Po1ltnThl~pWghTVgi5tftvTM_ Leto til. (X,) Maribor, pondeljek 1. julija 1929 Izhaja razun nedelje in praznikov v6ak dan ob 16. uri Račun, pri poitnam ček. itv. v Ljufcjjaril St. {1.409 Valja moaečno, prejem« v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova Odeta it 13 Oglasi pe tarifu * Oglasa aprejama »udi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Pralarnova ulici K. 4 Danes že v družbi tisočev drugih sniva na pokopališču Sv. Križa na ljubljanskem polju spokojno svoj večni san. Po težkem trpljenju, po silnih viharjih bojev, v katerih sta ga vodili stalno samo dve temeljni misli: ljubezen do naroda, ljubezen do svojcev. Sebe ni poznal. Bil je tako širok in tako silen v svoji ljubezni do drugih, da se je vsega dal njim in da jim je žrtvoval tudi svoje zdravje, svoje življenje. To so čutili in tegaso se zavedali te dni, odkar je pretresla Slovenijo'in celo Jugoslavijo novica, da je v četrtek 27. junija ob zatonu dneva izdihnil dr. Žerjav svojo silno dušo, vsi oni tisoči, ki so «a v petek, soboto in v nedeljopred pogrebom hodili kropit; vsi oni tisoči, ki so se včeraj zbrali v prestolici Slovenije iz vseh delov Jugoslavije, da spremljajo velikega Grogo na zadng njegovi poti; vsi oni tisoči, ki so poslušali mogočni zbor Glasbene Matice »Umrl je mož«; vsi o.ii tisoči, ki so prisluškovali;toplim poslovilnim besedam pokojnikovih prijateljev in soborcev, ljubljanskega župana dr. Puca, bivšega poslanca in ministra dr. Gdsogo-na( glavnega urednika listov konzorcija »Jutra« Viranta, občinskih svetnikov ljup Ijanskih Ivanu Tavčarja in. Josipa. Turka in zastopnika ministrstva socialne, politike jJpvjsi oni, ki so v težki beli zaplak*-li, ko mii je ob odprtem grobu spregovoril' v slovo. njegov najintjmnejši prijatelj in sobojevnik, bivši poslanec in minister dr. Kramer besede, ki so padale turobne in težke, kakor svinec v srca prijateljev in znancev vsilile solze v oči slehernemu. Vsi ti tisoči in tisoči in vse one nepregledne množice, ki so od Kazine pa preko Dunajske ceste in mimo Sokolskega Tabora tja ven do Sv. Križa tvorile špalir, vse to je čutilo: izgubili smo del svojega narodnega telesa/nenadomestljiv dol'Svoje notranje sile; izgubili smo moža, ki je preko vseh bridkosti življenja, preko vseh ogabnosti vsakdanjih bojev ohranil nespaljen svoj silni mladostni idealizem, moža, ki je tudi v najtežjih trenutkih svojega.življenja, v trenutkih, ko ka je. že ' mnogokrat poprej grabila :sa vratneusmiljenp smrt, vedel dajati ve,dno tolažbo vsem onim, ki so je pri njem iskali. Končano] Da je vzdržal tako dolgo, skoro dve desetletji s težko boleznijo v svojem orgazmu, smo se imeli zahvaliti samo. njegovi nezlomljivi energiji :in železni volji der življenja in dela. Nistjm poznal iti ne poznam tudi .še danes mod nami moža, ki bi mu v tem pogledu bij le od daleč enak. Njegovi bivši poslanski tovariši dr. Kukovec, dr. Pivko in drugi so mi o tem pripovedovali mnogo, mnogo. Kakor mravlja je delal, snoval in koval od zore do mraka te, pozno, pozno v noč. Ko je bil minister, je po navadi sedel pri delu do zgodnjih jutranjk ur in navsezgodaj zjutraj de bil že zopet med prvimi v poslanski zbornici, kjerje sodeloval vedno s svojim širokim znanjem in s svojim jasnim, treznim razumom, s svojo priprqsto, nič retorično a tembolj tehtno besedo. Njegova beseda ie bila zlasti uvaževana v finančnih in gospodarskih vprašanjih sploh, v katere p ie pogh%il s pridnostjo mravlje in katera je široko in globoko obvladal. Nje- n Dr. C jregor Ž er C : jav gdvo sodelovanje zlasti v carinskih in valutnih vprašanjih v prvih •'povojnih letih je mnogo pripomoglo, da-nismo doživljali še hujših katastrof v oni težkrdo-bi valutnih in finančnih kriz. • • v 'fr Padel je najodličnejši ideolog ' narodnega edinstva: ne onega meglenega, fantastičnega jugoslovenstva, ki .tava po svetu brez konkretnih ciljev. Ne! Svojo jugoslovensko ideologijo si je ustvaril že v zgodnji dijaški mladosti in ji je dal prvega duška, ko je,vodil 1. 1904 slovensko akademsko omladino na kongres jugoslo venskega dijaštva v Beogradu in tam pozdravljal bodočega kralja vseh južnih Slovanov. Konsekventni borec te ideje je nadaljeval borbo zanjo v solnčni Gorici, ob Adriji v Trstu, med vojno tiho izkon- finacije, odkoder je na 'vse strani razpredel mreže, in v letih 1916 in 1917 kot tajnik Jugoslovanskega kluba na Dunaju. Zgodovina in dokumenti bodo pokazali, da je početnik deklaracijskega gibanja za svobojenje in ujedinjenje dr. Žerjav in da je celo veliko borbo on idejno vodil, Toda njegova jhgoslovenska ideologija se je takoj izkristalizirala ,v konkretne oblike: enakopravnost vseh delov naro* da in vseh pokrajin mora biti temelj narodnemu edinstvu. Temu osnovnemu principu je veljalo, njegovo delo takrat, ko je v idealnem zanosu pomagal ustvnr jati temelje za enakopravno skupnost v Vidovdanski ustavi,.za katero je dal svoj glas v trdni veri, da bodo vsi v državi ena ko nesebično