukarešto. Velika letalska nesreča na Madžarskem Budimpešta, 18. jan. e. Na letališču v Velikem Varadinu se je včeraj zjutraj pripetila velika letalska nesreča, prt kateri Je lzgrubilo življenje 12 oseb, in sicer trije člani posadke ter devet potnikov. Nemško tromotorno potniško letalo trna Junkers, ki vzdržujejo zvezo in potniški ter poštni promet na progi Budimpešta-Maroez-Vaszarhelv, je krenilo včeraj ob 8. s peštanskega letališča s 17 potniki. Ko Je okrog 9. zjutraj pristajalo na letališču v Velikem Varadinu, je iz neznanega vzroka treščilo na zemljo, se razbilo in vžgalo. Ponesrečence so pripeljali v bolnico. Ta letnlska proera je bila uvedena šele lani po priključku Transilvaniie Madžarski. Promet na tej prosri je vzdrževala madžarska letalska družba Mnlert. Na kraj nesreče je takoj odpotovala komisija, da ugotovi pravi vzrok katnstrofe. Sumijo, da gre za sabotažo, ker je bilo med potniki več nemških oficirjev. Prebivalstvo Italije Rim, 18. jan. AA. (DNB) Po zaključenem štetju znaša število prebivalstva v Italiji ob koncu leta 1940 45 milijonov 11.327, kar pomeni 427.000 več kakor pa pri zadnjem popisu- V letu 1040 se je rodilo 1,037.586 otrok. Iz tujine se Je vrnilo 50.814 coeb. V istem časovnem razdobju je umrlo 602.8G5 oseb, 67.063 oeseb pa ie sprejelo tuje državljanstvo. Med temi Je 56.803 oseb lz alpskih italijanskih pokrajin. Id so se izselile v Nemčijo, ker »o izrazili željo sprejeti nemško državljanstvo. Težave pa ukinitvi vlake? Litija, 17. januarja Ukinitev nekaterih vlakov zadeva v živo tudi Zasavje. Doslej amo imeli za vožnjo iz LJubljane v Litijo najbolj ugoden dopoldanski vlak, ki je prihajal v Litijo ob 8-35. Zdaj so nam ta vlak, ki odpelje iz LJubljane ob 7.55. ukinili. Tako nimamo vse dopoldne nobenega vlaka od Ljubljane do Litije m tu:l ne naprej. Polnih 8 ur ni nobenega vlaka, pa smo se ravno potegovali še za en vlak, ki naj bi odhajal iz Ljubljane ob 11.30. Prvi in edini vir' M odpelje v ranih uran. Je oni, kl od. a iz Ljubljane ob 5.30. Potem ni nobenega vse do 13.30- Treba je omeniti, da so obenem z dopoldanskim vlakom ukinili tudi popoldansko rezervo, ki je vozila na progi med Ljubljano in Litijo. Vlak Je odhajal iz Ljubljane eb 12.45. v Litijo Je prihajal ob 13 25; odhod proti Ljuhljaoi je bil ob 14.28. prihod v LJubljano pa ob 15.10 Rezervo je nam prines1* življenjska potreba. Na pregi med Litijo in LJubljano stanuje mnogo uradnikov, učiteljev, obrtnikov, delavcev, ki stanujejo izven LJubljane, zaposleni pa se v Ljubljani. Tudi mnogim 'dijakom je bila iexerva dobrodošla, Zdaj se ob njo m na morejo domov te LJubljane da bi Imeli cenejšo prehrano. Nemški napadi na Anglijo Preteklo noč so nemški trcmbniki napadli neko mesto v Južnem Wallesu London, 18. jan. a. (Reuter). Glavni sovražni letalski napadi prete'.c'.o noč so bi'.i izvršeni na neko mesto v južnem VValesu London, 18. jan. s. (Reuter). Letalsko in notranje ministrstvo javljata v svojem današnjem jutranjem komunikeju: Sovražni letalski napadi preteklo noč so bili usmerjeni v glavnem proti Južnemu Walesu. V nekem mestu je bi!o tam povzročenih več požarov. Več hiš, trgovin in trgovskih poslopij je bilo poškodovanih, toda do jutra je bil po'ožai obv.aden. Število človeških žrtev ni veliko. Tudi drugod v Angliji so vrg^.a sovražna letala nekni bomb, to.Jn povzročene J8 bilo malo škode in človeških žrtev je zelo malo. (najbrže je bil to Cardiff, op. ur.). Vrženih je bilo veliko število zažiga.nih in eksplozivnih bomb. Požnri so povzročili znatno škodo na zgrtidbah. Kmalu po polnoči pa so redni in nemožni gasilski oddelki položaj obvladali. 7^rx^->\ zjutml je b'! tudi v Tr^donu le-ta!sld n'aTn Bombe pa so bi.e vržene nn en sam okraj. Z ukinitvijo dopoldanskega vlaka, ki je odhnjal v Zasavje cb 7 55. so zelo prizadeti tudi vsi nrebivj^ci krr^ev ob gorenjski, dolenjski in notranjski propri. Dos'ej so uporabljali ta jutranji vlrk za zvezo I proti Zidanem mostu odnsio naprej proti 1 Mariboru- Zdaj so b:ez vsake zveze vse do popoldneva. To kaže. ća 1e bila uk'ni-tev vlakov premalo premišljena Kdor hoče iz Delen-Ske. N-tran^ske ali Gorenjske proti Mariboru, mon priti v LiuHjano le prejšnji dan. tam tv\-noči ti. pločnti večerjo ln zajtrk in sele potem nadeljevati pol proti Mariboru. Razum - - zahtevali ukiritev ne- katerih vi ra-^'- Ti-Toda ta ukrep bi bilo treba spraviti v sklad s potrebar.ii prebivalstva. T.^-.bljančmi ao večino radi prihajali na Sv. goro. Kum, M.zllco. Sv. planino. Jan^e in druge saravske hribe Zelo pripravna je bila za smn-?arjc tipra iz Zasavja preko javor^'-ih ril d" u Tin hribov na dolenjsko slran. Ob L-Vr.h. ziv.trai pa pe bo nihče vstajal, da bo pohitel k nam na izlet. Zdaj. ko trpe naSl kra^l zaradi redukcij vlakov, apeliramo na uvi levnost morodaj-nih ciniteljev. naj nrm venejo oba ukini s-na vlaka, ki povzročata trliko nevolje. Javnos^ pa bi ne ImeCa nič proti temu. Ca bi se. ukinja večerna rezerva, ki o. hala iz Ljubljane le pol ure pred rednim vlakom in vozi od Ljubljane clo Zidanega mosta. Krasen nastop umetnik2v v drsanja Okrog 3000 gledalcev na drsališču Ilirije — Največje je bilo zanimanje za Scha2er|cv nastop Ljubljana, 18. januarja 3000 gledalcev na zimski prireditvi! To je gole'. o rekordi, ki ga Ljubljana še ni dosegla in ga najbrž tudi ne bo tako kmalu. Toda vsi ti tisoči so zadovoljni snoči o-hajaii z drsališča Ilirije, saj so videli krasno prireditev na ledu, nastop svetovnega prvaka Karli Schaferja z njegovo ljubko partnerico Fritzi Gillardovo. Mimogrede naj Se omenimo, da je nastal glede njenega rojstnega kraja skoraj spor. Magister g. Hočevar z Vrhnike nemi sporoča, da ni bila rojena v Vevčah, temveč v Bistri pri Vrhniki kot hčrrk_a tamošnjega oskrbnika inž. Pritza Gillarda. Drsališče SK Ilirije pod Cekinovim gradom je bilo vzorno urejeno, led gladek kakor zrcalo. Okrcg drsalifča so bili postavljeni sedeži in provizorne tiltune ter umetna snežena stojišča. Kljub razsežnorti prostora je bila na njem gneča. Ves nastop je obegal 12 točk. Prireditev se je pričela sicer z majhno zamudo, pač se je pa razvijala naglo in v redu. Občinstvo ie bilo tudi ppioti po mikrofonu obvejieno o vsaki to?ki. Najprej se nam je predstavila mala Marica Bogata jeva, mnogo obetajoč talent, ki je z ljubko gracijo izvedla program prostega drsanja. Sledila ji je Silva Pal-metova z valčkom na le:"u. NaJa državna prvakinja kaže od nastopa do nastopa večje znanje ln sigurnost. Ima dober posluh in čut za m uzi k o ln lepo ter rkladno sledi zvokom godbe. Bila je deležna nedeljcrie-ga priznanja, ki ga je tudi zaslužila. Za Palmetovo Je prisia GHlardova. Seveda obeh drsalk ne kaže primerjati, ker je treba vedeti, da je Gillardova profesionalka, kateri je drsanje poklic Zato &e tudi njeno drsanje znatno razlili uje od drsanja naSih drsalcev ki goje to panogo strogo športno in v okviru amaterjev dovoljenega sporeda. Seveda je Gillardova presenetila s svojimi umetnijami. Zdi se ti da drsalka včasih kar plava po zraku. Nekatere like obvla^* naravnost virtuozno in tudi težki Axel PauTsen, ki je celo za nase drsalce trd oreh preizkušnje, ji je skoraj igrača. Zlarti je omeniti njeno sigurnost v drži in pa paahode iz enega v d:ug lik. Njen tango je hil elegantna kreacija, a prav tako je pozneje ugajala v parodiji ameriške norosti Kot par s Schii-ferjem nista uvežbana, ven. ar nas je eleganca njunega skupnega nastopa prijetno presenetia. Največje z.animanje je seveda vladalo za Schiiferjev nastop. Visolci Karli si je na.-mah osvojil simpatije občinstva. Kot prvo točko sporeda si je izbral variacijo »mesca i in bilo je res užitek gle.'aU ga kclzo el-gumo obvla-^a. ta težki lik. s fraikgno Inh-koto prehaja iz ene poze v erugo. kako igiaj« iaoJM In kar je glavno: vse like mesca je Izvedel iztegnjenih nog in pokončne drže, a kadar je krožil, se je nagnilo vse telo pc-° ao, da je skoraj >vL'Icl« v zraku. Schiifer i res suven a na drsalkah in se pač n smemo čuditi, da si je večkrat priboril rrvetovno in olimpijsko Prvenstvo. Seveda je med profesicnali svoje znanje še izpci^olr.ll. VF-ega. kar zna. nam sicer nI prlrr.z: 1 in bi morda strokvs ake zanimalo še njegrvo obvezno drsanje, a vseeno je bilo to, kar je nrrn pr kazal dovolj, saj je bil že njegov Axol Paul sen nekaj edinstvenega in dovršenega. Poglavje znse je bil seveda tudi njegov dunajski valček, kjer je preseoetO z domlsleki l.i vložki, zlasti pa z balansli-anjem na eni negi. Silva Prlmetova in JoSko Piber sta nastopna kot par. Izvrstno naftu-ianina točka- Zrelo znrnje, harmonija telca in likov. Spored so še izpopr-lnili državni pivo k Thuma, Milan Betetto in Semeecva. ki vedno bolj kažejo sadove sistematičnega in temeljitega vežbanja, a na koncu n^m je Silva Palmetova v gorenjtiki naroini iu>šl zaplesala kmečki p'es- Burkasto to^ko ie morala ponoviti, a prav tako sta morala Schafer in"Gillardova za zak'jućek še neprestano dodajati, hvaležno občinstvo i ma je pa sekua Mralo po taktu valčka. Bil je lop večer, ki bo še dolgo vaem o^Vcl v živem spominu. Popraveft Da bo lo rudarji primerno poure"l. Glede na nepravilne podatke v začnem odstavku članka z gornjim naslovom Vas prosimo, da glede na čl. 26. z?.kona o ticku objavite v prihodnji številki ra istem mestu naslednji uradni popravek: 1. ) Ni res, da je pri TPD udeVž^n^ga približno 80 % tujega kspitala, res pa je, da ga Je udeleženega mnogo manj. 2. ) NI res. da je družba pred'an^k'm plačala 422 mfionov dinar!ev davkov, res pa je, da je plačala 21,506.433.12 dinarjev davkov. 3. ) Ni res da ao delničarji družbe prejeli na divid?ndah 360 mPijonov d n"rev. res je pa, da so delničarji predeli 16 milijonov 5C0.000 dinarjev dividende. Z odličnim spoštovanjem Trboveljska premogokopna družba. ?wžar v stari c&krarni Ljubljana, 18. Januarja. Davi malo pred pol 8. so bili mestni gasilci telefonično obveščeni, da je izbruhnil požar v znani tovarni pletenin Kune & Co v stari cukrarni na Poljanskem nasipu Mestni gasilci so nemudema o. hiteli tja z dvema motorkama in maginis lestvo in takoj so Jim sledili tudi prostovoljni gasilci Gorelo Je v V. nadstropju, kjer sc je vnel strop v delavnici pod veliko železno pečjo ob steni. Ker so bili gasilci precej pozno obvefičeni. Je ogenj napravil na stropu med IV. in V. nadstropjem že precej škode in se na široko zagrizel v lesene strcpnlce. Gasilci so morali razkosati velik kos stropa, nakar šele so pnčeh gasiti. Voda Je »proti vdirala tudi v nižje ležečo dvorano v IV. nadstropju, ven .'ar so gasilci pri tem pazili, da niso napravili znatnejše Škode na tekstilnem blagu in na strojih. Gašenje je trajalo skoro dve uri. Koliko Je škode še ni ugotovljeno, rdi se pa, da ne bo prevelika. Zaenkrat je ugotovljeno, da je bilo pofkodovanlh samo nekaj delov rezervnih strejev in zaradi vode tudi nekaj blaga, delo v obrata pa se bo lahko nemoteno nadaljevalo. dg Q C Gospa ministricac ob 20.15. FILOZOFSKO DRUŠTVO: predavanje dr. Stanka Gogale o logiki mišljenja in logiki čustvovanja ob 18 v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. PRIREDITVE V NEDELJO KINO MOSTE in KINO SISKA: nespremenjeno ORGANIZACIJA PRAKTIČNIH TEHNIKOV: občni zbor ob 9. v sobi št. 10 Tehniške srednje šole (glavni vhod) ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE: Princeska ln pastirček ob 15.15 (brezplačna predstava za revno deco); ob 20.15: Gospa ministrica. DEŽITNE EJSKAlDffl Dane* In jutri: Mr. Bakprčlč, Sv. Jpkcba trg 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20 in Mr. Murmavcr. Sv. Tctra cesta 78. Mestno dežamo zdravniško slvf.bo bo od sobote od 8. zvečer do ponedeljka do 8. zjutraj opravljal nr-s+ni sdravrdk '** Ivan Logar, Ulica 29. oktobr-Telefon 41-52. Iz Novsg? tnssta — Smoike tekme priredi v nedtljo 19 t. m. popoldne na KapitalJ-k^aa hribu novomeško aoko'ako društvo. Teiune re bodo vršile ob precejšnji uđe'ežbi domačih smučarjev, ki bodo p^k?zali ob;in~tvu svojo rutino odnosno vztrajnost na tem težavnem, pa vendar idealnem smučarskem terenu. t ' i «■ č 1 gp r » ' r 4 *// V f » f t " * * v ' 4 ' 0 » ■ U ^ t * - ' ' ' * . f . ■ . 1 ' » *U>v' . ft|*«- ♦> > 4 y -v y > .V ~i « *« a # A" /- ''k ' '. , . '. . . • ' * r, v v }^ « > Ir V * I > % .f £U . - ' . W . . • . it s^ 1 f » f ifiin*ua * as* <%. .\ * m. t»r^i ^ 1 ' t • ' . 4 ^ / A j.-a, k,** 4 * € m r Štev. |4 »SLOVENSKI NARODf, sobota, 1B. Januarja 19«. Stran S Na smučeh po severni Sloveniji Je z&ma na Polsorfu ta prijetna ]c tam Sokolski dom pozimi Ljubljana. 18. januarja Veselo in razgibano je v Mariboru. zdra\ a zadosti, ruč mu ga ne jemljejo tovarne, krepkega in svežega in utrjenega zdravja r>a je vendar največ v pohorski zinii Maribor ie izhodišče za ture. Id so razmerama zelo blizu. Mestni avtobus in koroški vlak prevažajo turiste, izletnike, smučarje in planince. Koroiki vlak cd-daja v Dravski dolini planince in smučarje svoiirn postajr.m: jih da Rušam za Ruško kočo i:i za Sokolski planinski dom. jih odloži Fali za kočo na K opnem vrhu. jih posije pohorskemu Št. Loviencu za kolona Pesku, jih izroC-i Breznu -R ibnici za Se- njorjev dom. Gu^taniu za Plešivcc ali Uršijo goro in Rimski vrelec. Prevalju za Mežico in Crno in dalie za Peco. Oj, fantje pr ^o polja, kam? Foštarski dom Povzpemo se na vzhcdnc obronke Pohorja k Mariborski koči in k Pohorskemu domu, ki ju lahko v pičii uri dosežemo iz Maribora tudi z avtom rx> složni avtomobil-sici cesti preko Hoč in Reke. 2e na prvem sedlu se nam postavi nov dom »Poštarski dom« v lepem gorenjskem slogu, ki coieg stanovskih tovarišev prevzame tudi druge leioviščarje. Ravno tako »Pohorski dum«, ki je last mestnih uslužbencev iz Maribora, ima poleg svoiih zadružnikom- tudi letoviščarie iz vse države. O J »Mariborske koče« prič-ne naš smuTki izlet preko vseh slemenov. hrtov, trat in klancev in namiznih vrhov preko vsesa Pohorja do zadnjeza roba do Kremžarje- vc^a vrha nad Slovenj gradcem, smuška tura ki ie dolffa preko 50 km. Za.mučamo po lepih alejah skrivnostnih šim, ko se že izza smrek zabeli cerkvica beia sveti Aren. a ob njem »Ruška koča«, »Planinka«, in »Candrova koča«, ki jih oskrbuje Podravska podružnica SPD v Rušah. Po kratkem okrepčilu v koči nadaljujemo v lahnem paletu mimo Peršetove-ga vrha. spustimo se nizdol do takozva-nera Baiaota. a potem zopet prečkamo v breg. smo na Miz.r.em vrhu in v tihih idilah in po samotnih stezah skozi kraljestvo maike zime drsimo Droti zapadu. Klopni vrh. Mirno, nepremično leži kldDnovrska koča v gozdnem molim zimske sreče, a v niei vrvenje, kipenje. gobova juha. Pozdravljeni! Naprej 1 Pohorski dom Koča na Pesku. Golobica na belem dvoru, iz vol i en ka mladih src. koniiška večna nevesta pod Rosi i o. objemamo tvoi vitki snežni in ledeni d as. a danes se nam mudi. Smuk! Naprejl Cez Rosljo pojemo, ujčkamo. lodlamo proti Planinki, podeč se po oblih in valovitih planjah in brežinah. Je z nami mladast »So peruti mu vihar, oči so mu bliska!