Ameriška Domovina

SETrt l m
AM€R!CAN IN SPIRIT FOR6IGN IN LANGUAG€ ONLY
SLOV€NIAN
MORNING NGWSPAPGR
C
CLEVELAND 3, O., MONDAY MORNING, JULY 21, 1952
LETO LIU — VOL. LIH
Pregled važnih novic preteklega tedna
*	JAKOB MALIK, sovjetski predstavnik pri Zdr. narodih, ki je imel v torek odpotovati v Moskvo na oddih, je preklical svojo kabino na parniku New Amsterdam’ s katerim se je nameraval odpeljati. Daši ni od! strani sovjetskih delegatov ni-kakega pojasnila za ta Malikov odlok, so delegat j e ostalih držav mnenja, da ta preklic označuje občutek Kremlja, da je korejsko premirje blizu in Kremelj želi, da ostane Malik začasno tam, kjer je.
*	LA PLATA, Argentina. — Prebivalci bližnjega kraja Bero-nice so sporočili, da so videli na nebu šest letečih objektov, ki so sličili “letečim krožnikom”.
*	BERLIN. — Zdaj se je izvedelo, da je dne 9. julija med krajema Reppen in Bottschow v Iztočni Nemčiji, skočil s tira Ber-lin-Moskva ekspresni vlak ter strmoglavil v bližnje jezero. Po-ročano je, da je bilo 160 oseb ubitih in mnogo ranjenih.
*	WASHINGTON. — Predsednik Truman je imenoval Walter-ja J. Donnelly-a, dosedanjega poslanika v Avstriji, za visokega komisarja v Nemčiji, kjer bo nasledil Johnu McCloy-u, Za ambasadorja v Avstriji pa je imenovan Llewellyn E. Thompson, 'sedanji svetnik pri ameriški am basadi v Rimu.
*	VODLJIVE RAKETE bodo baje kmalu prenašale zračno pošto. Rakete bodo potovale po zraku z naglico 1,200 milj na uro. Prvo polovico njihovega poleta bodo vodene s postaj njihovega odleta, drugo polovico poleta Pa bodo prevzele vodstvo' postajo njihovega prileta. O tej zadevi so razpravljali pretekli teden v Bruslju na Universal Union kongresu, kjar pa ni bila zastopana Sovjetska zveza.
*	WASHINGTON. — Predsednik Truman je 18. julija podpi-sal predlogo oz. postavo, ki določa višjo socialno zavarovalnino vsem njenim prejemnikom.
0 novi postavi bo dobilo 4,500,-000 upravičencev najmanj po $5 Več na mesec dot doslej.
*	KAIRO, Egipt. — Tukaj so včeraj razpravljali o osnovi prijateljske pogodbe med Egiptom in Zdr. državami. O pogodbi je razpravljal odbor za zunanje zadeve. če bo osnutek odobren, bo izročen kabinetu v dokončno akcijo.
*	DUBLIN, Irska. — Miss Margaret Truman, hčerka predsednika Trumana, je bila 18. julija zvečer častni gost pri pojedini, k* 1° je priredila njej na čast irska vlada.
^ CHICAGO. — Adlay Steven-s°n, governer države Illinois, ki Je znan po svojih liberalnih in naprednih nazorih, je gluh za vse prošnje in rotenja ostalih ernokratskih voditeljev, da bi andidiral za predsedniško no-rninacijo stranke. Prosil je vse svoje prijatelje in ostale delega-*e’ naj nikar nihče ne glasuje Zanj. Njegov sklep je neprekli-Cen, je rekel.
*	COLUMBUS. — Zdravstveni nrad je naznanil, da je-v državi Chio 232 slučajev bolezni polio. Leta 1951 y tem času jih je bilo 62, leta 1950 pa 130 slučajev.
^ WASHINGTON. — Predsednik Truman se je v soboto vrnil
NOVI GROBOVI
Jos. J. Gregos
V	petek zvečer je po dolgi bolezni umrl Jos. J. Gregos, rodom Madžar, stanujoč na 14915 Dar-vin Ave. Tukaj zapušča soprogo Anno, hčer Veronico Moe v državi Minnj sina Josepha in brata Johna v N. J. Pogreb bo torek zjutraj ob 9. uri iz Mary A. Svetek pogrebnega zavoda, cerkev Marije Vnebovzetb ob 9:30 in od tam na Calvary pokopališče.
Frank Holub
V	soboto dopoldne je umrl
Frank Holub, stanujoč na 15725 Saranac Rd. Rojen je bil v Rusiji. Tukaj zapušča soprogo Celijo, roj. Bohacek, sina Staff Sgt. Steve, ki je v Nemčiji, — hčer Irene Apanaites i dva vnuka. Pogreb bo v torek popol dne ob dveh iz Mary A. Svetek pogrebnega zavoda na E. 152nd St. in od tam na Highland Park pokopališče.	,
Frank Moizuk V soboto zvečer je bil zadet od srčne kapi in je čez par minut umrl Frank Moizuk, star 47 let, stanujoč na 404 E. 257. St. Euclid, O. Tukaj zapušča soprogo Lillian Mac, roj. Rebner; sina Franka, starše Johna in Frances, roj. Zielinski in pet bratov. Ralph, Peter, John, Walter in George ter več sorodnikov. Zaposlen je bil kot sprevodnik pri NYC železnici. Pogreb bo v sredo zjutraj iz Jos. Žele in sinovi pogrebnega zavoda na E. 152.
St. Čas še ni določen.
Joseph Sadar
V nedeljo popoldne je umrl na svojem domu na 5338 Hollywood Ave., Maple Hts. O., Joseph Sadar, star 39 let. Bolan je bil štiri mesece. Pred petimi leti je družina živela na 14130 Sylvia Ave. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Kathryn, rojeno Hirsch in tri otroke: Kenneth,
Janet in Kelvin (Hoppy), ter mater Margarec, roj. Zbačnik, doma iz vasi Topol, fara Bloke na Notranjskem, dva brata — Edward in Laddie in sestro Mar garet Pečjak ter več sorodnikov. Oče Frank mu je umrl leta 1946 Pokojni je bil rojen v Clevelandu B:i je član drštva Slovenski dom št. 6 SDZ. Zaposlen je bil pri National Acme Co. Pogreb bo v sredo popoldne ob 1:45 iz Jos. Žele in sinovi pogrebnega zavoda na E. 152 St. ter na Knolhvood pokopališče. Frank Matuc
Umrl le Frank Matuc, stanujoč na 2194 W. 20 St. Rojen je bil v Opatiji. Bil je star 61 let in član dalmatinskega društva. Zapušča ženo Mary. Pogreb bo v torek ob 10. dopoldne iz Go-lubovega pogrebnega zavoda v
cerkev sv. Paula in od tam na pokopališč.e	/
Anna Masokato
V Polyclinic bolnišnici je u-mrla Anna Masokato, 6611 St. Clair Ave. Zapušča moža Franka, ki je imel več let grocerijo na gornjem naslovu. Zapušča tudi brata Nicholasa Besovica in nečakinjo Ann Rebrača. Pogreb bo v sredo ob 10. iz Golu-bovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Pavla. — Pokojna je bila rojena v Karlovcu ter je bila članica HBZ in CFU. V A-meriko je prišla pred 46 leti in je bila stara 70 let.
Dne 27. julija bo Katoliški dan. Proslava v parku društva Sv. Jožefa št. 169 KSKJ (bivša Močilnikarje-va farma) v Clevelandu.
------o-----
Amerika je kriva!
RIM. — L’Unita, organ italijanske komunistične stranke, je izjavil, da so naročile napad na italijanskega komunističnega voditelja Togliattija ameriške oblasti. Na Togliattija je bil pod-vzet atentat, ob katerem je bil obstreljen, meseca julija 1948.
HEATWAVE
Vremenski
prerok
pravi:
Danes deloma oblačno, vroče in soparno podnevi in ponoči. Zvečer med grmenljem dežni prši.
NAJNOVEJŠEVESTI
PITTSBURGH. — Včerajšnja celodnevna pogajanja za poravnavo jeklarskega štrajka so se izjalovila. Po sejah je dala industrija v javnost izjavo, ki se je glasila: Glavna zapreka poravnavi je obvezen unionizem.
CHICAGO. — Zastopniki dveh največjih delavskih organizacij — CIO in AFL so se izjavili včeraj proti predsedniški nominaciji podpredsednika Barkiey-a, to pa samo vsled njegove previsoke starosti. Sprejemljivi kandidati za ti dve organizaciji pa bi bili Averell Harriman, senator Kefauyer in goveirner Adlai Stevenson iz Illinoisa.
CANTERBURY, .. Anglija. .. — Amerikanci, ki so bili včeraj pri božji službi v tej katedrali, so odšli iz cerkve, ko je “rdeči dekan” s prižnice ponovil svojo obdolžbo Ameri-kancev, da vodijo vojno bakterij in bacilov v Koreji.
STAROST NI OVIRA BARKLEY-U
Gladstone je bii premier Velike Britanije, ko mu je bilo 86 let, pravi Mr. Barkley.
CHICAGO. — Ker Alai Stevenson absolutno odklanja kan didaturo za predsedniško nominacijo, je postal najvidnejša o-sebnost za to nominacijo sedanji podpredsednik Alben Barkley.
Z odhodom predsednika Trumana s pozornice, smatrajo mnogi, da bi bil predsednik Barkley najbolj logična osebnost za to nominacijo. Kljub svoji 74 letom je Barkley eden najsposobnejših demokratskih govornikov in politikov.
Mr. Barkley je izjavil v Chicagu časnikarjem: “Jaz sem ponosen na svojo starost kakor tudi na delo, ki sem ga že opravil in ga mislim še opraviti.” Nato je samozavestno izjavil, da bo dobil nominacijo in da bo ob jesenskih volitvah izvoljen.
iče bo nominiran in izvoljen, bo on naj starejši predsednik v zgodovini te dežele. Ampak njemu ni o tem niti vredno govoriti. — “Gladstone je bil ministrski predsednik Velike Britanije, ko mu je bilo 86 let. Katon pa se je začel učiti grščine, ko je bil 80 let star,” že rekel Barkley.
Za svobodo podjarmljenih dežel in narodov
♦
Podpisani so poslali Hon. Michael J. Kirwan-u, članu “Democratic Platform Committee” demokratske konvencije v Chicagu, sledeče pismo:
“Naša želja je, da Vi, kot član gori imenovanega odbora, predložite in inkorporirate v demokratsko platformo sledeče:
V svojem neprestanem prizadevanju po dosegu trajnega miru in prosperitete v svetu, so Združene države po svoji tradiciji pobornik svobode ter so vselej podprle tlačene narode v njih prizadevanju za dosego neodvisnosti in demokracije. Zato Zdr. države ne morejo sprejeti sedanjega stanja stvari, ko je zasužnjenih deset srednje- in vzhodnoevropskih držav, ki štejejo skupno 100 milijonov prebivalcev.
