r 1 Vaj volji slovenski dm mik ▼ Zdrmionih državah. 1 Velja sa rm leta.......... |U0 ** pol leta.............. 100 Za New Torti oelo leto..... 6.00 £a inozemstva oelo lato ... 7.00 GLAS NARODA slovenskih delavcev v Ameriki. The Larfeit Slovenian Daily is the United States. Issued every day except Bond ay t and legal Holidays. IT 75,000 Readers. "W TELKPON: 2T76 CORTLANDT. Entered as Seeond Class Matter. September 21, 1903, at the Poet Office at Hew York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT. MO. 130. — ŠTEV. 130. NEW YORK, THURSDAY, JUNE 3, 1920. — ČETRTEK, 3. JUNUA, 1930. T~7 VOLUME XXVIII. — LETNIK XXVIII. VOJNE ODREDBE BODO ODPRAVLJENE TO JE SKLENIL SENATNI ODBOR. — TUDI VPRA&ANJE GLEDE VOJNE PROHIB1CIJE BI BILO V TEM SLUČAJU REŠENO. KONEC &PIJONAŽNE POSTAVE. — RESOLUCIJA BO STOPILA TAKOJ V VELJAVO. Washington, I). junija. — Ju stir ni odbor senata je danes * nopliiMio sklenit predlo/.t i resolucijo, ki določa preklic vseli vojnih !•« stav. I/\ zel m je le l.everjeva jK^tava, ki določa kazni za oderuhe in izkoriščevalce. Resolucija ho med drugim vsebovala tudi preklic špijonažne postave ter preklic vojnočasne prohihicije. Nasprotniki prohihicije v senatnem odhoru so vztrajali naj vsebuje resolucija tudi preklic vojnačasce prohihicije, če«, da ho cela zadeva na ta način riajholj enostavno rešena in da ho najvišje sodišč* takoieko«"- prisiljeno podati svoje mnenje. Prohih cijonisti na vstrajajo pri trditvi, da ne more nihče ovreči Vol »lead o ve postu ve, ker jo je sprejel kongres, ne oziraje se na veto predsednika. Resolucija ho stopila takoj v veljavo, kakorhitro jo ho podpisal predsednik Wilson. Zastopnik l»roe je na vsak način skušal spraviti v resolucijo tudi l*everjevo postavo, kar se mil pa ni posrečilo. NOTRAJNA TRAGEDIJA |premagal svoje ove predsodke, da i vodi preje deklico, s katero naj unncDucm tiidva se V0l0i'li (V tem je mUULnntUA IUlmAlzaPa,,l,i nari!1 '^»re Prav tako Boj med novim znanjem in starimi tradicijami. — V Turčiji ni prilik« za srečno življenje. London, Anglija, 12. junija. — Notranjo tragedijo modernega turškega izohia/enca, ki je s svojimi zapj{"'nimi idejami izgubil koretiike v turških tleli, ne da hi se v resnici poevropil, nam opisuje carigrajski poročevalec londonske Morning l'ost, ki piše na s'ednje ; — Moderniziranje, v kolikor je dost-trlo Turka, je proizvedlo v njem. tako v mo/kih kot ženskah, i.eko tožnost in zavest, da je izgubljen in di ne pripada niti tej niti oni strani. l*rav posebno ga pa v zadevi zakona ovirajo stare navade iležele v svoji izhiri, ka-dur je enkrat videl zapad. Tako je naprimer na možki strani moj tipični modernizirani prijatelj. Ali Fuad Mehmed hej, ki se jearuil semkaj potem, ko je dolgo času živel v Londonu in Parizu, kjer je študiral ter se zabaval. Dan za dnem ga mučijo njc- I varljiv kot orijentalski, kajti šte->;io nesrečnih zakonov, sklenjenih na temelju prejšnjega pozna-\anja, je prav tako veliko kot o-iic orijentalskih.) V veliko žalost s\ojili sorodnikov kritizira vsled tega motiainedanske institucije ter <»staiie — neporočen. — Na drugi strani pa je najti nekaj žensk, ki so bile zgojene v zapadnem duhu ter imajo nekaj iz (hrazhe, ki r.e pripada tradicijo-nadni Turčiji. Teh žensk se loti melanholija ter čut osamljenosti, V\ je pogosto naravnost neznosen. Vedno se nahajajo pml !aJ *Ho »^petične v verskem po-lijetn ter mit govorila o tem. Nje- P,edl1' — »emvee radi sile tradici- Iia izvajanja se glase približno na \ki v,H,no ,or'u> ter ho mo" 'goče vedno ločevala Osmane od o- staleua sveta. nasleduji način: — Sinko moj, zagotavljam ti. da je zelo lepa deklica. Plavolasa, Ta boj med novim znanjem ter visoko, z velikimi sivimi očmi, iz- starimi tradicijami spravlja veli-obra/etia ter takega temperamen- ko otožnost v življenja one velike ta, tla bi osrečilo vsakega človeka, manjšine mladih Turkov, ki so se — Da, mati moja, a jaz bi jo modernizirali. Mogoče se je kak vsaj enkrat rad videl. Mogoče je debel paša i/ starih časov kedaj vse to, kar pravite, resnica, a smejal. — a sedanji paše se nikdar kljub temu bi mi mogoče ne uga- ne smejejo, t'eprav izjavljajo, da jala. te bi le enkrat mogel govo- so žalostni radi žalostnega stanja, liti z n jo 1 v katerem se nahaja njih dežela. Na 1a način se neprestano vrši je njih otožnost v resnici pripiso-tii prepir in moj ubogi prijatelj vati bolj osebnemu dejstvu, da ne ni nikdar dosti pogumen, da hi vidijo v svoji domači deželi nobe- Premisliti dobro, komu boste vročili denar za poslati v stari kraj ali pa za vožnje listka. Sedaj živimo v času negotovosti in zlorabe, vsak skuša postati hitro bogat, ne glede na svojega bližnjega. Razni agentje in zakot i*i bankirji rastejo povsod, kakor "gobe po dežju. V teh časih se stavijo v denarnem prometu nepričakovane s« preke starim izkušenim in premožnim tvrdkam; kako bo pa malim i eizku >euim začetnikom mogoče izpolniti svoje neutemeljene obljn be, je veliko vprašanj«. Naie denarne pošiljatve se sadnji čas po novi zvezi in na novi način primerno sedanjim razmeram v vEropi dovolj hitro in rane* ljivo izplačujejo. 300 kron ....... $ 3.15 1000 kron ....... $ 10.00 400 kron......... $ 440 6000 kron ....... $ 50.00 B00 km ...... $ 5.25 10000 kron ....... $10000 .OnuteM cene so veljavno do dno, ko n nadomestijo s drugimi; a d nagimi hindimi, oniitoii mm so podvrženo izpremembi bra nadaljnjega naznanila. Denar os m je poslati najbolje po Domestic Money Order, ali pa po N«w York Bonk Draft. nun »ai ikk, St, »ew Jmk, M» T. Mk FRANCOSKI POSLANIK V VATIKANU. Slika nam kaže M. Hanotauxa, ki je bil imenovan francoskim poslanikom v Vatikanu. NOVI MEHIŠKI PREDSEDNIK VELIKI NEMHU V ČEŠKEM De la Hen rta je bil inavguriran' Zavezniki prete z odpoklicem ko-kot novi provizorični mehiški misije. — Češki zunanji minister predsednik. — Velike slavnosti. Mexico City, Mehika. 2. junija. Adolfo de la Hnerta, ki je bil pretekli teden izvoljen provizoričnim predsednikom Mehike, je prisegel včeraj popoldne oh petih na svoj urad v poslanski zbornici. Opaziti ji bilo številne vojaške parade in galerije poslanske zbornice so bile polne radovednih gledalcev. Provizqrieni predsednik je bolj kritično bolan kot pa so značila prvotna poročila. Takoj po inav-guraeiji bi moral oditi v predsedniško palačo, a je bil telesno ne-sposobljen storiti to. Vrnil se je v svoj hotel in morali so mu pomagati, da je prišel v svojo sobo. Mogoče je, da bodo zdravniki še tekom četrtka izvršili operacijo rudi unetja slepega črevesa. Radi svoje bolezni tudi ni mogel držati svojega inavguracijskega govora. Na posebni diplomatični galeriji so se nahajali tudi Tla ni kitajskega poslaništva, ki so potrdili poročila, da jim je dala njih vlada navodila, naj de jure'priznajo provizorično vlado. J. Luis Parra, poslanec Guatemale, ni bil navzoč, vendar pa se je glasilo, da je bolezen preprečila njegovo navzočnost. Priporočila, da naj se sklene novo pogodbo med Mehiko in Združenimi državami, v kateri naj bi se zagotovilo posebna jamstva za ameriške državljane, je strogo obsodil tukajšnji list 'Excelsior'. V svojem komentarju pravi list: — Senator Fall nas skuša zmotni prav kot je Mefisto zmotil Margerito. Obljublja nam posojilo, o katerem ve, da ga ne more prestaviti v dejstvo. Obljube pa ne obubožajo človeka in prav posebno ne bodo obubožale senatorja Palla. Moralna pomoč, katero nudi, je le majhne tolažbe, ko ob istem času predlaga nekaj, kar je višek nemoralnosti. Beneš je optimističen ne prilike za srečno družinsko življenje. Dunaj, Avstrija, 2. junija. — Zadnji čas je dospelo v tešinski okraj več italjanskih iti francoskih ojačenj, ker se spopadi med Cehi in Poljaki neprestano nadaljujejo. Medzavezniška komisija, ki nadzoruje tamosnje ljudsko glaso \anje, ima veliko sitnosti in preglavic, ker ji nihče noče iti na roko. Nemirov pa ne povzročajo samo vojaki, pač pa tudi civilno prebivalstvo. Se in so dospela poročila, da bo medzavezniška komisija odpoklicana, če v najkrajšem času ne bo miru. London, Anglija, 2. junija. — Iz Prage se poroča, da so diplomat ične zveze med čehoslovaško in poljsko republiko prekinjene. Češki zunanji minister Beneš, ki se slučajno mudi tukaj je še vedno zelo optimističen. Rekel je, tla bo spor kmalo poravnan in sicer brez orožja in intervencije. Včeraj je bil pri Benešu zastopnik so v jet ne vlade Krasiti. Ofiei-jt lili čehoslovaški krogi so mnenja, da njim pogovor ni imel političnega značaja. MIR Z SOVJETOM. KRASINOV POGOJ SKRIVNOSTNA MORILNA ZADEVA »V West Grove, štirideset milj od Fhiladelphije, se je zaključila skrivnostna morilna tragedija. Philadelphia, Pa.. 2. junija. — Skrivnostno belo oblečena ženska, [katero so iskali v zvezi z domnevali! m trojnim umorom, je sedaj znana. Tnirla je kot samomorilka ii- tragedija v West Grove, štirideset milj od tukaj, je bila s tem popolnoma pojasnjena, j Ko je spal J. Le rov Eichelberger, star trideset let, poleg svoje | žene ter majhne hčerke v West (Grove, ga je ustrelila do smrti i neka belo blcčena ženska, katero 'j- videla Mrs. Eichelberger. Še predno je bilo mogoče izdati za-Ipotno povelje proti Mrs. Frances Diii.l op. Star let, katero se je smililo tega zločina, so našli trnp-lc slednje ter njene enajstletne hčerke na njeni farmi, pol milje vstran. Ona je ustrelila najprvo lu'erko in nato še samo sebe Glasi se, da je bila blazna od ljubosumnosti. Mrs. iMinlop je izvirala iz neke odlične družine v West Grove. Njen oče, George Tallmai, je zapustil pred več leti svoje premoženje v znesku $180.000 svojim trem otrokom, nekemu invalidnemu sinu ter dvema hčerkama. Pri sodnijskem poizvedovanju s* je izvedelo, da je Mrs. Dunlop pred kratkim posodila Eichelber-gerju $600.00, da kupi motorni voz in da vidi pri okrajnem sodi-m Šeu postopanje za ločitev zakona, U£lRLJU ,katero je uvedla Mrs. Dunlop. Pomožni keroner Patrick, ki je vodil preiskavo, je včeraj naročil poroti, naj proglasi, da je Mrs. Dunlop ubila Eichelbergerja, svoji« hčerka in konečno samo sebe. Njen mož je izjavil, da se je s svojo ženo dvakrat poročil. Prvikrat leta 1906 in drugič leta 1910, potem ko je bila nekaj časa ločene. od njega. — Prepričan sera, da je bila blazna, — je rekel. — Več kot enkrat je pretila, da se bo umorila. Mrs. Eichelberger, prva priča, je izjavila, da je bila poročena deset let. — Pred enim letom in pol, — je nadaljevala, — sem razkrila, da je moj mož preveč prijazen z Mrs. Dunlop in prosila sem ga, naj napravi temu konec. On mi je to obljubil, a sem pozneje našla, da se je lagal in da se je šc vedno tajno sestajal z njo. Pred več tedni sem ga zapustila ter odšla na svoj doin v Maryland. Pisal mi je, da naj pridem nazaj in konečno sem se udala ter prišla. —Spala sem ob strani svojega moža. Najin baby, Doroteja, stara šest mesecev, je spal poleg naju. Ostala dva otroka sta spala v sosednji sobi. Neki strel me je prebudil. Videla sem žensko v beli obleki, ki se je vzravnala. Preje se je gotovo sklonila, da pride do mojega moža. Jaz nisem mogla videti njenega obraza, vendar pa sem po zunanjosti takoj spoznala, da ne more biti nikdo drugi kot Mrs. Dunlop. Predobro sem poznala to žensko, da bi se motila. Pretila je, da bo ubila nas vse, če se moj mož ne vrne k njej. NEKAJ 0 RAZMER AH V NEMČIJI Kosijo noč« prodajati surovin, pač pa lo izmenjavati sa »mm izdelke. Veliko posvetovanj«. Paris, Francija, 2. junija. — Kot poroča neki londonski dopis" ni k je boljševiški minister za obrt in trgovino, Krasin, rekel angl-akemu ministrskemu predsedniku, da prej ne more biti med Bosijo in