«. Razgalimo se na soncu. Kriki vesel 1a odmevajo v neskončne daljave. Na mislinjski ekrani so Vitanjske bajte, je VI- tanlska d'anja. S Planinke zdrčmo v lah-noKrilem poletu, da se za nami k^.de pršeči ofciaki. Plovemo in padamo v 200 metrov nizko divio sotesko, v Šik'ar'co. Skozi Šiklarico in po Jezerrkem vrhu so najlepše krepilne in diha'ne vaje. Ribniško sed'o! Stop! Seajorjev dom! Bučni halo nam zavpiie dobrodošlico. Kmalu smo za toplim zapećkom. Sedemo na široko, samozavestni, sam^basni. Velika peč žari. zunaj na tuli »Jezernik«. Smučke veselo poskočijo iz doma oad ažurno nebo in za-e*eio brazde do zgornjih in soodnttb »Trat:cah« še dalie proti soncu v n3id:vne1?e oohorske valovite predele. S »Tratlc« odmeva raž zadnji pozdrav, iz^irem^ za rob~m in v kr~pr~em poletu se zale^mo nav^-pr na olanlo »Črnega vrhi«. Bliskovito zdrsnemo ckozl mr^\\ oa^ oa se rmVmo <^b rob»i ffo'da ra Pungartu rrl koči nod Ko^ Ko^a D°d Ko~x? ie st-ra kom^ 3 leta oa te že tako prilu'b'i^na dn nima sk ra; oro~tora za vse SPD Sloveni gradeč ie zelo ponosen nanjo! Prerobimo grebene, v počasnih lokih prečkamo široko oblo Velike Kope. Čudovita panorama nas prevzame. Pod nami globoko zija Mislinjska ketkna. nad njo se izza kopren svetijo Savinjske alpe. Plešiv-cu-Uršlji gori. Peci podajamo roko. pred nami se košati Smrekovec. dalie Mozirska in Menina planina, na severu Košerijak in Kozjak. V lahnem tempu presečemo divjo poljano in .smo že na Mali Kooi, kratek odmor, oddih: kajti od Male Kope dol ae svet skoraj prekucne. V str.nini se kotalimo sede nizdol, dosežemo sedlo za Slove ni gradeč in za v uze ni c o: mi pa narav- nost naprej, v kratkih skokih čez maihen hrbet, pa smo ie na Kremi ar jevem vrhu. na zadnjem zapadno-pohorskem robu. Tik pod vrhom se nam dobrovoljno nasmehne koča na Kremžarievem vrhu. oskrbovana po SPD podružnici v Slovenj sradcu V većemi zar i i odolovemo po srnu Skd Doti mimo lenih kmetii v dolino — v Slovenj gradeč. Smuška tura preko grebena Pohorja je končana. Se v mislih se nam vrti smučarski film a Pohorja, v pohorske Jume. eraoe. slapove, trate, med pohorske kmete, drvari« žagarje. lo^arle. lovce in planince pridite snemat ta lepi zimski film! Ko prve pohorske trate že zazeleniio se blišči v viSnjevem snegu Uršika eora. po'eii vsa rdeča v malinah in slecu. Leoa je. stasita in brhka kakor kmečka nevesta z belo pečo na storžasti glavi. Prismučamo do njene cerkvice, a potem v slalomskih spustih zdrčimo na Kotlje in v Guštanj. Kadar pa Uršlio goro zmaguje ml~da Vesna, se blišči snežna belina z vis k - Pece. Vsa siva. skalnata 1e poleti, žareča še v aprilu in o veliki noči v be'em herrre-linu. Matiaževa kraljica . . . Uletova koča nas pokrepe3 in dvigne v gorske divje predele po širnih alpskih smučiščih. Pomlad ie šla čez Pchorie. PlpSivce. Smrekovec in Peco in se bliža trdi Sa-viniskim alpam. a mi gremo v te alpe. v Logarsko, na Okrešeli. na Savi^isko cedlo in na Korošioo še zime iskat in io naid^mo še leno in belo tudi v ma;u. tud: za Duhovo. — Od Pohorja do Ple'ivea. od Pleši vca na Peco, s Pece na Smrekovec. s Smrekovca na Mozirske. z Mozirskih v Savini^ke. ori veseli klic mTad'h snrifa--iev. ki ooio r*e?ern mladosti, pesem belih junakov. Smuk! Ooiščite DOZiRli DOVJE - MOJSTRANA 700 m obsežna snnfišča, dober sneg, smušld tečaji, »dobna gostišča._ Valvazoripv tlom pod Stolom UHO tu bmu"k: n sankaiki izleti. Potoška, Zirovn ška in Znbreška planina v rvezi z Zelenico. Mar-_kirani dohodi iz Žirovnice in Sov. Javo nika. POLŽEVO 620 m Udoben plantn«lrt dom. sredi krasnih smuči&č. Telefon Vlžnja gor» 1. BLED GRANT> HOTEL, TOPLICE aranžman — 7 dni din 875.—. ▼računano. PARK HOTEL BLED Ugodni aranžmani sko sezono. za BoziC to rim- POHORJE (910—1543): Idealen smuškJ svet. prijetno rimsko bivanje; številni planinski notell ln domovi, dobra oskrba, polni dnevni pen5lon din 45—70. Nova ponorska avtocesta. Obiščite lepe zimske turistične predele v severni Sloveniji! Poborje. Savinjske Alpe. Logarska dolina. Mozirrka planina. Smrekovec, Rimski vrelec Itd. Smučarski tečaji. dobra oskrba, polni dnevni penzion din 50—70. Dom SPD na Romni 1520 nTtohtnjern 80 postelj, penzija od din 62.— dalje, emuSka šola. prospekti. RAT t ČE-PLANCA 870—1108 m Zlmskosportnl center, smufllce proge, smuške šole. skakalnice.___ Informacije in prospekti: Tujskoprometna zveza — Putnik-LJubljana — Futnik- Maribor in vsi ostoJi biroji Putnika Po umoru Antona Straha Sum je padel na pokojnikove svojce, ki so jih orožniki ie aretirali Trebnje. 17. januarja Včeraj smo poročali o zverinskem umoru posestnika. Antona Straha iz Lukovice pri Mirni. Kakor je Se vse do danea kazalo, je hotel ropar avojo žrtev prvotno samo oropati ln se polastiti njenega denarja, o katerem je mislil, da ga ima doma pri hiši. Tudi okolnost, da. se je roparski morilec za svoj zločin posluzil trenutka, ko je bila hčerka umorjenega zdoma, je potrjevala to domnevo- Natančna preiskava, ki so jo pa uvedli naši orožniki, je to ljiidsko ugibanje in mnenje, ki se je pojavilo takoj po umom ovrgla, in vse kaže, da v tem primeru ne gre za roparski umor, temveč so v ozadju družinske razmere na domu umorjenega. Ugotovljeno je, da je bil pokojni Strah pravi čudak v svoji vasL Pred leti se je vrnil iz Amerike ln z denarjem, ki si ga je prislužil tam, si je uredil lepo domačijo. Po smrti svoje žene je ostal na svojem domu sam s svojima dvema hčerkama. Hčerka Jožefa se je kasneje poročila v sosedno vas Sojenice, druga hči, Marija, pa mu je se nadalje gospodinjila. Ko se je omožila hči Jožefa, sedaj poročena Kotar, stari Strah na račun dogovorjene dote ni ničesar izplačal in zet Gregor Kotar Iz Soj eni c je ob ženi-tvi Sel praznin rok iz tastove hiSe. Tudi dru.jra hči Je želela, da se poroči in prived« v hišo gospodarja. Seveda hi moral v tem primeru prepustiti oče njej, odnosno njenemu možu posetvo, o čemer pa ni maral ničesar »lisati. Zato so se pričeli v M&i dVuSInski prw>i- rl ln so se stopnjevali zlasti od kar je um orla Se hiSna gospodinja, to je žena imhot- jenega. Zet je zahteval izplačilo dote, hči Marija pa je zahtevala, izročitev poseatva. Pokojnik pa je bil stisnjen ln ni izplačal dolžne dote, niti mu m dišalo, da bi lzro čil svoje imetje v druge roke. Zato so se prepiri tako zaostrili, da So pričeli <±rugr drugremu groziti in se med seboj tožariti Priče izpove :*u je jo. da so vladale v hiat naravnost neznosne razmere. Zet je baje grozil staremu, da ga bo ubil, pokojnik pa je pripovedoval sosedPm, da kadar bo ubit, da bo to delo njegovega zeta. Posebno je to večkrat potožil sosecu Marinčiču, preti kateremu je izražal bojazen, da ga bodo domači ubili. Na podlagi teh govoric ln izpovedb zaslišanih sosedov so naši orožniki ubrali v preiskavi drugo poL če je kaj resnice na tem, kar pripovedujejo ljudje o razmerah na Strahovem domu, bi ne šlo za roparski umor, temveč bi imel zločin svoje ozadje v družinskih razmerah. Ljudem se zdi čudno, da je odSla pokojnikova hči Marija za dva dni z doma. Sumljivo je tudi, da se je zadnje čase z očetom prepirala zaradi izročitve posestva in da je bila v pravdi na strani svojega svaka in setre. Ker je torej preiskava pokazala, da utegne imeti zločin svoje pravo ozadje v družinskih razmerah, so orožniki aretirali obe Strahovi hčeri in njegovega zeta. Vsi trije odločno zanikajo kakršnokoli zvezo z um> roan Antona Straha, V svojih izjavah si pa močno nasprotujejo. Zanimanje za nadalj-no preiskavo je seveda med prebivalstvom zelo veliko in ljudje nestrpno pričakujejo vsako novo rjočrobnest, iz katere bi se dalo sklepati, kdo ima na vesti ta roparski umor. Včeraj je bilo Strahovo truplo raztelešeno. Obdukcijo je opravila sodna komisija, V kateri so bili sreski sanitetni referent dr. Kiissei, državni tožilec Perovšek, sodni pristav Tavčar in zapi£injJtar Stroh-saok. Komisija je ugotovila, da *e bil strah Umorjen na zverinski način s sekiro. Na vratu, licih ln glavi je imed več globokih ran tn vsaka zase je bila amrtoncsna. Straha so našli na tleh v mlaki krvi in pogled nanj je bil grozen. Dolenjska že dolgo nI imela tako krutega umora. Po za-snovi in nagibih ga po pravici primerjajo z umorom Malijove v St, Vidu pri Stični, tem bolj ker je padel sum kot rečeno na pokojnikove svojce. čudni okrepi v kranjski gasilski župi Lanskoletna uprava je razrešena in postavljena je nova — Izvoljeni starešina pred razpustom odstopu Kranj 17. januarja Gasilcem in Široki javnosti bo gotovo znana lanskoletna burna skupžčina gasil, ske župe Kranj, ki se je vršila v prvih dneh aprila in o kateri je nai list obširno poročal. Tedaj je prišlo zaradi nerazumljivega postopanja starešine župe g. Japlja ob kritiki dela župe v poslednjih treh letih do izpadov, ki so povzročili, da je del gasilcev zapustil dvorano. G. Japelj enostavno ni dopustil kritizirati uprave, dasi je starešina kranj. gasilske Čete g. Mayr navajal neizpodbitne dokaze nazadovanja tn zanašanja politike v gasilstvo. Kljub tem dejstvom pa tudi prisotni delegat Zajednice g. dr. Srna j d ni mte^eniral, ampak je nasprotno podpiral upravo župe in s tem odobraval delovanje uprave pod starešinstvom g. Japlja. Od tedaj Se ni minilo leto dni in izven gasilskih krogov je kazalo, da so izredne razmere v gasilski župi Kranj zaradi važnih nalog, ki jih ima gasilstvo v narodni obrambi in ki so se poudarjale tako s strani uprava kakor kritikov, stopile v ozadje in da so se nepravilnosti v splošno korist odpravile. Toda zadnji ukrepi zajednice kažejo, da so kritiki na čelu z g. Maver jem bili na pravi poti in da bi bilo bolje ,če bi se pristopilo h končni ureditvi že pred letom. Ker pa je delegat zajednice na zadnji skupščini podpiral upravo, je razpustitev v njegovi prisotnosti izvoljene uprave dne 28. decembra 1940. razumljivo izzvala v gasilskih krogih začudenje. Se bolj čudno pa je dejstvo, da je istega dne odložil svoje funkcije tudi starešina župe g. Jnpelj. Istočasno z razrešitvijo celotne uprave je bila imenovana tudi nova začasna uprava v katero so ime- nm'ani vsi člani bivše uprave, razen odstopi vsega starešine g. Japlja in tajnika g Tvrdvja, na njuno mesto pa sta imenovana gg. Majeršič Janez iz Trtica in Ov- senek Janez iz r*redoselj. Kaj je vodilo Zajednico k tak!m ukrepom 5e ni povsem znano, a resnica je, se je kvrSila nekaj dni pred razpustom v župi Kranj revizija, ki sta jo opravila gg. ing. Dolenc in Vogelnik. Kerazum! j ivo pa je, da je Zajednica pri imenovanju v začasno upravo izpustila poleg odsrtopivšega starešine tudi tajnika, ki ni mogel biti prizadet v obsegu revizije. Kakor smo informirani je pri- ilO dO revizije na zahtevo nekaterih članov in naj je revizija ugotovila karkoli, potrebno je le eno namreč, da se krivci kaznujejo, onim pa, ki so bili na pravi poti, in znani kot zavedni in marljivi gasilci je treba dati priznanje, V interesu gasilstva kakor tudi v interesu sploinosti je, da se preneha v človekoljubni organizaciji z ozkosrčnimi nameni de'.a članstva, ki vede lahko v razmere kot smo jim priča v kranjski župL S širokogrudnim gledanjem in z ljubeznijo do organizacije bo prišlo končno tudi do tega, da bodo odgovorna mesta zasedli trezni, požterii in usposobljeni gasilci, ki so ie v dosedanjem delovanju v gasiLsivu dokazali, da so vredni zaupanja. Ker je začasna uprava dolžna Kmalu sklicati izredno skupSčino upamo, da bo dokončna ureditev v gasilskih vrstah še tedaj izvršena in da bo Sla župa zopet svojo redno pot Kakor je bilo to pred leti. vsled velikega zanimanja o poteku revizije in rarr-eSitve bomo o zadevi £e poročali takoj ko bo stva rtollko dozore1«, da ne bi posameznikom ali organizaciji s prenagljenimi vestmi škodovali. Franjo Kvastja v bratislavski operi Laskave kritike o nastopili našega rojaka Ljubljana, 18. januarji. Z nase Jezice do Brat'slave je daleč, a Franjo Hvastja je tvegal in uspel. Pri ljubljanski opori je nekaj sezon prepeval v zboru in nekajkrat so mu zaupali epizodno operno vlogrico. Hvastja pa je odpotoval na Dunaj k znani pevski pedagoginji M. Rad6 Danieli, se pri njej deset mesecev v petju izpopolnjeval in bil nato. ker doma ni našel mesta, takoj angažiran za prenovljeno Slovensko (slovaško) narodno gledališče v Bratislavi. Začel je s konzulom Sharplessom v »Madame Butterflv« in žel pevski in igTalski tako velik uspeh, da so mu daU partijo Scarpla v >Toscic. Bratislavski Usti konec novembra in v začetku decembra 1940 so prinesli o Hvast-jevem Scarpiji presenetljivo ugodne ocene. ^Slovenska politika« je poročala, (Ja je nas rojak pokazal v veliki partiji zveneč ln poln bariton, ki je res sposoben velike učinkovitosti. Prijetno ga je poslušati, ker ima njegov organ dramatsko polnost, silo in plemenitost ter vzg-ledno izgovarja besedilo. »Slovak« je pisal, da je glasovno in igralsko partijo popolnoma zmagoval, z masko in mimiko tikoj delal dober vtis, glasovno pa presenečal. List »Gardista« je zapisal, da je izdajal Hvastja s svojo prožnostjo južnjnka, naravna igra in ton pa kažeta izvežbaneea igralca, čiear lik v celem lahko služi za vzor. Dne 29. decembra m. 1. pa je Hvastia že pel v premieri naslovno partrio Verdijevega »Rigroletta«. Neverjetno velika in težka nalogra za mladega našega pevca, s Gardista« je poročal: Naslovno vlogo je preruteno zaigral in za-pei Fr. Hvastja, ki je s svojo kolosalno kreacijo naravnost osvojil občinstvo. Skoraj hi mogli primerjati njegovo pbđ&'janje s podajsn'i velkh predstavnikov te vloge. Nesnomo je, rln r^^te z njim S'ovaškemu narodnemu gledališču odličen člen. »Slovenska pravda« je pisala: Fr. Hvastja je to pot smeleje modeliral glas in podal lepo kreacijo. Vlorra je ustrezala njegovim koncepcijam, želel bi si mestoma še veC dramatičnosti. »Narodnie Noviny« so poročale: Fr. Hvastja obstoji že dane* glasovno ln igralsko proti vsaki svetovni (!) konkurenci. »Slovenska politika« pa: V naslovni, nenavadno težki in izčrpajoči vlogi se je uveljavil Fr. Hvastja. V njegovi kreaciji je izzvenela vloga Rigoletta učinkovito predvsem pevski, ker jI je mogel dati svoj prodorni in dramatski močni glas. Igralski je vloga za mladega umetnika prevelika, a pri vestnosti ln resnosti, s katero pripravlja svoje vloge, bo s ča-flom in bližjim podožlvijanjem tudi čustveni izraz Rigoletta, užaljenega očeta ln zbe-ganca, še dopolnil. »Slovak« pa je napisal: Zavzel m« Je Hvastjev Rigoletto, saj je ne le naslovna vloga, temveč tudi glavna osebnost te opere. Njegova kreacija nas je zadovoljila v spevu in v igri, škoda, da njegova ne-slovaška artikulacija zelo moti razumljivost njegovih besed. Igralsko podajanje je bilo v vsakem pogledu vredno pozornosti; izrazito je tolmačil razdvojenost »norč^voc in prepričevalno njegovo bol ter ljubosumje nesrečnega očeta. Dramatsko napetost v vojH'odovi palači po onečafirenju Giide je stopnjeval na najvišjo stopnjo. V poslednjem dejanju pa se je kazala pevčeva utrujenost in Iz^rnanost. — Tako gre nas Hvastia nnglo V' " ner»re|, L^.hko smo ga veseli! v leta 1°40 Novo mesto, 17. januarja, NovomeSki srez ki je eden na večjih v banovini, ima nekaj nad 54.000 prebivalcev. V srezu je blo lani 238 porok. Na sodni okraj Novo meslo je odpadlo 151 porok, na Trebnje 63 m na Žužemberk 48. Skupno pa se je rodilo 1517 ot-ok. V Novem mestu 982 otrok, v Trebnjem 237 in v Žužemberku 298. Umrlo je 815 oseb. V Novem mestu 521. v Trebnjem 137 in v Žužemberku 157. Zaradi nezgod Je bil 26 primerov smrti. V Novem mestu 18, v Trebnjem 4 in v Žužemberku 4. Samomora sta bila v Novem mestu 2, v Trebnjem ln v Žužemberku pa po 1. Umori ln uboji so bili 3, v Novem mestu 2 in v 2užem-berku 1. Slednji prikaz je zelo razveseljiv, če pomislimo, da je bila pred leti ta statistika prav krvava, obenem pa še bolj žalostna. Saj pa tudi ni minil skoraj noben mesec, da bi v našem srezu ne bilo fantovskega pretepa aH uboja. Lanska statistika pa dokazuje, da je postala mladina v vsakem pogledu bolj razsodna. Mrtvorojenih Je bilo 30 otrok. Visok odstotek vseh rojstev v srezu gre na račun Novega mesta, ker se porodnice iz vsega podeželja v ve'ikem številu in vsako leto bolj znteknjo po zdravniško pomoč v žensko bolnico. Šnričo tega pa je že tudi nujno potrebno, da se vendar že zsrradi v Novem mestu prepo-trebna porodnišnica ali vsaj porodniški oddelek, ki bo porodoma Icčen od ostalih bolnikov, kar je tudi splošna želja. Iz Trebnjega NanFOsenl *mo za sledečo oblavo: Potniki vlaka Trebnje—Sevnica in obratno prosimo železniško uoravo. da Dos\Tbi. da bodo oločniki in stopnišča Železniških vozov redno čiščerta. da se ne bo več ori-netilo. kakor vcerai. ko smo morali ves Cas vožnie prezebati, ker radi zasneženih pločnikov nismo mogli zapreti vrat kllDela. — Pred gasilskim občnim zborom. V" tem mesecu bi morala ^ašibka Četa sklicati redni občni zbor. Kaže na. da letos občnega zbora ne bo. ker Četa ne more zanj orioraviti potrebnega sfradiva in poročil in koma! še za silo posluie. Še 6. oktobra lanskega leta ie žuona uorava 00 svoiih organih izvršila nri trebanjski četi revizijo in ie ob tei priliki zan:enila glavne kniiffe. predvsem blagajniški dnevnik. Četudi ie poslovanje čete v redu in je župni tajnik izjavil, da so knjige našli v redu. in, da iih bo žuna vrnila četi v najkrajšem času. kniig naša četa do danes Še ni oreiela nazai in le s težavo posluje, zlasti na ne more sklicati občnega zbora, V kolikor poznamo člane u Drave naše gasilske čete. so nam za redno poslovan ie čete že niih imena najbollši porok, pa se čudimo žtiord upravi v Novem mestu, da s tem svojim rjc>stoo«ni?m sama ovira redno Doslovanie na£e čete. — O neprijetnih poslecPcab za DOtUjoBe občinstvo radi ukinitve nekaterih vlakov se ie te dni že preeei pisalo. IK'omimo pa. da bi te pritožbe ln želje kai zalegle, kaj- ti, če bi Hotela žele^jijk^ u-prava ustreči ViJtn. bi prav eotovo morala zopet uvesti vse ukinjene vlake. Zato že.imo. da bi železniška uprava upoštevala želie potujočih v\>ai tam, kier ie z ukinitviio nekaterih vlakov le vse preveč onzadela potnike s tL-rn, ko morajo ure in ure čakati na zveze. Pravi kaos v tem pogledu viada zla ti v Trebnjem, ki ie do uk.n:tvi vlakov 9il6 iz Sevnice in 9417 iz Trebnjega ostala m-.n-da edina postaia v banovini, kjer morajo potniki ure in ure Čakati na zveze proti Sevnici in Sent Janiu ali obratno proti Novemu mestu odnosno Ljubljani. Trebnje so važno križižče z izhcd~m v m-rensko dolino in tia doU v zasavie preko Sevnice pa naprošamo železniško upravo, da uvede iz te doline zopet Drave zveze, da ne bo popolnoma izostal na tej sicer vtlnl progi vsak promet. — Dva dni že neprestano sneži m ie vet* okrai pod težko snežno odeio. Ker ie zapadlo toliko sneua ie ves promet otPžko-čen. Zlasti trpe vozniki in uprežna /i. na, ker se cestna imrava še do danes ni z a-nila. da bi šla na cesto s snežnim plugom, kot to delalo Dovsod drugod, kadar zapade sneg skoro do kolen. Pa tudi pešci so v težavnem položaiu. ko srečavaio voznike in se moralo umikati iz ceste v do pol metra visok sneg. — Karte za moko ro delili vč~rai na občini. Liud.