Osvoboditev teh narodov bi morala biti eden izmed glavnih smotrov ameriške politike v sedanji borbi, ki sta jo vsilila komunistična diktatura in sovjetski imperializem svobodnemu svetu.
Močna in svobodna centralno-vzhodna Evropa bi bila ne-obhodno potreben element Evropske federacije ter odločilen faktor za mir in ustaljenost sveta.
Trajnega miru ni mogoče vzpostaviti brez osvoboditve vseh podjarmljenih dežel centralno-vzhodne Evrope, ki morajo dobiti priložnost, da si prosto izbero ustanove in vlade, pod katerimi žele živeti.”
MATT A. INTIHAR,preds. Lige katol. slov. Amerikancev.
ANTON GRDINA, predsednik North American Bank.
MARY DEBEVEC, urednica Ameriške Domovine.
Razne drobne novice k Clevelanda in te okolice
Kadar se ne brigate za opozorila, dokler ni prepozno, ste krivi svoje nesreče sami.
Čistka češkoslovaških delavskih unij
DUNAJ. — češkoslovaški premier Antonin Zapotocky je naznanil preko praškega radia, da ‘ ložaj je tako obupen, da bo trese bodo pričele temeljite čistke/ ba nekaj storiti.”
PONOVNI
ZASEG
JEKLA?
Vlada utegne zaseči del industrije po osnovi zakona iz leta 1948.
WASHINGTON. — V Beli hiši baje zopet resno r&zmotriva-jo o delnem zasegu jeklarske industrije. Ellis Arnall, vladni stabilizator, je odklonil peticijo Weirton Steel Co., da bi smela zvišati cene jeklu za $5.50 pri toni. Arnall je dejal, da je pod Capehartovo postavo dovoljeno maksimalno zvišanje $2.84 pri toni.
Neki visok vladni uradnik je v zvezi s to zadevo izjavil: “Po-
čeških komunističnih strokovnih unij, da se jih izpuli iz rok “neodgovornih elemetntov”.
František Zupka, unijski predsednik je bil že odstavljen, zdaj pa bodo morali iti vsi važnejši tajniki. Vsi omenjeni so obdolženi, da jim primanjkuje samo-1 kritike in da si ne upajo delati neodvisnih zaključkov.
Če bi vlada zasegla del jeklarske industrije, bi storila to pod tako zvanim Selective Service Actom iz leta 1948, ki dovoljuje zaseg pod gotovimi nujnostmi okoliščinami.
Rusi so iznašli vse, -Amerikanci ničesar, razen elektr. stola
Tako je povedal sovjetski delegat Arkadijev strmečim delegatom Zdr. narodov.
ZDR. NARODI, N. Y. — Sov-jetija je povedala zboru Združenih narodov, da je ona obogatela svetovno kulturo .z iznajdbami, kakršnih ena je na primer radio, dočim niso Zdr. države ustvarile ničesar, razen naprave za peči pecivo (waffle iron) in — električni stol. .
Tozadevna odkritja je naredil pred gospodarsko-socialnim koncilom sovjetski delegat G. K. Arkadijev, ki je naštel celo vrsto ruskih iznajdb. Začel je z radijem, ki da ga je iznašel Rus Popov (ko vsako otroče ve, da ga je iznašel Italijan Marconi) ter končal z odkritjem periodičnega zakona fizike in drugih odkritij.
Bodimo pri vsaki vožnji previdni in zmanjšujmo število žrtev!
Dne 27. julija bo Katoliški dan. Proslava v parku društva Sv. Jožefa št. 169 KSKJ (bivša Močilnikarje-va farma) v Clevelandu.
Rev. Julij Slapšak je obiskal svojo rojstno domovino
CLEVELAND. — Rev. Julij Slapšak, duhovni pomočnik pri fari sv. Lovrenca v Newburghu, se je pravkar vrnil s svojega kratkega obiska v Evropi, kjer je obiskal tudi svojo rojstno domovino Slovenijo.
hal za tuberkulozo, življenje židar, ki je bil profesor na vojni škofa Vovka, ki ga je pa rešil vo-
v Belo hišo iz bolnišnice, kjer je stanja.
Važni dnevi svetovne zgodovine
Dne 21. julija 1861 se je vršila prva bitka pri Buli Runu. Zmagala je armada konfederacije.
bil tri dni v svrho natančne pre^ iskave svojega zdravstvenegra
Rev. Slapšak je ob tej priliki obiskal tudi svojega brata-du-hovnika, ki je zaprt v delavskem taborišču, ki se nahaja na ljubljanskem polju, nekje tam, kjer je bila svoječasna smodni-šnica. Z bratom je govoril Rev.
Slapšak petnajst minut. Dejal je, da ga je našel pri izvrstnem zdravju ter dobrem razpoloženju. Ko je bil aretiran, je bole-’ran tudi njegov mlajši brat Bo-
zunaj na prostem in težko ročno delo pa mu je vrnilo zdravje. —• Prvih šest mesecev svoje kazni je delal težko delo pri neki hitro-električni napravi, kjer je moral stati do pasu v vodi. Zdaj ima boljše delo s polaganjem parke-tov. — Rev. Julij Slapšak je dejal, da mu je brat, ki je star 35 let, šaljivo omenil, da ima "vladno delo”, ki bo trajalo še štiri leta. Tri leta od svoje sedemletne kazni je namreč že odslužil.
Kakor rečeno, je bil Fathru Juliju dovoljen 15-minutni pogovor z bratom, toda ob navzočnosti paznikov. Govorila sta sedeč vsak ob eni strani mize. To je bilo prvo snidenje bratov po 15 letih. — Brata Rev.. Julija Slapšak so zaprli pod obdolžbo, da je deloval za Katoliško akcijo in ker ni javil dveh duhovnikov, ki sta pobegnila čez mejo, kakor da bi vedel, kaj in kam nameravata.
Ob tem obisku je Rev. Julij Slapšak izvedel, da je bil areti-
akademiji. Aretirali so ga v svrho “zaslišanja” že pred šestimi meseci, toda od takrat ni več duha ne sluha o njem.
Rev. Julij Slapšak je obiskal tudi svojo mater in sestro v Ljubljani. Sestra je redovnica (usmiljenka) ter deluje v nekem zavodu za ostarele ljudi. Oblečena je v navadni obleki, ker ji je prepovedana redovniška halja,
Iz Ljubljane je šel Rev. Slapšak na Brezje, kjer je daroval mašo, pri kateri mu je stregel njegov nečak. Cerkev je bila polna ljudi, ki so prihiteli k pobožnostim, dasi režim na ta romanja grdo gleda. Dalje je Rev. Ju-ilij Slapšak obiskal ljubljanskega pomožnega škofa Vovka, pri katerem je bil njegov zaprti brat tajnik, dokler ni bil aretiran. — Škof Vovk še vedno trpi na opeklinah, ki jih je dobil v Novem mestu, kjer ga je komunistična drhal polila s petrolejem ter ga zažgala. Opekline se mu počasi zdravijo, ker trpi na sladkorni bolezni. — Pretekli mesec so ko>-
munisti spet ogrožali življenje J potniške pisarne v Clevelandu.
znik taksija, v katerem se je peljal, s tem, da je vozilo naglo obrnil in odbrzel ž njim v drugo smer.
Rev. Slapšak pravi, da so bile značilne besede, ki jih je izrekla ob tem snidenju njegova mati: “Vsi srno tukaj, pa nismo vsi tukaj. . . ”
Jugoslovanski obmejni uradniki, cariniki in stražniki so bili vljudni ter so skušali Ameri-kancem v vsem postreči.
V Evropo in nazaj je potoval Rev. Slapšak z letalom, in sicer dz New Yorka na Azorsko otočje, od tam v Lizbono na Portugalsko, Alžier, Tunis, Trst, Ljubljana. Iz Slovenije, kjer se je zadrževal 30 ur, je odpotoval v Švico in Nemčijo, in sicer v Frankfurt am Mein, kjer se je sestal tudi s svojo faranko Miss Dorothy Slak iz Newburgha, ki ima ameriško vladno delo ter je uposlena pri ameriških oblastih v Nemčiji.
Potovanje in vse potrebno je oskrbel Rev. Juliju Slapšku Mr. August Kollander, lastnik znane
Rojenice—
Mr. in Mrs. Frederic Pierce, 16102 Holmes Ave., sta dobila krepkega sinka, ki so mu dali i-me Garry-David. S tem sta postala Mr. in Mrs. Frank Pierce že 24-ič stari oče in stara mati. čestitamo!
Na konvencijo—
Councilman 23. varde Edward Kovačič je odšel na demokratsko konvencijo v Chicago kot namestnik delegata za 20. distrikt. Odsoten bo ves teden.
Nova knjiga—
Izšla je nova slovenska knjiga “Mimo smrti v svobodo”. Napisal jo je Stanko Pleško iz Toronta v Kanadi. Pisatelj popisuje, kako so ga Angleži kot domobranca vrnili v Titovino, kako se mu je posrečilo uiti titovcem, kako se je tri leta skrival in končno pobegnil v svobodo. To zanimivo delo toplo priporočamo. Stane $1.74. Dobite ga pri Albini Osenar na 6127 St. Clair Ave. Pojasnilo—
Oni v mestu, ki so dobili v petek naš list bolj pozno, naj nam zamudo oproste. Pokvaril se nam je tiskarski stroj in je trajalo nekaj ur, preden je bil spet sposoben za obrat.
Trideseti dan—
V	torek ob 7:45 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Mary Pirc na 30 dan njene smrti.
Pozdravi—
Mr. in Mrs. John Novak, 14704 Westropp Ave., pošiljata svojim prijateljem pozdrave iz Portland, Maine, kjer sta se ustavila na povratku iz Kanade.
Na počitnice—
Mr. in Mrs. Jos Zaucha, 993 Addisoin Rd., sta odšla z družino v Kanado za 14 dni na počitnice, kjer nameravata obiskati . tudi znano božjo pot sv. Ane de Pau-dre.
Selitev—
Orenick Beauty Salon, 1030 Euclid Ave., se je preselil na 22498 Lake Shore Blvd., kjer ima lepe nove prostore.
Druga obletnica—
Jutri ob 7:15 bo v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega John Jr. Geromi v spomin druge obletnice njegove smrti.
V bolnišnici—
V	petek zvečer je bila prepeljana v Lakeside Hospital Mrs. M. Cassidy, 13618 Bleinheim Rd.