kakor on izvajali principe, položene v ta zakoni Istemu osnovnemu principu pa je veljalo njegovo delo tudi takrat, ko je spoznal neiskrenost, partizansko in provincialno sebičnost, in ko se je vrgel v borko za izvojevaflje enakopravnosti, katere niso hoteli dati iz proste volje. Toda tudi v najtežjih fazah te borbe, tudi takrat, ko so fadali streli in ko so pod njimi padale glave voditeljev naroda, borcev za. enake pravice, ni izgubil izpred oči temeljne misli: ljubezni do celine do celega naroda, do države ni izgubil vere v boljšo bodočnost. • * Neizprosni pobornik in največji ideolog demokracije je legel v grob. Ko je na ruševinah svoječasnega v farški gonji sc izgubljajočega, za vsako socialno in go- spodarsko misel skoro nedostopnega liberalizma 80- in 90-lh let v skupni fronti z ostalo omladino ustvarjal nove temelje napredne slovenske politike na osnovah kulturnega podviga’ naroda in izpopolnitve njegove gospodarske organizacije, je šlo kakor osvežujoča sapa preko slovenskih poljan. Dvigala se je velika kulturna zgradba knjižnice in prosvetnih društev, mreža, ki je v silnem zamaha prepregla vso Slovenijo in se tudi še danes neprestano izpopolnuje. Pričelo se je še bolj sistematsko drobno zadružno delo. Nova generacija je v globokem spo znanju socialne strukture naroda pokazala smisel za njegove socialne potrebe in dr. Žerjav kot minister socialne politi ke je z raznimi delavsko-zaščitnimi, invalidskimi in drugimi socialnimi zakoni — v kolikor mu jih ni pokvarila socialno konservativna večina vlade! — pokazal, kako globoko je poznal tudi socialne pro bleme. * *- Z dr. žerjavom je pa legel v grob tudi mož, ki je imel kakor malokdo iz južnega dela Slovenije globoko razumevanje za nacionalne in gospodarske potrebe naše severne meje. Že ko je v dijaških letih bil duševni vodja dela v počitniški dijašk organizaciji »Prosveta«, je vedno gledal, da se je snovanju knjižnic in kulturnemu delu na naši severni meji sploh posvečala čim največja pozornost. Pozneje je kot večletni tajnik Cirll-Me-todove družbe zopet imel svoj pogled v prvi vrsti obrnjen na našo severno mejo, ki mu je silno k srcu prirasla. Z njegovim sodelovanjem so vse tri predvojne slovenske pokrajinske napredne stranke za Štajersko, Kranjsko in Goriško napravile skupen eksekuthmi odbor, zlasti iz razlogov nacionalnih razmer na Štajerskem, kjer je slovenska napredna politična struja bila pod koncentričnim ognjem s strani klerikalne in nem ške stranke in je nujno trebala moralne opore ostale napredne Slovenije: Globoko razumevanje za naš" Obmejni problem pa je pokazal dr. Žerjav takrat, fo je šlo za provizorno določitev demarkacijske črte med našo državo in Avstrijo. Znano je, da smo imeli razen Francozov glede bodočih meja naše države na zapadu in’ severozapadu skoro vse proti sebi. 10. februarja 1919 so bila v Mariboru v takratni - pisarni generala Majstra v sedanji Veliki županiji med zastopniki graške deželne vlade, katero so zastopali deželni glavar Ritter v. dr. Haan, dr. Rlntelen, radgonski dr. Kamni-ker in drugi, Jer med zastoiniki naše deželne vlade v Ljubljani, Dasi težko bolan, je vendar dr. Žerjav, ki mu je deželna vlada kot podpredsedniku poverila to nalogo, šel namot in skupno z generalom Maistrom, s pokojnim dr. Rosino in dr. Verstovškom, z dr. fiohnjecem in drugimi je vddil pogajanja cel dan pozno v noč. Dosegel je vkljub silnemu odpom Gradčanov demarkacijsko črto ob Muri, z Apaško kotlino in Radgono vred, kjer pa je na ponovna prigovarjanja francoskega zastopnika Montequea privolil v mešano upravo. Izločilo se je vprašanje Maribora, katero so hoteli Nemci po vsej sili imeti rešeno že na tej konferenci. Določila se je nevtralna cona za našo demarkacijsko črto, ki je šla naprej od Špi-Ija čez Ernovž; Lučane, Remšnik ter Sv. Jernej in Sv. Lovrenc nad Soboto, v Širini 2 do 8 km, in iz katere so morali Nemci umakniti svoje čete. Železnica Špilje Ljutomer je ostala v naši upravi. V že zgoraj omenjenih razmerah je bil to lep uspeh, ki je bil mogoč v glavnem po naklonjenosti francoskega posredovalca. Svojo ljubezen do naše severne meje in do mariborske oblastr sploh je pokazal dr. Žerjav še ponovno pozneje kot predsednik deželne vlade, kot minister itd. j Mnogokrat sem se čudil v razgovoru, ka-l ko podrobno je bil vedno informiran sko-l ro o vsaki najmanjši malenkosti iz naše mariborske oblasti. . ..- •-* • Duh Tvoj, Gregor, bo večno živel medj nami. Da bi nam bila vzor Tvoja idealna borbenost, Tvoja nesebična, impulzivna,: nikdar mirujoča delavnost, Tvoja nezlom ljiva vera v lepšo bodočnost! Dali so TU mrtvemu levu, še zadnjo brco od taro,j kjer ni bilo drugega pričakovati, ker so. vse življenje od tam lili na Tebe gnoj in smrad. Da bi po Tvoji smrti ne ostali sa-; mi sebi dosledni v svojem nekrščanskem sovraštvu, temu bi se čudili. Naj Te nej vznemirja to v Tvojem tihem spanju! Vedi, da stojimo ob Tvojem grobu z bolestjo in vendar s polno vero v srcu, kakor si nas je Ti učil, Tvoj naraščaj in mi vsi, ki smo Te poznali in ljubili. Slava Ti, Gregor, Tvoj duh ostane žiVj med nami večno! 