Anglijo nobene zvele, dokler zavezniki ne odpravijo blokade in dokler Anglija ne sklene z Rusijo miru. Zastopniki Velike Britomje, Belgije, DusKfc, Španske, Holand. ske, Norveške, Švedske in Švico se bodo sestali tukaj dno 10. jam' ja ter se dogovorili, kaj jim je sto. riti za obnovitev trgovsko zveze z Rusijo- London, Anglija, 2. junija. — Kot je bilo danes tukaj izjavijo' no, noče Rusija kupovati Izdelkov v inozemstvu, ampak hoče zamenjati zanje avoje surovine. V tem smislu se je tudi izrazil boljoeviški minister za obrt in trgovino, Ki —in. i > ^ i i i L , Vs*41 k'.vt- 'l i > ^ * STRAH SKRAJNE DESNICE PRED SKRAJNO LEVICO NUDI UPANJE, DA SE BODO BLIŽAJOČE SE VOLITVE REDNO VRŠILE. — POSLEDICE PR0LETAR8KE VLADE NE BODO POSEBNO DOBRE. Berlin, Nemčija, 2. junija. — Vsprico bližajočih se volitev se množe tudi poročila o nameravanih ustajah s skrajne ?ev:ce in skrajne desnice in tozadevna poročila polnijo liste. Kljub temu pa postaja vsaki dan bolj očividuo, da preti resnična nevaruost le s skrajne desnice. Voditelj O.ispien neodvisnih socijalistov, ki bodo pri volitvah največ pridobili, se je izrazil napram poročevalcu nevrvor-škega "Times" na naslednji način: — Mi gotovo ne mislimo polastiti se vlade tekom volitev ali po volitvah, kajti mi verno, da bi kaj takega ugajalo reakcijonarcem. Junkerji, ki kontrolirajo živilsko dobavo v Nemčiji, bi onemogočili i-saki proletarski vlajdi prehranjevanje mest, kar bi seveda dovedlo do padca take vlade. Najlažja stvar na svetu bi bila za reakcijonar-ce napraviti z nami konec ter se postaviti na čelo vlade, kajti z od-lezanjem živil, katera imajo junkerji nagromadena, bi morala pasti vsaka vlada. Prav kot na Madžarskem bi proletarska vlada v sedanjem času dovedlo do najtemnejšega junkerskega despotizina in do konca republike. Tega mnenja so Tudi vsi ostali inteligentni neodvisni soeijalisfi in celo komunisti. Kljub temu pa je treba računati s sporadicniini proletarskimi ustajamr in to prav posebno v Ruhr okraju ter v Meck-"emburgu. Pre dpar dnevi so kmečki delavci napadli ter grdo pretepli majorja Albreclita Graefe, voditelja reakcijonareev v Meck-lemburgu. V Mecklemburgu in na Poraeranskem pošiljajo junkerji svoje družine v mesta, ker se boje ustaje delavcev tekom volitev. Nekateri reakcijorni listi v resnici prorokujejo ponovitev St. Jcr-nejske moči. Na drugi strani pa priobčujejo protireakcijoiarni listi proslcrlp-cijske sezname junkerskih častnikov, ki vsebujejo imena tisočev državljanov, od komuuističnih voditeljev pa do bankirjev in kapitalistov, katere namerava pomoriti militaristiena kamarilja, XI naj bi uveljavila svojo moč tekom volitev ter ponovila ustajo von Kappa. Te govorice in pretnje se smatra tukaj za ztlo resne ter je treba priznati, da je storila vlada številne korake proti takim izbruhom. Vlada pa ima konečno na razpolago le vojake in častnike, da jo zavarujejo proti vojakom in častnikom in neki visoiki uradnik vojnega ministrstva, ki je pred par dnevi odstopil, je izjavil v nekem listu, da so kljub naporom vojnega ministra Gesslerja razmere v armadi slabejše ko: so bile kedaj in da jih spravljajo njih reak-eijonarni tovariši v obup. Tudi predsednik Ebert se očividno boji reakcijonarnega militarizma kajti ravnokar je objavil, da bo vsak vojak, ki se pridruži notorični reakcijonarni zvezi prejšnjih borileev na fronti z ječo petih let. Ta pretnja pn očividno ne bo napravinla nobenega utiša na j unker je. Nepristranski opazovalci položaja pa so mnenja, da bodo volitve potekle brez vseh zapletljajev in sicer radi strahu, katerega občutijo člani skrajne desnice pred člani skrajne levice. Za enkrat je še nemogoče izjaviti, kako obliko bo zavzela vlada. Opaziti je namreč številne spore med posameznimi strankami, kojih programi so si slieni iu vsled tega je vsako napovedovanje vnaprej otežkočeno. Voditelji nemške ljudske stranke so se izrazili napram ameriškemu poročevalcu da bi njih stranka rada prekinila vse zveze z nemško naeijonalno ljudsko stranko ali s skrajno reakeijonaruo desnico in da bi rada sodelovala z večinskimi socijalisti, ki pa še vene ne verujejo v njih zagotovila. Tako je položaj bolj zapleten kot bi si mogel človek misliti. HINAVŠČINA PROHIHICIJE Miami v Floridi nato kot goba po deiju, ker je mogoče dobiti dobro pijačo po pet dolarjev kvart. Washigton, D. C., 2. junija. — Dobro pijača, ki stane po pet dolarjev kvart, je odgovorna za dejstvo, da se je prebivalstvo v Miami, Fla. početvorilo izza zadnjega ljudskega štetja, — kot pravi neki rojak iz Floride, ki se mudi tukaj. — Miami je pravcat vrt, — je izjavil. — Številni bogati ljndje stanujejo tukaj stalno pozimi in najti je številne nadaljne, ki ostanejo tukaj preko celega leta. — V Miami je mogoče kupiti povsem dobro žganje povsem javno in nikdo ne misli na to, da bi računal več kot pet dolarjev za kvart. To pijačo vitkotapljajo ▼ glavnem iz Bahamas ter drugih otokov, ki se nahajajo t bližini. — Posestnik v Miami lahko dobi dobre pijače kolikor jo hoče in PREDSEDNIK KOT PRIJATELJ KINO-SLIK. Washington, D. C., 2. junija. — Tekom svoje bolezni je postal predsednik Wilson zelo navdušen prijatelj kino-slik in malo je dni, k: potečejo, ne da bi on videl par takih slik. Predsednik odpočije svojega duha, kadar gleda dobre komične slike, katere pokažejo pri vsaki predstavi. Ljubi tudi dobre detektivske filme. Glasi se, da v Beli hiši ne izdajajo povabil k tem predstavam, a kor je navzoč v Beli hiši ob dotič-nem času, je povabljen v iztočno sobo, kjer je bilo postavljeno za-grinjalo. Predsednik Wilson je lastnik stroja in operator je pri-deljen štabu Bele hiše. dosti te pijače je prišlo prvotno iz Canade. Tihotapci nimajo nikakih težkoč pri izkrcanja velikih zalog pijače ponoči. Okrajne oblasti se vmešavajo le v slučaju če skuša kdo utihotapiti slabo pijačo ter jo prodati žejnim ljudem. Tudi znani polkovnik Brvan, eden največjih suhačev, ima svoj dom v Miami. v AR6ENTINA PRESTAVLJENA 1 t; Parnik * * ARGENTINA' \ ki bi bil imel odpluti 5." junija, je pre-stavljen na 19. junija. Vai oni potniki, katerim smo naznanili, da smo jih TpisaH za ta Vnuk, naj tedaj pridejo t New York ne kasneje kot 15. junija. , j — GLAS NAHODA, 3. JUN. 1920 ai A S N Aj O D A ILAI MAHOVA ILAINARODA Na vojnem sleda. vzdržnega položaja v Italiji. Tudi drugi, drugače vladi prijazni listi napadajo Nittija z očitki, ki prieajo o resnično kritičnemu stanju Italije. Take so dejan&k? razmere v Italiji v času, ko se vršijo neposredna pogajanja med Jugoslavijo in Italijo za "sporazumnorešitev jadranskega vprašanja. Notranji položaj Italije je ak, da zahteva kolikor bogoče liiler sklep miru z našo državo, ki je zainteresirana na notranje-poiitičnem razvoju italjanskega kraljestva. V italjanskih političnih krogih so mnenja, ra se bo po rešitvi jadranskega vprašanja notranji položaj Ialije izboljšal v toliko, da se bodo lahko začele priprave za mirno likvidacijo sedanjega kritičnega položaja. Nitti ve dobro, zakaj "popuSea" v jadranskem vprašanju. Zdi se, da naša sedanja vlada ni dubro poučena o italjamski bolezni, kajti iz vodilnih italjanskih časopisov je razvidno, da je naša mirovna deelgaeija veliko bolj odločna in nepopustljiva kakor pa sedanja vlada v Bel gradu. Dopisi D'Annuuzio j«? rop«-t pričel divjati ter zasedel dve ali tri vasi v bi 14xi4 i Krke izven ločenega okraja, ki mu je bil p rt d d jen v sled tajio-ga sporazumu umi jugoslovansko in italjansko vlado. Glede Jadrana pa gredo njegovi nameni še dalje kot se poroča. Njegove «-ete na Keki imajo zborovanja, na katerih je čuti klice; — Naprej proti Jtiuiu! — dočiaa mu se v glavnem mestu Italije samem ltaljan i/. lJaltnaeije spopadli s policijo. Kaj pa je bil vzrok vsega tega f Bilo ui nič drugega kot oživ-Ijeiij«* upanja, ki se jc že tako pogosto razblinilo v nič, da bo nam !••<• v doKl*~diit'Ui »'asi i r eaten o jadrausko vprašanje. — Kadarkoli so se pričela pogajanja v nanuuu, da se reši vpra-šuiije, — pravi Nitti, — so se pričele širiti vznemirljive vesti Iu pričel;* se je tudi širiti agitacija v namenu, da se prepreči uravnavo tega vpraftanja. — Skoči prerej časa je bil D'Aiimmzio miren. Vedel je, da bo mnustrstvo Nitti ja padlo in nekaj vzroka je tudi imel za upanje, da bo vprašanje tieke povod za padec tega kabineta. Razventega pa je tudi domneval, da bo mogoče odstraniti ministrskega predsednika, ki s* zavzema za miroljubno rešitev ter ga nadomestiti s takim, ki bi ukazal arditom, naj se polaste toliko jadranske obali kot jo morejo vzeti. Padec ministrstva pa je prišel v sled nekega povsem mvažiiff vprašanja, ti je bilo v zvezi s pustnim uradom. Kmalu nato pa se je Nitti vrnil. Za njim pa se je tudi vrnil princip miru, memto onega vojne in D* Aummrio je vsled tega zopet privlekel na iiau svojo bujno sekiro ter pričel poživljati na boj. Žalibog pa je D'Annuuzio v stanu napravito veliko sitnosti. Če bo šel naprej, bodo izpostavljeni Jugoslovani resni dilemi. Umaknejo se lahko pred legijonarji D'Annunzija, jim prepuste Je več krajev ter poslabšajo s tem svoje stališče za barantanje, ki se bo vršilo pri miroljubni urrvnavi. Lahko pa se mu tudi upirajo, postrele njegove ljudi ter izpreraeue s tem upornika v junaka it al jamskega naroda, kojega poraze je treba izbrisati z narodno vojno. Pred nedavnim časom se je ta junak Žalostne postave pritoževal, da p ki S1'**1" ua s0«"'110 planinsko rodno častni namen je bil, agiti- kamemtem potu pripelje rati za poljske državne zadoli- pridelke na prodaj; poleg njega sedi brhka 1'armerska devojka. Samo zdravje in življe- nje jo je. Xi oblečena po najno- mee. Mesto Elizabeth je precej prijavno in posebno v tem letnem .„. . _ . , t .,.v , vejsi modi m tudi liasmiiiKana ni času. Imamo prilicno število lepili . , . . ,. 0. . , , i kot mestne gospodične, ali *'ust-parkov m tudi na Staten Island! .. ® 1 , * . , , . ,,, , ,, -ne so ji kot korale rudeee, njeno j, lep, railed ter samo e računa z realnimi razmerami, ki ogrožajo zaplete notranji položaj Italije. Komuni»tična propaganda, poplavlja ne le mesta, ampak tudi ur zel o. So«-ijiJi*tieiii voditelji, ki >*o v začetku propagirali med maso kontu ni >>t i«'-ne ideje, no danes pasivni in ne zmorejo vee zajeziti i a/diralueua dela boljševiško navdan jenih množic. Industrijsko delavstvo, ki stvori lniljonsko proletarsko vojsko, hrepeni po revolu nji, katero so jim prorokovali voditelji, ki se pa danes popolnoma nič ne navdušujejo za revolucijunaini preobrat po ruskem In madžarskem \zgledu. Tudi neštevilne vrste kmetov, ali bolje rečeno poljedelskih delavcev, so pripravljene da v prvem trenutku planejo iui svoje gospodarje in si razdelijo veleposestva. Kratko: italjan-ski proletariat je izgubil vero v mirno rešitev socijalnih in gospo-uarskih vprašanj. Narodno gospodarstvo je vsled stomilijardskih državnih dolgov, \sled padanja italjah>ke valute v zavezniški h državah in vsled neprestanih stark na robu prepada. Ni čudno, da se bojijo socialistični voditelji nasilnega prevrata. Kaj naj storijo v tem slučaju T Italija nima kruha in ne premoga. Amerika in Anglija bi ustavili vsak dovoz kouiunističi Italiji. Od uas bi itak ne dobila ničesar, od drugod pa tudi n«. Vse '.o je znano socijalifetičniin voditeljem, vendar m ue upajo stopiti pred mase. ki so že tako daleč, da bi obrnile hrbet svojim voditeljem, kakor biro hi zvedele, da so jih vodili za nos. Italjanski proletariat vidi v "samopomoči" edino rešitev iz sedanjega napetega položaja Da je revolucija njegov cilj, oziroma nasi! uo sredstvo v dosego izboljšanja svojega socijalnega