^e so prihajali v trumah in kai kmalu ie b;lo razdelilnih 720 kart za 3500 kg moke. ki jo ie imel cdbor za prehrano na razpolago za obfane za prvo polovico meseca. Irlraralo se ie. da ie v občini potrošni a več i a. kot pa ie bilo na razrx>!a£o moke. — Volilni imenikj se popravliaio do konca te?a mereča na občini in se volilci orpozaria:o na ta termin! — Naročnikom! Ker se or'rfa^aio novi naročniki prosimo vse. da kakor 16 v r du poravnali naročnino za prvi mesec da se tega reda drže tudi v bodoče. Vse pa obveščamo, da bomo s 1. febroariem u v etil i dostavo lista r>o hišah. tz Novega mesta — Ukinitev vlakov je v prece šnji m^ri prizadela. na%e Belokranjce. Ljudje, ki potujejo s prvim jutrnjim vlakom v Ljubljano, kjer imajo opravke, morajo v Ljubljani že takoj po 13. uri na vlak. če hočejo biti Se isti dan doma. Večerni vlak, ki odhaja iz Ljubljane malo pred 19. vozi sedaj gflmo do Novega mesta. Potujočo obč n^tvo iz Bele Krajine je spričo tega prisiljeno, če n« opravi v Ljubljani poslov, aH pa zamudi vlak, prenočiti v Ljubljani ali pa v Novem mestu, kar je seveda združeno s precejšnjimi nepotrebnimi izdatki. Spričo tega je iskrena zelja vseh Belokranjcev, da prične ukinjeni večerni vlak Novo rneato —Karlovac zopet vorlti. Ob tej priliki bodi povedano, da io železniški vozovi na dolenjski progi" zelo slabo kurjeni in da potujoče občinstvo v vozovih naravnost prezeba. — Save-»na strelska družina t Novem me*ta vabi svoje članstvo na »voj redni letm občni zbor, ki se vrSi v torek 4. februarja ob 20. v prostorih mestne posve* tovalnice z običsmim dnevnim redom. _ Udeležba obvezna! Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, aobota, 18. januarja 1941. štev, 14 DNEVNE VESTI — TJSpehl dr. lin ove ga potovanja ▼ Berlin. Prvi viceguverner Narodne banke dr. Belin se je vrnil iz Berlina, kjer se je pogajal z Nemško državno banko glede ureditve nekaterih vprašanj plačilnega prometa, Narodna banka je objavila o tem našle, nje poročilo: Na sestanku zastopnikov I^a.-odne banke in nemške obračunske blagajne 7. januarja v Berlinu je bilo sklenjeno, da naj gre plačilni promet z Nizozemsko, Belgijo in Norvežko in generalnim guvernementom zn nove zaključke preko novega računa Narodne banke pri nemški obračunski blagajni, ki se bodo vodili v nemških markah in ne več preko poedinih posebnih računov, ki so bili svoj-čas deločeni za vsako teh držav posebej. Naši izvozniki bodo za zneske, ki. jih bodo plačali njihovi colžniki v ten državah »na novi račune v Berlinu dobivali 100°/, za nove klirinške čeke. ki jih bodo lahko realizirali s prodajo na borzi preko pooblaščenih bank po tečaju 17.82. Jugoslovenski dclžniki bodo pa v bodoče plačevali svoje obveznosti za sklenjene kupčije v Nizozemski. Be'giji, Norveški in generalnemu gu-vernementu s kupovanjem novih kLiruiskin čekov na borzi preko pcobasčenib bank, kakor je bilo že do^'ej pri plačevanju novega uvoza iz Nemčije. — Naši parniki v službi mednarodnega Rdečega križa. Iz Splita je odplul na Portugalsko parni k »Unac, ki bo vozil v službi mednarodnega Rdečega križa, kakor že parn.ka »Hercegovina« in »Pavla«. Snoči je pa odplul iz Splita na Sušak parni k »Peter«. Nanj bo natovorjen v Ameriko namenjen toobak. Potem pa bo vozil ta parnik v službi ameriškega Rdečega križa. V isti službi bodo vozili tudi naši parniki »Ivan«, »Anton«, »Dubac« in »Sud«. — povratnikom iz Belg!J- in H in d Je. NnroSni izseljenski odbor v Ljubi j--m obvešča vse povratnike iz Belgrije In Holan-dije. ki so od tam prejemali rente odnosno prkojnine, da je ministrstvo socialne politike in narodnega zdravja s sporazumom o pecilnem prometu p"?tom kl ringa med Nizozemsko in Jugos'avijo in emklm sporazumom med Jugoslavijo in Be'gijo omogoči^ pošlj-nje delavskih rent m pokojnin iz teh držav. Koris niki rent iz teh držav, ki so v Jugoslaviji mornji dostavljati temu ministrstvu ob roku Izplačila rente (merrčno. trimcse?n"> po'letno ali le*no> potrdilo občinskih r župnih uradov, da Se žive. K temu je tie a prioMti točen na-sov ustanove, ki jim Izplačuje rento, kakor tudi znesek rente In kdaj so ta z~e^ek zad-jikrat prejeli. Narodni tzsel4enski odbor poziva vse Interesente, da pošiljajo vse zad?vne dokumente njemu, na kar jih bo on redno dostavljal minstrstvu. ki bo vse podatke poslalo našim predstavn:5tvom v Holandijo In Be'gi o. kitera bodo nakazovala rente naravnost v Jugoslavijo. Po § 180. zakona o zavarovanju delavcev se vse te pri'oge ne taksirajo. KINO MOSTE. MHBH Danes ob 20. url, v nedeljo ob 14.30, 17.30 in 20.30 url dva velefllma: Anten poslednji Hans Moser v briljantni komediji iz stare grofovske družine Alahov vrt Marlene Dietrieh, CHarles Boyer Povezala ju je velika ljubezen v neskončni Sahari, a ločila ju je vest. ki je peljala njega, ubeglega meniha, nazaj za samostanske zidove, njo pa V pozabljenje večne puščave, NARAVNE BARVE! — Zahvala Protiruberkulozni txn\ ▼ Ljubljani. Oddelek za zdravstveno zaSCito učencev (Šolska poliklinika) v Ljubljani se iskreno zahvaljuje mladinskemu odseku P.otituberkulozne zveze In Protituberku-lozni zvezi v Ljubljani, ki sta omegoči^a nabavo rentgenskega aparata za nas zavod. Mladinski odsek Protituberkulo ne zveze je v preteklem letu izvedel v okrilju protltuterkuloznega tedna nabira'no akcijo za šolski rentgenski aparat. Ta akcija je vrgla 24.000 din. Ponovno hvala požrtvovalnim ženskim društvom kakor tudi ljubljanskemu obč.nstvu. ki je pripomoglo k temu uspehu. Razi ko do 51.700 din, toliko je stal aparat ALganoa tvrdke Siemens, je naklonila. Protituberkulozna zveza iz svojih sredstev ln dala nabavljeni aparat za dobo 99 let na uporabo oddelku za zdravstveno zaSCito uCencev, S tem je Piotituberkulozna zveza storila nov, važen korak v p rot i tuberkulozni b~rbt. Cm se namreč" dogotovijo v novem poslopju našega zavoda zadevni prostori se bo montiral rentgenski aparat in nastavil ftlzeo- lcg\ Tako bo dana možnost, izs'edlti tuberkulozo pri mladini v prvih začetkih, ko je še lahko ozdravljiva braz več in ma^erial-Eih žrtev. V zdra-stvenl zaščiti mladine pomeni od protitibe. kulezne zveze nabavljeni Šolski rontgen cgTcmno pomoč ln zato ji tem potom izrrk^mo naŠO prisrčno nHvalo. — vodrtvo oddelka za zdravstveno Ziascito oCcncev, — r^ratitev rleKtncne^a *°Ka. Nekatera pooietja v dravski banovini so *e podražila, električni tok. Pred novim letom smo porecali o okro^niel Združenja elektrotehničnih podjetij dravske banovine, da bodo elektrarne morale podražiti tok zaradi podražitve pogonskih sredstev tn zvišanja plač uslužbencev. Napovedal! SO da bo podražitev znašala 25 — 35»/, Nekatere elektrarne so podražile tok fce 1. t. m., drue^e pa ga bodo prihodnje mesece. Se vedno ni znano kolike bo znašala podražitev v Ljubljani. Kranjske dežeme elektrarne so podražile tok za 15«V elektrarna Fala za 25. elektrarna v Skof ji Loki 20 in Majriičeva elektrarna v Kranju za 15*/». Mnoge večje elektrarne v drugih pokrajinah države so podražile električni tok že lani. Zag/rebfka elektrarna je podražila tok za razsvetljavo ln gospodinjstvo. 1. novembra za 25°'o. za večje konzumente v industrHi in obrti pa za 16.5»/«. Novosadska družba je podražila tok večjim konzumentom že mala za 25*'©, saralevska elektrarna septembra za 10 do 20«/«. splitska elektrotehnična podjetja 1. junija za 5 do 10°V v Subotiei se je pa tok podražil 18. novembra za 10 do 20*'©. _ OlvoTn'Cka ve*t. Dr. Ivan Vrtačnflc. advokat v L-"ubl-'anl. se je z 31 decembrom 1910 odpovedal lzvrševanlu advokatura. — 7iv~l~ke kužne bolezni v dravski banovini. Po stanju z dne 8. t m. je bil vra-nični prisad na 1 dvoren er?He m 1. svinjska kuga na 62. nalezljiva ohromelost svinj na 13 in svinjska rdečica na 10 dvorcih. — Veljavnost kolektivnih pogodb, akle njenih po UUS&f. Znano je, da je bi: ne davno razpusčen »Ujedinjeni radnički sin ddkalni savez kraljevine Jugoslavije« Na stalo je vprašanje, ali so poslej veiiavn* kolektivne pogoabe, ki so jih sklenile raz pusčcne organizacije, članice URSSJ informacijah a pristojnih mest ostanejo ko lektivne pogdobe veljavne do svojega rok. ter po njih seveda tudi zajamčene delavske pravice. — Iz »službenega Usta«. »S.užbeni lis', kr. banske uprave dravske brnDv.ne« st 6 z dne 18. t. m. objavlja pravLnik za izvrševanje uredbe o prometu z gumami za motorna vozila, navodilo za tolmačenje odst. 2-, čl. 7. uredbe o pobijanju dragnj-in brezvestne Spekulacije — za gostinske obrate, podaljSavo roka za vlaganje na povedi za odmero dopolnilne prenosne takse, določenega v odd. V. pripombe 12 k tar post. 12 zakona o taks h, popravek k uredbi o spremembah in dopolnitvah zakona o taksah, razpored v državnem svetu za leto 1941.. razglas o ljudskem delu m odkupnini za samoupravne ceste v letu 1941/1912 in dalje, od.eJbo o izenačenju maksimalnih kosmatih zas užkov v trgovini na drobno, objavo o opravljenih državnih strokovnih izpitih uradn ških pr -pravnikov za administrativno - p samsko službo v gozdarski stroki in razne objave Iz »Služben.h novin«. — Radijske motnje. Po Informacijah Elektrotehniškega vestnika bo direkcija poŠte, telegrafa ln telefona v Ljubljani reorganizirala službo iskanja ln odpravljanja radijskih motenj tako. da jo bo po verila sekcijam v Mariboru in Ljubljan. Posta pa bo Se nadalje opravljala posle iskanja ter ugotavljanja motilcev in koi nadzorna oblast jim bo izdajala odloke Blokiranje bo prepuščala vsem zaseDnirr radijskim in elektrotehničnim podjetjem kl jim pa poslej ne bo več Izdajala pooblastil. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM \ ŠIŠKI telefon 41-79 Kopači zlata — pustošenje polj farmarjev — nezadovoljstvo se Siri Plcdcvi zemlje V glavnih vlogah: George Brent in OUvia de Havilland TEHNIKOLOR! Predstave: danes ob 7. in 9 uri, jutri ob 3., 5.p 7. in 9. uri, v ponedeljek ob 7. in 9. uri Prihodnji spored (v soboto 25. t. m.): 4 hčere prof. Lempa — Izvoz 20.000 uebelih prašičev v Nemčijo. Iz Novega Sada poročajo, da je bil dosežen z Nemčijo sporazum gle^ie izvoza 20.000 debelih prašičev- Cena se bo izračunala na bazi koruze tako, da bo 1 kg žive teže odgovarjal 7 kg koruze. — Razburkano morje. Iz Splita poročajo, da je divjal v četrtek na morju silen vinar. Valovi so pluskali v splitskem pristanišču preko zidu tako daleč, da so nekatere hiše ob pristanišču. Mnogi parniki sploh niso mogli odpluti iz oristaniSca. Nekateri so se morali zateči v zalive. Vihar je divjal tudi vso noč. — Smučarji jutri val na Polievo. Smuka idealna. (—) 31-n — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo delno ob:aCno, jutrn,a meg'a. Včeraj je snežilo v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu in Sarajevu, deževalo pa v Kumboru, na Rabu in v Dubrovniku. Najvišja temperatura je znašala včeraj v Kumboru 15, v Dubrovniku 12, v SpUtu 11. v Sarajevu 7, na Visu 6, na Rabu 5, v Beogradu 0.0. v Ljubljani —2.5, v Zagrebu —4, v Mariboru —6.2. Davi Je kazal barometer v Ljubljani 759.4, temperatura je znašala —9 5, na aerodromu —12, v Mariboru —10, v Zagrebu —12, v Eeogradu —1, na Visu, Kumboru in na Rabu 4, v Splitu 7, v Dubrovniku 9.0. — Štiri metre visoki snežni zameti. Iz Banjaluke poročajo, da po bosanski krajini ie žtiri dni neprestano sneži. V Ba- njaluki je zapadlo dobrega pol metra snega. Po planinali divjajo silni snežni meteži Na mnogih krajih so snežni zameti visoki nad 4 m Pota so zatrpana s snegom. Manjše kmečke hiše se skoraj ne vidijo iz njega. Nastale so velike prometne ovire. Ponekod je promet sploh ustavljen. Vlaki vozijo z velikimi zamudamL — Otrok padel na Trebnjega so davi Dreoeliali v bolneo eno 'eto starega posest nikovega sinčka Stanka Klemen čif a. Otrok ie doma kobacal tx> peči. s katere 1e padel na-a vnost na zakurjen štedilnik. Otrok ie dobil hude ooe-kline do vsem životu in ie njegovo življenje v nevarnosti. — 2 ter pretepa. Brezposleni d^evec Milan Vidmar, doma iz kočevske okolice, je oni dan odSel za de!ona na Gorenjsko. Prehodll le razne kraie. vcer-ai oa se le ustavil nekie v okolici Jesenic. kj?r ie zavil v neko Kootllno. Tam ie bia rora-ia več ta družba domačih fantov. s kate imi se ie Vidmar sorl. Pantie »o se nanosi tako razburi1!, da so rote mU noi5. s katerimi 9o obdelali Vidmarja do vsem životu. Vidmar ie obležal ves krvav in so °ra davi nezavestnega prepeljali v ljubljansko bolnico. Iz Lfublfane —lj Zakaj konkurenca med opernim In dramskim repertoarjem T L ubitel j gledališke umetnosti je vselei vesel, kadar pride na repertoar zares kvalitetna novost. aH kadar nastopi ueleden post. Saj se zgodi to — zlasti v tekoči sezoni — prav Izjemno. Ali gledališka uprava dela pri razvrščanju repertoarja nepotrebne, naravnost nerazumljive težave občinstvu in obenem Škodo si mi sebi. fe nekaj sezon opažamo da drama tn opera ne postopata skladno, temveč druga proti drugi, kakor bi se kar nič ne brigala za to. kaj se godi v G?ed3> liSki ulici ln kaj na Erjsvcevi cesti. V drami je ns primer noviteta, a Isti večer imamo v op°rl dva odl'čna g^sta Ka1 Je treba takih kolIzH? Kako naj se cjiočl človek ki bi si rad ogledal obe predstavi* Noeol nastopi prvič v veliki p»rtli1 Car-men hrvatska umern'ca Ančira Jelači**ev^ ln z nje prvič kot don Jose naS Gostič povrhu pa Se naSa Vid a !i leva. k t smo k> tako dolgo težko pogrešali, v partiji M1-eaele. Ne veriamem. da bi utegnila gdč. Jetočičeva večkrat gostovati t navedeni I težki in zanimivi vlogi Vsaj operno ravnateljstvo tega ni povedalo. Vse kaze, da bo mogoče slišati Jelačičevo samo nocoj. AH obenem bo v drami zopet enkrat premiera Shakespearovega »Othella« z Le varjeni ln Boltar-Ukmarjevo, prvič s Sever-em kot J agom in se z đrugimi novim: gralci raznih vlog. Tudi v drami bo torej :ocoj zelo zanimiv večer. A kam nai grem? V drami Imam premerski abonma ki ga po najnovejši odredbi uprave niti ne morem zamenjati s predstavo na kak irug abonma. PrisUjen sem torej, da g. em / dramo. Prisiljenost pa ni nikomur pri-etna ln užitka ne dviga. Silno rad pa b: slišal Jelačičevo in Gostiča. Se enkrat praiam. čemu tako, ko je lahko drugiče ia bi bilo ugodno meni in vsem, ki so prav tako nejevol.ni in v zadregi? — Prosimo gosp. upravnika, naj vendar že napravi v repertoarju tak red. ki bo omogočal publiki poset po svobodni volji in ki bo nedvomno koristen tudi gledališki blagajni! — Pri;atelj. —Ij Dajte nam pSenlčno moko zase tn koruzno zase! že nekajkrat smo brali v raznih listih kako je treba mesiti in peči kruh iz enotne moke. Nedeljsko >Jutro« e ceo priobčilo v svoji zadnji številki natančna navodila o pravilni peki kruha. Kakor vsi drugi listi je v receptu za peko kruha iz enotne moke »Jutr. naglašalo da je treba koruzno moko popariti, medtem ko pšenično moko dodamo pozneje ko se je koruzna kaša že precej ohladila. To ni morda kaprica kake kuharice, marveč nujna potreba za dobro ■jspevanje kruna. V poročilih »Krušna moka na kartec. ki jih je vsekakor poslat časopisju Prehranjevalni urad mestne občine ljubljanske, pa n| razvidno da bo nova enotna moka iz 40 • • p*en ce in 60 °k Koruze deljena Ce je moja domneva pravilna, bomo nemara dobivali enotno moke že kar zmešano Bojim se. da sede za ze-'eno mizo Prehranjevalnega urada teoretiki ki jim ni dovolj dobro znano kako ie treba ravnati prt peki kruh^ Al} bi ne spadale v ta urad tudi gospodinje? — Gospodinja. —11 Vse rome karte pri PTTNTKTT! —Ij Lo'ošnjn prred'tev Jadran-ke strate na Taboru mora še posebno pokazati da se zavedamo pomena morja za našo iržavo Jadranska straža ima v Ljubljani že stalen krog prijateljev ki se bo pa letos gotovo še razširil, saj vidimo in čutimo vedno bolj, kako se monmo oklcpitl nagega sinjega Jadrana. brez katerega si ne moremo misliti naše bodočnosti Posebne apeliramo na narodne noše, naj se v čim večjem številu udeleže letošnje prireditve Jadranske straže, ki bo 8. februarja na Taboru in na kateri bo tudi Izvoljena kraljica Jadrana Najlepše narodne noše dobe nagrade. Jadranska straža se toplo zahval ju-"e vsem. ki so se odzvali nj?ni prošnji z denarnimi prispevki. Obenem se pa obrača še na tiste premožne Ljubljančane ki se njeni prošnji še niso odzvali, naj to store, saj gre za naše morje, za vrata v našo lepšo bodočnost. —lj NA VSAKO MTZO LAŠKO PTVO! —Ij Umrli so v Ljubljani od 10 do 16 t. m. Kralj Anton. 62 let .tajnik Zadružne zveze, Kraševec Klementina, roj. Kofol, /6 let, vdova pis. ravnatelja, Cernič Katarina, roj. Bučar, 72 let, vdova zastopnika Vzajemne zavarovalnice, Fine Peter 6 tednov, sin sluge. Žagar Ivan, 76 let, pre-mogar drž. žel. v. p., HasTer Marija, roj. Skrl, 74 let, žena postreščka, Nest Josip, 69 let major v. p., PleČko Josip, 56 let mestni delavec, Reichl Ana, roj. Pilz 63 let, vdova trgovca, Vrbinc Anton, 80 let, kmetovalec, Koračin Janez, 3 in pol me-sere. sin uradnika, Sima Marija, roj. Mer-SChitz, 91 lei vdova zasebn, uslužb. Mer. kužič Ana, roj. Vertovšek, 75 let. hišnica Kmetske posojilnice, Papler Jakob, 77 let. de'avec, Ambrožič Jerneja, 8 mesecev, hči sobosblkarske«a mojstra, ftargl Urfnla, roj. Krakar, 79 let .vdova mestnega delavca, r>oies Anton, 74 let, delavec, Za- laznik Jurii 86 let, žeTe-miSki delavec v p, Harson Natalija, roi. Vallerant, 93 let, vdova uradnika, Majcen Alojzfla. roj. Bantan, 86 let, vdova revidenta drž. žel. v p., Stopar Anton, 59 let, prevoznik in posestnik. Doberlet Raimund, 72 let mestni urpdnik. V ljubiianski bolnici so umrli-Jedretič Franc. 66 let nadstražnik v p.. Reve Jop;n. 44 let, dimnikarski mojster, Korošec Milan, 69 let, prikroievalec čevljev. Purlan Ivan. 36 let zidarski pomočnik. Prelo? Ciril, 2 meseca, sin trgov pomočnika, Kr??man Valentin, 2 leti. sin posestnika. Ier. Hudolin Peter, 68 let, posestnik Kočevje. Kobilsek Prane. 20 let. par- kelar. s:ape 12. obč. PoHe. Vovk Jole. 63 let, delavec, GnbrSCek Mlrlana, M me. secev, hči urad. pripravnika, Susteršič Prane, 46 let. poljski dninar. Steoanja vas, Tavčar Leopoldina. roj. Pintar, 40 let žena žel. uradnika, Pestor Antoniia. 7 mesecev, hči delavca, Grad, obč. Cerklje pri Kranju. 5m*'d Jernej, 34 let. posestnik ln ogstilnTČar. Dražeose. obč. Železniki, Kra-Sovec Marjana, 50 let iena posestnika, Zaga, obč. Vel. Lašče. —lj 13.000 lir v snegu. Včeraj Dopoldne le našel lOletni Zupan Cev fantek v Rožni dolini, na Cesti VI v anceu kuverto, v kateri ie bil nad 13.000 Ur. Med Itetjem in pregledovan jem naidenesa denarja na sta pristopila k fantu dva stareiSa ooDalina. c*o zunanjosti sodeč vajenca. Ko jima je deček na vx>ra£aj-ije odeovoriL da ie denar naiel. sta fia nreiepla. mu denar vzela ln izginila. Deček le iofcale Driiekel domov ln povedal domaČim, kai se le iRodiio, Policija orciskuie to čudno zadevo Čudno Je namreč, da se ni nihče or:javil Izgube ta- ko velike vsote denarja v tuji valuti. Morda oa ere ia izmišljeno zgodbo. —li Mozartov »Koncert ta violino In orkester v D-duru borno slišaU v ponedeljek 20. januaria na simfonični produkciji Glasbene akademije. Violinski solo bo izvajal slus. III. 1. GA Jurii Gregorc Razen tega bo orkester GA izvajal se Schuberio-vo overturo »Rozamundo« ter znano nedokončano »Simfonijo v h-molu« istega skladatelja. Koncert, ki sa bo dirigiral slus. Samo Hubad. bo v korist -Zimske pomoči« in se začne ob 18.15 v veliki Cl-harmonični dvorani. Vstoo oroti orosramu do 6 din (za dijake) ln 10 dinarjev. —lj Valčkov večer Sokola L — Tabor. Tradlcijonalnl valčkov večer Soko'a I na Taboru se le sicer že dolga leta vršil vedno prvo nedelio v oostu toda letos se te Sokol I od loč i L da ea radi znane uredbe kr. banske unrave v LiubHani odredi fe sredi pusta, da tako svoiim Steviln:m vsakoletnim gostom tudi letos nudi obilo razvedrila ori starih oles'h Valčkov večer bo zato letos ie v soboto 1 februari a ob B. uri zvečer v vseh prostorih Sokol skeca doma na Taboru Do bodo zadovoljni stari In mladi, bo na programu vse kar se dano« se plese, manjka .a ne bo tudi češka beseda, vsak drugi pies pa bo valček. Zdravo! 30-n —lj Sokolsko društvo Ljubljana U Priredi v soboio dne 1. februarja v domu v i'rnovem Vaičkov večer za stare m m.ade. —lj Združuje krous^ev, kr^jačic ln *°-. odnib ob rtov v LJubljani ob.e^ča 3VOje c.anstvo. da se bo vršil članski sestanek v sredo dne 22. januaria 1941 ob 8. uri zvečer v restavracijskih prostorih hotela Strukljac v Ljubljani. Na članskem sestanku se bodo obravnava.e za široke važne zadeve. 23-n —lj Lutkovno zlcdilišče Sokola 1 na Taboru vprlzori jutri ob '/«16. uri lutkovno igro »Konec to'ovaia Mordulina« v treh dejanjih. Kot Dredigio bo Jurček Dokazal svoi cirkus. NastoDile bodo opice, krokodil, medved, kamela, volk in psičok. z njimi pa zamorec in Arabec. K cbilnemu obisku vab: odbor. —lj Pečen prašiček, divje race in zajci v gosti1 ni Lovšin. 27-n —lj Dalmatinsko vino po 15 din toči gostilna Lovšin. 27-n 33-n —11 Trgovine z elektrotehn'čnlmi predmeti bodo z da^ašnrm dnem nadalje od-orte od 8 do 12 in od 14 do 18. ure Ku-Dttioče občinstvo se prosi, da to uoošteva. Zdni?erne trgovcev. — Sokol LuibMana II bo imel redni ob-ćni zbor d rev' rh 1P^0 v domu v Trnovem. Točna uoVT^fba dolgost! —11 V »FHorof«kcm druStvii« v L1ub'i->^? ho nreda^a! v soboto dnp 18 t m 8 dr. Stanka O^enla o ktgflrl m'fl.f**«^ H lop^ki čustvovanja. Predavan ie bo ob 18. uri v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. Vstoo prest. —lj V začetniki plesni tečaj Jenkove šole v Kazini se samo se ta ponedeljek ob 20. sprejemajo novinci — dame in go po-dje. Vsaloo nedeljo ob 16. poooldansk. ples. Vsak torek in četrtek ob 20 izp3p«lnje-valna tečaja in v ak pet. k nadaLcvalni tečaj. Posebne plesne ure v^ak dan. Student: -nic popust. 23-n —lj Predavanje Slavističnega arus*N". V torek 21. t. m. ob 20. bo predaval v evo-rani trgovskega doma na Blelv. eisovl cesti g. dr. A. Breznik o vprašanju: >V katero smer se rarvija slovenrki jezik?< —lj Tatvine v mestu. Iz zaklenjenega skladišča gradbenega podjetja Tonnies na Smartinski cesti 21. so tatovi od p? j ali tri železne traverze. vredne 11C0 din. — Z dvorišča na Ambro'evem treu 3 je bilo ukradmo Francu Koklu več reriln. vrednega 700 din — Iz vrtne ute ob Hranilni Aki cesti ie nekdo ukradel Francu Mlakarju tri domaČe zajce za rejo. \ redne 10O din. — Pavli Sevcrj?vi Da je tat odnos ' na vogalu TvrSeve ceste iz vozičha ploč?vi-nasrto posodo s tremi litri mleka. Sever-jeva ie oškodovana za 70 din —lj Lizol je pila in umrla. Oni d n mo poročali, da so Dreo^liaM v bolnico 251 "'no postrežnico Franfiško Gart^erievo. s'nnu-iočo v Floriianski ulici 3. ki ie v ob.ipu izpila večin količino lizola. V bolnici so ugotovili da ie zastrupiienie pr nie; že močno naoredova'o Ve^ trud rd a.m'kov ie bil zaman in ie sn^či nesrečni ca umrla. Kal ie bil vzrok obupa Gartnerjova ni povedala. Gibanje cen živil v LJubljani Podražitev zaradi zvišane državne trošarine in vpliv mraza na cene Liubllana 18 ianuaria Cene živil bi bile idai v glavnem ustaljene ko bi ne bila zvišana državna trošarina in ko bi ne nastopil tako hud mraz. Podražili so se tudi nekateri predmeti, ki sicer ne soadaio med živila a o gibanju njihovih cen ie treba voditi evidenco med ^ivlieniskimi potrebščinami. Nespremenjene so ostale vse maksimirane cene živil. n. Dr. mesa slan ne masti, mlevskih izdelkov itd Prav tako so nespremenjene cene mlečnih :zdj k -v Maslo se ne more več podražiti ker bi ea sicer skoraj nihče več ne kupoval P raba masla se ie v Liubliani do oraznikih zelo manjšala, zato ea tudi nekatere kmečke oroda-ialke prodaiajo nekoliko ceneie V splošnem ie t>a srirovo maslo do 40—46 din kg kuhano po 48—52 in čaino po 48—56 din. Zaradi zvišane državne trošarine so se podražile nekatere oiiače občutno zla~ti žgane. Neoodraženo le na osta1© vino Steklenica bele?a piva ie veljala orei 6 din. zdaj ve'ia 7 din. steklen:ca čr-eaa piva se ie pa podražila od 6.50 do 8 din. Abstinente bo zanimalo, da se ie nekoliko podražil tudi malinovec. in sicer v Dro^aii na debelo od 23 na 26 din kg Med piia-čami se 1e najbolj podra?il rum Prej 1e bil rum po 38 do 40 din liter, zdai je pa do 50 do 70 din. Precej se te rodr-^lo *u U žganje, ki ie b^o orei oo 30 do 36 din liter, zdai ie no oa 50 do 60 din. Med živili le ljudi najbolj prlzadzla po- dražitev sladkorla Kristalni ft*ad*koT fc bil prej do 16. zdai Da po 18 5 d n. Sladkor v kockah ie bil prej do 18 din, zdai ie do 20.5 din. Posebno drago ie kolrm'a'no blago, odkar ie uvoz otežkečrn in oorabliene stare zaloge. Znano ie. da se ie na boli pcdra'il čaj. približno za 30C°/o. Zdai je čaj do 3 0 do 500 din kg Ali bi čaia ne moiV dob ti iz Rusije do zmernih ce^ah, če ea ž? moramo uvažati? Sicer* bi ra uvo^ čaia lahko brez vsake ŠVode ustavil', ki it" Čai ne rpa- da med živila Kot 7dravilo di ea lahko povsem naibolie nadomestule lioov'na V zadnlih 14 d-^eh se ie med kolal-'m b'agom px!ražil poper, in sicer od 140 na 160 din kg. Občutna je tudi pod~a*i*ev »el^nfav«, vendar ze^eniava v tei zimi v n^o^nem 53 ni bila dražia kakor lani o«W*j. E*d'v';3 se ie Do^raž;,a za 2 din nri kg na 11 fin kg. len^i motovileč za 50 r*nr Dri m^*-^1. na 2.5 din. cvefr>ča za 4 din nri k'7 na 1*5 din. prav tako š^i^ara za 4 d:n. na ?r| clo 24 din kg. medtem ko le r?Hič o-t-1 pr»_ ^fin^n. no 1 ■> din merica domači :n po 24 d?n kg goriški. NekoUko re ie pod»-až,Mo tunM lrr o naibrž zarad' zvi*a";a r-a- k^n* o rrn,fim letu in ne toliko za'-ad7 rhnflrte Vnni^-'-t-—> Prei 1o verla^a tona rfno-n 4*^" ^^ ^*^7 d!n. zdai 1e oa rv> 4*^ do 4R"1 tHn T* 'a /a^a^n dn'i 8« rvyf*^»T'l 7a 5 d'n rr m1 in veljajo 165 do 175 din. Snežne razmere Poročilo Tujskopromctnih zvez v LJubljani in Mariboru ter SPD 18. januarja 1941 Poltarsld đom, 910 mi —14, jasno, 10 cm prSiCa ia 40 podlage; MariborsKa koča 1080 m in Pohorski dom 1030 m: —14, jasno, 10 cm pršiča na 55 podlage: Sokolski doni, 1100 m: —15, jasno, 10 cm pršiča na 70 podlage; Peca 1654 m: —14, jasno, 80 cm prSiča; Ruška koča 1249 m: —15, jasno, 10 cm prSiča na 50 podlage; Maribor, 274 m: —5, jasno, 15 cm pršića na 20 podlage; Sv. Lovrenc na Pohorja, 483 m: —14, jasno, 10 cm prSiCa na 35 podlage; Senjorjev dom, 1522 m: —16, jasno, 17 cm prSiča na 60 podlage; Koča pod Kopo, 1377 m! —12, jasno, 20 cm prSiCa na 45 podlage; Rimski vrelec, 530 m: —17, jasno, OO cm ■nega, prdic; RogaAka Slatina. 238 m: —12. jasno. 10 cm pršiča na 18 podlage: Grič (Oset); —0, jasno, 20 cm prSiča na 30 podlage; Celjska koča, 700 m: —8, Jasno, 20 cm prSiča na 30 podlage: Mor I rs k a koća, 1344 m: —9, jasno, 20 cm prSiča na 40 podlage; Rateče - Planica, 807 m: —17, jasno, 55 cm snega, pršič; Planica - Slat na 950 m: —15. jasno, 75 cm snega, drsališče uporabno: Kranjska fora, ol0 m; —15, jasno, 05 cm snega, prSiča, dr&aJtSće in sankal iS ee uporabno; Podkoren, SOO m: -14. jasno, 52 cm pr- siča. sankali5če uporabno: Erjaveeva kora na Vriicti. 1515 m! —12. Jasno. 100 cm ane^a, prsic; Dovje - Mojstrana, 650 n: —10, jasno, 50 em prSica; Bled, 501 m: —d. jasno. 75 cm pršiča; Bohinj - Sv. Jane* 550 m: —16. jasno, 25 cm prSiča na 40 podlage; Bohinj - Rurinlca 8CO m: —16, jasno, 25 cm prSiča na 45 podlage; Radovljica, 470 m: —7. jasno, 50 cm prSiča, drsališče imoranno; Valvasorjev dom, 1180 m: —12, jasno, 30 cm prslfia na 50 podlage; Bohinj - Zlatorog*, 530 m: —16, jasno, 90 cm prSiča; Dom na Kom ni, 1520 m: —15, jasno, 140 cm prSiča; Skalaski dom na Voglu, 1540 m: —14. jasno. 60 pr§iča na 115 podlage: Dom na Kafrah, 1500 m: —7, jasno, 45 cm pršiča na 60 podlage; Trtic 5*0 m: —6, jasno, 30 cm pršiča na 30 podlage; ftttofja Toka, 550 m: —13, oblačno, 40 cm prSica: Polževo 620 m: —8, oblačno 55 cm prSiča: Rakitna, 789 m: —9, oblačno, 70 cm prSiča: Dom n* Krvave« 1700 m: —11. jasno, 120 en prSiča* na Veliki planini, 1558 m: —10, jasno, 100 cm snega, prSiCa; TjIscs, Tt7 m: —8, oblačno, 40 cm pršiča na 25 podlage; Sodra/ica., 550 m: —9, oblačno, 70 cm pr- siča: KureSCel«, 833 m: —8, jrsno, 50 cm prftlCa; Zelenica 1534 m: —7, delno oblačno, 120 Zagonetna smrt Zilani m:st, 17. januarja V čuvajnici pri Zidanem mostu je živel J Zupan s svojo ženo roj. Medveškovo lz Prnovš nai Radečami in s svojo dvanajstletno hčerko Verico iz prvega zakrna. V sredo pa je postalo možu in njegovi hčerki po zaužitih žganclh nenadoma slabo. Moža so še Istega dne prepeljali v bolnico, docim je mala Verica že doma podlegla silnim bolečinam. Ker vsi znaki kržejn na zastrupljenje, so prepeljali njeno truplo v mrtvašnico v Loko. kjer je bila danes cb- dukcija. Nadaljnja preiskava bo dognala pravi vzrok smrti. Kakor smo ravnokar zvedeli, SC Je motu v bolnici obrnilo že na bel je. Nase r?led^lišče DRAMA Zafrtek oh 20 url Sobota, 18. januarja; Othello. Red preml- erski. Nedelja. 19. Januarja: ob 15.: Princeska m pastirček. Mladinska predstava. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20.: Cigani. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ponedeljek. 20. lanvarja: zaorto. Torek, 21. januarja: Cigani. Red torek. Sreda, 22. januarja: Revizor. Red sreda. premier&lu, 6 !' R A Z"fatok ob 20 uri Sobota. 18 januarja: Cnrmen. Izven. Gostovanje Ancice Jciaciccve, Članice zagrebške opere ln tenorista Josipa Gostiča, Medelja. 19. janrarla ob 15. url: A-i!?el z avtom. Mladinska o >er ta. Glo'oko znižane cene oci 24 din ~avzd:>l — On 20. uri Tra.iata Izven. Gsstovrnje bo! ^arske soprani/tinte Vanie Leve 1-tove. Ponedeljek. 20. ianuaria: zaprto. ★ Prihodnji teden bo kr?tr»a predstava BravniČarjeve opere množice Hlanee Jernej z Lupšo v naslovni partiji. De!o predstavlja novo obliko opere, v kateri irra glavno vlogo zbor. Libreto v priredbi De-laka je posnet po Cankarjevi isto:m»n'ki noveli. V glavnih partijah bodo sodelovali še Franci, Marčec. Zupan. M. Sanrin, An-žlovar. Opera )• bila nagrajena s prv'0 banovinsko nagrado. afuzOcalno VOdatVO dela ima v rokah Niko Štritof. Režiser: C. Debevec. Krstna predstava bo za red PremierskL —c V ocTfckl bo?