'S!m v V Mariboru, dne 1. VIL 1929. 7*sm Tretji kraliavli! V NOČI OD 28. NA 29. JUNIJA SE JE RODIL NA BLEDU TRETJI KRALJEVIČ. V noč! od 28. na 29. junija malo pred polnočjo se Je narodil v kraljevem dvorcu na Bledu tretji sin našega prevzviše-nega kraljevskega para. O porodu Je bil Izdan kratek komunike, ki naglaša, da sta mat! In dete zdrava. Vest se Je takoj razširila po vsem Bledu in vzbudila splošno radost. O veselem dogodku Je bil tako) obveščen tudi kralj, ki se Je mudil v Topoli. Kralj Je s svojim spremstvom tako} krenil na pot In odpotoval na Bled, kamor je prispel na Petrovo in Pavlovo Pozdraulien, slouenski kralieuič! Maribor ob rojstvu tretjega kraljeviča. 101 topovski strel je rano zjutraj na Petrovo in Pavlovo oznanjal Mariboru in okolici, da se je v Suvoboru, letni rezi-'denci naše kraljevski rodbine na Bledu, rodil tretji kraljevič. V Mariboru so ga napravili kratkomalo za slovenskega kra ljeviča in na vse načine dali duška svojemu veselju nad tem radostnim dogodkom. Od Vidovega dne komaj pospravljene zastave so se znova pokazale raz streh in veselo zaplapolale v hladno jutro. Streljanje topov je trajalo od 6. zjutraj skoraj do ‘opoldne. Sprva si Mari-bočani niso bili takoj na jasnem, za kaj gre, ko jih je na vse zgodaj zdramilo grmenje topov. Kmalu pa so jo »pogrunta-11« in z naraščajočim zanimanjem šteli 119, 20, 21, — princesa, 22, ne — princ. Živijo slovenski kraljevič. Radostni dogodek je bil seveda glavni jtema vseh razgovorov. Rodoljubi, ki u-porabijo vsako priliko, so tudi ta radostni dogodek proslavili po stari slovenski navadi ter zvrnili že dopoldne marsikak kozarček na zdravje novorojenega kraljeviča. Velika radost je zavladala pa še posebej v mariborski moški kaznilnici. V grešnikih, Id delajo pokoro za debelim jetnlškim zidovjem, so topovski streli, v spremstvu ministrskega predsednika in ministra pravde, ki sta nato podpisala protokol o rojstvu tretjega princa. Ljubljanski pravoslavni prota Je dete blagoslovil in mu dal začasno ime Pavel. Svečani krst se bo izvršil še le pozneje. Pri krstu bo princu kumoval angleški princ yoršld, ki bo osebno prispel na Bled. Iz vseh delov države, pa tudi iz Inozemstva prihajajo neštete čestitke in izrazi radost! nad veselim dogodkom. odmevajoči v zgodnjem jutru med mračnim zidovjem, vžgali nov plamenček u-panja na amnestijo. Ta in oni že šteje dneve, ki jih bo še presedel v ječi in se veseli radostnega dogodka, ki bo morda tudi njemu prinesel tako težko pričakovano svobodo. Največje zanimanje pa vlada seveda za to, kako ime bo dobil slovenski kraljevič. Stave so na dnevnem redu. Verni Slovenci se zavzemajo za to, da bi ostai kar Pavel — Petra že imamo — ker se je rodil pravzaprav na praznik svetega Petra in Pavla in ker je Pavel lepo krščansko ime, domače tudi v kraljevi rodbini. Slovenski rodoljubi se ogrevajo za to, da se mu da ime kakega slovenskega kneza in pretresajo, ali bi ne kazalo dati kraljeviču ime Samo, po slovenskem knezu z Gospe Svete. Lokalpatrijoti so za enostavnejšo rešitev in pravijo, naj bo Janez. Bolj učeni pa so dognali, da bi ne bilo prav ne eno ne drugo. Slovenski kraljevič naj ima pristno slovensko ime in naj bo Hotimir, po prvem slovenskem knezu, ki je vladal še mnogo pred hrvatskim kraljem Tomislavom in je ba je najpristnejši slovenski knez. Samo ji bil baje Čeh, če ne celo žid. Kri naše krvi pa naj ima naše ime in zato — Hotimir. V ostalem pa so to le razmotriva nja in osnova številnih stav, ki pa vse kulminirajo v želji, naj bi bil slovenski princ zdrav ko gorenjska grča, VaJenISka In pomotalika razstava v Mariboru i fifc DOKAZ AGILNOSTI OBRT. DRUŠTVA. - PESTRA RAZSTAVA VAJE-J^IŠKUi IZDELKOV, OČ1TUJE VISOKO STOPNJO OBRTNIŠTVA V MARI« '•J* BORU, rt^Na praznik sv. Petra in Pavla je bila v veliki unionski dvorani v Mariboru svečano otvorjena obrtniška razstava vajeniških in pomočniških izdelkov. Oficijel-na otvoritev razstave je bila prvotno določena na Vidovdan, pa se je morala za en dan preložiti zaradi službenih prireditev, pri katerih so bili zadržani vsi ofici-jelni predstavniki, ki so sicer izrazili željo, da se udeleže otvoritve. jy navzočnosti zastopnika velikega žu-ipana, mestne občine kot pokroviteljice, [Zbornice za TOI, predstavnikov raznih [obrtniških organizacij iz cele mariborske ('oblasti in drugih povabljenih gostov je [predsednik SOD g. Miho Vahtar v imenu [razstavnega odbora pozdravil navzoče [ter v kratkih besedah pojasnil namen in [pomen razstave. Za njim je povzel besedo podžupan dr. Lipold, ki je v imenu mestne občine kot pokroviteljice otvoril razstavo ter v lepih besedah vzpodbujal mojstre in naraščaj k nadaljnemu plodo-nosnemu delu na polju obrtniške izobra zbe. Govorili so nato še predsednik Zveze kulturnih društev v Mariboru g. Skala, obrtno zadružni inšpektor