položaja, je razvidno iz krvavih, dogodkov, ki se ponavljajo dan za dnem sirom Italije, Nejasnost politike v soeijalistični stranki, ki ogroža vedno bolj notranji položaj Italije, je nadalje vzrok, da se meščanske stranke približujejo katoliški ljudski stranki, ki im anavidezno precej jasen program za rearganiaacijo javnega gospodarskega in socijalnega življenja, kar bi rešilo Italijo pred političnim in gospodarskim polomom. Nittijeva vlada ima močno opozicijo ravno v ljudski stranki. Newburg Cleveland, Ohio. O naši naselbini se je zelo malo ilišalo dosedaj; upam, da zana-prej bomo bolj v javnosti o našem gibanju. Ob.ia se nam obilo zabave za stare in uilade. Prvo priložnost za zabavo bomo imeli 13. junija o priliki otvoritve Slovenskega Narodnega Doma. To bo dan velikega pomeua za našo naselbino, zato moramo pokazati svoje složno delo za narod s tem, da se vdeležituo v polnem številu korakanja ter da napolnimo dvorano do zadnjega kotička. Saj se nam obeta veliko užitka od strani pevskih zborov iu raznih govornikov. Potem se pa razvije prosta zabava in ples. No, meni bo šla bolj trda za priti na vrsto, ker se uekaj pogovarjajo o nekih keberčkih. Poskusil bom, pa sem skoraj gotov, da bom pogorel. Enkrat t*mi pa le imel čens *e zavrteti. To bo takrat, ko bo delniški ples. Opozarjam dekleta že vnaprej, da pazijo na svoja kurja očesa pred mojimi čevlji 12. kalibra in telečjimi nogami. Jaz sploh računam ta dan za prvi zabaven dan v Newburgu. Verujem pa ne, da bi nam druge naselbine pustile, da bi se sami za- idilo tega planinskega gnezda. Priprostost, praktičnost in veličanstvo zapada se zrcali na vseh straneh. Ljudje, p°sehno naši rojaki, so vljudni, prijazni in dobri, ker menda drugače biti ne more v takem kraju. Z ostalim svetoan veže naselbino ''Somerset—Limited", kateri vozi samo med Delto in Somerse-tom. Tam tudi prenočuje, ker je dol»er planinski zrak in ker naprej v hribe ne more. Štiri milje zapadno je naselbina! Bowie, kjer živi tudi nekaj Slo-< vencev. Tam se začnejo nasadi breskev, črešenj. hrušek in jabolk. ki se vlečejoi z malimi presledki, skoro do Delte. Najlepši so med Howie, Paonia in Hoteli-kiss. Ker je kraj visok, cveto tam sredi maja šele črešnje in bre?*kve. Bledo rdeče cvetje breskev in snežn o bele črešnje se krasno prilegajo teiunozeleni alfalfi, ki raste med drevjem. Jablane se šele pripravljajo k cvetju. Drug čudovito leq> pas sadnega drevja se razprostira ob glavni progi Denver & Rio Grande železnice med Palisade in Grand Junction. Dolg je dobrih dvanajst milj. Na obeh straneh proge se širi celo morje jabolčnega cvetja. Tuintam se vidi tudi nekaj hrušek in kakšna zapoznela breskev. Vmes so redke farmerske hiše, Koliko narod moral je dati da so bogati, kozli rogati in se po mizah jim vino cedi. ♦ * * McAdoo pravi, da ne bo kandidiral za predsednika. Dosedaj je bilo v veljavi geslo: Grehi staršev se kaznujejo nad o-troci. Morda se boji, da bi ne bil uveljavljen rek: — Grehi tastov se kazuujejo nad zeti. * * * — Pojdi k mami, Francek, boš videl punčko, ki jo je prinesla štorklja. — Ah, kaj punčka! — Štorkljo bi rad videl, štorkljo____ * * * V Združenih državah izdajo ljudje vsako leto nad miljon dolarjev za kendi. Da, to je v grenkih časih edina sladka tolažba. Dogodki v Subotici Za časa komunističnega štrajka so v Subotici izbrhnili nemiri, ki so jih skupno povzročili madžarski nacijonalisti in komunisti. O dogodkih poroča subotiški *"Ne-ven"; "Takoj po polnoči od ID. na 20." aprila so se začuli streli v 5., nekoliko minut kasneje v 8. mestnem okraju. Takoj nato je bila pretrgana telefonska zveza s stražami 5. in 8. okraja. Odposlani stražniki so javili okrog pol ene, da so okna in vrata obeh stražnic vsa preluknjana in da je notranjost izrOpana. Pol ure pozneje so ust asi napadli tudi stražnico 3. okraja. Na poti do stražiee so ubili redarja Starčevi-ča, v stražnici so pa prestrelili adzonrku straže, Galu, glavo in prsa. Telefonska zveza samo z II. okrajem ni bila pretrgana. — Takoj je bil obveščen divizijski štal in vojštvo je prispelo. 1'porniki ko se umaknili na hajsko pokopališče, v kripte, vinograde in šume. Isti dan se je žendarnierijske-iiiu stotniku Karakaševiču, ki vodi preiskavo, p osrečilo preprečiti vsako ndaljno delovanje upornikov, s tem, da jih je dober del zaprl. Nadaljne aretacije, najdba velikega števila pušk, munieije. strojnih pušk in bomb je dokaz, da je bilo protidržavno gibanje zasnovano v velikem slogu. Vsega skupaj je obstojalo šest tolp: 1. tolpa v manjšanskih vinogradih ,močna krog 500 ljudi pod vodstvom nekega člana komunističnega sindikalnega sveta in bivšega rdečega vojaka Bele Kuna; 2. tolpa v gozdu, ki jo je vodil glavni poveljnik vseh upornikov član komunističnega sind. sveta, bivši vojak rdeče madžarske vojske, štela je 00 do ^0 ljudi. (Ostale štiri tolpe so bile razpostavljene v okolici, skupno okrog t*00 do 900 ljudi.) Vse so bile oborožene z vojaškimi puškami, nekatere tudi s strojnicami in bombami. — Glavni poveljnik je odredil, da bo dal s strelom znak, kdaj naj začne napad na polimijske stražnice. Geslo je bilo "Narfa". Namen pomikov je bil, kot je razjasnil poveljnik; pobiti najprej policijo in žendarmerijo, zasesti mestno hišo, napasti sodišče in izpustiti kaznjence, zavzeli železniško postajo itd. beverovj zdravila vzdr/ujejo .ui ohranili svo- je v.«lravj«- n-r živeti «l<» zreli* starosti. U|Mirul»Ij»jti eiliint naravno f>«>l BOLGARSKI KRVNI ČAJ Vsi premišljeni stiiriši naj hi imeli ta risti želišeiii raj |»ri rokah kot prvo ]«>-uio«~ za oilpmvo prehladov ler Ščitenje proti inflnenet. teri 1 »I. pljueniel in drugim lioiezniui. ČISTI KRI uravna črevesje sladi želodec pespeša delovanje JETER OČISTI ledice Predajajo q.i lekarnarji vsepovsod. Ali pa po pošti zavarovano. 1 vlik-i družinska škatlja 71 $1 20 ali 3 Skatlje za $3.ir» ali r, ftkatelj $r,.2S. Naslov: H. H. von S»-hli«-k. I'reHiilfiit Marvel I*rr»r. JOS. V. Htreet. N. GKAHKK, 848 M. Oblo 8, Plttsbnr«n. Pa. LEONARD BLABODNIK. ■ Ely. Minnesota. JOHN RUPNIK. S. K. Box M. Predsednik: MIHAEL KOVAN&EE. QREOOB J. PO RENTA, Bos lit. Box 281, CoDemanch, Pa. PudprfdMd.: LOD18 BALAMT. 1U«. P«tr A veno«, Lorala. O. Tajnik; JOSEPH PI8HLEB, By, Minnesota. Blagajnik: GEO. L. BilOZICH. My Minnesota. Blagajnik neliplačanlta nrtnln: LOU 18 008TELL0. Salkks. Golo. JOHN PLAUTZ Jr, 4S2-7tfe Ivk, G» Imet, Mlch. JOHN HOVEBN, IM-2M An, Dnlotfc Minnesota. MATT. POGORELO, T W. MaUscO BL Chicago, I1L živi nekje izven mesta na farmah stvu oziroma organizaciji z razui- in dostikrat zadrži nujne stvari, mi navodili in nasveti. kakor n. pr. čeke za posmrtnine ^ . , ' .. .... „ " , , . C asi v katerih so se godni eu* m certifikate po eel i me-deži, so daleč za nami, ljudstvo se see, brez da bi jih naprej od-|ne da varati Voltreha bi pa poslal. \ sem mojim opominom se bilo ^urat IV/tlirc se je prvi od-[bor bi pofera /val na moj poziv z razpravo in odbor spada določil, na kateri vsaka predložena nasveti /a prihodnjo konvencijo, slvar ter po možnosti priporočal Napisal je je že tako privadil, da gre vse skozi ušesa in imenuje jih "stara pesem*', katere ni potrebno več ponavljati. Kdor ga je poslušal na zadnji konveneiji, bi tega ne vrjel, kajti obljuboval je vse mogoče in nemogoče stvari. Moj princip je ta: kdor prevzame kak urad, mora istega izvrševati točno in vestno, če je pa to nemogoče, pa podati svojo resignaeijo. 1'gled organizacije bi ne smel biti onečaščen vsled ene osebe, ki je slučajno uradnik, in če ist: svoje dolžnosti zanemarja, Če kritiziram drugega, ne mislim, da sem sam brez napak. Včasih so tudi jlri meni zadržki in treba se je opravičiti pri prizadetih. Neprestano neredno in netočno poslovanje, pa ne more nikjer biti opravičljivo. Kot glavni tajnik, bi lahko tu di jaz veliko storil v agitatorič-nein in v drugih ozirih za .Tedno-tc, da ni gotovih težkoč, katere me ovirajo. V dolžnost si štejem, da članstvo seznanim s temi tež kočami. Ko sem nastopil urad glavnega tajnika, z dnem 1. januarja 1917, • s« m pričel opravljati ta posel čili povišanje asesmentov, tega se članstvo boji pred vsako konvencijo. Trdi se že, da so naše sloven* ske organizacije najdražje, kar pa j bilo le vse sklenjeno ter bi se kon- John Pezdirc, tajnik društva š*. 61 JSKJ., Heading. Pa. NAZNANILA Hostetter, Pa. Članom društva sv. Alojzija At. ..... . ,. . .. enim pomočnikom. Plače sem ime /e serijo člankov, iz sprejem ali ne-sprejem gotovih re-L^^l • , , , , , . -.i, , -- . - - V , . - ^200.00 na mesec, iz katere sem h; t< nh najdemo nekaj dobrih na- solucij. Distributivni odsek, bi pa , . . ... -., . . . . i. , . , . '. 1 .»lajal pomoeinku $8a.00 mesečno. s\etov. t lan ima napredne ideje imel nalogo razdeliti stvari .med . , . t,,-™ ... •.,•,,- , •• . . . . sam sem pa delal za $11;>.00 me- ii \» liko je takih, ki so izpeljive. rsftne odseke, kakor bi določil od-'# . , J' ^ , - , ■ , r, . . . .. . stene place. S to plačo sem shajal l.v.ko pa je wm v stre« mnenja sek za resolucije, dalje bi imel . ' ,_,0 mi* . ... . . . » .... . .. 'do meseca avgusta 1918. Takrat jako ra/.ln-na. Ker pa je do- nalogo za razdeliti vse kar pride , ., sem se obrnil na članstvo s prošnjo za povišanje plače za 20 odstotkov, kar mi je članstvo tudi privolilo, akoravno je bilo treba dveretjinske večine. S tem povišanjem sem dal pomočniku $15.00 priboljška na mesec, tako je imel pomočnik $100.00 mesečne plače, jaz pa $140.00. To je trajalo do meseca maja 1919, takrat me je pomočnik ostavil, ker je dobil drugje delo z boljšo plačo. Od takrat moram večinoma vse delo v glavnem uradu sam opravljati, ..vso pomoč ki jo imam je le izred- ni rekel nih mož pri društvih še vedno jako pogodu, in to je: sevediTni podprto z dokazi. So or- molči. Dosedaj smo slišali le ne-' Člen VIII. točka 61, ki se glasi: 13 JSKJ. v Baggaley, Pa., se na ganizacije ki so cenejše od naših,!kaj nasvetov oziroma želj, s ka- ''Potne stroške in zamudo časa znanja, da je bilo sklenjeno na a plačajo tudi veliko manj podpo^ terimi so se izrazili člani, ki se uradnikov, odbornikov in delega-1 zadnji redni seji dne 16. maja. da re, delavci pri nevarnih poklicih'zavedajo koristi Jednote in so za tov za konvencijo se plača iz Jed-|vsak član plača 50< v društveno se pri nekaterim še zavarovati ne'napredek. Čas hiti in vedno se notine blagajne, in sicer iz rednih blagajno za mesec junij. Opomi-morejo. Dobro bi bilo tudi pri na~|lK>lj približujemo trenutku, ko se stroškov. Potovati se mora po'nja «ie vse tiste, kateri se niste ši organizaciji omejiti hazardne ImmIo sešli delegati raznih dru-(nevarne) poklice, ako bi bilo mo_|štev JSKJ. na zborovanju. Prine * _ VT _____ " m T ^A _ —Z---— — _ - __ • 1 . Vv f\/l/v r, ii/vK rt -a r* AI «A V n Yk O £31'ATO goče. Kako naj ti storimo je vpra- sli bodo s sel»oj želje in nasvete, šanje. Med nevarne poklice spa" katere jim bodo podala društva da več kakor dve trejtini našega za dobrobit nas vseh. Na tisoče članstva, ali naj jim odvzamemo bratov in sester bo nestrpno pri-podporo ,ne, te^a nemoremo. Vse čakovalo njihovega povratka, da kar nam preostaja je, zahtevati j izvedo rezultate njihovega truda-zadostne asesmente. Je tudi nekaj polnega dela. Ker se pa dosedaj poklieov ki se prištevajo meti ek-jle še malo oglaša v glasilu, nii- stra-hazardne (najnevarnejše), pri teh poklicih pa ni veliko naših čla~ novuposlenih, vsaj naša statistika tako kaže ,ker ne zapazimo takih ponesrečb. Sploh pa, kar se tiče po. škodb in bilezni in še vštevši zad- najkrajši ipoti. Dnevnice pa ne vdeležili