, 7-&S — r- '1227 ri$ka Domovina Mo/wig. NO. 159 AMERICAN IN SPIRIT PDRSION IN LANOUAO« ONiT National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, AUGUST 19, 1968 SLOVENIAN MORNING K€WSPAPC3t STEV. LXVI - VOL. LXVI Sovjetska zveza spel začela napadati (SR Moskovska Pravda je v dolgem članku obnovila trditve, da “protisocialistične sile” pod vplivom Zahoda ščuvajo na češkoslova- gkem PRAGA, ČRS. — Glavno glasilo Komunistične partije ZSSR moskovska “Pravda” je po treh tednih obnovila napad na liberalizacijo in demokratizacijo na Češkoslovaškem. Obdolžila je tudi tri češke liste, da “ostro in obrekljivo” napadajo svoje komunistične sosednje države, kar da je v očitnem nasprotju s sklepi sestanka v Bratislavi 3. avgusta letos. “Pravda” v obsežnem članku navaja pregled nastopov “antisocialističnih sil” na Češkoslovaškem in trdi, da te ščuvajo z Zahoda. V petek zvečer je vladno glasilo “Izvestia” napadlo glasilo pisateljev ČSR ‘Literarni Listy’, ki izhaja v Pragi, ker je v nekem članku izrazilo nezadovoljstvo nad zaključki posvetov v Černi nad Tiso in v Bratislavi. Napadi v moskovskih časopisih so bili objavljeni prav v času, ko se je mudil na obisku v Pragi predsednik Romunije Ni-colae Ceausescu, ki je istočasno tudi glavni tajnik Komunistične partije Romunije. Ta je že dalj časa v sporu z Moskvo, ker odločno brani romunske državne koristi in zavrača vsako moskovsko nadvlado in vtikanje v romunske razmere. Ceausescu je tekom krize odločno stal na strani Prage in je prišel pretekli četrtek sem na tridnevni obisk, da to svoje stališče javno poudari. V govoru v praški letalski tovarni je izjavil delavcem, da je “temeljni pogoj za krepitev edi nosti socialističnih držav in komunističnega gibanja spoštovanje pravic vsake partije, da izdela svojo lastno politiko popolnoma neodvisno. Tekom obiska je Ceausescu podpisal s ČSR novo 20-letno pogodbo o prijateljstvu, sodelovanju in vzajemni pomoči Skupno z vodniki ČSR je pozval k izjavi, da so muenchenski dogovori iz leta 1938 neveljavni. Z njimi je morala ČSR odstopiti del svojega ozemlja Hitlerjevi Nemčiji. Zaradi lepšega sta Ceausescu in Dubček tudi javno podprla Ulbrichtovo V z h o dno Nemčijo. Štirje ameriški kardinali obiskali pretekli teden Rim RIM, It. — Čisto na tihem so prišli, še bolj tiho so odšli, saj se je šele ob njihovem odhodu zvedelo, kje so bili. Zakaj so prišli v Rim, se ne ve. Nekateri mislijo, da so prišli na lastno pobudo, drugi pa zopet ugibajo, ali jih ni morda povabil sam papež. Nekateri spravljajo pot v Rim v zvezo z evharističnim kongresom v Bogoti. Povod za pot je moral že biti nekaj posebnega, saj se le redko zgodi, da gredo iz naše dežele kar štirje kardinali naenkrat na pot. NCATWAVE Delno oblačno z verjetnostjo dežja, soparno. Naj višja temperatura okoli 85. Denar in politika sta muhasta zaveznika! CLEVELAND, O. — V našem slučaju pri ohajskih demokratih. Začelo se je pa takole: AFL-CIO unije hočejo spraviti ohajsko demokratsko politiko pod svojo kontrolo. Prvi velik resen poskus so napravile s kandidaturo Gilligana za ohajskega senatorja. Posrečilo se jim je, da so podrla kandidaturo F. J. Lau-scheta. Postale so samozavestne in odredile, da bodo prispevale k stroškom za Gilliganovo voliv-no kampanjo $250,000. Računale so, da bo Gilligan sledil njihovim političnim nasvetom, da bo na primer ravno tako vnet za Humphreyjevo kandidaturo za predsednika, kot so one. Radi tega je nastal pretekli teden ogenj v demokratski strehi, ki je odkril, kako Hum-phreyjevi pristaši z unijami na čelu “pridobivajo”’ ohajske delegate na konvenciji za Hum-phreyja. Zaenkrat so privabili na Humphreyjevo stran 60 delegatov od 115. Način “pridobivanja” sicer ni ravno vzoren, pa v politiki mora človek marsikaj prenesti. Zaenkrat je položaj takle: U-nije bodo držale svojo besedo, toda Gilligan mora postati “pameten”. Zaenkrat se ohajski demokratski vrhovi lahko prepirajo med seboj, toda le do trenutka, ko bo na konvenciji treba glasovati. Vso zadevo bi lahko hitro uredil senator Young, ki vodi delegacijo in je njen “priljubljeni sin”. Nima pa toliko u-gleda, da bi njegova beseda pri delegatih kaj zalegla. Zato bo ohajska delegacija za demokratsko konvencijo ostala do zadnjega trenutka verna podoba razmer v ohajski demokratski politiki. Naser zopet doma KAIRO, ZAR. — Predsednik Ganial A. Naser se je preteklo soboto vrnil s svojo družino iz Sovjetske zveze, kjer je bil tri tedne na zdravljenju v radioaktivnih toplicah v Georgiji. Zvezne oblasti hočejo razširili boj kajenju Glavni zvezni zdravnik je napovedal močnejšo in širšo kampanjo proti kajenju cigaret, ker je to resna nevarnost zdravju velikega dela prebivalstva. WASHINGTON, D.C. — Posebna skupina strokovnjakov je po naročilu glavnega zdravnika dežele proučila znova vpliv, ki ga ima kajenje cigaret na zdravje prebivalstva dežele. Dognala je, da skuša tobačna industrija z obsežno propagando utopiti dokaze o škodljivosti kajenja cigaret na človekovo zdravje. Ko je bilo poročilo o škodljivosti kajenja cigaret leta 1964 objavljeno, je potrošnja cigaret ostro in močno padla. V naslednjih dveh letih se je začela znova dvigati. Poročilo pravi, da je to treba v dobri meri pripisati spretni propagandi kajenja. Prav zato predlaga Javni zdravstveni službi, uradu zvezne vlade, na katerega čelu je glavni zdravnik”, naj začne obsežno kampanjo proti kajenju in skuša z njo ljudem razkriti, kaj tvegajo s kajenjem cigaret. Predlaga dalje, naj bi zavarovalne družbe za bolezen in življenje nudile nekadilcem nižje zavarovalne prispevke, ker je tveganje pri njih manjše. Tobačna industrija je poročilo strokovnjakov glavnega zdravnika označila za “zaprepaščujoč nestrpen napad” na industrijo, ki da vztrajno išče z raziskavami rešitev vprašanj v zvezi z zdravjem kadilcev. leagan ho v volivnem bop pomagal lixonu SAN DIEGO, Calif. — Republikanski predsedniški kandidat Richard M. Nixon in guv. R. Reagan sta se sestala tu pretekli petek in se domenila, da bo guv. R. Reagan sodeloval v volivni kampanji in podpiral izvolitev Nixona zlasti v Kaliforniji, ki je za zmago pri predsedniških volitvah izredne važnosti. Guverner bo nastopil v podporo republikanskima kandidatoma Ni-xonu in Agnewu nekajkrati tudi na televizijskih programih, ki bodo prenašani po vsej deželi. Guv. R. Reagan je kot bivši filmski igralec eden najuspešnejših republikanskih politikov prav na televiziji. Upajo, da bo njegova podpora Nixonu in Agnewu veliko pomagala. V času pred konvencijo je guv. Reagan ponovno govoril o Nixonu kot kandidatu, ki “ne more zmagati” pri volitvah. Trdili so, da so osebni odnosi med obema “hladni”. Sedaj se zdi, da sta se oba pobotala in hočeta skupno delati za “republi-sansko stvar”. Vanik podpira McCarthyja CLEVELAND, O. — Kong. Charles A. Vanik iz 21. kongresnega okrožja, ki obsega del jugovzhodne strani Clevelanda, pa kandidira letos v 22. okraju proti republikanki kong. F. Bolton, se je pretekli petek izjavil za sen. McCarthyja kot demokratskega predsedniškega kandidata. Nov predsednik ne bo mogel znižati davkov LITTLE ROCK, Ark. — Znani kongresnik Mills, ki ima v našem Kongresu “davčno zakonodajo” kar v zakupu, ker je predsednik DomoVega odbora za federalne finance, je na svoji nepričakovani tiskovni konferenci izjavil, da novi predsednik ne bo mogel znižati davkov. Ravno narobe, morda bo celo moral predlagati zvišanje. Kongres na to ne bo pristal, ako ne bo federacija še bolj zmanjšala izdatkov. Mills noče torej spremeniti svoje davčne politike: najprej črtanje sedanjih izdatkov, potem šele novi davki. Ker se lahko zgodi, da bo novi Kongres še bolj konservativen, kot je sedanji, se bo Millsova napoved najbrže uresničila. RDEČI KONČAL! ZATIŠJE V VIETNAMU Z NAPADOM NA MESTECE TAY NINH Rdeči so v zadnjih dneh izvedli vrsto napadov vse od Demilitariziranega pasu na severu pa daleč v Mekongovo delto. V noči od sobote na nedeljo