gosp. Založnik ter g. Andrej Oset, kof zastop nik zbornice za TOI. Pod vodstvom prire diteljev so si na to gostje ogledali raz> stavo, ki predstavlja izdelke 290 vajen cev in pomočnikov. O razstavi sami bo mo še poročali. Razstava bo otvorjena do 7. julija in bo imelo tako tudi izven mariborsko občinstvo priliko, da se prepriča o znanju, pridnosti in napredku našega obrtniškega naraščaja. Upamo pa tudi, da bo občin stvo Še bolj nego doslej pokazalo, d: ve ceniti trud in požrtvovalnost priredi teljev in razstavljalcev. Desetletnica osuabojenja Drauske doline Proslava v Marenbergu. r$iV bližnjih mesecih poteče deset let. lcar je bila osvobojena Dravska dolina izpod tujega robstva. Ta veseli dogodek in jl/eliki jubilej ne sme iti neopaženo mimo nas. Treba je baš v Marenbergu kot središču Dravske doline dati temu izrednega povdarka. #ilo seveda zelo na škodo jubilantove blagajne. O rezultatih pestrega programa športnih prireditev bo poročal gosp. »športni«, ki nič kaj rad ne vidi, da se ajiki mešajo v tako sakrosanktne zadeve, kakor je mariborski šport. Na splošno ahko Mariboru k uspelim prireditvam čestitamo, a zanj kakor tudi za druge organizacije pa je proslava dala nauk, da ne kaže prirejati tako velikopoteznih prireditev na koncu mesca in za serijo praznikov. Dasi je mnogo običajnih izletnikov spričo nesigumega vremena osta« o doma, je vendar prireditev zelo trpela fia — pomanjkanju občinstva, ker jepa2 večina uporabila tridnevni odmor za oddih v naravi in jo pobrisala na planine ali kam drugam , v naravo, oni pa, ki so morali zaradi svojih javnih funkcij ostati doma, pa so preklinjali prireditelje, ki so jim pokvarili že dolgo nameravani izlet. Pa tudi sicer so prazniki potekli v znamenju zadnjega. Gostilne in celo vinotoči so bili bolj slabo obiskani, dasi je zanimanje Mariborčanov za dobrote vinogradnikov, ki se dele »pod vejo«, postalo že legendarno. Policija je imela vse tri praznike riilr ln je z bilanco lahko zadovoljna. Med maloštevilnimi aretiranci je neki 18-letni, že dolgo zasledovani Franc K. iz Rogoznice pri Ptuju, ki je poleg tega, da je okradel svojega gospodarja na Remšniku, zagrešil še, grd zločin po § 129 a. Z njim vred je bil izročen sodišču še neki 26-letni Štefan F., ki je ukradel svojemu gospodarju 1000 Din vredno zidarsko vrv. O ostalih važnejših dogodkih praznične kronike, poročamo na drugem mestu. Porušene ceste. Zadnje deževje je povzročilo v okolici Maribora več plazov, ki so poškodovali ceste. Tako se je na Meljskem hribu vrtgal velik plaz in zasul cesto proti Sv. Petru. Za silo so cesto so toliko odkopali, da lahko vozijo z lažjimi vozili. Cesto bo treba končno zavarovati pred večnimi plazovi. Še hujše je razdejana pot, ki pelje ob Dravi od dravske brvi proti Sv. Jožefu. Pot ki pelje od cerkve mimo izvirnikov, je podobna gorskemu hudourniku. Ker uporablja to pot mnogo Stu-denčanov, bi bilo pač želeti, da se merodajni čimprej pobrigajo za popravilo-Drava pada. Po zadnjih nalivih je Drava zelo narasla, tako da je v spodnjem toku, zlasti na Dravskem polju grozila poplava. 2e včeraj, še bolj pa danes je začela Drava rapidno padati. Na mestih, kjer- so si ribiči zadnje dni zgradili jezove, se je pokazal prodec. Padanje Drave je prav dobrodošlo športnikom, ki se v deročih valovih niso čutili nič kaj varne, pa tudi kopalcem, ki upajo na lepšo kopalno' sezono. iiiaiiičiiiiiii Opozorilo! Vse cenjene naročnike opozarjamo, da smo današnji številki priložili položnice in jih prosimo, da čimprej poravnajo naročnino. Ker pričenja sedaj novo polletje odnosno tretje četrtletje, prosimo vse, ki jim je naročnina potekla, da jo obnove in pridobe »Večemiku« še novih naročnikov. Zamudnikom bomo, morali, dasi ne radi, ustaviti nadaljno pošiljanje lista. Smrtna kosa. Na predvečer Vidovega dne je iz' dihnil v Mariboru profesor Jakob C i-m e r m a n po dolgi in težki bolezni, Pogreb vzornega šolnika se je vršil v nedeljo popoldne ob številni udeležbi njegovih tovarišev, učencev in prijateljev. — Skoraj istočasno je premi nul v Središča ob Dravi profesor Fran Vajda, zaslužen mož za naše šolstvo, ki si je stekel zlasti po prevratu za napredek in ureditev našega šolstva ogromnih zaslug. Zavratna bolezen mu je sredi dela pretrgala nit življenja. Ob veliki udeležbi znancev in prijateljev so ga v nedeljo položili v prezgodnji grob. — V Gradcu je preminula v petek gospa Ana S c h o ber, posestnica in lastnica pekarije v Mariboru. Truplo je bilo prepeljano v Maribor, kjer je bilo danes popol dne položeno k zadnjemu počitku ^ rodbinsko grobnico. — Včeraj je pre minula gospa S. K o m p a r e, soproga uradnika. — Prizadetim naše sožalje! V tujino ... Dosedaj je odšlo preko Maribora 2117 oseb na delo v francoske in nemške rudnike in na kmetije. Kakor izvemo, se še pripravljajo novi trans porti naših delovnih moči, ki pojdejo kot sezonski delavci preko pretesnih mej naše domovine. . Vandalizem. V zadnjem času dobivamo