Slovenski mladenič utonil—
Včeraj mekako okrog 2 uri popoldne je utonil 22 let stari Jože Cerar, ki je prišel pred par leti v to deželo kot novi naseljenec. Bil je priden pa marljiv fant; tu zapušča žalujočo mater, ter sestro Heleno in brata Franka. Bil je član društva Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ.
Poklon Moskve
MOSKVA. — Sovjetsko časopisje silno napada senatorja R. M. Nixona iz Californije, podpredsedniškega kandidata republikanske stranke, o katerem trdi, da je “izreden reakcionar, ki podpira vse protiljudske postave.” Kakor znano, je bil senator Nixon član Kongresnega odbora za preiskovanje neameriških aktivnosti.
Viharji v Arkansasu
TEXARKANA, Ark. — Tukaj je v sredo dvakrat privršal tornado, ki je poškodoval zlasti letališče ter ga posul z izrvanimi drevesi.
/Imeriska Ponovi MA
«117 St. Clair Ave.
HEnderson 1-0628
Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.	'
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.__
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.	________
memo, kako ameriški narod zagrizeno brani svojo federativno ureditev države in kako se upira vsem poizkusom osredotočiti čim več oblasti v središču. Skrb za resnično svobodno demokracijo narekuje tudi zahtevo po federaciji.
Ali moreta živeti na svetu skupno obe vrsti demokracije — svobodna in federalistična ter nesvobodna in centralistična? Ne! Če obe skušata za svoj ideal osvojiti svet, mora priti do spora prej ali slej.
IN 0N0 IN ŠE KAJ
p. Bernard Ambrožič
prazno:
Če je nam na tem, da bi slovenski begunci resnično ne bili zapostavljeni, se moramo sami Dolj zavzeti zanje in več žrtvovati v njihov prilog. Če pa sami tako lahko pozabljamo svojo 'kri, zakaj bi se čudili, da jo prezira gospoda v Washingtonu, ki je ne vodita ne kri ne srce, ampak politika!
Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879.________________
Mon., July 21, 1952.
No. 141
Dve različni demokraciji
Leta 1835. je izdal Francoz Alexis de Tocqueville zanimivo in še danes moderno knjigo pod naslovom:	La de-
mocratic en Amerique” — Demokracija v Ameriki. V ej knjigi je že več kot pred sto leti napovedal sledeče:
“Danes sta dva velika naroda, ki stremita vsak z nasprotnega stališča proti istemu smotru: Rusi in Severo-Ame-rfkanci. Svet je skoro istočasno zvedel o njunem nastanku in njuni veličini.
En narod — to je Združene države ameriške — se zanaša na osebno zanimanje in pusti, da se sila in duh posameznika svobodno razvijata. Drugi — Rusija— pa zbira ta-korekoč vso moč družbe v enem samem človeku.
Pota in izhodišča obeh narodov so različna, vendar se zdi da je vsak izmed obeh poklican po posebni odločbi previdnosti, da bo držal v svojih rokah polovico sveta.
Alexis de Tocqueville je bil rojen leta 1805 kot sin stare francoske plemiške rodovine v Normandiji na Francoskem. Rastel je v času po francoski revoluciji, ko je v Franciji izgubljal plemiški stan vso veljavo in nekdanjo moč.. Daši je bil plemič, pa je jasno spoznal znamenje časa, ki je nujno prinašal novo dobo in novo demokracijo. Videl je, da je nespametno ustavljati se nujnemu razvoju časa. Svojega plemstva ni smatral kot nekak privilegij, ki naj bi ga že sam po sebi dvigal nad druge ljudi in mu nudil kak izjemni položaj v družbi, marveč kot neko dolžnost, da kot plemič služi svojemu narodu v demokraciji, katere razvoj naj bi skušal pravilno usmerjati. Torej: ne nasprotovati demokratičnemu razvoju, marveč pomagati, da se ta v ko&ist narodu
pravilno razvija.
Tocqueville se je namreč zavedal tudi velike nevarnosti, ki je pretila demokraciji. Bal se j,e, da pride do boja med različnimi demokracijami oz. med različnim pojmovanjem demokracije, med različnim pojmovanjem svobode in ena kosti in da bi se iz tega kaj lahko razvila tiranija demokracije.	•
Tedaj so bile edina dežela, kjer je vladala popolna svoboda in popolna demokracija, Združene države ameriške. Tu je hotel študirati, da ugotovi, kako vrši demokracija svojo nalogo in kakšen bi utegnil biti njen razvoj. Tako se je tedaj 25-letni mož podal v Ameriko, ne da bi se tu naselil, marveč le, da bi tu študiral demokratično ureditev države in družbe.
Tocqueville je spoznal, da je največja moč ameriške demokracije v federalizmu, ki je po njegovem mnenju obenem tudi najtrdnejše poroštvo za njen obstoj. Na drugi strani pa je uvidel, da je v zgodovini francoskega naroda centralizem tako močno zasidran, da bo tam težko ali nemogoče uresničiti ideal krščanske demokracije, katerega jedro je federalizem.
Nekako sto let potem, ko je izšla Tocquevillejeva knjiga “Demokracija v Ameriki”, je naslikal papež Pij XI. podobno ideal krščanske demokracije v svoji socialni okrožnici “Quadragesimo anno”. Tu povdarja nujno potrebo federacije. Človeška družba ni mehanizem, marveč organizem. Radi tega je v državi in v vsaki resnični demokraciji potreb no, da je urejena organsko, to se pravi, da opravlja vsaka družabna edinica svoje lastne naloge, da centralna oblast ne sme pritegniti nase vseh opravil manjših in podrejenih delov, da se mora manjšim edinicam prepustiti v njih delokrogu avtonomija, samostojnost dela in odločanja. Vsak ud celotnega organizma izvršuje svojo lastno funkcijo samostojno, vsi pa v zvezi vrše svoje delo za skupni cilj, ki je — skupna blaginja.
V Rusiji je nekako udomačen stari zgodovinski centralizem, ki se je razvil že pod carji, katerim so bili vzor azij ski despoti. Ti so iz središča države vodili vse javno in privatno življenje ter zatirali vsako misel federacije ali avtonomije. Vse se je diktiralo iz Moskve, brez njene volje se ni smelo ničesar storiti.
Ta centralizem je obdržala tudi nova “ljudska demokracija” v komunizmu. Ta demokracija — kot jo pojmuje komunizem — nima smisla za federacijo, ne za svobodo oseb, ne za svobodo ideje, vere, pa tudi ne za svobodo v gospodarstvu. Vse se diktira iz središča stranke in države, kakor nekdaj pod carjem Ivanom Groznim.
Tako sta danes na svetu dve demokraciji, ki skušata vsaka zase osvojiti ves svet. Danes se je že uresničilo, kar je napovedoval-Tocqueville v svoji knjigi
Bistvo ameriške demokracije ni samo svoboda in enakost, marveč tudi načelo federacije. Več držav tvori skupaj eno državno nacijo. Vsaka država je v nekem oziru suverena, ima svojo zakonodajo, svoje lastno gospodarstvo, celo svojo vojsko, vendar pa vse skupaj tvorijo močno državno enotnost. V tej demokraciji se morejo razviti vse sile posameznika, pa tudi posameznih delov države. Ta federativna ureditev je poroštvo, da-se v Združenih državah demokracija ne more razviti v diktaturo, in sicer ne v diktaturo ene osebe, ne v diktaturo kake klike in ne v diktatur ro kakega razreda. Če imamo to pred očmi, potem razu-
James Norris pošilja popravek
Kdo je James Norris? Sam se je podpisal kot “evropski direktor pomožne akcije NCWC, Frankfurt, Nemčija.” Svoje 'pismo je datiral z dnem 3. julija 1952. Svoj popravek je poslal dnevniku NEW YORK TIMES, ki je pismo objavil dne 8. julija letos.
Mr. Norris piše:
“Dnevnik New York Times •zasluži pohvale za svoje zanimanje za probleme beguncev. To zanimanje se kaže v tem, da list pogosto objavlja članke, ki se tičejo beguncev, med njimi je naj novejši zgled dopis Mr. Sulzbergerja z dne 30. junija letos.
“Več netočnosti v Sulzberger-jevem dopisu me je nagnilo, da se oglašam in nekaj dostavim.
“Mr. Sulzberger ugotavlja, da mednarodne dobrodelne organizacije pozabljajo begunce. To je tako netočno, da sem prepričan, da Mr. Sulzbreger ni imel priložnosti govoriti s predstavniki glavnih pomožnih organizacij, ki se bavijo s tem, da pomagajo beguncem.
“Ko je zaključila svoje delo IRO, jie naloga privatnih pomožnih organizacij močno narasla. Lahko se reče, da te privatne organizacije na splošno niso klecnile pod tem novim bremenom. Proiestantovske, judovske in katoliške organizacije dejansko pomagajo ne le naj-novejšim beguncem, ampak tudi onim od prej; ki iz raznih razlogov niso mogli nikamor čez morje m so ostali v Evropi še izza časa vladanja nacistov.
“N. C. W. C. še zmerom vzdržuje zbor svojih delavcev v ta-boriščihj da pomagajo tistim, ki so morali ostati. Danes jih i-mamo še 205 na terenu. Podobno se udejstvujejo druge organizacije.
“Druga netočnost Mr. Sulzbergerja je v tem, ko trdi, da so razne vlade odtegnile pomoč beguncem. Če druge izjeme ni, opozarjam na svoto 4.3 milijone dolarjev, ki jih je v ta namen določil predsednik Truman iz znanega fonda ‘Mutual Security Aid Fund.’ Ta svota ima biti v pomoč najnovejšim, beguncem izza železnega zastor j a. Upati je, da bo ameriški kongres raztegnil to pomoč na vse komunistične dežele, zakaj Jugoslavija je za sedaj izvzeta od te pomoči.
“Predsednik in kongres uvi-devata potrebo, da se tudi najnovejšim beguncem, kakor tudi preostalim od prej, priskoči na pomoč. Več pomoči je pričakovati od tega, če se bo spet in spet javnost opozarjala na obstoječi problem begunstva, ki je
zelo resen in težak.”
* * *
V Zvezi z gornjim pismom Mr. Norrisa naj opozorim na nekaj zanimivosti. Najprej zapišem, da se mi zdi Norrisovo popravljanje Sulzbergerja čisto odveč. Privatne organizacije, med njimi NCWC, res še skrbijo za begunce. Sulzberger ni trdil, da me. Poudaril je le to, da ta pomoč niti od daleč ni zadostna. In to drži, pa naj Norris še tako opožarja na Ustih 205 NCWC delavcev in delavk na terenu v Evropi.
Glede podpore, ki jo naklanja beguncem washingtonska vlada,
je pa tudi še veliko vprašanje.