so močni oddelki od več strani vdrli v pokrajinsko glavno mesto Tay Ninn 45 milj severozahodno od Saigona in ga večji del zasedli, nredno so jih začele zavezniške sile stiskati Tekom pretekle noči se ie ostankom rdečih napadalcev posrečilo umakniti iz mesteca, kjer so pustili preko 200 svojih mrtvih tovarišev. SAIGON, J. Viet. — Včeraj je prišlo v zadnjih treh mesecih do najostrejših in najobširnejših spopadov med rdečimi ter zavezniškimi silami. Vojaško poročilo govori o 19 spopadih, od katerih je bilo 15 v provincah Tay Ninh in Binh Long severozahodno od Saigona proti meji Kambodže. Do ostalih spopadov je prišlo v Osrednjem višavju in v severni provinci Thua Thien. Boji v mestecu Tay Ninh. središču pokrajine, in okoli njega so potihnli šele proti jutru, ko se je rdečim pod varstvom noči posrečilo umakniti. Boji so bili trdi, ker se je rdečim posrečilo raztegniti skoro po vsem mestecu in osvojiti nekaj postojank milice. Šele, ko so prišle napadenim na pomoč ameriške čete s težkim o-rožjem, so začele rdeče stiskati. Ti so se trdovratno borili ves dan kljub težkim izgubam. Preko 200 jih je padlo, pred-no so se umaknili v varstvu noči v džunglo, na katere robu mestece leži. V noči od sobote na nedeljo se je vtihotapilo v Tay Ninh okoli dva cela bataljona rdečih, skupno okoli 600 mož, in še nekateri oddelki dveh severnoviet-namskih divizij. V iznenadnih napadih se je rdečim posrečilo zavzeti nekaj bunkerjev in drugih postojank milice in se jim nato razliti po vsem mestu. Včeraj popoldne so začeli napadati vladne urade in naprave, da bi pokazali domačinom, da jih vlada ne more pred njimi varovati. Napadalci so nastopali odločno in drzno ter niso kazali nobene volje za umik. Gen. E. Williamson, poveljnik 25. ameriške pehotne divizije je dejal: Sovražnik ima v mestu zbrane močne sile in se je odločen postaviti in boriti. Ameriške čete so imele nalogo, da mesto varujejo, kolikor Iz Clevelanda in okolice i Tedenskih voznih listkov ni več— Uprava Cleveland Transport System je s preteklim tednom ukinila tedenske vozne listke za mestne avtobuse, ker naj bi bili ti glavni cilj roparjev in napadalcev voznikov avtobusov. Vsak cedenski vozni listek je stal $4.25. Rojstni dan— Rojak Martin Korošec, 22376 Ivan Avenue, obhaja jutri v krogu svoje družine svoj 84. roj-;tni dan. Čestitamo in mu želimo še mnogo let zdravja in zadovoljstva! športni klub vabi— Športni klub vabi člane in jrijatelje na tekmovanje “putt-putt” jutri in v četrtek ob 7.30 ivečer v prostore na Euclid Avenue blizu E. 222 St. Demokratska konvencija se začne 25. avgusta, cirkus pa že danes CLEVELAND, O. — Vsa javnost želi, da bi naše predsedniške konvencije dobile resnejšo podobo, toda zdi se, da bo vsaj zaenkrat tradicija močnejša, podprlo jo bo namreč nekaj izrednih pojavov. Konvencija bo pred nevarnostjo, da bo zajeta z demonstracijami velikega obsega. Čisto gotovo pripravljajo take demonstracije vse organizacije, ki so proti vojni. Pravijo, da bodo v ta namen mobilizirale nad 100,000 svojih pristašev. Glavno demonstracijo bodo priredile 28. avgusta. Takrat bo namreč Humphrey predvidoma izbran za predse dniškega kandidata. Vprašanje je pa, ali bodo črnske organizacije dosti odporne proti želji, da izzovejo nemire in izgrede. Zato mislijo, da bo vsaj “črna sila” poskusila svojo srečo in organizirala vsaj podobo “državljanske vojne”. Mestni varnostni organi se tudi vneto pripravljajo na konvencijo. Mesto ima okoli 12,000 policajev, ki so že praktično izvežbani, kako je treba postopati pri demonstracijah in izgredih. Morda je policija še preveč izvežba-na, kajti črnske organizacije so že opozorile župana Daley-ja, naj policiji ne da pravice do “udarnih” nastopov, ker bo v tem slučaju tekla kri. Vsekakor bo v pripravljenosti tudi Narodna garda. Tako bo okoli 19,000 policistov in čet Narodne garde stražilo ne samo konvencijsko palačo, ampak tudi dovoz in dohod do nje. Palača je namreč oddaljena 4 milje od središča mesta. Delegatje in vsi drugi udeleženci konvencije se bodo morali iz mesta voziti 8na seje. Mesto bo zanje pripravilo kakih 400 avtobusov, da ne bo ozkih grl pri transportu. Pa se to vendarle lahko zgodi. Na delu so namreč močne sile, ki hočejo organizirati štrajk avtobusnih šoferjev, pa tudi taksijev. Če bi ta štrajk uspel le deloma in dobil podobo divjega štrajka, bi vendarle spravil ves promet med mestom in konvencijsko palačo v kaos. Veliko vprašanje je tudi, kako bo funkcij onirala telekomunikacijska mreža. Elektrotehniki se sicer trudijo, da bi končali svoje delo do 26. avgusta, pa se jim to ne bo popolnoma posrečilo. Največjo škodo bodo imele od tega tri glavne televizijske mreže, ker ne bodo mogle prenašati vseh dogodkov, ki jih bodo smatrale za važne. Med njimi in vodstvom konvencije so se radi tega že sedaj pojavila trenja. Tako vlada že sedaj v konvencijski palači in okoli nje precejšnja nervoznost, še večja je med delegacijami, ki bo dobila svoj prvi obraz že na prvi seji odbora za verifikacijo delegatskih pooblastil. Odbor bo začel danes poslovati in bo že prvi dan zapleten v hude spore. Odborova uprava je že pretekli teden dobila iz 15 držav pritožbe, da delegatje niso bili pravilno izbrani. Baje je takih “spornih” delegatov okoli 1,000! In vse te slučaje naj odbor obdela v 6 dnevih! Pritožbe prihajajo iz istih vrst kot pri prejšnjih konvencijah: črni demokrat j e se pritožujejo, da jim vodilni beli de-mokratje v južnih državah ne dajejo upravičenega zastopstva v državnih delegacijah. Take pritožbe so navadno u-temeljene, seveda pa tega nočejo p r i z nati konservativni strankini magnat j e, ki kontrolirajo demokratsko politiko na jugu dežele. Pritožujejo se tudi pristaši senatorja McCarthyja, da jih pristaši podpredsednika Humphrey j a odrivajo iz delegatskih vrst. Tudi tu bo nekaj pritožb u-pravičenih. Tako bo ta teden odbor za verifikacijo delegatskih legitimacij središče ameriške politike. Seveda bo vihar tudi v drugih konvencijskih odborih, kot na primer v odboru za volivno platformo, toda največ pozornosti bo pa vendarle posvečeno odboru za verifikacijo. Niso pa vsi delegatje prišli v Chicago, da bi si belili glavo s politiko. Hočejo se tudi veseliti kot po navadi. Ker se oblike veseljačenja ponavljajo od konvencije do konvencije, so postale dolgočasne vsaj za — televizijsko občinstvo. Zato razumemo Humphreyja, McCarthyja in vse demokratske veljake, ki bi radi te vrste cirkus omejili na minimum. Dvomimo pa, da se jim bo to posrečilo. Na zunaj bo konvencija imela podobo dobro zavarovane, pa vendarle oblegane politične trdnjave, znotraj trdnjave se bodo pa demo-kratje “šli politiko” kot po navadi, najprvo v odboru za verifikacijo, potem pa na plenumu konvencije. se le da. Močni oddelki so se približali mestu od dveh strani in začeli pritiskati na rdeče položaje z tanki in drugim težkim orožjem. Rdeči so začeli zažigati poslopja, da bi lažje krili svoj umik proti jugovzhodu. Tam so se najdalj držali, pa končno tekom noči “izginili”. V času bojev v mestecu Tav Ninh so rdeči streljali tudi na ameriške postojanke v okolici, med dragim na samo glavno oporišče 25. pehotne divizije, ki je nekaj milj od sredine T a y Ninha. To mestece leži 45 milj severozahodno od Saigona in komaj 10 milj od kambudžanske meje. Južno od njega se razteza džungla, ki predstavlja glavno skrivno pot rdečih proti Saigon u. Po nepopolnih poročilih so imeli rdeči včeraj v bojih z zavezniškimi silami skupno preko 300 mrtvih, med tem ko so zavezniki imeli okoli 30 mrtvih in okoli 60 ranjenih.. Nekako eno tretjino mrtvih je Ameri-kancev. Zastopnik ameriškega poveljstva je dejal: Zatišje je končano, vendar pa moramo še počakati, predno bomo vedeli, ali je to začetek ‘tretje ofenzive’ ali ne. Urugvajska javnost se ne more umiriti MONTEVIDEO, Urug. — Sedanji urugvajski režim bi rad napravil red v gospodarstvu, kjer prevladujeta inflacija in draginja. Stroške