z vseh strani pritožbe, da neki pobalini trgajo lepake, ki jih z. velikimi žrtvami izdajajo razna društva in organizacije, v reklamne svrht za svoje prireditve. Tako so to krat zlasti trpeli lepaki ISSK Maribora, Ker tak vandalizem ne škoduje samo prizadetim društvom, marveč tudi ugledu našega mesta pred tujci, prosimo polici jo, da ta »šport« energično iztrebi in kriv ce eksemplarično kaznuje. Mestno kopališče se zopet odpre jutri v torek, rdne 2. ulija. Požar v Krčevini. V petek je nastal požar v prekajevalnici Alekšandra V e ron i-k a v. .Krčevini pri Mariboru. Ker je bila stavba napol lesena, se je ogenj naglo širil. Domačini so ogenj k sreči takoj opazili in pozvali gasilce, vendar pa ;e pogorela skoraj vsa prekajevalnica. škoda je precejšnja in za prizade-ega prekajevalca tem občutnejša, ker. hi bil zavarovan. _ Samomor policijskega detektiva. V petek dopoldne okrog 10. je izvršil samomor na svojem stanovanju na Tržaški cesti policijski detektiv Anton P u 5 n i k. Pognal si je kroglo v glavo ter je bil na mestu . mrtev. Zdravnik rešilnega oddelka, ki je prispel z rešilnim avtomobilom, je mogel Ugotoviti le smrt Star je bil šele 43 lfet ter je veljal za vestnega uradnika. Kaj ga je pognalo v prostovoljno smrt, ni znano. Za praznike Je tekla kr!... V tvornici za dušik v Rušah je prišlo med 5 tam prehodno zaposlenimi zidarji do ostrega spopada. Končno je tekla kri: 291etni Ciril K I a n č ni k je bil deležen udarcev svojin _ sttrm tovarišev. Bil je občutno ranjen na glavi, a pri padcu je zadobil tudi težke notranje poškodbe. Zdravnik je odredil prevoz ranjenca v bolnico. Proti brezsrčnim tovarišem, ki^so ravnali pod vplivom preobilo zavžitega alkohola, je uvedeno kazensko postopanje. Nesreče in nezgode. Na Vojašniškem trgu sta se v prepiru obdelali dve zastopnici »nežnega« spola, pri čemur je dobila Alojzija P. take bunke, da je morala iskati pomoči pri rešilnem oddelku. — Sofka Gode si je pri od-»iranju steklenice razrezala levo roko in je močno krvavela, Rešilni oddelek ji j® ludil prvo pomoč, — Šestletna Slavica Potočnikova pa je morala iskati pomoči bolnici. Padla je na neko steklenico. se je razletela, pri čemur si je Slavica močno razrezala levo koleno. Tudi zanimiva ugotovitev. Ne Petrovo in Pavlovo je bilo pn Sv, Petru nižje Maribora običajno »zegna* nje«. Z naj večjim zadovoljstvom pa danes ugotavljajo, da tokrat ni bilo običajnih pretepov in v mariborsko bolnico nl» so pripeljali nobenega ranjenca, kar spada med velike redkosti vsakoletne Petrove kronike. Upatno, da bo tako tudi stalo, kar bo sloves in priljubljenost Sv« Petra še bolj dvignila. Marmor«, one l. vrt.”1929; iMarlfintrtl V F C F R N I K JnTra 'Stran % Štiri žrtve nesmiselnega strellanla V Šikolah na Dravskem polju so imeli na praznik sv. Petra in Pavla blagoslavljanje zvonov. Kakor vselej pri sličnih cerkvejdh slovesnih prilikah, so mora-.i tudi tokrat v večjo slavo in čast božjo grmeti možnarji. Streljanje so prevzeli štirje domači posestniški fantje 19-letru Štefan Trčko, 201etni Anton Kaiser, 17-letnl Simon Trčko in 34 letni Ivan Medved. Med streljanjem pa se je razpočil možnar in drobci so zadeli vse štiri. Stefanu Trčku je odtrgalo levo nogo in ga tudi sicer strašno razmesarilo. Zaradi iz-krvavitve je nekaj ur po prevozuv bolnico umrl Njegov brat Simon Trčko ie dobil kos1 možnarja v desno nogo in mu grozi amputacija noge, ker si je bržkone infeciral kri. Njegovo stanje je želo resno. — Antonu Kaiserju se je zapičil kos fazpočinega možnarja v desno nogo, drugi Uos pa se mu je zadrl globoko v desno stegno. Obe njegovi poškodbi sta težke narave. Najstarejši strelec Ivan Medved bo plačal kratkotrajno zabavo streljanju z desno nogo. Velik kos l možnarja ga je zadel s tako silo, da mu je strlo desno nogo v kolenu. Mariborski rešilni oddelek je z dvema rešilnima avtomobiloma prepeljal ponesrečence v Mariborsko bolnico. Skrajni čas bi bil, da bi oblasti ali docela prepovedale nesmiselno streljanje ali pa ga omejile na ta način, da bi od dotičhega župnega urada — če gre za cerkvene svečanosti — odnosno od doti-čne občine zahtevale primerno visoko kavcijo, ki bi zapadla v slučaju sličnih nezgod v korist ponesrečencev in njihovih svojcev. V ostalem pa bi se morda dalo streljanje, če že res ne gre brez tega, urediti tako, da bi proti primerni od škodnini nastopilo vojaštvo s poljubnim številom topov. Kdor bo več plačal, bo imel več streljanja. Na vsak način pa je treba nekaj storiti, da se preprečijo vsakoletne številne žrtve, ki jih zahteva streljanje z možnarji. Prav nič namreč ni verjetno, da bi neprestane nesreče same spametovale ljudi. pri Jubilejne svečanosti IKK Maribora Slavnostna revija v obliki svetovnih publikacij, ki jo je izdal I. S. S. K. Maribor, je naznanila ze v sredo, da obhaja »Maribor« svojo desetletnico. Svečane prireditve je otvoril v četrtek zvečer »večer dravskih čolnarjev«. Dasi je bil pričetek najavljen za 21. uro, so