zadnje seje 16. maja, da smejo presegati svote $6.00." K ne bo potem brezpotrebnega go-teinu se naj dotla: ''Za spalne že-j vorjenja, da vam ni bilo znano, lezntške vozove ne plača JSKJ.;'Nadalje se vas opominja, da bi se lahko se pa vozi, kdor hoče, toda'vsi vdeležili seje dne 20. junija, na svoje stroške." JSKJ. tvorijo ker na tej seji bo več važnih stva-sami delavci in kot delavci nisinojri za razpravljati ter obenem 1m» na to vajeni, da bi sc vozili po volitev delegata za bodočo 11. *'sport" vozovih; nismo tudi na- konvencijo. Torej ste prošeni, da vajeni, da bi nam drugi čevlje se vdeležite seje gori omenjenega slim, da tisti so vsi zadovoljni sjsnažili, kot se to dogaja na oiue-'dne. sedanjimi pravili, in upam, da sejiijenih vozovih, in ker smo sami j Ši snbratskim pozdravom do vsega navajeni, pa si hočemo tudi vse-ga članstva sv. Alojzija št. 13 čevlje-osnažiti. Najde se tudi tak,! Frank Žabkar, tajnik, ki hoče postati malo "sport";! ne l><» nobeden izmed teh potem oglasil, češ, to ali ono ni prav, kakor se to kaj rado pripeti. Vsak Ker pa je do- nalogo za razdeliti vse kar pride pisnik zmeren iti ne misli, tla >te za delegate na konvencijo. Kadar mora \ do pičiee vpoštevsti kar b: bil kateri mlsek gotov dati po-svetuje, je \snka kritika nepo-1 ročilo, bi na to opozoril konvenč-tiebna. Le tako naprej! Oglasite nega predsednika kateri bi potem m' še ostali člani in tudi odborni- sklical skupno zasedanje. Delo ki. C as ib» konvencije s«> z v akim vsakega (nlseka bi moralo biti dnem krvi. Ker živimo v času ne- predloženo konvenciji v odobri-Kielo na konvenciji naj se vrši po siatematičiiem redu, kakor j< že običaj pri ameriških orga-nizarijah, to je, po odsekih. Moj PSAvet je, da konvencija takoj po Otvoritvi izvoli sledeče odbore in «>«lseke, za čas konvencije: Kon-vetK-nega predsednika in podpredsednika, dva zapisnikarja, pore ril n i odsek sestoječ iz petih članov, združevalni odsek, odsek K£ prošnje, odsek za pritožbe in prizive, odsek za ustavo in pravila. o« 1 se k za resolucije, finančni odsek in distributivni odsek. Med omenjene odseke bo razdeljeno vse delo ki spada konvenciji. Glavni odborniki bi morali biti vedno na razpolago s pojasnili, kadar jih kateri odsek zahteva. Odbor za resolneije naj bi sprejemal vse resolucije in pisane predloge k izboljšanju pravil, pritožbe in prisive, sploh vse kar spa odseke. Ta od- ugodnejši. To je edino praktični sistem za zborovanja. Proč s sta-mkopitnimi idejami in vzemimo novo praktično pot. Stara teorija ki nam je že prirojena, da mislimo, da je vse dobro tako vršiti , , .... .. ..... na pomoč ob večerih, poleg kate- kakor so vršili nasi predniki in1 , „ , . . re moram seveda se sam delati. Ker so se cene življenjskim potrebščinam in oblekam napresta- pradedje, ne drži več. Evolucija j človeške dru/be se naglo razvija ii» narod ki ne sledi duhu časa, ni napreden narod in kot tak ne more imeti ugleda med drugimi. Za nas je torej edina remedura, slediti za drugimi ki so potekli preko nas, da jih čimprej doidemo. Od glavnih odbornikov se na-vtdno vselej veliko pričakuje kar je deloma opravičeno, deloma pa tndi Tie. Ako pogledamo koliko plače prejemajo posamezni uradniki pri naši Jednoti, sprevidimo takoj, da večina odbornikov ne prejema skoro nobene plače. Od njih se pa zahteva, da bi poleg svojih uradnih dolžnosti bili tudi nekoliko agilni kar je prav, ali pomniti moramo tudi to, da zastonj noče danes nobeden več delat in truditi se. Dokler se bodo Jednotini uradi oddajali samo za čast na mesta'*, bodo uradniki res sedeli v uradih le za parado. Če pa je človek nekoliko plačan, se tudi čuti dolžnega nekaj storiti za organizacijo. Pravila tudi ne nalagajo nobenemu odborniku dolžnosti, po katerih bi bilo zanje obvezo pisati razprave in nasvete v (ilasilu. Kljub temu, pa je dolž-noMt za vsakega odbornika, da pokaže vsaj nekaj zanimanja za organizacijo. Lepo bi bilo tudi od našega so-brata glavnega predednika, da bi s.> kar j oglasil. Z našo Jednoto je ravno no dvigale, je postala tajniška plača samo za tajnika komaj zadostna, kako naj potem plačam še pomočnika? Dela je v glavnem uradu vedno dovolj za dve dobri osebi, to mi lahko vsakdo pritrdi, ki ima le malo pogleda v tako de-delo. Ako primerjamo manjše organizacije z našo Jednoto, se takoj prepričamo, da imajo v glavnem uradu več moči kakor J. S. K. J. Za primer naj vzamem samo eno, naštel bi jih lahko še več. Slovanska Delavska .Podporna Zveza je manjša organizacija kakor je J. S. K. J., pa ima ri moči v glavnem uradu in za vse tri je dela dovolj za delati redne delavske ure. Duševno delo je težko in naporno. Nekateri ljudje trdijo, da ni nobena težava sedeti dan za dnem v uradu. To sedanje pa ni kar tjavendan, treba je rabiti možgane pri čemer se duševni ustroji bolj utrudijo kakor pri fizičnem delu. lTrad glavnega tajnika je najvažnejši v organizaciji in odgovornosti tega urada so največje. Glavni tajnik prejema ves denar od društev, naobratno p t tudi nakazuje vsa izplačila, voditi mora knjigovodstvo in korespondenco, biti mora jako previden, da ne dela takih pomot pri katerih bi Jednota izgubila de- , , .... nar To so velike odgovornosti, tako, kakor je bilo z Ame- . . .... • ... ,... „ . |katerih povprečni elau ne pozna. riko ko je bil Wilson v Parizu... _. .__.. . . , . Glavni tajnik bi moral imeti to- Priznat, moram da je ravno nas tepa faHa, kakor drugi predsednik preslabo plačan, po-jdeUvci če pMn|lfi delova- sebno ie, ee b, svoj posel vestno hrjitfiklh ewnijtaeij, mora či- opravljal. Ker pa zelo počasi odpošilja naprej stvari katere dobiva v podpis, sem pa mnenja, da je plačan še preveč. On namreč tati razna glasila, revije, statistike, postave itd., drugače mu je ne mogoče, da bi veliko koristil član- , ... -,,i i -i*. .»» - i Collinwood-Cleveland, Ohio. ima dovolj časa «n lahko izrazi tak pa naj bo "sport, na svoje. »Id "tv s' laneza njo epidemijo, imeli smo zadostne sVo je mnenje -potom glasila, in strelke, pa ne ua Jednotine. . !.,r ® J,™' .i*. S * .* „ u , .... - . - • • - ' Krstni ka st. 71 JSKJ. se tem po- asesmente za bolniški in poskod sicer zdaj, dokler je za t«» čas pn-l Člen VIII točka Xai se črta - -- . i • i i j v_ • i »u -i. .. .. . - - aj toni naznanja, da se vrsi prihod- ninski sklad brez izrednih a&es- pravi jen.. Pregovor pravi: več o- sledeče- "Delegati ki so boli od- • . - • * ^ • »»».j n re*lna meseena seja mentov. Kar smo imeli izrednih asesmentov za ta sklad so v rezervi, velik del istih se je pa pre" nesel v stroškovni sklad za stroške prihodnje konvencije, kar do-volujejo pravila. Po mojem mnenju, se bode podpora lahko podaljšala za daljšo dobo, brez povišanje asestmenta za bolniški in po-Skodninski sklad. Gotovo je, da se še vedno izplača veliko podpore raznim simulantom po nepotrebnem, kar se pa zamore znižati le z strogim nadzorovanjem. seb več ve, več oči več vidi, vec ukcs več sliši. Pa tudi meni se vse prav ne vidi, kajti, ako bi bilo ______ ___________ _dne 13. daljeni, smejo vpoštevati tudi jimija o|> 8 uri zjutraj. ne kakor spalne vozove." | vatl5 <>h ± url popoldne, to Clen XXIX. točka 278, k' se pa zaradi slavnostne otvoritve vse tako kot je zdaj, potem ne bt glas|. -Zvišati se zamore poamrt- Slovenskega Narodnega l^nna v konvencije m ne nina le te mojem mnenju nepravilna, toda ne vem, kako se posluje z isto točko, vidim pa, da je nepravilna m nejasna. Kajti član, ki zniža p°-k m rt n in o in če mora plačati te-daj po istem letu starosti, ko zni- se{- se P™si, 1no«tevilno vdeleze Pr.ce- S sohratskim pozdravom Frank Ropret, tajnik. Lorain, Ohio. Ker so se zadnje čase člani društva sv. Alojzija št. 19 JSKJ. slabo vdeleževali rednih društvenih bi pa moral plačati od tega leta, ^k točno ob 1. ur, popoldne v na-ko preminja. oziroma znižuje, bi vad71lh P™storih. Na dnevnem tak član moral primeroma plačati r0llu ' am" vol,teY. 7a ______________________približno enako, pa najsibo za ti- P"hodnjo konvenc.jo m se vec razum glede tega nasveta, zato ga «oč ali za petsto, enake prispevke, drugih važnih re« ,. Dolžnost vsa- Zato Pa bi priporočal pred sto ječ i k^a ^lana le tlld,< da dobro ^ konvenciji, da se ta točka popravi in uredi, da bo bolj jasna. Ako premišljamo vse podrob- sedaj raztolmačim. Moj nasvet se je glasil, da se naj omejijo nevarna dela in poklici. S tem sem jaz hotel povedati drugače. Moje mnenje tega nasveta je bilo sledeče: Naj se omejijo taka dela, ker se večkrat prigodi, da je eden ali drugi član brez dela in je marsikje delo le za dva ali mogoče tri dni, je pa delo jako nevarno, pri tem pa je dobra rM>l>lan ob dveh v Ji»s. SkMla dvorani v Ely, Minn. Druttvo 8v. Srn Jezusa iter. t. v Ely, Minn. Predsednik : Loui* C 'umpa. Box «*;i tajnik: Anton Poljan*-, Box 054 blagajnik : Frank En-bull, Box 271 ; — vj»i v Kly, »inn. — Seja vsako tretjo nedeljo |hi|hilttui* ob |miI drugi tiri r tiK<*>lov. Narodnem Domu. Društvo Sv. B»rbarr. štev. 3, U Salle, m. Predsednik: Joseph Brega«, 437 — 4th Crn»t Sr.; tajnik: Joseph £|ie-lb*. U. F. I> 1; blagajnik: Math Komp. it F. 1» 1. —Vsi v La Salle. II!. — Seja vsako tretjo nedeljo >- me"ecn ob 1. itrl popoldne v Cerkveni dvorani sv. Roka v La Salle, 11». Draiivo Sv. Barbare Ster. o, v Federal. Predsednik: I-avrenc Kleraen<"i.\ Ilox 1:44: tajnik. John D»inslur, Box J37: blagajnik: Valentine More. Bo\ 251. ljek v meseca ob 7. tiri zvečer ▼ domu slovenskih druStev. Draitva Sv. Jurija Mer. 2» v Bntk Chicago, m. Predsednik: Lovrenc Samotori&n, H615 Ave. "M"; tajnik: Anthony Mote. I>641 Are. "M1; blagajnik: Anthony Mot z. Wt41 Ave. "M". — Društvo zbora je vsako trtjo soboto zvečer ob K uri v Schlitz dvorani, 9510 Ewing Ave. — Vsi v So. Chicago, III. Orafttv« Sv. Ime Jezus iter. ZS, Eve- leth. Minn. Predsednik: (ieorge Kotze, 115 Grant vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri Zjutraj v navadni dvorani. Sv. AlsWa Predssednik: Frank Rus, Box 27; tajnik : Frank Percich, Box -19; blagajnik: John CrediSar, Box 55. — Vsi v East Helena, Mont. — Seja se vrši vsako tretje nedelje v mesecu ob 7. uri zvečer na tajnikovem čomu. Dratfvi Bv. Martin* 8tev. 44, v Bar-ftonon, Ohio. Predsednik : John Balanr. 436 - 1st St.; tajnik: Anton Okolisli. 218 Liberty A-Ave.; tajnik: U>uis 1- «kne v dvorani St. Barbare v Burdine. Druttvo Sv. Barbare hlev. d, v Sndht, Mina. Predsednik : Joseph Oblak. Box 1162. Soudan, Minn ; tajnik: John !»rac h, Društvo Sv. Jožefa štev. 29, Imperial, van, IU« iifi.1, Soudan. Minn.; M nun j i Pemta. nik: Anton Cornik. H<>\ 1565. TimerJ Predsednik : Valentiu Peternel. Box 172 lii; tajnik: John Tostovršnik. Box 1M: blagajnik: Jernej Oasl. - Asi v Sublet. Wyo. — Seja vsako tretjo ue-deljo ob tO. uri v Frank <*'adej dvorani. Ford Avenue. — Vsi -v Barberton. O. — Seja se vrši ob drugi uri popoldne, vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani Mrs. C. Donnish, 436 Bolivar Rd. Društvo Sv. Jožefa, štev. 45, Indianapolis, iiml Predsednik: Tony <;ert>es. 2S02 W. St. Clair St.: tajnik: Louis Rudman, 737 Holmes Ave.: blagajnik: Joseph Gae-nik. tHll X. Ketehem St. — Vsi v Inili-auopolis, Ind. .. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1. uri po-jMildne v dvorani sobrata Joseph rvo nedeljo v me snu v Narodnem Slov. Predsednik: i rank IvanfMf. 1729 K. I INam. -nt. St...,-f; rajnik : Matija «' o^tva Sv. Jožefa Stev. 39, ChiAolm, liti7 E. 2J*li Slroet ; blagajnik: Jolian Sil5tarš|<\ 1677 E. 34th Street. - M inn. Predsednik: Frank K»H'evar. 428 W. v I .orani. O Seja vsak« tretjo ne- ,.„|(ll|r st . tajnik: Frank rueel. 