za tako politiko pa naj plača potrošnik, ne pa domača bogatija. Zato vlada med režimom in javnostjo stalno velika napetost, kar daje povode za pogoste spopade med o-blastjo in ulico. Povodi za spopade so pa vseh mogočih vrst. Tako so na primer pristaši nove levice ugrabili Reverbela, ki je zaupnik in svetovalec predsednika Areca. Čez tri dni so ga izpustili. Policija je začela stopati levičarjem na prste, prišlo je do streljanja na ulici, žrtev streljanja je postal študent Liber Arce, ki so ga pretekli teden slovesno pokopali. Pogreb je bil prava politična demonstracija proti režimu, ki se jo je udeležilo kakih 50,000 “pogrebcev”. Pogreb je potekal mirno, toda napetost še ni popustila. Zato pričakujejo vsi nove nemire. Smučanje vse leto Neko severnoangleško podjetje izdeluje plastične preproge, ki bodo omogočale smučarske tečaje ne glede na letni čas. Po njihovi zaslugi se bo podaljšala smučarska sezona v šport-lih središčih, kjer ni dovolj snega. Smučarske preproge tko na posebnih statvah; na močni o-snovi je vzorec v obliki rombov. Preproga je lahka, proizvajalci .rdijo, da je praktično neuničlji-/a. Posamezne preproge so široke 137 cm in dolge nekaj nad 18 m. Sestavljajo jih s posebnimi sponkami iz nerjaveče snovi. Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Stanje gen. Eisenhowerja, bivšega predsednika ZDA, starega 77 let, je kritično. Bitje srca so mu hoteli normalizirati s posebno električno napravo, kar pa ni bilo učinkovito. Poročilo Walter Reed armadne bolnice trdi, da so glavni znaki življenja še vedno stalni, pa priznava, da je stanje bolnika skrajno nevarno. CLEVELAND, O. — Ameriško zastopstvo je včeraj zmagalo nad španskim teniškim moštvom in si s tem zagotovilo nastop v semifinalu in verjetno merjenje z Avstralci, ki imajo od leta 1963 Davisov pokal. Zmago je včeraj odločil Cle-velandčan Clark Graebner, ki je porazil Španca Juana Gis-berta v Clark Stadionu pred nad 6200 gledalci. LA PAZ, Bol. — Bivši notranji minister Antonio Arguedas se je včeraj vrnil sem iz Peruja, kamor je pobegnil 19. julija, ko je prišlo v javnost, da je prodal kubanskemu Castru menda za $50,000 pri Guevari zaplenjen njegov dnevnik. Ob svojem povratku v La Paz, kjer so ga takoj prijeli in bo postavljen pred sodišče, je trdil, da je bil prisiljen delati za CIA in da Guevarin dnevnik posredoval Castru, da bi “konca! imperialistično vmešavanje, v katero je Bolivija padla”. NEW YORK, N.Y. — Oblasti so prijele 16 let starega fantiča, ki je streljal “čisto za zabavo” na mimovozeče vlake na Long Island železnici, in pri tem 31 let starega Vincenta Maherja, očeta treh otrok, ustrelil do smrt, 49 let starega Gabriela Jansena pa ranil. Obtožili so ga uboja. " iHERISKA DOMOVINA, AUGUST 19, 1968 11 Ameriška 0ll7 St. Clair Ave. — HJbider»on 1-062H — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec — NABOCNINA: E* Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 8 mesaca ta. Kanado in deželo izven Združenih držav: f. $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesec« Petkova izdaja $5.00 na leto * SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months i Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio ^ gS No. 159 Monday, Aug. 19, 1968 Premirje med Moskvo in Prago Zadnji sestanek v Bratislavi, kjer so sedele za skupno mizo delegacije iz Prage, Moskve, Budimpešte, Sofije, Varšave in Pankowa, je bil pravzaprav le naličje, ki se je za njim skrilo vse, s čemur niso bili zadovoljni ne Čehi pa tudi ne njihovi nasprotniki. Zato so se naravnost potrudili, da so v besedilo uradnega poročila nasuli čim več megle. Svet se je za vse to le malo menil. Bil je vesel, da je kriza minula, saj bi se iz nje lahko izcimilo tudi kaj takega, kar bi ogrožalo mir. Da se je spor med Moskvo in Prago tako končal z začasnim premirjem, je precej jasno, če sodimo premirje po delih in ne po besedah. Najpreje sta obe strani takoj zavrli medsebojne napade. To sta lahko storili Sofija in Budimpešta, nekoliko težje Moskva in Varšava, zelo težko pa Pankow. Saj Ulbricht ni skrival svoje nezadovoljnosti že v Bratislavi, pa tudi Go-mulka ni ravno premišljeval, kako naj postavlja besedo, ko je govoril o delu na sestanku. Sicer pa ni trenutno važno, kaj mislijo v Varšavi in Pankowu. Premirje vlada namreč med Moskvo in Prago. Ima pa vse znake začasnosti. Tako Moskva kot Praga nista z njim zadovoljni, tako Moskva kot Praga nista trenutno dosti močni, da bi sedanje stanje mogli spremeniti na svojo roko. Praga je v tem pogledu na slabšem. Tovariš Dubček ima pred seboj nešteto vprašanj, ki vsa zahtevajo hitro odgovore. Glavna vprašanja so politična in gospodarska. Stvarniki češke poti v komunizem so namreč vključili v svoj program celo vrsto političnih načel, ki naravnost izzivajo idejo o diktaturi proletarijata, ki na njej visi vsa komunistična filozofija. Komunistična diktatura more namreč biti le totalitarna ali pa jo grize čas. Pa so progresivni češki komunisti vključili v svoj program svobodo tiska, svobodo vesti, svobodo zborovanja itd. Res trdijo, da mora imeti partija zadnjo besedo v vsakem vprašanju, toda svobodne debate o vsakem vprašanju pa ne more preprečiti. Včasih je taka debata še bolj nevarna kot pa ideja, ki je njen predmet. Dubček je zato že zgodaj začel svariti Čehe, naj bodo zmerni v rabi novih svobod. Če ne bodo, bo nastopila reakcija v obliki obnovljenega stalinizma. Vprašanje je, ali bo češka javnost še pravi čas ubogala Dubčeka. V Moskvi v to ne verjamejo, zato sedaj niso trenja s Prago gnali na nož. Druga nevarnost, ki grozi Dubčekovemu režimu, prihaja z gospodarske strani. Čehi začenjajo šele sedaj uvide-vati, kako strašno je zavožena njihova gospodarska politika in kako globoko sega njihova gospodarska odvisnost od Moskve. Moskva lahko vsak trenutek ustavi dobavo nafte, rud in industrijskih surovin, pa je gospodarstvo v ČSR v kratkem času na tleh. Niti ameriški dolarji bi mu ne mogli dosti hitro pomagati. Da Moskva zna uporabljati gospodarski pritisk, to je pokazala že pred 20 leti, ko je spravila Titovo gospodarstvo na kant. Pa je sedaj Češka še veliko bolj odvisna od Moskve, kot je bil Tito pred 20 leti. Tako bo Dubček moral plavati med političnimi težavami in gospodarskimi stiskami in ne bo mogel reči svoji javnosti ničesar drugega kot: “Nastopil je čas, ko mora vladati zmernost v naši politiki, požrtvovalnost pa v gospodarstvu. Brez tega bomo zdrveli v prepad.” Morda bo večina Čehov in Slovakov to razumela, ne pa vsi. Stalinizem v ČSR še ni mrtev. Še zmeraj lahko služi Moskvi kot alternativa k Dubčekovemu režimu. Kako pa že vplivajo gospodarske stiske in politične težave na Čehe in Slovake, se bo videlo na prihodnjem partijskem kongresu v septembru. Takrat bomo morda lahko sklepali, kako daleč je Dubčekova pot v komunizem že mimo glavnih prepadov in čeri. Če ne bo, bo kongres skušnjava za Moskvo, da začne nova trenja s Češkoslovaško. Niso pa zadovoljni z razpletom krize v odnosih do Prage tudi v Kremlju. Tam se ne bojijo toliko češkoslovaške samostojnosti, saj vedo, da ta samostojnost radi zemljepisnega položaja češkoslovaške republike ne more obstojati brez jamstva od nekod drugod. Bojijo se pa tistih idej v novem češkoslovaškem komunizmu, ki se ne dajo tehtati ne z zlatom in ne ubiti s tanki in raketami. To so ideje o svobodi, o svobodnem tisku, o svobodi zborovanja, o človeški ravnopravnosti, o nedotakljivosti človekove osebnosti itd. Te ideje so nevarne za ves komunističen svet, posebno pa za Rusijo. Ruski narod se je stoletja boril za vse te svobode pod carizmom, se bori zanje tudi pod komunizmom, seveda na način, ki nam zapadnjakom ni zmeraj lahko umljiv. V Kremlju to strašno dobro vedo, zato so tako nervozni. Neprestani spopadi s študenti in kulturniki so jim za opomin, da želja po svobodi ni zamrla tudi v ruskih srcih. Dokler ne zamre, je njihova diktatura v nevarnosti, naj bo še tako