se jele množice gledalcev, ki jih je bilo nad deset tisoč* že ob 20. uri zbirati na obeh mostih in ob bregovih Drave. Ob 21. je zažarela dravska brv v tisočih žarnicah v narodni trobojnici. Bengalična luč je bajno razsvetljevala motno Dravo, rakete so švigale v zrak, ko so z lafnpijoni razsvetljeni sandolini zadrveli proti 'drž. mostu. Krasen pogled se je nudil na Dravo. Žal. le prehitro je minula bajna »beneška noč na Dravi«. V petek predpoldne je sledila druga točka jubilejnih prireditev. Ob 11. uri predpoldne se ie vršil v kazinu slavnostni občni zbor. ki so mu prisostvovali vsi zastopniki drž. in civ. oblasti. Zbor je otvoril predsednik I. S. S. K. Maribor ravn. Ciril T o m a n. Pozdravil je navzoče predstavnike oblasti, zlasti podžupana mestne občine, protektorice desetletnice »Maribora«, dr. L i p o 1 d a. Po pozdravnih govorih vseh zastop nikov in predstavnikov ie prečital predsednik udanostno brzojavko Nj (Veličanstvu kralju Aleksandru kot naj višjemu pokrbvitelju jugosl. športa, ki so jo prisotni burno vzklikale kralju, odobrili. Popoldne je sledil v Ljudskem vftt športni program. Vreme pa žal ifl bili Regati je sledila kombinirana stafe^ ta. Startalo je troje moštev (1 Mar., 2. Rap.) Zmagala je »Mariborova« v času 6:22:5 pred Rapid 11 6:25. Po štafeti je krenila veličastna povorka mariborskih športnikov iz Tomšičevega drevoreda na Glavni trg. Sprevod sta otvorila predsednika »Maribora« in »Rapida«. V povorki so bili zastopani nogometaši S: K. Maribora, S. K. Rapida, S. K. Svobode, hazena. smučarji, veslači, tenis-igralci, skavti, kolesarji, avtomobilisti in motociklisti. Na Glavnem trgu je športnike pozdravil župan g. dr. Juvan. Popoldne so se vršile nogometne in hazena tekme. Mladina »Maribora« je premagala »Rapidovo« 3:1 (1:0). Sodil je g. Bergant. Mlade, simpatične »Ili-rijanke« so podlegle po trdi borbi »Ma riboru« 11:9 (7:3). Pred zaključno tekmo so odigrali najmlajši S. K. Maribor 3. ml. in S. K. Adrija iz Tezna nogometno tekmo, ki je ostala neodločena 0:0. Prijateljska tekma S. K. Maribor : S K. Iliriia 4:4 (3:1) je ostala že v tretjič neodločena. Tekma se je odigrala v ostrem tempu tako, da je imel dr. Planinšek zelo težaven posel. S to tekmo so bile zaključene jubilejne prireditve. DESETLETNICA JNS. Jugoslavija : Č. S. R. 3:3 (2:2) Zagreb : Praga 3:3 (2 : 1). Oba dneva so se jugoslovanski igralci izborno držali. Uspeh naše reprezentance je nad vse časten. Desetletnica Ž. S. K. Hermesa. Ljubljanski železničarji so istočas-| no z »Mariborom« slavili desetletnico svojega obstoja. Pri nogometnem tur nirju so sodelovali trije klubi. Tekme so izpadle naslednje: Hermes : Železničar (Mar.) 6 : 5 (2:1); Železničar (Zagreb) : Primorje 3 : 1 (1:1)!; Že- Zčrauljenje uojnih inuaiidou u Toplicah pri.Nouem mestu se prične 4. julija t. 1. za vse upravičene invalide ljubljanske in mariborske oblasti. Obsega radioemanacijske kopeli po potrebi tudi mehanoterapijo; za ves čas zdravljenja brezplačno popolno oskrbo irano in stanovanje) v invalidskem domu v Toplicah. , Pravico do brezplačnega zdravljenja imajo na osnovi določil čl. 10. invalidskega zakona pretežki in popolni invalid:, izmed lahkih in težkih pa samo oni, ki plačujejo manj nego 20 Din neposrednega davka, odnosno oni, ki so radi revmatičnih in sorodnih bolezni oglašeni za vojne invalide. Prošnje je naslavljati na velikega župana ljubljanske oblasti. Prošnji mora biti priloženo: 1.) uradno poverjen prepis sodnega sklepa o priznanju invalidnine, potrdilom sodišča, da je sklep pravo-močen, 2.) zdravniško izpričevalo uradnega zdravnika, da je zdravljenje potrebno; po potrebi je treba še priložiti 3. potrdilo davčnega urada o plačevanju neposrednega davka in 4.) invalidsko uve-renje o zadnjem pregledu. Dobo zdravljenja določi v vsakem posameznem primeru kopališki zdravnik povodom prve zdravniške preiskave. Nastanitev vseh invalidov brez izjeme je skupna v poslopju Invalidskega doma. naklonjeno. Okrog pol 16. se je vlila močna ploha, ki je preplavila vse igrišče. Rezervna tekma S. K. Maribor : S. K. Rapid se je morala pri neodločenem stanju 0 : 0 prekiniti. Vkljub skrajno slabim .terenskim prilikam pa so se tekme,;; vendarle odigrale. Seveda pravega športa tekme niso nudile. Zlasti je bila ovirana nogometna, ker je pred goli bilo do 20 cm vode, ki je tudi turbinska črpalka ni mogla izčrpati. Natančnejša poročila o vseh tekmah bomo ~~!r,bčili prihodnjič, danes navajamo samo re-|iez”niča“r(Mar.) : Primorje 1 :1 (0:1)1 zultate: Železničar (Zagreb) : Hermes 3 : 1 I. S. S. K. Maribor : T. K. D. Atena 1 ”0. 11 : 4 (3 : 3). Inozemski šport: Mlade Ljubljančanke so nudile še Dunaj: Hungaria : Hakoah 3 dokaj odpora, zlasti v prvi polovici. | (1:1), Slavija : Rapid 4 : 2 (0:2), Sla- vija : Hakoah 8 : 0 (2:0), Rapid Hungaria 3 : 1 (3:0). Teniški turnir v Wim-b 1 e d o n u: Lott (Anglija) : Koželuh 6:4, 6:1, 6:4 !; Austen : Kingsley 6:2, 4:6, 6:1, 4:6, 11:9. V Ameriki je v četrtek premagal boksu Nemec S c h m e 1 i n g Špan ca Paolina, ki je veljal za gotovega zmagovalca. Sodil je g. Cizel. 