223 v ........... iA> M url d.riije v Lil vinski dvorani SIS Washington St., vsako tretjo ned. v mesecu. Društvo Marija Zvezda štev. 32, Black 17th St , lila .raj n IU ; J.rs. Cepurau. H2j| Diamond. Wash. S«, lith St — Vsi v Omaha. Nelv — Predsetlnik: Alois Kme, Box 152; taj- nik: ii.J. IV »renta. Box 176: blagajnik: Joe Bnrkelea, Box 15. — Vsi v Blaek Idaniotid. Wash. — Seja vsako tretjo nedeljo v uicsti ii ob 9. uri do|toldne v prostorih sobrata J. Porenta. Seja vsako tretj«* nedeljo v m.-s»^Mi ob v šoli na 14. Pine Street. Društvo Sv. Joiefa štev. 12. v Pittsburgh n, Pa. PredM-lnik: Frank Alič. 4!KVt Kin-eaid St.: tajnik: Vinouie Ar.h. l Bi. k- Drufitvo Sv. Barbare Stev. 33, Trestle, en ha eh St: blazajnik: John Boršt-j Pentm. nar, 1 vj 4:1 1-2 St. Vsi v Pitts-; Predsednik: Gregor Oblak. B. F. D. burgh. Pa. Seja v »ako drugo nedeljoj 1. Box 82, Turtle Creek. Pa.; tajnik: v m. <*H-a ot» -J. url ix>tM>ldne v pc«*t.»- j Frank S«-hifrar. B»»x Cnity Sta- rih Kranjsko Slovenskega Doma na Va.; blagajnik: Johan Sehifrar. Box 57. eesti. Buller St.. v sobi štev. 11.J 1_-J. t nitv Sta.. Pa. — Seja vs:ika tret-K>ru4tvo Sv. Alojzija itev. 13, v Bag- ->a nedeija v m^s^-ii v slovenski dvora- galey. Pa. j ni v Trestle. Pa. Pre Isednik : Frank t!reman. Box 65. Društva Sv. Petra In Pavla Hev. 35 V Ratccaiey. Pa.: tajnik: Frank Žabkar. UoydeD, Pa. H.IV lot. II.—tetter; blagajnik: Anten i PrfH|se7. — Vsi v West Mineral. Kans. - Seja se vrši pri I^ouis Kozlevčar-ju ob uri ]M»iK>ldue. Društva Sv. Joiefa itev. S3, v Little Falls. N- Y. Predsednik: Frank Dolmlk, 29 Dan-nl>e St.: tajnik: Frank Maste, 39 Danube St.; blagajnik: Alojz MaroSek, 23 Sherman St. — Vsi v Little Falls. X. Y. — Seja se vrši vsako drugo nedeljo v meseeu ob 1. uri popoldne v lastni dvorani na 36 Danulie St. DrvMvo Sv. FranttSka itev. S4 v 2. url |««pldne v društva! dvorani v j v 1 Joy deli. Pa. — Seja vsako tretjo * Predsednik: Peter Šterk, 404 B. B. St.: tajnik: Joseph Smorz. 114 West Sellers St.; blagajnik: John Paushe, Box 347. — Vsi v HiNbinj. Minn. — Seja se vr5i vsako tretjo nedeljo ol» uri dojtoldne v Ersj«armer Hali, nedeljo v mesecu ob 1. url popldne, v stari šoli sv. Jožefa. Draitea Isos Prijatelj MalwHh Hov. C8 v Hatno, Pa. Predsednik: Karlo Mahovlič. Box 768, jo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v G ibbtown, v Union Hallu. Predsednik: da. N. T. Jernej šimnavee. Box tajnik: Matt Zoretieh, Box 411; bla ;979; tajnik: Jernej Krašovec. 28 gajnik: Andro Matko, Box 1203. — i Broadway; blagajnik; Joseph V id ga J, Vsi v Monessen, Pa. — Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v Hrvatski dvorani ob 10. uri dopoldne. DrnUvo Sv. Petra itev. S» v Uma«, W. V a. Preilsednik: Frank Kolenc. P. O. Box 31, Coketou. W. Va.; tajnik: John Crbas. P. O. Box "Jl^. Thomas, W. Va.; blagajnik: Marko Bulic. P. O. Box 366, 31 Palmer St. — Vsi v Gowanda, N. Y. — Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v prostorih sobrata Alojzij S tube, na Broadway. Draitva "OnP itev. 99 v N. I. Predsednik: Paul Ouea, 402 East 83 St., New York City; tajnik: Valentine Orehek, 183 Moujer Ave., Brooklyn. Thomas, W. Ya. — Seja se vrši vsako iN. Y. • Maganik: John T^eljan. 3T» drujro neileljo v mesecu ob 2. uri pop. v Mark Buličevih prostorih. Draitva Zvon itev. 79 v Orieagu. I1L Kast r, St., New York City. —Seja se vrSl vsako tretjo soboto v meseeu pri gostilničarju George Koenjs, 167 E. Predsetlnik: Frank Betel, 1820 W. 22 4 St., New York City st.; tajnik: Johan Bedenctch. 2313 So. j Društvo Vitezi Sv. Mihaela itev. 92 v Lincolu St.; blagajnik: John Zvezich. j Bndhifolr. HL l«ol W. 22nd St. — Vsi v Chicago, 111. | Predsednik: Anton Olierstar. 21C Cen-— Seja se vrši vsako trtjo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani na 22. Place in Lincoln Street. DrUBtvo Sv. Janeza Krstafka itev. 71, v CoHimvood, O. Predsednik: Luka Treek, 15621 Holmes Ave.; tajnik: Frank Bupert. 691 Kast 159 St.; blagajnik: Martin Peterlin, 15S00 Holmes Ave. — Vsi v Collinwtes Ave.; blagajnik: John Brozman, 106 Aneta St. — Vsi v Bockdale. lil. — Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v meseeu ob eni uri popoldne v Anton Anzelcovem prostoru, 311 Moen Ave. Draitva Sv. Raka itev. 94. v Wi gan, DL Predsednik: Frank Pezdtr, 1114 Mc Alister Ave.; tajnik: Ant. Kobal. 102ž s. Jackson Ave.; blagajnik: Fr. Mesec, 1131 Mc A lister Ave. — Vsi v North Chicago. III. — Seja se vrši vsak« tretjo nedeljo v mesecu oh 9. uri do-poldnc v Slov. Nar. l>oma Draitva Sv. Frančiška itev. 99 v Ran. Pa. Predsednik; Frank Mai*ek, Bor 123; tajnik: Frank Podmitšak, Box 222; blagajnik: Martin I»emsar. Box 80 — Vsi v Moon Run. Pa. — Seja se vr31 vsako dnigo nedeljo v mesecu ob 1«. Uri dopoldne v d\orani dr. Slovenski Talior. Listnica nredništva glasila JSKJ. Dolgo časa je bil molkf po sko- svojemu imenu popolnoma prime-raj enem letu se je pa vseeno glasil rojak Geo. Xovosel iz Brooklyna, X. Y., ter poslal ta le. Hostetter. Pa. nedelja v mesecu v svojo lastni dvorani Druatvo Sv. Joiefa itev. 14 v Cro- ] v I.lovdell, Pa. ekett. Cat Draitva Sv. Alojzija itev, 36, v Cone- Pre«ls*Nlntk : Frank \ elifeoiiia. Bo\ 532, Biaugh, Pa. Cr.-kett. Cal.; tajnik: Mi.liael uia- • pre.1sc]nik : Martin Jajier, Box 362. ni. Ii. It. \ 157. t 'roekeO. Cal.: blagaj-1 (%NH-uiangb. Pa.: tajnik: John Br^zo-i ink Mi. hael Pesbel. Box 115. Crook j 126, OtrtienaucU. Pa.: bla- ett. Cal Sej* vsako tretjo nedeljo . rajnik : Jose|«h Dreinelj : 69 Iron St.. v mt-^11 ak«» je mo-oi-e v stanovanje J.anistown, l*a. — Seja v-^ako tretjo tajnika. J neileljo v m»»sec-u. Draitva Sv. Petra In Pavla itev. IS, v Društva Sv. Ivana Krstnika itev. 37 Puebte. Colo. v Clrvelaadn. O. Pml-e«liiik: Karol Klnn. 1219 Mahren Pre*lse«hiik: Anton <»štir. 1158 E. 61 Ave; tajnik: Phil'p Sterle, 73s Mo-1 st ; tajnik: Frank Zorich. «1^17 St. ffat Ave ; blagajnik: Philip Sterle. 1 riair Ave.. N. K.; blagajnik: Anton 73* Mofr.it Ave - Vsi v Pael4«>. C«4#». | Boln k. 61t»4 St. Clair Ave.. N. E. — Seja vsakega IV.. v meseeu, xvefer., \ si v Cleveland. O. Seja vsako tretjo v J.Jian It. >ie Dvorani. 1 Nor t len Ave.; n.-deljo v mes«-cn v Slov«*nskem Naro«l-Draitva Sv. Cirila in Metoda itev. 19. nem Imun. štev. 3. 1. uri i-.p. v Jotmstmrn. Pa. Draštva Sokol itev. 38 v Pnebte. Cala. Pre«l^enik. 6J7 N. Friait St,; tajnik: I>i»ui* Taueher, B«oc KB; blagajnik: Frank Fortuna. 31g «th St. V nt v Bock Springs, W">o. — Seja vsako tr*tjo ne«ietjo v aie*e«u ob lO. url dop*4doe v Slovenskem l»otB. Atejrija itev. 19 v Draitva Sv. itev. » v Pre«ts*ilnik: Frank Janeer, 16SR K. Pre.ls»iltiik: Valentin Bruketa. Box 43: tajnik: .Vnton Co,,. B«x 449; bla gajnik: Ivan Starata. Box 49. — Vsi v B.Mlyn, Wash. — Seja vsako tretjo nedeljo v m**secn v dvorani v "Drug Store". Društva Sv. Roka itev. SB v Cnlon- uvb, Pa. Predsednik: Urban Bupar, Box 12«, I^mont Furnat-e; tajnik: I»uis Granu-Box 78, Rej »u Ulic, Petina.; Blagajnik : Joseph Skofca, B«»x 56, Eden-Itorn, Pa. — Seja se vrši vsako fetrto nedeljo v mesecu v Uniontown, Pa. v slovenski dvorani. Draitva Sv. Alojzij* Štev. S7 v Predsednik: Joseph Pauletič, P. O. Box 164; tajnik: Joseph Martinšek. P. O. Box 125: blagajnik: Frank Na-jr. »le. P. O. Box 192. — Vsi v Exi»ort. Pa. — Seja se vrš i vsa ko drugo nedeljo v ineseeu ol» 2. uri |»o|Md«ine. Draitva Sv. Stetan itev. S8 v Bear Crack. vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9 uri do]M>ltlne v Bear Hali. Društvo Sv. Joiefa Stev. 7«. v Oregon City, Ore. Predssednik: Joseph Mrak. 16th and Taylor Streets: tajnik: Matija Justin, lltii and Center Streets; blagajnik: Joseph Misley. 1404 Ja.-kson Street. — Vsi v Oregim City. Ore. — Seja se vrši v McLoughlin Hall. 10th anojH»Ulne. vsako tretjo nedeljo v mesecu. Draitva Sv. Bete je Telo itev. 77, v Green sburg. Pa. Pr»Mlsew i t z. Box 552. South Superior, Wyo.; blagajnik: Frank K ra show i t z. Box 552, South Sujierior, Wyo. — Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu 109, v Moaongah, W. Va. Predsednik: Johan SimČIČ. Box 112. Mlddleton. W. Vtt; tajnik: Johan, Tuftan, Box 83, Monogah, W. Va.; blagajnik: Matija Turkov le. 65 Alley St., Mononcah. W. Va. — Seja vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri po-iK.ldne kod brata Matija Turkovič. Društva Sv. Feliksa itev. 191 v Waft-oenburK, Colo. Predseilnik: I>ovrenc KapuS!n, Box .'KIS. Walsenhurff. Colo.: tajnik: Fr. Wodenik, Box 45, Strong. Colo.; blagajnik: John Snsman, Box 154, Farr, Colo. — Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1. urt popoldne pri sohratu Lovrenc Kapušinu na sedmi cesti vWalsenburg, Colo. Društvo Sv. Marijo Vnebavzejte Kov. 193 v Collinwood. O. Predsednica: Jožefa Jevnikar, 15601 Holmes Ave.; tajnica: Agnes Krali, 385 E. 165th St-: blagajnica: Marija Val tur, lfWJl Holmes Ave. — Vsi v Collinwoo«!. O. — Seja se vrši vsako Tretjo nedeljo v meseeu v cerkveni dvorani, na Holmes Ave. Draitva Jacoalavaa itev. 194 v CU» n hl Preilsednik: Ivan KoSieek. 1S65 So. Racine Ave.; tajnik: Joseph Blish. 1!M4 W. 22nd Place; blagajnik: Jos. Illish. 1944 W. 22nd Place. — VSi v Chicago. III. — Seja se vrši vsako prvo soboto v mesecu ob 8. uri zv«>fer v dvorani gos. Sisovatka, cor. 19th St. in Bacine Ave. Draitva Sv. Martina itev. 19S v Batte 575; tajnik: Rudolf Tiftir, Box 14:!: blagajnik: Anton Russ, Box 595. — Vsi v Hlbblng. Minn. — Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v Peter Mušicevi dvorani. Draitva "Slovenec" itev. 114 v Ely, Minn Preds.: John .somrack. Box 114 : tajnik: John Grahek, Box 609; blagajnik: Frank Viraut, Box 154. — Vsi v Ely, Minn. — Seja se vrši vsako četrto nedeljo v mesecu ob 10. uri dojniMne v Jugoslovanski dvorani. Društvo Sv. Pavla Stev. 119 v Del-mont. Pa. Preo|N»ldne v prostorih stare cerkve. Draitva Sv. Treh Kraljev itev. 132 v Dodson, Md. Preilsednik: Frank Vodopivec. Box ; fajnik: Jernej Intihar. Box 12; bla^ij nik: Jolian Perčic, B.»x 23. — Vsi v Dodson. Md. — Seja se vrši vsako tretjo neileljo v meseeu v Dodson dvorani ob 2. uri popoldne. Draitva Sv. Frančiška itev. 132 v Homer City, Pa. Predsednik: Anton Kovach, Box 324; tajnik: Frank Farenchak. Box 122: blagajnik: Frank Zet ko. Box 122. — Seja se vrsi vsako tretjo neileljo v mesecu pri sobrata Frank Farenchak. Draitva Sv. Alojzija itev. 123 v Iron- ren grlas uredništvu glasila: Brooklyn May :>0 20 ZA3TRAN KONVENCIJE. Treznt> misleči možje, in sohra-tje JSKJ se nbijajo vvetovati vse najbolje /.a prihodnjo konvencijo. Kličejo tudi druge, če« usiik član ima pravico izraziti svoje nineftije v jrlasilu .Js'KJ. kajti zato ga imamo. Po pravici hi to moralo liiti res, ali nasprotno je pa "(grozna la/.". Kako to? Zato torej! Mi nisrfio pospali. »ki zadnjfe ko smo se potegovali za alt proti združenju. Marsikateri izmed Was drairi sobratje si misli, kje pa si> seilaj oni. ki sn imeli toliko govoriti o zdruZeiiju, se*laj se pa neupajo natlau se svojimi možgani. ako še sploh imajo kakšne. Evo Wain jx >jasii i la v tej za-levi. IVavite glasilo jc naše. od kc-a Glasilo JSK.I je naše samo za plačati, a izrazili hodete pu svoje mnenje, tako k»»t se imhic g. uredniku dupadlo. Ali nismo mi imeli zadnjič istih pravic kot danes? Ali se ne spominjate da je rekel urednik glasila. da "o združenju * * umotvorov nelnnle priohčeval. tfš, tu sem jaz gosiVKlar. <'emu zatrjujete vnlno da je glasilo naš<*. vprašajte urednika glasila če-gavo je. Tako ore samo pri .JjsK.r ne <1 mir je. Nasvetov za priliiMinio konvencijo imamo dovolj, ter temeljitih ali žal i bog....... Koushin. 