dobro zasidrana v komunističnem nasilju. To je, razlog, zakaj jim je nova češkoslovaška pot v komunizem veliko bolj zoprna kot pa na primer romunska ali jugoslovanska, ki nanjo že itak niso nikoli dosti dali. Kadar torej pomislijo na Prago, se jim vzbudi strah pred nevidno svobodo, ki se plazi po ruskih tleh. Kdo bi se torej čudil, če ni v Kremlju prihodnja politična kriza že naslikana na stenah. Moskva bi seveda lahko zamorila češko pot s silo, toda trenutek je že zamudila. V zadnji krizi s Prago so prevladali ruski državno-politični cilji in ne partijsko-ideološki. Zmagala je tista struja v kremeljskem vodstvu, ki ji je več za blagor ruske države kot pa za usodo mednarodnega komunizma, ki že itak ni več pod njeno kontrolo. To je hud prelom v komunistični politiki ruske partije, ki se vseh njegovih posledic niti ne zavedamo. Morda jih pa še nismo vseh niti pregledali. Tak prelom pa mora pretresti naravno tudi tako disciplinirano partijo, kot je ruska. Od tod občutek nesigurnosti v Moskvi, od tod njena trenutna slabost. IWJHUVITOW« S HRIBA BESEDA IZ NARODA j zahtevajo, teh pa dosti ne poznajo. Nekateri že nekaj, a večina pa malo. Zato jim tudi ni dosti za to, da bi šli v šole se učit raznih poklicev in drugo. Zato imamo dosti črnskih družin na javnih podporah. Kakor zgleda, te težave bodo zahtevale mnogo časa, predno se bodo uredile. Pri tem pripovedovanju in razlaganju smo se spogledali in vsak je mislil po svoje, vendar 'v enem smo bili vsi ene misli. Namreč, da je približno tako vsepovsod. Vse to bo zahtevalo še dosti sitnosti in težav, katere bomo čutili vsi. Nato se je pogovor zasukal na letošnje volitve. Obdelavah smo razne načrte in izjave kandidatov. Vsak kandidat ima nekaj svojega, ki se v tem in onem razlikuje od drugega. Nobeden izmed njih ni seveda čarovnik, da bi znal “pricoprati” izboljšave in boljše čase brez žrtev. Takih čarovnikov med kandidati ni. So drugače gostobesedni, nekateri še vse preveč, ker obljubljajo več, kakor pa bi mogli napraviti, če bi jih politična sreča postavila v Belo hišo. Vse, kar politikarji znajo, je obljubljati, nekaj naredijo potem, ceho za to pa plačamo vsi. Stroški za vse se krijejo iz naših žepov. Mi pa plačujemo davke, ki se višajo od dneva do dneva. Vse to je znano. Na mestu bi le bilo, da bi s trošenjem ljudskega denarja bilo več previdnosti. S pamet nim in previdnim gospodarstvom se da marsikaj napraviti, narodu pa prihraniti izdatke, katere plačuje z davki. Več previdnosti in pa varčljivosti je potreba, pa bi se marsikaj prihranilo. Nato smo krenili s pogovorom k sedanjim mednarodnim gospodarskim in političnim zadevam. Te zadeve niso male. Tu je Jure z resnim obrazom pripomnil: “Narodi in ljudstva niso bila politično in ideološko še nikoli tako cepljena, kakor so v sedanjem času. V vsaki deželi najdete nekaj demokracijo in svobodo ljubečih ljudi. A tudi vse povsod nekaj takih, ki slepo sledijo Marskovim in Leninovim naukom. Ti vršijo svoje politične misijone in zastrupljajo ljudi z raznimi slepilnimi obljubami. Prav pred par dnevi sem bral, kako so komunisti po Evropi trenirali in vzgajali svoje agitatorje za širjenje komunizma. Trud se jim je obnesel. Druga svetovna vojna jim je prinesla skoro vse slovanske dežele in še Madžarsko in Romunijo. Pisec tistega opisa omenja, da medna rodni komunistični svet zdaj pripravlja enake podobne načrte za dežele Latinske Amerike. Na Kubi in še v par drugih južno-ameriških državah vežba j o take agitatorje, Joliet, 111. — Na dan sv. Jakoba sta imela Jure in Bara o-bisk sorodnikov iz Indiane. Ker je meni in Nicku Jure to že teden prej omenil in naju povabil, da če moreva, naj prideva tisti dan malo na razgovor. V hladni senci na njegovem vrtu se bomo kaj pogovorili, pa tudi slišali bomo, kako se godi ljudem v Indiani. Obljubila sva mu, da prideva in obljubo sva izvršila. Kar dobro smo se imeli. In ker je Barin sorodnik po krstnem imenu Jack, smo zraven še godovali. Jure je poskrbel, da nismo bili žejni, Bara pa, da so naši želodci bili zadovoljni in godilo se je nam, “če verjamete, al’ pa ne,” kakor v ta “malih” nebesih! Kar lepo je bilo. Obujali smo spomine na stare čase in domovino. Nick je Bari dejal: “Povej nam kaj, kako si nosila preko Gorjancev v Novo mesto o por-cijunkljih čebulo?” Bara je na to povzela besedo in odgovorila: “Bogme, Nick, znosila sem jo v mojih mladih letih tam o porcij unklih toliko, da bi z njo napolnili kako veletrgovino z živili. Ej, trdo smo delali, trdo, da smo ujeli kak krajcar za sol in pa knofe!” “Vidiš!” je odvrnil Nick, “zato si pa vedno tako trdna, da šte-ješ za tri in pet današnjih punc!” Bari se je kar dobro zdelo in še Jure se je nasmehnil. Nato smo sorodnika Jacka spraševali, kako se kaj komandirajo ljudje v Indiani. PripovedovaJ je nam o tem in onem. Zanimivo ga je bilo poslušati. Dela, kakor on vidi, je dosti. Delavcev pa takih, kakršnih bi radi, to je izurjenih za tehnična dela, pa ni dovolj. Dosti pa je takih, ki niso za noben poklic izurjeni in mnogi taki težko najdejo delo dandanes. Tudi neizurjene mlade marsikje sprejemajo, toda to le do gotove starosti, dokler so še sposobni se učiti za razna poklicna dela. Starejše nad 45 let pa že marsikje dosti ne upoštevajo, razen, kjer so vešči kakega poklica. Menda si mislijo, čez par let bodo taki že zreli za pokojnino, čemu se truditi z njimi in jih učiti za njihovih par let? Takih je dosti na javni podpori. “Kako je pa kaj z rasnimi zadevami pri vas?” je vprašal Jure. “Po manjših mestih in naselbinah se te zadeve ne čutijo toliko. Po večjih pa. Kakor se sliši, se prebujajo ob raznih obljubah, ki jim jih objavlja in na-glaša Washington. Čutijo, da imajo neke pravice, ampak dolž- zaostajajo in trpijo. Tako si mislijo: Zgubiti nimamo nič, zakaj bi ne poizkusili. In predno se zavejo, jih imajo komunistični ribiči že v svojih mrežah. Pa tudi povsod drugod vre. Dijaštvo po vsem svetu kaže neke vrste nestrpnost. Kdo vse to podpihuje? Lahko si mislimo, kdo. Seveda podpihovanja gredo seveda tako, kakor da gre za čisto nekaj drugega in da komunizem nima pri tem nič opraviti. Ali res ne?! Ko bo napočil pravi čas, takrat bo komunizem kot zmaj dvignil glavo in rep. Zdaj komunistični agitatorji le gnojijo in sejejo, ko bo čas napočil v kaki mednarodni svetovni rabuki, tedaj bodo nastopili drugače. Upajmo, da državniki demokratičnega in svobodnega sveta, kolikor ga je še, to vidijo! Če imajo kaj pameti, naj svojih sil ne slabšajo z medsebojnimi prepiri. Prišel bo čas, ki lahko nastopi vsak dan, ko bodo svoje moči nujno rabili za obrambo proti komunističnim mahinacijam!” Tako je z resnim obrazom o tem nam govoril dobri Jure. Pritrdili smo mu, da ima prav! Juretove omembe veliko povedo. Posebno to, da kdorkoli bo prišel potom volitev v Belo hišo kot bodoči predsednik ZDA, ga bo čakala zelo težko in odgovorna služba. Dal Bog, da bi bil izvoljen pravi mož, ki bo kos tem težkim nalogam! Vse čitatelje lepo pozdravlja Tone s hriba da ko bo trenutek napočil, da bo zakipelo in zavrelo v latinskih ameriških deželah zanimanje za komunizem pod raznimi gesli. Komunisti so v tem mojstri in znajo vzgojiti spretne “salesma-ne” za prodajanje komunizma nosti, ki jih take pravice tudi! takim narodom, ki gospodarsko Ameriški botri novih orgel v Dobrničn CLEVELAND, O. — Ameriška Domovina je 13. t. m. prinesla obširno poročilo o praznovanju 100-letnice rojstva Baragove smrti v Dobrniču. Ob tej priložnosti je dobila dobrniška cerkev tudi nove orgle. Blagoslovil jih je mariborski škof dr. M. Držečnik, ki se je poleg ljubljanskega nadškofa dr. J. Pogačnika in njegovega pomožnega škofa dr. S. Leniča tudi udeležil omenjenega praznovanja. Iz domovine smo sedaj dobili še dodatno poročilo, kdo vse od A m e r i kancev in Kanadčanov odnosno domačinov je bil boter novih orgel. Glavni botri so bili: Jakob Zupančič, Cleveland, ki ga je nadomeščala žena Ana Zupančič; Jože