-fc! sta tinr's v to~ek 841etni ve ini in- a^d br^ sta'n'-a bivališča A^drei Veb«r in enoletna dninarieva hčerka Ivana Saiba iz Imaneea Dri Podčetrtku. fttev. i 4 •?tnrF?:TK? y \ ROD«, sobct- t* fkrr.im. Stran 5 Psihološki nasveti za srečo v ljubezni, službi in družbi... Ljubljana, ia. januarja. Ljubezen je naje udovi te j&e Ln najobeut-Ijivejće du&evno ln telesno razpoloženje. Samo en grd, neljubezniv pogled, samo ena edina neprimerna beseda pred željo za objemom Ln spolno združitvijo dveh zakoncev, lahko onega, ki želi, da se mu povrne ljubezen, užali v njegovem Čustvovanju tako močno, da se mu duševno življenje zalije z zagrenjenostjo in osnovni pogoj za zakonsko nezvestobo je podan. Zelo značilno je, da se pri takšuem ravnanju zareže zagrenjenost in užaljeno&t drugega zakonca v njegovo čustveno življenje tako močno, da ga spomin na to grenko doživetje dolgo ča3a preganja in muči z najbolj črninu mislimi in razpoloženji. Spolno nesoglasje je skoraj v vseh primerih stvarna in največja ovira osebne sreče ter poklicnega uspeha ter je sposobno, da zastavi celokupni tok razmišljanja ln delovanja v pravcu osebnega poklicnega udejstvovanja. Samo redki in uvidevni ljudje se v talcsnih primerih lahko oprostijo zavestnih in podzavestnih ovir osebne sreče. NaAa dosedanja praksa znanstvenega proučevanja teh vprašanj je pokazala, da je naravnost neverjetno koliko moi ln žen trpi v zakonu zaradi takšnih spolnih neprijetnosti, ki bi »e pogosto lahko obšle, »3.1110 če bi imela mož in žena malo več razumevanja drug do drugega, Na žalost opazi drugi zakonski tovariš to neobičajno važno okolnost pogosto šele tedaj, ko mu srčna naklonjenost prvega zakonskega tovariša že izgine ter se zo dogajajo zakonske nezvestobe. Tedaj ves obupan polsce nas. Pametnejše je, da se že prej posvetuje z nami. Ko je že ogenj v strehi, ko se že hiša podira, je prepozno za podpisovanje zavarovalne police ter za osiguranje za primer nezgode. To je treba storiti pravočasno. Na tisoče nesrečnih zakoncev Je nastalo baš iz prevelike ravnodušnosti odnosno Iz ohladitve Čustev enega ali drugega zakonskega tovariša. Tu je treba pogumno do-nesti žrtev, da bi se lastni zakon pravočasno očuval pred takšnimi polomijami in to ne le zaradi zaželenega miru, temveč iz resnične ljubezni do drugega zakonskega tovariša, ki je lahko tudi brez premočnega naglaSevanja spolnosti prava ln resnična ter globoka zveza dveh ljubljenih in ljubečih se bitij. Iz vsega navedenega smo razvideli. kolikšna je važnost spolne skladnosti za družinsko srečo. Dnevno prejemamo nešteto pisem, kjer nas mladi zaljubljenci Ln tudi zakonci vprašujejo za nasvet. S študijem rokopisov presojamo trenutno stanje zna- Caja. SploSnl izpled rokopisa nam odkriva vsakodnevni način mišljenja Ln čustvovanja ter možnosti harmonije. Vsak človek bi moral znati tz rokopisa citr.ti značaj bližnjega. To bi ga obvarovalo marsikatere nesreče! Mnogo smo o tem razmišljali, kako bi nudili našim či-talcem ln naročnikom primeren učbenik za spoznavanje pisave. Upamo, da se nam bo kljub preobloženostl z delom posrečilo najti toliko ča5a, da sestavimo lahko in uporabno učno knjigo za tolmačenje rokopisov. Tako bomo omogočili vsakomur, da bo lahko po pisavi spoznal sposobnosti, nagnjenja In lastnosti svojega ljubezenskega tovariša, poslovnega sodelavca, predstojnika tn podrejenih. Spoznavati bližnjega a pomočjo pisave se ne pravi nekoga obsojati, a drugega dvigati v nebo. Temveč vam je potrebnu z^to. da se v vsakem človeku odkrijejo njegove lepe stran* in ra^v-f-feio. Vsakdo bi lahko ±j±m proučil do pl*ate k sitnosti ter precej razgibanemu nagonskemu Življenju. „Justiw Izogibajte se velikih razburjanj, kakor tudi velikih skrbi In strahu! Pazite tudi na higieno ln dieto. Imate v sebi dve raz- Učni naravi. Potrudite se, da razvijete samo sebe v plemenitem smislu. V življenju boste Imeli več sreče kakor nesreče. Šmartno Vedno se borite proti slabi volji, neraz- položenju in sit nar jen ju I Uspeh se Vćtm obeta na področju znanosti ln zlasti filozofije. Tudi športni uspehi bi ob smotrnem treningu ne bili izključeni. Is Ručko44 1*1*1 vas je nezuo srce in živahna čustva. Mogoče vas bo prevladalo v celoti vroče, strastno življenje, zato je primerna zaposlitev vaših sil na drugih področjih zelo priporočljiva, Letos posvetite vso skrb svojemu zdravju in živite pametno, pa boste še dolgo srečni in zadovoljni. Več življenja in več energij je treba v vsem vasem delu. Manjka vam odločnosti in realnejšega gledanja na svet. Več ko-rajže ln ritmične dulovne razgibanosti vam obeta lepe uspehe v vaših bodočih prizadevanjih« „Kratij Sredice" Vaš fant daje mnogo nase in na svojo zunanjost. Želi pa svobodo in ga vznevoiji vsak pritisk in tudi dozdevno omejevanje v svobodnem odločanju. — Vi obratno sie zelo ostri, preveč občutljivi, čustveno močno razgibani, nestalni in recep Liv ni. že.ite moČ in to je zgrešeno. Dajte fantu čim več proste odločitve, ne vrš .e nikakršnega vplivanja na njega če vidite, da mu to ne ugaja- Vedno bodite dobro razpoloženi v njegovi družbi in ne tehtajte vsake njegove besede, pogleda in kretnje z najbolj občutljivim ln nesmiselnim merilom. Več lepših misli, delovne razgibanosti in vztrajnosti v določeni smeri vam bo dalo uspehov. Tja do srede marca pa bodite ze*o previdni. ffVrtnica" Starostna razlika je prevelika. Vidva predstavljata dve razUčni generaciji, ki se po mislih, nazorih in vsem ostalem ne moreta povsem skladati. Vi ste precej nagonsko čustvena, vroča ln vsa posvečena vprašanjem ljubezni. Encstranost ni nikjer dobra, zato prenesite del misli na drugo področje in se posvetite z vsemi silami kakšnemu delu. Slavko 44 Za celo vrsto različnih vprašanj je treba prav toliko kuponov z zadnjo številko. Pisava vas Izdaja, da ste premalo miselno zbran ln stalen, zato morate ravno v tem oziru storiti vse, da se navadite čim dalj časa vzdržati svoje misli pri eni zadevi. To vam bo razvilo vase sposobnosti ter dalo možnosti napredovanja v službi. — Vojaščino boste po vsej verjetnosti morali | odslužiti. S tem računajte. „Svobođa" VaSe najbolj negativne strani so: stanje ob strani, odvojenost od okolice ter osa-melost ln egoizem Čustev. Tega ae zave- dajte ln temu napovejte načrtni boj! Nikdar oe smete biti tujec med tujci! Nikdar pogreznjen samo vaae ter molčeč! Nikdar apatičen aa gospodarske, socialne In politične probleme naših najširših množic: Človek Je socialno bitje, le v družbi, v delovni In Interesni povezanosti s drugimi lahko uspeva, ae razvija, spopolnjuje, dviga ln razvija. To velja zlasti za vas. Ko se človeku dobro godi, si mora s socialnim čustvovanjem, tovarisko požrtvovalnostjo ter Iskreno naklonjenostjo dobiti dobrih tovarišev in zvestih prijateljev, kajti v življenju vsakogar pojavljajo veliki pretresi ln polomi ln nič ni hujšega, kakor če Je človek v nesreči sam, preziran in zapuščen. Načrtno morate stremeti za tem, da ogovorite in pozdravljate vsakogar, ki ga večkrat dnevno kjer koli srečate Opazujte ljudi, vživljajte «*e v njih čustvovanje, privoščite Jim prijazno besedo, zlasti dekle* tom sovrstnlcam Postanite klepeta vi. go vorite brez strahu vse križem, dokler vam sproščenost ne postane navada. Posvetite se glazbi ln razposajeni tova-rtiki družbi Ker Imate dober dar razloče vanja, bi se vam najbolj prilegala sodna služba Za vojaskegra starešino ste pre malo Impulziven. sugestiven ln temperamenten, ter bi ne bili priljubljeni ne met tovariši-oficirji in ue med podrejenimi. „Celje — Rezttca" Kupčije z zemljišči niso bas v tem let najprimernejše za vas. posebnega uspeh* ne boste imeli i tem v rur>p7epskJh za devah ste preveč kritični. Za mlado vdovr je iMamtjenmt ln odvojcnoM nc-mlvl. Po ročite se z razumom ln srcem. 6e ste c določenem moškem v dvomih, pošljite podatke nam. „Marjana" Poiščite si bolj blizu ljubezensko do-poLnlo S tem gospodom bi z mnogih vzro- kov ne harmonirala stalno. Različna vzgoja, sege, običaj itd bi onemogočali družinsko ubranost v tisočerih malenkostih. Posvetite se predvsem strokovni izpopolnitvi. Ob upoštevanju vseh naših tozadevnih nasvetov vam večji uspehi ln osamosvojitev niso izključeni. V svoji notranjosti ste Se precej neizdelani. „Feko-AJi" Fant, ki vas je zapustil ni aa vas ln za trajno zvezo z vami, preveč nestalnosti je v njem. Za vsakim Krilom bo tekal tudi pozneje. Torej vstran z njim; vse. kar vas spominja nanj takoj odstranite, da ga čimprej pozabite I Škoda je vsake misli zanj! VI se otreslte prevelike aktivnosti na področju ljubezni, škoda bi vas bilo! Ne iščite vespovsod le samo sebe ln svoje ljubezni. Naj vam bo delo bi poklic ter lastna eksistenca več kot vse ostalo. , Kuharica 26" Proti nevednosti se je treba boriti s čitanjem ženskih listov in knjig". Otresti se morate vseh žalostnih spominov in občutkov nerodnosti bi manjvrednosti! Cemu imate take misli ln dvomite v uapeh? Vaša pisava razodeva sposobno in pametno dekle, le več veselja, razgibanosti, prožnosti in smeha vam je treba, pa bodo fantje kar gledali, da dobe stike z varni. Vsak je to in doseže to, o čemer je sam prepričan. VI ne smete poznati domišljavosti, ljubosumnosti, zlebe, sovraštva ln sličnih »čednosti«, pa vam bo ob primernem sa-moizobraZevanju dana možnost, da se razvijete. V vseh svojih življenjskih področjih imate lahko zelo lepe uspehe, samo zasledujte in upoštevajte vedno naše nasvete, »Tržič-Mar" V ljubezenskih zadevah je najprimernejše, da nastopate odkrito. Cemu bi pred starši skrivali svojega izvoljenca ? Zakaj bi ne smel v vašo hišo? Poizkušajte mu obrazložiti pomote. Ce boste uspeli, je dobro, če ne, pa drugič pametnejše postopajte, Ostalim Vsem, ki nam dan za dnem poročajo o Izboljšanju svojega duševnega razpoloženja na podlagi naših navodil ter ae nam zahvaljujejo z najbolj laskavimi priznanji, se tukaj zahvaljujemo. NaSe metode so preizkušene v dolgoletni praksi kot najuspešnejše, le prepričanja v uspeh mora biti dovolj! Zelo radi bi vsakomur pismeno odgovorili, vendar je to tehnično neizvedljivo. Pisma z novimi prošnjami se nam dan za dnem kopičijo ter silijo k smotrni ekonomiji s časom ln energijami. Nekateri bi nas želeU osebno obiskati, žal jim načelno ne moremo ugoditi, ker smo s študijskim delom preobloženi ter bi nam takšni obiski vzeli vse preveč dragocenega časa. Dnevno uporabimo 10 do 12 ur za proučevanje psihologije uspeha in ker nameravamo s naaiml izsledki ln spoznanji v bodoče osrečiti čim več ljudi ter Jim omogočiti prijetnejše in uspešnejše rodbinsko, osebno in poslovno živ ljenje. Zaradi omejenega prostora smo prisil je-tukaj le na kratko odgovarjati ter se omejevati le na najvažnejše. V res zelo nujnih in važnih primerih smo pripravljeni tudi Izjemoma odgovarjati v pismu, vendar le onim. ki prilože 15 din v znam kah. Prisiljeni smo staviti te omejitve, da pridobimo tako čim več časa za resni znanstveni študij ln sestavljanje našega sistema uspeha ln sreče. Priložite rojstne podatke ln pisavo za vse, ki vas zanimajo, tudi zase, če želite vedeti svoj odnos do njih. Navedite tudi besedo, po kateri boste spoznali ono. kar je vam namenjeno. Odgovor sledi, čim bo prišel vrstni red na vas. Prosimo vas potrpljenja, vsi pridete na vrsto. Želimo vsem pomagati k lepšemu ln srečnejšemu življenju, a prosimo vse. da točno upoštevajo navodila za hrerplačnr osIholoAke nasvete v »Slov. Narodu« od 14. decembra 1940. Zaprto pismo naslovite na: Uredništvo »Slovenskecra Naroda« — psihološki nasveti. I.fnbHsna. Knsflleva ulica 5. Psihološki nasveti Kupon št. 6 Nedelja, 19. januarja 5; Jutranji pozdrav. — 815; Sramel -SKrjaxtCeK«.. — 9: Napovedi, poročila. — 3 15: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve. — 9.45. Verski govor l£ avnateij Jože Jagodi:). — 10. G. Bizet. vrležanka, suita (plošče). — 10.30: Trio aa violino, violo in kitaro. — 11.Id: Stan plesi (plošče) — 11.45. Samospevi, g Gregor Radev. basist zagrebške opere. pri klavirju g. prof. M Lipovsek. — 12.30 F -ročila, objave. — 13. Napovedi. — 1302; Nedeljski koncert radijskega orkestra — 17: Kmet. ura: Več dobre zelenjave (g mg C. Jeglič). — 17 30 Jurmanovi harmonikarji. — 1830: Iz CeSkih operet (ploščo — 19: Napovedi, poročila. — 1930: Slovenska ura. — 20.30: Vsakemu nekaj (ra-ijski orkester) — 22: Napovedi, poročila - 22.15. Lahkih nog naokrog iplesni napevi v pisanem veDčku, plošče), rmedeljeK, 20. januarja 7: Jutranji pozdrav. — 705: Napovedi, poročila. — 7.15: Risan vencek vese:in zvokov (plošče) do 7.45. — 12: Odmevi iz Poljske (plošče). — 12.30: Poročila objave. — 13: Napovedi. — 13 02. Opcldanski koncert radijskega oikestra. — 14; Poročila. — 17.30: Radijski orkester. — 18.IO: Duševno zdravstvo (g. dr. A. Brecelj). — 18.30: Plošče. — 18.40: Geografski zemljevid Slovenije: Živalstvo (univ. prof. g. j dr- J. Hadži). — 19: Napovedi, poročila, i — 19.25: Nac. ura. — 19.50. 10 minut za-J bave. — 20: Koncert. Sodelujejo: gdč. St. Korenčanova (sopran), g. A. Sladoljev (tenor), g. St. Piek (kitara) in radijski orkester. — 21.30: Polke in valčki (plošče). — 22: Napove, i, porečila. Tore*, 21. Januarja 7: Jutranji pozdrav. — 7.05: Napovedi. poročila. — 7.15: Pisan venćek veselih zvokov (plosce) do 7.45. — 12: Nekaj lažje komorne glasbe (plešče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14: Poročila, napovedi. — 14.15: Šolska ura: Kramljanje z mladino (g. M. Zor) — 17.30: Akademski pevski kvintet. K:n-cert skladb ln harmonizacij dr. Pr. Kl- movca. — 18.15: Iz slovanskih oper (plošče). — 18.40; Kaj mroamo vedeti o jo- nih (g. prof. Adlešic. — 19: Napovedi, poročila. — 19.25: Nac. ura- — 19.50: Gospodinjska posvetovalnica (ga. Helena Kel-har). — 20: Koncert radijskega orkestra. — 21.15: Samospevi g. Mirka Jelačina. pri klavirju g. prof. M. Lipovšek. — 22: Napovedi, poročila. Sreda, 22. Januarja 7: Jutranji pozdrav. — 7.05? Napovedi. poročila. — 7.15: Fisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. 