0 : 3 S. S. K. Maribor : F. A. C. (0 : 1). Dunajčanje so pokazali izborno igro. »Maribor« je bil dobro razpoložen. Pri večji odločnosti bi bil lahko zabil dva gola. Sodil je g. Mohorko. Sobota je bila posvečena tenisu. Turnirja so se udeležili vsi mariborski igralci. Po zanimivem boju in ostri konkurenci je zmagala dvojica Lukman—Felber (Rapid). V nedeljo predpoldne je otvorila številne prireditve regata na Dravi, ki ji je prisostvovalo na tisoče gledal cev. Zmagali so: v kategoriji gg. posamič Petrovič (SKM), v kat. dam Kirbiševa (SKM) in v kategoriji gg. v dvoje brata Kotnik (Pož. bramba). Poslane Ker širijo nekateri zlobni jeziki o meni neresnične vesti, sporočam tem potom da bom proti vsakomur, ki bi se drznil še nadalje blatiti mojo osebo, sodnijsko, pO' stopal. Alojzij Pregled, Ruše. Knjige Vodnikove družbe bodo tudi letos najlepše knjižno 'darilo, ci ga sprejme vsak član za borih 20 Din članarine. Ker je treba končno določiti višino naklade, naj se vsi, ki se doslej še niso prijavili, vpišejo v Vodnikovo druž-* )o. Prijave sprejema knjigarna Tiskovne zadruge v Mariboru, Aleksandrova cesta 13. Draga šahouska partiia Nedavno je končala interesantna ša-j hovska partija med Amerikancem Robertsonom iz Newyorka in Avstralcem Kaystonom iz Adelaide. Pred kakimi 6. leti je Robertson vprašal Keystona, čei hoče ž njim igrati partijo šaha. Keystone je privolil. In sta igrala, Robertson v Newyorku, Keystone v Adelaidi. Poteze! sta si javljala pismenim potom: Robertson je pišiljal pisma »via Evropa« in skoj zi Sueški prekop, Avstralec pa čez Tihi ocean. Končno se je to obema zdelo predolgo in da bi igro pospešila, sta se dogovorila, da si bosta javljala poteze brzojavno. Tako se je tudi zgodilo. Nedav- ( no je pa Avstralec matiral Amerikanca. in Robertson je plačala stroške partije, namreč stroške pisem in brzojavk: 6000 dolarjev. Neverjetno kaj počenjajo boga'-1 taši iz dolgočasja! Rane v srce niso več smrtne. Na dunajski kliniki Hochenegga so tekom zadnjega časa izvršili 12 operacij srčnih pošodb, od teh 8 z uspehom. Zadnja operacija je bila 16. t. m. Šlo je za 1 centimeter dolgo rano v desnem srčnem oddelku. Rano so zaprli s štirimi šivi brez narkoze. Seveda je to mogoče samo pri takojšnji operaciji. INIIhMl Zevnco t J rf V>' fff f r ilfUI Beneška ljubimca Zg«d*vlnskl r«man iz starih Benetk 104 Zazrlo se mu je, da gleda grožnja iz teh praznih oči- Počasi se je odmaknil in brez šuma zatvoril vrata. Natq je s porogljivim nasmehom stresel rame. »Aha!« ie zarenčal. »Zdaj se bojim. A česa? Nemara tega starega norca? Kaj neki! Hajdimo na delo!« Odločno se je obrnil v nasprotno smer, nego je iskal dotlej, ter je obstal pred drugimi vrati. Oprezno je odprl, pomolel glavo v špranjo in se nasmehnil. »Tukaj je!« je zamrmral. Res je bila tam. Bianka je spala mirno spanje srečnega otroka. Lahen smehljaj je plaval na temnordeči jagodi njenih ustnic. Njena krasna bela roka je visela 1* postelje. Umerjeno gibanje njenega diha ji je rahlp dvigalo deviSke prsi. Razbojnik je nehote zamolklo vzplipnil: »Vsi svetniki, kako je lepa!« Nagla lug se je užgala v njegovih očeh; morda mu je šinila po možganih kaka nizka misel. Toda pomiril se je; prišlo mu je na um, da velja napraviti tu dobro kupčijo, ne pa izročiti se strasti, ki se je porajala v nje govih čutih, surova in silovita, kakršna je bila njegova natura. Bianke njegov vzklik ni bil prebudil. Sandrigo je postavil svojo svečo na mizo, poizkusil dati svojemu obrazu izraz dobrohotne miline ter se s koncem prsta dotaknil gole dekličine rame. Ob dotiku te svilnate, tople in dišeče polti pa ga je navdala nenadna pijanost. Sklonil se je ves zmeden in 'prepadel. Njegove surove ustnice so se dotaknile Biankinih ust. Deklica se je zbudila in preplašeno odprla oči ter se z grozo umaknila nazaj: obenem se je zavila v odejo ter zakričala v strašnem obupu: - »Juana! Juana,!...« Odgovorilo ji je zamolklo ječanje. Sandrigu se je bila vrnila njegova hladnokrvnost. »Bebec!« se je oštel. »Pokvarim si še najlepšo priliko do sreče, ki se mi je kdaj nudila.« Bianka se zdaj ni upala več ganiti; glas ji je zamiral v grlu od tesnobe; tresla se je ter instinktivno zapirala oči. Samo njena groza je bila še močnejša od njenega strahu; z mašinalnim gibanjem glave si je brisala ustnice ob odejo. »Pomirite se, gospodična,« je dejal Sandrigo, »nič žalega vam nočem. Prosim vas, poslušajte me brez strahu in dobro preudarjajte moje besede, zato, ker ne smeva izgubiti mnogo časa. Prisegam vam, da se vam ne bo zgodilo niti najmanjše zlo. Sicer pa je brez pomena, če kličete Juano, ker je ni tukaj. Saj me poslušate, kaj ne da?.« Bianka je pokimala. »Dobro,« je povzel Sandrigo. »Vidite, hotel sem vam povedati, da prihajam po naročilu vaše matere.« »Moje matere!