* * *
Norris izrecno omenja, da so begunci iz Jugoslavije izvzeti od
pomoči iz Mutual Security Aid Fund.
Nekaj podobnega se je svoj čas dalo razbrati iz znane Trumanove spomenice kongresu. Na moje pismo je Truman odgovoril nekako izbegavajoče. Naj ponovim tisti odstavek iz Trumanovega pisma:
“Toda zadržanje ameriških vladnih oblasti napram beguncem iz Jugoslavije je zmerom bilo in je še, da jih je treba podpirati enako kot druge politične begunce. Dejansko prejemajo pomoč od mnogih organizacij javnih zasebnih in mednarodnih.”
Na vprašanje samo Truman
tem ni odgovoril.
* * *
Tistih 4.3 milijone dolarjev je bilo že pred meseci odločenih v namen, kot ga omenja Norris Na podlagi Norrisovega pisma -sem se zavzel, da bi zvedel, po kakšnih potih pridejo tisti milijoni dol do poedinih beguncev. Če bi se dalo to dognati, bi se obenem zvedelo, kdo so tisti konkretni ljudje, ki jim je naročeno (od koga?), da morajo begunce iz Jugoslavije prezreti.
Začel sem poizvedovati okoli privatnih organizacij, ki pač sodelujejo na terenu z vladnimi a-gencijami. Nihče ni nič pravega vedel. Gnali so me navzgor in nazadnje je bilo treba potipati v samem State Departmentu. Nekdo je vedel za človeka, ki je skoraj neposredno podrejen u-pravitleju tistega ‘Mutual Security Aid’ fonda. Obrnil sem se nanj.
Odzval se je rad in ni se branil govoriti. Povedal je pa prav za prav še manj kot Truman v svojem pismu. Da, je dejal stvari gredo dobro od rok, pa ravno zdaj ne vem točnih podatkov, poslali smo tega in te ga tija in tja, pa. se še ni vrnil, da bi poročal o podrobnostih. Naročili smo zalogo čevljev, to mi je dobro v spominu, kako je st var naprej tekla, nimam točnih obvestil. . . .
* * *
Na vprašanje, če so res begunci iz Jugoslavije izključeni od te pomoči, je krepko pritrdil -da so. Pa zakaj so? Saj je sam Truman pisal, da prav za prav niso .	.
Ob tem obvestilu se je zmešal, začel jecljati, in nič več mu ni tekla beseda.
Človek je moral dobiti izrazit vtis, da v Washingtonu desnica
ne ve, kaj dela levica. . . .
• • •
Jaz nisem kak zagovornik bivšega predsednika Hooverja tudi ne kak agitator za republikansko stranko, toda po vsem tem sem nekoliko bolj razumel kaj je mislil Hoover, ko je na republikanski konvenciji dejal “But by the way o the bureaucracy part of this mixture, with in twenty years we have seen it grow from under 600,000 Federal officials under Republican Administration to over 2,300,000 today and with an addition of a thousand new Government agencies.”
Jaz ne bom zapisal, da bi republikanci kdo ve koliko bolje ravnali v teh okoliščinah. Vladne agencije so druga drugi na poti, saj se ne morejo med seboj niti poznati, kaj šele obveščati, ko jih je toliko, da komaj morejo vse na kak uradni seznam.
* * *
Za zaključek bi rad poudaril eno reč, pa bo tudi ta udarila v
J KAJ PRAVI TONE S HRIBA
“Pravica ljudske volje”
Pod zgornjim naslovom prinaša celovški “Naš tednik” z dne 3. jul. t. m. o incidentu na Jesenicah naslednje poročilo:
“Za nedeljo, dne 22. junija t. je bilo določeno birmovanje na Jesenicah. Eno nedeljo prej je bilo birmovanje na Koroški Beli, ki je poteklo v miru in v redu.
Ker oblast birmovanja na Jesenicah ni prepovedala, bi bila pač njena dolžnost, da skrbi za red pri birmovanju. Saj je moralo biti že v naprej jasno, da pride na Jesenice škof iz Ljubljane, ki je momentano Anton Vovk. Tega bi morala pač oblast zaščititi, pa vseeno, ali ji je simpatičen ali ne.
V	cerkvi na Jesenicah se je zbralo torej v nedeljo okoli 500 birmancev s svojimi botri in botricami. Ti so se zbrali kljub temu, da je nevarno pokazati vero na zunaj, saj vsak tvega s tem izgubo službe. Zunaj cerkve seveda ni smelo biti vidno, kaj se godi v cerkvi, zato tudi ni bilo dovoljeno kako prodajanje spominov na sv. birmo. Ko so prihajali botri z birmanci, so jih že zunaj cerkve nekateri prenapeteži z vpitjem in zmerjanjem odvračali od vstopa cerkve. Tudi opljuvanja onih, ki so šli v cerkev, ni manjkalo. Tako je bilo zbranih pred cerkvijo kakih 70 razgrajačev, ki so predstavljali takozvano “ljudsko voljo.”
V	cerkvi se je pričela maša. Zvonenja in orgianja ni bilo, to iseveda ni dovoljeno. Že med mašo je bilo slišati v cerkev prepir izpred cerkvenega praga in od stopnic, ki vodijo v cerkev. Otroci so se že bali in so jokali.
V	tem se je pripeljal z avto mobilom škoff Vovk pred cerkev. Nahujskana skupina pred cerkvijo je obkrožila avto, začeli so vpiti in zmerjati ter so potiskali avto nazaj. Pri tem je bila ubita ena šipa pri avtomobilu. Škof se je moral vrniti v Ljubljano in “ljudska volja” je dosegla, da birmovanja na Jesenicah ni bilo.
Seveda je tako postopanje vzbudilo med ljudmi, ki so čakali v cerkvi, silno vznemirjenje.
Vprašanje je sedaj samo, ali je bila in ali je prava “ljudska volja” ona, ki je razgrajala pred cerkvijo in preprečila škofu birmovanje, ali pa je prava ona “ljudska volja,” ki jo je predstavljalo okrog 500 birmancev z botri (torej vsaj 1000 ljudi) in ostali verniki, ki so bili zbrani v cerkvi na Jesenicah.
Številni otroci—številni poklici
V	Kanadi so izdelali statistiko o verskih poklicih v družinah. Ugotovili so, da v 1471 družinah, kjer imajo več kot 4 poklice, redovniške ali duhovniške, pride povprečno 12 otrok na družino. V 95 izmed teh družin imajo več kot 7 redovnih in duhovniških poklicev. Očetje teh številnih in vernih družin so po večini kmetje.
SEDEMNAJST LET ZA TATVINO BLAGA
List “Komunist Tadžikistana” navaja primer obsodbe, ki kaže zakaj so sovjetska suženjska taborišča vedno polna.
Za krajo 1.44 m blaga, ki je lastnina ministrstva za bombaž Tadžikistanske sovjetske republike, sta bila dva moška obsojena na 17 oziroma 15 let prisilnega dela v koncentracijskem taborišču. Njuni sokrivci so bili obsojeni na 10 let prisilnega dela.
Joliet, Ul. — Rimski poročevalec Jack Brusini je pred nekaj tedni objavil poročilo, v katerem je dobesedno zapisano: “Josef Stalin ima v Italiji okrog 250,000 idejnih otrok, ki nosijo pri sebi članske karte prokomu-nistične organizacije”. Debelo sem pogledal na to poročilo, če! morda nisem videl tega stavka V kakem prividu. Ne, tiskano je črno na belem in tako se glasi! Začel sem si razlagati to vest duhu. Kaj, v katoliški Italiji, da je to mogoče? Da imajo tam komunisti med mladino četrt milijona pristašev? In vest pravi, da so to sami “teen agers” to je mladci med 14. in 20. letom. Spadajo kot člani tako imenovane organizacije “Pijonirji Italije”. Ta organizacija je domini-rana po komunistih in vsaka njena podružnica je komunistična celica, v katero prihajajo navodila iz komunistične centrale po od mednarodne partije nastavljenih komisarjih, ta celica pa1 zopet posrka vase vse vesti v jsvojem okolišu in jih oddaja nazaj središču, tako da središče svetovnega komunizma ve vse, kaj se v kakem kotu dotične dežele godi in kake so razmere itam, ugodne ali neugodne za cilje komunizma.
Sodite kakor hočete. Priznati je treba, da so komunisti od sile aktivni. Da so prišli tako-daleč kakor so, je razlog v tem, ker so ljudje drugih prepričanj ■po svetu dremali in spali. Tako /so spali v bivši caristični Rusiji. Pozneje drugod. Na vrhu se je kotila objestna aristokracija, misleč, da je njen obstoj zasiguran za vse večne čase, pa so komunisti kakor termiti izpodjedali temelje njihovega obstanka in vse se je zrušilo v prepad. To<
dremanje in spanje bi lahko našli vsepovsod še danes. Saj si ljudje kar ne moremo predstavljati, da je vse’ to res, kar se je zgodilo v zadnjih desetletjih in da je skoro že pol sveta v komunističnih rokah. In xvendar jej fako in še hujše. Kaj se bomo sklicevali na to in ono! Zelo glasno nam pove tole poročilo, ki ga tu omenjam: 250,000 italijanskih mladcev deluje kot nekaka “peta kolona” v Italiji sami!
Poročevalec Brusini piše dalje takole: “V štirinajstletni starosti, v kateri so ameriški mladci’ veliko bolj zainteresirani v žo-gomet (baseball) kot pa v politiko, je v Italiji čisto drugače,” je dejal Brusiniju Mauizio elementi, komunistični vodja.
“Jaz v moji okolici lahko skličem skupaj v 20 minutah 48 mojih članov, ki spadajo v podružnico “Pijonirjev Italije” in v manj kakor eni uri časa lahko pošljem vsako osebno sporočilo' vsem članom naše partije v moji okolici.
“Ti Pionirji so najbolj aktivni v Rimu, Milanu, Modeni, Regio Emillia, Bologni, Genovi in v Sa-voji. V vseh teh središčih je komunizem aktiven in močan, navzlic vsem potrošenim ameriš kim milijonom, ki jih tu siplje USA, da bi Italijane pridobila za prijatelje Zapada. Poleg teh pionirjev imajo tudi italijanski socialisti,to so bolj radikalni levičarji, ki sodelujejo s komunisti in so njihovi zvesti sopotniki organizirano mladino, ki nosi ime “Rdeči Sokoli”. (V Italiji sta dve socialistični stranki. Ena sodeluje s komunisti, druga pa je v boju z njimi.)
“Rdeči Sokoli” so organizirani v male 12-članske oddelke. Vsak; član ima člansko karto, katero? mu izroče pri posebnem vpeljevanju v organizacijo, ki naredi močen vtis na novo pristople člane. Ko dobi tak nov ud navodi-
la, je v teh navodilih posebna točka, kako se mora vsepovsod! boriti proti članom, ki spadajo h Katoliški akciji v Italiji.