3101-2 W. 4th Street. — Vsi v Duluth. Minnesota. — Seja se vrši vsako Priilsednik: John Lozar, Box 264. Bear ;n Anton Krashowitz a. Crertc. Mont.; tajnik: T.udwig Cham- DnMv« Sv. A^reja itev. S4. v Trt* pa. Washoe, Mont.; blagajnik: John j dod* Cala. Hodnik. Box 16. Bear Creek. Mont. —j Predseilnik: John Jenich. Tabasco Seja se vr5i vsako tretjo nedeljo v mese- Colo.: tajnik : Matt Karcich. 1011 TJn-u oh 2. uri jiopoldne v John Chesar- c^fa Ave.. Trinadad. Ci»lo.: blagajnik: ob 10. nri dopoldne v dvorani Frank tretjo nedeljo v mesecu ob 3. uri popoldan v John Moverna stanovanju. kovi dvorani v Bear Creek. Mont. Draitva Sv. Butan itev. «9 v Predsednik: Anton Semrov, Box 2j4. 32a«l St.: tajnik: John Kiim*. 1735 tajnik: Anton Koaoglov. lUfx 144: bla-F. rClr.1 St : blagajnik: F.ank lie. 17271 gajnik : Valentin Bednak. Bi »v 462. — Vsi v Ctaridge, Pa. — Seja vsako dru-i te, 1,-1 jo v nn'sei-u ob denetih dopoldne v Slov. Narisi, iksnu v Claridge Draitva Bv. Meta Mor. 41. v Palestiaa. O. Predsednik: Frank Lekan. 476 East Martin St.; tajnik: Anton Brelih. 277 Fast Martin St..; blatrajnik: Frank JurjavekV Box 361. — Vsi v East Palestine. O. — Seja se vrsi pri bratu Fr J ur j« ve len 2. nedeljo v mesecu ob 2. Uri pofioklan. <3. v K. 33nI St. — Vid v I—rain, O. — Hej« vsako 3. neileljo v iwsii-ii «4» 1. uri ikopldan v g. Alois Viraut-ovi dvi»ranl. Draitvo Sv. JtMk Mov. 20, v GUbcrt, PredMdnik: Jirfh»f Novak. Box 011; tajnik: Andrej Baric. R..X «52; bUgaj nik : Matt M m je r le. Box 52. —\ai v Gilbert, Minn. Seja vsako tretjo neileljo ol» 0. ari v Anton Indlharjovi dvora ni. Sv. »Idi itev. 31« * Prsdnediiik: Joe Jartz. 533 Washing-Um Ml.: tajnik; John Malovrh, 3901 JCIratt St.; blagajnik: Frank ftirrmbec, 0464 Washington St. — Vri v Denver. Predsednik: Frank Bupar. 1102 So. SanU Fe Ave.; tajnik: rrliaoi K na fele, 1102 Roheman Ave.; blagajnik: Jotin Erjavec, 1102 So. Santa Fe Ave Cofta — Sejo oo vrio vsaki dracl poode— Vol v Puattlo, Cokk Seja oo. vrti lOll IJncoln Ave.. Trinadad. Colo. — Seja se vrši vsaki tretji mesec, prvo nedeljo v mesecu na 225 W. Main St., Predalnik: Anton Panjan, Box 627; Trinadad, Colo, tajnik: Martin Covednik. Box ^iT n,^,, Mefa itev. 85 v blagajnik: Andro Su^taršie, Box 3i»7.j Pfr- Vsi v Chisholm. Minu. — Seja se predsednik: John Podržaj, Box 321; vrši vsako iVtrto neileljo oh 10. nri tajnik: John Petrič. Box 238; blacaj-dopoldne v John ttrahek-u dvorani. 'nit; Fr. SuštarSU1, Box Sld. — Vsi v Droitio Bv. Jarlja itev. Cl v Beaflac, i Aurora. Minn. — Seja se vr£l vsako Peaaa. j Četrto nedeljo ol» 0. uri dopoldne v Predsednik: John ^iroeT. 131 Little slovenski društveni dvorani. Cionlon Alley; tajnik : John Pezdire. ft^in Sv. Jdcfl itev. H v l>ll#|p|o. M3 N. Biver St.; blagajnik: Anton i Uteh. Jaklič. 324 W. Buttonwood St. — Vsi Predsednik: Dominik Sadar. P. O. Box v Beading. Pa — Seja se vrši vsako 252; tajnik: Peter Blatnielc, P. O. druso soboto v memni ob sedmi nri Box 286; blagajnik: Frank Castelic. zvečer v Clinton dvorani na voglu p. O. Box 34. F Vsi v Mid vale. T'tali. Front in Washington Streets. ' _ Seja se vrsi vsakega 11. dne v mese- M« v Ba. en. Di aitn Alojzija Iter. 91, Predsednik: Josepb Mukavec. P. O.; Mjg&O, Mo. tajnik: Peter Klol.uftir. Box 32: bla- p^^n^. Mihael <;abrijan, 283 gajnik: Kick Kralj. Box 10. — Vsi v Lvan st . tajnik: Fraprotnik. Baltic, Mich. — Seja se vrši vsako ^jo Th0\0zan Ave.; blagajnik: John drago nedeljo v mesecu ob 2. url pop. 3535 Gi]es Ave __ Vsl v st. v cerkveni dvorani. Louis. Mo. — Seja »e vr5i vsako drugo Draitva Bv. Petra te Pavlo Mor. M, nedeljo v mesecu na 2200 So. 7th St. v MM, DL Draitva ov. literb itev. 18 v Batai- Predsednik: Joseph Jurjevicb. 1201 N ap, MsaL Broadway St.; Ujuik: Joseph Slap-Predsednik: John Strvasnik. Box 128; nifar, 311 Sumnit St.; blagajnik: John ta jnik: George Zobec, Box 14; biagaj-Papieh. 1607 N. Broadway 8t-VM vali: Jotei Petek, Bo* 77. — Vsi v JoUeCJlL r- Sojo 00 Vrti raoka 3. Kida. Moat = Seja m vrti vsako tret- v 8L ton. Minn. 11 ... „ , . ., ■»» , ,..,.. „ ima vsaKfto sveto pravien lil iliilr-Prerlseilnik: Marko \ukelich. P. O.;. 1 ,,ni 111 UMA tajnik: 1-Vank Katitasha, Box 4-2::; hla- (,a "'»javi. Kdor se lie gajnik: John Mer bar.. Box 2t»4. — Vsi strinja z mnenjem svojega tova- v Ironton, Minn. — Seja se vrši vsako riša. ima istotako pravico pojira- prvo nedeljo dvanajstem ob 0. uri' vhi ju izruziti svoj|. dopoldne. - .. J Draitva "Dantea** itev. 124 v La SaOa ničesar nismo vrgl, v k<«. Illinois. kar smo sprejeli za glasilo. I>a. Preilseilnik: Frank Livek. B. F. D. 22, j»ač nekaj. Po raznih državnih zaLa Salle, IIL; tajnik: John MamSl?, v,k1i1i V nekaj nesn^Ilikov kat|1. R. F. D. 22, La Salle. III.; blagajnik: • . . . J . , , . * Frank Struna. 437 T«,may Ave.. La|r,l*seJ.......dela m slabili Salle. III. — Seja se vr?i vsako 3 mit I razn,et* »»niracil um. Tudi taki oh 10. uri dopoldne v SI. .Narod. Domu F ljudje nam včasih dopisujejo. < if> Draštva *|Sola"" itev. 125 v IseDn, Plo.. vpomiuu na nesrečneža vzililme-Pre si ... 1 v Iselin. Pa. — Seja se vrši pri sobratu ne^prihajanju st vari, vredne pri- Jos. Pelanu ob m. uri dopoldne vsako občitve ali objave, prvo neileljo v meseeu. Ju lansko leto se je tudi prime Draitva ov. Joiefa itev. 12C v New rib,, da j*, prišlo v naše uredni- , , ^ „ „ . - ;tvo I»:«r dopisov. 1'rednik je v Pretlseilnik: John Prat:. Box 41: taj- 1 . .J . nik: Jacob Penoza. Box 75: blagaj- "atfl.c! pozabil jsigledati. kje je nik: Ja«i4> Penoza. Box 75. — Vsi v '»d d<»pis oddan, ko ga je pa čil al. v New I»erry, Pa. — Seja m* vrši vsako je bil prepričan v mnenju, da pri-tretjo nedeljo v mesce« ob 2. uri pop.; ha ja dopis z Wards I sla ml a. Kaj- v prostorih sobrata Jaci»b Penoza. ' • „ > • • _„. ' ' ^ , .. M _ ti človeka, ki govori v eni sapi o ^JTašZ' W ori in sve,i Tr,,jiei' Pre«lseilnik: Jacob Nels, Box S17: taj- " as.^mentih ill Devici Mariji, o nik: Frank Cerui. 80 Manchester Rd.: društvenih sejah in neln'skem za blagajnik: Joseph Valant. New \czništvu. »pravijo pravočasno na Jersey St. — Vsi v Kentoore. — I varno, da ni v zasmeh pi»cestnini Seja se vrsi vsako drugo neileljo v me , , 4. * . . .. [»aglavcem 111 iia 11c nastopa kot «ecu tofno ob 2. urt j»o[ioIdne j»rt S4V ' 1» 1 bratu Matija Kor.rwci, ki niso inteli » isle vesli. pobegnili na nemško stran, odtedaj l aprej pa so se /daj >e«lno pridno oglasili iz svojega prostovoljnega prognaiistva izza varnega nemškega plota. Preti menoj na uliti leži ravno 1'J takih letakov oeiroma brošur, ki so se porodile om-tran slovenske demarkacijske črte, a so živele in končale svoje "plodnosuo življenje in delovanje" tostran demar-kaeijske črte \' pasti A. Nemei so torej pridno skrbeli vsaj za "dušno pašo svojih zapuščenih nemškutarjev kajti redno vsak mesec je priromal vsak letak ali knjižica med sloveskc prebivalce iz nenišlf? strani. Časovno se tejčko določa red, v kaki vrsti so prihajala "pisma" nemških apostolov m*-d ovčice, zato sr jih ogljemo rajše po važnosti t« j tli vsebine. Naj prvo brošure! Prva brošura, v obliki osminke, z nemškim naslovom: "Kaern-tens Sebiksalstunde ' (Usodna ura Koroške) v zelenem ovoju ob-stya 24 strani iti je siguinana na koncu s H. St. Kdo je pisatelj H. St., ni znano' Brošura je tiskana v nemški tiskarni "Gutenberg-liaus" v Celovcu. Na naslovni strani spodaj je tudi tiskano (nemški); brati in naprej dati! Vsebina "l* sodne ure Koroške" je: Pisec se v uvodu baha in hvali, tla je pariška konferenca priznala "Korošcem" glasovanje iatli pasa A! Potem slavi in dokazuje koroško naravno in "dru-žabo" enotnost, poje veliko pesem o nemški kulturi in laže, da Nem-ti niso nikdar zatiraii koroških Slovencev! Osmeli se trditi, da so koroški Slovenci imeli boljšo iu večjo kulturo in blagostanje kot pa t stali Slovenci, llrvatjr in Srbi. — V nadaljnem ponavlja staro frazo: "Koroška Korošeem" in zabavlja čez slovenske kulturne delav-« e, ki so delovali pred vojno na Koroškem! — Clovori in trdi, da se Jugoslovani boje glasovanja na Koroškem, slavi lanske nemške boje za Koroško itd. Jugoslavijo imeiujejo nemirno žrelo in deželo dolgov itd. Ščuva proti Srbom, proti sloveuski kulturi, jeziku in pravi, da je radi Srbov, ki so pravoslavni, katoliška vera v nevarnosti! Končno poživlja vse Korošce: Kmete, obrtnike, delavce — naj glasujejo, se odločijo za Nemško Avstrijo. Zlasti roti Slovence iz Spodnje Korotike, naj se p- daje premotiti na dan glasovanja ter naj gla-snujejo za nedeljeno Koroški, ki naj pripade k prosti republiki Nem ski Avstriji. Iu ravno v zadnjem stavku na koncu lire-cure izda H Si. svoje sovraštvo do Slovencev, ko pravi: Glasujte za Nemško Av strijo, potem bo pozabljeno vse sovraštvo med Sloveuci in Nemci. Seveda bo pozabljeno, ker se Slovenci ne bi mogli več braniti — in bi jih Nemci v par desetletjih — "zadušili" brez sovraštva kakor zaduši nezakonska mati svoje nezakonsko dete! Saj vidimo, kako delajo z Ziljsko dolino in pasom H. Slovensko duhovščino so odstavili ali spodili, ravno tako slovenske učitelje in tudi skivenske občinske tajnike u. pr. v Vernbergu in drugod. Gorje, koroškim Slovencem, ako pridejo pod Nemško Avstrijo! Druga brošura iuia u.islov: " Heimkehrtr! Kaerntner Land- GLAS NARODA, 3. JtTN. 1920 kor bi bilo sklepati iz naslovnih j.pravitelj dr. Lemež ni mogel in besedi ki se glas« Dobrolci! Pozor! — V tem letaku zabavljajo koroški Nemci proti vstrajnemu, neumorno delujočemu občinskemu gerentti in kcplanu g. Krašnji v Dobrlivasi! Konec se glasi: Krašnja pomisli na božji meč, kateri je nad teboj! Io vojne konec? Ali jutri ali v enem tednu? V dveh tednih ? — Kako malenkostna ste. Jaz vem le, kaj hočem, ko bo prišel ( mir. Jaz hočem napraviti svojo prijateljico za svojo ženo. Ali ste pripravljena? Povejte mi. V namenu, da ne razžali njegovih čustev, se je izognlTa vpraša-J — To je nemogoče, — je od nju. ^ vrnila ona ostro. Bila je ogorčena Bomo videli. Treba razmi-;vspričo možnos+i take stvari. Po šljati o celi stvari. Dosti časa ima" njenih mislih je bil njen prejšni mo za to. Prijateljica, ki vam uga- mož nesposoben vzbuditi ali zamuja. ko jo vidite le redkokedaj. ka' žiti ljubezen kake ženske. svoje stališče, dokler bo ona pripravljena razpravljali z njim. — Ali je to, radi česar mislite, da me boste napravili nesrečnim in samo sebe pri tem? To je vendar absurdno. Srca niso vsa enaka prav tako kot niso tudi človeški obrazi ustvarjeni po enem kopitu. Ne morejo se prilagoditi kateremukoli ali vsakemu. Kot pravi pregovor mora vsakdo najti drugo polovico svoje hruške. Vi ste bil; nesrečni z onim možem, ker nista imela vidva ničesar skupnega med seboj, — niti v značaju, niti v stremljenjih. Srečna pa boste z menoj, ker vas jaz razumem in lju bim. Na isti način pa je mogoče, da ho vaš. prejšni mož osrečil kako drugo žensko, s katero soglaša glede okusa in značaja je rekla tujka, — ker prihajam k pi.sma. ki so ra20vedala občutljivo vam brez vseh cerimonij. Ko pa sree ter odgovornega duha. so no-boste izvedela za namen mojega J sila podpis obiska, upam. da mi boste opro- j moža. stila mojo usiljivost. I Tedaj je tudi spoznala njegov Juliette je rekla obiskovalki, naj; rokopis. njenega prejšnega sede in slednja je nadaljevala: — Skozi zadnjih šest mesecev sem vas neprestano in povsod is" Brez ozira na tajnosti, katere so vsebovala ta pisma, je vzela Juliette drugega za drugim v roko kala. Nisem vedela za vaše ime j ter jih pričela požirati z mrzličnim in vas naslov. Vsled tega je bila | zanimanjem. Ko je prečitala zad" stvar zela težavna. Vzrok. radi;1)je pisrno je pahnila