Lah ml., Cleveland, ki ga je nadomeščala teta Pavla Lah, in Ana in Ludvik Kužnik, Cleveland. — Drugi botri odn. botrice pa so bili: Matija Slak, Kanada, ki ga je nadomeščala Lojzka Petek, Dobrnič; Jože Kastelic, Kanada; Anton Anžlovar, Cleveland; Anica Smole, Dobrnič; Jožefa Lah, Mala vas; Jože Pirc, Dobrava; Zofija Pirc, Dobrava; Matija Kovačič, Železno; Nežka Uršič, Kamenje, in Kasti-gar Franc, ki ga je nadomeščala Marija Kastigar. J. S. Papež m delavec Indianapolis, Ind. — Pred petimi leti sem bral zgodbo o papežu Janezu XXIII. in o delavcu. Za časa, ko so delavci urejevali papeževo stanovanje v vatikanski palači, se je Janez XXIII. vsedel kar na zaboj in tam odmolil brevir. Ko ga je končal, se je odpravil na ogled sob, ki jih še ni videl. Vstopil je v salon, poln vsakovrstnih zabojev. Neki delavec je bil sklonjen pri delu na tleh in zaradi nagrmadenih zabojev ni mogel videti, kdo prihaja ali odhaja. “Ali Vas motim, fantje?” se o-katerih naloga je pripraviti vse,' glasi papež. Omenjenemu delav- cu se je po glasu zdelo, da ogovori neki njegov tovariš,'ter pravi: “Nehaj že uganjati neumnosti; namesto da briješ norce, bi raje pomagal!” Papež preko zabojev pomoli delavcu roko; ko ta vstane, se Pismo misijonarke gdč. Rozine Herzog iz Afrike LUSAKA, Zamb. — Na misijone sem začela misliti, ko sem hodila še v nižjo gimnazijo. Vedno sem veliko brala. Iz knjig sem spoznavala svet, življenje doma in v drugih deželah. Želela sem si, da bi kdaj tudi sama mogla videti vsaj nekaj od tega. Ko je moja znanka iz istega kraja odšla v samostan v Italijo, so doma večkrat govorili, da pojde v misijone ter kako se boje zanjo. Nekaj let pozneje sem bila na misijonu v Mariboru. Ko je pater misijonar razlagal potrebe Cerkve v svetu, je omenil med drugim tudi misijone, kjer da je “žetev velika, delavcev pa malo”. Takrat se mi je spet vzbudila želja, postati misijonarka. Zadnji večer misijona sem precej dolgo molila v stranski kapelici ob vznožju velikega misijonskega križa in prosila Gospodarja žetve, naj me sprejme med svoje delavce na svojih poljih. Od tistega večera nisem nikoli več podvomila v svoj misijonski poklic. Moja pot v misijone je bila dolga. Vedela sem, da si moram dobiti neko boljšo usposobljenost, ker mi poklic uslužbenke ne bo zadostoval. Da bi se za svoj bodoči poklic kar se da pripravila, sem 1. 1961 odšla v Italijo, kjer sem v treh letih diplomirala na učiteljišču v Rimu Študij v tujem jeziku je bil zame precej naporen. Kljub vsem težavam sem hotela doseči, ze kar sem se odločila in zaradi česar sem pustila dom in domovino. Bilo je hudo, a z dobro voljo se vse premaga. Vedela sem za kaj se trudim. Danes, ko sem dosegla cilj, sem srečna. Ni mi žal truda, ki je bil potreber vseh teh dolgih sedem let. Da, sedem let sem čakala, ds se mi je uresničila moja želja -— oditi v misijone. Ko sem bila v Italiji, so dobili naši slovenski jezuiti svoje misijonsko področje v Zambiji v Srednji Afriki. S p. Kokaljem, ki je bil duhovni!--v moji domači župniji, sem sc posvetovala. Povabil me je v Zambijo, koder naj bi se laični misijonarji in misijonarke priključili redovniškim misijonskim bratom. V Zambiji je uradni jezik angleščina. Zato sem morala še ne študij angleščine v Anglijo, kjer sem ostala 13 mesecev. Ker se je urejanje mojih dokumentov za odhod v Zambije zavleklo, sem si medtem ogledala še Francijo, Nemčijo, Češko in Slovaško, v Avstriji pa sem ostala kar štiri mesece Vprašali me boste, kdo mi je pomagal, da sem vse to zmogla. Verni Slovenci v domovini, moji prijatelji v Angliji, prenočišča in hrano pa sem dobila vedno povsod zastonj. V Angliji sem bila tudi v službi; pomagali pa so mi tudi naši slovenski misijonarji. Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila vsem, ki so mi kakorkoli pomagali, da sem dosegla svoj cilj. Najprej svojim domačim dobrotnikom, potem o-nim v Angliji, posebno pa še mojim velikim dobrotnicam v Rimu — tamkajšnjim slovenskim šolskim sestram. V Avstriji sem se priključila mladinski katoliški ustanovi, ki pomaga laikom, ki se posvete delu v katol. misijonih. Plačuje- ves bled in osupel začne opravičevati: “Svetost, svetost...’ Pa pež se blagohotno nasmehne ter blagoslovi njega in vse njegove tovariše. Ker pa ubogi delavec zlepa ni mogel priti do ravnovesja, ga je papež skušal drugače raztresti: “Vi in jaz,” mu pravi, pripadava isti stranki!” Toda jaz nisem vpisan v nobeno stranko,” hiti pojasnjevati delavec. — Nato papež: Poglejte mene, osebe kakor midva, bi bilo sati v stranko jo mi socialno zavarovanje, potne stroške, dopust v domovini (čez 3 leta), pa tudi na druge načine podpirajo svoje varovance in varovanke, ki jih je nad 100 v raznih misijonskih deželah. Dne 14. junija sem odletela z letalom iz Rima v Lusako, kjer sem se pridružila kot laična misijonarka slovenskim misijonarjem v Lusaki, v veliki župniji Matero. Stanujem pri indijski družini, ki me je sprejela na brezplačno oskrbo, dokler ne dobim stanovanja. Oče te družine je profesor na tukajšnji deški katoliški gimnaziji. Prvo delo, ki sem ga dobila, je učenje činjanščine, zraven pa poučujem po več ur verouk (v angleščini) v dveh šolah in vodim župnijski Dekliški klub. V pismih me znanci sprašujejo, kako se počutim. O, ko bi se vsi tako dobro počutili, pa bi bilo prijetno na svetu. Ko sem se priglasila za misijon, sem v prošnji zapisala, da se priglašam “za prvih sto let”. Premišljujem, da bi teh sto let podaljšala na 200 let. Veseli me delo med preprostim in prijaznim zambijskim ljudstvom, posebno pa delo z mladino. Moram vam naznaniti veselo vest, da smo 1. nedeljo v avgustu imeli že prvo sv. mašo v naši novi cerkvi, ki so jo začeli postavljati naši slovenski misijonarji konec aprila. Cerkev se imenuje “Kizito Church”. Sv. Kizito je eden izmed ugandskih mučencev. Cerkev ima le gole stene, nima ne vrat ne oken, nima klopi in za oltar si duhovnik postavi preprosto mizo. Vsi pa smo se v njej kljub temu prav prijetno počutili. Že ob tej maši so jo verniki napolnili; bilo jih je čez 700. Kaj bo šele čez par let! Ljudje so se začeli zbirati že 20 minut pred sv. mašo; s p. Kokaljem so molili rožni venec v dveh afriških jezikih, medtem ko je duhovnik-domačin spovedoval v bodoči zakristiji. Ta duhovnik je zdaj kaplan v Matero, medtem ko je p. Rudež večinoma na deželi, kjer organizira nov misijon na področju velike župnije Matero (75 km proč!). Pri maši so otroci in odrasli posedli po golih tleh. Vem, da so bili veseli, saj vedo, da bo postala kaj kmalu nova cerkev njihov ponos in središče vsega njihovega verskega življenja. Prepričana sem, da pri maši niso pozabili moliti tudi za one, ki jim pomagajo graditi cerkev, to so slovenski misijonarji in pa njihovi misijonski dobrotniki in dobrotnice v Sloveniji, Ameriki, Kanadi, Italiji, Avstriji (Slovenska Koroška zlasti) itd. Kar verjeti ne morem, kako so misijonarji mogli zbrati toliko sredstev — $12,000, ki so jih vložili že doslej v novo cerkev. Čaka pa jih še veliko dela. Z velikim zaupanjem v Boga in v dobre ljudi nadaljujejo s svojim delom. Šele sedem tednov sem v Zambiji, pa sem si to svojo novo domovino ogledala že od severa do juga. Najlepši je bil zame obisk pri naj večjih slapovih na svetu — Viktorijinih — ki so na zam-bijsko-rodezijski meji. Uživala sem ob pogledu na ogromne množine vode velike reke Zambezi, ki se vali preko skal v prepad in se odbijajo visoko v zrak. Če se ne motim, so slapovi dolgi 2 km, voda pa pada 125 m globoko. Pridite jih pogledat še vi, ne bo vam žal. 7 Tople pozdrave vsem misijonskim prijateljem! Rozina Herzog Matero Catholic Church P.B. 2527 LUSAKA, Zambia Afrika Sistem nasipov v Louisiani BATON ROUGE, La. — Ob v državi Louisiani je zgrajenih 800 milj nasipov. , treba uradno vpi- reki Mississippi u debeluharjev!” Janez Kovačič SMKBISSX PPMQYISS, F. S. FINŽGAR: MIRNA POTA .T-.T^.T^.y—T«.T—T—T—.T—T. ______________________________________________________ -= '.s-?. V nedeljo ob štirih je prišel dr. Slak k Strgarjevim. Na dvorišču je stala naprežena kočija. Iskra konja sta prikimavala z glavama, da so brzde žvenkljale, dl nemirno kopala s prednjimi nogami. Takoj je bila tudi vsa družina ob vozu. Strgar je pobožal konja, vsakemu dal košček sladkorja in razlagal Rudiju: “S konjem, preden ga zajezdiš ali se odpelješ, moraš govoriti. Konj zahteva ljubezni.” Potem je priskakljala Zora, oba konja pobožala po glavah in jima ponudila pogače. Strgar je še naročal Juraču, ki je bil za konjarja in velikega hlapca: “Glej, da se mi ne ganeš od doma. Kmalu se vrnemo.” Ob vozu je stala tudi mama; pozdravila je mladega doktorja nenavadno ljubeznivo in se opravičila, da se ne popelje. Ni ji prav dobro. “Hitro na voz!” je ukazal Strgar, prijel za vajeti in sedel na kozla. K njemu je prhnila Zora. Samo po sebi je bilo jasno, da je Kudi sedel v kočijo poleg Irme. Jurač je odprl dvoriščna vrata, konja sta zapeketala po cesti. “Zakaj sedi Zora na kozlu? Saj je v kočiji tu nasproti še en sedež. Ta bi moral biti zame, Zora pa poleg vas,” je omenil dr. Slak Irmi. “Ni4.se za to ne razburjajte, gospod doktor. Vse je prav. Zore ne spravite od konj, zlasti kadar °če vodi. Ko bomo zunaj mesta, bo Zora prijela za vajeti; oče ji 2aupa in se mu zdi silno imenitno, če Zora kočijaži.” Ko so se vozili skozi mesto, je dr. Slak opazoval ljudi, ki so se jim ogibali. Vsi so radovedno gledali v kočijo, nekateri so stikali glave, nekateri obstajali in gledali za vozom. “Vsi vedo,” je Kudija neprijetno spreletelo. Ozrl se je po Irmi. Ta je slonela hiirno in brezbrižno kakor človek, ki se ne pelje prvič in ga ^si ti, nekateri zelo zavidni pogledi nič ne motijo. Molčala sta skozi vse mesto. Šele zunaj ulic Sredi jesenskih njiv je Rudi začel: “Gospodična Irma, zadnjič nisva dokončala razgovora, jeli da ne? Saj ste rekli, da bova še govorila.” “Tako sem rekla, res je. O Ka-renini sva se pogovarjala. Kolikor sem utegnila, sem tudi med Podnom mislila na ta razgovor.” “Prosim, le začnite. Drage so hii vaše misli in sodbe.” “Razodenite mi svoje mnenje kako je mogoče, da taka žena, loko bistra, tudi plemenita kakor Ana Karenina, vzame polarnega moža, ki ga ni ljubila, Pa ga je vzela iz nekakšne družbene mode, morda celo zaradi Udobnega življenja pri njem? kleni se vse to tako upira, da ne razumem. In če se je njena ljubezen, prava in topla, kasneje Prebudila do tistega častnika, je res nesreča; toda morala bi se bila žrtvovati, in bi potem siro-la ne bila končala pod kolesi vlaka. Zakaj to?” “Težko vprašanje! Vse to so lako velike, usodne skrivnosti, ki jim naš suhi razum ne seže dikdar do dna. Prav zato takih Nesrečnic ne smemo nikoli obijati.” “Jaz Ane ne obsojam. Zvesto Se držim Kristusovega: ‘Ne sodite, da ne boste sojeni!’ Prešu-slnico je otelo njegovo blago srce in njegova božja vseved-dost. Ob Anini smrti so me podle solze. Toda tega ne razu-diem, kako se je mogoče pove-2ati na smrt s človekom, ki ga de ljubiš z vsakim vlakencem svojega bistva, z vso dušo in sr-j^rn. Rajši grem za kravjo deklo dakor v zakon s človekom, ki ga d® ljubim tako, da ni niti za drobtinico prostora v mojem Sl-Cu za ljubezen do koga drugega. Takole sodim.” Irma se je razvnela in utihnila. Dr. Slak je nekoliko počakal, potem ji rekel, skoraj vzdihnil: “Popolnoma pravilno sodite. Toda mene moja uradniška služba uči, ko skušam toliko nesoglasij in nesreč v zakonih poravnati, da človeško življenje ni slovnica, ki ne pozna izjem; vsaka slovnica jih ima.” “Resnično res. Toda tako so nas v šoli učili, da vsaka izjema pravilo le potrjuje. In tako tudi take izjeme v življenju le potrjujejo — redno žal s svojimi nesrečami — večna, trdna pravila življenjske slovnice, dana od njega, ki je od vekomaj.” Tedaj se je kočija nenavadno zagugala. Zora je na ovinku prehitro vozila. “Saj nas boš še prekucnila!” je kriknil oče in segel po vajetih. Obrnil je in krenili so proti mestu. “Gospod doktor, nič ne zamerite mojemu modrovanju. Povejte mi rajši sami kaj veselega,” ga je prosila Irma in se mu ljubo nasmehnila. Ko so doma na dvorišču stopili iz kočije, se je dr. Slak Strgarju zahvalil za lepo vožnjo in nameraval oditi. “Kaj še!” je odločno odklonil Strgar. “Saj nismo nikjer obstali, da bi kaj prigriznili. Pri nas ostanete, da se nekoliko pokrepčamo.” Tudi hčerki sta stopili do njega in se nikakor nista hoteli posloviti. Odšli so v obednico. Tam jih je čakala mama in brala “Novo kuharico”. “Gospod doktor, ali ste bili zadovoljni z vožnjo?” “Zelo lepo je bilo!” “Samo Zora bi nas bila kmalu prevrnila,” je razodela Irma mami. “Ah, tale naša Zora! Ne bo prej miru, da bo nesreča. — Ti, oče, obisk imamo. Iz Ljubljane sta prišla Šolič in sin. Vsak hip bosta nazaj. Odšla sta v hotel.” “Pridržala bi ju bila.” “Saj sem ju vabila, a nista hotela, češ da imata še majhen opravek.” Napovedani obisk ni nikogar razveselil. Celo Strgar se je nekoliko namrdnil, ' odkritosrčna Zora je pa rekla: “Ah, tisti Seličev postavljač mi je zoprn kot ne vem kaj.” Mama jo je krotila: “Kako pa govoriš?” Pomenljivo se je ozrla na doktorja. Tudi Irma jo je posvarila: “Ne obsojaj! To ni lepo!” Doktorju Slaku je bilo neprijetno. Obrnil se je k Irmi: “Obisk dobite, sedaj se moram posloviti.” Irma ga je prijela za roko: “Bog ne zadeni! Ne smete oditi.” Tedaj je že krepko potrkalo. Strgar je stopil do vrat in pozdravil Šoličeva. Tudi mama je vstala iz naslonjača in jima segla v roke. Zora se jima je rahlo priklonila, Irmo, ki je Šoličeva še nista poznala, in Rudija je predstavil Strgar. Potem je rekel ženi: “Mama, reci hišni, naj nam kaj prineso za žejo. Kaj vama je ljubo: pivo ali vino?” “Saj sva se že v hotelu odžejala. Jaz bi te prosil, ljubi prijatelj Strgar, stopiva najprej v pisarno, da se pomeniva nekaj poslovnega. Mladina naj se ta čas pozabava!” “Žejna, kakopak,” je segel v besedo očetu mladi Šolič. “Prav imate, gospod Riko,” mu je pritrdila mama in šla ven naročat. Riko je nekako oblastno sedel k mizi, takoj potegnil iz žepa zlato cigaretnico in si prižgal. “Saj dovolite?” je vprašal Irmo, ki mu je bila najbliže. “Veste, sinoči smo ga zavrteli skoraj do jutra. Še za obed so me morali potresti, da sem se prebudil.” (Dalje prihodnjič) Proinja in obvestilo uprave Naše naročnike v Newburgu in okolici prosimo, da bi odslej plačevali naročnino po pošti ali osebno v našem uradu. Naš dolgoletni zastopnik Jakob Resnik je 4. avgusta 1968 odšel v večnost. S tem preneha zastopništvo za omenjeno okolico. Uprava bo naročnike redno obveščala o zapadlih naročninah. V zadevi osmrtnic in obletnic, vseh osebnih novic in sporočil, pa jih prosimo, da se poslužujejo telefona ali pošte. Telefonska številka Ameriške Domovine je: 431-0628. Upamo, da bodo newburški naročniki ohranili zvestobo listu in se priporočamo nadaljni naklonjenosti. Vse lepo pozdravljamo! AMERIŠKA DOMOVINA AVGI SajpeflkfWb 1ST mm jl Ul_ ij 11 1 I2S šli 617 111 r26!|27j|28, »lin 22|2p4 (29[30ll KOLEDAR društvenih prireditev AVGUS1 25. — KSKJ dan na prostorih Društva sv. Jožefa na White Road. 25. — Mladi harmonikarji pri-rede na Slov. pristavi piknik, katerega dobiček je določen za misijonske namene. 31. — Slovenski Akademiki v Ameriki (SAVA) odpro svojo 11. konvencijo na ‘0‘smi” — 62nd St. Mark’s Place, Manhattan, N.Y. — Konvencija bo trajala do 2. septembra. SEPTEMBER 1. in 2. — Slovenska pristava priredi piknik na svojih prostorih. 8. — DSPB TABOR priredi spominsko proslavo 25-letnice tragedije Turjaka in Grčaric na. Slovenski pristavi. 15. — Fara sv. Vida praznuje 75-letnico ustanovitve z banketom v farni dvorani. 22. — Trgatev na Slovenski pristavi. 22. — Klub Ljubljana priredi v SDD na Recher Avenue večerjo s plesom. Igra Rudy Tomsich. Začetek ob petih popoldne. 28. — “Mladi odrasli” Par-Fi prirede polka ples v farni dvorani pri Sv. Vidu ob 75. letnici obstoja fare. 29. — Slov. narodni dom na 5050 Stanley Ave. na Maple Hts. priredi svoj letni banket. Začetek ob petih. 29. — Društvo SPB Cleveland priredi romanje v Frank, O., v spomin 25-letnice žrtev na Grčaricah in Turjaku. OKTOBER 5. — Društvo SPB Cleveland priredi družabni večer v veliki dvorani pri Sv. Vidu. 5. — DSPB Tabor priredi ob 25-letnici ustanovitve Slovenskega domobranstva svoj jesenski družbani večer v Slov. domu na Holmes Ave. 12. — “Slovenska noč” v avditoriju SND na St. Clair Ave. 20 — Podružnica št. 14 SŽZ priredi ob treh popoldne v SDD na Recher Avenue “card party”. 26. — Oltarno društvo pri Mariji Vnebovzeti priredi K a r t n o zabavo v šolski dvorani. Začetek ob 7.30. 27. — Pevski zbor Planina priredi svoj koncert v SND na Maple Heights. Začetek ob 4. popoldne. 27. — Podružnica št. 25 SŽZ praznuje 40-letnico svojega obstoja s slavnostnim kosilom v farni dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 1. popoldne. 27. — Občni zbor Slovenske pristave. NOVEMBER 3. — Klub društev SDD na Recher Avenue priredi POST HALLOWEEN PLES. 3. — Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 3.30 popoldne. 9. — Lilija poda veseloigro SVOJEGLAVCEK v Slov. domu na Holmes Ave. 9. — Klub slov. upokojencev v Newburghu priredi banket v SND na E. 80 St. 16. — Belokranjski klub priredi martinovanje v Slovenskem domu na Holmes Ave. 17. — Jesenski koncert pevskega zbora Jadran v SDD na Waterloo Rd. 24. — Letni festival Zahvalnega dne pri Mariji Vnebovzeti v šolski dvorani ob 3. popoldne. 24. — Dramatsko društvo Naša zvezda poda v SDD na Recher Avenue igro. 28. — Tony’s Polka Party — Seventh Thanksgiving Celebration in Slov. National Home, St. Clair Avenue. 29., 30. — Slovenske duhovne vaje za može in fante v ško- fijskem domu duhovnih vaj na Lake Shore Blvd. DECEMBER 1. — Moški pevski zbor Slovan poda svoj jesenski konvert v SDD na Recher Ave. Začetek ob štirih popoldne. 15. — Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi ob treh popoldne v Slov. domu na Holmes Avenue božičnico. JANUAR 20. — Slovenska pristava priredi v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. “Pristavsko noč”. Igrajo “Veseli Slovenci”. FEBRUAR 15.— Lilija priredi NAGRADNO MAŠKORADO v zgornji dvorani Slov. doma na Holmes Avenue. APRIL 19. — DSPB Tabor priredi svoj pomladanski družbani večer v Slov. domu na Holmes Ave. 26. — Slovenska folklorna skupina KRES priredi “VEČER V DECVAH” s kratkim sporedom v SND na St. Clair Ave. Za ples igrajo “Veseli Slovenci”. MAJ 4. — Pevski zbor Triglav priredi svoj letni koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. popoldne. Z novimi raketami bo Amerika ohranila nadmoč v raketnem ofenzivnem orožju in pokazala nasprotnikom, da je pri sedanjih tehničnih sredstvih obramba pred njimi nemogoča. Prav to dejstvo smatrajo nekateri za nevarno, ker utegne sprožiti novo tekmo v oboroževanju. Sovjetska zveza, ki je v zadnjih letih malo zravnala svoje raketne sile z ameriškimi, bo sedaj brez dvoma še bolj napela svoje sile, da ne ostane predaleč zadaj. V vladnih krogih upajo, da bo razkritje novih ameriških raket pripravilo Moskvo do tega, da bo čim preje začela razgovore o o-mejitvi raketnega oboroževanja, ofenzivnega in defenzivnega. Ameriška in evropska označba mer Pri čevljih je razlika v označbi mere za približnih 32% do 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali ženskih čevljih. Na primer: če vam sorodnik piše, da potrebuje čevlje št. 39 je to ameriške mere 6%; št. 40 je 7, št. 41 je 8, 42 je 9, 43 je 10, 44 je 11; ženski čevlji so navadno manjši kot gornje mere. Ta ko bi na primer št. 38 bila ameriške mere 8, 37 bi bila 5 in 36 pa 4. Pri ženskih oblekah pa je razlika v označbi mere vedno za 8 točk. Na primer, če vam sorodnik piše, da nosi obleko št. 40, je to ameriške mere 32, št. 41 je ameriške mere 34, 44 je 36, 46 je 38, 48 je 40, 50 je 42 in 52 je 44. Isto je pri meri za deklice. Evropska št. 38 je ameriška 12 40 je 14, 42 je 16. 44 je 18 in 46 je 20. Pri moških oblekah pa zače-jajo mere v Evropi s št. 42, kar je enako ameriški meri 33, št. 44 Dva uspešna preskusa Pretekli petek so uspešno preskusili raketo Pozejdon in raketo Minuteman 3, na katerih bo v bodočih letih slonela ofenzivna sila ZDA. CAPE KENNEDY, Fla. — Pretekli petek je tu vojna mornarica preskusila novo raketo Pozejdon, ki bo nadomestila rakete Polaris v 31 od 41 atomskih podmornic naše vojne mornarice. Poskus je popolnoma uspel je ameriška 34, 46 je 36, 48 je 38, in na osnovi tega sodijo, da bodo prve rakete Pozejdon že leta 1970 na razpolago vojni mornarici. Raketa Pozejdon je dvakrat močnejša in dvakrat točnejša, trdijo njeni graditelji in vojna mornarica. Sposobna bo ponesti do 10 atomskih bomb do 2,500 milj daleč in poslati vsako na drug cilj. Tak “šop” bomb in slepih izstrelkov, ki naj prevarajo obrambne rakete, bo težko prestreči in zavarovati cilje pred njim. Raketa Minuteman 3 je izpopolnjena raketa Letalskih sil, ki bo prva dobila podobno kot Pozejdon, glavo z več bombami in slepimi izstrelki. Obe novi raketi predstavljata zadnji, najnovejši rod ameriških strateških o-fenzivnih raket. Na njih bo slonela ameriška raketna ofenzivna moč v prihodnjem desetletju. Uničujoča sila teh raket in njihovih glav bo vsaj štirikrat večja od sedanje. 50 je 39, 52 je 41, 54 je 43 in 56 je 44. Pri moških srajcah pa je razlika v označbi sledeča: št. 35 pomeni ameriško mero 13%, 36 je 14, 37 je 14%, 38 je 15, 39 je 15%, 40 je 15%, 41 je 16. 42 je 16%, 13 je 17. Dolžinske mere: palec ali inča = 2.54 cm, 1 milja — 1689.33 m Votle mere: 1 pint = 0.571; 2 pinta — 1 kvart; 4 kvarti — l galon; 1 bušel (mernik) = 36.35 1; 1 barel (sod) = 181.743. Uteži: 1 funt = 453.59 g; 1 unča = 28.35 g Toplotne mere: 9 Fahrenheitovih stopinj je enako 5 Celzijevim. 0 C -.= 32 F; 0 F je —17.78 stopinj C; 100 C = 212 F; 50 C je 122 F; 10 C je 60F. Ploskovne mere: 1 aker = 10.46 arov; 1 kv. milja =. 2.50 kv. km. — V državi Minnesoti posekajo letno za okoli 180 milijonov dolarjev lesa. V Sibiriji veliko katoličanov Po podatkih bavarskega inštituta za raziskovanje razvoja Sovjetske zveze je danes v Litvi dva milijona katoličanov, na Le-tonskem 350,000, na Estonskem 2500 katoličanov. V Sovjetski zvezi živi poleg tega 100,000 katoliških Armencev. V Moskvi, Leningradu, Odesi in v Tiflisu so katoliške cerkvene občine. Katoličani so pa tudi onstran Urala. Tam živijo rimskokatoliški verniki iz vrst pregnancev nemškega porekla, Belorusov, Baltov, Poljakov. Štiri-mili jonska unijatska Cerkev v Galiciji je bila po vojni ukinjena. Znano je, da njene občine še vedno delujejo, čeprav na skrivaj. Redna cerkvena hierarhija obstaja v baltskih deželah. Nekaj cerkvene organizacije je javne tudi v krajih, ki spadajo pod nadškofijo Mogilew, škofijo Ka-mieriec, Žytomir, Minsk in Tiraspol ter apostolski vikariat na Krimu na Kavkazu. Moški dobijo delo Maintenance Man General, some pipe fitting and electrical experience beneficial. Call 391-0886, A. Jencik. (161) Iščemo krojače za izdelovanje ženskih plaščev v njihovi lastni krojačnici ali domu. Visoka plača od vsakega plašča. Oglasite se osebno na 2206 Lee Rd. (160) Ženske dobijo delo Čistilka Iščemo Slovenko, ne čez 50 let, ki živi od E. 55 do E. 72 St., v St. clairski okolici, 2 dni v tednu, 7 ur na dan. Kličite 881-5158. (x) Iščemo gospodinjo starejši vdovi. Mora živeti v hiši, ima lastno, udobno opremljeno stanovanje, lastni TV in telefon. Dobra začetna plača, drugi uslužbenci. Začetek službe 25. avgusta v Coshocton, Ohio, 100 milj južno od Clevelanda. Kličite clevelandsko št. 561-5296. (14,16,19 avg) Female Help Wanted Kitchen Help Wanted Morning and afternoon Waitress Wanted, also. SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Avenue EN 1-5214 (x) Secretary General office work; light typing. Experience required. Call UNIVERSAL HEAT TREATING INC. 870 Addison Rd. 361-1600 (161) Baby Sitter needed Mature