“Katoliška Akcija v Italiji ima; nekako 1,300,000 članov medi mladino v starosti od 4 do 14 leta. število je visoko, kep sprejemajo že otroke v svojo sredo. Med nacionalci in drugimi naj drugi strani postoji tudi nova fašistična skupina, ki nosi ime —• “Italijansko socialno gibanje”, a so v njem največ bivši in novi fašisti. Pravijo, da tudi ta skupina šteje okrog 250,000 udov.” Tako poročilo. Opazovalci političnih gibanj v Italiji pravijo, da so komunisti najbolj solidno organizirani in da znajo vlivati v srca in glave svojim mladcem najbolj globoko sfantazirane ideje, katerim slepo služijo in slede, zraven pa razširjajo razredno sovraštvo in pohlep po oblasti in izvajanju terorizma nad drugimi. Tako je komunizem na delu. Kaj pa ostali svet, ki ni za komunizem? Največ je samoi pri izjavi, da ni za komunizem. Kaj več pa ne stori dosti in misli, da se že s samo izjavo vse stori in vsemu zadosti. Ampak od besed, ki so poceni, pa do resnega požrtvovalnega dela, je pa za premnoge zelo dolga pot in do? njenega konca jih le malo prispe. Zato pa imajo komunisti uspehe, ker so naučeni večje požrtvovalnosti za svoje cilje negoi mi, ki jim stojimo nasproti.
V	protikomunističnih vrstah se bo treba zganiti, če bomo hoteli priti kam naprej.
Z zgodovino se vsak rad ponaša. Tudi. mesto Joliet ima zelo zanimivo zgodovino. V četrtek 19. junija smo proslavljali; 100-letnico, odkar je mesto inkor-porirano kot mesto pod imenom Joliet. Ta kraj je bil inkorpori-ran sicer že dvakrat poprej. Leta 1837 je bil ta kraj inkorpori-ran kot “Village of Joliet” po odredbi, ki jo je uzakonila državna postavodaja. Ime je bilo dano v počast Juliet Campbell, hčerke Jamesa Campbell, ki je tri leta preje, 1834, kupil tu več akrov zemlje ob reki Desplaines. Takrat je bilo v tej okolici naseljenih komaj kakih 50 ljudi. Ko-je bil leta 1837 podeljen vasi “charter”, je bilo tu že kakih 6Q.0; ljudi naseljenih. Prvih volitev se je udeležilo komaj nekaj nad sto ljudi. Izvoljeni so bili trije odborniki (trustees). J. P. Mate-son je bil izvoljen na to za vaškega predsednika. V volitvah leta 1841 so baje odglasovali, da naj se da vas nazaj Indijancem, ampak vmes je posegla državna zakonodaja in ukinila inkorpo-racijo vasi ter sama vzela oblast nad njo v svoje roke. Leta 1849' je bil okraj Wil razdeljen v občine (Townships). Dne 19. junija 1852 pa je illinoiška zakonodaja inkorporirala Joliet kot mesto, katero obletnico letos obhajamo.
V tej okolici- smo imeli letos že več prav vročih dni. Pa tudi deževja smo imeli že več kakor ga potrebujemo. Ne vem, ali so nam ga nameravali vsega naenkrat izliti iz oblakov, da ga bo pozneje manj ka-li?
Avtomobilskih nesreč je vedno več. Na cesti št. 66 je vednoi vse polno avtnih nezgod. Posebno ob sobotah in nedeljah. V nezgodah se jih dosti pobije, kar je žalostno. Zakaj ne bi bolj previdno vozili?
Te dni je umrl rojak Anton Slejko, 709 Otis Ave., v Rockdale. Bil je star 74 let. Prejšnji dan še je slavil svoj rojstni dan, drugi dan so ga našli mrtvega. Menda ga je zadela kap.
V	Ameriki je bil nekaj nad 45 leti in je bil član več društev. Pogreb je imel v oskrbi Težakov pogrebni zavod in pokopan je na pokopališču sv. Jožefa. Naj v miru počiva.
Zdaj bomo nastopili pasje dni; in tudi jaz postajam bolj len, — najraje bi se vlegel kam v senco-in se hladil. Bolj prijetno bi bilo kakor pa pisati ta dopis, ko s čela teče pot po licu.
Vse pozdravlja in kliče:	do
svidenja!	Tone s hriba.
Dr. Josip gruden
Zgodovina slovenskega naroda
Naj starejši sin grofa Hermana, po imenu Friderik se je 1. 1405. poročil z Elizabeto, edino hčerjo kneza Štefana Frankopana. Za doto mu je prinesla nekaj hrvaške zemlje: polovico otoka Krka, gradove Trsat, Ba-kar in Bribir v Vinodolu. Oče Herman pa je odstopil mlademu paru za užitek gradove: Stenič-njak in Sfamobor v Slavoniji, Krško, Kostanjevico, Novo mesto in Mehovo na Kranjskem. Friderik je bival s svojo soprogo redno na Krškem gradu in je mnogo storil za naselbino, ki se Krško mesto mu ima zahvaliti Krško mseto mu imazahvaliti svoj početek in razvoj. Živel je nekaj let s svojo ženo v srečnem zakonu in imel z njo sina Ulrika.
Okoli leta 1412. pa se je hudo sprl s svojo soprogo in odslej skoraj deset let bil ločen od nje. Vsi tedanji viri soglasno trdijo, da se je grof zagledal v neko Veroniko iz plemenite viteške rodbine Desinčev in da je to znanje bilo krivo družinske razprtije. — Tekom desetih let je njegov oče Herman s knezi Frankopani večkrat poizkušal, da pomiri Friderika z Elizabeto, toda bilo je zaman. Leta 1422. se jim je posrečilo, da so pri neki slovesnosti zakonca združili in ju odvedli v grad Krapino. Elizabeta je bila žalostna in ni slutila nič dobrega.
Ko so došli v grad, je rekla svojim spremljevalcem: “Dragi gospodje in prijatelji, kaj mi pomaga ta poravnava? Vem, da me bodete jutri našli mrtvo kraj mojega gospodarja”. Dvorniki so jo pogovarjali, češ da je sedaj vse dobro m da bore še mnogo let živela v zakonski ljubezni. Toda Elizabetina slutnja se je res izpolnila. Drugo jufro so jo našli mrtvo v postelji. Nekateri viri poročajo, da jo je grof Friderik zabodel z lovskim nožem. Zjutraj je baje smešljivo rekel dvornim služkinjam: “Le 'pojdite k vaši gospej in poglejte, kako ji je.”
Ko so prišle v njeno spalnico so našle grofica mrtvo in nasta-■*a je silna žalost po vsem gradu. Celjska kronika pa pordtla: “Ko Je bilo po Kristusovem rojstvu teta 1422.; je umrla soproga gro-fa Friderika, ki je bila modru-ška kneginja. Zgodilo se je to v Krapini, od koder so jo odvedli v Celje v samostan. Javno Se je po svetu govorilo, da jo je soprog, ko sta bila po noči v spalnici, v postelji prebodel in usmrtil in sicer zaradi neke deklice po imenu Veronike, kate-r° bi bil rad vzel za ženo.” Čeprav je ves svet govoril, da Je grof Friderik soprogo zaklal, vendar ga ni nihče pozval na odgovor. Kralj SigSsmund je Imel posla v vojski, a v Slavoniji ni bilo bana. Le stric umorjene Elizabete, knez Nikolaj Frankopan, se ie dvignil, da mašuje umor svoje sorodnice. Odtegnil je Celjanom frankopan-ske gradove, ki jih je bila rajni-ca prinesla za doto in poslal v Uudapešto svojega prvorojenca Ivana, da obračuna z njenim borilcem Friderikom, ki se je takrat mudil pri svojem svaku Sigismundu. "Viteški Ivan je pozval Friderika na božjo sodbo, na dvoboj, češ, da mu hoče 's tem dokazati, da je morilec njegove sestrične.
To je zbudilo na kraljevem dvoru veliko* pozornost. Kralj le poslal obema nasprotnikoma ukaz, naj mirujeta na njegovi Zemlji. Nato ju pokliče pred sebe, da zasliši tožitelja. Tu je knez Ivan javno pred kraljem grofa obdolžil zavratnega umora iu je rekel, da mu želi pokazati, kako zna pošten knez nesramnemu morilcu z roko podati dokaze, čeprav mu ni dosti dober za tak časten boj. Sigismund je vplival pomirjevalno
in prepustil razsodbo v tej zadevi danskemu kralju Eriku, ki je bil tokrat slučajno na njegovem dvoru. Najbrže je vplivala tudi kraljica Barbara, da so ji rešili brata. Gotovo je le, da je Friderik ostal zdrav in prost da se je povrnil v Slavonijo, kjer se je spustil v razne boje in spletke.
Okoli leta 1424. se je proti volji očetovi skrivaj poročil Veroniko, kateri je svet očital da je hote ali nehote kriva smrti kneginje Elizabete. Pa tudi oče Herman se je razsrdil na sina. Morda bi mu bil umor prejšnje žene še odpustil, a da se je zvezal z plemkinjo nižje vrste m tako omadeževal svojo visoko dostojanstvo, tega mu v svojem užaljenem ponosu ni hotel odpustiti. Ukazal ga je zvezati, zapreti v gornji Cel j ski grad in mu je hotel odtegniti vsa posestva in pravice. Menda je hotel izprva svojemu drugemu sinu Hermanu III. prepustiti vladarstvo v grofiji. Toda mladi Herman se je ponesrečil pri Radovljici. Padel je s konja in izdihnil. Sedaj sta preostala od vse celjske rodbine le še Friderik in njegov sin Ulrik. Vse kaže, da je stari Herman hotel nedoraslemu Ulriku prepustiti dediščino in pčeta izključiti. Toda prišlo je drugače.
Čimbolj je položaj celjske rodbine napravljal grofu Hermanu skrbi, tem strastnejše je sovražil Veroniko Desiniško, ki je po njegovem mnenju povzročila vse zlo. Grof Friderik je bil zadnja leta z n j,o preživel na gradu, ki ga je bil sam sezidal blizu Kočevja in ki se je po njem imenoval Fridrihštajn (Friderikov grad). Herman je poizkusil, da jo dobi v pest. Poslal je svoje biriče na Kočevsko, da jo ujamejo in priti-rajo v Celje.
Veronika mu je ubežala in v spremstvu nekaterih služabnikov se je potikala po raznih krajih. Celo v gozdovih je morala iskati zavetja. Slednjič jo zalotijo Hermanovi biriči v Vurpergu pri Ptuju. Zaprli so jo najprej v grad Ostrovec, toda po ukazu razlj učenega Hermana ji je bila pripravljena hujša usoda. Imela je umreti kot čarovnica.