12: Pisani napevi (pločče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Na harmoniko igra g. Rudolf Pillh. — 14: Napovedi, poročila — 17.30: sramll ln cltre (plošče). — 18: Doba verskih pomiiitev (g. prof. Simon Lenarčič). — 18.20: Pevske vaje (»Po j te z nami«) vodi g. prof. Luka Kramolc. — 19: Napovedi. por:čila. — 19.25: Nac. ura. — 19 50: Uvod v prenos. — 20: Prenos iz ljubljanske opere. Četrtek, 23. januarja 7: Jutranji pozdrav. — 705: Napovedi poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (pležče) do 7.45. — 12: Operne uverture (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Za zabavo in oddih (plofče). — 14: PoročOa, objave. — 17.30: Pester spored radijskega orkestra, — 18.40: Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič). — 19: Napovedi, poročila, — 19.25: Nac. ura, — 19.50: Deaet minut zabave. — 20: Fantje na vasi. — 20.4: Večer si:venskih skladateljev (radijski ork.). — 22: Napovedi, poročila. Petek, 24. januarja 7: Jutranji pozdrav. — 7.05: Napoved, poročila. — 7.15: Pisan venček veselili zvokov (plošče) do 7.45. — 11: šolska ura: Z gluhonemimi po Sloveniji (strok. učit. g. Vinko Rupnik; sodeluje drli Sitar, bivši gojenec ljublj. gluhocieninice. sedaj ti-skarnar v Lj.). — 12: Naši zvoki (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi- — 13.02: Opoldanski koncert Radi jakoga orkestra. — 14: PcroCila, objave. — 14.10: Tujsko prometna poročila — 17.30: Pester spored radijskega orkestra—18.10: ženska ura: Narodna in državna zavednost žene (gdč, Krista Hafner). — 18 30: Ploače. — 18.40: Francoščina (g. dr. Stanko Leben). — 19: Napovedi, poročila, — 19 25: Nac. ura. — 19 50: Planinec ljubi živali (g. Pavel Kuna ver). — 20: Zbor »Grafikac (plašče). — 20.20: Prenos simfoničnega koncerta iz Beograda. — 21 40: Nekaj plesne glasbe t plošče). — 22: Napovedi, poročila. Sobota, 25. Januarja 7: Jutranji pozdrav. — 7.05: Napo\'edi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7 45 — 12: Plošče v venčku tako naj pojo, da zadovoljno bo vsako uho. — 12.30: Poročila objave — 13: Napovedi — 1302: Plošče v venčku tako naj pojo. da zadovoljno bo vsako uho. — 14: Poročila, objave — 17: Otroška ura: Striček Matiček kramlja in prepeva, — 17 50: Pregled sporeda — 18: Za delo-oust igra radijski orkester. — 1840 Pogovori s poslušalci. — 19. Napovedi, poročila. — 19.25: Nac. ura — 19 40 Poskočni napevi (plošče). — 20: Zunanje-polltlCni pregled (g dr A Kuhar) — 20 30. Pisan večer: Za konec meseca — nekaj godbe 8al ln petja. (Pisan glasoen veeer.) — 22: Napovedi, poroCila — 22.15: Z veseljem teden zdaj končamo, v slovo Ae nekaj plesnih damo! HANS KORBLER: Dama je moja žena V kavarni je bila godba pravkar zaigrala živahen tango, ko je vstopil v moje presenečenje Erich. Pomahal sern mu. Prišel je k moji mizi. — Več let te že nisem videl Erich Sedi. — Z veseljem, toda samo za nekaj minut Pričakujem namreč neko damo. Sele snoči sem se vrnil z Dunaja. — Tn že danes imaš sestanek z lepo damo Ln v kavarni seveda. Ali si se seznani z njo na potovanju? — Ne. pričakujem neznano damo Nedavno sem namreč spoznal nov trik ki se vedno posreči. Vstopim k tej ril oni dami in ji izročim pozdrave gospoda X. ki naj bi fra bi iaJ na nekem potovanju. Ta seveda izmišljeni gospod mi je pokr?aI n~eno sb'Vo *n m: povec'al. v Vnfpro Ic&v^rinio zaf>9ria dotična dama. Tako navdušeno mi ie pra-▼il o nji, da si ne morem kaj. da bi y nt; izročil pozdravov gospoda X, ki mu v resnici zavidam. Moj trik se je že tolikokrat posrečil, da mi bo gotovo tudi danes prinesel lep večer. Zmajal sem z glavo«. — In še nikoli nisi pri tem naletel na napačni naslov? — Nikoli! Ze po dveh, treh minutah se izkaže, da dama ne pozna dotičnega gospoda, ki ji pošilja pozdrave. Potem se oba smejeva zamenjavi. Jaz izjavim, da je ona v resnici mnogo lepša od dame na sliki. Skratka vedno ostaneva potem skupaj v prijetnem kramljanju. Zasmejal sem se temu sijajnemu triku. V kavarno je stopila mlada, lepa dama, in sedla v ložo. Erich jo ie nekaj--rat pozorno pogledal, potem je pa vstal. — Zdaj mi pa oprosti, mislim, da se je slučajna neznanka pravkar po- ?a vila. Zadržal sem ga in dejal s pritajenim ^ lasom: — nrlkar Erich, ta dama j« — moja j žena. — Ti si oženjen? Tega sploh nisem vedel. — 2e dve leti. Toda z ženo sva se malo sprla. To se včasih zgodi v najinem zakonu. Tri dni «e ne no^nava. potlej je pa navadno konec vojne med nama. Danes je drugi dan sedanjega prepira. — Čuden zakon! No. Dri tvoji ženi ne bom preizkusil svojega trika. Zopet je prisedel, vendar ie pa še pogledoval na mojo ženo. — Prijatelj, zdi se mi, da se želi tvoja žena pobotati. Ozira se po najini mizi. Ali se morda ta pogled sploh ne tiče tebe. Vidim, da se smehlja. Enkrat bi lahko napravil izjemo in poskusil pobotati se z njo že drugi dan prepira. Vstal sem in krenil proti loži, kjer je sedela dama. — Mislim, da se ne motim — sem dejal, — v vas sem spoznal damo, o kateri mi je pripovedoval ravnatelj Fran-chot na poti v Via Breggio. Pokazal mi je tudi vašo fotografijo in mi dejal, da radi zahajate v to kavarno. Ko je zve- del, da sem tudi jaz med stalnimi gosti te kavarne, me je prosil, naj vam izročim njegove tople pozdrave. Dama me je presenečeno pogledala, kar je povsem naravno. — To mora biti pomota, gospod. Ne poznam namreč nobenega ravnatelja Franchota. — Toda fotografija, ki mi jo je ravnatelj pokazal, je vam Čudovito podobna. Ali pa prav za prav tudi ne. Vi ste mnogo lepši. — Da, tako sem z Erichovim trikom sam sklenil poznanstvo. In veselilo me je, da mi je takoj prišel na misel tisti izgovor za Ericha, da sem namreč oženjen in da je dama v loži moja žena Tako sem odvrnil Ericha od nje, sam sem pa sklenil prijetno poznanstvo Smatram, da je Erichov trik v pretežn večini primerov uspešen ker je pri meni že Drvič tako učinkoval, da... ... da sem Ia^ko čez štiri mesece sve toval vsem moškem, naj se nikar ne iz dajajo za oženiene Ni dobro klicati r na glavo nesrečo. Skratka, zdaj sem res oženjen z damo iz lože v kavami. Križanka Pomen besed Vodoravno: 1. Kemična prvina. 4 mo'! o ime. 8 otok v Jadran km morju 10 k -mična prvina. 11. predor 12 nedoloč al zaimek. 14. trdiinka. 15 valuta ameriška države. 17. žuželka. 19 duh voni 21 r.ie-sto v Južni Srbiji. 23 iap nsko meslo 24 žensko ime. 26. s'ovenski učen i a k Li živi na Dunaju, 28 osebni za m k. 30 zoin, 31. osebni zaimek 32. žensko me 34 svo-jilni zaimek. 35. del telesa 36. s.o.artsio drevo Navp-'čno: 1. Žensko oblačilo. 2 ored'og. 3. predlos. 5. mesto v Srbiji. 6 oosda. 7. živinska krma. 9. otočie v Južni -\m? i i. 12. veznik. 13. moSko ime. 15. r>riva !š o mesto v zapadni Afriki. 16 d?l Tr ta. 13. trije enaki soslasniki. 20. Kovina. 22. vrsa rumene barve. 23 tursko m^š'-o im\ 29, del sveta. 27. vrsta pe?nitve. 29 5ievr»*lc, 31. orožie. 33. kem. znak za prvino, 34. osebni zaimek. Rešitev križanke, objavljene prejšnjo soboto Vodoravno: 1. tona, 4 stoL 7 in. 8 Nut, 10. se, 11. Nanos. 13 Oka. 15. ave 17« koza, 19. uhan. 20. Kalafat. 21 Sora. 22. ^leš, 24. one. 26 ilo. 27. Talin. 30. om. 32 dis, 33. et 34. lina. 35 Tisa. Navpično: Tim; k 2 on. 3 Ana. 4 sto. 5. os, 6. teden. 9 Una. 11 Nazaret. 12 ^a-halin. 14. kokon. 16. vatel 18. A!a. 19 Ufa. 21. sokol. 23 §olU. 25. ali. 28. Ada. 29. Ut. 31. mi.'33. es. Iz Krškega — Davčna uprava v Krškem razglaša: Opozarjamo, da ie 15. t m. zadnji dan za prijavo doooln.lne prenosne tak-e Nadalje merajo vse osebe, ki zapi-luieio h.no služinčad in postrežnice nabav.ti d:> 31. januaria poselske karte pri davč.ii upr_vi v Krškem ki stanejo 80 din. Vi delodajalci, ki plačuieio uslužbenski davek svojih uslužbencev v davčnih mar.Ucrh se pozivajo, da Drcdl že svoie davčne knjižice uslužben-kesa davka davčni upra\i na vpogled najkasneje do 31 t m. erav taki Da se moraio do 25 t m prijaviti vsi delodajalci, ki zaposlujejo preko 20 uslužbencev radi vpi?a v knjico d ol ja cev. Do 31. t m ie treba orav tako vi žiti nri-iave za znižanie odnosno zv.ian;e s'oDn e specialnega doDrincsa k fonda za nar dno obrambo, katere ie treba k 3 kovati z 10 din. Podrobnosti so razvidne na raze asih davčne uprave do vseh občinsk h UD'avih. — Osebne novice. Narednik S, M?rŠ:>l Franc le napravil izpit za na cd uka-vodnika. Vrlemu orožniku iskreno fes i-tamo — Pri okrainem s^d š:u v K-^'c~m ie bil Doctavlien za pripravnika e Mode? Jo~io. Dri DOrt; Da za Dr:r>ravTUva e Bait L,iubo. — Od davčne uprave v Kr-'cem k davčni unravi v Senib ie prm šč?n g. Ušan Ferdo, davčni pripravnik Us užben-^a divčne morava Aurrč Fran^ in L. s-:ak Ferdo sta bia premeščena orv: k davčni UD-avi v C"?rnomelj. dru"1 v Ma bor. — Nove učne moC| na meS^an ki ftoil. V radnjem času je bilo ni mešč^n^ki soli veliko pomanjkanje učiteljev so,ia1 pa so nastavili kar pet novih m^či. in s!c°r di--»lomi^^o fltcsn*ko pt!č M-*ko Pptrč ki prišla iz Konje, absolventko vtVe neda-oSke §ole fro. Nado Mrakovi? G*r^ek, dl-^omlranega filozofa Franca Trse^lava iz ' ^ubl^are. abso'vrnti arednie kmeti rke *o!c g. Franca Pucl«a iz Novega mes*a in ->novno rc?ktiv"rano go Marico ftra'is \z ^osrradq. ki bo bale pom*»*ra'a tudj pri h'vk'h rVih v krhkem mu-^u — ~terj miT*:p " Tn",n V^kovič lB a JuMia Fen r»pr-iWT**f v p^>oa«-j- nn -kupino IV/2. »SLOVENSKI NAROD«, 19. januarja 1941. £tev Roparski umor v polarnih krajih Da bi se polastil njegove žene in denarja, je umoril svojega najboljšega prijatelja Amundsen Ko ie Amundsen leta 1919. nlul na ladji »r aud« ob Taimir.kem oolotoku ie na roč-l dvema članoma svoie ek ^D-cdi ei je Petru Tessemu in Paulu K->u^senu nai odDluieta do Diksoncvesa iv-isianisca n DOšljeta brzojavno DoroCilo v Oso Norvežana sta 'trenila na p~t toia oo7n°ie fe ni nihče več videl I eta 1920 ie nanrosila norveška vlada Rusiio nai ooMie v v^lar ne kraie ekspedicijo ki bi noi ~ka'a rb«- nih H ru ni h sledov Zimo ie Besičev preživel ob izHvu reke Jenisej SoornJadi ie krenil nrotl -an-alu !Vieeovi sp-emlievalci so se oih ta ča.c vrnili v Dikson ne da bi bili rta*!i ^ele čez leto d^i ie n^4e' T^^«?;^^»- rs. -ka!-nat' -»bali oreoerelo truDlo Ve> notem tu*"?* K*n*i 'd senovo brzoiavko k' in ie "sil ttfrrmnl naibo'jš'h poznavalcev oolamih kraiev in i Tessen odlržil v uoaniu 1a .izu i* iva reke Piasine Dokopali O đatašenkovih besedah takrat nihče ni dv>mil kei ie lovec zelo podrobno odpisal ?adnie ure ivo-iega nesrečnega tovariša Bi) \e baje te na smrt bolan ne le ie veino skrbet za svoie tovariše In čeorav le ha Ce? nekai ^asd so 3e Df. zabele siriti KO-voriee da Bebcev ni umr' nara"ne smrt Natasenko Id *e bil nieeov naiboMS* orl- iateli se 1e ta ffag na^eMl v nteeovenr, do-mu. a Kmalu le s doK^IKovo vdovo od- ootoval v Krasnolarsk Tam ie brez^k^tmo in dobro vel z ieranem »cr ?e ""e tji1« nrrve^ka v -,lenU je Porto Beilo. pristanišče ob Atlantskem oceanu, in poslal panamskemu eruverneriu sla 9 prstanom in pištolo ter sporočil, da ta dva predmeta samo posoja in pride v dvanajstih dneh ponje. Vidimo: pirat, ki trna humor. Kar je sledilo, ni bilo tako humoristično. Mcrgan poskusi iti s 1200 možmi čez ožino, skozi pra gozde, moki te ln gore. kjer je tri sto let pozneje poginilo 40.000 ljudi pri gradn^ prek ona. Kaj po ti ljudje prestali v ct^mih dneh, se da komaj m'slitl. Toda zjutraj devetega dne so že videli v daljavi srebrni vrh zvonika katedrale v Panami. Ob treh popolrne je bila Panama, »nezavzetna« Španska trdnjava, v Morga-r.ovih rokah. Opolnoči je bilo najbogatejše mesto Novega sveta kup pepela. Sueški prekop Delnice z nominalno vrednostjo 250 frankov po skočile na 25«ooo leta 1937. Je veljala delnica z nominalno vrednostjo 250 frankov približno 25.000 frankov. Ko bd ne bil takrat prišel Ke'iv na pomoč in podpiral delnic za Se manjkajočih 60 milijonov frankov, bi bilo morda ostalo samo pri projektu. Pa tudi med graditvijo so brezkončne intrige ln nešteti sabotažni peskusi večkrat ogrožali dovršitev. Kako krasen občutek je moral imeti Lesseps, ko je 18. novembra 1862 v I^mailiji dal ukaz. naj se predre zadnji ozki jez. ki je ločil vodovje obeh morij! / In spet je bilo v novembru, pet let po-j zneje, ko je vrsta 68 ladij (na čelu jahta j »L' Aigle« cesarice Eugenije) prvič p.ula skozi prekop, od enega konca do drugega I Prekop je bil zgrajen, morska pot v Indijo za tretjino skrajšana. Zdaj je tudi angleški zunanji minister poslal Les?epsu čestitko. Kakšno Uce bi imel današnji svet. ko bi ne bil mladi francoski konzul Ferdinand de Lesseps v svojih prostih urah sanjaril o tem, kako bi se dalo Rdeče in Sredozemsko morje zvezati po prekopu? Lesseps ni bil prvi, Id je sanjaril o prekopu med Sredozemskim in Rdečim morjem. O tem je sanjal tudi egiptski kralj Seti I. že 3190 let poprej, in če gremo v Po rt Tevfiku čisto blizu današnjega prekopa, pol ure na sprehod, lahko vteimo sledove že davno spet zametene vodne poti, ki jo je imel v načrtu Ramses Veliki m za njim peržanski kralj Darij med Rdečim mer jem pri Suezu in Nilom. Pozneje ae je bavil s tem načrtom rimski cesar Trajan, leta 740. kalif Omar. Nato je sledil dolg odmor v zgodovini Sueškega prekopa, dokler ni Leibnltz opozoril kralja Lud o vi k a XIV. na prastari načrt. Za njim se je te misli eprijel Colbert- Napoleon si Je ogledal ostanke faraonskega prekopa ln imenoval posebno komisijo, ki naj bi izdelala in podala svoje mnenje. Poročilo te komisije je provorilo o zelo velikih tež-kočsh, ker znaša med nivojem razlika 33 čevljev. Vzlic temu je predee'nik kemisije Lepere pri*x>ro*al izvedbo, toda francoska ob'ast v Egiptu se *e končala, preden se je bilo mogoče lotiti dela Trideset let pernrie se je bavil mlad brtski ko'-niplnl častnik Wagboro iz Cai-cutte z idejo prekopa, ki nai bi dobil drugačno s«ner. k"kor jo j* imel v načrtu Lepere: Wa?hom ie iteenlaga] crto Alek^an-dri-a— Ksiro- Sne? Mectem pa je prišlo mekal mladih ljudi iz Francije v Egtpet (>Saint-Simoniansc) ( ki so čitali Ledbnitza i in Leperea ter stucu^aii Kanalno vp^a^—nje na licu mesta. Odkrili so nekaj presenetljivega: med gladino Rdečega in Sredozemskega morja sploh ni višinske razlike! Lepere se je bil zmotil, vprašanje prekopa sploh ni tako težko, kakor je bil on mislil. Zdaj Je nastopil mladi francoski konzul, sanjač ln fantast, ki je že dolgo vrsto let bral vse, kar se je pisalo o prekopu Njegovo Ime je Ferdinand de Lesseps. Lesseps je sel k podkralju Mohamedu Saidu pasi in dobil 1954 prvo dovoljenje glede ozemlja, 1856 pa drugo za 99 let. V toliko Je bilo vse v redu. Toda prekop bo veljal denar, veliko denarja — kio ga bo dal? Anglija ki je imela pač največ interesa na tem da se ustvari nova morska cesta med matično deželo in Azijo? Ne, Anglija nJ mislila na to; Lesseps je Francoz. Angleški zunanji minister lord Palmerston je pisal svojemu prslaniku v Carigrad: kraljeva vlada bo zastavila ves svoj vpliv, da bo onemogočila izvedbo projekta, zakaj prekop bi veljal preveč denarja. Toda Lessepsu ne upade pogum. Jasno vidi svojo začrtano pot. 5. novembra 1858 so bile predle žene v podpis delnice novoustanovljene prekopne družbe 400 000 cel-nic z nom'nalno vrednostjo pn 530 frankov Niti edina delnica ni bilr pjdpisana v Angliji. Rusiji, Avstriii in Ze injenih državah! Samo v Franciji. Turčiji in E«rlr;tu so jih kuprvali In slednjič je zmanjkalo še 60 milijonov, grozil je polom - v veliko zadoščenje lorda Palmerstona. Toda odslej so ae delnice Sueškega prekopa stalno dvigale, dividende so bile zmerom večje, ta SOletna kra!j'ca lep 2 te SodJ5če v New Yorku ie obrav av°o oni dan čudno tožbo elei*3 od kod ne Igralka Man- Base ieva ;e toži uredništvo neke-a d«e*—""k~ k~r ie oi~ai n nji da ie stara že 50 let Tožb-i ie b: a p^s'e-d*ca odno^n.^ "vimev 7-nim'- eff~> dcP"*dkT Na velikem Hlpsu v d b-odel-e n~m^n^ ie bMa Ba^erfeva irv-i^eTi -»a k**aMieo Te po+e Pod:eten rc^-t^- lr hu-o z' i~-ti podafke o nienem fiv'jmi'i in rvr^k'be1 si ie t^d' ni°n Vratni list r» k^t^r""^ i*1 bilo rarvid^o d-> «-«1- k al'ic3 IeD_t? *e srečala z A^ra^a^om V ll «?« čutPa i^aiiem r>a nrie-od^n «5amo IROOO z nt^"->el:itvMo dfa ie « twn ;« hffn v ''"ct ob*a l^no da i» =^'cer imela od ^ma^e pri 1 enotni ko^kirenci. Kitalska pravičnost fttirte Kita-tcl. Lnn?. č^ane Pou in Ll so trgovali s svilo in r "M novi trgovski posli niso bj*i nič bo'^ft* od onih n-M*oye konkurence Ppmo m*5i go cvetele v^'Vo ško*^o v t/kfrpm&Bni Tr«»br» b}^o pre^kr^oti t««^Vo Vs* fttlf^e lftrfn'Vi pn ap sr*rtroyiiTnpH dP b*v1n nr^^^^rb'*!! m"*1-;-, nn «i^^t|nr(*» *-kp bi t^ko-* rlr**r*r*i*l k*»i nrl—r**^« Iro-^n od nie Ll *e doMl nieno rfesn^ tp^ti^o nort. Zlasti Egipčani so pazili na to. da hi ne razne igre s kockami ln ftah ne znmencava1! z igrami, ki Jtm je nalr~^ utrdi*! 61o- veko telo ln ga rri pravit i za borbo. Športnim igram so dajali vedno prednost tisti narodi, ki so bili na poti ra/7vok~iu fcaHI govoriti bi moral nepretrgoma skozi 38 let noč in dan. Če bi hotel izgovoriti eno miJjardo besed. vzdihnete: »Kako mora biti lerx>. če je kJo žena slikarja, literata ali g asbenika.« 8. Cvetlice, ki vam iih ie nos 1. ste sprejemali z navd .šeniem, Sedai se sam ^ p -vršno zahvalite in iih molče denete v va^o. 9. Ce ie na kai p~>zabil. za kar st2 ga prosili ste se mu nasmehnili: »N J ne d s.« Sedai pa vzdihneie: »Zame r>a res ne storiš ničesar.« 10. Ce ie rekel, da ga glava boli. ste hodili do prstih in mu ponujali aspirin. Fe-daj pravite: »Jaz bi pa ravno d-.ncs šla tako rada v gledališče.