lady, who would share home with mother, 2 children, 8 and 9. Mother works evenings. Collinwood area. 486-6463. -(160) MALI OGLASI V najem Oddamo 2 stanovanji, 5 sob vsako, na tretjem, ena $50, ena $65. Kličite 881-5158. (x) Restavrant in poslopje naprodaj Ustanovljen 1904, se proda radi bolezni, v St. Clairski okolici. Pišite na: Box 608, Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103. -(162) TRENUTNO POKOPALIŠČE Tu ni nihče pokopan, križe so postavili, da hi dobili videz vojaškega pokopališča za snemanje jilma v bližini Brightona na Angleškem. PrijafePs Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. & 68th St.: EN 1-4212 Lastnik prodaja dobro 2-družinsko hišo, 4-4, garaža, na E. 72 St., južno od St. Clair Ave. Prebarvana lansko leto. Kličite 431-9798, po 4. uri pop. —(163) &MERISKA DOHOVUT/L strani, iznenada pa je njen sproščeni smeh neprijetno treščil v tišino njenih sob. Mirt se je zdrznil. Oči so iskale nečesa določnejšega, zbranega, a ko je pogledal pevki v obraz, ga je presunila njena neukročena, lahkomiselna posmehljivost. Kaj Je gluma, kaj resnica? “Da, Mihaela!” je rekel tiho predse, segel si je v lase in jih vrgel nazaj, ob tem je naglo vstal. “Prisrčna hvala, Carmen! Zamorec je opravil dolžnost!” 2e se je spet zresnila. Hitela je vpraševati, kdaj bo nadaljeval delo, kdaj jo pričel modelirati; ponujala je žganja in cigaret. Mirt pa je bil v zadregi in z duhom odsoten. Gledal je pred seboj nekaj lepšega, bolj prirod-nega od vonjavih meščanskih sob. In spet se mu je obraz zvedril. Carmen ga je gledala mirno, poželjivo. Ko je izprožila svojo lepo roko, jo je pritegnil k sebi. Prešinila ga je strast, do brezumja mu je udarjala kri ob senca, ko je videl, da se njena roka ne umika, temveč da se mu bliža. In že je privil Carmen k sebi. Razvneta, globoko dihajoča se je skoraj zgrudila k njemu. Ujel jo je v naročje in se zagrizel v njene sočne ustne, da so ji domala zakrvavele. Tresla se je v njegovem objemu in ga nemo vabila s seboj. Zunaj je že legal mrak, tramvaj je obupano cvilil na ovinku, šum večera je naraščal, užigale so se obločnice. Nad objeti par pa se je bolj in bolj zgrinjala tema. Mogočno je zakraljevala slast in strast poljuba, kakor vselej, kadar svatuje mlada, le sebi odgovorna, preprosta človeška ljubezen. Zazvonilo je. Drugič.,V tretje Preteče, izzivajoče. CHICAGO, ILL BUSINESS OPPORTUNITY DAIRY — DELICATESSEN — Des Plaines — Good business. Excel, loc. Store, 2 apts., warehse. Bldg. $47,000 Fixtures: $4,000. Inven. at cost. By-owner. 824-3658. (160) HELP WANTED Good Opportunity ACCOUNTS RECEIVABLE Experienced. Machine experienced preferred, but not necessary. Will train. Modern air conditioned office. Vacation and insurance. Permanent position. Free coffee. Apply. RANDOLPH PAPER CO. 2141 SO. TROOP STREET Phone: 738-1700, Mrs. HASSAN f (161) REAL ESTATE FOR SALE MEDINAH — By Owner — Brick Ranch 2 bdrms., cer. tile bath, cedar pan. fam. rm. Park-like % Ac. 2 folks, to train. $27,000. 529-4158 2 APTS. — St. Jerome—By Owner. 3 bdrms., 1V2 baths, sep. heating. Full bsmt, 2 car gar. Nr. schools, transp., shops. 262-6696. (160) By Owner — 2-Story Brk. Cor. Hse. 3 apts. & cleaning store. 2 car gar. Upper 20’s. If desired adjacent SSVz’ lot, $8,000. 2535 W. 59th St. PR 8-8522 __________(160) LEMONT — 6 Rm. Ranch. Gas hi, tile bath, cab. kitch., tile firs. Vi ac. lot. Low taxes. W- Joseph Post in Fanny Modic, Za-Slov. Nar. čitalnico Louis Mrhar, za Dom ostarelih na Neff Rd. Frances Modic. — Seje so vsak drugi petek v mesecu ob pol osmih v sobi št. 3 SND na St. Clair Ave. COLLINWOODSKE SLOVENKE ŠT. 22 ADZ Predsednica Mrs. Stefi Koncilja, podpredsednik Jack Šimenc, finančna tajnica in blagajničarka Rose Mickovic 19612 Cherokee Ave., 486-0462; zapisnikarica Mrs. Mary Černigoj, nadzorniki: Alice Grosel, Jack Šimenc in Gertrude Bokal. Zastovonošinja Mrs. Mar" Malovrh. Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. — Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer ^ Slovenskem domu na Holmes Ave. v spod. dvorani. DR. KRALJICA MIRU ŠT. 24 ADZ Predsednica Agnes Žagar, podpredsednica Mary Filipovič, tajnica Alice Arko, 3562 E. 80 St., 341-7540, blagajničarka Agnes Žagar, zapisnikarica Mary Filipovič, nadzornice: Josephine Winter, Mary Prosen, Theresa Janežič. Seje so vsak tretji ponedeljek v mesecu ob 7:30 v Slov. nar. domu na E. 80 St. DRUŠTVO SV. CECILIJE ŠT. 37 ADZ Predsednica Nettie Zamiek.. podpredsednica Anna Zalar, talnica Mary Jeraj, 1123 Addison Road, 391-5341, blagajn. Cecilia Žnidaršič, zapisnikarica Fanny Majer. Nadzorni odbor: Mary Otoničar> Emma Tofant in Dorothy Strniša. Vsi slovenski zdravniki. Seja.se VT' ši vsaki drugi četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v šoli sv. Vida. DR. NAŠ DOM ŠT. 50 ADZ Predsed. Antonia Stokar, podpredsednik Stanley Pervanje, tajnica iB zapisnikarica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts. 44125, 581-4230; blag. Antonia Dolinar. Nadzorni odbor: predsednik John Frankovic, Christine Szendel, Stanley Pervanje. Zdravniki: vsi priznani zdravniki. Zastopniki za SNp na 80 St. Antonia Stokar in Jennie Pugely; za SDD na Prince Ave. Jennie Pugely: za SND v Mapi6 Hts. Antonia Stokar. — Seje se vršijo vsak drugi mesec tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. na 8601 Vineyard Avenue. Slovenska moška zveza PODRUŽNICA ŠT. 3 SMZ Predsednik James Kastelic, podpredsednik Martin Romih, tajnik in blagajnik Frank Perko, 1092 East 174 Street, telefon 481-5658; zapisnikar Wm. J. Kennick. Nadzorniki: James Novak, Martin Ko-mochar in Frank Dremel; zastopnik za Slov. dom na Holmes Ave.: Frank M. Perko. — Seje se vrše vsak drugi mesec četrto nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v Slov. domu na Holmes Ave., marc, junij, september, december, kjer plačate svoj asesment 25. v mesecu od 6. do 8. ure. PODRUŽNICA ŠT. 5 SMZ Predsednik John Strauss, podpredsednik Louis Erste; tajnik in blag-Frank Macerol, 1172 Norwood Rd-> tel. EX 1-8228; zapis. Joseph Ponikvar; nadzorniki: Damjan Tomazin, Andrew Kaucnik in Louis Fink; vratar John Strauss. Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9:30 dop. v SND na St. Clair Ave. Soba št. L Katoliški borštnarji DVOR BARAGA ŠT. 1317, REDA KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV Duhovni vodja: Msgr. L. B. Baznik; nadborštnar: David J. Telban! podborštnar: Angelo J. lannareiii; bivši borštnar: Fred Sternisa; fi" nančni tajnik: Anthony J. Urbas, 1226 Norwood Rd., UT-1-1031; blagajnik: Rudolph V. Germ; tajnik-zapisnikar: Alphonse A. Germ, 1033 Yellowstone Rd., EV-1-3958; nadzorniki: Herman E. Dule, Louis C. Erste, Albert R. Giambetro; sprevo-ditelja: Alois Erste, Adalbert J. Albert; bolniški nadzornik: Alois Erste, 3813 Schiller Ave., (9), TeU ON 1-3777; vratarja; Joseph C. Saver , Frank J. Kolenc; zdravniki Dr. James Seliškar, Dr. Anthony F. Spech, Lawrence B. Ogrinc. Vpisb' valeč novih članov: Frank J. Prija' tel, telephone: 845-4440. Dru- štvo zboruje vsak tretji petek y mesecu ob 8:30 zvečer v šoli sv. Vida. Asesment se pobira od 6:30 naprej na večer seje in vsako PrV® nedeljo v mesecu od 9:30 do 11:09 dopoldne v šoli sv. Vida. ST. MARY’S COURT # 1640 CATHOLIC ORDER OF FORESTERS , Spiritual Director Rev. Raymond Hobart, Chief Ranger John Petrie, Vice Chief Ranger Anthony p-Kushlan. Past Chief Ranger Loin3 V/. Somrak, Honorary Speaker B-J. Hribar, Speaker FrankKocin. Jr‘ Recording Secretary Louis J. Jesek, Financial Secretary John M. Spilar’ 715 E. 159 St. MU 1-2119, Treasurer William F. Pavšek, Youth Directoi Louis J. Jesek, Trustees Louis Somrak, Felix Korošec, John Osredkar, Jr., Conductors Bastian Trampu3, Frank Mlinar, Sentinel Anthony Mrhar, Sick Visitor Anthony B-Kushlan, and Field Representative Frank J. Prijatel, 261-5197. . , Meetings are held every third Wednesday in St. Mary’s assembly hall (downstairs of the neiv church).