nazaj v katerega sem hotela priti v *** i svoj stol ter skhu.ila glavo napre j z vami. je bil, da ste vi kupila Qni. ki se je prikazoval njej kot pred nekaj časa na javni dražbi | skeptik, kot materi jalist in okrut- Ženska pomočnica je pri zdravljenju žensk in otrok. A. R. P< dpiipc z«i dar pridete na dopust, bi bila mogoče manj mikavna, če 1>I bili vedno z njo ski;paj- Lice častnika je postalo temno. — Potem me ne marate? Ali sploh nimate nikakih simpatij do mene? Čutila je, da so njegova očitanja upravičena. Prijela ga je za roko ter pojasnila z omahujočim glasom: — Seveda. Mislim, da ste zelo, zelo dober človek. Kadar ste na fronti, mislim stalno na vas. Eh.. * o * Njegovo lice s« je že razjasnilo vspričo tega polovičnega prizna' nja. Vsled tega je ustraja* • — Le kajt — Jaz sem ločena. Moj mož je grdo postopal z menoj. — No, in kaj za to? — Lahko si mislite, da ničem bila preveč srečna- Bojim se druge izkušnje. Vzravnal se je, skoro z veseljem, kajti čutil je. da bo lahko obranil — Paul Barboise je bil surov. — Jaz ga ne branim. Jaz sem enostavno rekel naslednje: — Za eno nesrečno zvezo je najti deset srečnih. Neizmerno bi bil srečen, če bi mogel iti nazaj na fronto zaročen. — zaročen z vami. To bi mi gotovo prineslo srečo. Jaz vidim, da se smejete temu-Prepričanje, da se bom nekega dne poročil z vami, me bo varno po vedlo sJ">zi vse nevarnosti. Tudi navdušilo me bo. da pokažem, da sem vas vreden. Neka služabnica je odprla vrata. — Zunaj je neka ženska, ki ho~ če govoriti z gospo. Ona ne pozna madame, a pravi, da je zadeva, glede katere hoče govoriti z ma-damo, zelo važna. — Dobro, je rekla. Bila je vesela, da more prekini ti pogovor s svojim prijateljem, ne da bi prišlo odločitve in poala la ga je vstran. — Saj mi boste oprostili, kaj I itfnica uredništva glasila JSKJ. (Nadaljevanje s i strani.) koš in da sme v glanilu izražati pravico objavljati svoje pametno član le po urednikovem predpisuj mnenje. Če pa hoče objavljati o-svoje mnenje. Pravi da je gla-1 men jeni rojak vnebo vpijoče netilo le v toliko Jednotino, kolikor umnosti, sta mu na razpolago dva Skazova lista, ki uživata dvom ljivo ime in dvomljiv sloves, da se ni potom njiju dosedaj še ni pisalno mizico v slogu Ludovika XV. — To je mogoče, madama in kaj nato? Bledo lice tujke je poslalo rde-ee, ko je pripovedovala svojo*povest. — Ko je izbruhnila vojna, sem živela v neki družinski boarding hiši. Mislila sem se poročiti v kratkem. Odsotnost moža, katerega sem ljubila, nevarnosti..katerim je bil izpostavljen in strašna trpljenja dežele, —- vse to je tako upli-valo name, da sem nevarno zbo" lela. Moja gospodinja me je poslala v neki sanatorij, kjer sem ostala več mesecev, skoro popolnoma odrezana od celega sveta. Ko sem se predramila iz dolg«* otopelosti, sem preklinjala zdravnike. ki so mi rešili življenje. Moj zaročenec se je nahajal med pogrešanimi. Nikdo ni vedel, če jc ujet, ranjen ali ubit. Vsak njegovih tovarišev je pri po veti o val različno povest. Dve veliki solzi sta se potočili po njenem lieu. Juliette pa je zamr-mrala z obžalovanjem. — Pomilujeiu vas, v resnici vas potnil ujem. — Tako vidite, madama. mi ni ostalo absolutno ničesar, — niti najmanjša stvar, ki bi me spominjala na mojega zaročenca. Zame je bil brezprimerno bitje, dober, nežen in simpatičen. Nimam niti njegove slike in pisma, katera mi je pisal, so se izgubila tekom moje bolezni. Imela sem jih v pisalni mizi v svoji spalni sobi- Vse kaže, da so bila ta pisma odstranjena v času prisilne prodaje po hištva, ki je postala potrebna- Vi ste kupili na javni dražbi to pisalno mizico v slogu Ludovika XV. Vsa moja upanja se opirajo na to priliko, madama. Ali ste našli pisma v tajnem predalu pod mestom, kjer stoji tintnik? — Jaz nisem vedela, da je i mizici kak tajni predal, — je rek la Juliette ter vstala. — Jaz razumem vaša čustva ter poj dem takoj pogledat, da vidim, če so pisma tam. — Hvala vam, madama. než. kojega hladnost je i/.preme-nila njeno dušo v led. se je razodel povsem drugačnega neki drugi ženski. — Srca se ne morejo prilagoditi kateremukoli ali vsakemu. — je rekel malo poprej častnik- — Ona je živela s Paul Barboise skozi pet let, ne da bi ga spoznala. vrkins, M. I)., izw-kilo. ki jc zadnjih par dni pregledoval bolnike v svojem glavnem stanu v Marlborough hotelu ter jim razkazoval slavno Riee Nonsurgical kiliio metodo, bo ostal v leni newyorskein hotelu do prihodnjega torka zvečer. Vsi, ki imajo kilo in dosedaj niso izkoristili priliki«. ki jo nudi navzočnost izvedene«, naj ne izgub-Ijajo ('asa ampak naj ga obiščejo v hotelu. On liie ne računa za pregleda n jc. nasvet i in popolno razkazovanje, kaj Zopet je vstala ter odprla predal. ki je vseboval nekaj spominov na njeno lastno preteklost. Spravila je na dan tudi sliko njenega bivšega moža. Tudi telesno ga ni več poznala. Ne. te oči. zroče na" ravnost v daljavo, so izražale veliko trdost. Ta trdno zaokrožena |usta so pričala o veliki strogosti. Bila je žena tujea. ki je prišel v njeno življenje ter zopet izginil, ne da bi pustil za seboj kako sled svojega resničnega značaja. Juliette je položila pisma v velik omot ter priložila tudi sliko svojega nrejšnega moža. Nato pa je poklicala služkinjo ter ji rek" la: — Dajte to g«»»p«-j. ki čaka v salonu. Prosite jo tudi. da naj o|M*osti, ker >eui jo pustila čakati tako dolgo časa. Člani plačajo sanj, d očim lahko vsakdo ve, da je 50 centov na leto Nemikutarji iz Dobrlevasi so te za sam papir veliko premalo, tndi izdali svoj letak (totrti), ka- Kdor plača 50 cootov a« loto, ima bče niti aa nrvko ymnjoyiL NAZNANILO IN PRIPOROČILO Rojakom naznanjamo, da potuje po državi Ohio naš rojak Ko je dospela v svojo sobo, je sedla Juliette za pisalno mizico, odstranila tintnik ter poiskala tajno pero, katero je tndi našla. Pokrov so je dvignil in pokazal se je top pisem. Nekatera teh pisem 'ljujemo. so bila brez oaota. i Upravniitvo Glaa Naroda. GEORGE WALETICH, ki je pooblaščen pobirati naročnino za Glas Naroda in izdajati pravoveljevna potrdila. Prosimo rojake, da mu gredo na f f) roke in ga priporočamo. Za naklo-1 njenost se vam že vnaprej zahva- lahko napravi Kice-ova metoda v vsakem posameznem slučaju. < 'e imate kilo. obiščite na vsak način dr. IV rk i lisa, dokler je tukaj. On j«* izvedenec za kib>, izvežban ]n»d osebnim nadzorstvom \V. S. Riee. Adams. N. Y., iznajdite-lja splošnoznaiie Kiec-ove metode, kateri tiso«Vri v pi-niili pripisujejo svoje ozclra-1 jen je. Pridite in obiščite dr. Perkins;!. S;imi se prepričajte o tej važni zadevi za vas. Najbolj važna stvar na svetu za vas je I m h 11 »e« udobnost iu oproščen je od nadležnih ]>a-so\\ Sledite tisočere ljudi, ki so imeli kilo. pa so sklenili ko so videli Iiiee-o\*o metodo, Ufiorahiti jo ter so s|H»roeili, da so ozdravljeni. Niti en penny vas ne bo stalo, da izveste vse o tej metodi, katero se vam popolnoma in natančno raz kaže na vaši lastni kili. V sled tega sta tukaj dr. Perkins iu njegova ženska pomočnica. Vi ne kupite ničesar, dokler niste po-t pol noma prepričani in dokler nočete kupiti. I,c malo časa imate. Ne pustite dr. Perkinsa oditi, ne da bi ga videli ter ne izvedeli vsega o tej važni zadevi. Pomnite, da ni ničesar tako važnega za vas. Dr. Perkins 1h> vesel, eef bost«* prišli k njemu v hotel od 9. do 12. dopoldne ali od 2. do 5. popoldne ali od 7. do zvečer tekom njegovega bivanja v mestu. , Ne zanemarite te prilike. Advt, - .. 36... 'JuJt ■ GLAS NAHODA, 3. JUN. 1930 AN2E DITOV ALI U (Nadaljevan je.) , ___ Šesto poglavja. m KRALJICI. n< x'im ve je kra'j wit, da se h filozofijo bor: proti revolueiji. je kraljica, ki je bil« veliko trdnejši in globlji filozof, zbrala krog sel* vse svoje zaupnike. Prež dvoma so bili to zaupniki in pristaši, kei i i bilo dotedaj nikomur treba z dejanji dokazati svojo zvestobo. Tudi pri khkljn-i so pripovedovali vse strašne posameznost dneva. Videti je bilo generale in dvorjan«-, duhovnike in ženske, zbrane krog kraljice. Tnki. «o bili mladi častniki, polni uoguma in usluž nosti, ki so v vseh teh uporih videli dolgo pričakovano priliko, de m otllikujejo pred damami, kot so se nekoč odlikovati vitezi pri turnirjih. Vsi zaupni in monarhiji udani služabniki so pozorno poslušal porodila. katera j»- prinesel gospod de l^amlteseu. ki je poliitel s svo jim polkom v VersaUbs, da nudi prestrašenim ljudem resnico kot to4«žlM», kajti nekat**r? so nesrečo, čeprav je bila velika, Še preti ravalt. Kraljiea je sedeU pri neki mizi. Ni bila več nežna, lepa nevesta, angelj varuh Francije. Tudi n» bila več ona lepa knegiuja. ki je prišla s princesinjo de Lamballe ^ skrivnostno stanovanj« Mesnierja ter se smeje in neverno vsedla V ».aibolični mizici, od katere je zahtevala razodetje glede svoje bo dočnoNti. Ne, bila je ponosna in ošabna kraljiea. z nagubanim čelom tei caničl ji\i m iismevom krog usten. Bila je ženska, ki je izpustila i> »tvojega »ri a del svoje ljubezni, na koje mesto so stopile prve kap Ijiee žolča, ki je ml *«daj naprej prehajal brez prestanka v kri. Hda je to koiieeiit< ženska tretjega portreta galerije v Versailles to m- pravi, ona ni Sila več Mariji Antouijeta, ni bila več franco ska kraljica, temveč /euska. katero so pričeli ljudje označevati kot Avalrijanko". Za njo, ua|m»l v senei, je ležala nepremično mlada ženska, kojt glava je ležala na blazini zofe in koje čelo se je opiralo na dlar roke. To je bila gonpa tie Polignae. Ko je kraljica zapazila g<»spoda de I*ambese«jaT je napravili kretnjo obupanega veselja, ki je hotela reči: — Seilaj bomo izvedeli čisto resnico. tiospod de Lambes«-«) se je priklonil z znamenjem. w katerim ji hotel Obeiem prositi za odpuščanje radi svoje zaprašene uniform« ter vkr vi jene sablje, katere ni mo^el popolnoma spraviti v nožnico No, gospod de Lambes<-reux Bnze je stopil naprej ter rekel: Madama, kaj pa vam je mar sovraštvo naroda? Ni se vam treba brigati za to. Narod lahko sovraži vse. le vas ne. Kraljiea se ni zmenila za to hvalisanje. — llitro. princ, govorite vendar. — I Vihro, torej, madama, narod je delal v srdu. — Proti komu? — Proti vsemu. l*ar mu vlada. — A, dobro, to je resnica, to čutim! — je rekla kraljica. — .laz sem vojak, vaše veličanstvo. — je odvrnil princ. — Dobro, govorite torej kot vojak. Povejte torej, kaj je treba storiti. —■ Nič, madama. — Kaj nič.