« 11. Rad ima parf .me. ki ste lih nrei uporabljali zavoljo nje:a. Ce \am ra e-dai kupi kak parfum, ga uporabite le takrat, kadar greste v dr žbo. nikoli pa HO. kadar ste sami z niim zvečer doma. 12. Hodili ste radi v gledališče in v kino sami z niim. Ali ne predlaerajte sedai večkrat, da bi šli s ce'0 dri'žbo? 13. Vaša domača obleka ie bila p-av tako skrbno izbram in narejena, k kor obleka za družbo. Ali ne zanema:iat? s^daj nekoliko svoie zunanjosti d ma? 14. Vsak njegov predite sto bii pripravljeni spreieti. Ce bi vam danes rekel, d* poj dete veslat pri mesečini, b' mu rekli: »V temle mrazu? Sa1 si 7n~r~l!r 15. Ce ie moral ostati zvečer izvn doma, ste čakali nani Sedai ca to IzkorTča-te. se shaiote s D-*i;atoliicami in se ne menite, kdai pride domov. 16. Z m era i sta si kai nona^-TilT in se DOŠaMla. ka^ar s*a bila sama. Sedai pa pogosto niti ne izpregovori te. Nahod se dobi tudi v Antarktidi Ko ie prispela nedavno v Valnaraise ena izmed ore^krbovalnih ladii Antark'iČ e ekspediciie admira 3 Byrda da b: r ato-vorila nove zaloge živil in d. 1 gin not eb-Ščin. ie zvedela javnost marsikai zanimivega o Antarktidi. Zadnje čase so mi s ili. da Dovzročaio prehlad z?oli bakterije in da se človek v oolarnih kraiih ne more prehladiit. ker tam bahktenj pač ni. Tcdo v praksi se je pokazalo prav nasprotno *^e Elsworth se ie Dred leti na južnem tcčaiu močno nrehladil in dob 1 ic hud nahod Ni si pa znal poiasniti kako ie to mo ^ če Zdai so na udo'oženci Bvrddove eks-^edi-eije dobili v Anta ktidi celo neke vrste hripo. Eksped*ciia 1e imela seb^1 zdm "Mki in ta ie imei težko na'^o z zdrav len Jam obolelih č'amv p^^dk^. K "ko ie sol h mogoče dobiti v oo'arn'h !-ra1;h hrioo ali nahod? Zdravniki imoio za ta noiav samo eno razlago: v ćb'ekah. spravi i eni h v kov-čegih, so bile bakterije, povzroc'telii na- hoda in hripo. ki so se do dolgem miro-ra-n1u z navdušenjem vrgle na ljudi, ko ^o oblekli te obleke. Niti hud mraz jih ni oviral v razvoju in razmnoževanju. Spanje in postava će otrok po obedu dvs uri spi, zraste baje za en centimeter. Znano je, da je vsak človek zjutraj večji kakor zvečer. To je v zvezi s prožnostjo človeškega telesa. Kadar človek leži se zopet zravna hrbtenica, ki se čez dan nekako sesede. Zlasti se pa zopet nategnjejo hrustančasti deU v hrbtenici. Podrobneje sta proučevala vpliv spanja na otroško postavo ameriška zdravnika Radfleld in Meredith, ki sta Izmerila 22 otrok v starosti od 4 do 5 let. Otroci so vsako popoldne nekaj časa počivali. Nekateri so takoj zaspali, drugi so se pa premetavali po posteljah. Po počitku se je podaljšala postava otrok obeh skupin, toda Ustih, ki so spali, so zrasli bolj. Trdno speči otroci so zrasli v dveh urah približno za en centimeter, otroci, ki niso mogli spati, pa komaj za polovico. Ležeče in počivajoče telo doseže pri svoji n<° tU prožnosti največjo dolžino. Važno je pa, dali spimo ali bedimo. Samo v spanju se nase telo povsem sprosti in vse mišice počivajo. Pri odraslih se lahko podaljša postava za dva do tri cm. Skoda, da to podajjSanje ne traja dolgo. Približno dve uri potem, ko smo vstali, se naša postava zopet skrajša na normalno dolžino. Ladja z žeasko posadko Petrolejska ladja »Emba« ki vozi po Kaspiškem morju, ima v po a ki ea^ie ženske Kapitan ladie ie Ma iia Brizgali-na Stara ie Šele 25 let r>a ima v pomorstvu že bogate izkušnje. Svoio karijero je začela kot navaden mornar "na 1ndr-i-cah na Kaspškom in Črnem mo ju. Pozneje i a bila zsp^slena kot Drvi in dr gi Domo^nik na ooto:>k;h in tovornih ladjah. Poveljnk popadke ie 1"1 tna E.dok ija Andorihna. ki 1e navzlic sv~ji ml~d s 1 sijaino or^anrlraka delo ni ladji Ostae čTanice po?a^ke so rama m-ka kmečka d'*kieta. 2en_cka no?odka ladie o*-ravlia svoie delo v snlošno zadDvolistvo. To ie menda prva in edina ladja na svetu, na kateri služijo same ženke. »SLOVENSKI NAROD«, eefeeta, ia Jssnsarja 1941. kmetij Življenjske potrebščine M se ne smele podraževati -AUbo izkupiček dražje kmetijsko blago dobro uporabljen? maksimalne cene osenice in moke, da bi prišla na trZišče zopet skrita plenica KMETIJSKO BLAGO 8E NE SME VEC PODRA2EVAT1! Z nadallno oodražitviio žita in moke bi bu lok že prenapet, kaiti ooslei bi ne mogli preprečiti splošnega divjanja draginje, ki bi nas zavedlo v inf aciio Zato se pa tudi ne sme več oodrnževati d rus o kmetijsko blaeo. Fazmerie m?d cenami žita in druseea kmetiiskeea blaea ie z^ai kolik or toliko zadovcliivo to se d a vi. drugo bla^o ni DreDoceni Višiih cen bi pa tudi porabniki več ne zmagovali sai le dokazane da se ie kuona moč delavstva in uradniStva silno zmanjšala B eatelši ljudie ki so si doslei delali zaloge so na tudi zdai že do večini tako zaloteni da ne bodo mogli večno nadomeščati tis ih ki ne morelo ku nova ti KO SE BO KM^TlfSKO BLAGO ZAČELO POCENJEVAT1 Kmetie bi tudi morali nomisliti da se-danie razmere ne bodo večno tralale Kal bo ko se bo končala volna' lahko «e oa tudi zgodi da bo nasa država or'S tre^a storiti karkoli da se zaroto v4 o-ebrana Drebivalatva Sicer se oa bo volna o^el ali slei končala in tedai se bo kmp*ii-ko blpgo nenadno začelo Docenievati To na lahko Domeni začetek izredno hude kmetijske krize in zopet bodr o^t-eb^e Intervencije države da ne bo ori^lo do oo-loma Oblasti bodo morale ravret/i naglo pocenievanie kmetiiskeea blaga vendar tudi to ne bo mnogo raleelo Udarec bo tem huiSi č;m vi«ie hoHn cen#» ^dM z'a^rf še k»r nek*»t**tH oHdM^v^lci na raeSm sedanjih visokih cen neracionalno investi- rajo visoke vsote v posamezne kmetijske panoge KMETJE BI MORALI KONJUNKTURO PRAVILNO IZRABITI Mnogi kmetje, ki zdaj prodajo svoje pridelke draž ie. doslei se niso namerno izrabili konjunkture Izkupiček za kmetijsko blago v teh časih bi moral biti porabljen racionalno, tako. da bi Do-n^je ko se bodo pridelki začeli zooet P cenje-vati. kmetie ne tmeli preve ike Škode Zato nekateri gospodarski str.kovn a ki nrirjoročaio. da bi kmetie sedanio konjunkturo izrabili za oovečanie produkcije za izboljšanje posameznih kmetnsk o strok da bi pozneie vsa i z večio koič.no blaea lahjco kril: izgubo ld bo nactala zaradi nižiih cen Seveda ie vnra^ame aH ie ta teorija oravilna vsekakor na le oo*rebno da kmetie oorabiio večie izkupičke čim boli racionalno ne oa za neproduktivne izdatke Zaradi ve'ike kmečke zaoVžitve v Dreišniih letih te Drišlo do moten* v vsem eosDrdarckem žvlieniu To bi nai bilo svarilo gospodarstvenikom In kmetom Ce že ni bilo mogoče pr°o-e*iti i2" redne podražitve kmetnsk^ga bbga le treba vsa i poskrbeti da ne bo hu1Š:h Posledic §e D^tem ko bo draelnia popustila NI VSAK SOVRAŽNIK KMETA... Po vsem tem le Da dovoli iasno da bi nikakor več ne smeli doou*čati nad^1">eea podrazevania kmetiiskega b'a^a Tuii ni v interesu večine kmečk°ea nreb valstva ki ni le orodnialec temveč t"d; kuoe^ kmetiiskega blaea da se D^dellc* %> »* "^taliti *-ud" cene indu*trii-k'h 1-vte'k-o" čim se bod*1 ustalile cene kmetijskega blaga. Gradbena delavnost v Zagorju V zagorski občini je bilo lani zgrajenih 43 hiš Zagorje, 17. januarja. Se pred leti je kazalo, da je Zagorje zapisano počasnemu propadu. Živo je v spominu prestana doba krize z gladovnimi stavkami v jamah, ko je bilo Zagorje kot ena sama bojna fronta, boreča se le še za golo živi j ?n je. Vročično so delovali razni odseki, društva in občina, da se je omogočila vsaj zasilna prehrana da so bili oblečeni in obuti vsaj najpotrebnejši. Na pcmoč je priskočila najširša javnost in z zbirkami pripomogla, da Zagorje ni zadela katastrofa. Nikomur se niti sanjalo ni. da bi mogel doživeti spet nekaj sonca, sedeti ob polni skledi in si privoščiti rsaj nekaj razvedrila, ki je potrebno, da dobi to življenje nekaj več pomena in da ga je vredno živeti. Rudnik je zeval gol in prazen, le nekaj zapotiencev ce je potikalo po Izpraznjenih rovih in postavalo na zunanjih obratih ter kcntroliralo ves razse-žen obrat, da se ni delala škoda. Počasi se je začelo obračati na bolje, družba je prejela izdatnejša naročila, začela je sprejemati na delo, spet je zabr-nelo kolesje, so zapele rovnice, zavrtali svedri, veselo so pridrveli vozički na se-paracijo. V duše se je naselilo sonce — presta no je bilo najhujše In spet je bil na mizi kruh. Oče je prinesel zaslužek, lahko je bilo misiti na jutri In delati načrte. Počasi so se začele celiti rane, treba je bilo odplačati dolgove, urediti d«cm si privoščiti nekaj tistega, čemur se je bilo treba neštetokrat odreči. Ravnateljstvo TPD se je izreklo pripravljeno priskočiti z brezebrestnim posojilom vsem tistim, ki bi si hoteli postaviti lastne hišice, obljubilo je tudi sicer vso mcžn:> pomoj tako z gTacivcm po znižani ceni, brezplačnim prevozom istega in podobnega še več. Pogumni rudarji so sprejeli postavljene pogoje, dobli posojilo in začeli graditi. V teku dveh, treh let so na ta način nastala nova naselja, da omenimo samo tako zvano np.selje na,-. »Griču*:. poi Hrasteljem, v Žabji vasi, mnogo hišic, hiš in tudi kar vil pa je zraslo na vseh možnih krajih in naselje na Svepovni je naraslo v pravcato vas. Posebej bi bilo treba spregovoriti nekaj besed o novih zgradbah ter osvetliti stanovanjsko kulturo v kraju Samo na kratko to-le: splošna ravan stanovanjskih hiš iz prejšnje dobe je z malimi izjemami na nizki stopnji. Nikjer, niso preakrbeU. ali pa v ze'o nezadostni meri, za izolacijo pred podta?no vlago, hiše nimajo higienskih stranišč, le-ta so na prepihu; sobe nimajo lončenih peči. se slabo ogrevajo; stane van ia nimajo pritiklln. največkrat so . brez jedilne shrambe in podobnega še več. < Novejše zgradbe so že opremljene z marsičem, kar pri starih ni, vendar prevladuje vtis da tudi tu še ni tako. kot bi lahko z malimi stroški bilo. so pa nekatere hiše opremljene sodebno ter tudi na zunaj napravi jajo kar se da ugoden vtis. Ob zaključku desetletja naj po "amo kratek atvaren pregled gradbene delavnosti posebej za preteklo leto. Velika koma-sirana občina Zagorje s približno 9000 prebivalci ima v 31 vaseh, naseljih bi zaselkih 1149 hiš, od teh je bilo lani zgrajenih 43. v zidavi pa jih Je 16. Po številu hiš so zastopam posamezni kraji tako-le: Zagorje 171, Toplice 128, Potočka vas 70, Kotredež 33, Jesenovo 22, Dolenja vas 68, Sv. Urh 107, Selo 41. Kisovec 45. Prhovec 12, Znojile 21, Rove S, Prapreče 32 Cebi-ne 5. Cemšenik 14, Razlake 4. Križe 3. Loke 59. Držina in Vrh po 4. Podkraj 29, Ribniki 11, Ostri vrh (Gamberk) 3. Rži-šče 14. Orehovica 12. Izlake 60, Strahovije 6, šemnik 32. Zabreznik 9, Podlipovica 36 in St. Lampe rt 86. Razume se. da je bilo mimo novih hiš mnogo prezidav in da je s tem kraj mnojo pridobil. Pogled naprej nas pouči, da grack-bena delavnost radi nastalih prijtik ne bo tako izdatna, a tuci prenehala ne bo. Zagorje ee širi, prevladuje optimizem, ki ima svojo upravičenost v rudnem bogastvu, zadestujočem še za nekaj pokolenj. Ker je naš človek, izučen po ^ prestanih preizkušnjah, dovolj moder, podjeten in sposoben, je tudi s te strani zagotovljen napredek in s tem ugodna bodočnost Zagorja, Zimski Izl:t na E lenjsko Ljubljana, 18. januarja. Prespan moraš biti, če hočeš, da te ne bo preveč zeblo na dolenjski železnici. Tega sem se tudi držal, ko sem se obrnil v soboto zvečer naravnost domov od predstave »Ministrica«, ki me je na koncu tako prestrašila, da sem imel potem strašne sanje. V Rad oh ovi vasi smo izstopili obenem z našem oddelku več rodov: gospodična, ki se je peljala do Noveč.nami V zvezi s Dodrazevanjem kmetijskega blaga io namreč nastalo vprašanje, ali bo sploh dovoli nekaterih pridelkov za Dre-hrano vsega prebivalstva. Dreivsem ali bo dovoli žita ter moke. Zaradi te^a so oa tudi pridelovalci začeli še tem by;j ceniti svoie pridelke, zlasti pšenico. Prizadevali so si do svojih organ za ijah. kmetij-kih zbornicah, da bi pšenica dosegla čim višjo ceno. Kmetijski zastopn ki so dokazovali, da podražitev pšenice ne pomeni nesreč? tudi za pasivne kraie. kjer morajo tudi kmetje dokupovati žito. češ do cenah pšenice se ravnajo tudi cene drugega kmetijskega blaga: čim dražia je plenica, tem dražje je vse kmetijsko blago DRAGINJA ZA PASIVNE KRAJE DVOJNA SlBA Zaradi velike podražitve žita ie bila naša banovina še posebno priaedeja: prizadet ie bil tudi naš kmet. ne le d.lavec in meščan. Dravska banovina mora že v normalnih letih plačevati žitni davek, ker mora kupovati žito v drugih nokra:irah, zato ie zdai naše nrebiva'stvo še tem boli prizadeto. Podražitev naivažnejšega kmetijskega blaga pomeni Dravo nssrečo za slovensko prebivalstvo. Draginja ie za nas dvojna šiba. Med tem ko se v dunav ki banovini vesele podražitve p'eMce. pri nas ne more b:ti zadovoljen niti kmet Da se niso uresničile napovedi strokovnjakov, ki so dokazovali, da bodo imeli oi pod - e icc koristi tudi kmetje v pasivnih pokrajinah, lahko tudi rpr3vidl-mo Iz poročila Narodne banke. Med t~m ko ie indeks cen blaga, ki ga kmet prodaja. zraPal v Novem Sadu lani ok'obra 207.64 fna podla-ri cen 1. 1937.). je znašal v dravski banovini le 172 74. To s« d-av\ da slovenski kmet dobi okrog 25% manj za svoje b'.ago kakor kmet v bogati Vojvodinu ZARADI MANJSTNB BOGATIH KMETOV ... Tako mora trpeti večina r>rebivalsfva, tudi kmsčkega. zaradi man šine tistih bogat h kmetov, ki imajo v rek h žito. Glavni izgo.vor, da ie pšenica tako draga, je lanska slaba letina. Toda ugotovi eno ie bHo. da ie pridelane vendar dovoli ostrice 7a domača oorabn: Dšen:ce bi moralo torei biti d valj napred i vsaj do visokih, makrimiranih cenah. Zad^ie čase pa kaže, da se nekateri lastniki pše-vce ne oziraio več na Dr^dp:se ter da še niso za-'ovolini s s'Hi^njimi cenami. Razv^a se ie skrivna spekulacija s pšenico. Pr"d?lovaln prodajajo skrito pšenico po znatno viših ce~ah kakor bi io sme1!, na tržiš";h na ni do'-^lj pšenice naDrodai do Dre.lDicanm cerah. Med tem ko so oblasti in Drebiva"sfvo v skrbeh, če bo dovoli kr^ha in moke do nove žetve, si spekul-mM nrmeio v Peklenskem ve~e!iu roke. kaiti niim gre pšenica že zdai v klasje. TOREJ SE DRA2.TA MOKA IN KRUH? Spričo takšnih Doiavov so upravičene skrbi, ali se bo kmetijsko b'aeo še po-draževalo Na.?a država 1e. kakor mnoge druge, odrezana od mednarodnih tržišč Pšen:ce ne moremo kup-vati v Ameriki, kjer bi io prav radi prodali, kier ne vedo kai nai počno z nio. Tam ie zdai ce->°išn za 150 din pri 100 k^ k^ker Dri ms Med tem ko ie pri nas svinjska mast do 28 d^n kg. velia v Ameriki le 5 din. V Ame—Iki ne vedo kako bi zaustavili upadmie ~en kmetijskega blaga, med tem ko smo mi v skrbeh zaradi nadal'niih podraŽ'tev Ce se ob'astem ne bo onsrečHo z uČ;nko\ntirni ukrepi zmešati štren snekvlantorn. *'e upravičena boiazen da bo nr°i ali slej začelo orim~nik~vat: moke Pot^r^ bodo Pa oblasti ori^iliene razveljaviti sed^nle Jan Neruda: Pa Istih na plesu Niti ne vem kako. pa že stojim sredi dvorane. Sem na plesu, sijajnem, velikem, prenapolnjenem. Ne vem, kaj hočem tukaj — morda iščem dejanje za lepo povest »Sitnež na plesu«, morda hočem Studirati pretvarjanje plinov v kapljevine pod pritiskom toliko in toliko »atmosfer« — eh, kdo bi o tem premišljal! Lepa godba igra. stotero parčkov se vrti — pridružimo se! Vse je prav tako. kakor pred petnajstimi leti? Bele. rožnate, modre jbleke — kakor takrat. Med sto dek'eti deset zelo lepih — cekini med drobžem — kakor takrat V enem očesu strah, v drugem radost, v tretjem začuden ie. v četrtem puščoba, kakor takrat. In kakor takrat sredi svobodna m'ad;ne in okrog in okrog budna materinska straža in še dalje po kotih pusti obrazi očetov — poznam te očete osehrto pred pe*na?st;mi leti so bili še m'-'i: — brr ti so se postarali' Hva'a Bogu. jaz se n;sem postaral' Curim pre?nost v vsakem udu, tako mi ie kakor da sem šele včeraj zjutraj odšel 8 poslednjega plesa. Če bi se zdajle pogledal v zrcalo in se spomnil, kako sem zrl vanj pred dvajsetimi leti, mislim, da bi ne videl nobene. Drav nobene razlike. Čakaj — za šalo — tamle je ogledala »Vi tudi spet enkrat tukaj?« vpraša tenorski glas. Majhen, suh možiček. tudi takšen zoprn »očka«. Aha, zavida mi mojo mladeniškost! »Zakaj pa bi jaz ne bil tu?