Postavili so jo pred celjsko mestno sodnijo in obtožili, da je mladega grofa omamila s čarovniškimi sredstvi. Toda njen zagovornik je tako spretno prepričal sodnike o njeni nedolžnosti, da so jo spoznali za nekrivo.
Mogočni grof pa je na vsak način hotel njeno smrt. Zaprl jo je naj prej e na Ostrovec, kjer je ostala nekaj časa brez hrane. Ko je bila od lakote in žeje že napol mrtva, je Herman poslal tje dva viteza, ki sta jo utopila v ribniku pod,gradom (18. oktobra 1428).
Tako je končala celjska žalo-igra s smrtjo nesrečne Veronike. Odkar sta živela z grofom Friderikom, v zakonu, sta pač z raznimi pobožnimi ustanovami izkušala popraviti zločin, ki je kakor prekletstvo ležal nad njima. Enej Silvij po pravici so-' di, da Veronike zadene manjša krivda, ker je najbrže grešila iz človeške slabosti ali pa celo prisiljena.
Pokopali so jo najpreje v Braslovčah, potem pa prenesli v kartuzijanski samostan v Jur-jevem. Med pobožnimi, molčečim menihi je slednjič našla mir, ki ga na svetu ni mogla -najti.
Smrt Veronike Desiniške je spravila očeta s sinom. Morda sta vplivala tudi Sigismund in Barbara. Vrata ječe so se Frideriku odprla. Vendar je preteklo še nekaj let, preden je dobil svoje prejšnje pravice.
KOLEDAR
DRUŠTVENIH
PRIREDITEV
JULIJ
27.—Zveza društev Najsvetejšega Imena priredi na “Močilni. karjevi farmi” ‘Slovenski katoliški dan.'
31. ter 1., 2. in 3. avg. — Katoliški vojni veterani štev. 1655, priredijo karnival in bazar na dvorišču šole sv. Vida. AVGUST
3. — Dan KSKJ Jednota priredi
piknik na farmi Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ (bivša Močilnikarjeva farma).
OKTOBER
18. — Podružnica št. 10 Slov.
žen. zveze praznuje v Slov. domu na Holmes Ave. 25-let-nico svojega obstoja.
26. — Skupna oltarna društva
praznujejo desetletnico obstoja v Slov. domu na Holmes Ave. z igro Dramatskega društva “Lilija.”
NOVEMBER
15. — Društvo “Kras” št. 8 SDZ
praznuje 40-letnico s posebno prireditvijo.
DECEMBER
7. — Pevski zbor “Slovan” priredi v AJC, Recher Ave. svoj običajni jesenski koncert.
Urhov Matija:
Zgodbe od včeraj in danes
Ije v zimi hodil iz Starega trga po njega pravi hudič.
Kdo ve, kaj je to “Krvavo stegno”?
To je bil včasi za mlade fantiče naj večji strah, čeprav nismo vedeli, kaj bi to bilo. Tudi še danes ne vem, kaj je “krvavo stegno” in bi rad vedel, če bi mi kdo to povedal.
Bilo je neke sobote popoldan v poletju. Lovski čuvaj Starč stric je moral oditi v Lož na sodnijo. Navadno se je ob taki priliki skrivaj izmuznil iz vasi, da ribji tatovi niso vedeli, da ga ni doma. Toda nič ni tako skrito, da bi ne bilo očito. Petrinov Matevž je zvedel na njivi, da lovskega čuvaja ni doma. Hitro je odšel domov in se preoblekel v staro in strgano obleko in hajdi vodo tja za Mostnice z ribiškimi vilicami ali ostmi, nad ribe. Imel je srečo ter nalovil polno ščuk, ki jih je navezal na trto.
Toda po dnevi ni bilo varno nositi ribe domov. Kdo bi mogel to videti in iz nevoščljivosti, ki je “najlepša” slovenska lastnost naznaniti to žandarjem ali pa lovskemu čuvaju. Radi tega je
ponoči domov. Bil je seveda malo okajen. Ko je šel mimo pokopališča pri Sv. Urbanu na Skriljah, se je v strahu pobožno prekrižal. Ko pa se je oddaljil par sto korakov od pokopališča proti domu, je začul za seboj klic:
“Škrbček, počakaj me.”!
Mož se je ozrl nazaj. Toda strah in groza sta ga kar pretresla, ko je zagledal za seboj hoditi moškega brez glave. Kolikor so nesle moža sedaj noge, je tekel in drvel proti Gornjemu Jezeru, mrtvak pa za njim, da se je zdelo, da šklepetajo kosti. Mrlič je klical:
“Počakaj, počakaj. . .”
Škrbček pa je bežal in bežal. Lasje so mu šli pokonci, pot ga je oblil, klobuk je izgubil. Domov je pridrvel s tako silo in naglico, da je butnil v zaklenjena vrata in jih podrl pred seboj . . . nato pa bolan ležal nekaj dni od strahu.
Hudičev se pa nisem več tako bal, odkar sem čul zvečer sledečo zgodbo, ki je veljala predvsem čevljarju kot svarilo:
V vasi je živel brezbožen čev-
Tudi dobra žena se je sedaj ustrašila svoje kletvine. Čevljar pa ni pomišljal dolgo in ne čakal, da bi ga pobral sam Nebodigatreba. Planil je skozi okno na cesto in bežal po vasi, dimnikar za njim in žena za obema je tekla in milo prosila:
“Hudič, pusti mi mojega moža! Hudič, pusti mi mojega moža!”
Kako in kje se je ta lov kon čal, sem že pozabil, le toliko se še spominjam, da je bilo rečeno, da od takrat naprej ni čveljar nikdar več opustil nedeljske maše in ni več ob nedeljah rabil ne kopite in ne kneftre. Na poti, ko je bežal, je sveto obljubil, da se bo poboljšal, če uide hudiču.
seboj tako, da smo reso kar pri-jljar, ki je imel verno ženo. Mož tiskali k tlom. če smo začutili'ob nedeljah ni hodil k maši, pač pod roko ščuko, smo jo skušali]pa je doma razbijal s kladivom
pritisniti pri repu in pri glavi k tlom in smo jo nato z navdušenjem izvlekli iz vode. Tam pri Mostnicah na drugi strani vode je bila taka plitva voda z gosto reso, primerno za tak lov.
Ko smo se pri Mostnicah vsi polni upanja na obilni ribji lov srečali s Petrinovim Matevžem, nas ta mnogo starejši fant Iju-beznjivo vpraša:
“Kam pa fantki”?
“Za Mostnice ribe lovit,” smo odgovarjali samozavestno.
“Oh, tja pa nikar ne hodite, tam je Krvavo stegno, jaz sam sem ga videl.”
Onemeli smo strahu! Krvavo stegno, nekaj strašnega je to, kot smo že prej slišali. Spogledali smo se. Prijazni Matevž pa) nam je Ijubeznjivo prigovarjal: “Za Mostnice nikar ne hodite, pač pa pojdite gori nad Malin-šče, tam pa ni Krvavega stegna.” Ubogali smo ga, Matevž pa se' je zadovoljno smejal, ker je ve-
po podplatih, žena ga je vsako: nedeljo po maši svarila. Ko je prišla domov, ga je okregala in mu grozila s peklom. Toda maloverni mož se ni brigal ne za njene prošnje in še manj za njene grožnje.
Bilo je v soboto zvečer. Mimo pride mlad dimnikar in prosi ženo za prenočišče.
“Nimam te kam dejati,” je odgovarjala dobra ženica.
“Je že dobro, dobra mati, samo to dovolite, da si pri vas sam kje poiščem prenočišča,” je prosil naprej črni dimnikar.
Žena je smeje dovolila: “Kar ostani, če najdeš kje kako primerno ležišče.”
Dimnikar pa’je skrivaj zlezel v peč in se tam lepo ugnezdil in mirno celo noč prespal.
Drugi dan je šla zopet čevljarjeva žena zjutraj zgodaj k maši. Ko pride domov, najde spet moža pri čevljarskem stolu in delu. Zopet mu napravi
Matevž previdno skril svoj ribji I del, da tja ne bomo šli, kjer preži pridigo, kateri se je smolar le
ovski plen v visoko travo ob bregu in odšel proti domu z namenom, da se zvečer povrne nazaj po ribe.
Toda glej smole! Pri Mostnicah mu pride nasproti trop fantičev, ki smo hlačali proti vodi z namenom, da kje skrivaj vjame-mo kako ribo. Seveda mi nismo imeli osti seboj, bili smo šele kake šest ali sedem let stari. Navadno smo lovili ribe tako, da smo slekli svoje hlače in jih položili na breg, šli v plitvo vodo, jo je pokrivala gosta resa, v kateri so se najrajši nahajale slastne ščuke. Napravili smo kar bojno vrsto, mož poleg moža in
Krvavo stegno, kako bi koga požrlo in da tako ni nevarnosti, da bi fantiči odkrili in seveda po-uzmali njegov dragoceni skriti ribji zaklad.
Še danes ne vem, kaj bi to1 bilo Krvavo stegno, s katerim so nas pobiče kaj radi strašili.
Druge vrste strahovi pa so bili mrliči brez glave.
Ob večerih, ko smo imeli pri hiši čevljarja, se je tam zbrala1 vedno večja družba moških, ki si je krajšala čas s pripovedovanjem lovskih zgodb, o copernicah in prikazovanju mrličev ali celoi hudičev.
O očetu starega Škrbčka so
vsi polagoma tipali v resi pred pripovedovali, da je neke nede-
smejal. Nato pa gre žena v vežh in zakuri v peči, da bi skuhala' zajtrk. Ko je v peči zagorelo ih je bil pisker pristavljen, spet gre žena nad moža in mu jezna govori:
“Tebi ne pomaga nobena pridiga. Vsako nedeljo delaš in Boga žališ, tebe bo hudič vzel . . .”
Komaj so bile zadnje besede izgovorjene, zabobni po hiši, peč se podere in iz njenih podrtin skoči sredi sobe sam — hudič v osebi dimnikarja. Ko se je ogenj v peči razgorel, je speklo spečega dimnikarja, da je planil pokonci, podrl peč in planil v sobo —.
(Čevljar je mislil, da je prišel
KRITJE IN PRIKRIVANJE — Na bojišču se je treba vedno varovati pred sovraž-mkom. Strelski jarki in zaklonišča, pokrite ^postojanke in zakrite ceste so sredstva, ki naj var jejo človeška življenja in olajšajo dovoz za borbo potrebnih sredstev na bojišče. Vojak na sliki prikriva cesto, ki je izpostavljena komunističnim napadom.
NASTOPA LE PROTI KRIVICAM
Katoliška Francozinja, ki je zadnji čas potovala po Jugoslaviji, piše o tamkajšnjih razmerah takole:
Pri Trstu sem prišla preko meje z lahkoto, brez vsakih težav. Obmejni organi so bili vljudni in celo postrežljivi. Potovala sem z ekspresnim vlakom, ki pa je takoj na jugoslovanski progi vozil kot počasni osebni vlak. Ob progi do Ljubljane sem videla vedno veliko uniformiranih ljudi: vojakov, miličnikov in policistov.
V Ljubljani sem dobila sobo v hotelu Union. Takoj sem opazila, da me opazujejo. Neka ženska mi je neprestano sledila, kamor sem se ganila. Zjutraj sem šla v frančiškansko cerkev. Bilo je ravno prvo sv. obhajilo otrok. Otroci so bili lepo umiti in počesani, večinoma belo oblečeni ali videlo se jim je, da nimajo obleke, ki bi bile narejene zanje. Slabo so hranjeni, bledolični. Oltar je bil sicer zelo okusno ali siromašno okinčan. Otroci so čudovito lepo peli.
Hotela sem obiskati škofa in kake druge cerkvene osebnosti, da bi dobila kaj novic in izjav. Po prvih kratkih razgovorih z nekaterimi prijatelji, sem. to namero opustila. Vsi so namreč povedali, da je sedaj preganjanje duhovščine na vrhuncu in vsak, ki bi z menoj govoril tvega, da bo radi tega trpel. Posebno škof Vovk. Nisem ga videla. Ali govorila sem z zanesljivimi prijatelji, ki so mi rekli: škof je bil med vojno popolnoma miren. Ni res, da bi se bil kakorkoli pečal z javnim življenjem. Najmanj je res, da bi bil imel kakršnekoli opravke z okupacijsko oblastjo. Kot kanonik ni imel niti povoda, niti ni hotel imeti ni-kakih takih opravkov. Sedaj brani škofijo, vero, Cerkev, duhovščino in vernike. Nastopa le proti najbolj očividnim krivicam. Ali režim hoče, da bi bil sluga. V tem je spor. Zato je škof v nemilosti.
Iz Ljubljane sem odšla v Zagreb. V verskem oziru je tam podobno stanje kot v Sloveniji, vendar se mi je zdelo za spoznanje lažje. Ljudje so imeli nekaj več poguma, da govore z menoj. Med potjo so me legitimirali trikrat. Poizvedovala sem, kako bi mogli katoliki iz Fi’ancije poslati kako pomoč cerkvenim in verskim ustanovam v Jugoslavijo. Povsod sem dobila odgovore, ki kažejo, da je sedaj to nemogoče. Vlada noče, da bi cerkveno življenje ostalo. Ona ga hoče zatreti. Zato bi vsake pošiljke ali zaplenila ali pa tako ocarinila, da bi jih nihče ne mogel sprejeti. V tem oziru sem se vrnila s praznimi rokami. Treba bo potrpeti, da mine sedanji vihar preganjanja vere v Jugoslaviji.
SIGN UP FOR SECURiTY
TODAY WHERE YOU WORK
THROUGH THE PAYROLL SAVINGS PVAN
Za Hitlerjem capljajo
Kdo pa? Komunisti na Ogrskem. Veste, da je Hitler dal zgraditi v taboihščih krematorije — peči za sežiganje mrličev, pa tudi živih. Saj veste, da so v take peči kar žive metali. Morda ste še celo s kom govorili, ki se je po čudežnem naključju pred vrati take razbeljene peči rešil strašne smrti v ognju. . . . Progresivni komunisti so zdaj prišli na Ogrskem tako daleč, da so postavili krematorij v Nyireg-haza, kjer je 15 do 20 tisoč deportirancev. Tudi so začeli zidati te “odlične” naprave v blagor delovnega ljudstva v nekaterih drugih prisilnih taboriščih, kakor Hunya, Komlo, Csudaballa . . . Kako zelo prekašajo komunisti vlasto-držne grofe, ki so kronali z žarečo železno krono Matija Gubca na razbeljenem železnem prestolu sedečega. Aškerc je bil gotovo reakcionarec, ker je opeval njegovo mučenje . . . Škoda, da je umrl: kako bi šele zdaj opeval mučenike komunistične svobode!
Ženske dobijo delo
ženska dobi delo
Luccioni’s Restaurant na 4213 Euclid Ave. išče žensko, ki bi bila pripravljena vršiti splošna dela v kuhinji in čistiti. V poštev pridejo samo one, ki nameravajo delo opravljati stalno. Šest dni na teden od 8. ure zjutraj do 4. popoldne. Nedelja prosta! Hrana in plača po dogovoru. Oglasite se osebno po 11. uri dopoldne.	(x)
MALI OGLASI
Hoče hišo
Rad bi kupil majhno hišo z malim dvoriščem od E. 45 St. do E. 65 St., v bližini St. Clair Ave. Kdor ima kaj, naj pokliče EN 1-9027.	(141)
Hiša naprodaj
Prazna, na 1259 E. 58 St., 7 sob in kopalnica za 1 družino. Velika klet, furnez, tri garaže. Jako čista. Se lahko takoj vselite. Cena $8600. Malo plačilo takoj.
B. J. Hribar
GL 1-2500	GL 1-9545
(142)
Prodam zemljo v Prekmurju
En oral prvovrstne zemlje na Gornji Bistrici, Prekmurje, po najnižji dnevni ceni. Pišite na BOX N. RR 5, Hamilton, Ontario, Canada.	(144)
Farma naprodaj
Znana Felix Surtz-ova
far-
ma naprodaj, 135 akrov. Za pojasnila se oglasite na 19901 Pawnee Ave.	(141)
Naprodaj
Tehtnica za dojenčke, skoro nova, tudi kopalnica in visoki otroški stol po zmerni ceni. Proda se tudi vinska preša in mlin. Pokličite HE 1-2783.
—	(143)
Iščejo stanovanje
Vdova pa odrasla hči zaposlena in ena 12 let bi radi 4 do 5 sob v Collinwoodski naselbini v bližini Waterloo Rd. Naslov se: pusti v uredništvu.
—	(143)
Hiša naprodaj
Lastnik proda hišo v Euclidu blizu E. 185 St. za zmerno ceno, prilična za večjo družino m je vse v najboljšem stanju. Pokličite IV 1-0992.	—(143)
Hiša naprodaj
Krasna, skoro nova hiša je naprodaj, 3 spalne sobe, 5 in pol sob, zidan “veneer bungalow”, lot 50x425, garaža, 14x 20 lep vrt z sadnimi drevesi in vrt za zelenjavo, blizu vsega. Morate videti. Nizka cena za hitrega kupca. Lastnik gre ven iz mesta. Cena $23,500.	761
Babbitt Rd., Euclid, O.
(jul.21,23,25)
HENRIK SIENKIEWICZ:
Z ognjem in mečem
Vojski in šlahti je bilo ukazano, da se zbere pri Lvovu, potem pri Gliniamh, kamor je prihajalo čimdalje več čet. Shajali so se najemniki, za njimi zem-Ijanje bližnjih vojvodstev, toda vedno novi dogodki so začeli groziti vplivu države. Ne le manj redni prapori vseobče vojske, ne samo privatne, temveč tudi redni najemniki so na zbirališču odpovedali pokornost vladarjem in vkljub prepovedim hodili proti Zbaražu, da bi stopili pod poveljstvo Jeremije; za njimi so šle ruske, lubelske, za njimi kronine vojske — in ni bilo več težko reči, da pojdejo tudi druge za njimi.
Prezrti in nalašč pozabljeni Jeremija je po sili razmer postal hetman in vrhovni vojskovodja vse poljske moči. Šlahta in vojska, vdana mu z dušo in telesom, sta čakala samo njegovega migljaja. Vlada, vojha, mir, bodočnost Poljske — vse je počivalo v njegovih rokah.
In rasel je z vsakim dnem, ker so vsak dan valili k njemu novi prapori in se je tako ojačil, da je začela njegova senca padati ne le na kanclerja in vladarje, ampak tudi na senat, Varšavo in vso Poljsko.
V sovražnih krogih kanclerjevih v Varšavi in v vladarskem taboru, okolici kneza Dominika in vojvode braciavskega so mu začeli očitati neizmerno častihlepje in drznost; pogrevali so njegovo pravdo za Hadziač, kako je bil drzni knez prišel v Varšavo s štirimi tisoči ljudi, stopil pred senat in bil gotov pretepsti vse, ne izvzemši samega kralja.
“Česa se je nadejati od takega človeka in kakšen mora biti sedaj” — so govorili — “po onem Ksenofontovem pohodu z Zadnjeprija, po vseh teh vojnih uspehih in tolikih zmagah, ki so ga tako neizmerno proslavili? Do kako neznosnega napuha ga jo morala dvigniti ona naklonjenost vojaštva in šlahte? Kdo se mu danes upre? Kaj se zgodi s Poljsko, ko pride en podložnik do take moči, da more teptati voljo senata, da sme
V blag spomin
PRVE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENEGA SOPROGA IN OČETA
Joseph Ulle
ki je umrl na dan 20. julija 1951
Kako pozabit to gomilo, kjer Tvoje blago spi srce, ki nam brezmejno vdano bilo vse do zadnjega je dne! Žalujoči:
SOPROGA in OTROCI
r
Cleveland, O., 21. julija 1952.
jemati iz rok vlado onim, ki jih je izbrala Poljska za voditelje? Ali on res namerava kronati kraljeviča Karola? On je Marij — rij — to je res, ,a Bog daj, da ne bi bilo v njem tudi Marka Koriolana ali Katilne, katerima je enak po napuhu in častihlepju.”
Tako se je govorilo v Varšavi in v vladnih krogih, posebno pa -pri knezu Dominiku, čigar kosanje z Jeremijo je že mnogo škodovalo državi — a ta Marius je sedel v Zbaražu zamišljen, skrivnosten. Sveže zmage mu niso izpremenile obraza. Kadar je kak nov prapor, kraljevski ali kake druge okrožne vojske, prispel do Zbaraža, jim je jahal naspioti, z enim pogledom ocenil njihovo vrednost in se takoj pogreznil v molčanje. Vojaki so se s krikom zgrinjali okoli njega, padali pred njim na kolena kličoč: “Pozdravljen, nepremagljivi vodja! Herkul slovanski! Do konca življenja bomo stali pri tebi!”
On pa je' odgovarjal:	“Kla-
njam se vam, gospodje! Vsi smo pod Kristusovim poveljem, a moje dostojanstvo je prenizko, da bi bil.gospodar vaše krvi.” In se je zamikal, bežal pred !judmi in se v samoti mučil z mislimi. Tako so minevali po celi dnevi. Medtem pa je mesto vrelo od rojev vedno novih vojakov. Prostaki so pili od rana do noči, hodili po ulicah, gnali hrup in se prepirali s tu-jezemskimi oficirji. Redni vojak, ki je tudi čutil, da je disciplina popustila vajeti, si ni kratil vina, jela in kocke. Dan na dan novi gostje, a tudi nove gostbe in zabave z meščankami. Vojske so zavalile vse ulice, stale so i po vaseh v okolici, a kakšna raznovrstnost konj, orožja, oprave, peres, o-klepov, šlemov, barv različnih vojvodstev! Rekel bi, da je kak splošen odpustek, na katerega je prispela vsa Poljska. Včasih leti kaka gosposka kareta, pozlačena ali pobagrena, upreženih je šest ali osem konj s peresi, sluge, oblečeni po nemško ali poljsko, dvorni janičarji, kozaki, Tatarji; tam zopet nekoliko tovarišev, svetečih se v baržunu in svili, brez o-klepa, razriva trume z anatol-skimi rdi perzijskimi konji, Trepki čapek in zaponke pod vratom migotajo z iskrami briljantov in rubinov — a vse se jim umika radi imenitnega -njihovega znaka. Tam se iznova pred hodnikom šopiri oficir v svežem bleščečem ovratniku, z dolgo trstino v roki in napuhom na obh.čju in z meščanskim srcem v prsih; tu zopet migotajo grebenasti šlenr1 dragoncev, klobuki nemške pehtote, rogativke splošne vojske. Kapuce, risji kal-paki.
Služinčad v različnih barvah se zvija v postrežbi kakor kače. Tuintam je ulica zagnetena z vozovi; tam vozovi šele prihajajo, neusmiljeno škripajoč, povsod polno krikov, vpitja: “S poti!” kletev služabnikov, prepirov, tepeža, konjskega rezgetanja. Manjše ulice so tako za-metane s slamo, senom, da se je nemogoče preriti.
In sredi teh sijajnih oblek, migotajočih v vseh mavričnih barvah, sredi svile, baržuna, tif-tika, altembasov, migotajočih briljantov, kako čudno izglodajo polki Višniovieckega, revni, raztrgani, shujšani, v zarjavelih oklepih obledelih barvah in raztrganih oblekah!! Tovariši izpod najimenitnejših znakov iz-gledajo kakor berači} slabše ne- ,
go sluge drugih polkov, ali vsi se klanjajo tem raztrgancem, tej kanjajo tem raztergancem, tej rji in tej revščini, saj to so znamenja junakov. Vojna, zla mati, požira kakor pes kosti. Te izprane barve, to so nočni nalivi, to so pohodi sredi sovražnih elementov ali solfične vročine; ta rja na železu, to je ne-izbisana kri, lastna ali sovražna, ali obojna. Višniovieckovci i-majo povsod prvo besedo.
Po gostilnah in stanovanjih pripovedujejo »oni, drugi samo poslušajo. In včasih kakega po-slušavca kar krč zagrabi za grlo, udari se z rokami po ledjih in krikne: “ A naj vas krogle bijejo! Saj ste vragi ne ljudje!” A Višniovieckovci: “Ni to naša zasluga, marveč takega vojskovodje, kateremu še ni dal vrstnika orbis terrarum.” Vsaka gostija se torej končuje s kriki: “Vivat Jeremi! Vivat knez vojvoda! Vojskovodja nad vojskovodji in hetman nad hetmani!”
Ko se šlahca napije, drvi na ulice in strelja iz pušk in mušket in kadar jo Višniovieckovci opozarjajo, da je svoboda le začasna, da pride čas, ko jih vzame knez v roke in vpelje tako disciplino, o kakršni še niso slišali, uživajo ta čas še tembolj. “Gaudeamus, dokler je do-dovoljeno,” vpijejo. “Ko pride čas pokorščine bodemo pokorni, saj imamo komu, to ni dzi-ecima; ne lacina, ne pierzvna!” — In nesrečni knez Dominik jo je pri tem najslabše odnesel, zakaj vojaški jeziki so ga obirali najbolj.
Pripovedovali so, kako po cele dni moli, zvečer pa visi ob svojem vrču in kadar na trebuh pljune tedaj samo eno oko odpre in vpraša: “Kaj takega?” Govorili so tudi, da na noč u-živa “jalapam” in da je že toliko bitk videl, kolikor jim ima na preprogah, uvezenih po holandskem načinu. Tam ga ni nihče branil in nihče obžaloval, a najbolj so ga grizli oni, ki so javno stali proti vojaški pokorščini.
Vendar je tudi te v zabavljanju in zasmehovanju prekašal gospod Zagloba. Svoje bolečine v križu je bil že izlečil in je bil sedaj v svojem elementu. Koliko pa je snedel in izpil, bi bilo zaman popisovati, ker stvar presega človeško verjetnost. Gruče vojakov in šlahte so hodile za njim in ga obkroževale, on pa je razpravljal, pripovedoval in zasmehoval one, ki \o ga napajali. Kot star vojak je gledal zviška na te, ki so šli na vojno, ter jim z vso visoko izkušenostjo govoril: “Toliko veste, gospodje, o vojni, kakor nune o moških; obleke imate nove in diše po dišavah; a dasi je to prijeten vonj, vseeno se v prvi bitki potrudim, da se vam o-bleka prevetri.
Oj! Kdor ni vohal vojnega česna, ne ve, kakšne solze iztiska! Ne prinese vam ženka zjutraj varjenega piva in tudi ne vinske juhe. Povpadajo vam, gospodje, trebuhi, in sesušite se kakor stvarog na solncu! Lahko mi verjamete! Ejxperientia velja! Bili smo-v raznih prilikah, bili! Priborili smo marsikateri prapor, a povedati vam moram, da me ni nobeden stal toliko truda, kakor ta pod Kon-statinovom. Naj hudiči vzamejo te Zaporošce! Sedemkrat, pravim, gospodje, so mi ušli, pre-
den sem zagrabil za drožiček! Vprašajte gospoda Skrzetuske-ga, tega, ki je Bardabuta pobil, on je to na lastne oči videl in se čudil. Toda še sedaj, le kriknite Kozaku na uho: “Zagloba” in videli bodete, kaj vam pove. Ali. kaj vam bom to pravil, vam, ki ste le muhe po stenah bili, drugega pa nobenega.”
“Kako je bilo to? Kako? so izpraševali mlajši.
“Ali hočete, da bi se mi jezik v ustih od vrtenja vnel kakor os v vozu?”
(Dalje prihodnjič)
Naročite se na dnevnik “Ameriška Domovina’*
ČE HOČETE PRODATI VAŠE POSESTVO
Mi imamo kupce z gotovino. Za hitro postrežbo pokličite
JOS, GLOBOKAR 986 E. 74th Street HE 1-6607
Ali sle prehlajeni?
Pri nas imamo izbzorno zdravilo, da vam ustavi kašelj in prehlad. Pridite takoj, ko čutite prehlad.
Mandel Drug
15702 WATERLOO RD.
KK 1-0034
SEDAJ JE ČAS — da si še lahko izberete LEP LOT za vaš bodoči dom v EUCLIDU in okolici! Kajti vi vsi r ^	veste, da dobrih lotov resnično pri-
manjkuje ! MI imamo na razpolago še nekaj lepih lotov, na katere vam postavimo hišo po VAŠEM OKUSU!
Ustavite se v našem uradu za podrobnosti!
KOVAČ REALTY
960 East 185th Street	KEnmore 1-5030
Ali veste, da je 15 milijonov ljudi v Ameriki
izpostavljeno vsled svoje odvisne teže najrazličnejšim boleznim? Zavarovalnice zahtevajo od njih višje pristojbine, ker računajo z njihovim krajšim življenjem, če ste tudi Vi med njimi, Vam je sedaj mogoče odvrniti nevarnost, ki Vam preti.
S stalno rabo enkrat na teden, po zdravniškem predpisu tudi večkrat, boste dobili nazaj ono zdravo težo, ki odgovarja Vaši postavi.
Zdravilna kopel stane samo $25.00 v naši delavnici v Clevelandu, kjerkoli v U.S.A. $27.50 z vpošteto poštnino, zavarovalnino in sales-taxo. Ničesar ni treba kupovati posebej. Pišite po pojasnila:
SMERNE HEALTH BATH
6904 St. Clair Ave.	Cleveland 3, Ohio
^--------------------------------^
OH, DOKTOR!—Dr. Virginia Boydjieff, ki so jo proglasili za najlepšega zdravnika • v Združenih državah, se prijazno smehlja. Njen smehljaj ima gotovo doher učinek na bolnike.
DVA
POGREBNA
ZAVODA
SHORE
BEAUTY SALON
22498 Lake Shore BIvd.

PrijateFs Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave in E. 68 St.
NEDAVNO ODPRTI
Pripravljeni smo Vam postreči!
Novi moderni prostori za lepotičje, prej
ORENICK BEAUTY SALON, 1030 Euclid Ave.
Leta izkušnje imamo, da Vam lahko poma-mo z lepotičnimi problemi.
Najnovejše, najboljše vrste Permanent Wave . . . Barvanje las . . . nove frizure in nega las in kože na glavi.
Prijazno ste vabljeni, da nas kmalu obiščete!
Telephone: REdwood 2-8866 ANN ORENICK	MARY TURK
Oglejte našo posebno izbiro lepotičnih potrebščin
PRIHRANITE Sl $20 NA TEJ ENKRAT-NA-LETO RAZPRODAJI ZNANIH "SEALY" MODROCIH!
		
	Sit	
SLEEP
ONCE
A
YEAR
SALE!
Don’t miss this sensational Sealy Once-A-Year Sale! . . . deluxe Sealy “Golden Sleep” Mattresses, 'with features you’d expect to pay $59.50 for! ... once-a-year and ONLY once-a-year at these spectacular savings! See these headline values TODAY! . . ^ [save $20 on every purchase! “•eSsT ........ " .........- v
V VIŠINI JE PRIJETNEJŠE. — Med tem, ko se prebivalci Tokia, prestolnice Japonske, gnetejo na bregu in čakajo, kdaj bodo prišli na vrsto za prevoz preko vode, se je Hapi, umetnik na vrvi, odločil po svoje. Mahnil jo je preko vode po jekleni žici.
p •	’ - J
; COMPARE IT WITH \ ANY $5950 \jMATTRESSI J
EASY MONTHLY PAYMENTS
Norwood Appliance & Furniture
6202 ST. CLAIR AVE. Dpen Evenings JOHN SUSNIK
EN 1-3634