« je vzkliknila Bianka. »Da, gospe Imperije. Ona me pošilja, in v dokaz, da vam govorim resnico, vam hočem povedati, kaj se je | zgodilo z vami. Bili ste ugrabljeni iz hiše svoje matere proti njeni volji, če ne tudi proti svoji lastni. Gospa Imperija je vsa obupana. Naprosila je mene, da naj vas poiščem. Ali mi verjamete?« Vse to se je zdelo deklici tako naravno in verjetno-da je zamrmrala:. »Nadaljujte...« »Dobro!« si je mislil bandit. »Bitka je dobljena!« Na glas pa je nadaljeval: »Gospa Imperija, vaša mati, me je torej naprosila, da naj vas grem iskat. Vstregel sem ji ter se lotil naloge, da vas poiščem, in sreča me je privedla v to hišo, kjer vas je imel vaš ugrabitelj zaprto... Oh, le ne ugovarjajte, nepotrebno bi bilo... In zdaj poslušajte, kaj vam porečem. Umakniti se hočem v sosednjo sobo, kjer počakam deset minut. Vi pa boste porabili teh deset minut v to, da se oblečete; čez deset minut bo-no ne boste marali iti z menoj.« , »Iti z vami!« je vzkliknila deklica, ki se ji je vračala pomalem vsa njena odločnost. »Nikdar! Kdo mi more dokazati, da prihajate res po naročilu moje matere?« (Nadaljevanje sledil. Kartforefl V E C FV VIK TaTrt V, -VTT.* '1929. 1— augj. ■:- ;.y,;»shob Kavarna Pa^rk ,• E,. . vsaSi dan In ob vsakem vremenu koncert prvovrstnega' kvarteta. Kapelnik V»8QC^_________________________________ 1588 Dajte avtomobile,..£,rj , motorje iq koles« strokovnjaku v popravilo. Vozili bodete potem sigurno in brez defektov. Popravila se izvršujejo točno iq po brezkonkurenčnih cenafi. Brata Komel, . mehanična delavnica, Aleksandrova c. 169. 848 Solnčno sobo _ s separatnim vbodom oddam. Cvetlična 21 II1 1584 Izurjena pletilja in ena učenka se sprejme. Pletarna M. Vezjak, Splavarska ul 6. 1573 V petek se ]e Izgubil pes, sivkasto ruiave barve, visok 70 cm. — Najditelj se naproša, da ga odda proti nagradi v pražarni kave: Brata Požar, Tattenbachova 11. 1587 >4.11 —t—■ 11 .Liji«..------- *>WlM In umu* tbitaafai • ifika bmdft 90 p* MjmaitjU muk Dl* 5*— Gospodična mlajša moč, z meščansko šolo, zmožna slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, strojepisja in stenografije, želi službe v kakršnikoli pisarni na deželi, kjer bi imela vso oskrbo. Naslov povs uprava »Večernika«. Miren, starejši vpokojenec, vodja mestne varnostne straže v pok. išče stanovanje sobe in kuhinje ali večje sobe s štedilnikom, za takoj ali pozneje. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Ne predaleč«.. U Štedllnl kotel iz bakra na prodaj. Vprašati: Vila Cvijcta, Kopitarjeva ul. št. 11. 1583 Zgubil sem v soboto 29. junija okrog 14. ure temno modri otroški plašč na poti od mestnega parka proti »Trem ribnikom«. Pošteni nai ditelj se naproša, da ga odda dr. Marinu, Razlagova ulica 15. 1581 Vinotoč sem odprla 29. junija t. 1. v Rošpohu. Za obilen obisk se priporoča Semenič, 1582 Za premnoge dokaze iskrenega sočustvovanja ob prerani izgubi na*e nepozabne soproge ozir, matere, gospe Marije Koroiec soprog« daiovodj« delavni«« drl. lal. izreksmo tem potom najprisrčnejšo zahvilo. Osobito pa se zahvaljujemo cenj. gosp. predstojnikom, pevskemu društvu „Drav»" za žalostinki, godbi »Drava* za žalne koračnice m vsem prijateljem in znancem iz delavnice in kurilnice drž. železnice. Netlepša hvala vsem darovalcem krasnega cvetja in vencev, kakor tudi vsem onim, ki so se v tako lepem Številu udeležili njene zadnje poti. 11 c - Žalujoča rodbina Koroiec Nikjer v Maribora ne dobite kravat vseh vrst po tovarniških cenah od Din 4*-do 95*— kakor v specijalni trgovini kravat v Vetrinjski ulici 24 Cenjene dame sl dovoljujem vljudno opozoriti, da izvršujem ondulacijo, mani-kuro, vodno ondulacijo in umivanje glave po D}n 8.— Svetlenje las ter vsa la-suljarska dela Izvršuje najtočneje in najceneje frizerski talon Aurelija in Franjo Schmiermaul Maribor, Raška cesta 2. 1596 Spomnite se CMDI PRESELITVE. Jakob Perhavec Vljudno sporočamo, da se je tvrdka t __________________ trgovina Zganja, likerjev, ruma, konjaka I. L d., s 1. Julijem t.l. preselila v svoje nove prostore GOSPOSKA ULICA št. 9 Svoje cenjene odjemalce prosim, da mi tudi v bodoče ohranijo doslej izkazano zaupanje. Solidne cene in točna postrežba bodo vedno moje najboljše priporočilo. isoi Vsemogočni Bog je poklical dne 28. junija 1929 k sebi našo preljubo in nepozabno mater, odnosno taščo, sestro in teto, gospo . ’ ^ * Ano Schober, roj. Korenjak hišno posestnico in vdovo po pekovskem mojstru Zemeljski ostanki so bili v soboto, dne 29. junija 1 L prepeljani iz Graza v Maribor, kjer bodo v pondeljek, dne 1. julija ob 16. uri slovesno položeni k večnemu počitku na pokopališču v Pobrežju. Sv. maša zadušnica se bo brala v sredo, dne 3. julija ob 7. uri v župni cerkvi sv. Magdalene v Mariboru. MARIBOR, dne 29. junija 1929. Franc in Edit Schober Vsi ostali sorodniki iie Konzorcij »Jutra« v Ljubljani predstavnik izdajatelja In urednik: Fran Br o * o v i i v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik Stanko Detela v Mariboru.