« se nasmehnem škodoželjno. »No, to me veseli. Ampak poslušajte,« me gleda in zmajuje z glavo. »Vi pa postajate nekako sivi!« Osel! — zavoljo tega mi ni treba iti na ples, da bi nekaj takega slišal. Pri-smode ne vedo, kaj bi govorile, pa gledajo človeku na glavo. Rad bi mu pjvedal kaj prav primernega, pa ne domislim Obrnem se. Pred menoj stoji nasmejal a dama, zraven nje dve 'epi gospodični, dva krasna rožna popka. »Ze dolgo se nismo videli, gospod Na-nut Dovolite, da vim predstavim tvoji hčerki.« Priklonim se 'a se zagledana v iskrae oči. »2e dolgo sem si ?e?ela. da bi vaa spoznala!« žvrgnli gospodična. Glaenk kakor zvonček! »Ampak, mislila sem si vas mlajšega,« je dodala. Popek — ampak popek! — No, kakšne čudne misli imajo ti otroci in vstru -i! — Zdi se mi, da ta glasek vendarle ne zveni kakor zvonček. Iznenada me ob;*»e neka nejevolja Oziram se, zdi se mi, da ne »rem, kaj tu prav za prav hočem. — No, kaj hočem? Živeti hočem! Toda — Po glavi se vrtinci jo mJsll, žr-» utripajo, divji verzi se vrjejo po možganih. — Pe- toefi — da, Petoefi — »Kdor ljubice, kdor punčko nima, ta sedi v kot in si naroči vina — « Izvrstno! — Petoefi, to ie moj — sicer pa je tu že preveč soparno — Hitim ven k stopnicam. Pozdravim znanca, ki prihaja z damo, in hočem hitro mimo. »Žena, ti menda ne poznal gospoda Na-nuta7« Ne morem mimo: bil bi nevljuden. »Kako bi ga ne poznala'« se smeje gospa. »Saj me je pred dvajsetimi lati vedno vabil na plese!« Torej ie tega je manjkalo? No, sam ie v restavraciji. je ie legal na zemljo, ko amo dospeli v Trebnje, kjer amo pričakali Dolenjca, Mesto svetilke Je razsvetljevala naš oddelek bleda luna skozi zamrznjene sipe. Sicer nas je vabil vljuden sprevodnik v razsvetljen vos, pa smo bili v našem oddelku zadovoljni. Tudi ogreli smo se počasi ter izstopili na glavnem kolodvoru s trumo smučarjev, ki so se vračali večidel a Polževega — bilo jih je 20Q. tako je najavil sprevodnik v Veliki Loki. Načelništvo Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije je razposlalo vsem župnim načelništvom v državi načrt programa za II jugoslovenski vsesokolski zlet. ki bo leta 1941 na dan polnoletnosti Nj Vel. kralja Petra II in ob zaključku Petrove sokolske petletnice Načrt so župni načelniki temeljito proučili in so predloženi načrt definitivno osvojili. V načrtu so predvidene razne prireditve, nastopi in tekme v najširšem in največjem obsegu. Da seznanimo sokolsko javnost z načrti tega veličastnega vsesokolskega zleta, ki nai bo mogočna manifestacija ndanosti sokolstva in vsega naroda do ljubljenega vladarja in do nacionalne države — Jugoslavije prinašamo v glavnih obrisih vsebino načrta vsesokolskega zleta. IDEJNA OSNOVA ZLETA Na dan 6 septembra 1941 leta bo postal nas" mladi krali Peter II. polnoleten in bo prevzel vladarske posle v svoje roke Sokolstvo bo priredilo v proslavo tega pomembnega zgodovinskega dogodka, kot krono sokolske Petrove petletnice, svoj II jugoslovenski v^esokclski zlet v Beogradu. Ob tej pril;ki bo pozdravilo svojega kralja in vladarja z izrazi vdanosti in zvestobe in s svečano zaobliubo. da bo z vsemi svojimi močmi delovalo za dobro kralia. naroda in domovine. Zato morajo biti vse prireditve, tako te-lesnovzgoine in prosve'ne pre?ete s to osnovno idejo. To velia za dekorativni in propagandni del z^eta. Na sokolski razstavi moramo dati zletu nacionalno obe-ležie tega zleta. Iz teh idein'h osnov zleta se bo sestavil kratek izrek, ki bo služil kot zletno geslo. ZLETNO LETO OTVORJENO V četrtek. 6. sen*embra 1940 se ie pričelo zlefno leto. V Beograd so odšle sokolske štnfe'e iz vseh sedežev sokolskih žup v državi, ki so ponesle 'ugosloven-skemu narodu poziv na zlet, a sokolstvo so pozvale na čim intenzivnejše sokolsko delo. V nedelio. I. decembra t. 1. se ie državni in sokolski praznik proslavil na svečan način. PROGRAM F-nrvTTT SVEČANOSTI V LETU 1941 V sredo, 1. januarja 1941 ali na nrvo nedeljo v januarju bo sokolski godbeni festival, ki ?a bodo prenašale vse radijske postaje v državi. 19., 20. ali 25. in 27. januarla 1941 se bodo dvign'le državne zastave na vseh važneiš'h planinskih vrhovih. To dviganje drž^\rr,;h zastav bodo izvršili Sokoli — smučarji. V mesecu februarju 1941 bo^o savezne smučarske tekme in drsalne tekme. JUNIJ 1941 — ZLETNI MESEC Od 1. do 15. iuniia 1941 nastonl srednješolske mladine, sokolskega naraščaja in dere. 27. junija 1941 snomin^ka svečanost padl'm borcem za našo svobodo in osvo-boienie. 6.—8. septembra 1941 glavni zletni dnevi V soboto. 6. seofemnra 1941: zakliuček z^etnega leta. nvmnhodu na Baniici bodo prisostvovale posebne delegacije vseh ju-goslovenskih sokolskih žun. v mimohodu pa bo korakala posebna četa jugosloven-skih Sokolov. PREGLED ZLETNTH PRIREDITEV A) Telovadne prireditve: 1. Štafete, ki so nosile v Beograd poziv jugoslovanskemu narodu na zlet, 2. štafete iz sokolskih edinic v Beograd, ki bodo nosile izraze vdanosti in zvestobe mlademu kralju Petru II. 3. Tekme bodo obsegale splošne tekme, v obrambnosti, tekme v zimskih panogah, v prostih panogah, v vodnih športih, v vrhonški telovadbi, v igrah, v narodnih igrah in v nastopih na odrih. 4. Nastopi sokolske dece. srednješolske mladine, naraščaja, članstva, tečajnikov obvezne telesne vzgoje, visoke šole za telesno vzgojo, voi^ke in mornarice. 5. Telovadne akademije. 6. Sprevodi za časa zletn'h dni (dece srednješolske mladine, naraščaja in članstva). Izvrstno vino! Tudi pečenka Je dobra Tako — in zdaj cigaro! Človek bi n«t mislil, kako te takšna cigara hipoma osveži! Ah — ru je priietno* — Saj se itak tukaj pravi višek plesa. Sele po ^lnoči, ko je »odmor«, se vse zbira tu in aoseže veselost večera svoj vrhunec. Čisto dobro se spominjam, kako je bilo to pred petnajstimi leti. Tukaj mi vsaj nihče ne sme reči, da ne spadam sem! Krasno! »Natakar, še eno mero!« Krasno! Le naj se tam gori mučijo tisti »mlajši«' Vselej se moram nehote nasmehniti pri tej besedi »mlajši«. Takšna stvar je zmerom samo relativna — »mlajši« je danes, kdor je včeraj — prav za prav »starejši« je danes, kdor je včeraj — Aha. m'adi S.! Ta je zdelan! Jemlje svilen robček iz žepa, iz vsake znojnice mu curlja pot! Zdaj je trgovec — mislim Njegov oče je bil tudi trgovec In je imel - »Vi ste pa hudo izmučeni, gospod S.!« »Saj veste, kako je to — saj ste bili tudi vi nekoč mladi!« I, da bi že grom in strela — — Koliko pa je ie ura? Iz Radeč _ sokolski oder. NaAl neumorni Igralci uprizore v nedeljo 10. t m. ob 20. NuSičevo veseloigro »Ujet« s nrvovnrtno »eedoo. Kdor se hoče prav od arca nasmejati, ne bo zamudil te predstave. Ker je tudi vstopnina za sedanji čas nizka, se nadejamo fthilne udeležba. 7. Mimohod sokolstva na Banjici (oddelek pešcev, kolesarjev in konjenikov). B) Zletna scena: 1804—1941. Po idejni zamisli br. Bogoljuba Krejčika. C) Razstave: a) sokolska razstava, b) telesno kulturna razstava, (pedagoška, higienska, fiziološka, gradbena in praktični del gradbene), )c razstava našega sela (sokolstvo na deželi, poliedelstvo, živinoreja; čebelarstvo in zadružništvo), Č) razne druge razstave (narodna ročna dela. domaČa industrija, obrt in planinska razstava. C) Kongresi: Ob času vsesokolskega zleta bodo nastopni kongresi in zborovanja: seja Zveze slovanskega sokolstva. seja župnih, okrožnih. društvenih in četnJh načelnikov, seja FIG in ženske komisije, kongres telovadnih učiteliev in profesorjev, drugi kongresi itd. koncerti in gledališke predstave. D) Izleti na Avalo in na Oplenac na Kosovo, na naš Jadran in na naše planine. 15) Spominska svečanost vidovdanskim junakom. Kot predpriprava za zlet so predvideni tečaji za predelavo zletnega programa, župni zleti, poizkusni r.istopi z zletnimi prostimi vajami, gradnja zletišča, kjer bo lahko nastopilo 6000 telovadcev, grad-nia planinskega doma na Kopaoniku in plavalnega bazena v Beogradu. Iz navedenih osnovnih podatkov, je razvidno, da čaka naše sokolstvo v letu 1941 veliko dela. če hočemo, da bo II. jugoslovenski vsesokolski zlet resnična jngo-slovenska narodna manifestacija, ki m^ra združiti na njej vse resnične in zavedne Jugoslovane. Darujte za starolo&ki >>Tlom s!eo?h« zavod za odrasle »lepe! C"ek. rač. 14 G72. »Dom slepih«. Ljubljana, GbZtii zbor metliškega Na dan sv. Treh kraljev je imel metliški Sokol svojo 35. letno skupščino v na-vzočnostti metliškega rojaka in sokolskega ideologa br. Engdberta Gangla ter starešine bratske župe Kaiiovec br, Sabljiča. Lepo obiskano skupščino je otvori 1 starešina društva br. Hočevar Ignac, ki je po uvodnih besedah pozval navzoče člane, da v znak brezmejne ljubezni, ki jo sokolstvo goji do naaogm mladega kralja, istemu zakličejo trikratni »Zdravo« kar je članstvo navdušeno storilo. Zatem je pozdravil navzočega župnega starešino ln župnega tajnika z zahvalo za vso podporo, ki jo je nudila Župa društvu v minulem letu. Val navdušenja je zajel navzoče, ko je starosta pozdravil ljubega in dragega metliškega rojaka, dobrotnika in sokolskega očeta — starosto br. Engelber-ta Gangla, ki je največ pripomogel, da stoji v Metliki tako lep sokolski dom. Nato se je spominjal premlnilih članov sestre Amalije Podpromikove, ki je od ustanovitve društva dolgo let sodelovala pri vseh društvenih prireditvah ter bila zve.sta podpornica Sokola, Istočasno pa se je spominjal tudi premlnilega ustanovnecseoej Na1man1fti znesek %\— din PRVOVRSTNA VINA ter pristna žganja si nabavite po sledečih konkurenčnih cenah Namizno belo vino liter din 15 kaštelanska ružica » » 15 rizling > > 18 lolenjski cviček > »16 hruševec > > 8 muškatnl silvanec > > 20 dir.jač > > 20 2 g a n j a : Troplnovec liter din 45 slivovka brlnjevec rum borovnlčar Mrzla > > > > > » > > jedila! 45 60 60 50 Se priporoča BUFFET Mlnka Rakar Ljubljana, Sv. Petra c. 38 2911 STAREJŠI MOŠKI sprejme damo za skupno gospodinjstvo zaradi draginje. Poštena nekadilka naj piše na »Slov. Narod< pod »Olajšanje draginje«. 385 SNEŽNE ČEVLJE ln galoSe popravlja z-Ekspres« brzopopravljalnica, Sv. Petra c. «. 377 SUHE SLIVE, BOSANSKE razpošiljamo po din 11 kg fco Lukavac. Braća Papo. 375 ♦•#♦♦♦»#•♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦»»♦•» OGLAŠUJ »Slov. Narodu« ZADNJI IZUM spalnega fotelja zelo udoben, odgovarja za vsako najfinejšo posteljo. Prepričane se brez-obvezno pri tapeLniku Hadjanu — Igrižka 10. 340 POSTELJNE MREŽE Izdeluje in trna stalno v zalogi — rabljene se sprejmejo v popravilo najceneje — ALOJZ ANDL0V1C, Gregorčičeva 5. 9. T. ZA VSAKO PRILIKO lajboljša in najcenejša oblačila si nabavite pri PBESKCR Sv. Petra cesta 14 2. T. 50 PAR ENTLANJE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic. —-Velika zaloga perja po 7.— din. »J uli juna«, Gosposvetska c 12 in Frančiškanska ul. 3. 6. T. ZNAČAJ IN USODO Vam spišem, ako mi pošljete lastnoročno pisavo, dan, mesec ln leto rojstva ter za 10 din znamk. Fani Polanc, Medno 44, p. št. Vid n. Ljubljano. 384 ™™™ nove modele po nizkih cenah dobite pri TAPETNIŠTVO E. ZAKRAJŠEK Miklošičeva 34 S LUŽE E Beseda 50 par. Davek posebej Najmanjši zneseK s— din VAJENCA za sobosllkarsko in pleskarsko obrt sprejmem. Oskrba v hiši. Naslov v upravi SI. Naroda, 379 GOSPODIČNA z malo maturo ln trg solo išče službo v pisarni ali kot Dla* gajmčarka. Nastop takoj ali po dogovoru. Ponudbe na upravo lista pod >Marliiva«. 2844 2en a je ona, Id določa okus ln kulturo svojega časa. Za sodoben dom si Izbere 4-ELEKTRONSKI SUPER SPREJEMNIK RADIO d. Z 0. z., LJUBLJANA, Miklošičeva c ?. RADIO V A L, LJUBLJANA, Dalmatinova ui. IS. ANTUN BREME C CELJE, Miklošičeva ul. Z. L. LUSICKV. MARIBOR, Koroška e. 1L KAPITAL beseda 50 par Davek posene) Naimaniši rneseK *».— din HRANILNO VLOGO Kmetske posojilnice cca, din 00.000 kupim. Ponudbe poslati na upravo »Si. Naroda« pod »Kmetska«. 378 PRODAM Seseda SO par UaveH posebej NaimanlS« znesek 8.— din ZIMSKA JABOLKA Ima na zalogi Trg. posl. Kmetijske družbe, Novi trg 3. 386 AKRA RAJIS za ostrenje britve nadomešča kamen in jermen. Dobiva se v trgovinah z brivskimi potre b- Ičinami. Proizvodi St. Schnur, Sagreb, Blažekova 8. 383 Nujna dolgoročna Kdo bi tako kupoval, namesto da bi vprašal po kakovosti! Pri nakupu žarnic zahtevajte izrecno flP le kvalitetno TUNGSRAM-KRYPTON — žarnico: jta da več sončnim žarkom podobne svetlobe in porabi pri tem mnogo :/.anJ teka! BOLJŠA LUČ, MANJŠI STROŠKI I TUNGSRAM Q) fčranten državnim, banovinskim, mestnim uradnikom in zvani čn i kom, železničarjem, orožnikom, finan-carjem, upokojencem itd. daje star sloveč denarni zavod. Vprašanja naslovite na zastopnika Mihaela Kreča, Ljubljana, Tvrševa 33, Jutri žrebanje Lovčeve Križanke popoldne ob 16. nri v GOSTILNI PRI LOVCU, Rimska cesta 24 telefon 46-95 Posteljno perje po din 10.—. kemtfno očiščeno din 14.—. Čehano In kemično očiščeno din 25.—. 85.—. 55.—. Belo ln »Iva kos je perje in puh dobite najugodneje pri »LUNA« — Maribor, samo Glavni tr& 24-a, VZORCI BREZPLAČNO! RUDOLF KRESALI ..Ve/fca španskega bezga 99 Novele 300 strani Ilustriral NIKOLAJ PIKNAT Izvlečki iz dosedanjih kritik: . . . Glede motivov je Kresalova izbrana proza prav pestra. Pisatelj Vejice Španskega bezga je v naši pripovedni književnosti eden najkremenitejsih izpo-vedovalcev tistega pokolenja, ki mu padajo deska leta v vojne ali prvo povojno razdobje. — Zato Kresa! z neko posebno dovzetnostjo opisuje usodo otrok ln mladostnikov. — Rad se mudi v predmestnih ulicah, kjer vladajo glad, beda, prostitucija, zločin; rad opisuje nesrečne rodbine in mlade ljudi na razpotjih življenja. Del njegovih zgodb se odigrava v bolnicah ln ječah, tam. kjer je človek najbednejši. najbolj brez moči. Pisateljeva simbolna podoba življenja, bi se daia izraziti s tisto vejico Španskega bezga, ki jo prinese paznik v jetmško celico. Je to simbol lepote, ki prihaja v svet trpljenja in obupa iz nekega drugega, lep&ega in svobodnejšega sveta. — Iz Kresalove knjige govori pisatelj naših dni ln njegova govorica je težka kakor nas čas. (»Jutroc —o.) •,. Kresal je svoju knjigu novela >Grančics jorgovanac podello na četiri dela. U prvom delu »Večne poti«, svojom lepotom, zaorugljenodcu i hormo-nićnošću ističe se pripovetka >Asjas . . Drugi deo je nazvan »Dom«, najbolji deo u ovoj knjizi i zadahnut je socialnim uži v ha van jem. gde bi Kresal mogao steči zavidnu reputaciju. Pored nesumnjivo uspete novele »MeksJkajner Petere svojom životnom suptilnošCu i stvarnom tragikom blistaju »Devojka Iz tovarniške ulice«, »Otrok« 1 »Vrata«, ko je se z >Matijom Bulcom« iz trećeg dela pod imenom >Rat< mogu ubrojati medju najbolje priloge savremene slove-načke književnosti. — Još jedna vrlina odlikuje stil Rudolfa Kresala: To je njegov savršen I Izgradjen jezik, a 1 zadivljavajuča Jezgrovltost rečenice. U tom pogledu je pravi majstor 1 mogao bi služiti za poučan primer. (beog. »Pravda« M. Rakocevlć) Knjiga v krasni Izvirni zunanji opremi akad. slik. Franceta Skodlarja se dobi v vseh knjigarnah in pri Založbi »Slovensko delo«, LJubljana, Knafljeva aL 6. — Cena v platno vezani knjigi din 100.—, v polusnje vezani din 120.—. A. E. Fieldini 18 Cm a mačka I- i prinaša sreče Roman — Prodana je bila pred šestimi tedni, — je odgovoril Galbreiih, — in za zelo lep znesek. Ta denar je pa takoj šel za investicijo v neko drugo trgovsko hišo, ki je bila tudi last sira Henrvja, — In ni kupil nobene nove hiše? — je vprašal Keith. — Govoril je o neki hiši v Begrave Square. — Ta načrt je splaval po vodi, kajti lord Nevill je umrl in hišo je podedoval njegov sin. Zato je investiral sir Henrv izkupiček od prodane hiše tako hitro v trgovino. Hotel je denar zopet dvigniti, čim bi se mu ponudila ugodna prilika za nakup hiše. — To torej pomeni, če bo veljavna ta zadnja oporoka, da bom primoran takoj prodati Broadbends in lovski revir v Yorkshire. Saj vendar vem, koliko stane vzdrževanje vsega doma. Nazadnje bom še vesel, če bom mo