* je vzkliknila kraljiea ter porabila pri- tem mr mranje, ki se je dvigndo iz. vrst s čipkami obloženih ljudi. — Vi, lo tariniki princ pridete ter pravite to francoski kraljici v trenutku ko narod mori in poz ga. Vi pravite, da ni mogoče ničesar storiti! /opit je bilo čuti uiramranje, a v tem slučaju priznavalno, na menjeno besedam kraljice. Obrnila ve je torej s pogledom naokrog ter skušala najti oči ki so najbolj plametele, kajti domnevala je, da je v dotičnem naj več zvest obe. — Nič, — je ponovil princ. — (V se pusti Parižana pomiriti se. se bo pomiril. On je le bojevnt. če se ga žene do skrajnosti. Zafcaj mu dati čast l>oja iu zakaj izpostavljati se slučajem sreče? Bodimo mirni in v treh dneh se ne bo govorilo v Parizu o nobeni stvari več — In Bastila. gospod moj* — Bastila 1 Zapre se njena vrata in oni, ki so jo zavzeli, bodo ujeti. Bilo je čuti kot nakak tresoč se smehljaj med navzočimi. Kraljiea pa je govorila : — Pazite se, priue. Sedaj ste me preveč pomir li. — Pri tem je i&kala u pogfedoin madamo de Polignae, ki je bila bleda in žalostna ter kot zatopljena v samo sebe. Grofica je poslušala vse te novice z očividnim strahom. Smeh ljala se je le. ko se je kraljica ustavila pri njej, ter se ji nasmehnila, čeprav je bil njen smehljaj brez vsake barve, kot oni umirajoče cvetke. — No, gmfiea, - je rekla kraljica, — kaj pravite vi k temu? -- Ah, ničesar, - je odvrnila. Pri tem je zmajala z glavo z izrazom neizmer: e potrtosti. — Kj, ej. — je rekla kraljica ter se približala ušesu grofice. — Naša IVJana spada med strahopetce. Na glas pa je rekla: — Kje pa je gospa de Charnv, ta neustrašena? Meni se zdi, da potrebujemo nje. da se pomirimo. — Grofica *e je ravnokar hotele odpeljati, ko so jo poklicali k kralju, — j* rekla mednm^ de Mi*ery. — Ah,-k kralju, — je rekla kraljica raztreseno. Šele tedaj je zapazila čudni molk, k ise je zgrinjal krog nje. iiMJ* tritofttftt.) ss Koroške novice Nora doba, doto življenje, (navdušenim govorom g. Kandut Iz Bilčovsa poročajo: Pri nas iz Borovelj. Zgodovina gre svojo 4o igrali igro ' novice berite", ki pot, Nemci niso prej mirovali, da je izpadla prav dobro. Vsa čast so se združili v svoji narodni dr-igraleem! Danes se smejemo pri- žavi, ravnotako Italjani, tudi pri unojenemu nemikutarju, ki je nas ne bo prej miru, da bomo vsi pred pol stoletjem tudi na Kranj- Slovenci, vsi Jugoslovani združe-ikem še živel, a je zdaj, hvala Bo- ni v svoji narodni državi, v Jugu. že izumrl. Ves iz sebe je, ko goslavijl Vsi napori naših na-•diši. da naj tudi slovenski jezik sprotnikov, vsa nasprotovanja jride do svojih pravic, da naj tu- zaslepljenih nemškutarjev ne boli go»fK>da govori slovensko in do izdala nič. Kakor se je združil ie sauio kmet, hlapec in dekl#. Francoz, Nemec, Italjan, tako se la slovenščina ni samota v kmet-!bomo združili tudi mi. Cosuficb črta Direktno potovanj« ▼ Dubrovnik (Gravosa) In Trst -i, Nemcem Ji«» hišo in za v hlev, ampak tudi*bomo pustili nemško Koroško, •-a v salon, da naj naš slovenski Slovenci si bomo vzeli slovensko iezik pride do veljave tudi v kan- Koroško — in mirna Bosna! Go-•elariji. v časopisu, v knjigi in vjvornik je žel velik aplavz. Iruštvu. Neuiškutar na Kranj-] .kem je izumrl, ne pa še na Ko- ^ Poroka, -oškem. A kakor se mi danes| V šmihelu pri Pliberku sta bila anejemo bedastemu kranjskemu j dne 12. aprila poročena Franc •emškutarju. ki živi in nastopa M ory in Be rta Kraut. I ■amo še v igri, tako se bodo čez 1 — ■—————^ tekaj časa naši zanamci smejali NAPRODAJ \ ioroškemu nemškutarju. Ne bodo j dobro urejena mesarija in groce-j r.«gli razumeti, kako da so se mo-jrija z vso potrebno opravo. Proda i najti na Koroškem ljudje, ki[«* radi odhoda v stari kraj.. Ce-| o lw>lj obrajtali. bolj častili tuj »»a je le $1800 ARGENTINA .. pmes. wilson BELVEDERE .. It. JUNIJA •.JULIJA 15. JULIJA Potom listkov. Izdanih is vso kraja w j m«—lavi ji in srmji . sega In tretjega Potniki trotfoeo PHELPS BROTHERS & 60. 4 W« Iščem POLONO KOCJAN, doma i/. I^eš na Gorenjskem, podoma-če Gol merjova. Oglasi naj se na naslov: Mrs. Marv Pollack, 317 Grant St., Berwick, Pa. Suho Grozdje impertinno la starega kraja 22 centov fout Boku 50 funtov $11.00 Posebne cene na veliko. BALKAN IMPORTINa CO 61-53 Ctsrrj Strani How York. N. T. Z naročilom pošljite $3. v naprej. fctHiča In Bftjrsmovnt domača zdravila priporoča nagr. Kneipp, Imam redno v nalogi. Pišite po brezplačni oonUc. MATH. PEZDIR O. Bos 773, City Hall Station IKV YOU CITY. PLAČAJTE, KO BOSTE ZDRAVI. Take ponudbe vam ne nudi noben draži idmvnik. Jaz imam toliko zaupanja v svoj u*peh in sposobnost. da vas morem ozdraviti, da za svoje prizadevanje prt vu*em zdravljenju ne zahtevam niti centa vnaprej. Plavajte za mojo uslugo, ko bo«te zdravi. Jaz sem najstarejši Specialist t Pitteourgbu, s 40 letno prakso. K meni prihajajo ljudje od blizn In daleč, da jih hitro ozdravim. Govori se slovensko Dr. B. F. MULLiN, Specialist. 411 FOURTH A VEL, 2 nadstropje. PITTSBURGH Pazite na Stev. 411 četrta Ave. PENNA. lesniki jezik, kakor svoj slovenji matern: jezik. In moreliiti 1m>-lo tudi v ljaki »fri gledali koro-kega nemškutarja. ki je Slove-ie<-. pa pravi in laže, da je Xe-aec (deutsch ifesiindigt). ki zani-uje svoj rod in svoj jezik in plju-e v svojo lastno skledo. Tudi oroški ne mišk ut ar, ki zmerja čez llovenee in Jugoslovane, četudi e sam Slovenec in Jugoslovan, »o samo v kaki igri še živel, če se •a bo kdo usmilil in ga v igri na-lil.al nasitil zanamcem za spomin, n ko liodo gledali čez nekaj de-etletij v ijjri koroškega nemšku-arja, se rau morebiti ne bodo sa-»n smejali, ampak ga bodo brž-one tudi kleli. Kajti nemskutar e na Koroškem kriv vseh nesreč. i so aadeb „ koroško ________ •emskutacji neprenehoma podži-l ajo narodni prepir, vrj rod in svoj jezik in njihovo "rdajstvo jim n- da miru. Izdaja-ee «e ni nikdar nič dobrega sto-il. t'e bi nemškutarjev ni bilo. bi »e bilo nesrečne vojne na Koro-kem, bi ne bilo 1e zaprt i je. kakor o imamo »daj, bi se ne pravdali a Celovec, bi ne fclln glasovanja, •e luški Kor»>5re.i približno 1. julija t. 1. Glav-li pogoj; so: sjiosobnost, izkušenost in poštene it. V pismih je o-ae;iiti jemu (bratrancu: Ignaee Kenig. 1267 E. 58. St.. Cleveland, Ohio (3-5—6) POZOR ROJAKU Najnspofcejo mašilo sa iena lase kakor tudi za moike brke in brado. Od tega mazila zrastejo v Otib tednih krasni, gosti in dolgi lasje kakor tudi možkim krasni brki in brada ia ne bodo odpadli in ne osiveli. Revma- - ____. - , , i Uzem, kostibol ali m odbj>r je vse potrebno preskr- trffanje T rokah. nog,u in v križu, ¥ bel. da bodo gosti imeli dovolj <^,11, dneh poginoma ozdravim, ra-vsakovrstne nepristranske zabave, ne, opekline, bale, tare, kraste in grin-Igrala bo slovenska godba vesele te» l»«»tne noge, kurje oCesa, ozebline v poskočnice. na strani bo srečo lov 1>ar dlM*rlh l»opoi««n>a odstranim. Kdor in Lrurrloln M i^ a u r- • »Srsviio brez uspeha rabil, mu in keglalo se bo za dobitke. Ceni. : . . .. . , : . . . . . — * J jamčim ta $5.00. Pišite takoj po cenik, rojaki in rojakinje iz Greater kI ^ takoj poSijem zastonj. New Vorka. pridite vsi. da bo tem Krasni žepni "KOLEDAR" sa leto boljši uspeh ! Na veselo svidenje ltrju popolnoma zastonj, priložite znam- VABZLO NA LETNI PIKNIK, katerega priredi slovensko podp. društvo "Bratska Zveza" v New Yorku prihodnjo nedeljo 6. jun. v rojakom dobro poznanem Emerald Parku na vogalu Myrtle in Martin Ave v Glendale, L. T. Pri-četek ob dveh popoldne.. Vesel ič- Posebno naznanilo slovenskim salonerjem, klubom in javnosti v splošnem. V zalogi imam igvrstne sajderje, kot jabolčne, ja* podove in malinove, ginger domači in importiran; ginger cordial navadni in POSEBNO MOČAN.____ Prodajam različne ŽELODČNE ORENČICE, NEAB PIVA IN SLADE. Vse te zgorajimenovane pristne pijače prodajam na debelo IN NA DROBNO, v sodčkih, galonah, šlutljah ali steklenicah. Kdor hoče dobiti za nizko ceno pošteno, čisto in osvežujočo pijače, naj se obrne na staro in dobro znano tvrdko. Stefan Cabalik PRODAJALEC NA DEBELO 968 Liberty Avenue Pittsburgh, Pa. (blizo Union postaje) po nizkih cenah prodaja. samo prvovrstne, najčistejše in obče osvežujoče pijače in ki prodaja pri VEČJIH NAROČILIH PO POSEBNI CENI. nedeljo v Emerald Parku! Frank Kramaršic, tajnik. (3-4—C) NAZNANILO. La Salle, HI. Letna seja družbe Slovenski Narodni Dom v La Sal le se vrši v nedeljo 13. junija točno ob 2. natančno ime in naslov, uri popoldne v družbeni dvorani ko za 2 centa sa poštnino In ga takoj poči jem. JACOB WAHClC me Beam Ave« NJE. Cktetasi O, ai.iski ali oženjen, sedanje zani-tia je in aaninianje proalih deset let. Zmožen mora biti tudi angle-čine in knjigovodstva. Navede laj se obenem imena in naslove •dgnvornih oseb kot reference, stavno tako naj se tudi navede •ucr.e'no plačo, pod katero bi bil voljen nastopiti službo. Ponudbe i«j se pošljejo ne kasneje kot do 15. junija na; Joseph Griltz, 44:18 Stanton Ave.. PittsJburgh, Pa. (3-5—6) na vogalu First in Crosat St. Na dnevnem rfcdu bo več važnih za- — ^^ dev. katere bodo predložene letni F Pozor! SLOVENCI. HRVATJE DV SRBI U potujeta skozi Mew Torte. moj betel kjer seji v rewrite v, kakor tudi volitev dobite najboljša prenočišče ia be Kako je Avstrija intrigirala Pod tem naslovom je izšla slavna knjiga našega rojaka Dr. Josipa Goričarja in Lymen B. Stowe p>ROF. HART na Harvard univerzi pravi: — To je ena najbolj značilnih knjig tega časa. Ko je odšel predsednik Wilson prvič v Pariz je načelnik inteligenčnega depar-teinenta armade združenih držav zbral nekaj dokumentov, ki so se mu zdeli potrebni, da jih predsednik prečita, pred-no se sestane konferenca. Med temi dokumenti je bil rokopis te knjige. Hon. Maurice Francis Egan, bivši ameriški poslanik na Danskem, je podal v "New York Times" svojo oceno o tej knjigi in pravi: — Ta knjiga jasno po-kazuje vse intrige, zarote in diploma-tične tajne procese, ki so vsilili absolutno nepripravljeni Evropi vojno. Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street New York City STANE $3.00 gospodarskega odbora (direktor- najboljše postrsleel. — Čisti jev>. Dolžnost vsakega delničarja sebe S ene sH &\ je. da se omenjene seje zanesljivo ^ vdeleži. j PiestOfa BB .John Vogrič. začasni tajnik. Domača kuhinja. _2x 3&8—6)_ l AUGUST Najnižje BACH, Rada bi zvedela za naslov svojega moža FRANKA KOZINC. V Ameriki biva 9 let in ni nič glasa od njega že 5 let. Prosim cenjene rojake, ee kdo ve za njegov naslov, naj mi ga javi, za kar mu bom zelo hvaležna, ali naj se pa sam oglasi v 90 dneh; a1*«, ne, se bo na njegovo posestvo naselil novi gospodar, ker ni nulgoče več živeti v taki draginji s tako družino brez vse moči; ne oskrbljenih je namreč 5 otrok. Njegov zadnji naslov je bil: Frank Kozine, Bos 148. Perry, Ohio. Moj naslov je: Neža Kozinc, vas Kravja Dolina ate v. 10, pošta Radna, Bo-fttanj, Kranjsko, Jugoslavia. ROJAK, NAROČATE 8E NA "G L A S N A R O D A*', NAJ 63 Greenwich St. New Tevk, H. T VEČJI SLOVENSKI DNEVNIK v motiNm DRŽAVAH BESEDNJAKI* je najbolj potrebna knjiga pri učenju tujega jezika. 6« Mite pomnožiti svojo aalogo angleških besed si boste »aročili najnovejši ANGLESKO-SLOVENSKI BESEDNJAK U ga jo sestavil dr. F. J. Kern. Obsega 28,00 angleških besed s slovensko lsgovarjavo in tečnimi slovenskimi izrasi. Knjigo baete rabili celo šiv-1 jen je. Kupite jo n svoje otroke. Cena 5 dolarjev. Vero. ttte na sledeči naalv Dr. F. J. KERN m ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND, OHIO. Naročilu priložite denar, ček ali Money Order. Iščemo za-stopnike po naselbinah. DOCTORLORENZ edini slovensko govoreči zdravnik spec ual 1st moakih oolezni 644 Penn Ave Pittsburgh, pa. Moja stroka jo zdravljenja akutnih in kroničnih bolezni. Jas sam ie sdravim nad 23 let ter imam skušnje v vseh bolesnih in ks4 snem slovensko, zato vas motem popolnoma razumeti in spozna ti vašo belezen, da vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri ozdravljanju moškik bolezni. Zato m morete popolnoma zanesti na mano, moja skrl pa je, da vas popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridit« čimpreje. Ju ossravlm ZMtmpllan« kri. muum la iim 00 mmhi. Satani v grl«, ts-patfanj« Iu. boMIn« v kartah, ttar« ran«. ilvčiw botesnl. oiliMotl Salaaiil v mehurju. Muh, Jatrah In taloSou. rmanleo. ravmatllsam, katar, slat* tik. aaeuha Ki, . MraSna ura sa: V penSeilek. aratfah m patklh 04 S. ure ■ luteal Os S« " milina V torkih, tetrtklh In aobatah o4 S. ura slutral Sa k. ura zvacar. OO naSalJah pa Sa Z ura »ipaMna. PO POOTI ME ZDRAVIM. PRIDETE OS C a NO. NE POZABITI IME |N Dr. LORENZ NASLOV. «44 Penn Ave. PITTSBURGH, PA. 1 ^Sruel Mrmai wm|» talmafa. Sa vn/uuimm. Jas ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NAROD 4". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVA&