PRILOGA
Kočevska i občina
j praznuje j
• •
: Pred 40 leti zasedal Zbor j
j Odposlancev slovenskega :
j naroda — Vrsta politič- j
| nih, kulturnih in:
j športnih manifestacij j • ""* •
• KOČEVJE - Glavni svečano- ;
• sti, posvečeni 40-letnici zaseda- :
S nja Zbora odposlancev sloven- ;
• skega naroda v Kočevju, bosta 1. :
; oktobra v Kočevju in 3. oktobra ;
; v Ljubljani.	J
; V Kočevju bodo hkrati s ;
• 40-letnico Kočevskega zbora i j Praznovali še 40-letnico drugega ;
• zasedanja AVNOJ, 40-Jetnico !
• ustanovnega kongresa Zveze slo- ;
; venske mladine (kije bil v bližnji J | Kočevski reki) in 40-letnico 9. ;
■ SNOUB. V Počastitev teh do- : i godkov bo več kulturnih, šport- ;
! uih in drugili prireditev, ki se bo- :
| do začele že 24. septembra in ;
> bodo trajale do 6. oktobra. ;
» Svečanosti se bodo začele z ;
| dvodnevnim srečanjem pesnikov :
! m 'pisateljev začetnikov drugih ;
; narodov in narodnosti, ki stalno :
: ali začasno bivajo v Sloveniji. ;
• Trajalo bo od 24.’do 25. septem- :
J bra. Nato se bodo do 30. sep- •
• tembra zvrstile še naslednje kul- :
; turne prireditve: ljudska igra •
• „Kazimir in Karolina", „Večer :
S	•
• •
• ~ _ _ •
• •
• •
•	• Vabimo vse borke in :
• borce IX. SNOUB — Kočev- s ' ; ske np proslavo 40. obletni- j
j ce ustanovitve brigade, ki bo j j v Kočevju 1. oktobra ob 9. • j uri v Centru za usmerjeno ; j izobraževanje (za hotelom j j Pugled). Ob tej priložnosti j j bodo podeljene spominske j j značke, brošure o brigadi, j : priznanja in plakete. Sledilo j : bo tovariško srečanje.
ODBOR SKUPNOSTI I BORCEV : ZDO IN IX. SNOUB j
i'" ~\
j partizanske lirike", odkritje kipa •
; »Zena s škafom" (delo Matije I j Glada), otvoritev razstave „Zase- ;
; danje Zbora odposlancev sloven- t j stega naroda v Kočevju", otvori- j
• tev razstave literarnih in likovnih i 5 del iz natečaja OK SZDL Kočev- •
; Je m otvoritev razstave del slikar- Š j ja Doreta Klemenčiča-Maja. j
• Športne prireditve se bodo v : j ‘Puvnem zvrstile od 30. septemb- •
• ta do 6. oktobra. Te so: tradicio- j j na*n‘ tek ..Kočevskega zbora" ;
5 Po ulicah Kočevja, srečanje :
• JPortnikov pobratenih občin •
• JJolina pri Trstu in Kočevje, ro- : j otuctni turnir ženskih ekip, •
• Predviden je pa še šahovski tur- :
: nir.	•
: :
»	30. septembra dopoldne bodo •
; odprli novo proizvodno dvorano ; j ’>Gpreme“ na Rudniku pri Ko- j 5 Eev?u« glavni praznični dan v :
Kočevju 1. oktobra pa bo zjutraj 5 zt>or borcev 9. SNOUB in sveča- : na seja predsedstva republiške ; konference ZSM Slovenije (na- ; njo bodo vabljeni tudi delegati •
L kongresa ZSM v Kočevski Re- J ki).	;
• • •
Iranski ekstempore
i PIRAN - V nedeljo zvečer so tu °dprli razstavo del, nastalih na
Jftošnjem slikarskem ckstemporu. °delovalo je 126 avtorjev, ki so Odložili 200 del. Na otvoritvi mzstave so podelili tudi nagrade za najboljša dela. Med nagrajenci ni ! p^ogar iz Dolenjske in ne iz °sayja, so pa bili stikaiji iz tega |n®*a Slovenije na nekaj prejšnjih pksteniporih zelo uspešni. Tudi ni j Poročil o tem, da bi sc kateri od olenjskih likovnikov tokrat napotil
^'kat proti obali.
Do konca tedna se bo Nadaljevalo lepo in toplo Neme.
Španski borci med učenci
Sekcija španskih borcev na zboru v Krškem — Med gosti tudi Pepca Kardelj, Lidija Šentjurc in Vida Tomšič
KRŠKO - Od 53 narodov, kolikor jih je sodelovalo v španski državljanski vojni, je sodelovalo glede na velikost narodov razmeroma največ Slovencev. Okrog 550 se jih je, zvečina v prvih bojnih vrstah, postavilo v bran republike.
Več kot 230 »Špancev” je padlo v neenakem boju z najsodobneje opremljenimi Francovimi hordami. Veliko slovenskih Špancev je sodelovalo tudi v odporniških gibanjih
BANKE BODO PODPRLE IMV
NOVO MESTO - Na sestanku izvršnih odborov Ljubljanske banke - Združene banke in Ljubljanske banke — Temeljne dolenjske banke, ki je bil ta ponedeljek v novomeškem IMV, in za katerega iz nam nerazumljivih razlogov nismo dobili vabila, so se člani obeh teles seznanili z ugotovitvami poslovodnih odborov obeh bank o sanacijskem programu IMV. Glede na to, da so v IMV bistveno zmanjšali načrtovano izgubo in da so v osmih mesecih tega leta skoraj uresničili letni načrt proizvodnje, kaže, da je IMV na pravi poti za reševanje dolgoletnih težav. Zato izvršilna odbora pooblaščata oba poslovodna odbora bank, da čimprej ustanovita medbančno delovno skupino, ki bo pripravila vse potrebno za ustanovitev konzorcija bank. Seveda mora tudi IMV izpolniti vrsto zahtev, da bo sanacijski program dobil resnično podporo bank in slovenskega združenega dela. Hkrati pa bo IMV morala dobiti tudi dovoljenje za uvoz in najem opreme pri Renaultu. Če tega dovoljenja ne bo dobila, je. sanacijski program spe f vprašlj iv. (Po Delu)
RANA URA, ZLATA URA
SEVNICA Bližnja premaknitev umih kazalcev naj bi v sevniškem združenem delu, kjer delajo v izmenah, spet pomenila vrnitev na nekdanji delovni čas, začenši torej ob 5.30. oziroma ob šestih. Vse družbene službe, občinska, uprava, samoupravne interesne skupnosti, šole in druge skupnosti naj bi določile pričetek dela med sedmo in osmo uro. Takšno stališče je na zahtevo večine delavcev v ponedeljek šprejela komisija za uskladitev premika delovnega časa pri občinskem sindikalnem svetu. Podobne zahteve so izrekli tudi nekateri člani občinskega sindikalnega sveta konec minulega tedna, čeprav le-ta ni bil pristojen za tak sklen.
Evrope, v narodnoosvobodilnem boju jugoslovanskih narodov jih je od 60 padlo preko 30. Te podatke je prejšnji četrtek omenil vnov:č izvoljeni predsednik sekcije španskih borcev pri RO ZZB NOV Slovenije narodni heroj Stane Bobnar na srečanju „Špancev” v krškem delavskem domu Edvarda Kardelja.
Poleg španskih borcev so sodelovali še Pepca Kardelj, Lidija Šentjurc in Vida Tomšič, na zboru pa seje »Spancem” zahvalil za dejavno družbenopolitično delo sekretar RO ZZB NOV Marjan Lenarčič. Španski borci so pomagali, pri organizaciji parka v Vidmu pri Ščavnici, navezali so stike z drugimi „Španci”, v povezavi s pionirji v taboru Sutjeska pa skušajo prenašati revolucionarne tradicije in seznanjati s trdoto španske revolucije. Te in druge značilnosti boja zoper fašizem so lahko spoznali na zgodovinskih urah v petek na osnovnih šolah Krško, Leskovec, Kostanjevica in Senovo, ki so jih obiskali »Španci”. Učenci bodo pisali spise o vtisih s srečanj s španskimi borci, občinski odbor ZZB NOV v Krškem pa bo odbral najboljše spise in njihovim piscem podelil knjižne nagrade.
P. PERC
GOSTOLJUBNI KRČANI — Španski borci in njihovi gostje so se dobro počutili v Krškem. Predsednik krške občinske skupščine Branko Pirc je podelil za sekcijo heroju Stanetu Bobnaiju plaketo občine (na sliki), visokega življenjskega jubileja Vide Tomšič so se spomnili z zbornikom Krškega.
Srt e" m
DCE
ESU
cm
i ti ii m s
' SMr B t m
Posavje: komunisti se prehitro zadovoljijo s površnimi sodbami drugih
zaradi »racionalizacije ali časovne stiske".
BREŽICE — Bitka za stabilizacijo v Posavju še ni postala množično gibanje, čeprav približevanje resolucijskim ciljem odraža podvojeno politično aktivnost v zadnjih mesecih.
To stališče je medobčinski svet ZKS Posavje na seji 19. septembra dopolnil z ugotovitvijo, da sicer kažejo zaposleni v delovnih kolektivih veliko pripravljenost za racionalnejše gospodaijenje, da pa komunisti niso dovolj usposobljeni za to, da bi jih pripeljali na pot resnične stabilizacije. Premalo namreč poznajo stabilizacijske dokumente.
V razpravi o izvozu je bilo izrečeneih več očitkov na administrativne ovire pri najemanju blagovnih kreditov za izvoznike. Obvezno-
• V odnosu do sprejemanja mladih v vrste Zveze komunistov bodo morali v Posavju marsikaj spremeniti, so menili 19. septembra na seji MS ZKS v Brežicah, ko so sprejemali poročilo medobčinskega študijskega središča ’ o idejnopolitičnem usposabljanju v minulem letu in program za novo izobraževalno -sezono.« Tokrat so sklenili uresničiti vse do-govoijene izobraževalne oblike usposabljanja, še vedno pa jih bo sorazmerno manj kot v drugih regijah, kjer sprejemajo v vrste Zveze komunistov več mladih.
sti do konca leta so še velike in jih ; ne bo lahko izpolniti Medobčinski svet ZKS se pri uresničevanju stabilizacije pridružuje tistim, ki ne gradijo samo na omejitvah in zategovanju pasu, ampak na razvoju, ki se bo naslanjal pfedvsem na naše lastne moči in sposobnosti. Posavski komunisti se bodo postavili po robu vsakemu kratenju samoupravnih in delegatskih pravic s skrajšanimi postopki
• Ob dnevu mornarice, pomorstva in rečnega brodarstva vam predstavljamo barkantino Jadran, šolsko jadrnico jugoslovanske mornarice, na kateri je pridobilo temeljne mornarske veščine na stotine naših mornarskih častnikov.
• Tragedija južnokorejskega civilnega letala, ki ga je sovjetski prestreznik SU -15 sestrelil nad
Svatovanje otvarja teden turizma
Veliko zanimanje za doslej največjo turistično prireditev — Pel bo tudi Ladko Korošec
NOVO MESTO - Z jutrišnjimi predporočnimi obredi v Novem mestu, Metliki, Semiču in Mokronogu, sobotno otvoritvijo razstave »Gozd-gobe-cvet-je” in popoldanskim svatova-njem se pričenja doslej največja turistična prireditev na Dolenjskem. Zanimanje za prireditev je že sedaj veliko, tako da organizator pričakuje v soboto v Novem mestu več tisoč obiskovalcev.
Ker pa je bogat program celotedenskih prireditev med 23. septembrom in 2. oktobrom posegel tudi na kulturno področje, moramo za vse ljubitelje zborovskega petja zapisati razveseljivo novost. Na koncertu pevskih zborov, ki bo v četrtek, 29. septembra, ob 18. uri v novomeškem domu kulture, bodo poleg mešanih zborov iz Pionirja, Krke in IMV nastopili tudi pevci iz Zagorja. Kot zanimivost naj omenimo, da v tem zboru nastopa tudi Ladko Korošec, ki se bo tako ponovno predstavil novomeškemu občinstvu.
Svet priporoča delegatom, naj bodo bolj kot doslej pozorni pri sprejemanju samoupravnih predpisov v občini in republiki, če ti zahtevajo nove administrativne moči. Vsakič, ko glasujejo, naj se vprašajo za posledice, dobre in slabe.
Pod kritično luč so bile tokrat ponovno postavljene zapoznele obravnave periodičnih obračunov.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Japonskim morjem, pri čemer je	N
umrlo 269 ljudi je usmerila	|
pozornost svetovne javnosti na	S
vojaško aktivnost, ki je zelo	|
razvejana, čeprav se o njej	N
skorajda ne govori. Gre za	|
uporabo letal v vohunske na-	J
mene, o čemer pišemo v pri-	|
spevku »Radovedna ušesa letajo	'
visoko".
• Rajko Sajnovič, predsednik	J
novomeškega društva ,,Rom“,je	|
poslal našemu uredništvu daljši	k
zapis, v katerem slika položaj in	|
življenje Romov v novomeški	N
občini. Sajnovič posebej apelira	|
na organizacije združenega dela,	J
naj v času gospodarske recesije	|
in vse večje nezaposlenosti ne	N
prenehajo zaposlovati Rome, ki	£
da so spoznali, da se s kruhom ni	I
igrati. Prispevku smo dali naslov	^
,,Novomeški Romi sprašujejo za	I
delo".	S
Vozni redi ostajajo nespremenjeni
Ob premaknitvi kazalcev ,
NOVO MESTO - V noči z nedelje na ponedeljek bomo v Jugoslaviji skladno z drugimi evropskimi državami premaknili ure za 60 minut nazaj. Ponekod na Dolenjskem razmišljajo, da bi ob tej priložnosti prestavili tudi začetek delovnega časa, in to tako, da bi z delom pričeli ob 6. uri. S tem bi vsekakor spet povzročili dokajšnjo zmedo, saj smo se od konca marca dalje sprijaznili z začetkom dela ob 7. uri, temu pa so se prilagodili tudi vozni redi vlakov, jivtobusov, vrtci, šole itd. Tisti, ki bodo zdaj prešli na začetek dela ob 6. uri, bodo to storili na lastno odgovornost, kajti v štirih dolenjskih občinah velja dogovor, da bodo vozni redi vlakov in avtobusov ostali nespremenjeni, po besedah odgovornih ljudi -* Janeza Japlja in Marjana Smrketa — to pomeni, da bodo prevozi še naprej prilagojeni začetku dela ob 7. uri. V Novem mestu se s ponedeljkom tudi v vrtcih ne bo nič spremenilo, upravnica novomeških vrtcev Kristina Plut pravi, da bodo vrtce odpirali kot zdaj, to je ob 6.15.
Razmah nezaupanja delavcem
Uspešnost dolenjskega gospodarstva gre tudi na račun cen - Vse pomembno gre mimo sindikata — Začetek dela: še naprej ob 7, uri!
za
listu že objavili, kažejo, daje dolenjsko gospodarstvo v prvi polovici tega leta doseglo boljše rezultate od pričakovanih. Žal ti niso povsod posledica večje produktivnosti, ampak tudi povečevanja cen. Na ZA SODARJE NI POČITKA — Letošnji pridelek grozdja bo obilen	srečo se povečuje tudi obseg pro-
povsod tarp, kjer ni klestila toča, zato je marsikateri vinogradnik	izvodnjc, izvozni dosežki napovedu-
:noral v klet zavaliti nov sod ali kad. Za sodaija Viktoija Mikliča iz.	je5°' da bodo letni plani na tem
Mačkovca pod Trško goro je bilo v dneh pred letošnjo trgatvijo	področju uresničeni. Da do konca
toliko dela, da sta mu morala na pomoč priskočiti še brata Tone in	let) gosPod‘lrstvo nc bi klecnilo, bo
Janez. »Zgodnja trgatev nas je malo presenetila. Vsi so želeli imeti ,a .odp,ravltl. vrsto. ponianjkiji-posodo prej, kot smo se dogovorih," je povedal 66-letni Vikotr Unišah'a kJ°Jnohivi •?'vrilv Miklič (na sliki desno) ki se po trgatvi še najbolj veseli nekaj ViktoLm pri ’c‘nih jn istih ()1 ^ počitka. (Foto: J. Pavlin)	preveriti	kakovost	njihovih	sanacij-
NOVO MESTO — Medobčinski svet Zveze sindikatov Dolenjsko se je odločil, da bo seje, katerih dnevni red bo odmeijen gospodaijenju, sklical v delovnih organizacijah. Tako bodo imeli člani priložnost za ogled neposredne proizvodnje, razpravo pa bodo lahko oprli tudi na razmere, v kakršnih posluje njihova gostiteljica. Za zelo dobrega se je tak način pokazal pred tednom dni, ko so v Straškem Novolesu obravnavali polletne rezultate gospodaijenja v štirih dolenjskih občinah.
Številke, ki smo jih v Dolenjskem skih programov. Zadolženost gospo-
darstva jc tolikšna, da samo obresti že skoraj dosegajo višino sredstev za osebne dohodke.
In kakšno vlogo pri tem' lahko odigra sindikat? Razprave o polletnih dosežkih so bile še vedno preveč računovodske, vsebinsko naravnane na zunanja dogajanja, malo-kje so podrobno razčlenjevali lastne razmere in iskali izhod iz zagat. Pojavljale so se težnje po nekritičnem dviganju osebnih dohodkov, uravnilovki, čedalje bolj pa šepajo pobude za pravšnje pagrajevanje po delu. Vprašljivo jc, do kakšnih rezultatov lahko pripelje splošno raz-
pravljanje o cenah, novih davkih, nelikvidnosti, ker je stališče, da vse, kar je pomembnega, ne sme iti mimo sindikata, preraslo v svoje nasprotje, številni administrativni ukrepi pa niso nič drugega kot izraz nezaupanja delavcem.
Nezaposlenost na Dolenjskem še zdaleč ni vprašanje, ki bi terjalo, takojšnje ukrepanje, postalo pa bo pereče, ako ne bo naložb, te namreč nazadujejo že tretje leto zapored.
Nezadovoljstvo med delavci zadnje čase povzroča draginja .osnovnih življenjskih potrebščin, neskladje osebnih dohodkov med gospodarstvom in družbenimi dejavnostmi, in to v škodo slednjih. Na seji medobčinskega sveta je bila izražena bojazen, da se nam ni bati štrajkov, temveč bolj prikritega odpora delavcev, ki ga ponazarja reklo, da nikogar ni mogoče tako slabo plačati, da ne bi ta še slabše delal.
D. RUSTJA
St. 38 (1780) Leto XXXIV NOVO MESTO četrtek,
22.	septembra 1983 Cena: 15 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
YU ISSN 0416-2242
Ljubljansko
pismo
Jasna beseda »malega
človeka”
Kaj pravijo delavci o stabilizaciji
Ko so novinaiji „Borbe“ nedavno tega spraševali delavce komuniste, kaj mislijo o naših gospodarskih razmerah, so dobili zelo jasen, enoten odgovor: glavno breme stabilizacije kot vedno nosijo tisti, ki ustvarjajo dohodek. Niti kolektivne odgovornosti niti odgovornosti posameznika ni možno okrepiti, če izvoljeni organi ne dajejo redno obračuna „bazi“, če na vodilne funkcije niso izvoljeni zares najsposobnejši
Med njinfi je tudi nekaj takšnih dogovorov, ki so vredni, da jih povzamemo - brez vsakršnega komentarja.
- Ali je možna večja stabilizacija kot to, da na mesec zaslužim stari milijon! Moje gospodinjstvo razpolaga z mesečnim proračunom 1,6 starega milijona. Malo, vendar se da živeti. Ce vsi enako ljubimo to državo, zakaj se tisti, ki prejemajo veliko več, kot jim je potrebno za normalno življenje, ne bi odkrekli delu svojih prejemkov, zato da bi premostili sedanje težave. Tudi sam bi se vključil v to akcijo. Boja za stabilizacijo ne bodo dobili z gesli, marveč z odrekanjem, je dejal Milovan Šarac, gasilec Jugoturbi-ne, Karlovac.
- Kako naj bi prepričali delavce, da je pravilno, da so si funkcionarji v federaciji povišali plače za 12 % in da imajo 7.000 dinarjev regresa, medtem ko oni prejemajo 2500 din regresa, njihov dohodek pa je odvisen od dela in dohodka delovne organizacije. Nesprejemljivo je tudi to, da se na letališče za isti polet pelje vsak s svojim šoferjem in avtomobilom. To je na prvi pogled postranskega pomena, vzbuja pa nezadovoljstvo, je rekel Marjan Zupanc z Rašice.
- Premajhna idejna usposobljenost članov ZK in s tem v zvezi nezadostno zaupanje organov in forumov v gibalno silo večine komunistov so privedli do negotovosti v vrstah ZK in do diferenciacije članov na „navadne“ in „višje“ komuniste. To je glavni vzrok za čakanje, da bodo akcijo začeli ..ustrezni organi," je dejal rudarski inženir rudnika Zenica Vladimir Bijelič. *
- Če mlad član ZK prosi za besedo, pogosto sliši naslednji komentar: „Glej ga, kariero želi doseči". Tako pridemo v absurden položaj, da že vnaprej vemo, kdo bo govoril na partijskem sestanku in kaj bo povedal, je dejal Ivan Kolenc iz Jugoturbine, Karlovac.
Delavci iz splitske ladjedelnice pa so rekli še:
- Vse je bilo že davno povedano in vemo, kaj moti delavce. Lahko kritiziramo, toda kaj to pomeni? Lahko zahtevamo odgovornost nekega člana vodstva, toda sodišče združenega dela ga bo vrnilo na delo in dobil bo celo odškodnino. Kaj naj o tem govorimo? Niti imajo v svojih rokah sodišča, občine, sindikat.. . Odgovornosti ne morejo zahtevati delavci, marveč komiteji, sindikalni sveti, centralni komite.
VINKO BLATNIK
Solidarnost spet na izpitu
Za socialno ogrožene po lanski toči na Bizeljskem zbrali preko 7,7 milijona dinarjev — Svet posavskih občin podprl tudi sevniško občino
V
KRŠKO - Svet posavskih občin se je na seji 14. septembra soočil z eno osrednjo temo - odpravljanjem posledic škode, ki jo je povzročila toča, le da je v prvem primeru pregledal zaključno poročilo o že opravljenem delu za odpravo škode zaradi neurja s točo junija lani v brežMki občini; v drugem primeru pa je svet obravnaval pobudo za oiganizirano pomoč pri odpravi škode, ki jo je povzročilo neurje s točo letošnjega avgusta v sevniški občini.
Za reševanje problematike socialno ogroženih krajanov KS Bizeljsko, Pišece in Sromlje so v akciji občinskih sindikalnih svetov iz Brežic, Krškega in Sevnice zbrali 7.710.181 din. Največ so z enodnevnim zaslužkom prispevali Krčani (3.590.613 din), v brežiški občini so zbrali 2.791.932, v sevniški 822.953 in ostalih občinah 230.255 din. Rdeči križ Slovenije je primaknil 181.577, socialno skrbstvo pa 92,879 din.
Večino zbranega denarja so v obliki enkratne družbene materialne pomoči uporabili letos, najnujnejšim primerom pa so takoj priskočili na pomoč lani t 2.652.467 din. Blizu 6.700.000 din pomoči je bila deležna KS Bizeljsko, kjer je bilo opustošenje največje, KS Pišece je dobila za socialno ogrožene dobrih 950 tisočakov, Sromljani pa 35 tisočakov. Seveda so navedeni tudi natančni zneski gmotne pomoči posameznikom.
Svet posavskih občin je akcijo zelo uspešno ocenil in poudaril, da je bila;odzivnost delovnih ljudi več kot zadovoljiva, priznanje za uspeh solidarnostne akcije pa so izrekli tudi vsem trem občinskim sindikal-
Samo sprotna...
(Nadaljevanje s 1. strani)
Razprave o poletnih dosežkih gos-podaijenja 19. septembra zagotovo nimajo tiste vrednosti, kot bi jo imele julija. Gospodarjenje bi morali ocenjevati sproti, vsaj enkrat, če ne dvakrat na mesec. Potem bi se izognili tudi čisto formalnemu obredju ob sprejemanju četrtletnih obračunov, saj gre pogosto samo zato, da jih odgovorni lahko čimprej podpišejo.
Komunisti bi se morali odvaditi tudi ocenjevanja uspešnosti gospodarjenja samo po bančnih podatkih in podatkih občinskih služb. Zelo malo je takih, ki spodbujajo vsebinsko drugače zastavljeno razpravo v svojem delovnem okolju, in niti člani občinski komitejev se dostikrat ne potrudijo za kaj takega. Zadovoljijo se s statističnimi ugotovitvami in frazami o ^relativno dobrem poslovanju". Ko govorijo, da se je izvoz ..fantastično" povečal na primer v brežiški občini, ne povedo, da predstavlja ta izvoz komaj pet odst. celotnega prihodka. Ob tako površnem ocenjevanju ne vidijo tistih kolektivov, ki se zares trudijo, ki iščejo tržišče ali pa se preusmerjajo na nove dejavnosti. V podatkih SDK jih ni, ker še ni rezultatov, zato zanje nihče ne zve. Prizadeti kolektivi čutijo to kot krivico in zahtevajo bolj poštene, bolj realne sodbe.
Tudi pri ocenjevanju izgub' so komunisti v občinah in kolektivih premalo kritični in so zadovoljni, če so te manjše, kot so bile lani, pri tem pa soglašajo z izgovori, da sojih povzročile prenizke prodajne cene izdelkov. Toda, sodeč po“ prisilni upravi" v več kolektivih, so razlogi za to še drugje.
V razpravi je bilo nadalje rečeno, da so oceno gospodarjenja premalo prisotne v družbenih službah in državni upravi in da ni zaželene povezanosti z združenim delom.
J. TLPPEY
PROTI IZREDNIM RAZMERAM
METLIKA Predsedstvo OK SZDL Metlika je na svoji zadnji seji razpravljalo o varnostno-politični oceni občine in sprejelo naloge organov SZDL za preprečevanje vzrokov za nastanek izrednih razmer in odpravljanje le-teh. Med drugim so obravnavali še polletno poslovanje OK SZDL, ki se otepa s finančnimi težavami.
nim svetom. Predsednik brežiške občinske skupščine Mirko Kambič se je zahvalil .za sodelovanje in po-
• N amesto dosedanjega predsednika sveta posavskih občin Branka Pirca, ki se mu je mandat iztekel, je bil za novega predsednika izvoljen Mirko Kambič, predsednik brežiške občinske skupščine, za podpredsednika sveta pa Jože Bavec, predsednik sevniške občinske skupščine.
moč, hkrati pa dejal, da niti dinar ni šel za druge namene.
To je bila dobra iztočnica za obravnavo pobude in hkrati dogovora o organizirani pomoči ljudem v sevniški občini, kjer je neurje s točo kosilo v treh valovih: 3, 5. in 13.
MLADI TREBANJCI NAJBOLJŠI
MIRNA - Tradicionalno sedmo tekmovanje mladih v TO Dolenjske pokrajine je bilo letos na Mimi. Tekmovalci so se posamezno in ekipno pomerili v nekaterih vojaških veščinah: streljanju z avtomatsko puško, orientacijskem pohodu, metanju bombe v cilj in postavljanju šotorov. Kljub izredno slabemu vremenu so bili doseženi dobri rezultati. Vrstni red ekip: 1. TO Trebnje I, 2. TO Trebnje II, 3. TO Črnomelj II, 4. TO Črnomelj
I, 5. TO Metlika 1, 6. TO Metlika
II, 7. TO Novo mesto. Med posamezniki je bil najboljši strelec in metalec bombe Drago Skatja.
Tekmovanje je pripravil Pokrajinski štab TO Dolenjske v sodelovanju z OŠ TO Trebnje.
J. P.
avgusta. Zadnje neurje je prizadelo predvsem manj razvito KS Blanca.
Cenilne komisije so popisale 1.345 gospodinjstev, ki so bila oškodovana, skupno ocenjena škoda v kmetijstvu ter na komunalnih in gradbenih objektih na znaša 228.529.286 din. Največ ,kode - 104.632.000 din je v zasebnem kmetijstvu, v družbenem kmetijstvu pa 88.546.000 din.
Sekretariat medobčinskega sveta SZDL za Posavje je pozval k enotni akciji pomoči v regiji za v neurju prizadete v sevniški občini Poleg enodnevnih zaslužkov bi bila po mnenju medobčinske gospodarske zbornice dobrodošla Sevnici tudi pomoč pri obiranju sadja in sajenju trsov v vinogradih. V Brežicah in Krškem bodo na prvih zasedanjih zborov združenega dela informirali o potrebni pomoči Sevnici.
P. PERC
PRAZNIK KRAJEVNE SKUPNOSTI DOLZ
DOLŽ - V nedeljo, 25. septembra, bodo krajani Dolža, naj mlaj še k rajevne skupnosti novomežlci občini, praznovali svoj prvi krajevni praznik. V ta namen pripravljajo proslavo s kulturnim programom s pričetkom ob 14. uri.
TUDI NAŠI V CELJU
CELJE - V tem mestu ob Savinji so te dni odprli 16. mednarodni sejem obrti, v lapidariju celjskega muzeja pa zlatarsko razstavo. Za obe gospodarski manifestaciji je vse večje zanimanje, na njiju pa sodelujejo tudi naši obrtniki ter njihova združenja in samostojni ustvarjalci (kot je Sevničan Rudi Stopar, ki na zlatarski razstavi sodeluje z izdelki iz železa). Obrtnikom iz naših občin in našim obrtnim zadrugam je na sejmu odmerjen približno enak prostor kot prejšnja leta.
V PARKU KRMELJSKE ŠOLE - Šolarji vseh treh šol Mirenske doline, okrog 150 jih je bilo, bodo lahko še po desetletjih prepoznavali svoj delež v spomeniku Dvanajsti. Pomnik je nastal brez omembe vrednih stroškov. (Foto: A. Železnik)
Krmelj pričakuje Dvanajsto
Kraj lepša zunanjo podobo — Titov spominski park
KRMELJ Ob jubileju XII. brigade, ki bo v soboto, 24. septembra, ob 11. uri v Krmelju, ko bodo po brigadi poimenovali tamkajšnjo osnovno šolo, bodo kraj tudi likovno obogatili. Tako 150 šolarjev Mirenske doline že od poletja sem dolbe v les like na temo NOB, ki jih te dni sestavljajo v celoto pod mentorstvom likovnika Braneta Sus-tetja. T3 spomenik bodo odkrili jutri ob 17. uri.
Ta čas delajo v Krmelju še trije likovniki. Issei Tada prihaja iz daljne
Japonske, družbo pa mu delata Roberto Stella iz Opatije in Marc Kovačič iz Ljubljane. Izdelujejo skulpture v jeklu. Ž njihovo ustvai-
(lz zadnjega Pavlihe)
fOS> VODSTVOAJ^)
SVETO Hjte MRT/JZ/j
JE USTVARIL
• K že objavljenemu voznemu redu za potovanje iz Ljubljane dodajamo še, da bo za prevoz borcev iz Bele krajine in Dolenjske na voljo okrepljen redni vlak na progi Metlika - Tržišče. Odhod vlaka bodo iz Metlike ob 6.29, Črnomlja 6.47, Novega mesta (vlak bo ustavil v Kandiji, centru in Bršljinu) 7.44, Trebnjega 8.57 in bo prišel v Tržišče ob 9.22, od tam pa bo poseben avtubus vozil do Krmelja. Povratek bo ob 17.21. Dvajset minut za rednim vlakom bo peljal iz Novega mesta, s postaje Center, naravnost v Krmelj poseben vlak. Čas vrnitve vlaka bo določen dogovoru.
po
jalnostjo naj bi sredi Krmelja nastal svojski Titov spominski park sodobne plastike.
Umetniki so zadovoljni z delovnimi razmerami, predvsem pa s prijaznostjo tamkajšnjih ljudi. Metalna jim je za delo odstopila prostor in železo. '	A.	Ž.
NAŠA ANKETA
Vsak papir še ni gradivo
Delegati potrebujejo za pravilno odločanje kratke, pregledne, razumljive in vendar popolne informacije, ne pa, kar marsikje dobivajo zdaj: debele svežnje s sto in več Usti popisanega papirja, na katerih mrgoli številk, indeksov in razpredelnic, za nameček pa še tujk in nejasnih formulacij. Za izboljšanje so do zdaj bolj malo naredili, razen izjem. O tem govore tudi današnji anketiranci
DANIJEL BARLE, delavec v mokronoški Iskri: „Kot delegat v zboru združenega dela trebanjske občinske skupščine nisem opazil, da bi .»e pri gradivih kaj spremenilo. Še vedno so predolga, preobsežna, da se človek komaj prebije skoznje. Tako smo na sejah največkrat zato, da dvigamo roke.
Povsem drugače je, ko so v razpravi življenjsko pomembne za-deve.“
DANICA STRNAD, delegatka družbenopolitičnega zbora v Krškem: „Delegatska gradiva so preobširna, preveč je filozofiranja, čeprav ves čas opozarjamo na to pomanjkljivost. Nimamo časa za proučevanje debelih svežnjev z mnogimi tujkami popisanega papirja. Ko sem bila še predsednica konference delegacij, mi je bil v veliko pomoč ,Naš glas’, ki pa ga zdaj, žal, ne dobivam več."
RUDI OREL, sekretar občinske skupščine in IS Kočevje: „Do letos so gradiva dobivali vsi delegati, zdaj pa jih dobivajo le vodje delegacij oziroma konferenc delegacij in strokovne službe ozdov.
Celotno gradivo gre tako na 230 naslovov, medtem ko 680 delegatov dobiva povzetke. Za zadnjo sejo smo poslali le 74.700 listov gradiva in tako prihranili 60.300 dinarjev.
MILAN TRAVNIKAR, sekretar metliške občinske skupščine: „Pri nas ne delamo povzetkov gradiv- za posamezne točke dnevnega reda, ampak pošiljamo delegacijam celotna gradiva. Osrednje točke je težko krajšati, odlokov pa tako in tako ne moremo. O najpomembnejšem je najprej beseda v izvršnem svetu, kjer se marsikaj skrči na • bistveno, to pa je podlaga za gradivo za seje zborov."
NIKO ŠUŠTARIČ, sekretar črnomaljske občinske skupščine:
„2e leta 1979 je predsedstvo naše občinske skupščine pripravilo seminar za ljudi v upravnih organih in strokovnih službah, ki pripravljajo gradiva. Danes smem trditi, da so sestavljalci zahtevo po krajših in bolj razumljivih gradivih sprejeli kot stalno nalogo. Ob obširnejših gradivih pripravijo povzetke."
FRANC LAPAJNE, predsednik IS Ribnica: ,,Gradiva za seje zborov naše skupščine niso preobširna in jih tudi v prihodnje ne nameravamo krajšati. Poleg vodij dobi gradivo vsaka delegacija, vendar samo toliko, kolikor delegatskih mest ima v zboru združenega dela ali zboru KS. Poslej bomo pošiljali gradiva delegatom vseh krajevnih skupnosti."
MAKS ZUPANC, tajnik v SIS,
Sevnica: „To jesen bomo poskušali pripraviti tudi povzetke gradiv, kar so delegati vseskozi zahtevali. Predsedniki delegacij bodo dobivali celotna gradiva. Seveda kakovosti delegatskega odločanja ne bomo izboljšali zgolj z več papirja, potrebni so tudi živi stiki z delegati in delegacijami. Mnogo jim lahko pomagamo s stalnimi oblikami usposabljanja."
—	-	MATJAŽ	VERBIČ, sekretar
novomeške občinske skupščine: „Mislim, da novomeška delegatska gradiva niso tako slaba in nerazumljiva. Izhajajo v tiskanem glasilu .Odločajmo1. Učinek je bil že pri pripravi gradiv. Ko so pripravljala vedeli, da bo vse tiskano, so se bolj potrudili. Radi bi, da bi bili v glasilu Odločajmo1 komentarji in članki, ne samo gradivo kot tako."
TONE ZORKO iz Brežic: „Gra-diva za delegate občinske skupščine so bolj poljudna kot gradiva za sise. Včasih delamo tudi povzetke, kar pa ni dovolj za tiste, ki bi šli radi do dna. V povzetke tudi ni moč vključiti sporazumov in dogovorov'. Na sisih pripravljajo za seje ustne obrazložitve, da vedo, za kaj gre, tudi tisti, ki gracffva ne preberejo."
Nobene preuranjene trgatve
Zgodnje sorte že obirajo — Letina količinsko nadpovprečna — Kakšne cene?
BREŽICE - Od letošnje trgatve naprej Slovin ne bo več odkupoval vina, ampak samo še grozdje. Letina bo obilna in pri Slovinu računajo s precej večjimi količinami kot lani. Odkupiti nameravajo 440 vagonov grozdja (lani 260).
V PRIČAKOVANJU DOBRE LETINE
V Beli krajini kaže, da bo letos letina grozdja dobra. Kjer ni bilo toče, tudi gnilo ne bo, in če bo september lep, bo grozdje kakovostno. Po količini bo letina zaradi toče povprečna, sicer pa bi bila nadpovprečna. Po uspelih zborih vtnogradnikov v metliški in črnomaljski občini metliška Vinska klet pričakuje večjo ponudbo grozdja fcot prejšnja leta.
I NOVOMEŠKE TRŽNICE
NOVO MESTO - Že tako kai dobro ponudbo sadja in zelSnjave na novomeški tržnici so na tržni dan v ponedeljek spet še popestrile okoliške kmetice, pa tudi pridelovalci iz bolj oddaljenih krajev. Kilogram hrušk je stal 60 din, jabolk pa 35 mn. Paradižnik je bil po 30 do 50 din, med najcenejšim in najdražjim pa je bila to pot res velika razlika v kakovosti. Paprika za vlaganje se še dobi po 40 din kilogram. Kupiti se Je dalo še nekaj stročjega fižola po 60 din in oluščenega svežega fižola P° 100 din liter. Precejšnja je bila tudi izbira zelene solate in radiča po 60 do 70 din. Kilogram sliv je stal 40 din.
Sejmišča
NOVO MESTO: Ponudba pujskov se povečuje. Tokrat jih je bilo naprodaj 363, zaradi nazadujočega povpraševanja pa jih je bilo prodanih samo 135. Od 7 do 10 tednov stari so stali 5.000 do 6.000 din, od 10 do 12. tednov 6.000 do 8.000 din, nad šest mesecev stari pa okrog
14.000	din.
BREŽICE: Sorazmerno skromna Je bila ponudba pa tudi povpraševanje na sobotnem tedenskem sejmu. Prodajalci so ponujali 310 pujskov, starih do tri mesece, prodali pa so J*h 165 po okrog 280 din kilogram žive teže.
Kooperanti in drugi pridelovalci bodo morali spoštovati roke za trganje posameznih sort. Grozdje mora dozoreti, ker letos moštu ne bodo dodajali sladkorja. V dogovoru s Kmetijskim inštitutom naj bi trgatev potekala tako, da bodo vinogradniki upoštevali sorto in lego trte. Zato bo inštitut rra 27 mestih meril sladkorno stopnjo grozdja.
Trgatev ranine, portugalke in šentlovienke se je začela ta teden. Modro frankinjo bodo trgali okrog 25. septembra, bele sorte v začetku oktobra. Obiranje grozdja naj bi sklenili z žametno črnino do 10. oktobra. Po dosedanjih merjenjih sladkorne stopnje sklepajo, da bo
Tropine kot izhod krmne stiske
Možnost, ki jo nudi laška pivovarna
SEVNICA - Predvsem avgustovska toča je hudo zmanjšala krmno osnovo živinorejcem. Da bi vsaj omilili težave, si pri temeljni organzaciji kooperantov prizadevajo dobiti več pivskih tropin v laški pivovarni.
Direktor TOK (Mercator) pri sevniškem Kmetijskem kombinatu Alojz Florjančič pričakuje, da jih bodo dobili vsaj 500 ton. Seveda naj bi teh tropin kmetje ne krmili le sproti, zato kmetijski pospeševalci opozarjajo na možnost siliranja. Rejci naj bi si izračunali, koliko tropin bodo pokrmili v štirih mesecih. Ker priporočajo okrog 6 do 10 kg tropin v obroku na glavo velike goveje živine, bi jih v štirih mesecih pokrmili okrog 10 ton, v primeru, da redi rejec pet krav, tri teličke in pet bikcev.
Priporočajo betonske silose, kjer naj se zajema odtekajoči sok, ki ima tudi hranilno vrednost. V ta sok priporočajo namakanje pesnih rezancev (50 do 100 kg na tono tropin)'. Se tople tropine je treba v silosu pokriti najpozneje 12 ur po polnjenju. Za razliko od druge silaže pri siliranju tropin ni treba čakati na zorenje.
Siliranja pivskih tropin ne priporočajo v improviziranih silosih ravno zaradi tega, ker pri njih ni mogoče zajemati uhajajočega soka.
A. Ž.
Kmetijski
Nov izziv pridelovalcem
Kot da povsod sledimo športnemu geslu: ,,Dlje, hitreje, više!” Lanski načrt je predvideval 45.000 ton odkupljene pšenice, letošnji 64.000, za prihodnje leto pa je zastavljeni cilj se višji: '5.000 ton. Setveni načrti in vsa strokovna ter družbena prizadevanja naj bi pomagala, da bi bil načrt uresničen in Slovenija tudi po tej plati manj odvisna od uvoza hrane.
O organizacijskih in splošnih prizadevanjih poročamo v dru-jjtn sestavkih, na tem mestu pa je prostor za strokovna navo-dl«a. Posebna ekipa poljedelskih strokovnjakov je pripravila tehnološke napotke, ki naj bi jih poljedelci v čim večji meri upoštevali.
O priporočenem izboru sort za osrednjo Slovenijo, kamor spada širša Dolenjska, je na tem mestu tekla beseda 1. septembra- Tokrat se omejimo na nekatere druge agrotehnične poudarke.
Polje za pšenico mora biti nadvse skrbno pripravljeno. Brazda ne sme nikoli dlje časa čakati neobdelana. Najbolje je uporabiti združena orodja, ki brazdo režejo, drobijo in zgoščujejo. Ob-*jese se predsetvenik, ki ima mrežaste valje, če pa so tla zelo gručasta, so boljši zvezdasti. Doseči je treba mrvičasto strukturo, posamezne grude naj ne bodo debelejše od oreha. Na pravilno Popravljeni njivi kolesnice traktorja ne smejo ostati vidne.
. Gnojenje mora biti izdatno, upoštevaje rastne možnosti ter 3oenz'vnost pridelovanja. Uporabljamo kompleksna gnojila (od 400 do 700 kg na 1 ha) z malo dušika. Preračunano v čisti du-SlL, naj bi ga ne bilo več kot 40 kg na 1 ha.
Uspeh jamči le potrjeno, selekcionirano, razkuženo (200 g ra-dosana ali butirama — 50 na 100 kg semena) in vsaj 85-odstotno Kalivo in strojno posejano seme. Sejati je treba 550 do 650 kadrih zm na kvadratni meter, to pa pomeni od 220 do 270 kg se-d^ua na hektar, odvisno od intenzivnosti sorte in vzgoje. Za ^ak teden zakasnitve setve je treba povečati količino semena za *u do 15 kg. Priporočen čas setve za naša polja je prva dekada °ktobra. Če še končamo po športno: štartni strel bo zdaj zdaj Počil.
Inž. M. L.
grozdje letos imelo dovolj sladkorja, če ga bodo kmetje pustili dozoreti. Predčasna trgatev bo možna in opravičljiva samo v izrednih vremenskih razmerah. Slovin zagotavlja, da bo prevzel vse grozdje, vendar tega ne bo zmogel, če bodo ljudje trgali samo ob koncu tedna.
• Ljudi najbolj zanima cena, saj krožijo govorice, dajo bo Slovin letos znižal. To ne drži. Grozdje bodo prevzemali po lanskoletni obračunski ceni za povprečno sladkorno stopnjo (od 13,6 do 14), za vsak odstotek navzgor ah navzdol pa dinar dražje oziroma ceneje. Grozdja izpod 12,5 odst. sladkorja ne bedo odkupovali.
Za modro frankinjo, muškatni silvanec, laški rizling in šipon s sladkorno stopnjo od 15,6 do 16 bodo plačevali po 23 din za kilogram, za vsak odstotek navzgor pa še dinar več. V dogovoru s poslovno skupnostjo SRS za vinogradništvo in vinarstvo bo dobil pridelovalec za modro frankinjo s 17 odst. sladkorja še 3 din pribitka, skupaj torej 27 din za kilogram.
Modra frankinja je vodilna sorta na Bizeljskem in jo bodo od letos naprej^ polnili posebej. Prodajali jo bodo kot sortno vino, pri katerem računajo z vrhunsko kakovostjo. Letos so jo predstavili na mednarod-
nem vinskem sejmu v Ljubljani in dobili zanjo zlato medaljo.
J. TEPPEY
SPOSOJENO TRNJE
— Vsem nam je jasno, da je treba zategniti pas. Samo naj nam tega ne pojasnjujejo tisti z naramnicami.
(Iz Borbe)
— Vsi zastavljajo vprašanja odgovornosti. Dosti nam je vprašanj, hočemo odgovor.
(Iz Politike ekspres)
— Ni vse tako črno, kot pišejo časopisi. Lahko je še bolj.
(Iz Politike ekspres)
JUBILEJ KMETIJSKE ZADRUGE
VELIKE LASCE - Pred 70 leti so v Velikih Laščah ustanovili živinorejsko zadrugo, predhodnico današnje Kmetijske zadruge. Živinorejci so takrat ustanovili zadrugo zato, da so lažje uvažali bike in telice sivorjave pasme iz Švice. Odkup mleka so prvič organizirali leta 1925. Leta 1931 so y prenovljeni mlekarni začeli izdelovati sir, najprej trapist, nato pa še edamec. Dejavnost KZ Velike Lašče je danes usmeijena predvsem v proizvodnjo mleka in mesa ter odkup suhe robe. Na območju zadruge molzejo na leto okoli 1,2 milijona litrov mleka, prodajo okoli 220 ton mesa in okoli 90 plemenskih telic ter bikov.
Skladišče zamudilo letino
Jabolka s plantaž prebirajo zato še na prostem
BLANCA - Letošnje leto bo vsekakor eno najhujših za sevniški kmetijski kombinat. Znano je, daje toča uničila letino hmelja, padala pa je tudi po nasadih jablan.
Po besedah inž. Srečka Zvegliča bo zaradi toče prizadeta kakovost
Še kdaj varni pred divjadjo?
*
S
!
I
S
*
*
S
s
*
s
N
S
S
*
5
! * ' S %
Pogovor med kmeti, lovci in upravo
SEVNICA - Skoda, ki jo na poljih povzroča divjad, postajaj/ več krajevnih skupnostih sevniš-ke občine že pravi politični problem. Kmetje izjavljajo, da bodo pustili njive v pušči, če ne bo ustreznih ukrepov. Vaščani Vrha, Brezovice in Jablanice so poslali tudi protestno pismo Lovski zvezi Slovenije, v katerem se pritožujejo, da jim preštevilni damjaki uničijo mnogo pridelkov.
Prepolna je bila zato sejna soba občinske skupščine 15. septembra, ko je komite za družbeni razvoj povabil vse zainteresirane in odgovorne na razgovor k isti mizi. Posebej prizado so govorili kmetje in kmetijski pospeševalci, ki še zdaleč ne zahtevajo popolnega pokončanja divjadi, zahtevajo pa njih razumno število v skladu z naravnim ravnovesjem.
Udeleženci razgovora upajo, da bodo kmalu določena lovska območja med Dolenjsko in posavsko zvezo in da bo v letnih načrtih dovoljen večji odstrel predvsem divjih prašičev. Lovske družine morajo sevniškemu izvršnemu svetu poslati predloge do 15. oktobra ter sporočiti imena cenilcev škode. Vzajemne odnose morajo urediti posebni samoupravni sporazumi in odgovori. V zeleni bratovščini morajo seči tudi po disciplinskih ukrepih za svoje člane, če ne bodo imeli primernega odnosa do kmetov.
Podoben lanski pogovor ni prinesel uspeha. Ga bo letošnji?
PŠENICA NA HMELJIŠČU
KOMPOLJE - Avgustovsko neurje s točo je na tem polju podrlo veliko betonsko žičnico za hmelj. Od 25,5 hektara tamkajšnjega hmeljišča je bila opora porušena na 14,6 ha. Na tej površini bodo posejali ozimno pšenico. Agrotehnika s pšenico . namreč na takih zemljiščih čisti plevele. Prihodnje leto bodo po tem premoru tam, ponovno zasadili 'hmelj.
sadne letine. Najmanjša praska na sadežu že pomeni slovo od prve kvalitete. Vseeno so kmetijci upali, da bo to leto lažje končno prebiranje jabolk pred odpremo v novem manipulativnem skladišču na Blanci. Gradbinci SC'1’ Tehnike niso opravili niti še vseh gradbenih del (izgovarjajo se na kooperante), predvsem pa ni nameščena hladilna tehnika. Na srečo je bilo obiralcem in prebiralcem jabolk minuli teden naklonjeno vsaj vreme, saj poteka delo pod milim nebom.
V nasadih je živo, saj obira jabolka okrog 210 sezonskih delavcev. Večina jih je iz vinorodnih krajev sosednje Hrvaške. Ker je letos trgatev zgodnejša, se že vračajo. Zaradi minulih ujm in vsakoletne delovne konice pri obiranju je s kmetijci občinski izvršni svet naslovil na sev-niške kolektive pisma za pomoč delavcev pri obiranju. Pričakujejo tudi šolarje. Kmetijci hvaležno sprejemajo vsakogar, ki je pripravljen marljivo in vestno pospravljati tisto, za kar so se trudili vse leto.
A. Ž.
EN HRIBČEK BOM KUPIL..
Ureja: Tit Doberšek
Sladkor v izjemnih primerih
Na seji komisije za agroživil-stvo pri Medobčinski gospodarski zbornici za Dolenjsko, ki je bila 14. septembra, so zastopniki kleti: Slovin-TOZD Bizeljsko-Brežice, Agrokombinat Krško, KZ Vinska klet Metlika, KZ Novo mesto in Društvo vinogradnikov Dolenjske, predlagali vlogo na republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter na pristojne komiteje za družbeni razvoj občinskih skupščin tega območja, da bi tudi letos pri poznih sortah grozdja dovolili sladkanje moštov.
V utemeljitvi vloge so zastopniki družbenih in zasebnih pridelovalcev grozdja navedli naslednje
razloge za sladkanje moštov
1. Poškodbe po toči. Po stanju v vinogradih sredi septembra žametna črnina, ki je najbolj razširjena in množična sorta grozdja v bizeljsko-sremiškem, dolenjskem in belokranjskem vinorodnem okolišu, slabo dozoreva. Zlasti je med grozdjem te sorte veliko zelenih jagod. To grozdje ne- bo dozorelo niti do 10. oktobra. Vzrok je v nekoliko slabši oploditvi jagod v času cvetenja grozdja, predvsem pa toča, ki je poškodovala skoraj vse vinograde v navedenih vinorodnih okoliših, in to od 10- do 20-odstotno.
2. Škoda po peronospori. Pozna peronospora v avgustu je v nekaterih vinogradih poškodovala zgornji del mladik zlasti na sorti žametna črnina. Pretežna večina vinogradov je bila v začetku in do srede septembra v gornjem delu trsja rjava, ponekod celo brez listja, listje trte je bilo napol suho. Redki vinogradi so bili zdravi, zlasti pri sorti žametna črnina. Te mladike z napol suhim in odpadlim listjem trte niso sposobne več asimilirati in po naravni poti večati odstotek sladkorja v grozdju. Tako tudi s pozno trgatvijo ni mogoče doseči zaželjenega naravnega sladkorja v grozdju.
SKLEP
Iz naštetih vzrokov sledi sklep, da pri poznih sortah gro-
zdja, zlasti pri žametni črnini (pa tudi pri rumenem plavcu), tudi letos ne bo možno doseči zadostnega odstotka sladkorja v grozdju in bo poprava moštov iz' tega grozdja nujna. Kljub težavam v skrbi s sladkorjem je poprava moštev gospodarsko opravičljiva, ker bi sicer veliko pridelka tega grozdja, ki je glavna sorta za cviček, rdeče bizeljsko vino in belokranjsko črnino, propadlo, če pridelka zaradi prenizkega odstotka alkohola ne bo možno prodati
Zato Medobčinska gospodarska zbornica in Društvo vinogradnikov v imenu družbenih in zasebnih pridelovalcev grozdja navedenih treh vinorodnih okolišev prosi pristojne organe, da za pozne sorte grozdja, zlasti za žametno črnino dovoli popravo mošta s sladkanjem vsaj v minimalnih količinah 2 do 3 kg sladkorja na 100 1 mošta pri grozdju, ki po naravni poti ne bo dosegli 14 % sladkorja.
KAJ JE TREBA NABAVITI?
» Tudi tisti vinogradniki, ki bodo grozdje prodali, bodo vsaj del pridelka grozdja sami predelali v mošt in vino. Zato svetujem, da si za to opravilo preskrbijo najnujnejše, in to:
1. zadostno količino azbestnega žvepla. To žveplo potrebujemo za žveplanje sodov, preden v sod vlijemo mošt. Za sode do 100 litrov damo pol žveplenega traku, za sode od 100 do 300 .litrov cel žvepleni trak, nato za večje sode od 600 litrov dva žveplena traka itd. Za mošt iz gnilega grozdja pa damo na 100 litrov 2 do 3 žveplene trakove in s tem mošt razsluzimo;
2. kalijev metabisulfit (vino-bran) za žveplanje drozge pri pecljanju (drozganju) grozdja. Na 100 kg grozdja (dve brenti) damo 10 gramov kalijevega me-tabisulfita za rdeče sorte grozdja, za bele sorte pa 15 gramov tega sredstva na 100 kg grozdja. Kalijev metabisulfit sproti trosimo po drozgi v kadi izpod pecljalnika. S tem preprečimo rjavenje drozge. Pri gnilem grozdju to količino kalijevega meta-bisulfita podvojimo ali potrojimo;
3. čiste vinske kvasnice, s katerimi dosežemo popolno vretje mošta. Zaradi učinka raznih škropil pa tudi zaradi hladu dostikrat mošt ne vre.
T. D.
Nagrada za najboljšo živino
Na razstavi živine v Velikih Laščah nagrajeni najboljši rejci goveda, konj in ovac; pa tudi kmetje, ki so namolzli in oddali največ mleka
VELIKE LAŠČE — Pred 70 leti sta bili v Velikih Laščah ustanovljeni Živinorejska zadruga in Čebelarsko društvo. V počastitev teh jubilejev je Kmetijska zadruga Velike Lašče organizirala 10. septembra razstavo živine s svojega območja.
KZ Velike Lašče oskrbuje z mesom in mlekom mesto Ljubljana. Kmetijski strokovnjaki, ki so si ogledali razstavo živine, so menili, daje razstava prikazala spet delen napredek živinoreje, pa tudi nekatere pomanjkljivosti, predvsem pri pravilni prehrani goveda.
Med mnogimi gosti je bil na sejmu tudi predsednik Zadružne zveze Slovenije inž. Leon Frelih, ki je pohvalil razstavo in poudaril, daje treba v sedanjem času usmeriti vse sile v pridelovanje mleka in mesa, ki ju primanjkuje.
Najboljši rejci živine so prejeli na razstavi denarne nagrade in posebna priznanja. V posebnih kategorijah
živine so bili to: pri telicah Jože Ivanc iz Velikih Lašč, pri starejših kravah Janez Zabukovec iz Jakičevega, pri srednjih kravah Jože Prhaj iz Malih Lašč, pri mladih kravah Jože Ahčin iz Velikih Lašč, pri kon-
jih Janez Zadnik iz Malih Lašč, pri mladih kobilah Franc Perhak iz Malih Lašč in pri ovcah Anton Lovšin iz Srebotnika.
Razen tega so Ljubljanske mlekarne nagradile s krmili 7 kmetov, ki so lani dosegli najboljše rezultate pri proizvodnji mleka. Med njimi je bil najboljši Jože Marolt iz Slevice z 22.334 litri namolzenega mleka.
M. GLAVONJIČ
O VAROVANJU NARAVE
ČRNOMELJ - Na sejah vseh treh zborov črnomaljske občinske skupščine, ki bodo prihodnji ponedeljek in torek, bodo delegati med drugim razpravljali o problematiki varstva, gojitve in lova divjadi ter ribištvu v občini, analizirali stanje na področju cen in vpliv na pogoje gospodarjenja.
NAJBOLJŠI REJCI KRAV - Na fotografiji so najboljši rejci krav, ki so dobili nagrade za svojo živino, prikazano na razstavi ob 704et-nici KZ Velike Lašče. Od leve proti desni so: Janez Zabukovec, Jože Prhaj in Jože Ahčin z nagrajenimi kravami. (Foto: Milan Glavo nji c)
s*. 38 (1780) 22. septembra 1983
DOLENJSKI LIST
IZ NhŠIH OBČIN jftfi IZI
Zavreči že vložen denar?
Pri dokončnem opredeljevanju bodoče namenske rabe prostora naj bi le našli kompromis s kmetijci
NOVO MESTO - Zavod za družbeno planiranje Novo mesto, ki je prevzel izdelavo prostorskega dela družbenega plana novomeške občine, pri tem svojem delu že mesec dni zaostaja za dogovoijenimi roki, zato bo treba v prihodnje toliko bolj pohiteti, če naj bi plan res sprejeli do konca leta. Mudi pa se, saj dokler ni tega dokumenta, v občini ni moč izdelati nobene lokacijske dokumentacije.
Zataknilo seje tam, kjer je bilo to tudi pričakovati. Večina porabnikov prostora v novomeški občini si je namreč dokaj enotna glede bodoče izrabe prostora, drugače pa je s kmetijci, s katerimi doslej ni bilo moč najti skupnega jezika. Zato je zavod za vsa sporna področja izdelal podrobno utemeljitev predlogov za uskladitev, svoje pa naj bi sedaj v najkrajšem času le naredila komisija za prostorsko planiranje pri občinski kmetijsko zemljiški skupnosti.
Manjši kraji v občini, za katere zavod pospešeno izdeluje urbanistične rede, niso sporni. Problem so večja razvojna središča (ob Novem mestu še Šentjernej, Straža, Dolenj-
POSVET PREDSEDNIKOV
ČRNOMELJ - Pretekli teden so v Črnomlju pripravili letos že tretji posvet predsednikov delavskih svetov, krajevnih skupnosti in direktorjev ozdov. V črnomaljski občini uvajajo to novo obliko dela z namenom, da se udeleženci posveta seznanijo z aktualnimi nalogami ter dogovorijo o delu, ki ga bodo opravili skupaj z občinsko skupščino. Na nedavnem posvetu je predsednik izvršnega sveta Janko Gladek prisotne seznanil z glavnimi nalogami pri razvoju gospodarstva v občini, kjer bodo še vedno dajali največji poudarek izvozu, beseda pa je tekla tudi o izdelavi varnostnih načrtov ter delovnem času.
ske Toplice itd.), kjer se kmetijci „pulijo” za vsako krpo zemlje, čeprav brez pravih razvojnih in proizvodnih načrtov. S kategorizacijo so kot trajno kmetijske površine opredelili vse, kar vsaj diši po kmetijstvu in s svojimi zarisi posegli na mnoga področja, za katera so že bila izdana vsa soglasja za pozidavo in kjer so že v večji ali manjši meri komunalni objekti in naprave, v katere je bilo vloženega veliko denarja.
Nihče sicer ne pozablja na pomembnost pridelave hrane in zemlje kot osnovnega sredstva za to, le da očitno tudi industrijskega razvoja in stanovanjske gradnje ne bo mogoče predvsem zaustaviti ali takoj v celoti preusmeriti na kmetijsko nepomembna zemljišča. Zato naj bi poiskali kompromis. Usklajevanje pa je po predlogu Zavoda za družbeno planiranje v te namene potrebno na 170 hektarih.
Z. L,-D.
GLAVNI TRG V SOBOTO POPOLDNE ZAPRT
NOVO MESTO - Zaradi dolenjskega svatovanja bo v soboto, 24. septembra, od 15. do 17. ure novomeški Glavni trg zaprt za promet, prav tako pa bo v času sprevoda parov in svatov oviran promet na cestah med OS Grm in športno dvorano.
PUSTITE PAPIR PRED VRATI
NOVO MESTO — Akcija zbiranja odpadnega papirja, ki jo že od nekdaj izvaja OO RKS Novo mesto v sodelovanju z osnovnimi šolami občine, bo letos 27., 28. in 29. septembra. Pustite po možnosti v svežnje zvezani papir pred vrati. S tem boste v mnogočem pomagali tudi pri reševanju naših skupnih gospodarskih težav.
Večina v okviru dogovora
Dovoljeno rast so prekoračili Beti, Komet in zdravstveni
dom — Če je denar, možen poračun
METLIKA — V metliški občini bi bila v letošnjem prvem polletju masa bruto osebnih dohodkov brez izvoznih stimulacij v primerjavi z enakim lanskim obdobjem večja za 19,05 odstotkov, so pa razporejena sredstva za brudo OD večja za 20,8 odst. Masa bruto osebnih dohodkov v gospodarstvu se je v prvem polletja povečala za 16,3 odst. glede na lansko enako obdobje, povprečni bruto osebni dohodek na delavca pa se je v primerjavi z lanskim povečal za 18,1 odst.
Beti je dovoljeno rast mase bruto osebnih dohodkov prekoračila za
5,5	odst. Komet za 1,3 odst.
Na Selih gradijo dom
Gasilski dom na Selih bo služil tudi za potrebe KS Jugorje — Sedaj najeti prostori v zasebni hiši
JUGORJE - Pred tremi leti so začeli krajani ene najmanjših krajevnih skupnosti v metliški občini, Jugorje, ki šteje le okoli 200 prebivalcev, na Selih pri Jugorju graditi gasilski dom, ki pa bo seveda služil tudi za potrebe krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij.
„Dom je sedaj pod streho, spodnji prostori pa so zaprti in toliko urejeni, da imamo tam shranjeno vso gasilsko opremo, delovne obleke, orodje in kombi, ki nam ga je podarilo pobrateno gasilsko društvo iz Strmca pri Celju,” je povedal Peter Badovinac, ki dela v svetu krajevne skupnosti, (pri gasilcih in še kje kot veliko ostalih krajanov. Denar za gradnjo doma so v glavnem zaslužili s prirejanjem veselic, pomagali sta jim še občinska gasilska zveza in metliška kmetij ska zadruga, ki bo imela v domu zbiralnico mleka; pomoč jim je obljubila tudi občinska kulturna skupnost, vendar zaradi pomanjkanja denarja do sedaj še ni mogla izpolniti obljube.
„Vsa dela do sedaj smo v glavnem opravili krajani s prostovoljnim delom, tudi ves potreben les so prispevali krajani, ki pridejo na delo s svojimi traktorji in mešalci. Tudi ob ustanovitvi gasilskega društva so
Peter Badovinac
krajani prispevali za nakup črpalke. Veliko zaslug pri gradnji doma in pri delu našega gasilskega društva sploh imata zlasti predsednik društva Franc Zcpuhar in poveljnik Alojz Sodja,” je pohvalil Badovinac.
A. B.
medtem ko TGP, tozd Transport, Kmetijska zadruga in Obrtna zadruga pa dovoljene rasti niso prekoračili.
V negospodarstvu so sredstva za bruto osebne dohodke porastla za 14 odst, dovoljeno rast mase bruto osebnih dohodkov, 16,3 odst, pa je prekoračil metliški zdravstveni dom, m sicer za 5,2 odst, ostali pa lahko, če imajo denar, celo izplačajo razliko od#4 do 16,3 odst.
Metliški izvršni svet bo ugotovil, če je kdo v občini neupravičeno prekoračil dovoljeno rast, in se bodo dogovorili, kako ravnati proti kršiteljem.
ČETRTKOV INTERVJU
Samo ena namesto treh
Izboljšave v organizaciji patronažne službe so se obnesle — Enako število sester kljub novim nalogam
NOVO MESTO - O zmanjševanju stroškov v zdravstvu je v zadnjem času vse več govora. Med varčevalne ukrepe, ki sojih sprejeli zdravstveni delavci, sodi tudi ukinjanje postelj ali ponekod kar celih oddelkov, pa skrajševanje ležalne dobe, kjer je šla novomeška bolnišnica še precej dlje kot drugje v Sloveniji. Praznino, ki s tem nastaja, naj bi zapolnila patronažna služba. Kako to uspeva v novomeški občini, je povedala Jožica Verstovšek, vodja patronažne službe v Zdravstvenem domu Novo mesto.
,,Za delo naše patronažne službe je novomeška občina razdeljena na 18 terenov. Toliko je namreč patronažnih sester in vsaka pokriva en teren. Na vsako sestro pride pri nas okrog 3.100 prebivalcev, medtem ko je povprečje v republiki 2.500. To je res precej, a delo še kar nekako zmoremo. Na tako organizacijo patronaže smo prešli leta 1980 in od takrat ena sestra na svojem terenu dela vse: pride k novorojenčku, k ostarelemu bolniku, medtem ko je bila prej klasična patronaža v glavnem preventiva, po terenu pa so to delo, ki ga sedaj opravlja ena sama, hodile tri različne sestre. Nova organizacija se je obnesla. Sestra na svojem terenu pozna ljudi, družine in njihove razmere, pa tudi ljudje jo poznajo, vedo, na koga se obrniti. Iz izkušenj lahko rečem, da so obiska patronažne sestre zelo veseli, naj bo v družini novorojenček ali bolnik naj bo v mestu ali odročnem hribovskem kraju. Pri ostarelih pa nam gre vse bolj na roke Dom starejših občanov, ki že ima organizirano dnevno varstvo, v zelo veliko pomoč pa nam bodo tudi obiski na domu, za kar se pripravljajo.”
- Pa nove naloge zaradi skrajševanja ležalne dobe?
„Včasih je bila naloga patronažne sestre v glavnem res le klasična patronaža, preventiva, ta služba pa v zdravstvenem domu nujno zlo, kar se je zelo spremenilo. Sedaj opravljamo tudi nego bolnika. Nekaj smo je res tudi že prej, a to ni bilo
nikjer zabeleženo. Sedanje delo je strokovno zahtevnejše, zahteva določeno samostojnost, zato smo vse sestre v patronaži višje medicinske sestre. V prvem polletju letos smo imele npr. 168 bolnikov v zdravstveni negi na domu. Najpogostejše storitve so preveze in dajanje injekcij, veliko pa je tudi poučevanja svojcev o osnovni negi bolnika. Vedeti namreč moramo, da ta zdravstvena nega, ki jo določa in naroča samo zdravnik, me pa izvajamo, ni isto kot domača nega, kar mnogi mislijo. To morajo zagotoviti svojci. Ravno zato je 1o coneie. čenrav je še zmeraj drago. Pri našem sedanjem delu imajo prednost vse naročene stvari; obiski novorojenčkov, obiski po naročilu različnih dispanzerjev, preventivo pa si ob tem sestre same načrtujemo.”
Jožica Verstovšek
- Kako zmorete več dela z enakim številom sester?
„No ja, delo zaenkrat še nekako zmoremo, še posebno, ker ga imamo vse sestre rade. Težje bo, če se bo obseg dela še širil, saj števila »ester ne smemo povečevati. Sedaj nam zaradi tolikšne obremenjenosti že nekoliko šepa preventiva, saj imajo prednost, kot sem rekla, naročeni obiski. Vendar pa preventive nikakor ne smemo zanemariti, saj se zna to hitro maščevati. A to ni samo naša skrb.”
Z. L.-D.
VRTEC V STRAŽI DEL VVZ < NOVO MESTO
NOVO MESTO - Z organiziranim' družbenim varstvom predšolskih otrok so v Straži začeli leta 1970, ko je bil osnovan vrtec z enim oddelkom 18 otrok, za kar gre zahvala predvsem Novolesu. Ker so tovrstne potrebe v Straži vztrajno rasle, so lani oktobra delovali v stavbi, ki je bila last Novolesa, sredstva za adaptacijo pa je prispevala občinska skupnost otroškega varstva, že 4 oddelki. Danes ima v tem vrtcu varstvo več kot 80 otrok, Novoles pa je pred- kratkim brezplačno prepustil stavbo Vzgojno-varstvenemu zavodu Novo mesto, za kar mu je svet zavoda še kako hvaležen.
PRIPRAVE NA PROGRAMSKO-VOLILNE SEJE
METLIKA - Na nedavnem posvetu s predsedniki in sekretarji krajevnih konferenc SZDL v Metliki je beseda tekla o pripravah na oktobrske programsko-volilne seje v KK SZDL; v pripravah na te seje zamujajo v Podzemlju, Drašičih, Metliki, Slamni vasi in na Jugorju. Poudarili so, da se morajo v priprave aktivno vključiti vsi frontni deli. V večini lcrajevnih konferenc bodo izvolili novega predsednika ali sekretarja, obeh hkrati pa naj ne bi zamenjali, če ni to nujno potrebno. Seznanili so se še z vamostno-poli-tično oceno občine in se dogovrili za naloge na tem področju.
PRIHAJA AEROBIKA
METLIKA - Na nedavnem sestanku izvršnega odbora TVD Partizan Metlika, Id šteje okoli 300 članov, so sprejeli delovni program za naslednjo sezono. Sedaj pri Partizanu delujejo boksarska, namiznoteniška in košarkarska sekcija, ustanovili pa bodo še atletsko, ki jo bo vodil Branko Ivičič-Mica, ženska sekcija pa bo jeseni organizirala tečaj aerobike. Partizan je poskrbel tudi za rekreacijsko splošno vadbo: ženske imajo rekreacijo v telovadnici ob ponedeljkih in sredah, moški pa ob torkih in četrtkih od 19.30 do 21. ure, medtem ko je za predšolske otroke in šolarje rezerviran petek od 16. do 18. ure, za predšolske otroke, ki ne hodijo v vrtec, pa bo Partizan organiziral vadbo ob ponedeljkih v vrtcu.
Brez prekoračitev le ni šlo
Opozorila novomeškega izvršnega sveta za vse, ki so si v prvem polletju preveč zvišali osebne dohodke — Lanski »grešniki" so že poravnali dolg
NOVO MESTO - Ko sta novomeški izvršni svet in predsedstvo občinskega sindikalnega sveta aprila letos obravnavala spoštovanje družbenega dogovora o razporejanju dohodka v lanskem letu v novomeški občini, sta za 4 organizacije ugotovila, da so za osebne dohodke namenile nekaj več sredstev, kot bi jih smele po dogovoru.
Vse štiri organizacije (Zavod za družbeno planiranje, Dolenjski veterinarski zavod, ONPZ Hrast in Zavod za socialno medicino in higieno) je izvršni svet seveda opozoril na prekoračitev z zahtevo, naj preveč izplačane zneske poravnajo, oz. „vmejo‘‘ v letošnjih izplačilih osebnih dohodkov. Po zadnjih podatkih so vse omenjene organizacije to v prvem polletju tudi že storile.
V tem času pa so se znašle na seznamu prekoračiteljev določil dogovora o možni rasti sredstev za osebne dohodke mnoge druge organizacije v novomeški občini, čeprav kaže vsaj omeniti, da so novomeški povprečni osebni dohodki še vedno precej pod republiškimi. Ko je občinski odbor, ki spremlja uresničevanje dogovora, pri vseh natančneje pregledal kazalce ter upošteval izvozne dosežke in pa dejstvo, da so nekatere organizacije sicer prekoračile sredstva za osebne
POŽREŠNI AVTOMOBILI
METLIKA — „ Značilnost" službenih avtomobilov sploh je, da porabijo veliko bencina. Rekorder pa je bela lada, last metliške Beti, za katero se je, ko so pred časom naredili obračun bencinskih bonov, izkazalo, da „žre“ 40 litrov bencina na 100 km. Najbrž ima ugrajen še kakšen motor...
dohodke, niso pa izkoristile možnosti, ki jim jih daje primerjava z idealno polovico v letu 1982, seje prvotni seznam precej zmanjšal. Tako bo občinski izvršni svet opozoril ha prekoračitev možne rasti sredstev za osebne dohodke le 2ito-TOZD Pekarna Novo mesto, Kovinarja, Krojača in Zavod za požarno varnost, Glasbeno šolo pa Cestno podjetje, Gorjance in DITC.
Hkrati s temi podatki je novomeški izvršni svet na zadnji seji pretekli torek obravnaval tudi prošnjo IMV, da bi smel od avgusta dalje izplačevati višje osebne dohodke, kot dovoljuje zakon za organizacije, ki poslujejo z izgubo. Strinjal seje, da IMV izplača osebne dohodke na osnovi samoupravnega sporazuma do višine povprečnega osebnega dohodka na delavca v
PRAZNIK KS GRM
V krajevni skupnosti Grm v Novem mestu so se odločili, da bodo krajevni praznik praznovali
22.	septembra v spomin na isti dan leta 1943, ko so v drevoredu takratne kmetijske šole na Grmu izvedli volitve za Kočevski zbor. Letos bodo prvič praznovali. Danes ob 17. uri bo v avli grmske osnovne šole proslava, na kateri bo govoril eden od še živečih izvoljenih poslancev, kulturni program pa so pripravili učenci grmske šole.
podskupini dejavnosti, ki je bil v prvem polletju 14.518 dinarjev. Poleg tega morajo v IMV pripraviti oceno potrebnih sredstev za osebne dohodke, ko jih bodo začeli izplačevati po novem sporazumu o nagrajevanju, ter preveriti oceno gospodarjenja do konca letošnjega leta. Za oktobrsko ali novembrsko sejo zborov občinske skupščine naj bi pripravili tudi poročilo o problematiki sprejemanja in izvajanja sanacijskih programov.
Z. LINDIČ-DRAGAŠ
B•••••••••f
Postopna dograditev šole v Semiču
šolsko poslopje bodo dograjevali po etapah, kolikor bodo dovoljevale možnosti
:
SEMIČ - Semiška osnovna šola je leta 1975 prešla na celodnevni pouk, ker je imela edina v občini enoizmenski pouk. Da lahko pouk teče nemoteno, so si : uredili dislocirani oddelek na f Štrckljevcu in Črešnjevcu. Ker se | je v Semiču število otrok skoko- £ vito povečalo, bodo zagotovo ? začeli prihodnje leto dograjevati šolo. Denarna sredstva lahko pričakujejo iz krajevnega samoprispevka in .združene amortizacije, kjer je doslej zbranih 40 milijonov dinarjev. Gradbeni načrti so že izdelani, gradili pa bodo po etapah, kot bodo dopuščale možnosti, je povedal Blaž Kočevar, ravnatelj ČOŠ Se- •
V. P.
Novomeška kronika
CIRKUSANTI - Mogoče bi bilo treba poklicati na odgovornost tistega, ki je nedavno dovolil, da je dolenjsko metropolo obiskal tako beden cirkus, kot je bila Columbia. Na pol mrtvo kačo in dva prav taka psička je mogoče videti tudi za manj kot 120 dinarjev, da o tem, kako so cirkusantski otroci po novomeških trgovinah kradli konfekcijo za odrasle, niti ne govorimo.
PLINSKA ZGODBA - Tisti, ki so se v sobotnem dežju napotili po plin na Cikavo, so bili dvakrat presenečeni. Za jeklenko plina je bilo treba odšteti 100 din več kot navadno, za nameček pa jo je moral kupec še sam odnesti s tovornjaka. To je pri cenejšem plipu počel delavec ali nekaj njemu podobnega.
Ena gospa je rekla, da bif< Pod arkadami ne prednjači preti drugimi samo po izbrani klien teli, ampak tudi po kavi, ki j* tam za tri dinarje dražja kot « bližnjih delikatesah in bistroj-čkih.
ZA DRAGE MEDICINSKE INSTRUMENTE
Občinski odbor Rdečega križJ Novo mesto je sporočil, da so « sklad za drage medicinske instnJ' mente prispevali namesto cvetja n* grob sorodniki pokojne Nežk« Drčar 8.500 din, Urh, Breg revolucije Metlika, za pokojno nečakinjo Slavico Grgurevič 2.000 din, osnov-na organizacija sindikata v Zdravstvenem domu v Metliki za pokojnO-Nežo Kraševec 2.500 din in družin« Štok iz Romanje vasi 25 za pokojnega brata Ivana in žene Marije Bet-kopec 1.500 din.
NOVA DELITEV BONOV ZA GORIVO
Na sekretariatu za notranje zadeve novomeške občine so povedali, da se že pripravljajo za delitev bonov za gorivo z) naslednje trimesečje. Bone na bi prejeli v občini v začetki naslednjega tedna, delitev ob čanom pa nameravajo organizirati v sredo in četrtek, 28. it 29. septembra, v običajnih urat in na običajnih mestih, o čemel bodo občani 'še obveščeni Občane pozivajo, da po bon« pridejo v teh dveh dneh, i čimer bodo preprečili čakanje t vrsti v naslednjih dneh delitve-
Z LASTNIMI NAPORI DO ASFALTA
1
ŠMIHEL - Stanovalci Sukljetov* in Ulice XII. udarne brigade * krajevni skupnosti Šmihel bodo 1« dni pridobili 4000 m2 noveg* asfalta. To jim je uspelo z lastnin« sredstvi in z lastnim delom, 60» tisočakov pa je iz solidarnostne# sklada primaknila tudi Skupno«1 krajevnih skupnosti Novo mesto.
Sprehod po Metliki
VINSKA KLET BO PRIČEL.* VSAK CAS ODKUPOVATI GROZDJE, zato bo kar precej gneče oj bencinske črpalke do kletk Lani j« bila kolona včasih dolga celo d«-hotela, in to največ zvečer ter ponc či. Traktorji in vozovt, naloženi * gajbicami, so bili parkirani kar n« pločniku. Ljudi bi radi že z dal opozorili na to, naj bodo ob dnevil1 nakupov bolj pazljivi, vozniki avtomobilov pa naj se poslužujejo nov« obvoznice, če je to le mogoče.
METLIŠKO GRAJSKO DV0 RIŠCE BO ZAŽIVELO V PETEf
23.	septembra, ko bosta tam deklič čina in fantovščina para, ki se b0 poročil na prireditvi dolenjskega turizma. V progTamu bodo sodelovaji-oktet Vitis, Mestna godba, tamburt ši društva Ivan Navratil ter ansambe* Galebi. Poleg kulturnega program* so pripravili prireditelji kopico zabavnih družabnih iger: žaganje drV. prepoznavanje neveste, plezanje p° lestvi, ovijanje nasprotnika s papirjem itd. Prireditev sc bo pričela ot 19. uri, če pa bi slučajno deževalo, ne bo iz vsega skupaj nič.
I t
tfj IZ NkŠIH OBČIN
] IZ NlkŠIH OBČIN j(
V
Črnomaljski drobir
V KULTURI ŠE PROSTOR -Ulani folklorne skupine Zeleni Jurij so začeli novo sezono po poletnih počitnicah v začetku septembra z nastopom na dnevu narodnih noš v Kamniku, prireditvi, ki se je je udeležilo okrog tisoč folkloristov iz Vse Jugoslavije in na kateri so Crno-ntaljci že stalni gosti. Da pa so začeli z delom zares, priča tudi vabilo Vsem novim članom, ki jih vabijo k sodelovanju. Pa ne le folklorna skupina, ampak tudi gledališče in žen-l,,Revski zbor, Ki delujeta v okviru K.UD Miran Jarc. Vsem, ki tarnajo nad dolgočasjem v mestu, se torej odpirajo nove možnosti, da koristno porabijo prosti čas.
DELEGATOM BO UDOBNEJE Uresničujejo se dolgoletne želje delegatov in vseh drugih, ki so mora-Posedati dolge ure na neudobnih stolih v sejni sobi občinske skupščine. Takoj po julijski seji treh zborov so ..zaceli obrtniki s prenovitvenimi deli, a kljub temu da so pohiteli, se delegati na septembrski seji še ne nhi mo&l' udobno namestiti v . lazinjene stole v razširjeni ozvočeni, z lesom obloženi sejni sobi. ^t°vati bodo morali drugje, saj je soba, kljub temu daje rok adaptacije potekel pretekli teden, še vedno rez svetil in opreme, katerih dobava kasni.
Ribniški zobotrebci
ZAMASKIRANE FABRIKE -Okoli ribniških tovarn raste visoka trava, ščavje in grmovje. Tega ne od-stranjujejo baje zato, kot pravijo Ribničanje, da bi onemogočili vohunjenje južnokorejskim in ameriš-im letalom. Podobno je tudi pri novih blokih na Trgu Veljka Vlahoviča. Občani vedo povedati, da v enem največjih ribniških gostišč rastejo celo kapniki, baje zaradi počene vodovodne ali kanalizacijske cevi. Tudi tako se pospešuje turizem, saj bomo imeli kmalu Postojnsko jamo sredi Ribnice.
Drobne iz Kočevja
cvetličnjaki prometniki
- Prometnih znakov od banke do Bračičeve šole, da je tu vožnja prepovedana, ni upošteval noben šofer. Celo tisti, ki imajo otroke v tej šoli, so ogrožali varnost svojih in drugih otrok, ko so vozili po tej peš poti do bližnjega bifeja upokojencev. Ker prometni znaki niso zalegli, je krajevna skupnost namestila tu 8 cvetličnjakov, ki onemogočajo vožnjo z avtomobili.
KRPAJO CESTE IN PLOČNIKE - Ekipa Cestnega podjetja je te dni krpala ceste in pločnike, ki so jih prekopali predvsem delavci Elektra ur PTT, ko so napeljevali ali popravljali po mestu svoje linije. Medtem pa ze pridno prekopavajo nove in stare ceste druge ekipe, kaže da predvsem zaradi toplovodnih napeljav. Cestnemu podjetju tako dela ne bo kmalu zmanjkalo. Občani pa sPrašujejo, „koga je treba streljati . namreč zaradi prekopavanja omaj posodobljene ceste. Seveda bodo nekateri streljali kozle še na-Pfej, stroške pa bo plačevalo ponižno ljudstvo.
°bcan vprašuje
k
m
medved
odgovarja
a Zakaj hvališ boga, da sta kon-zakrpana most in ograja ob Rin-Zl Pn cerkvi?
~. ?aJ ne hvalim boga, ampak sem *e’ “K* Ko kmalu občinski n,,	!	’	s'ccr	t0	delo še ne bi bilo
opravljeno.
Trebanjske iveri
-CEL PRAŠlC NAMESTO 5 DEK tT»k P?- - Sai n*’ da Ki tarnali nad n e banjški mi trgovci. Po svoje se _amreč trudijo, da so Trebanjci adovoljni. Zmeraj jim pa tudi ne ”.|a‘. Nekaj časa so že resno jriislili, kako bodo ustregli kupcem, Kodo prodajali cele konzerve »u ’ zd°j P3 se je vse obrnilo na Siavo. Tudi ob trgatvi Trebanjci “Pojejo samo po nekaj dek šunke;
tako majhne količine se trgovcem c splača odpirati konzerv.
K KISI NA USPEŠNEM IZLETU -9‘cktiv trebanjskih sisov seje vrnil izleta v planine. Vsi udeleženci so Z1V| in zdravi, tako da je ostal Praznih rok, če je kdo mislil, da sc 00 zmanjšala družbena režija.
Zdaj hitreje do premoga
Ker je dovolj delovne sile, je tudi preskrba s premogom zadovoljiva — Naročila sindikata
KANIŽARICA - V rudniku ijavega premoga v Kanižarici so doslej pripeljali premog skoraj vsem kupcem, ki so ga vplačali aprila, ko so začeli sprejemati naročila, maja in junija. Od Belokranjcev še vedno spreje-
Manj izostankov
Viniški Novoteks uspešno zaključil polletno poslovanje — Dovolj dela
VINICA - V Novoteksovem tozdu Konfekcija v Vinici so uspešno zaključili polletno poslovanje, saj so v primerjavi z enakim obdobjem lani celotni prihodek, dohodek in čisti dohodek presegli za več kot 40 odst. in s tem močno presegli letošnji plan, vendar so se tudi porabljena sredstva povečala za 41. odst. in so tako za desetino večja od načrtovanih.
Letos je sicer zaposlenih manj kot preteklo leto, produktivnost pa seje povečala, saj je na vsakega izmed 240 zaposlenih prišlo za 7 odst. več kosov. Eden od pomembnih razlogov za večjo delovno storilnost je ;otovo manj bolezenskih izostan-;ov, ki jih je bilo v prvem polletju kar za tretjino manj. Toda povprečni osebni dohodki so, kljub temu da so se dvignili skoraj za četrtino, še vedno nizki, saj dosegajo komaj
11.700 dinarjev.
Vendar so v Novoteksu zadovoljni, da imajo dovolj dela. Trenutno šivajo moške hlače za Alžirijo. Proizvodnja za ta klasični izvoz bo tekla do konca novembra, predvidevajo pa, da bodo letos dobili še nekaj „lohn“ posla, s katerim bodo zaposlili proizvodrijo do konca leta.
Združitev gradbincev brez haska?
V „nekdanjem'.' GOP ne vedo, zakaj so se združili s Tregradom
MIRNA - Svoje čase se je-hudo mudilo z združitvijo Gradbenega opekarskega podjetja z Mirne in Tregrada iz Trebnjega. Cilji so bili namreč več kot privlačni. Z novo organizacijo gradbenikov v trebanjski občini naj bi se lažje izognili stiskam, ki jih prinaša s sabo stabilizacija, to je zmanjšanim gradnjam, hkrati pa naj bi racionalizirali gradnjo in poslovanje. Zdaj so ti cilji nekako pozabljeni, saj je še precej daleč do tega, da bo Gradbeno in komunalno podjetje Trebnje v resnici zaživelo.
Kot je povedal Božo Ko-strevc, predsednik delavskega sveta v tozdu Gradnje (gre za tozd v novi delovni organizaciji), so bili vsi samoupravni akti sprejeti že julija. Tudi zaradi tega je Tregrad začel pošiljati račune že pod novim imenom, kar pa j6 bilo tudi vse. Nova delovna organizacija sploh še ni niti prijavljena za registracijo pri gospodarskem sodišču v Novem mestu, prav tako ni steklo tudi marsikaj drugega. Delavci še vedno delajo v svojih starih tozdih in ni niti sledu o racionalnejši proizvodnji.
Božo Kostrevc: Ne vemo, zakaj smo se združili.
Prav zaradi tega vlada med delavci GOP na Mirni vse prej kot prijetno razpoloženje. Na referendumu (ki so ga ponovili) so glasovali za združitev s Tregradom, pravih učinkov pa zdaj ni. In zdaj niti ne vedo, kdaj in kako bodo sklepali posle za naslednje leto.
majo naročila, upajo pa, da bodo lahko vse naročnike oskrbeli s premogom do takrat, ko bo pritisnil mraz.
Kljub temu da rudnik oskrbuje širok krog kupcev, čakalna doba za premog v primeijavi s preteklimi leti ni bila tako dolga. Glavni razlog za to je predvsem v večjih količinah nakopanega premoga, kar je rezultat večjega zaposlovanja novih delavcev. Še pred letom dni je namreč rudniku primanjkovalo okrog 60 rudarjev, danes pa je povpraševanje za delo pri njih tako veliko, da lahko celo izbirajo delovno silo - odločajo se zlasti za domačine. Delavce so pritegnili zlasti višji osebni dohodki (povprečni OD jamskega rudarja je okrog 23.000 dinarjev), beneficirani delovni staž ter težje zaposlovanje v drugih delovnih organizacijah.
Kot so povedali v rudniku, kljub splošnim problemom z gorivom pri njih teh težav niso občutili, saj sov glavnem ves transport premoga preusmerili na železnico, prevoze s tovornimi avtomobili pa opravljajo le na krajše proge in za manjše količine.
Novost v letošnjem letu, ki so jo v Kanižarici z veseljem sprejeli, je vključevanje osnovnih organizacij sindikata iz metliške Kmetijske zadruge, Beti, Kometa, Novolesa in Pionitja pri naročanju premoga za svoje delavce. Upajo, da se bodo prihodnje leto za ta korak odločile tudi druge delovne organizacije.
M.BEZEK
OZIMNICA JE 2E
KOČEVJE - V kočevski trgovini Sadje zelenjava že prodajajo ozimnico, in sicer krompir po 15,10 din kilogram, čebulo pa 33 din, jabolka jonatan po "23 din in delišes po 25 din. V trgovini TOK kooperacija ZKGP je krompir za ozimnico tudi po 15,10 din, čebula po 28 din, jabolka jonatan so po 19 din, delišes po 22 in idared po 27 din (za sindikalne organizacije so jabolka 0,50 din pri kilogramu cenejša), papriko pa so imeli po 33 din.
IZ DRAGE NA RAB
DRAGA - Iz občine Kočevje je odšlo na proslavo ob obletnici raz-spustitve taborišča Rab, ki je bila 10. septembra, veliko občanov, največ iz KS Draga, in sicer kar 65, čeprav so isti dan odkrivali v Dragi spominsko ploščo svojemu velikemu rojaku, kmetijskemu strokovnjaku dr. Jakobu Turku. Z območja Drage je med vojno žrtvovalo življenje za svobodo 174 ljudi, ki so umrli v taboriščih in zaporih ali bili ustreljeni kot talci, oziroma so padli kot borci.
NI DENARJA ZA ODKUP
KOČEVJE - Med Vasjo in Faro v kočevski občini ob Kolpi so nameravali letps urejatiuvtokamp. Zataknilo pa se je že na začetku. Nihče nima okoli 2,4 milijona dinaijev, ki so potrebni za odkup zemljišča. Kljub temu so nekateri že letos poizkusno taborili na tem prostoru.
Na območju KS Draga so naredili veliko,za znosnejše življenje pa bo treba urediti še marsikaj
DRAGA - Krajevna skupnost Draga v kočevski občini meri 79 kvadratnih kilometrov, od tega je 5.832 ha gozdov, na tem območju pa je 10 vasi.
Na območju KS Draga živi v 216 gospodinjstvih 646 krajanov (leta 1981), medtem ko jih je leta 1931 v 298 gospodinjstvih 1489. Danes je zaposlenih 141 krajanov.
„Glavni vzrok, da je število prebivalcev tako močno upadlo in da ostaja doma le malo mladih, so slabe življenjske razmere na podeželju. Zato posvečamo veliko skrb izboljševanju razmer v KS, še posebno pa se tmdimo, da bi zadržali doma kar nejveč mladine,” pravi Ferdo Katern, predsednik krajevne skupnosti in nam postreže še z naslednjimi podatki’
V sodelovanju s tozdom Gozdarstvo Draga - obratom LIK v Podpreski, občinsko skupščino Kočevje in z vsemi krajani je bilo na območju KS predvsem po letu 1970 veliko narejenega. Vseh 10 vasi je dobilo telefon, 7 vasi pa tudi vodovod. Posodob ljena je cesta Lazec-Trava. V Dragi je zgrajena poslovno-stano-vanjska stavba, zgrajena je zdravstvena postaja. Preko reke Cab-ranke smo zgradili železo-betonski most, dva lesena pa smo obnovili itd.
In kakšni so načrti KS Draga do leta 1985?
„Za življenje in delo nam je potrebna najprej zanesljiva oskrba s pitno vodo, kar se je pokazalo predvsem v letošnjem sušnem obdobju, saj smo morali kljub vodovodom vodo še voziti
iz Čabranke. Sedanji vodovodi namreč nimajo dovolj močnih zajetij. Vode ne primanjkuje le krajanom, ampak tudi kooperantom, ki pogodbeno redita živino
Ferdo Katern
za TOK-kmetijstvo, tozdu LIK v Podpreski in drugim. Naša prednostna naloga je torej poiskati nove vodne vire.
Skrajni čas je tudi, da bi že posodobili regionalno cesto na odsekih Lazec-Travnik (Loški potok) in Trava— Čabar. Posodabljanje te ceste poteka odločno prepočasi.
Načrtujemo gradnjo televizijskega pretvornika, ki bi omogočal sprejem drugega programa. Več programov pomeni za nas tudi boljše obveščanje. V načrtu imamo še gradnjo nove šole in vrtca v Dragi.
Ena glavnih naših nalog pa je pospeševanje kmetijstva, predvsem živinoreje. V to bo naša krajevna skupnost usmerila vse svoje moči. Na našem območju smo že pred vojno in po njej redili več živine, kot jo danes. Pričakujemo pomoč širše družbene skupnosti, pravi Ferdo Katern.
JOŽE PRIMC
Kako do vrtca?
RIBNICA - V ribniški občini so pripravili osnutek odloka o načinu zbiranja sredstev in financiranju objektov družbenega standarda iz samoprispevka 1983 - 1988.
V odloku je predvideno tako, kot so se že občani ob uvedbi samoprispevka odločili, da bodo od letos pa do leta 1986 zbrali 24 milijonov dinaijev za gradnjo vrtca v Sodražici, nato v letih 1986 in 1987 še 9 milijonov za prizidek k vrtcu v Ribnici in v letih 1987 in 1988 zadnjih 14,860.000 din za vzdrževanje in popravilo šol.
V krajevni skupnosti Ribnica pa se je že oblikovala zamisel, kako bi prišli do prizidka vrtca v Ribnici hitreje in torej tudi ceneje, pri tem pa ne bi v ničemer oškodovali So-draianov. V Ribnici namreč nujno potrebujejo več prostorov za vrtec, saj so v maju odklonili sprejem kar 65 otrok, že zdaj pa imajo v posameznem oddelku vrtca do 34 otrok. Polovica otrok je tudi v vrtcu v prostorih stare šole, ki za te namene niso preveč primerni.
Med letos odklonjenimi otroki jih je bilo kar 19 iz Rika in v tem grmu je zajec. Na Riko naj bi naslovili vlogo za 4 milijone dinaijev posojila za dobo treh let (do 1986), ko se bo natekel denar iz samoprispevka. Predračunska vrednost za ta vrtec je 7 milijonov dinaijev in vrtec bi bil lahko gotov že letos. Proizvajalec montažnih vrtcev Marles bi dal 35 odst posojila. Nekaj denarja bi iz svojih sredstev namenila še KS Ribnica, nekaj vrtec iz amortizacije, nekaj pa bi si ga izposodili še kje drugje.
J. P.
Bolje,a ne še zadovoljivo
KOČEVJE - Po nekaj letih nazadovanja smo končno v prvem polletju letos le dosegli ugodne gospodarske rezultate, so ugotovili jia zadnji seji občinskega komiteja ZK Kočevje, ki se je je udeležil tudi član CK Janez Korošec, na njej pa so razpravljali o nalogah komunistov.
Vendarle spodbudni rezultati kočevskega gospodarstva - Kaj vse še šepa
predvsem drugi. - „Kdor ne dela, naj ne je!” Žal pa še mnogi žive, ne da bi dosti delali. - „Neuspešni naj gredo!” A znajo žal s spretnimi besedami zavajati delavce. — „Od besed k dejanjem!” Toda še vedno je veliko besed, dejanj pa malo.
Nekdo je v razpravi dejal, da so v občini še vedno v boljšem položaju tisti, ki devize zapravljajo, kot tisti, kijih ustvarjajo.
Glavna ugotovitev pa je bila, da so delovni ljudje še pripravljeni na več dela in odrekanja, le vedeti morajo, zakaj in koliko časa bo to trajalo. Imeti morajo trdna zagotovila, da bo potem res bolje.
J. PRIMC
V občini so v prvem polletju dosegli, da je porasel celotni prihodek v primerjal z lani (indeks 130) bolj kot porabljena sredstva (indeks 127), zaradi česar je občutno bolj porasel dohodek (indeks 134) in s tem tudi gospodarnost. Ugodni rezultati so doseženi tudi v izvozu.
V poročilu in razpravi so dali bolj poudarek tistemu, kar je treba še iz-boljžati. Za izvoz je bilo premalo narejenega v Inkopu in Itasu. Samoupravno združevanje dela in sredstev poteka prepočasi. Tudi povezovanje s surovinarji je prepočasno, čeprav je res, da nekatere kočevske delovne organizacije vlagajo devize in dinarje v pospeševanje proizvodnje surovin, surovin in polproizvodov pa kljub temu ne dobe (Itas-gume, tekstilci -surovine). Na področju prestrukturiranja gospodarstva je narejenega premalo v Itasu, Melaminu in Liku. Tudi za razvoj novih proizvodov in razne izboljšave je premalo storjenega, še največ pa so na tem področju naredili v Melaminu. Nagrajevanje še ni pravično izpeljano, saj ponekod dobe za malo dela velike osebne dohodke.
V poročilih in razpravi smo slišali tudi veliko pregovorov in gesel. Geslo „Tovarne delavcem!” v praksi ne živi, saj namesto delavcev odločajo
VEČ ZA OBRESTI ZA SIS
KOČEVJE - Pogosto tožimo, kako so delovne organizacije s# področja gospodarstva obreme-; njene z izdatki oz. prispevki za j razne samoupravne interesne 1 skupnosti s področja negospo-1 darstva. Za kočevsko občino so ’ za prvo polletje letos podatki ; taki; negospodarstvo je imelo ce-; lotnega prihodka 194,556.000 j din ali 24 odst. več kot v istem ! obdobju lani. Gospodarstvo, ki I je imelo blizu 6,4 milijarde di-; narjev celotnega prihodka, pa je ; namenilo samo za obresti za svo-; ja posojila preko 267 milijonov 1 din. To pomeni, da so obresti ! gospodarstva „požrle” precej ; več denaija, kot so znašali vsi ; prispevki za SIS.
Kar trikrat več ženskih kril
! novo naložbo bodo v Temenici lahko za trikrat povečali proizvodnjo ženskih kril Naložba ne bi bila potrebna, če bi se združili s Krotendom
IZ KS DRAGA
OTVORITEV ŽAGE - Žaga tozda LIK v Podpreski je dograjena. Odprli jo bodo 8. oktobra v okviru praznovanj praznika občine Kočevje in 35-letnice obstoja delovne organizacije LIK Kočevje. Zmogljivost žage, ki so jo gradili dve leti, ne bo večja, kot jo je imela dosedanja. Le prostori bodo boljši in namesto ve-necijanke bo v njej tračna žaga.
GRADIJO STANOVANJSKO-POSLOVNO STAVBO - V Podpreski so začeli avgusta letos graditi stanovanjsko-poslovno stavbo, ki bo dokončana predvidoma maja prihodnje leto, njena gradnja pa bo veljala okoli 24 milijonov dinaijev. Glavni investitor je samoupravna stanovanjska skupnost. V stavbi bo 6 stanovanj, v isti stavbi pa še prodajalna, katere gradnjo investira tozd Mercator-Jelka iz Ribnice.
J. P.
TREBNJE - Če kje,	potem	v	Labodovem tozdu	Temenica
nestrpno čakajo, da bo	končana nova	naložba. Ne	gre	sicer	za
kdove kako velik objekt — noyi prizidek bo velik le 120 kvadratnih metrov, veljal pa bo 3,5 milijona dinaijev - zato pa bo omogočil trikratno povečanje v proizvodnji ženske konfekcije, Temu primerni bodo tudi finančni učinki.
Nestrpni so še toliko bolj, ker je bil projekt izdelan maja, gradnja se je pričela junija in naj bi bila	končana konec julija- Toda to	so bili
računi brez krčmarja, zakaj Tregra-dovi in Trimovi delavci šc niso končali z deli. V ..Temenici” računajo, da bo objekt, v katerem bodo imeli krojilnico in skladišče surovin, končan oktobra, ko se bo v njem začela redna proizvodnja.
Marsikaj od tega bi odpadlo, če bi se v Trebnjem strinjali z zamislijo o združitvi ..Temenice” in Krojaškega podjetja Trebnje. V tem primeru bi naložba ne bila potrebna, pa tudi proizvodni učinki bi bili veliko več-
ji. Ker pa v Trebnjem niso bili za to, da ..Temenica” postane nosilka teksilne industrije v trebanjski občini, bodo stvari potekale nekoliko drugače, predvsem bodo dražje.
Kot je povedal direktor Alojz Kopina, so se naložbe lotili predvsem zjiaui sprememb v ..inski modi. Zenska krila so vse bolj iskana, zato bodo v Temenici za trikrat povečali proizvodnjo tega artikla.
Medtem ko so doslej izdelali okoli 140 ženskih kril na dan, jih bodo poslej po 560. Seveda bodo morali zaradi tega nekoliko zmanjšati obseg proizvodnje moške konfekcije. Če
bi se združili s Krojaškim podjetjem Krotend, pa bi lahko za štirikrat povečali proizvodnjo ženskih kril, obdržali vso moško konfekcijo in tudi Krotendov program.
A v ..Temenici” zaradi tega ne jadikujejo preveč, čeprav jim je žal zamujene priložnosti. Zato bodo z reorganizacijo in namestitvijo novih strojev povečali produktivnost za okoli 5 odst. Ob produktivnosti, kakršno dosegajo, pa se jim bodo izplačali tudi tako imenovani „lon posli”. Za Zahodno Nemčijo bodo namreč zaposlili okoli tri četrt svojih zmogljivosti. Trenutno je v teku poskusna proizvodnja jopičev iz alkantarc. To je povsem nova tkanina, ki jo po japonski licenci v Evropi izdelujejo edino Italijani. Seveda pa bodo še nadalje izdelovali suknjiče in drugo moško konfekcijo.
J. SIMClC
SPOSOJENO TRNJE
— Neuspešni so v minulih dneh morali na popravni izpit. Žal le v šolah, medtem ko je tistim, ki nam krojijo usodo, S tem preizkusom znanja prizaneseno.
(Iz Pavlihe)
— Od našega marksizma imajo korist samo naši marksisti. Vsi drugi se mučijo in znajdejo, kot vedo in znajo.
(Iz Politike)
— Od letošnjega turizma pričakujemo nad eno milijardo dolarjev. Samo da skrpamo vkup še 20 milijard, pa se bomo razdol-žilil
(Iz Politike ekspres)
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
bi
Koruza še meša štrene
V brežiški občini pšenice več, a še premalo
BREŽICE - S pšenico zasejane površine bodo kmetje letos podvojili in TOK Kooperacija ima seme in gnojila že v skladiščih. Zagotovljena so tudi zaščitna sredstva. Setev bo tokrat bolj zgodnja. Začela se bo konec septembra, zato v občini in krajevnih skupnostih hitijo s pripravami.
Republiški plani nalagajo brežiški občini velike obveznosti, ki jim do sedaj niso bili kos. Lani naj bi zasejali 300 ha in oddali 600 ton zrnja, za letos pa so jim naložili obvezo za 400 ha in 1000 ton zrnja. Občinski plan je bil sprejet za 150 ha posejanih njiv in 300 ton pšenice za odkup. Pogodb so po izjavi direktorja TOK Kooperapija podpisali za 131 ha, zrnja pa so odkupili 350 ton.
„Z rezultatom smo zadovoljni," je dejal Jože Verstovšek, saj smo presegli plan za 50 ton. Naredili smo velik korak naprej, če upoštevamo dejstvo, da smo še leta 1981 odkupili komaj 17 ton pšeničnega zrnja, 1982 pa 200 ton. Miselnost kmetov se ne da spremeniti čez noč in iz nič je zato težko takoj priti na 1000 ton. Razen tega imamo tudi v brežiški občini veliko hribovitih površin na Gorjancih in pod Orlico. Odšteti moramo kar precej poplavnih polj ob Sotli in Savi. Če bi bil nasip na levem bregu Save dokončan, bi bilo za pšenico primernih 200 do 300
hektarov njiv. Na teh območjih jo kmetje dokaj neradi sejejo, ker jim napravijo poplave veliko škodo.
Med razlogi za to, da občinski setveni plan zaostajc za republiškimi zahtevami, je direktor Verstovšek naštel med drugim to, da je dobršen del kmetov povezan z zasebnimi mlinarji. Ti jim dajejo za zrnje moko in otrobe in jim pšenico odkupujejo dražje, kot je uradna cena. Razen tega vsi pridelovalci pšenice niso živinorejci in ne potrebujejo koruze za zamenjavo. V razmerju do pšenice je koruza še vedno precenjena. Kmet dobi zanjo več kot za pšenico. Na hektar je brez težav pridela 60 do 70 centov, a pšenice le 45 centov. Za pšenico dobi z regresi vred okoli 17 din za kilogram, za koruzo 18, 20 din in več. To nesorazmerje moti pridelovalce pšenice še posebej zato, ker je koruza zanesljivejša kultura. No ogroža je niti zimski mraz niti suha pomlad, in celo za točo je manj občutljiva,
Posevke bodo letos spet zavarovali. Iz sklada za intervencije v kmetijstvu si obetajo regres za semensko pšenico, za zavarovanje in umetna gnojila. To naj bi opogumilo kmete in pregnalo morebitne pomisleke, zaradi katerih so do zdaj stali ob strani. Večji odziv pričakujejo predvsem od kmetov iz ravninskih
J. TEPPEY
Pisani vzroki za rdeče številke
Manjše povpraševanje, velike zaloge, visoke obresti, vse to so vzroki za 37,1 milijona dinarjev izgub — Kaj pa kakovost dela in delovna storilnost?
KRŠKO — Poročilo o izvajanju družbenega plana občine v prvih dveh letih in letošnjem polletju srednjeročnega obdobja 1981—1985, ki ga je pripravil občinski izvršni svet v Krškem, vsebuje tudi pregled izgubaijev in vzroke za poslovanje z rdečimi številkami.
V tem polletju so imele izgubo štiri organizacije združenega dela in tri enote. Če se za hip pomudimo pri slednjih, brž ugotovimo, daje 60 tisočakov izgube dveh trgovskih enot skorajda zanemarljiva, medtem ko pomeni 223.000 dinarjev izgube poslovne enote celjskega Izletnika le malo večji zalogaj in skrb, ki pa naj bi jo na ravni delovne organizacije brž spravili s poti.
Pri brestaniški Elektrarni (18,1 milijona dinarjev izgube) in DES-tozd Elektro Krško (5,7 milijona izgube) so zabeležili rdeče številke ob polletju letos zaradi razkoraka med dogovorjenimi stroški za dogovorjeno proizvodnjo na ravni interesne skupnosti elektrogospodarstva Slovenije in doseženim dohodkom po dejanskih pogojih poslovanja. Torej gre za nekakšno „dogo-vorjeno izgubo".
Zaradi velikih stalnih zalog in visokih obresti pri najemanju posojil za obratna sredstva je ustvaril
11.796.000 dinarjev izgube tozd Vinogradništvo-kleti krškega M-Agrokombinata. Med vzroki za
1.202.000 izgube pri Zastava avtu-tozdu Servis Krško pa navajajo premajhno tržišče za servisno dejavnost in za blagovni promet ter manjše povpraševanje po teh storitvah, družbeno nepriznane ekonomske cene servisnih storitev in neprimer-
Tri četrt vsega v izvoz
V času od 8. do 14. septembra so v novomeški porodnišnici rodile: Rozalija Luzar iz Šentjerneja - Luka, Natalija Obradovič iz Vinice -Gregorja, Marjana Kulovec z Uršnih sel — Anito, Katarina Vovk iz Rumanje vasi - Barbaro, Mihaela Kambič iz Metlike — Alena, Ema Iršič iz Gornje Stare vasi — Blaža, Sonja Hrastar iz Lukovka — Roka, Marinka Prevolšek iz Dolenje vasi - Anže-ta, Marjeta Rozman iz Pesja - Sandija, Marija Avbar iz Gornjega Glo-bodola - Gregorja, Jožica Pevec z Goleka — Blaža, Milena Novak iz Slepška - Tomaža, Marija Gorenc z Gradišča — Polono, Marica Žalec iz Črnomlja - Darjo, Ljudmila Peterlin iz Štrita - Andrejo, Marija Šega iz Brezovice - Petra, Jožica Jaklje-vič iz Dešeče vasi - Suzano, Irena Juršič z Lešnice - Dejana, Brigita Grčar iz Trebnjega - Florjana, Marjeta Smole iz Mokronoga - Boruta, Milena Bedier iz Lazov — Samirja, Vesna Bajuk iz Drašičev - Tineta, Veronika Prijatelj z Rakovnika -Marijo, Valerija Skupek iz Orehovice - Simono, Marija Povše iz Murnic - Sabino, Jožica Kastelic iz Dečje vasi - dečka, Vesna Cvetan z Dolenjih Kamene - deklico, Marija Vrščaj iz Črnomlja - dečka, Ana Bane iz Vinice — dva dečka, Ivanka Zlobec iz Črnomlja - dečka in Jožica Darovec iz Straže - deklico.
Krmeljska Metalna pred naložbo v namenski program
KRMELJ — V tukajšnjem tozdu mariborske Metalne z zadovoljstvom spremljajo uresničevanje letošnjega proizvodnega načrta. Samo izvoz opreme za iraško velikansko hidrocentralo Haditha in še nekaj kooperacije za zahodno-nemški Kamag znese 85 odst. vsega letošnjega izvoza.
IZ NOVEGA MESTA: Gabrijela Jakopin, Na Lazu 4 - Marka, Dragica Cimprič, iz Ulice 12. udarne brigade 21 — Nino, Nedeljka Vrhovec iz Detelove 4 - Siniša, Stojana Balog z Ragovske 6 — dečka. Čestitamo!
GOSPODARSTVO
POGREŠA
USMERITVE
SEVNICA - Zahteve stabilizacije se ne nanašajo le na gospodarstvo, temveč morajo zajeti vsa družbena področja. S tem poudarkom je sevniški občinski komite ZK 13. septembra obravnaval razmere v občini in najvažnejše naloge. Sevniško gospodarstvo redno poravnava vse obveznosti do tujine in vlaga mnogo naporov za večji izvoz. Vendar se povečuje negotovost, zlasti še, ker pristojni že zamujajo s pripravo resolucije za prihodnje leto. Njeni ključni elementi bi morali biti javnosti že znani, saj na vrat na nos ni mogoče pripraviti pretehtanih proizvodnih načrtov.
splošno zadovoljstvo v Krmelju.
ŠOLNIKI OBISKALI KRŠKO
Delavec o režiji in štrajkih
Sevniški aktiv komunistov — neposrednih proizvajalcev posegel v dogodke
SEVNICA - Na zadnji seji aktiva komunistov - neposrednih proizvajalcev so obravnavali več aktualnih zadev, od zmanjševanja števila režijskih delavcev do dveh krajših prekinitev dela, ki sta bili avgusta v SGD Beton - tozd Gradbeništvo v Sevnici in STT, Tovarni konstrukcij.
Režijke bi lahko v proizvodnji marsikaj pripomogle, saj mnoge tako in tako izhajajo iz nje, je dejala delavka iz Lisce, ne da bi hotela pogrevati stara nasprotja med proizvodnjo in službami. Neposredne proizvajalke morajo vse bolj poprijeti za delo. Ob izredno kratkih dobavnih rokih za prodajo izdelkov Lisce v tujih trgovinah morajo ostajati za stroji tudi po 16 ur, dostikrat celo ponoči, ob sobotah in nedeljah. Proizvodne konice bi jim režijski delavci lahko pomagali ublažiti.
v soboto, ti tudi v ponedeljek ni več treba priti,” sc je glasilo, kot je bilo rečeno na sestanku, eno izmed
• V sevniški občini je že nekaj zglednih primerov pomoči režijskih delavcev v proizvodnji V taki akciji v Kopitarni so celo naredili tako, da so neposredni proizvajalci dobili plačilo za delovno soboto, režijci pa ne. Akcija poteka tudi v obeh tozdih Stillesa.
Na sestanku aktiva komunistov -neposrednih proizvajalcev so prišle na dan tudi nekatere nepravilnosti,
denimo nesprejemljivo izsiljevanje mojstrov. „Če ne boš prišla na delo
..opozoril” v šivalnici Lisce. Tak nepravilen pristop lahko skazi sicer zgledno delovno vnemo.
Beseda je tekla tudi o vrednotenju proizvodnega dela. Delavci imajo
no organiziranost tozda. Vprašanje, ki se postavlja samo po sebi, je, zakaj niso pri Servisu uredili vsaj zadnje - ustrezno organiziranost,
Kolikšen je prispevek tega kolektiva, najzgovorneje pove podatek, da je šlo letos v izvoz 75-odstotna vrednost celotnega prihodka.
Delovno vnemo krepi pogled naprej. Tako je republiška komisija za oceno naložb ugodno ocenila novi program namenske proizvodnje. Naložba je ocenjena na 374 milijonov dinaijev.
V sklopu te naložbe naj bi v Krmelju posodobili in razširili proizvodne prostore, uredili tovarniško energetiko in nabavili sodobno strojno opremo. Ta sorazmerno mali kolektiv ima trenutno kar 30 štipendistov. Svojim delavcem tudi v kar največji meri pomagajo s posojili pri zasebni gradnji hiš. K medsebojnemu spoznavanju delavcev velike Metalni-ne družine so pripomogle tudi nedavne delavske igre med vsemi tozdi. Tokrat so bili gostitelji na
A. Ž.
KRŠKO — Prejšnji petek se je mudilo na obisku v Krškem 60 profesorjev in njihovih sodelavcev z ljubljanske univerze. Ogledali so si proizvodnjo v Tovarni celuloze in papiija Djuro Salaj ter se zadržali v daljšem pogovoru z vodstvom največjega jugoslovanskega proizvajalca papiija.
občutek, da si režijci odrežejo več, kot bi jim po delovnih prispevkih pripadalo. Pravilnike so seveda sprejemali vsi, to pa še ne pomeni, da taki, kakršni so, veljajo za vse večne čase. Delavci niso za splošno uravnilovko, poudarjajo pa, da se na koncu delavnika zanje natančno vidi, koliko so naredili, medtem ko za druge ni izdelanih meril.
S kleno delavsko besedo so govorili o obeh avgustovskih prekinitvah dela. Zanimivo je, da je v obeh primerih, pri gradbincih in kovinaijih, prišlo do nejevolje in prekinitve dela zaradi novega načina nagrajevanja. Ne da bi iskali globje vzroke, je jasno vsaj to, da bi se morali ob pripravi sprememb potruditi vsi, od političnih organizacij do poslovodnih delavcev, in ljudem obrazložiti in utemeljiti spremembe v nagrajevanju, ne pa ukrepati šele potem, ko v kolektivu „zagori”.
A. ŽELEZNIK
Pred posledicami v denarni stiski večkrat zamižimo
Prvošolčki po tri ure čakajo na prevoz domov
BREŽICE - V vsesplošni varčevalni ihti (šolniki take zahteve vselej resno jemljejo) so v brežiški osnovni šoli prešteli učence in iz petih drugih oddelkov naredili štiri tretje in iz štirih sedmih tri osme oddelke. S tem so uresničili zakonsko zahtevo, da mora biti v oddelku po 36 otrok. V tako velikih oddelkih bo učiteljev položaj težavnejši, saj ne bo mogel razvijati vseh metod in oblik dela z učenci. To pa pomeni, da bo posledice nosila mlada generacija.
Tudi pri stroških za prevoz učencev bodo prihranili nekaj denarja. Z ukinitvijo brezplačne vožnje v šolo in domov vsem do štiri kilometre oddaljenim učencem so privarčevali izdatke za dve avtobusni progi. Ta ukrep ne bo zapustil sledov, pomeni pa, da bo več otrok izpostavljeno nevarnim pastem ceste.
Z ukinitvijo prevozov pa seje pokazalo, da je za vozače prvošolce ta korak nepremišljen, saj jih odpelje prvi avtobus domov šele ob 13.35. V šolo pridejo ob 8.50, pouk pa se konča ob 12.30. Nekateri imajo prevoz celo ob 14.30, to pa pomeni, da so včasih pri pouku le tri ure, tri cele ure pa čakajo na avtobusno zvezo. Ta čas imajo zagotovljeno samo varstvo. Jim bo tako brezsmiselno čakanje brez kosila res že v prvem razredu do konca zagrenilo šolske dni?
J. T.
Vaba, ki je ne moreš zgrabiti
„ Naravnost zastrašujoča dokumentacija pri blagovnih posojilih"
SEVNICA - Slišati je pikre na račun naših gospodarstvenikov, češ, zakaj se ne odločajo za tuja blagovna posojila. Najbolj zagreti kritiki celo govorijo o iskanju politične odgovornosti med poslovodnimi delavci.
Glavni direktor sevniŠke Lisce Valentin Dvojmoč je na seji OK ZK Sevnica, pojasnil nič kaj obetavno trenutno možnost sprejemanja takih posojil. „Pogoji za prevzem tujega blagovnega posojila so povsem nesprejemljivi. Za vsak kilogram uvoznega bombaža, ki mora pred nadaljnjo predelavo v konfekciji še v predilnice, mora končni porabnik predložiti izvozno pogodbo. Iz tega blaga narejen izdelek je treba celo predati na isti carinarnici, kjer je bil prvotno uvožen bombaž. Niti dekagram preje iz njega ne bi smel ostati na domačem trgu,” pojasnjuje te naše toge administrativne predpise, ki sicer ponujajo vabo gospodarstvu, to pa je ne more prijeti.
V gospodarstvu željno pričakujejo spremembo teh togih določil vsaj v tej smeri, da tega blaga ne bi vrednotili stroko količinsko, temveč vrednostno. Enako nehvaležno je priti do
tolikokrat omenjenih IFC posojil (vashingtonska finančna ko-
rporacija). Potrebna je naravnost zastrašujoča dokumentacija. ,,Pogledati bi bilo treba le papirje in videli bi, kje se zatika, torej tudi, kdo je odgovoren,” meni Dvojmoč.
A. Ž.
saj imajo tod dovolj manevrskega prostora. Le ko bodo pometli pred lastnim pragom In poiskali notranje rezerve v svoji hiši, lahko upajo, da bo družba prisluhnila njihovim željam.	p	pERC
NERAZVITOST PRIZNANA SAMO DO MEJE
BREŽICE - Zbori skupščine občine Brežice so 20. septembra pri obravnavi razvojnih dosežkov in problemov manj razvitih območij v Sloveniji ponovno zahtevali, naj mednje uvrstijo tudi gorjanski predel. To so krajevne skupnosti na desnem bregu Save od Jesenic in Velike Doline do Čateža, Mrzlave vasi in Cerkelj. Čeprav sodijo v spominsko območje	Žumberak-
Gorjanci, imajo status nerazvitosti samo kraji onstran republiške meje. Napredek zelo počasi prodira tudi v hribovite vasi na slovenski strani, zato je zadnji	čas,	da bi jim
omogočili vsaj možnosti za razvoj kmetijstva. Delegati so nadalje predlagali, da bi	tudi	v Sloveniji
ustanovili sklad	za manj razvite,
oziroma združevali sredstva za točno opredeljene razvojne programe na teh območjih. Pobudo Brežiča-nov bo njihov delegat prenesel na sejo republiške skupščine, sklicano za 3. oktober.
Za delavoljne je dela še vedno dovolj
Nihče izmed brezposelnih se ni odzval vabilu za obiranje jabolk
SEVNICA — Kakšna je ta naša brezposelnost? Po eni strani ima namreč ljudi, ki iščejo nadomestila zato, ker nimajo dela, po drugi strani pa tovarne ne morejo dobiti delavcev.
Ta vozel je skušala presekati strokovna služba za zaposlovanje v Sevnici Na pogovor so povabili 104 tako imenovane iskalce zaposlitve iz vseh treh posavskih občin. Za isto omizje so sedli skupaj s kadroviki iz sevniških tovam, kjer delavce potrebujejo. Stilles išče za matično tovarno in tudi za obrat na Blanci okrog 30 delavcev. Omogočijo tudi priučevanje. V Ju-gotaninu bi bili veseli 15 delavcev za razžagovanje in kalanje lesa na lesnem skladišču, dela bi bilo verjetno dovolj vse tja do konca leta SGD Beton-sevniški tozd Gradbeništvo potrebuje 30 delavcev, 10 do 15 nekvalificiranih in okrog 15 zidarjev in tesarjev. Zanimiva dela se odpirajo v sevniški Kopitarni pred koncem leta tudi za ženske pri montaži iskane lesene obutve V Kmetijskemu kombinatu se nihče od obiskovalcev
zaposlitve ni odzval na vabilo, naj bi obiral jabolka Tudi v novi tovarni INPLET še potrebujejo 8 proizvodnih delavcev, pletilce, apreterje in barvarje.
Bo ponujena roka sprejeta ali odbita?
A. ŽELEZNIK
DRUGAČNI
OBRAČUNI
SEVNICA — Na seji občinskega sindikalnega sveta minuli petek so med drugim pregledali, kako so po osnovnih organizacijah opravili preglede polletnega gospodarjenja. Zavzemajo se, da bi po novem to opravljali vsake štiri mesece tako, da ne bi bilo več „mrtvega teka”, ko trpijo takšne obravnave ob sedanjih tričetrtletjih, saj polletni obračuni običajno sovpadajo z dopusti. Predsednik medobčinskega sindikalnega sveta Jože Peterkoč je opozoril na 11 prekinitev dela v Posavju, kjer jih je bila polovica v sevniški občini. Sindikalna organizacija mora biti tesno povezana z delavci in pomagati odpravljati razloge, da do takih prekinitev sploh ne bi prihajalo.
Novo v Brežicah
icah )
UČITELJI MERJIO CESTE - V prvih dneh pouka so jih marsikje j začudeno gledali za volanom, danes tu, jutri v drugi vasi. Pa jim drugega tudi ni preostalo, če se na izjave staršev niso mogli zanesti, ko zaradi varčevanja dosledno ukinjajo brezplačen prevoz za vse otroke, manj kot štiri kilometre oddaljene od šole. Seveda imajo tokrat prav učitelji in ne starši, ki merijo razdalje z daljšimi metri. Malo nerodno je le tam, kjer so ob ukinitvi podružničnih šol obljubljali staršem brezplačen prevoz učencev, zdaj pa obljube ne morejo in ne smejo držati.
SEPTEMBRA HVALA ZA VINO! - V kleteh je še precej vina ali pa tudi kislice. V zadregi za posodo in prodajo se nekateri šele teden dni pred trgatvijo obračajo na Slovin, da bi jim odkupil lansko letino. Ta mesec ponujajo, vino zaman, toda avgusta so ga še odkupovali. Nekateri vinogradniki pa so čakali na priložnost in na obljube zasebnih gostilničarjev, ki niso bili mož beseda. „Kje ste bili pa pozimi in spomladi? ” sprašujejo pri Slovi-nu, kjer potrebujejo bizeljčana skozi vse leto. Toda vino mora biti tudi zares dobro, zato od letos naprej ne bodo odkupili niti litra, ampak samo grozdje.
NEPRAVILNO NALOŽEN TOVOR
BRESTANICA - 13. septembra je voznik osebnega avtdmobila Štefan Kozole iz Šedna nepravilno prevažal železne vodovodne cevi, dolge 6 metrov, po cesti Koprivnica -Brestanica. Ko mu je nasproti pripeljal voznik motornega kolesa Stanislav Bahčič iz Stolovnika, so ga štrleče cevi oplazile, tako da je z motornim kolesom padel po cestišču in se poškodoval, da so ga morali odpeljati v brežiško bolnišnico.
PO LEVI V AVTOBUS
SENOVO - Na Titovi cesti na Senovem se je 14. septembra pripetila prometna nezgoda, v kateri je bil hudo telesno poškodovan Slavko Štrubej s Senovega. Z motornim kolesom je peljal po levi strani vozišča v trenutku, ko mu je nasproti pripeljal voznik avtobusa last Gorjancev Ivan Lokovšek iz Velikega Dola pri Krškem. Kljub , temu, da je voznik avtobusi že skoraj ustavil, se je Štrubej z motornim kolesom zaletel v njegov prednji del, padel in se poškodoval, nato pa so ga prepeljali v brežiško bolnišnico.
Krške novice
NEKATERI POZABILI TUDI NA SOLIDARNOST - Čeprav so v krški občini za v lanski toči prizadete ljudi na Bizeljskem zbrali z enodnevnim zaslužkom najvišji znesek med vsemi Posavci, bodo podobno kot v sosednjih posavskih občinah tudi Krčani ..obelodanili” kolektive, ki so pozabili na solidarnost Ti, čeprav redki, so pozabili, da nesreča nikoli ne počiva; Brez trohice privo; ščljivosti naj le spomnimo, da so bili; lani ravno Sevničani, ki jih je letos i prizadelo močno neurje s točo, proti oblikovanju posavskega sklada, skratka zbiranju sredstev za hitre intervencije ob raznih ujmah. Zdaj Posavci resno razmišljajo, da bi ta denar le pričeli čimprej zbirati, čeprav je res, da verjetno sočasno z akcijo pomoči, naisi bo v obliki enodnevnega zaslužka ali kako drugače, za prizadete po neurju v sevnE ski občini ne bi že sedaj zmogli novega zalogaja. Preveč pa le ne kaže odlašati ...
Sevniški paberki
VREDNO POSNEMANJA -Krmeljska mladina je imela v soboto akcijo urejanja kraja. Skrb je vidna na vsakem koraku tudi med ostalimi krajani. Kaj takega bi bilo dobrodošlo tudi drugod.
NA VRSTI VPADNICA - V Šmarju so pospravili precej zelenja, ki bo dalo prostor prepotrebni širši vpadnici v mesto. Lastniki zemljišč vzdolž te ceste so od vsega začetka delo vzeli resno. Čudijo se, da domači cestarji dobijo pomoč novomeških vrstnikov tako pozno dopoldne.
SPET POKAŽI, KAJ ZNAŠ Zveza kulturnih organizacij bo sredi oktobra v Sevnici spet pripravila priljubljeno prireditev Pokaži, kaj znaš. Prireditev bo po vsej verjetnosti posneta za sevniški radio. Rok za prijave je sicer že potekel v torek, verjetno pa bi še koga sprejeli. Na plan, instrumentalisti, pevci, recitatorji, humoristi in tudi manjše vokalne in instrumentalne skupine!
pisma
in
odmevi
tura
n
bra-
anje
NETOČNOST V NEKROLOGIH
Ob smrti Mihe Marinka se je v zapisih o življenjski poti tega revolucionarja večkrat pojavila napaka, na katero nas je opozoril upokojeni novomeški odvetnik dr. Davorin Gros. Ni namreč res, da je Miha Marinko iz italijanskih zaporov pobegnil ob kapitulaciji Italije, mar-več je HI še s petimi drugimi zaporniki, med katerimi je bil tudi Gros, na podlagi ponarejenih izkaznic izpuščen iz kaznilnice v Lucci 10. marca 1944.
OGLEDALI SO SI PARTIZANSKI TISK
Ingrid Možina je izbrala in uredila sestavke, ki sojih člani novinarskega krožka v Dolenjskih Toplicah napisali o prvem izletu v tem šolskem letu. Odpravili so se v Novo mesto, kjer so si v prenovljenem Domu kulture ogiedali zanimivo razstavo z naslovom Partizanski tisk. To je pripravila Študijska knjižnica Mirana Jarca, ravnateljica Nataša Petrova pa je učencem prikazala nastanek in namen razstave. Mlade je zelor' pritegnilo gradivo, ki jih je poučilo o delovanju partizanske tiskarne Podmornica in drugih tiskam, v katerih je nastalo veliko za odpor sovražniku potrebnih letakov, brošur pa pesmi, učbenikov, strokovnih tiskov in podobno.
POGOVOR Z BORCEM 12. BRIGADE
Našo šolo bomo 24. septembra Poimenovali po 12. SNOUB. V šoli se že pospešeno pripravljamo na ta dogodek, učenci pa smo se pred kratkim pogovarjali z dvema borcema te brigade, Vidom Jeričem in Brankom Suhyjem. Slednjemu smo vprašanja zastavljali višješolci, tov. Suhy pa nam je povedal veliko zanimivega iz partizanskih časov, podrobno nam je opisal tudi, kako je s tovariši napadel vlak z italijanskimi vojaki, in dvoje srečam' s Titom.
TONI BRLOGAR OŠ Krmelj
Glas protesta
Lažni patrioti bi ukinili narode, ne le jezike
Po neljubem dogodku v ljubljanskem Cankarjevem domu, kjer je M. Bulatovič nesprejemljivo razlagal skrb za sloveščino, pozorno spremljam delovanje Jezikovnega razsodišča in menim, da prizadevanje Slovencev po ohranitvi njihovega jezika, kulture in drugega, kar je značilno za ta narod, ni odveč.
Zadnje čase so namreč lažni patrioti prišli na dan z idejo o jugoslovanstvu, o enotnem jeziku, enotni kulturi, veri. Zgodovina takega jugoslovanstva naj bi sc po njihovem začela 1941. Očitno so take ideje škodljive, za njihovo uresničenje bi uničili ne samo jezike, ampak tudi male narode same. Lažni patrioti bi bili najbrž največji nasprotniki jugoslovanstva, ako bi kdo zahteval, naj bi bila sldvenščina jezik vseh Jugoslovanov. Jugoslovanstvo bi kvečjemu lahko opredelili kot državljansko pripadnost, nikakor pa ne gre v njegovem imenu ukinjati različne južnoslovanske narode.
Vojno zoper okupatorje, socialistično revolucijo za drugačno družbeno stvarnost smo začeli in izbojevali kot Srbi, Hrvati, Slovenci, Makedonci, največja pridobitev je postalo bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in narodnosti, ideja jugoslovanstva pa vse to ruši. Zato se raannn lažnim patriotom odločno postaviti po robu, ena od oblik nasprotovanja je tudi skrb za jezik posameznih narodov. Žal v slovenščino in druge jezike naših narodov vdira čedalje več tujk, politični govori pa so včasih tako zapleteni, da so preprostim ljudem že kar nerazumljivi.
MIRO RAJL1Č Straža
SPOSOJENO TRNJE
— Cene so v dinarjih, izsiljevanja v dolarjih.
(Iz Večernjih novosti)
Joj, kam z morjem vina?
Malo za šalo, malo zares: recept iz leta 1469 .
Kot vsako leto tako tudi letos pred sezono trgatve grozdja beremo po vseh časopisih tarnanja: kam spraviti novi pridelek vina, ko pa so sodi polni še lanskega in predlanskega. Za delno rešitev je letos poskrbelo vreme: vročina, suša, nevihte, toča in celo ptiči.
Kaže pa, da so se s podobnimi težavami ubadali že pred stoletji in jih Uidi bolj ali manj zadovoljivo rešili. Že pred dobrimi petsto leti, natančneje 16. februarja 1469 (še preden je bila odkrita Amerika!), je izdal avstrijski cesar Friderik III. stotniku Andreju Hohenwarthu, kije upravljal njegovo metliško gospodstvo, navodilo o prodaji vina, ki je vsako leto ostalo neprodano. Glasilo se je tako: „Naj vinski pridelek razdeli na tri dele. Prvi. gre sodniku, svetu,
meščanom in ljudem v Metliki; druga tretjina cesarskim uradnikom v Kočevju in Kočevski Reki; tretja pa cesarskim oskrbnikom v Ribnici, Cušperku in Ortenku, in to vedro po 40 denarjev.” Na cesaijo zapoved je bilo treba vsako leto vino dostaviti v te kraje, za kar so poskrbeli cesarski uradniki s svojimi ljudmi. Vino so prodajali v gostilnah in drugod, denar pa je bilo treba izročiti o Jurjevcm.
Danes pa te zadeve ne znamo urediti. Gostinski obrati so polni vina, polni pa so tudi sodi pri pridelovalcih. Sicer pa: kot je obče znano, pri nas rešujemo to na svoj izvirni način. Vino smo močno podražili! Tako ga ljudje pokupijo še manj in zaloge so še večje.
ANDRLJ ARKO
Napad gobarske mrzlice
Kot da bi šla fronta skozi preloške steljnike
. Če je bila pozornost svetovne javnosti v preteklem tednu usmerjena v sestrelitev korejskega potniškega letala, če so bile oči sredozemskih dežel uprte v Casablanco, je za Belokranjce ta teden minil v znamenju gob. Le-tc so na gosto posule belokranjske gozdove in steljnike, kot bi se tudi one zavedale naših gospodarskih težav.
Še najbolj na gosto so bile gobe posute v okolici Preloke, v krajih, kjer je bog s prazno vrečo mahal, ko je ustvarjal svet, kot bi v stilu stare bajke razložili dejstvo, da Preloka nima in še lep čas ne bo imela asfalta, telefona...
Seveda so takoj za gobami posuli preloške steljnike in gozdove tudi gobarji. Vse, kar leze in gre (že in še), je drlo proti Preloki. Peš, z avtomobili, motornimi in navadnimi kolesi, s traktorji, kombiji... Eni so si vzeli dopust, drugi bolniško, tretji pa so skočili po gobe kar med službenim časom, in še preden jih je kdo pogrešal, so se že vrnili s polno vrečko.
In ta gobarska invazija je dobesedno splanirala preloške steljnike, uničila podrast v
gozdovih in iz njih pregnala vso divjad. (Ne bi bilo napak, če bi sc ti isti vrnili, ko bodo Preloča-ni tod kosili steljo.)
V splošno gobarsko mrzlico sc je znala smiselno vključiti tudi preloška poslovalnica kmetijske zadruge. Odkupovala je sveže gobe, odkupovala ne glede na uro in dan ter jih v sodelovanju z Drogo - odkupno postajo Novo mesto izvažala takoj v Italijo. Kar 3000 kg svežih gob so v tah dneh na tovornjakih-hladilnikih odpeljali s Preloke in jih prodali za devize. In tako je postalo nabiranje gob tudi go podarsko-politično pozitivnč dejanje.
Razen teh in seveda neposrednih denarnih koristi, ki za pridnega gobaija niti niso bile tako majhne (rekorderje v enem tednu prodal 300 kg svežih in 10 kg suhih gob), pa si obetajo Prcločani od gob še rickaj. V prcloški okolici je bilo v teh dneh opaziti celo pomembne občinske može, ki sicer zelo redko zaidejo v te odročne kraje, sedaj pa so na lastni koži (beri: avtomobilih) občutili pre-loški makadam. Pa bodo morda... Ah ne, to bi bilo od gob res že preveč ...
A. STAREŠINIČ
Arheološko bogastvo Posavja
V Posavskem muzeju v Brežicah na ogled arheološka odkritja iz let 1978 — 1982
BREŽICE - V Posavskem muzeju je že več dni na ogled razstava .Arheološka dediščina v Posavju41, na kateri so razgrnjena odkritja iz obdobja 1978 - 1982. Razstavljeno gradivo je iz sedmih arheoloških najdišč, razprostranjenih od Dobove v brežžki občini do Vranja pri Sevnici. V omenjenih letih so potekala predvsem številna zavarovalna izkopavanja ogroženih arheoloških „spomeni-kov“, saj je dokaj bogata gradbena dejavnost v nemalo primerih že povsem uničila arheološke priče davne preteklosti, veliko škode pa je povzročilo tudi samo globlje strojno oranje.
Razstavljene izkopanine pred- keramika in zlato okrasje, ki so ju
stavljajo izredno širok časovni razpon do konca kamene dobe (iz Ajdovske jame pri Nemški vasi) od staroslovanskega grobišča (v Dobovi). Izkopavanja uničenih gomil v Velikih Malencah in v,Sajevcah pri Kostanjevici so dala gradivo, kakršnega zavoljo predhodnih uničevalnih posegov niso pričakovali. Bogata
odkrili v teh krajih, sodita med imenitne primerke starejše železne dobe. Odkritji antične grobne plošče s keltskimi imeni na Rovišču pri Studencu, in ral, uničenega antičnega grobišča v Brveh pri Cerkljah sta dali podatke o dveh do zdaj neznanih antičnih zaselkih iz prvih stoletij našega štetja. Sredi Dobove,
"N
Vroča skupna jedra
Slovenija zoper zapostavljanje slovenskega jezika in slovenske književnosti zaradi spoznavanja drugih
LJUBLJANA - Nikakiš-na skrivnost ni, da je v Jugoslaviji toliko šolskih sistemov, kolikor republik in avtonomnih pokrajin imamo. Kakšna zmeda vlada na tem področju, se je pokazalo zlasti ob uveljavljanju preobrazbe vzgoje in izobraževanja. Zato je bil res že skrajni čas, da se kaj naredi.
Da bi ublažili prevelike razlike med sistemi in odpravili, kar najbolj bode v oči, so se pristojni dogovorili, da bodo izdelali enotne osnove šolskega sistema za vso državo, vendar tako, da ne bi pri tem segli v . ustavne pravice posamezne republike in pokrajine. Sestaviti tak dokument pa zagotovo ni niti lahko niti preprosto, zato ga po dveh letih, kolikor je poteklo od dogovora, še nimamo.
Kako težko se rojeva predlog skupnih programskih jeder za osnovno in srednje izobraževanje v Jugoslaviji, kakor sc uradno imeuje ta dokument, pove podatek, da so bile v razpravi štiri verzije. Ker ni nobena sprejemljiva za vse, bo potrebno veliko časa za medrepubliško uskladi-
tev, če ne tudi peta in še katera verzija.
V Sloveniji se zavzemamo za tako definicijo skupnih programskih jeder, ki bi omogočila, da bi jugoslovanski narodi in narodnosti več vedeli eden o drugem, vendar ne tako, da bi morali bistveno omejiti učenje o sebi in se sploh podrediti nekakšni „pariteti”. O slednjem je bilo v naši republiki veliko vročih razprav in polemik, še posebej pa o tistih delih predloga skupnih programskih jeder, ki „vidi-jo” zapostavljanje naše materinščine, predvsem pa oženje naše književnosti v naših šolah.
o Razprave in polemike se še nadaljujejo, saj gre za dokument, ki naj prinese v šolski sistem enotne osnove trajnejšega značaja. Zato ne sme vanj nič spotakljivega ali celo vsiljenega in dostavimo lahko, da tudi nič takega, kar bi koga postavilo v podrejen položaj. Taki izpeljavi enotenja šolskega sistema bi se na Slovenskem zoperstavili z odločnim ne.
I. ZORAN
S KONCERTI V — SEZONO
RIBNICA - Ribniški oktet, ki ima sedež v Ljubljani, je začel novo kulturno sezono s koncerti. Zadnje dni minulega tedna je nastopil v Celju in Novi Štifti (v ribniški občini). Jutri bodo pevci - vodi jih prof. Andrej Štrukelj - gostovali v Zel-šah, 30. septembra pa v gradu Bo genšperk. Sredi oktobra bo Ribniški oktet nastopil za zamejske Slovence v Italiji, in sicer v novem kulturnem domu v Gorici.
JAKAC V ZAGREBU
ZAGREB - V počastitev 40-let-nice drugega zasedanja Avnoja v Jajcu so v hrvaškem glavnem mestu odprli razstavo risb novomeškega rojaka, akademika Božidarja Jakca z naslovom ..Avnojska pot 1943". Med 192 risbami, nastalimi pred štiridesetimi leti, ko jc Jakac spremljal delegate na drugo avnojsko zasedanje, je tudi 12 portretov Tita iz tistega časa.
VIKTOR POVŠE NA CELOVNIKU
LOKA PRI ZIDANEM MOSTU -Znani dolenjski rojak, v Celju udomljcni akademski slikar in konservator - specialist Viktor Povše že’ mesec dni skrbno obnavlja baročne freske v cerkvici sv. Duha na Čelovniku v sevniški občini. Umetniku prizadevno pomaga hčerka Darja, študentka umetnostne zgodovine. Te dni bodo dela končana. Iz cerkve bodo odstranili vse poznejše pritikline, ki bi motile okolje bogatih poslikav vseh sten. O tem velikem delu bomo še poročali.
NA RAZSTAVI IN PROSLAVI
Proslave ob 40-letnici prve osvoboditve Novega mesta smo se udeležili tudi učenci bršljinskc osnovne šole. Preden smo sc zbrali na Glavnem trgu in prisluhnili Bogdanu Osolniku, smo si v Dolenjskem muzeju ogledali razstavo o NOB.
NATAŠA MALNAR
Brez knjižničarja
V metliški (matični) knjižnici le pogodbeni delavki
METLIKA - Občinsko matično knjižnico v Metliki je ustanovila občinska kulturna skupnost, in sicer po adaptaciji prostorov v hiši samoupravnih interesnih skupnosti leta 1976. Knjižnica ima na voljo 130 m2 prostorov, za bralce pa je odprta trikrat na teden, in sicer ob ponedeljkih, sredah in petkih. Vodita jo pogodbeno zaposleni delavki, ki skrbita za izposojo, nabavo in urejanje knjig ter za statistiko.
Knjižnica razpolaga s približno 10 tisoč knjigami; za delo in nakup pa je imela lani 143.633 dinarjev. Vpisanih ima 593 članov, od tega ie
111 odraslih in 482 osnovnošolskih otrok in mladincev. Lani so odrasli obiskali knjižnico 337-krat, mladina pa kar 2117-krat. Bralci so si v letu 1982 izposodili 5721 knjig, od tega 4585 leposlovnih in 1136 poučnih ter znanstvenih.
Knjižnica »se otepa predvsem s kadrovskimi in finančnimi težavami, zato se jc osredotočila bolj na izposojo knjig, manj pa na druge oblike dela, kot so: pogovori o prebranih delih, razstave, literarni ve-če/i, obiski pisateljev ali pesnikov, ure pravljic itd.
Že večkrat je bila izražena potreba po nastavitvi strokovno usposobljenega knjižničatja, vendar je vse ostalo le pri besedah, kajti metli« ška kulturna skupnost si s pičlimi sredstvi kaj takega ne more privoščiti. Da bi računali na pomoč združenega dela, pa so tudi sanje, kajti delovne organizacije dajejo že dovolj denarja za nemoteno delo ljubiteljskih skupin, ki dobivajo pri občinski Zvezi kulturnih organizacij sredstva, ki bi komaj zadoščala za nastop ali dva v kateri od krajevnih skupnosti.
Ker je, kot jc, in kaže, da bo še nekaj časa tako, ostaja metliška občina edina v Sloveniji, ki ima knjižnico, ne pa tudi strokovno usposobljenega in redno zaposlenega knjižničarja. Jc pač tako,' da ostane revež revež, četudi razpolaga s takšno ustanovo, kot jc kulturna skupnost.
T. GAŠPERIČ
pri Humcku, so naleteli na pravi spektor grobov iz obdobja tako imenovane kulture žarnih grobišč do staroslovanskih grobov iz 8. stoletja našega štetja. To je prvo tako „me-šano“ in strokovno izkopano grobišče v Posavju in na Dolenjskem.
Na razstavi pomenijo posebno dragocenost najdenine iz keltskih grobov (3. in 2. stoletje pr. n. š.), ki brežiško arheološko zbirko sicer uvrščajo med najpomembnejše tovrstne zbirke v Evropi. Prvič so širši javnosti predstavljene najdbe iz antičnih grobnic, predvsem številne hi-šaste žare, ki jih je Anja Uršič že leta 1962 izkopala na Velikem Kamnu pri Senovem. Temu kraju in njegovi okolici bo še nadalje veljala izredna pozornost arheologov, saj so tam odkrili predmete iz prazgodovinskega obdobja, pričakujejo pa še, da bodo odkrili preejmete iz mlajše kamene dobe. Najdišča iz mlajše kamene dobe pa so v Sloveniji zelo redka.
M. G.
Potujoča zbirka
Slikarska zbirka „Po poteh Gubčeve brigade" Borisa Kobeta nenehno menja razstavišča
TREBNJE - Pokojni slovenski slikar Boris Kobe je pred leti po dolgem in počez prehodil Dolenjsko in na tej poti ustvaril zajeten cikel slik, ki je danes znan pod naslovom „Po poteh Gubčeve brigade”. Zbirko 32 slik iz tega cikla je dobila v last občinska kulturna skupnost v Trebnjem in jo dala v upravljanje osnovni šoli Jančka Mevžlja v Mokronogu.
Zbirka nenehno potuje in je bila do zdaj razstavljena malone v vseh večjih krajih trebanjske občine, v krajih, kjer se je zadrževala Gubčeva brigada, v občinah, ki so s trebanjsko pobratene (v drugih republikah) itd. Posojanje slik iz te zbirke poteka po pravilniku, ki ga je sprejela trebanjska kulturna skupnost kot lastnica zbirke.
V trebanjski pbčini je zbirka potovala po krajevnih skupnostih, razstavljena je bila v šolah, delovnih organizacijah in krajih, ki premorejo primerne prostore. Nemalokrat so razstavo vključili v proslavljanje najrazličnejših jubilejev. Taka hoče biti tudi sedanja razstava v čateški Elmi, kjer so Kobetove slike od minulega petka na ogled v počastitev 10-Ietnice te tovarne. Razstava bo v Elmi odprta predvidoma do konca septembra.
I.	Z.
DOM JE SPET OŽIVEL
Mnogi učenci, ki bivamo v Domu Majde Sile, smo težko čakali na ponoven prihod v Novo mesto, saj nas na dom veže veliko prijetnih spominov. Zdaj smo spet skupaj, 475 nas je, razdeljeni smo v 14 vzgojnih skupin. Že so stekle tudi nekatere interesne dejavnosti, ki življenje v domu močno poživijo. Upamo, da bo naše delo tudi letos tako uspešno kot lani.
IRENA ŠPAHAR
Še ena knjiga
.Samorastniška beseda" pred malim jubilejem
TREBNJE - Letos bo kot posebna številka ..Samorastniške besede” izšla pesniška zbirka „To mora biti onkraj”, katere avtor je Ivan Zoran, stalni sodelavec te literarne revije. To bo že tretja zbirka, odkar so se v Trebnjem odločili tiskati posamezne avtorje. Pred tem so izšli „Drob-ci sonca” Franceta Režuna in „Pesek in zelenice” Severina Ša-lija.
Spremno besedo k Zoranovim pesmim je napisal literarni kritik Marjan Brezovar, ki je zbirko „To mora biti onkraj” tudi uredil. Smiselno oziroma vsebinsko dopolnilo knjige so likovne stvaritve Tonija Vovka. Spremno besedo k njegovim slikam oziroma reprodukcijam je prispeval umet-nostni zgodovinar Milček Komelj. Pri tem je morda posebej zanimivo, da so vsi štirje, ki nastopajo v knjigi -pesnik, slikar in oba kritika oziroma recenzenta — Novo-meščani.
Uredniški odbor „Samorastni-ške besede”, ki se je sestal, sicer nepopoln, prejšnji teden, je menil, da bo zbirka realno lahko izšla novembra, vendar pa bo treba urediti še nekatera vprašanja, ki običajno spremljajo izid take edicije. Gre tudi za finančno pokritje. Ugotavljajo, da so cene na področju založništva tako poskočile, da prihaja do čedalje večjih razlik med sredstvi, ki jih za izdajanje „Samo-rastniške besede" zagotavlja trebanjska kulturna skupnost, in dejanskimi stroški.
Na seji uredniškega odbora je bila beseda tudi o nadaljnjem izhajanju rednih in posebnih številk te literarne revije. Izdajanje bo teklo po srednjeročnem programu, ki ga bo uredniški odbor pripravil še to jesen in ga dal v potrditev občinski kulturni skupnosti kot izdajateljici revije. Odbor se je zavzel za to, da bi v prihodnje vsako leto izšla poleg redne tudi posebna številka, namenjena širši predstavitvi posameznih ustvarjalcev ali skupin avtorjev. Z drugimi besedami, redno bi naj izhajale tudi pesniške zbirke.
Prihodnje leto, ko bo „Samo-rastniška beseda” slavila mali jubilej - zaključila bo svoj deseti letnik - naj bi se v posebni številki (jeseni) predstavili izključno ustvarjalci iz trebanjske občine, zavoljo katerih je revija tudi začela izhajati.
J. J.
Srečanje z Ingoličem
Pisatelj Anton Ingolič bo jutri gost novomeške Ljudske knjižnice, ki bo ob tej priložnosti tudi uradno odprta
IŠOVO MESTO - Ljudska knjižnica, ki deluje v pkviru Študijske knjižnice Mirana Jarca, se je že maja preselila v nove prostore v pritličju Glasbene šole Matjana Kozine in tam od 1. junija tudi redno posluje.
Preselitev je pomenila velik dogodek za knjižnico, ki seje pred tem dolga leta, stiskala pod skupno streho s Študijsko knjižnico ob Cesti komandanta Staneta. Novi prostori so znatno večji od prejšnjih, saj ima knjižnica zdaj 137 kvadratnih metrov. Za pridobitev pa štejejo tudi novo opremo, izdelano nalašč za potrebe te knjižnice.
Čeprav dela knjižnica v Jenkovi ulici že več kot tri mesece in pol, bo uradna otvoritev šele jutri popoldne oziroma zvečer. V ta namen so pripravili srečanje s pisateljem Antonom Ingoličem, avtorjem večjega števila uspešnic za mladino in sploh enim najbolj branih slovenskih pisateljev na Dolenjskem. Pogovor z Ingoličem bo hkrati z interpretacijo odlomkov iz njegovih del v Kozinovi dvorani Glasbene šole Marjana Kozi-
V Ljudski knjižnici bodo za to priložnost pripravili tudi razstavo Ingoličevih del s prevodi in izborom literature o tem pisatelju. Razstavljena pa bo tudi korespondenca Antona Ingoliča s prof. Jankom Jarcem, znanim dolgoletnim muze-'alcem in zgodovinarjem iz Novega mesta. Razstavo pripravlja Študijska knjižnica Mirana Jarca iz svojega fonda.
LEPO DOŽIVETJE
NOVO MESTO - Za lep kulturni dogodek in nemalo umetniškega užitka je poskrbel umetniški ansambel beograjskega Doma JLA, ki je v sredo minuli teden nastopil v novomeški športni dvorani in tako začel krajšo turnejo po Sloveniji. Ob pevskem zboru in orkestru pod vodstvom dirigenta Ilije Ilijevskega so nastopili: prvaka beograjske opere Gordana Jeftovič in Slobodan Stankovič, dramski igralki Sonja Javko-vič in Ilona Kantor ter pevci Šenka Veletanlič, Dragan Mijalkovski in Žarko Dančuo. S koncertom so počastili 40-letnico drugega avnojskega zasedanja ter bitk na Neretvi in Sutjeski.
foto slišal: Milan Markelj
Ml
[TAKOLE, dragi tovariš, natočil]
[SEM VAM PO 2ELJI DVA DECI, BENCINČKA, NAŠEGA CEKINČKA.
m
dolenjski list pred 20 leti
Živijo od tujega dela
V kratkem času do hiše in avtomobila, vendar samo nekateri — Potovanje po cesti — podvig — Ni kozarcev
ŠE SE ZGODI, da imajo posamezniki določene koristi z izkoriščanjem tujega dela. Težko je pokazati s prstom nanje, češ ža-njete sadove tujega dela in si izboljšujete materialni položaj, ki nikakor ni samo rezultat dela in truda lastnih rok. Pogosto pa lahko preprečimo, da bi kdo neupravičeno žel sadove našega dela. S tem bomo hkrati redkim posameznikom onemogočili, da bi si izboljševali materialni položaj, ne da bi se za to kaj prida trudili. Niso namreč tako redki ljudje, ki si z družbeno škodljivim početjem — ne z družbeno koristnim delom — v kratkem času pridobe dovolj sredstev, da si zgradijo hišo, dokupijo zemljo, kupijo avtomobil in podobno.
PREBIVALCI KOSTANJEVICE in okolice se čedalje bolj pritožujejo zaradi razmer v naših trgovinah. Pred vojno so bile v Kostanjevici tri do štiri trgovine z mešanim blagom ter dve pekariji. Bile so dobro založene in vse so se lahko preživljale! Danes pa imamo eno slabo založeno špecerijsko trgovino in nobene trgovine s kruhom! Vsi vemo, da se je kupna moč jugoslovanskih državljanov zadnja leta povečala in se bistveno razlikuje od predvojne kupne moči.
POTOVANJE PO cesti Trebnje — Mirna je za sodobne pojme, ko smo že kar razvajani z vožnjami po asfaltnih in betonskih cestiščih, pravi podvig. Posebej bi bilo treba čestitati šofeijem, ki jo prevozijo brez okvar. To so dobri šoferji, cesto pa bi priporočili za opravljanje vozniških izpitov.
V VSEM MESTU zadnje čase ni dobiti ne kozarcev za vlaganje in ne zamaškov. Gospodinje se na ta račun precej jezijo, trgovci pa pravijo, da trenutno teh stvari ni moč nabaviti. Vsak se lahko nasmehne ob misli na polete v vesolje, številne televizijske antene in vso tehniko, če hkrati ugotovimo, da ni kozarcev, zamaškov in kisa.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 19. septembra 1963)
SVETU OKOLI
TOVARIŠ KANCLER -Američani v politiki pravijo komu • „tovariš“ takrat, kadar žele njegovo ime povezati z „rdečo nevarnostjo11. A kaj takega najbrž niso imeli- v mislih, ko so v uradnem dokumentu o obisku nemškega zveznega sekretarja Kohla zapisali nekaj besed o ,,tovarišu Adenauerju11. 'Ko je namreč Kohl pozdravljal predsednika Reagana, je med drugimi omenil tudi prvega nemškega kanclerja Konrada Adenauerja. Uradni stenograf je ime slišal kot „comrade“, kar v angleščini pomeni „tovariš“, in tako tudi v stenogram zapisal.
S
*
*
*
s
*
*
*
*
N
I
H
5
N
*
s
*
N
s
s
s
%
ClGAVPOŽAR? - Gasilske strasti so tako vroče, da jih ni mogoče kar tako pogasiti. To se je pokazalo, ko se je med eno od letošnjih neviht vžgal kozolec v kraju Hilgertshausen— Tandem. Vas pripada dvema občinama in na mesto požara sta prihiteli ekipi gasilcev iz obeh. Nastal je hud spor, čigav je požar in kdo ga ima pravico gasiti. Medtem ko so se gasilci ravsali, je ogenj opravil svoje.
NE BO PLAČAL - John Jonasson iz Mobyna na Švedskem je bil zelo presenečen, ko je dobil opomin z nalogom, naj plača globo za napačno parkiranje v Stockholmu. Povejmo, da je bilo vozilo, katerega številko so navedli, pred dvema mesecema zanesljivo v garaži, saj gre za Jonassonove motorne sani.
PREVAJALEC — Španski časopis El Pais je bil ob zelo vznemirljivo in strašno vest, saj je moral objaviti popravek senzacionalnega poročila o tem, da se je v Turčiji s pokvarjenim kikirikijem zastrupilo in zato umrlo 150.000 Turkov. Novinar, ki je prevajal agencijsko vest iz angleščine, je besedo „turkey“ (puran) vzel preveč dobesedno. Pa še to zapišimo, da purani niso pocrkali v Turčiji, ampak v Veliki Britaniji. Kako je prevajalec prišel do tega podatka, nikakor ni znano, razen če ni bil popolnoma pod vplivom besede „turkey“.
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice
Najostrejše proti krivicam
Vlada popušča prevzetnim Ogrom na ljubo — Tri trope lastovk v našem mestu Novi kanali proti Krki — Na žagi bodo porabili nov dinamostroj
(V 1 a d a) je kar nagloma in nepričakovano sklicala deželne zbore. Boji se pač viharja, ki bi nastal radi še vedno neurejenih razmer na Ogrskem, osobito radi podaljševanja vojaške službe tretjeletnikom. Seveda deželni zbori ne bodo kar molčali k tem krivicam, marveč zavzeli najostrejše stališče in pričakovati je prav burnih zborovanj. Naši poslanci nikakor ne smejo pustiti, da bi se zlasti nižjim itak tlačenim slojem ljudstva godile še večje krivice, in to samo prevzetnim Ogrom na ljubo.
(Olepšava) našega mesta (Novega mesta) vrlo napreduje. Na sv. Florijana trgu so posekali že precej oslabela drevesa in bodo trg lepo zravnali. Bo jako pripraven prostor za kako tržišče. Kanal mej vrti proti Krki je dogotovljen, gradi se sedaj kanal po ,cerkvenih" ulicah. Ko bode dodelan, se bodo ulice lepo nasule.
(L p s t o v k e) so na svoji poti proti jugu v soboto, 13. i.m počivale v Novem mestu.* Ena
Kdaj smo res zlezli z dreves?
Dognanja molekularne biologije so posegla v antropologijo in premaknila odcepit človeške vrste od živali mnogo bližje k našemu času
V več kot sto letih, kolikor jih je poteklo od takrat, ko je oče razvojnega nauka Charles Darwin (stoletnico smrti smo praznovali lani) zasnoval tezo, da se je človek razvil iz opice, se je ta misel kljub hudemu nasprotovanju izkazala za pravilno in znanstveno utemeljeno. Vendar pa znanstvenikom ni šlo najbolje od rok, ko so natančneje opredeljevali ves proces, saj so morali sproti spreminjati in preurejati znanstveno podobo tega čudovitega in enkratnega procesa, katerega odločilne korake so- postavljali globoko v temo preteklosti. V najnovejšem času se je nabrala kopica dokazov in ugotovitev, ki odcep človeka od živalskega prednika postavljajo mnogo bližje. Z drugimi besedami povedano, opice so človeku mnogo bližje, kot je znanost doslej trdila.
Naj. nam bo to bližnje sorodstvo" še tako mrzko in ponižujoče za krono stvarstva, pa se mu ni mogoče odreči. Novejše raziskave najbolj razvitih opic in tudi fosilnih ostankov naših davnih prednikov vse jasneje pričajo, da je človek „šele pred kratkim" zlezel z drevesa. Fosili, ki so jih odkrili nedolgo tega v Aziji, so iz vrste naših prednikov izločili ramapiteka, sodobne tehnike primerjav bazi-
čnih molekul živih celic človeka in opic pa so na isto vejo, s katere so antropologi in paleontologi zvrgli ramapiteka, postavile šimpanza. Prav slednje je bil najmočnejši udarec zoper takoimenovani vrstni šovinizem, kateremu podlega veliko znanstvenikov, med ljudmi pa je splošno razširjen. Zanj je značilne mišljenje, da je človek nekaj čisto drugega kot ostalo življenje.
Preobrat se je začel pred tremi leti, ko so v Pakistanu izkopali fosilne ostanke bližnje-aa sorodnika ramapiteka, bitja, i je živelo pred 8 milijoni let, hodilo že pokonci in naj bi uporabljalo najbolj primitivno orodje. Bitje so imenovali siva-pitek. Natančne raziskave so pokazale, da ni mogoče govoriti o človečnjaku, da gre za živalskega prednika sedanjih orangutanov. S sivapitekom vred je z veje človečnjakov zdrknil tudi ramapitek, odcep človečnjakov od živalskih prednikov pa se je tako približal za nekaj milijonov let.
Molekularni biologi so se razvoja človeka lotili na drugačen način. Ugotovili so, da je mogoče z analizo proteinov in DNK meriti stopnjo razlik med posameznimi vrstami in tudi pri-
Od opice, ki se ji smejemo in jo zapiramo za rešetke v živalskih vrtovih, nas loči le malo milijonov let. (Foto: MiM)
V
\
tropa je na gosto posedla vse nazidke Narodnega doma, druga obletavala je kapiteljsko cerkev in tam posedevala, tretja pa je letala nad živinskim sejmiščem. Od daleč jih je bilo videti kot roj bučel. Bil je to prav zanimiv prizor. Odhod teh prijaznih ptic pomenja že jesen.
(Sed a j), ko se bliža čas, da bo grozdje dozorevalo, skrbi vsak vinogradnik, da bode imel vso posodo in sploh vso pripravo, ki je za branje in prenašanje potrebno, kakor: kadi, sode, škafe, brente, lakomnice, prešo in na njej krnico i.t.d., čiste in snažne ter v najlepšem redu.
(Žago), kojo ima gosp. Seidl v najemu,namerava oskerbništvo Ruperčviha temeljito popraviti in prenoviti ter bolje porabiti vodno moč za nov dinamostroj, ki bi gonil vse druge stroje.
(Iz DOLENJSKI NOVIC
' 15. septembra 1903
Jeklena kača
Kovinski zaboji s peskom za varno vožnjo
Na poldrugem kilometru j avtoceste na Floridi presku- j šajo novo varnostno ograjo, • ki na avtocestah običajno •
• deli oba vozna pasova in va- : j ruje robove. Sedanje ograje j
• so se izkazale za koristne, : | vendar pa so pokazale tudi j : nekaj slabih plati, zato so 5 | konstruktorji iskali izboljša- j j ve. In pri torontski firmi j j International Barrier se je
5 konstruktorjem utrnila zani-j miva zamisel.	:
• Izdelali so varnostno ogra- : •jo, ki se pod naletom vozila j : poda in nato po omiljenem • j udarcu zablodelo vozilo | j usmeri nazaj na vozišče. Gre j j za nekakšno jekleno kačo, j { sestavljeno iz kovinskih za- j j bojev, napolnjenih s peskom : j in povezanih v pregibno veri- j
• go. Posamezen zaboj, člen »
• varnostne verige, je dolg 3 I ; metre, širok meter in prav
j toliko visok. Posamezni čle-j ni verižne ograje niso pritrje-| ni v tla in tako tvorijo j upogljivo in elastično jekle-
• no kačo.
• Na poskusnih mestih se je
• nova varovalna ograja dobro
• izkazala. Ublažila je nalete t
• poskusnih vozil in vozilo po- j
• vrnila na pot, kar za sedanje • : ograje ne velja, saj pri težjih • : trkih prihaja do prevračanj • j in težkih lomov.
j Novo ograjo so že presku- :
• sili na nekaterih dirkališčih, j
• in ker se je odlično obnesla, j j jo bodo po končanih posku- j
• sih na običajni avtocesti j ; najbrž pričeli nameščati kot j j stalno opremo avtomobil- •
| skih cest.	;
bližno čas, kdaj se je kakšna vrsta odcepila od skupnega debla prednikov. Izrisali so evolucijsko drevo, ki so ga zasnovali na ..molekularni uri", kot popularno pravijo svojim znanstvenim metodam, in izkazalo se je, da se ne pokriva z razvojnim drevesom, kot so ga zarisali znanstveniki, ki so se naslanjali na fosilne ostanke.
Molekulama ura kaže, da se je odcepitev človečnjakov od živalskih prednikov dogodila pred približno petimi milijoni let, ne pa pred 20 do 30 milijoni, kot so domnevali na osnovi analiz fosilov.
Molekulami biolog Vincent Sarich je odločno zatrdil: ..Ni-
kakršne možnosti ni več, da f fosil, starejši od 8 milijonov let imeli za ostanke človečnjaki pa naj izgleda kakor koli že! j
Njegova trditev je izzvala pri vo buijo med antropologi, ki s* svoja spoznanja mukoma grad* skoraj stoletje, mlada biokemija pa naj bi v nekaj letih sprevrgt njihova spoznanja. Dandanašnji priznavajo, da je imel S ar id pred letoma prav.
Znanstveniki so namreč pri vezovali štiri značilnosti, po kt terih naj bi se človečnjaki ločit od živali: manjši zobni sekale) pokončna hoja, večji možgafl in uporaba orodja. Vse te zttf čilnosti naj bi bile tesno pori zane med seboj in naj bi povrf no krepile ena drugo. T lahko samo pokonci hode' bitje uporablja orodje in s; takšno bitje lahko razvije m' gane ter se začne drugače p hranjevati, torej ne potrebi, več močnega zobovja. Domnt vali so tudi, da so vse te spri membe nastajale skoraj hkr;
V sedemdesetih letih tega stf letja so izkopali na območj vzhodne Afrike več fosilov čkj večnjakov z izrazito poveč lobanjo, kar kaže na večje m' gane. Najstarejši človečnjak i velikimi možgani je star vsega? milijona let, medtem ko najdti v Etiopiji kažejo, da je nek bitje hodilo pokonci že pred' milijoni let, vendar ni imelo ni večje možgane, kot jih ima d| nes šimpanz. Zanimivo je, d sega tudi najstarejše znano kari nito orodje le 2 milijona 1{ nazaj.
Vse to torej kaže, da je čK večnjak (če bitje sploh smeiri tako imenovati) mnogo pri shodil po dveh nogah, kot f razvil umske sposobnosti (m» gane). Antropologi so moli priznati ta nesporna dejstva I tako danes velja, da je razv* vseh štirih značilnosti poteK* ne hkratno, marveč postoponri Dokazano je, da je človečnj* hodil pokonci že pred 3,6 jona let. Dokaz je našla M Leakey, ko je v okamenjem vulkanskem pepelu odkrila tise stopinj pokonci hodeč' bitja, stare skoraj 4 milijone k Šele po dveh milijonih let pa naš pradavni prednik upora! orodje in tako združil lastnost ki ločijo človeka od živali
Končno lahko zapišeri tudi, da tesna povezanost čl veka z živalskim svetom, ki znanost vse bolj odkriva, lahk zelo koristi sedanjim prizade'* njem za ohranitev naše vrste. I zavedanje, kako tesno smo p vezani z vsem živim okoli se" bo morda preusmerilo sed samomorilsko početje človei vrste.
(Vir: Discovri
Glas po svetlobnih žarkih
Bodočnost je v komunikacijskih kablih iz steklenih vlaken — Učinkovitejši, prikladnejši, zanesljivejši
Že več kot sto let je od tega, kar je Alexander Graham Bell razvil napravo, kateri je dal ime fotofon; z njo naj bi namreč dosegel prenašanje signalov s svetlobnimi žarki. Seveda se je ob mnogo prikladnejšem in preprostejšem telefonu zamisel o svetlobi kot prenašalki sporočil umaknila. Vendar ne povsem, saj se v zadnjem času kaže, da je prav v tem bodočnost.
V velikih svetovnih komunikacijskih središčih so razvili tehnologijo prenašanja sporočil po steklenih vlaknih, po katerih prenaša kodirana sporočila svetloba, ne elektrika. Polzirajo-ča laserska svetloba zdaleč prekaša možnosti električnega prenašanja. Po sodobnem kablju iz steklenih vlaken se lahko istočasno prenaša 1.000 pogovorov, medtem ko običajni bakreni telefonski kabel zmore okoli 24 hkratnih pogovorov.
Prednost je še v nečem. Po steklenih vlaknih je mogoče
hkrati z zvočnim zapisom pri našati tudi vidni zapis. Tako f rej ni več daleč dan, ko bo f gpvor potekal slišno in vidiri
Prednost kablov iz steklen* vlaken je tudi v tem, da so pri] cej tanjši od običajnih bakri nih, da jih je lažje vgrajevati f da so zanesljivejši, kar se ti»i motenj. Slednje je še posebri zanimivo za vojsko. Na komurir kacijske linije iz steklenih vi* ken se ni mogoče kar tako p*1 ključiti, kot se da na sedat? kovinske kable.
Največja prednost kablov steklenih vlaken pa je n* dvomno nizka cena. Načrtov* ci polaganja transatlantske^ kabla med Evropo in Amerik so izračunali, da bi z njim f. petkrat povečali komunikacij ske zmogljivosti ob enkrat ® pol večjih stroških oziroma 1*; tretjino tistih stroškov, ki j* zahteva satelitski komunikacij' ski sistem.
Komaj je bilo povsem gotovo, da bo Jugoslaviji odobren tudi paket tujih blagovnih posojil, so se pri nas začele premnoge razprave o tem, kako naj bi ta posojila najbolj pravično razdelili. Na koncu je kljub vsem nasprotovanjem in negodovanju vendarle prevladalo mišljenje, naj bi posojila odobrili tistim organizacijam, ki jih bodo sposobne najhitreje obrniti, ustvariti z njimi največji izvoz in jih seveda najhitreje vrniti. Vse je kazalo, da bodo blagovna posojila razgrabljena takoj, ko jih bo mogoče izkoristiti, Se posebno, ker bi po podatkih Gospodarske zbornice Jugoslavije vsi blagovni krediti lahko zadostili komaj 12 odst. skupnih potreb gospodarstva po uvoženem repromaterialu in nadomestnih delih
Jugoslovanske delovne organizacije pa v nasprotju s pričakovanji niso „navalile" na pooblaščene banke, ko je bil na voljo za koriščenje prvi del novih blagovnih posojil. Kot da )e pri njih vse v najlepšem redu in kot da oskrba s surovinami in repromateriali ni na psu. V avgustu je bila celo cela vrsta razgovorov z največjimi izvozniki, da bi jih le spodbudili k najemanju blagovnih posojil. A v gospodarstvu niti po tem ni pravega zanimanja, da bi zgrabilo za ponujeno priložnost neglede na poudarjene ugodnosti za koristnike blagovnih posojil in uvozne težave gospodarstva. Po nekaterih podatkih (le-ti se od vira do vira razlikujejo tudi do 300 milijonov dolarjev) pa bi morali do sredine septembra v Jugoslaviji že izkoristiti za okrog 450 milijonov dolarjev blagovnih posojil,
medtem ko naj bi bilo do sredine novembra na voljo skupaj 950 milijonov dolarjev tujih blagovnih posojil. Trenutno je jugoslovanskemu gospodarstvu na voljo okrog 650 milijonov dolarjev novih kreditov za uvoz repromateriala. Vseh povsem jasnih zahtev delovnih organizacij pa je za 52 milijonov dolarjev posojil ter še za 57 milijonov dolarjev najavljenih zahtev
Sporazum Jugoslavije s 15 zahodnimi državami o blagovnih posojilih je bil podpisan v začetku letošnjega leta. Sedaj so z večino držav posojilodajalk tudi dogovorjeni pogoji kreditiranja, in kot je bilo omenjeno, je precej posojil že na voljo. Pri tem kaže posebej poudariti, da so nam bili vsi ti krediti odobreni za 12 mesecev in da bo prve treba začeti kmalu odplačevati, zaradi česar je nevarno vsakršno odlašanje z najemanjem posojil. Toda kako zameriti gospodarstvu njegov mlačni odnos?
Delovnih organizacij, ki bi bile voljne kredite najeti in seveda vrniti, sedaj v državi očitno ni ravno veliko. Oklevanje gospodarstva je razum Ijivo tudi zato, ker ne ve, pod kakšnimi pogoji bo poslovalo v prihodnjem letu, ko bo treba ta posojila vračati. Pri plačilu predujmov ne more računati na pomoč naših bank, ki zaradi solidarnostnih krogov odplačevanja dolgov ne vedo, s koliko devizami bodo same razpolagale. Kako torej v položaju, ko še vedno niso povsem jasni pogoji najemanja, uporabe in vračanja teh posojil (oz. kolikor so, so zelo zahtevni), zahtevati od gospodarstva, da vzame kredite in samo nosi posledice svojih odločitev, kar je sicer prav?
V Jugoslaviji se je od podpisa sporazuma o blagovnih posojilih naprej marsikaj dogajalo, da bi jim sploh lahko dali praktično vrednost. V marcu je bil sprejet zakon o najemanju blagovnih posojil v tujini v letošnjem in prihodnjem letu, ki je npr. določal, da se bodo ta posojila vračala iz neto deviznega priliva, se pravi iz devizne vsote, ki bo ostala delovni organizaciji po plačilu vseh skupnih deviznih obveznosti v državi (za nafto, federacijo, devizne rezerve in potrebe republik in pokrajin). Preden je postalo vsem jasno, da tako ne bo šlo, je bil že julij. Takrat je bil marca sprejeti zakon spremenjen v toliko, da so posojila le dobila prednost pri razkosavanju ustvarjenega deviznega zaslužka. Dolgo je bilo tfeba čakati tudi na odločitev, da z blagovnim kreditom uvoženi repromaterial ne bo ocarinjen. Pa s tem težav, pomankljivosti, nelogičnosti in nejasnosti še ni konec.
Marsikaj bi bilo treba v pogojih še spremeniti. Delovne organizacije zahtevajo jasne odgovore na svoja vprašanja, vendar jim jih niti najbolj odgovorni • ne dajo. Posojila so npr. odobrena izključno kot podpora izvozu, kar pomeni, da zanje kupljeni uvoženi repromaterial ne sme biti vgrajen v izdelke za domače tržišče. A kako to zagotoviti? Veliko se je govorilo o naturalnem spremljanju uvozno-izvoznih operacij, kar bi seveda do absurda zapletlo potrebne postopke. Delovne organizacije so zato predlagale finančno spremljanje uvoza in izvoza, vendar zahteva še visi v zraku. Podobno je s prvotno nesmiselno zahtevo, naj bi blago ne šlo samo preko ene carine, saj bi to mnogim delovnim organizaci-
jam veliko povečalo prevozne in druge stroške.
Marsikaj je zavrl tudi zakon o plačevanju s konvertibilnimi devizami, po katerem ima prednost odplačevanje zapadlih starih tujih kreditnih obveznosti. Če deviz za to ni v delovni organizaciji ali v temeljni banki, jih iščejo in zasegajo na višjih ravneh (lahko vse do federacije). Devizni računi plačilno nesposobnih pa seveda ostajajo blokirani, dokler dolg ni vrnjen. Tako v nekaterih bankah niso imeli niti dolarja, ko bi gospodarstvo lahko začelo najemati prve nove kredite iz tega paketa. Ni bilo denarja za plačilo obveznega 15-odstotnega predujma. Dalje mnogim ni jasno, kako naj vzamejo ponujeni kredit in ga pravočasno v enem letu vrnejo, ko sam proizvodni proces traja dlje. Dosti težav je bilo z dokazovanjem sklenjenega izvoznega posla, saj so domače poslovne banke pripravljene posredovati le na osnovi kupoprodajne pogodbe. Pokazalo se je, da je dogovorjenega izvoza manj, kot se je mislilo
Seštevek vsega tega in še česa pa je že v začetku omenjeno nezanimanje gospodarstva za nove blagovne kredite, ki so po drugi strani velika možnost za poživitev naše proizvodnje. Stvari naj bi premaknili z mrtve točke s , poenostavitvijo postopka za pridobitev posojil, ki jo ZIS precej obljublja. Nekaj je v tej smeri pretekli teden že storil, še vedno pa vse očitno ni tako daleč, sploh pa ne tako ugodno, da bi bilo gospodarstvo v večji meri pripravljeno posegati po teh kreditih.
Z. LINDIČ-DRAGAŠ
BARKANTINA JADRAN
Jadran, šolsko ladjo na jadra tipa barkantina, so kupili leta 1933 s prostovoljnimi prispevki članov Jadranske straže ob obilni denarni pomoči vojne mornarice predvojne Jugoslavije. Ladjo so zgradili v Hamburgu. Jadran izpodriva 720 ton, dolg je (s prikosnikom) 57 metrov, širok 8,80 m, visok 2,64 m, gazi pa 4,20 metra. Ima tri jambore in 12 jader. Pri ugodnem vetru doseže jadrnica hitrost 14 vozlov, s pomožnim motorjem (480 KS) pa 9. V kobilici je 160 ton balasta.
Do leta 1938 je bil Jadran na več križarjenjih po Sredozemskem in Črnem morju, enkrat pa se je odpravil tudi do Zelenortskih otokov ob zahodni obali Afrike. Leta 1938 je jadrnica naredila svoje najdaljše potovanje: preplula je Atlantik in obiskala New York, Boston, Madeiro ter Azorske in Bermudske otoke. Potovanje je trajalo 134 dni; Jadran je preplul 11.262 milj, od tega 6624 pod jadri, ostalo z motorjem. Med vojno so se jadrnice polastili najprej Italijani, nato Nemci. Po vojni so Jadran vrnili naši vojni mornarici, v kateri še naprej zvesto služi za osnovni mornarski pouk.
priloga	dolenjske
Šolska ladja Jadran, najstarejše plovilo naše vojne mornarice, je ob dnevu mornarice praznovala 50 let plovbe. Na Jadranu so pridobiletemeljno pomorsko znanje številne generacije naših pomorcev, med njimi tudi nekdanji mornariški oficir in današnji novinar Aleksandar Veljič. Objavljamo utrinek njegovih spominov na prvo srečanje z veliko jadrnico.
Do mojega prvega srečanja z Jadranom je prišlo nekega deževnega oktobra 1958 v majhnem pristanišču Divulje pri Splitu. Štirideset gojencev XIII. razreda vojaške pomorske akademije z enomesečnimi vojaškimi izkušnjami in pravkar opravljeno prisego je z nestrpnim strahom čakalo na svojo prvo plovbo z jadrnico. Našo domišljijo so hranile strahotne zgodbe o nečloveških razmerah na jadrnicah preteklih stoletij, razmerah, ki so pogosto pripeljale do uporov. Kazni so bile stroge. Vročo glavo so privezali na vrv, jo vrgli v morje in pod gredljem potegnili na drugo stran ladje. '
Arabski kalif Abdurahman II je bil vladarenega največjih imperijev v zgodovini. V haremu je imel 6000 najlepših žensk dežele in vzdrževal-nino, ki bi danes dosegla nekaj milijard dolarjev. Ko je leta 962 umrl in so odprli njegovo oporoko, so v njej našli tudi besede: „Vse življenje sem preživel v žalosti in bedi. Preden sem napisal svojo poslednjo voljo, sem preštet dneve, ko sem bil resnično srečen. V vsem mojem življenju jih je bilo natanko 14.”
•
V Ameriki vsako leto prire-' de dirke hitrih črvov. Dirkališče je plošča s polmerom enega metra. Trekmovanje traja po nekaj ur.
•
Ko so po Napoleonovem padcu sklicali dunajski kongres, na katerem so na novo razkosali Evropo, je bila prava odločitev, ki so jo soglasno sprejeli, resolucija, da je francoski sir Brie kralj sirov.
V Sovjetski zvezi velja za prometni prekršek, ki. se konča z globo, tudi vožnja z blatnim in neopranim avtom. Država kljub obilici blata ne zasluži veliko, avtov namreč ni hudo veliko^
bilo časa. Treba se je bilo boriti s težkimi platnenimi jadri. Danes je Jadran opremljen z jadri iz dakrona, ki so veliko lažja, rokovanje z njimi je kot pesem.
Posebno poglavje na vsaki ladji je morska bolezen. Ob prvem vkrcanju je nekdo raznesel novico, da je vkrcanje poskusno, kdor se ne bo izkazal,Xot je treba, bo šel z ladje. Nihče ni javno bruhal, čeprav smo bili zaradi hudega morja vsi rumeno-zeleni. Eden od nas, ki je dežural v košu na jamboru, ni mogel zdržati: ponečedil se je na palubo, ravno na kapitana.^apitan mu je ukazal, naj gre dol. Fantje mislil, da je z njim konec, in je vztrajal na jamboru. Kapitan, ki je imel kot vsi barbe krvoločen videz in mehko srce, jeza trmo poslal vedro. Od takrat smo v košu vedno dežurali z vedrico.
Zaradi vsega tega mi je ta ladja ne glede na vse težave in muke do danes ostala v najlepšem spominu. Sicer pa je nekakšna vez med dobrimi mornarji in-jadrnicami. Mogoče je to povezavo najlepše označil dolgoletni poveljnik Jadrana, doktor hidrometeoroloških znanosti in kapitan fregate Stipe Lakoš. Takole je rekel: ,Za mornarja na jadrnici so veter in valovi najvažnejši elementi. Na jadrnicah'se učimo o vremenu in morju, saj do danes še nismo izumili ladje, ki bi .bila neobčutljiva na vreme. Na šolskih jadrnicah se ubiranja in razpenjanja jader ne učimo zato, da bi kadarkoli pluli na veter, ampak zato, ker si ob plovbi na veter tako izostrimo mornarske lastnosti, za kar bi na navadnih ladjah potrebovali stoletje. Brez jadrnic ni dobrih mornarjev."
V neobvezen premislek
spet prašek, meso in kava, pravzaprav nima več, kar pa se kozmetike tiče, bi on začel in nehal pri zobni pasti, ki bi bila vedno naprodaj, in britvicah, ki bi tudi brile.
Filmskih grozljivk ne gleda, ima namreč tako slabe živce, da si še časopisa ne upa vsak dan prebrati. Sicer jim gre kar dobro. Tudi avto, ki ga je minuli teden razbil usmerjeno izobražen sin, bodo nekako popravili, škatla vsaj ne bo nekaj časa žrla dragocenega bencina.
Da je šaljivec. Res se rad pošali, resnica je s šalo lepša. V resnici pa ga je strah. Dne-vov, ko bo šel v pokoj. Razmišlja o nemoči, ko ne more posameznik ničesar premakniti. Bosta njegova otroka dobila službo?
Ne, ne ve, kdo je Bernarda Marovt, ve pa, da je treba njegovi ženi kupiti zimski plašč in da življenje ni reklama za coca colo.
MARJAN BAUER
BREZ
JADRNIC NI
DOBRIH
MORNARJEV
Stari mornarji na Jadranu so nas hitro pomirili, češ da je najhujša kazen na tej ladji čiščenje ladijskega stranišča s^curkom vode iz električne črpalke. To nas je nekoliko spravilo k sebi, čeprav smo se kasneje prepričali, da je mogoče ladijsko stranišče dokaj dobro čistiti tudi z vedrom in krtačo. S takimi in podobnimi mislimi smo, obtovorjeni s težkimi mornarskimi vrečami, sestopali eden po eden v mračno in ozko podpalubje. Majhna okrogla okna tik nad vodno gladino niso obetala najboljšega zraka. Tolažil sem se, da gre verjetno za ostanek iz časov, ko so še mislili, da morski zrak škoduje človeškemu zdravju.
Za razliko od današnjih časov, ko poznajo na Jadranu normalne ladijske postelje, smo za našega gojenstva spali v visečih mrežah. Razvijali smo nenavadne viseče postelje, ne verujoč da je v njih mogoče spati, še posebej ne ob slabem vremenu. Nadrejeni so nas prepričevali, da je na ladji vse mogoče, zlasti ob razburkanem morju.
Tako smo zvečer razpeli viseče mreže, jadra so prišla na vrsto nekoliko pozneje/štiri viseče mreže ena nad drugo. Od stropa do tal je dva metra. Včasih se je kakšna mreža tudi skrivnostno odtrgala, še posebej, če je v njej spal ■ kakšen „gulež” ali „špeckahla".
Zjutraj smo na osovraženi zvok sirene poskakali iz teh ponaredkov postelj in pohiteli na palubo. V začetku smo za jutranjo telovadbo tekali okoli jambora, kasneje pa se je bilo treba zalesti tudi v
snast, kot rečejo mornarji jamborom in križem. V začetku sem mislil, da bi bili najboljši mornarji alpinisti,.vendar sem kmalu spoznal, da se zadeva ne bi izšla. Kateri alpinist pa leze na goro, ki se vzpenja in omahuje kot konj?
Na jambore smo v začetku lezli v brezvetrju, v luki, da bi nas prešel strah pred višino in da bi laže dosegli predpisani čas. Ni namreč vseeno, vkolikšnemčasu so razgrnjena ali ubrana jadra, še posebej ne ob nenadnih viharjih. Od vekomaj se’ve, daje na jadrnici najtežje opravilo krajšanje in ubiranje jader. Mi sicer nikoli nismo pluli okoli rta Horna, ob ledenih burjah pa zadeva kljub temu ni bila ugodna. V snast smo plezali bosi ali kvečjemu v nogavicah, današnji gojenci pa se sprehajajo po križih v teniških copatah najboljših znamk.
Pri razpenjanju ali ubiranju jader je imel vsak mornar—gojenec svoje mesto in nalogo. Tam je moral biti v točno določenem času, sicer je bilo treba zaradi zamudnika vse ponoviti od začetka. Nesrečnež je vnaprej vedel, da se mu bo ponoči odtrgala postelja.
Najteže je bilo tistim, ki so morali na gornji križ, na višino, večjo od 30 metrov. Mornar se je moral nagniti čez križ in na povelje s palube mahati z rokami, kot da plava. To je bila običajna vežba za pridobivanje zanesljivosti in navade, da se ne držimo z rokami. Roke so v jadrih potrebne za delo z jadri, in ne za držanje.
Tudi ko smo obvladali višinsko bolezen,.ni bilo priporočljivo gledati v brezno pod sabo. Tudi za to ni
ŽIVLJENJE NI REKLAMA ZA COCA COLO
Ko so v londonskih kinematografih pred nekaj leti začeli vrteti erotični film Jaz sem frigidna", so v reklami posebej poudarjali, da igra glavno žensko vlogo Sandra Jullien, ki se je proslavila v filmu Jaz sem nimfomanka”. •
Leta 1786 so vrgli v temnico markiza Jacquesa Pel-tiera, ki je na francoskem dvoru menda metal „nedos-tojne poglede” v smeri kraljice Marije Antoanete. Tri leta kasneje je izbruhnila revolucija, , leta 1793 pa so Mariji in njenemu možu Ludviku XVI. z giljotino odbili glavo. Peltier je zaradi že takrat razvejene administracije še kar naprej ždel za rešetkami vse do leta 1836 (!), ko ga je osvobodila smrt.
•
Veliki francoski astronom Lalande (1732—1807) je imel za razliko od drugih učenjakov precej smisla za samo-reklamo. Da bi na primer dokazal, kako je brez predsodkov, je jedel pajke in gosenice. Z močjo svojega duha je
VOJAŠKI KOTIČEK
Jugoslovanski tisk je na bolj ali manj vidnih mestih objavil bojda presenetljivo vest, da bo na Penthausov natečaj nagic v Rim odpotovala Slovenka Bernarda Marovt, kandidatka zagrebške revije Start. Zmagovitemu raz-stavku bodo v Rimu zatlačili za nedrček milijon dolarjev, njeno lepoto pa razglasili na dvojnih straneh Penthausa, da o vseh drugih, ki bodo tudi pristavili lonček, niti ne govorimo. Kandidatki ni po ,,obrazložitvi predloga", ki ga je podal Start, kaj očitati. Triindvajsetletna manekenka iz Ljubljane ima klasične mere. 90 — 60 — 90. Visoka je 179 centimetrov. Je zdravega videza, bronaste polti in plapolajočih kostanjevih las. Bernarda ima športno preteklost. Slednja ni posebej obrazložena, čeprav je mogoče domnevati, da najbrž ni balinala z upokojenci. Na čelu seznama lepotičinih nagnenj so disco glasba, filmske grozljivke in športni avtomobili, vse to pa presega želja uspeti. Okoli Bernarde kar vrvi najrazličnejših specialistov za kozmetiko, držo, vedenje, pripravili so ji seznam možnih vprašanj in odgovorov nesramni novinarski srenji, pred dnevi je zabrnelo k preplahu prve stopnje, ker posebno ličilo za popoldanske ure ni dalo pričakovanih rezultatov, česar pa je mogoče krivo tudi sonce, ki je sijalo narobe.
Te dni sem imel priliko spoznati preddelavca v tovar-
ni. Na tiralici bi pisalo, da je visok 180 cm, čeprav sam pravi, da je že malo zlezel sam vase, bliža se šestdesetim in mogoče tudi pokojnini. Okoli trebuha je kar čvrst, to je še spomin na čase, ko je zvrnil kakšen vrček piva več, zdaj mu to sladkost branita denarnica in zdravje. S slednjim so tudi druge težave, nedolgo tega si je moral kupiti nove socialne zobe, mogoče bodo prišli prav. Posebnih naghjenj od trenutka, ko so v trgovinah
pretental neko ostarelo grofico, da mu je pri pojedinah delala družbo.
Francozi pojedo vsako leto 600 milijonov polžev.
•
Če imate odličnega dirkalnega konja in če se od nekje pojavi neznanec z dva dni staro gazelico ter ponudi stavo, da boživalca premagala vašega konja v dirki na 500 . metrov, ne silite v nesrečo. Dokazano je namreč, da še tako slabotna dva dni stara gazela zanesljivo prehiti vsakega konja.
Italijan Francesco Lentini,! ki seje 1889 rodil na Siciliji, je imel tri noge. Kot otrok je odlično hodil in celo tekeLz vsemi tremi. Ko je bil star6 let, pa sta dve glavni nogi začeli hitreje rasti kot tretja. Ko je Francesco odrasel, je bila tretja noga za 8 cm krajša od drugih dveh in je visela nad tlemi. Kljub temu je lahko fant z njo odlično streljal na gol.
Elektronsko vohunstvo
RADOVEDNA UŠESA
LETAJO VISOKO
Tragedija južnokorejskega civilnega letala, ki ga je sovjetski prestreznik SU—15 sestrelil nad Japonskim morjem, pri čemer je umrlo 269 ljudi, je usmerila pozornost svetovne javnosti na vojaško aktivnost, ki je zelo razvejena, čeprav se 0 njej skorajda ne govori. Gre za uporabo Iptal v vohunske namene.
Taktično ogledništvo iz zraka je starejše od letal, omogočil ga je že izum balona. Vendar je zračno izvidovanje vso svojo vrednost in pomen dokazalo šele med drugo svetovno vojno, še Posebej pri pripravah bombardiranj in odkrivanju sovražnikovih skritih vojaških naprav. Po drugi svetovni vojni se je potreba po zračnem ogledništvu še povečala, strateško orožje se je namreč spremenilo. Glavnih udarov niso več načrtovali s tanki in pešci, ampak z atomskimi bombami. Treba je bilo točno določiti cilje na sovražnikovem ozemlju, priča smo bili množičnemu preletavanju ozemlja velesil* in tudi drugih držav. ..Kartografske” priprave so bile kmalu narejene, pozornost se je usmerila na razvoj nasprotnikove vojaške moči.
V tem času se je pokazalo, da so za dolge Prelete nasprotnikovega ozemlja potrebna posebna letala. V ZDA so jili pričeli graditi na pobudo predsednika Eisenhovverja. Prvi U—2 tovarne Lockheed je poletel leta 1955, izdelali so 55 teh aparatov, 40 jih leti še danes. Gre za letalo z velikim razponom kril, podobno je jadralnemu •etalu. Z 800 km na uro leti 21.000 metrov visoko. Vohunsko letalo lahko nosi več kot3.000 metrov filma, med preletom snema pas ozemlja, širok 1200 kilometrov. Da bi letalo posnelo vsak Pedenj ZDA, mora to državo preleteti samo dvanajstkrat.
Ob koncu petdesetih let je bil U—2 precej v uporabi, po nalogu CIA je redno preletaval ozemlje Sovjetske zveze. Takratni prestrezniki in rakete ga niso mogli doseči. Poslanstvo U—2 nad Sovjetsko zvezo se je končaio'!eta 1960, ko so Sovjeti z raketo sestrelili vohunsko letalo, ki ga je pilotiral Gary Povvers. S tem pa seveda ni rečeno, da U—2 še danes ne letajo nad drugimi državami. Z U—2 so Združene države zbrale velikansko število informacij o vojaški moči SZ, eden od bistvenih podatkov je bilo na primer spoznanje, da Sovjeti ne posvečajo posebne pozornosti, strateškim bombarderjem, ampak raketam. '	-	N
U—2 je bil tucfi letalo, ki je na Kubi posnel sovjetske rakete z atomskimi glavami. Dogodek je pripeljal do kubanske krize, takrat.smo bili menda najblupb tretji svetovni vojni.
Vohunjenju nad SZ se je bilo težko odreči. Američani so zgradili novo letalo. Gre zaznano letalo SR—71 (včrzije se imenujejo tudi A—11, YF—12), ki je križanec med avionom in raketo. Leti s hitrostjo 3220 km na uro, je torej hitrejše od vseh modemih lovcev, na višini 24.000
metrov je praktično nedosegljivo. Poleg fotografske opreme nosi tudi naprave za elektronsko prisluškovanje. Letalo je zgrajeno iz titana, razdaljo med New Yorkom in Londonom preleti v eni uri in 55 minut. Prvi aparat je poletel 1962. Zgradili so jih okoli 30, v operativnem stanju jih
je 9. Letala te vrste so opravila na tisoče vohunskih misij, ena najbolj znanih je iz jeseni 1973.
Izbruhnila je vojna med Arabci in Izraelom. Iz baz v Bealu (ZDA) je poletel SR—71, v zraku nad Španijo dotočil' gorivo in visoko preletel puščavo Negev, da bi posnel premikanje izrael-
Vohunsko letalo SR—71
skih trup proti fronti. Med preletom je letalo posnelo tudi premeščanje izraelskega jedrskega orožja iz skladišč proti prednjim položajem. Ko je bil SR—71 nad puščavo Negev, so Izraelci proti njemu poslali dva „phantoma". To je slišal ameriški elektronski izvidnik in opozoril pilota SR—71.Ta je samo dodal plin in izginil. Američani so na'temelju posnetkov sklepali, da utegne Izrael v obrambi uporabiti atomsko orožje. S tem so takoj seznanili Kremelj in mu svetovali, naj Egiptu takoj pošlje dve atomski glavi za njihove rakete „scud”. Tako bi se sile uravnotežile. Sovjeti so res poslali ladjo z atomskima bombama, ki pa, kot vemo, nista prispeli v egipčanske roke. Izrael je uravnotežil stanje na bojišču, vojno so prevzeli v svoje roke diplomati.
Letala SR—71 pa vse bolj kot za optično izkoriščajo za elektronsko izvidovanje. Kamere na satelitih pač več vidijo. Seveda je elektronska špijonaža enako važna. Z elektronsko opremo prenapolnjena letala spremljajo elektronski promet na nasprotnikovem ozemlju. S spremljanjem elektronskega prometa je mogoče ugotoviti način poveljevanja, vojno organizacijo in učinkovitost. Poleg tega imajo številna orožja in vojna sredstva elektronsko upravljanje, z razkritjem šifer prideš do številnih skrivnosti, če spremljaš delovanje radarjev, ugotoviš njihov razpored, doseg, frekvenco itd.
Največkrat poteka elektronsko izvidovanje izven nasprotnikovega ozemlja, elektronski valovi namreč nc vedo za meje in depozit, uloviti jih je mogoče na veliko razdaljo. Prisluškujejo tudi sateliti. Včasih so precej prisluškovali z ladjami, kar pa ni najbolj zanesljivo in praktično. Sovjetska zveza ima še vedno velikansko ..ribiško” floto. Ob tragediji južnokorejskega letala so precej omenjali ameriško izvidniško letalo RC—135, ki se je menda nekoliko prej nahajalo v kritičnem območju. Gre za predelan „boeing 707”, ki je opremljen z močnimi bočnimi radarji in prisluškovalnimi napravami,' ki zabeležijo vse, kar se dogaja do 150 km globoko na nasprotnikovem ozemlju. Ob dobrih pogojih je ..vidljivost” tudi do 1000 km. ZDA razvijajo nova elektronska ušesa, letalo je dobilo oznako TR—1, njegov oče je ..Lockheed”, spominja na U—2. Ta avion lahko patruljira do 12 ur, sliši pa do 320 kilometrov daleč na nasprotnikov teritorij. '
Vsa ta letala praviloma nikoli ne patruljirajo nad nasprotnikovim Ozemljem. Tega pravila se največkrat drže tudi sovjetske verzije ogledni-ških letal, ki so jih v NATO krstili za „backfire” in „bear”. V zadnjem času so zabeležili zelo malo kršitev zračnega.prostora s strani nasprotnikovih vojnih letal. V petdesetih letih pa je bilo kršitev na pretek, saj so Sovjeti takrat sestrelili najmanj 8 letal, ki so testirala delovanje radarjev in učinkovitost lovskih eskadril.
Takšna testiranja so zelo važna, če se ve, kako ob neobičajnih situacijah delujejo posamezni členi obrambe, je kaj lahko presoditi učinkovitost nasprotnikovega sistema. To je tudi naj pogostejši vzrok namernih kršitev zračnega prostora. Da v ta namen uporabljajo tudi civilna letala, ni nobena skrivnost. Američani na primer trdijo, da so sovjetska civilna letala samo od januarja do danes kar 77-krat kršila pravila Jepega vedenja” in ameriški zračni prostor. Nasprotna stran ima v svojih predalih najbrž podobno statistiko, ki pa v tem trenutku ne tehta veliko. Težko je namreč pojasniti, da tako velika, močna, resnicoljubna in svobodna država odlaša in slepomiši s priznanjem o sestrelitvi letala, ki bo v očeh preostalega sveta vedno civilno.
Energetika
ZA
ENO PLAČO 240 LITROV BENCINA
Komaj se je malo polegel vihar okrog zahtevane in pravzaprav že napovedane, pa potem odločno zanikane podražitve bencina in drugih naftnih derivatov ter okrog vrst na bencinskih črpalkah, za katere so bili (spet) obdolženi novinarji in glasila, ki so o tem poročala, žeje med Jugoslovane udarila novica o to pot čisto zaresni
podražitvi te vse bolj dragocene tekočine. Minuto po polnoči 14. septembra je bil liter super bencina dražji za 16 din, motornega bencina 86 okta-nov za 14,50 dih, dizel goriva za 9,40 din in kurilnega olja za 6,90 din. Cene mazuta, ki predstavlja polovico letošnje energetske bilance tekočih goriv, so ostale ob tej podražitvi nespremenjene. Letos naj bi namreč v Jugoslaviji porabili nekaj nad 2 milijona ton motornih bencinov, 2,7 milijona ton plinskega olja, 1,3 milijona ton kurilnega olja in kar 5,8 milijona ton mazuta.
Po tej zadnji podražitvi stane v Jugoslaviji liter super bencina 68 din, motornega bencina 86 ok-tanov 63,50 din, dizelskega goriva 48,50, 48,20 in 48,10 din ter kurilnega olja 32,60 din. V obrazložitvi te svoje odločitve je zvezni izvršni svet sporočil, da so se rafinerijske cene zvišale za 39,4 odst, da zaradi zapletenih finančnih razmer v zveznem proračunu in proračunih republik in pokrajin ni mogoče zmanjšati prometnega davka ter da se je odločil dodatno vgraditi v drobno-ptodajno ceno 4 dinarje za liter, da bo vsaj delno pokril velike izgube naftnega gospodarstva v letošnjem prvem polletju. Zaradi vse višjih stroškov pri nakupu nafte je naftno gospodarstvo namreč zašlo v izjemno težek gospodarski položaj in si samo v prvem polletju (etos pridelalo več kot 10 milijard dinarjev izgub.
Ob letošnji aprilski podražitvi nafte in njenih derivatov je bil dolar vreden 72,98 dinarja, ob zadnji prodražitvi pa kar 103,20 dinarja ali 30 odstot več. Tako je nafta za nas vse dražja, čeprav njene cene na svetovne trgu že od konca marca letos stagnirajo. Naftarji že od aprila opozarjajo, da potrebujejo za nakup nafte več denarja, kot pa ga dobijo s prodajo nafte in derivatov. Zato so rafinerije zašle v hude izgube, ki jih tudi z novo podražitvijo ne bo mogoče pokriti. Hkrati s sklepom o podražitvi je ZIS tudi opozoril, da morajo republike in pokrajine pravočasno in redno usmerjati sredstva, namenjena za
nakup nafte, v tujini. Slovenija, katere delež v energetski bilanci države je 1,84 milijona ton nafte ali 12,25 odst. je do srede avgusta za nakup nafte prispevala 123 milijonov dolarjev, kar je bilo 25,5 odst. vse vsote, zbrane v Jugoslaviji za nakup nafte v tujini.
In kako bo s prodajo derivatov po zadnji podražitvi? Brez večjega računanja je moč napovedati zmanjšanje prodaje. Poraba bencina je pri nas padala že pred odločitvijo o bencinskih bonih, kar pomeni 480 litrov goriva letno na avtomobil. Tako je znašala leta 1973 939 kilogramov, lani pa le še 648 kilogramov.
Marsikaj povedo tudi primerjave cen derivatov pri nas s sosedi. Po teh podatkih je bil 15. septembra liter supra dražji kot pri nas v Bolgariji (106,95 din), ČSSR (88,47 din), Italiji (77,43 din). Finski (69,46 din) in Norveški (68,70 din). Precej cenejši je bil bencin super v vseh ostalih, zahodnoevropskih pa tudi v vzhodnoevropskih in sredozemskih državah. V Veliki Britaniji je stal liter supra npr. 60,42 din, v ZRN od 53,79 do 55,73 din, na Poljskem'34,59 din itd. Seveda takšne primerjave cen s pomočjo tečaja niso najboljše, saj težave ne nastopajo zgolj pri vzhodnih državah, kjer so njihovi uradni tečaji pogosto nestvarni Bolj pomembne so razlike v zaslužkih prebivalcev posamezne države. V Italiji je npr. bencin res nekoliko dražji kot pri nas, kar pa še ne pomeni, da je nakup goriva za povprečnega Italijana enako vsfik izdatek kot za povprečnega Jugoslovana. V Italiji so mesečni prejemki namreč povprečno okrog trikrat večji kot pri nas.
Po uradnih podatkih je bilo pri nas najbolj ugodno za vožnje leto 1971. Tedaj je bilo mogoče s povprečnim slovenskim mesečnim osebnim dohodkom kupiti 822 lifrov super bencina. Ob naftni krizi leta 1973, ko so ponekod že ostajali brez bencina, ga je bilo pri nas tako rekoč brez težav moč kupiti s povprečnim mesečnim dohodkom še 521 litrov. Dokaj poceni so bile vožnje pri nas še v letih med 1975 in 1977, ko se je dalo z mesečno plačo kupiti okrog 700 litrov dragocenega supra. Oster rez pomeni leto 1980, ko je po treh zaporednih podražitvah goriva padla kupna moč povprečno na okrog 414 litrov.
Od takrat se kupna moč samo še znižuje. Do zadnje podražitve je bilo možno teoretično kupiti s povprečnim slovenskim mesečnim osebnim dohodkom 315 litrov supra (teoretično zato, ker porabo omejujejo boni in ker je poleg goriva treba kupiti še kaj drugega), poslej pa ga je moč dobiti le še 241 litrov za povprečno slovensko plačo.
(PO DELU)
priloga .-dolenjskega
Pri starih Novomeščanih
MOGOMET JE BIL STROGO PREPOVEDAN
Drago Šproc je prav gotovo med Novomešča-ni redka osebnost ne le zato, ker je pač moških v tej starosti manj kot žensk, temveč tudi zavoljo tega, ker je rojen Novomeščan in je vse življenje ostal zvest rodnemu,mestu.
Prihodnje leto ga čaka 80-letnica, toda Drago Šproc ne glede na leta ni spremenil svojih življenjskih navad. Kot pred dvajsetimi ali tridesetimi leti ga videvamo na sprehodih po mestnih obronkih. Še vedno živahnega koraka in razoglav nikakor ne daje videti let, ki jih nosi.
„Rodil sem se v hiši, ki jo zdaj obnavljajo, zraven Novotehne na Glavnem trgu. Takrat je bila last vdove Mehora, ki je imela spodaj pekarijo, zgoraj pa so bila stanovanja. V enem je
Celo knjigo bi lahko Drago Šproc napisal samo o glasbenih razmerah, saj še danes ve za vsakogar, ki je igral v tem ali onem ansamblu. Imena članov sokolskega orkestra, v katerem je sam dolgo igral in kateremu je dirigiral Povla, je stresel kot iz rokava; to so bili trgovec Kastelic in njegova žena, prof. Janko Krajc, študent Pugelj, Bardorfer, Košiček, Nagode, Milan Ropaš paše jih je omenil.
Kot starejši meščan je Drago Šproc poznal tudi vse nekdanje novomeške posebneže, kot so bili Matasanov Korel, Viki Kuštrin, Hani in druge. Za primer, čemu so se včasih Novo-meščani smejali, je povedal vic na račun Mata-sanovega Korla. Vprašali so ga, zakaj ima rotovž tri ure, pa je odvrnil: „Zato, da lahko trije naenkrat nanjo pogledajo...”
V kasnejših letih si je Šproc lahko privoščil nekaj potovanj. Videl je Rim, Pariz, Stuttgart, Frankfurt, Dunaj, Moskvo in Leningrad, pravi pa, da se Pariza najraje spominja. Med domačimi lepotami, po katerih je znana mestna okolica, pa je Dragu Šprocu najljubša tura čez Ragovo in Žihovo selo do Otočca. Pa kajpada Trška gora, sicer sploh ne bi veljal za pravega Novomeščana.
..Avtomobila si nisem mogel privoščiti, res pa je, da ga tudi pogrešal nisem nikdar. Avtomobilizem me ne zanima, četudi sem se rad peljal, če me je kak znanec povabil na izlet."
Danes se Dragu Špfocu ni potrebno več skrivati po gasah, če hoče skozi mesto, da ne bi moral kar naprej pozdravljati znance in se usta-, vljati v pogovoru. Včasih so meščani tako delali, ker so se vsi poznali. „Danes pa grem skozi mesto in sem že vesel, če sploh znanca vidim. Toliko novih ljudi je, pa seveda mlajših, da med njimi malokoga poznam, razen če ni hodil v glasbeno šolo; potem takoj vem, kaj je igral in kaj narobe...”
RIA BAČER
ka in Žužemberka, kjer žive Romi še pod šotori. Ocenjujemo, da živi 38 odstotkov novomeških Romov nomadsko življenje.
Romi so tisti del novomeškega prebivalstva, ki je deležen najmanj ekonomskih in kulturnih dobrin. Menim, da Romi sami nismo sposobni doseči napredka, ki bi izhajal iz našega vključevanja.v delo, izobraževanje in življenje v samoupravno organizirani družbi.
Kar 72 odst. romskih otrok ni deležnih predšolske vzgoje in drugih oblik izobraževanja, 85 odst. Romov ni zaposlenih. Ste že slišali za Roma, ki bi bil vključen v obrambne dolžnosti?
Romi se v pretežni meri še vedno preživljajo s prosjačenjem, pobiranjem hrane iz posod za smeti, tatvinami in goljufijami. Nataliteta je zelo visoka, kar obeta, da bo težavlkvečjemu še več.
Z reševanjem romske problematike se ukvarjam že štiri leta, kljub premikom na boljše se vedno znova srečujemo s težavami, ki so posledica romske zaostalosti in njihovega gledanja na^življenje in delo. Pri Romih bi bilo treba v prvi vrsti razviti čut odgovornosti in pripadnosti okolju, v katerem žive.
Seveda bi morala nekaj korakov storiti tudi družba. Ne glede na sedanje možnosti bi morala Romom zagotoviti osnovne pogoje za življenje in delo. Urediti bi bilo treba nekatera romska naselja, predvsem Zabjak (42 družin), Žužemberk (12 družin) in Jedi-nščico z 9 družinami.
Romi ne bi smeli biti samo problem občin, v katerih bivajo. Romsko vprašanje bi morali začeti reševati na ravni republike. Zal seje doslej tega tako lotila le skupnost socialnega skrbstva Slovenije in delno skupnost otroškega varstva.
V občini Novo mesto je zaposlenih 53 Romov, od tega 15 žensk, za delo sposobnih pa jih je kar 213. V naselju Žužemberk ni niti enega zaposlenega Roma. Med Romi je 10 invalidov, 30 jih je ostarelih, 17 upokojenih, 18 Romov pa prejema družbeno denarno pomoč.
Najhujše so težave na področju zaposlovanja. Za delo je vsak dan teže, število zaposlenih Romov pa ne narašča, čeprav je zaposlitev zagotovilo in pogoj socialne varnosti za delavca in za njegovo družino. Skupnost za zaposlovanje je tudi letos organizirala usposabljanje Romov pred sprejemom na delo, vendar z zaposlitvijo slabo kaže.
V boljših časih so Romi pogosto izostajali z dela, še posebej poleti, ko cvete kupčija z zdravilnimi zelišči. Ko so se v jeseni skesano oglasili na zavodu za zaposlovanje ali pri Danetu Badovincu, so jih vzeli nazaj na delo. Zdaj so drugi časi, Roma težkoali sploh ne vzamejo v službo; ko se pregreši, je odpoved dokončna.
Name se dobesedno vsak dan obračajo številni Ro- -mi, češ naj jim dobim delo. Ne morem jim pomagati, čeprav so tudi sami sprevideli, da piha zdaj drug gospodarski veter in se z vsakdanjim kruhom ni igrati.
V naši občini je veliko delovnih organizacij. V imenu vseh novomeških Romov in njihovih lačnih otrok jih prosim, naj vsaka vzame v službo enega ali dva Roma. To bo velik korak k boljšemu in bolj civiliziranemu življenju naših Romov.
Med novomeškimi Romi je 140 šoloobveznih otrok; šole jih ne obiskuje 22. Neopravičenih izostankov je veliko. Krivi so predvsem starši. Nepismeni starši ne razumejo pomena šolanja in izobraževanja. Med našimi Romi je okoli 350 nepismenih, ostali so. končali do šest razredov posebne ali osnovne šole.
Med mladimi so trije člani Zveze socialistične mladine Slovenije, Romi so vneti ribiči, jaz sem bil romski brigadir. Imamo nogometno ekipo „Rom", niti ne tako slabo. Napisal sem nekaj pesmi v romščini, enood njih — Rom čočoro (Reven cigan) — je zapel Bojan Tudija v filmu Opre Roma—Gar Romi. Začel sem pisati tudi romski slovar.
Novomeški Romi za svoje razmere niti nismo tako nepremožni. Imamo 22 vprežnih vozov, prav toliko konj ali oslov, 35 koles z motorjem, 22 avtomobilov.
Vodovodno napeljavo imajo tri romska naselja, električno šest. Vozniško dovoljenje ima 19 Romov.
Za naselje Zabjak so že izdelali zazidalni načrt za 41 družin, ki bodo prebivale na desni strani ceste Novo mesto—Mirna peč. V zdajšnje naselje so lani napeljali pitno vodo. V Pogancih Romi bivajo že 18 let. So brez elektrike in vode. V Šmihelu živi 8 romskih družin v skupnem stanovanjskem provizoriju, ena družina pav brunarici. V sklopu naselja je nekaj zemljeza Rome, ki bi želeli obdelovati zemljo. Naselje ima elektriko, vodo in sanitarije.
V naselju Gmajna pri Šentjerneju so na zemljišču, ki so ga odkupili od zadruge, že postavljene romske hiše. Elektrika je napeljana, letos bodo dobili tudi pitno vodo. Na gradbene parcele je razdeljeno tudi zemljišče v naselju Škocjan—Dobruška vas. Vode in elektrike še ni. Dobro kaže tudi na. Otočcu. V prvo romsko hišo v tem kraju je že napeljana elektrika in voda. V Žužemberku je bilo izdanih nekaj začasnih lokacij, zadeva bo dokončno urejena z zazidalnim načrtom, ki ga pripravljajo.
Od vseh romskih naselij je najbolj urejeno naselje Ruperč vrh. Vse hiše imajo gradbeno dovoljenje, elektriko in sanitarije, prihodnje leto bo pritekla tudi pitna voda. Nekaj romskih družin stanuje tudvv b+okih.
Lani smo novomeški Romi na pobudo zagrebških rojakov ustanovili društvo za kulturo, prosveto in socialno dejavnost Rom. Novomeškodruštvo je prvov SR Sloveniji, šteje 30 članov. Ena od nalog društva je iskanje zaposlitve za Rome in nudenje spodbude tistim, ki nihajo med delom in nedelom. Društvo si tudi prizadeva, da bi čim več romskih otrok redno hodilo v šolo. Pomagalo pa bo tudi odraslim, ki bi želeli vedeti in znati kaj več ali si pridobiti delovno kvalifikacijo. V okviru društva delujeta tudi kulturna in športna sekcija, v novembru nameravamo prirediti javno tribuno o položaju Romov na Dolenjskem.
RAJKO ŠAJNOVIČ predsednik društva „Rom"
stanovala naša številna družina. Hodil sem v gimnazijo, moji sošolci pa so bili Franci Zvitter, Slavko Perko, Marička Kozina, Bogo Skalycki, Franci Blažon, da ne omenjam vseh, ampak te meščani dobro poznajo. Na gimnaziji je bilo tiste čase zelo strogo. Kaditi je bilo kajpada prepovedano, vendar so dijaki vseeno kadili. Po štirje so se spravili v eno WC kabino pa tam vlekli čike, da je bilo vse zakajeno. Profesorji so morali to vedeti, ampak so redko zaradi kajenja padale kazni. Današnjemu rodu se bo morda zdelo nerazumljivo, pa je bilo vendarle res, daje bilo tudi igranje nogometa strogo prepovedano, češ da ta igra odvrača učence od šolskega dela. Bilo pa je na Loki igrišče in nogomet se je vsak dan igral množično. Postavljene pa smo imeli straže, in čim se je bližal kak profesor na popoldanskem sprehodu, je straža dala znak, da so se igralci poskrili v grmovje. Posebno smo se bali profesorja Ažmana, ki je poučeval verouk. Pač pa smo imeli že takrat na gimnaziji svoj orkester, v katerem sem sodeloval.”
Drago Šproc se tudi spominja, da so dijaki ob pavzah kupovali maslene štručke, kijihje prodajal šolski sluga Tinta, kajti organiziranih malic niti omenjali niso. Bilo pa je že pri tem nakupu takoj videti, kdo od dijakov ima denar in kdo ne. Revnim je dajal tudi na up, zapomnil pa si je vsakogar, ki mu je dolgoval.
„Ko sem po maturi prišel v Ljubljano, da bi študiral pravo, sem začel takoj muzicirati, da bi se preživljal. Igral sem v Zvezdi in zaslužil tudi po 3.000 din na mesec, medtem ko je imel profesor takrat le 1.200 din mesečne plače. Živel sem ko mali bogec, študij pa zanemarjal.”
Po štirih letih nepozabnega življenja v Ljubljani se je Šproc z nedokončanim študijem vrnil v Novo mesto, se zaposlil v glasbeni šoli kot učitelj, kmalu nato pa je nastopil službo v hranilnici, kjer je bil dolga leta in'še po duigi vojni v
njeni naslednici kot eden najboljših strokovnjakov za finančne posle. Kajpada glasbe ni niti za hip opustil, saj se je vrnil tudi na glasbeno šolo, kjer je poučeval vse do upokojitve.
„Naša hranilnica je dajala pospjila, ampak dobil ga ni nihče, kdor ni imel zemlje, hiše ali nepremičnin, ki bi bile za jamstvo. Bili so primeri, ko so mestni veljaki in bogataši, na primer kandijski Windischer, jamčili za kakega uradnika, da je dobil posojilo, sicer nihče od zaposlenih ne na glavarstvu ne na sodniji kredita ni dobil. Drugačne razmere kot danes, mar ne?” je rekel z nasmehom.
Manjšine
NOVOMEŠKI
ROMI
SPRAŠUJEJO
ZA
DELO
Na območju občine Novo mesto prebiva 589 Romov, od tega 306 moških ih 283 žensk. Žive v 16 naseljih, največ okrog Novega mesta. Naselja, v katerih žive Romi, so različnega družbenega standarda, večinoma v slabšem socialnem stanju, čeprav se nekateri zaselki (Ruperč vrh, Otočec, Šentjernej) približujejo ravni drugih vaških naselij. Najslabše stanovanjske in življenjske razmere imajo prebivalci Žabja-
Novomeška značilnost_
DROBEC K NOVEJŠI ZGODOVINI KAPITELJSKE CERKVE
Dolenjski list je na naslovni strani svoje 15. Priloge z dne 25. 8.1983 objavil zanimiv članek o najdbi pisanih dokumentov o prekrivanju kapiteljskega zvonika v drugi polovici prejšnjega stoletja, ko je po Evropi v stavbarskem oblikovanju vršel val nove gotike in je bilo moderno posnemanje raznih zgodovinskih slogov. Dih tega novega časa je v Novo mesto zanesel prošt Jernej Arko (in ne Andrej, kot se je poročevalcu M. Marklju pomotoma zapisalo, 1852—1868). Najprej se je lotil zvonika in I. 1860 namesto baročne avbe dal postaviti visoko piramido, pokrito s skriljem. Kdo so bili izvajalci del pri Postavitvi ostrešja in pri krovskih delih, bi zelo verjetno pojasnil vpogled v kapiteljski. arhiv, ^atem se je prošt Arko lotil prenove cerkvene opreme in velel odstraniti baročni veliki oltar in ga nadomestiti z novim ..gotskim". Naročil gaje pri podobarju Matiji Tomcu iz Šentvida nad Ljubljano. Tega je Arko brez dvoma poznal še iz časov svojega župnikovanja v Vodicah in mu zaupal, saj je Tomc takrat močno slovel kot mojster, ki obvlada vse zgodovinske sloge. Njegova delavnica je izdelala vrsto oltarjev, prižnic, 1<ipov in druge opreme za naročnike iz precejšnjega dela Slovenije, tudi iz Dolenjske. L. 1866 je postavil glavni oltar v Šmihelu pri Novem mestu ter tu in v mestu delal tudi kot cerkveni restavrator. Vsaj v tem času je Tomc dobil Arkovo naročilo, ta pa dokončne postavitve novega oltarja ni več dočakal. Umrl je osem dni prej, 14. septembra 1868.
Arkov naslednik Simon Vilfan (1869—1881) je nadaljeval z modernizacijo cerkvene notranjščine. L. 1877 so odstranili vse baročne stranske oltarje, o katerih je dr. L. Picigas zapisal, da so bili pozlačeni in slikani ter sploh lepo delo. Bolehni prošt je skrb za pabavo nove opreme prepustil svojemu vikarju (vanu Tomažiču. Taje izdelavo stranskih oltarjev naročil pri kamniškem podobarju Matiji Ozbiču, ki je izdeloval naročila najraje v umetnem marmorju in angleškem cementu, pa tudi v lesu. Novomeške oltarje je izdelal iz umetnega marmorja, slogovno pa jih prilagodil že vzačetku 17. stoletja barokizirani ladji. Tako sta v celotnem cerkvenem prostoru še nadalje družno .živela gotika in, barok, zdaj dopolnjena še z izdelki novodobnega, v ..zgodovinskih slogih” snujočega časa.
Jubilej
ARHEOLOŠKA
ZBIRKA
DOLENJSKEGA
MUZEJA
Trideset let mineva, odkar je bil Dolenjski muzej odprt za javnost. Že ob otvoritvi muzeja je bila razstavljena tudi manjša arheološka zbirka, ki je predstavila arheološko dediščino Novega mesta in širše Dolenjske. Razstavno zbirko so takrat uredili delavci Narodnega muzeja iz Ljubljane in tudi večino eksponatov je iz svojega fonda posodil Narodni muzej, ker Dolenjski muzej ob otvoritvi še ni imel dovolj lastnega gradiva za primerno predstavitev. Že leta 1953, če pred otvoritvijo muzeja, je na pobudo Dolenjskega muzeja bilo opravljeno arheološko raziskovanje, in sicčr halštatske gomile na Volčjih njivah pri Mirni. Izkopavanje je vodil Stane Gabrovec, arheolog Narodnega muzeja v Ljubljani. Po namestitvi arheologa v Dolenjskem muzeju leta 1958 so se v naslednjih letih in desetletjih skoraj vsako leto vrstila večja in manjša arheološka raziskovanja,' predvsem v Novem mestu, pa tudi na širšem področju od Trebnjega do Šentjerneja in od Mirenske doline do Podgorja. Povod za tako intenzivno arheološko raziskovanje je bila obsežna gradbena dejavnost, ki je skoraj povsod posegla v arheološke terene, ki jih je bilo treba predhodno strokovno raziskati. Od izkopavanj naj omenim le dve največji raziskovalni kampanji v Novem mestu: odkrivanje halštatskih gomil in keltskih grobov v Kandiji med leti 1967 in 1970 ter izkopavanje keltsko-rimskega grobišča na nekdanjem Beletovem vrtu ob Ljubljanski cesti od leta 1973 do 1977. Pri vseh teh izkopavanjih je bilo odkritih in pridobljenih več tisoč arheolo-
Z leti nastale okvare v skrilnati kritini stolpa so zahtevale popravila in prošt Vilfan se je odločil za prekritje z bakreno pločevino, stolp pa naj bi dobil svoj zaključek z novim kovinskim križem. Kritje s pločevino je prevzel novomeški kleparski mojster Vendelin Kussel, izdelavo križa in verjetno vseh zahtevnejših delov, značilnih za gotski slog, pa pasarska delavnica v Ljubljani. Ko so namreč pri nedavnem ponovnem prekrivanju stolpa z bakreno pločevino odstranili križ, so na okroglem podstavku križa našli vrezana imena delavnice in delavcev. Ker je bil lastnik delavnice pasar (= Glfrtler) Kaiser očitno Nemec, je napis vrezan v nemščini, vendar so priimki slovenskih delavcev včrtani v slovenski obliki: ROBERT KAISER ANTON POGAČNIK JOSEF RABIČ HEINRICH SCHVVINSCHAKL GClRTLER 1878 KUPFERSCHMIEDE Bakreno pločevino s strehe kapiteljskega zvonika je vzela prva svetovna vojna. Konec 1916 in v prvih mesecih 1917 so za potrebe vojne industrije pobirali zvonove in' bakreno pločevino s
streh, po gospodinjstvih pa stikali za bakrenimi kotliči, medeninastimi možnarji in podobno robo. Kapitlju so poleg strehe z zvonika sneli tudi zvonove, razen velikega, ki ga je baje rešil prošt Elbert, in navčka. Takrat so tudi frančiškanom pobrali tri zvonove, novomeški mestni hiši ali rotovžu pa njegovo prav tako bakreno streho. Baker so nadomestili s pločevino.
Križ, ki so ga v Kaiserjevi pasarski delavnici izdelali njegovi delavci kotlarji, je visok 230 cm jn širok 160 cm. Bogato pozlato je izvršil novomeški pozlatar, podobar in slikar Anton Kušlan. Ko so med nedavnim ponovnim prekritjem z bakreno pločevino sneli tudi križ, da popravijo nekaj poškodb, ki jih je utrpel med zadnjo vojno, so ugotovili, da je pozlata zelo dobro ohranjena. Zdaj je spet vse na svojem mestu in spet je vse tako, kot je v svoji pesmi zapisal-Dragotin Kette: in kakor v nekdanjih dnovih na kapiteljnu sveti se zlati križ pa se koplje tam v temnih valovih.
* fV * *
;* v;'1 Tj' v?
v' .
ških predmetov, ki so iz leta v leto večali in bogatili arheološko zbirko našega muzeja. Razstavni in depojski prostori v muzeju so postali premajhni za tako velik dotok novih izkopanin. S selitvami in premeščanjem razstavnih prostorov in depoja ter z raznimi improvizacijami smo v minulih letih skušali omiliti prostorsko stisko arheološkega odelka. Z več občasnimi arheološkimi razstavami smo javnost sproti seznanjali z novimi odkritji. Kljub vsem tem prizadevanjem pa so premajhni razstavni in depojski prostori ostali še nadalje naš nerešen problem. Zavedati se moramo, da se bo z vsakim prihodnjim letom arheološka zbirka spet povečala in obogatila. Z vsakim izkopavanjem pridobi muzej obilico novega gradiva, ki ga je treba primerno shraniti, konservirati in razstaviti.
Po dolgotrajnih prizadevanjih je arheološka zbirka dobila svoje mesto v štirih prostorih pritličja nekdanje Križatije. Zavedamo se, da so ti razstavni prostori odločno premajhni, toda ravnati smo se morali po možnostih, ki so nam bile na razpolago, Jasno je, da iz nekdanjih stanovanjskih prostorov in jetniške celice nismo mogli narediti razstavnih dvoran. Zato smo pri ureditvi že vnaprej premajhnih razstavnih prostorov bili pred bistveno odločitvijo: ali razstaviti samo majhen izbor najprivlačnejših ekspo-
natov, ki bi v prostoru primprno zaživeli, ali pa razstaviti v teh tesnih prostorih veliko predmetov in s tem pokazati na resnično obilje arheoloških spomenikov, ki jih premore dolenjska zemlja. Odločili smo se za drugo možnost. Ob tem moram poudariti, da ostaja kljqb velikemu številu eksponatov še vedno polovica arheoloških predmetov nerazstavljenih v muzejskem depoju. Zaradi premajhnega prostora smo se morali odreči tudi grafičnim ponazoritvam, nekaterim rekonstrukcijam in maketam, ki bi nedvomno popeštrile razstavo in približale čas in način življenja, ki so ga živeli ljudje pred tisočletji na naših tleh. V takih razmerah je jasno, dasedanja postavitev arheološke zbirke ne more tekmovati z odličnimi sodobnimi muzeološkimi prezenta-cijami niti po estetski niti po pedagoški plati. Premajhen prostor in preobilica gradi va sta nam narekovala našo postavitev, ki prav gotovo ni trajna rešitev. Prizadevali si bomo, da bo arheološki oddelek v prihodnje dobil nove, svojim potrebam in pomenu ustrezne prostore.
Kljub naštetim pomanjkljivostim pa smo prepričani, da bo vsak obiskovalec zbirke spoznal, da je Dolenjska arheološko izredno bogata pokrajina, ki je bila že pred tri tisoč leti Intenzivno naseljena in kultivirana, in da naša zbirka sodi med najpomembnejše v Sloveniji. Dolenjski
Še beseda o vizijah slogovne dograditve kapiteljske cerkve. Prvo je brez dvoma imel mojster, ki je gradil prezbiterij, nadaljnjo gradnjo pa so preprečile težave časov in pomanjkanje sredstev. Kdo je zasnoval načrte in kdo je izvrševal dela, ne vemo.
Drugi, ki je v svojih zamislih gledal svojo pro-štijsko cerkev kot v gotskem slogu dograj.eno stolnico, je bil prošt Peter Urh. Ko je leta 1882 nasledil S. Vilfana, je bil v habsburški monarhiji historicizem v polnem razmahu, za zgled vsem pa je svetil Dunaj. Ta si je na tleh nekdanjih trdnjavskih okopov, ki so objemali vse staro mestno jedro, gradil svojo reprezentančno cesto RING, ki je obenem, kot so rekli, najlepša cesta Evrope. Domapi in tuji arhitekti in umetniki so desetletje za desetletjem ob Ringu gradili zdradbe in palače v različnih zgodovinskih slogih od antike in gotike do renesanse in pozne nemške romantike, zrasli so parlament, univerza, novi dvor, oba dvorna muzeja, opera itd., itd. Prva zgradba, ki je zrasla na tem prostoru, je bila po zgledu francoskih srednjeveških gotskih katedral grajena votivna cerkev. Njen projektant je bil mladi dunajski arhitekt Heinrich Ferstel, ki pa je kasneje načrtoval zgradbe v drugih zgodovinskih slogih. Izključno z gotiko se je ukvarjal arhitekt Friedrich Schmidt, po rodu iz Švabske. Med leti 1872—1883 je ob Ringu postavil ogromno, v gotskem slogu zgrajeno stavbo dunajske mestne hiše ali rotovža. Ko je I. 1880 potres močno poškodoval zagrebško stolnico, je načrte za njeno obnovo in stilno dograditev napravil arhitekt F. Schmidt, gradbena dela pa je vodil arhitekt H. Bolle. Tudi v Pragi so med leti 1873 in 1903 dograjevali gotsko svetovitsko katedralo, začeto I. 1344, povsem dograjeno po 1929. Domnevam, da je bil prav bližnji Zagreb zgled proštu Urhu, ko si je zamišljal gotsko dograditev svoje cerkve. Čeprav je slovel kot dober gospodar, vendar ni mogel upati, da zbere zadostno množino gotovo ne skromnih sredstev. Misel je ostala samo neuresničljiva vizija. Pač pa je prošt Urh pridobil 1.1889 za svojega organista takrat štiriindvajsetletnega Ignacija Hladnika, ki ni bil samo orgelski virtuoz, temveč je kmalu postai in nekaj desetletij ostal pobudnik in oblikovalec rasti glasbene umetnosti v dolenjski metropoli sploh.
Tretji, ki je bil naravnost zaljubljen v arhitekturo Kapitlja, je bil umetnostni zgodovinar Jože Gregorič. Po rodu Novomeščan je z vso vnemo in znanjem raziskoval gradbeno zgodovino Kapitlja, pa ga je 3. oktobra 1943 ubila nemška bomba. Njegdvemu spominu je novomeški rojak, profesor na arhitekturnem oddelku fakultete za gradbeništvo ljubljanske univerze in akademik Marjan Mušič posvetil svojo lepo študijo „Podoba novorheške kapiteljske cerkve skozi čas”, objavljeno I. 1969 v zborniku NOVO MESTO 1365—1965, str. 163—179. Na zaključku razprave je prof. M. Mušič poskusil v besedi in narisu ..pričarati vizijo nove, monumentalne in slogOvno enotne, kapiteljske cerkve, ki jo je oznanil njen mogočni prezbiterij z zametkom zvonika”.
JANKO JARC
muzej in njegova arheološka zbirka sta danes trden pojem v zavesti kulturno razgledanega Slovenca, v strokovhih krogih pa sega sloves tudi izven meja naše domovine.
Razstavna zbirka je postavljena tako, da si eksponati sledijo v časovnem zaporedju od starejše kamene dobe do pozne antike. Razen redkih izjem so vsi razstavljeni predmeti iz grobov. V prvi sobi so najdbe pretežno iz bronaste dobe in kulture žarnih grobišč s poudarkom na grobovih z Mestnih njiv ter zanimivimi odkritji v Lukenjski jami pri Prečni. V drugi sobi so razstavljene najdbe iz halštatskih gomil iz Medvedjeka, Volčjih njiv in Novega mesta, kjer zavzemajo osrednje mesto privlačne izkopanine iz Kandije. V tretji sobi so na ogled naj-•^dbe iz keltskih grobov in svojevrstne hišaste žare ter primerki situlske umetnosti, te izjemne likovne govorice halštatskih mojstrov umetne obrti. V četrti sobi so razstavljeni grobni pridatki iz številnih rimskih grobov na Dolenjskem, največ iz Novega mesta in Trebnjega, zastopana pa so tudi najdišča Zloganje, Straža, Vrh pri Križu in Stranska vas. Fotografske povečave grobov ob odkritju na terenu, zemljevidi najdišč in ustrezne legende dopolnjujejo in pojasnjujejo razstavljeno gradivo.
Halštatska kultura starejše železne dobe in provincialno rimska civilizacija sta zapustili najbogatejše sledove na Dolenjskem, kar je na razstavi jasno razvidno. Ob novi postavitvi zbirke je muzej izdal tudi s slikami opremljen vodnik po arheološki zbirki m ntekaj arheoloških razglednic.
Ob predstavitvi tako številnih izkopanin se moramo s hvaležnostjo spomniti vseh tistih, ki so v minulih treh desetletjih pomagali in sodelovali pri izkopavanjih, pri konserviranju in restavriranju najdb, risarjem in tehnikom, fotografom in oblikovalcem ter številnim strokovnim kolegicam in kolegom, ki so nam z delom in z nasveti priskočili na pomoč, kadar je to bilo nujno potrebno. Kajti arheološko raziskovanje je dolgotrajen proces:, od izkopavanja na terenu preko zahtevnih konservatorskih del, dokumentiranja in evidentiranja do postavitve na razstavi in objave v strokovnem časopisju. Naša zahvala velja posebej še Občinski raziskovalni skupnosti Novo mesto, Raziskovalni skupnosti Slovenije ter Kulturni skupnosti Novo mesto in Kulturni skupnosti Slovenije, ki so financirale naša terenska raziskovanja in ureditev ter prezentacijo naše arheološke zbirke, ki je odslej javnosti na ogled.
TONE KNEZ
Usoda ljudi in gradov
GRAŠČAKI, KI SO DELALI KOT ČRNA ŽIVINA
Oa bi bila zgodba bolj romantična, so ljudje resničnim dejstvom dodali še nekaj olepšav. Tako danes v adle-šičkem koncu pripovedujejo, da so pred 56 leti, prav na dan, ko se je mlada in čedna Krstaličeva Marica iz Purge poročila z Rauhovim Pavletom, sinom lastnika gradu Pobrežje, nesli v isto cerkev h krstu Adlešičevega Jožeta, Maričinega sedanjega moža. Res pa je, da se je Jože rodil tistega leta, ko se je Marica poročila. Marica, ki bo drugo leto praznovala 80 let življenja, in 23 let mlajši Jože sta poročena že 23 let. In-Jožetu ne more nihče očitati, da se je priženil na grad, kajti Pobrežje, eden najbolj romantičnih, zgodovinsko pomembnih in častitljivih krajev v Beli krajini, kot ga opisuje dr. Niko Županič, je bil takrat le še kup ruševin in ni cel učakal svoje 400-let-nice. Marica in Jože sta si skromno domovanje uredila v nekdanji grajski delavnici in od vse grajske opreme so jima ostale le dve postelji in stara omara, Marici pa še veliko neveselih spominov.
..Delala sem kot sužnja, pa si nisem smela žgancev vzeti. Na gradu, kamor sem prišla za snaho je bilo tako: med tednom smo garali kot čma živina, ob nedeljah, ko smo imeli goste, smo se pa malo bolj gosposko napravili. Ko sem se jaz priženila, je bilo na gradu sedem povsem opremljenih sob, eno smo imenovali baronov čimer, ena je bila kanclija, v eni je bil klavir, tu je bila še lovska soba pa knjižnica," se spominja Marica. ,.Pavletov oče, ki je bil lastnik gradu, je imel še obsežno posestvo ki je merilo kakšnih 30 hektarjev, trtja je bilo, da smo pri-
Kako žive drugod
KUHARSKI RECEPT ZA MOŠKE
Ce žena odide z doma, mora biii samostojen moški vsaj toliko sposoben, da si sam pripravi hrano. Sorazmerno preprosta so v tem primeru kuhana jajca.
Najprej sprazniš omaro s posodo in njeno vsebino slikovito razstaviš po kuhinji, tako da imaš dober pregled nad zalogo. Izbereš posodo iz stekla, ki je odporno proti ognju, in jo položiš na plamen plinskega štedilnika. Medtem postane posoda vroča, kar spoznaš po nenavadnem piskajočem tonu, ki ga je slišati pri vlivanju vode v posodo. Zatem greš v dnevno sobo in bereš časopis. Cez nekaj časa boš zaznal prodoren vonj po plinu. Greš v kuhinjo in ugotoviš, da je posoda počila in da je voda ugasila plinski plamen.
Prižgeš si cigareto, da bi v miru premislil nadaljnji potek kuhanja. Pri tem bo uhajajoči plin eksplodiral. Ker spremlja takšno eksplozijo največkrat glasen pok, prevzamejo gasilci vse nadaljnje, kuhinja v bolnišnici pa kuhanje jajc.
Sedaj je na vrsti navodilo za ljudi z električnim štedilnikom. Postaviš lonec na ogenj in čakaš, da voda zavre. Da to ugotoviš, zajameš kavno žličko vode in jo pokažeš sosedi, ki rada svetuje. Ce je kuhinja napolnjena s paro, je to zanesljiv znak, da voda vre. V tem primeru nasvet
delali po dvajset hektov vina. Joj, kako smo morali -delati! V gradu ni bilo vodnjaka in jaz sem morala vso vodo za pitja in kuho nositi iz studenca, za ribanje pa iz Kolpe. Najtežje pa je bilo delo v trtju. Jaz sem bila res pravi grajski suženj. Vino je tast prodajal Laknerju v Črnomelj in Školniku v Vinico, za nas ga pa ni bilo. Ko sem šla v trtje kopat, nisem niti jabolčnika dobila, kaj šele vina. Pa priznam, da sem ga rada spila kupico, ampak napila se ga nisem nikoli."
Za delo sta bila pri hiši v glavnem sin Pavle in njegova Marica, drugi Rauhov sin Metod pa je bil apotekar, najprej v Črnomlju, potem v Kranju. „Tašča je kmalu po moji poroki umrla in tast se je ponovno poročil z vdovo s petimi otroki in vse dovlekel v grad, potem sva s Pavletom delala največ za to deco. Ženska je bila od vraga, ni imela 50 kil, sam jezik je je bil. Ko je ate umrl, mu je z eno roko oči zapirala, z drugo pa mu snemala uro. Pripadlo ji je tudi pol grunta," živo in v blagoglasni mehki narečni govorici teče pripoved Marici.
'Do vojne je Marici in Pavletu teklo življenje na Pobrežju kot drugim večjim kmetom v teh krajih: v stalnem delu, a spokojno in mirno. V njihovem gradu še bolj mirno, kajti otrok nista imela. Vojna pa je prinesla gorje ljudem in nasilno končala tudi skoraj 400-letno zgodovino pobreškega gradu, ki ga je leta 1557 na strmi skali nad Kolpo pozidal tedanji žumberški kapetan Ivan Lenkovič, poznejši general in poveljnik Vojne krajine. Modri Lenkovič je sezidal grad in trdnjavo nad Kolpo, kjer je bilo brodišče in turški prehod, da bi stražila in varovala celo Belo krajino pred turško nevarnostjo. Pobrežje so sezidali v času, ko so Turki najbolj pritiskali na hrvaško in slovensko ozemlje, ko so se pripravljali na osvojitev Bihača in Siska. Belokranjsko prebivalstvo je strahotno trpelo zaradi turških vpadov. Že pri prvem turškem vdoru v Slovenijo so krvoločni Turki 9. oktobra 1408 pred Metliko poklali množico ljudi in iz Bele krajine odpeljali v sužnost več tisoč ljudi. Šele belokranjski trdnjavski trikotnik Metlika—Pobrežje—Črnomelj je uspešno varoval Belo krajino in se upiral prodiranju sovražnika v dolino Krke in na Kočevsko. Tako je grad Pobrežje pomemben člen pri obrambi zahodne civilizacije sploh. Česar niso mogli narediti Turki in stoletja, so proti koncu vojne storili pobesneli nemški okupatorji in ustaši, ki šo 22. marca 1945 vdrli čez Kolpo, nanosili v grad drv in dračja, vse skupaj polili z bencinom in zažgali. Tisti dan so gorele še okoliške vasi Pobrežje, Purga, Adlešiči, Gorenjci, Vrhovci, Velika, Mala Sela, naslednji
ni več potreben. Vzameš jajca iz kuhinjske omare in jih vržeš v kipečo vodo. Počena jajca potegneš ponovno iz vode. Ljuba žena bo kasneje iz tega pripravila juho.
Pogledaš na uro. Mehka jajca morajo vreti štiri minute, trda pa sedem. Greš v dnevno sobo, da se boš lahko v miru zatopil v knjigo. Če sedaj pozabiš na jajca, pomeni, da nisi materialist in da imaš druge stvari, kot so hrana, in pijača, v glavi. V tem primeru boš približno čez eno uro začutil prodoren vonj, ki bo prihajal iz kuhinje. Zatisneš si nos, zdrviš v kuhinjo, izklopiš štedilnik in opazuješ jed. Medtem se je zgodil tehnični čudež
dan pa še Griblje. „Celo belokranjsko obrežje Kolpe od Marindola do Gribelj je bilo takrat kot ognjeno morje, ki' ga je vzvalovil spomladanski jug," je zapisal dr. Niko Županič, gribeljski rojak, ki je to grozo opazoval's hriba Kučarja nad Podzemljem. Propad gradu Pobrežje se je dogodil pred nemočno Marico.
„Najprej so grad zasedli Italijani, 42 se jih je naselilo v najboljših sobah, vendar so naju s Pavletom še leto dni pustili v gradu. Italijanski marešalo je imel ljubico iz Bo-jancev in ob večerih smo njegova ljubica, Pavle in jai sedeli in divanili. Marešalova ljubica ni bila slaba ženska, nam je pomagala, brata pa je imela pri partizanih. Ko smo klepetali, sem jaz večkrat rekla, da bo Italijane kmalu hudič vzel, marešalo je to slišal in nekako razumel, pa še na Pavleta je bil ljubosumen, zato nas je čez noč spodil iz grada. Pavletu pa je rekel, da sem za to kriva jaz in moj jezik. Čeprav mi je bilo hudo, nisem hotela tega pokazati in sem se dobro držala. Kaj mi ne bi bilo htSbo? Nismo imeli kam dati prašičev, krave, kar po polju je bila živina. Devet mesecev smo prebili v Purgi, do italijanske kapitulacije. Ko so odšli iz grada, je bilo -ako, kot bi bile notri svinje, ne ljudje. Vse so pustili v gradu, od oblek do sveč. Precej so raznesli ljudje, moj pastir pa je, namesto da bi vzel kaj koristnega, nabiral municijo. Ko je bilo to mimo, smo hoteli grad prebeliti, pa so se vanj naselili hrvaški partizani; tam je bila komanda karlovškega vojnega odreda Pavle je odšel v partizane, jaz pa sem ostala sama in se znašla, kot sem vedela in zna-la."
Zadnjega dne pobreškega gradu pa se Marica spominja takole: ..Najprej so Nemci poklali vse moje kokoši, 80 kokošjih glav je ležalo na dvorišču. Neki Nemec mi je rekel, naj si vsega vzamem po štiri mernike: pšenice, ovsa, ječmena, rži. Iz gradu sem rešila dve postelji, štiri stole, kredenco, mizo in dve žimnici. Potem so v grad nanosili drv in dračja, deske, pohištvo, klavir in ostalo polili z bencinom ih zažgali, živino pa so hvala bogu, prej iztirali iz hleva Jaz sem kar obsedela in vseeno mi je bilo, če bi me tam ubili."
Tako je končal grad, ki je bil do takrat, kot trdi Županič, ohranjen v celoti in v prvotnih oblikah kot malokateri grad ali trdnjava v Sloveniji. Grad Pobrežje je v slovenski literaturi večkrat opisan, njegova lepota in čudovita lega pa sta privlačila tudi slikarje, še posebej je bil všeč Maksimu Gaspariju, ki je grad večkrat risal in slikal, v svoji pesmi o Beli krajini pa mu je posvetil celo kitico, ki se glasi: Pobreški grad, davnine jastreb stari,/od Kol-
pe, belouške, si ovit /pastir po tvojih b-dih samotari,/ drobnico pase, pije zarje svit.
Žal so staro grajsko pohištvo, orožje, arhiv in knjižnico že v prejšnjih časih raznesli na vse vetrove. Dokaj dolgo se je ohranila orožarna v tako imenovanem Jandri-čkovem turnu, adlešički župnik, kronist in narodopisni pisatelj Ivan Šašelj je proti koncu prejšnjega stoletja še videl staro orožje, dr. Niko Županič pa v začetku tega stoletja ne več. Pač pa je Županič leta 1900 še videl zadnje ostanke grajske knjižnice in preprečil, da bi v ognju končala foliantna, v pergament vezana izdaja rimskega zgodovinarja Tita Livija iz 16. stoletja, ki so jo hoteli skuriti avstrijski žandarji, nastanjeni v gornji grajski veliki dvorani. „Vse to pomeni, da je bila trdnjava v dobi renesanse majhno kulturno žarišče, obdano od surovih hrvatskih in srbskih Uskokov, ki so varovali grad in ljudstvo pred turškimi krvoloki iz Bosne," je zapisal Županič.
Vse, kar so ji Nemci dovoiili odnesti iz gradu, je Marica naložila na voz in te borne ostanke odpeljala v Purgo. „Tam so mi še koso ukradli. Zatekla sem se k mami in sestri, pa sta me prosili, naj ne hodim k njima, da‘ne bodo še njim požgali. V vasi sem se usedla na plot in plakata. Hotela sem vse skupaj zapeljati na našo pristavo v Adlešičih, pa je tudi pristavo zažgal neki smrkaved, tako da nisem imela kam iti. Živino sem spravila pod šupo pri sestri, jaz pa sem se zavlekla v neko hišo, ki je bila tako razbita, da je veter ugasnil svečo. Ja, kaj vse sem preživela! Človek je trd ko vrag ..."
Še ni bilo konec preizkušenj za Rauhovo Marico, ki je konec vojne dočakala z eno kravo. Mož jo je prodal, da si je lahko kupil harmoniko. Ni dolgo igra! nanjo, kajti kmalu po vojni je storil grozno smrt. Tudi ta udarec je Marica preživela. Za silo si je najprej uredila stanovanje v grajski delavnici, kjer so imeli tudi partizani svoje delav-^ nice, ko pa se je poročila z Adlešičevim Jožetom, sta zgradila najprej hlev in si počasi uredila še drugo. „Zem-Ije sedaj ni veliko, tri hektarje, je pa lepa, tudi trtje je lepo. Z Jožetom spitava po dva, tri prašiče, rediva dve kravi, zemljo obdelujeva, jaz imam kmečko starostno pokojnino. Zdaj mi je lepo ..." Da bi ji bilo tako čim dalj, naj se ji življenje vsaj malo oddolži za vse hudo, kar je prestaia!
Nad žalostnimi ostanki nekdaj mogočnega gradu pa se spreletava krokar, ta skrivnostni ptič, ki že od nekdaj gnezdi v Čavičevi pečini na drugi strani Kolpe.
A. BARTEU
TEORIJA IN PRAKSA
Na zborovanju zdravnikov, ki so se ga udeležili najbolj ugledni in sposobni mojstri človeškega zdravja, so dneve in dneve razpravljali o izjemno pomembni temi. Ta tema se je glasila: „Vplivi diete na zdravje, zlasti pri boleznih srca.” Bilo je veliko predavanj, navedenih veliko primerov, in ni bilo niti enega zdravnika, ki ne bi glasoval za dieto. Vsak posameznik je dokazoval, da je goreč privrženec in zagovornik teze, da sta lahka hrana in zmernost pri jedači in pijači najpomembnejša za ohranitev zdravja. Tako se je končalo zborovanje in sleherni je bil z njegovim izidom na moč zadovoljen.
Vendar pa se zdravniki niso hoteli raziti, ne da bi spodobno proslavili to lepo srečanje tako številnih dobrotnikov človeštva. Tako so za zaključek priredili še majhen banket. Najprej so si bojevniki za dieto zbudili tek v bogatem baru. Zatem so se zadovoljni in veseli usedli za mizo in začeli z večerjo:
SADNI KOKTAJL KROMPIRJEVA KREM JUHA
RIBA Z MASLENIM KROMPIRJEM ZREZEK, OMAKA A LA BORDELAISE, OCVRT KROMPIR BELUŠI SIR
SLADOLED Z LIKERJEM KAVA IN POTICA
Razume se, da so jim pri posameznih jedeh nudili različna dobra vina. Za zaključek pa niso pozabili pokaditi nekaj najboljših cigar in cigaret.
Naj živi dieta!
ilz nemščine prevedla Zdenka Avsec)
v kuharski umetnosti. Voda je namreč izginila, jajca so postala rjava in so prilepljena na dnu rdeče žareče posode. Vzameš lonec v roke, da bi ga ohladil pod tekočo vodo. Roko izoliraš s kuhinjsko krpo, ki po dotiku z loncem postane nenavadne rjave barve. Zato odložiš krpo in poskusiš prijeti lonec samo z roko. Pri tem ga takoj spustiš na tla, kjer naredi nenavadne vzorce v oblogo. Proti mehurčkom na roki vzameš najprej malo moke, poliješ s polovico steklenice olivnega olja in poiščeš v hišni lekarni povoj.
Najpametneje je jesti jajca v restavraciji.
priioga>	(d(Aleojškičga 'Mšttik
prebrali smo
bitka
proti
prahu
Med letošnjimi slovenskimi leposlovnimi novostmi je tudi „Bitka proti prahu" oziroma ..kritično poročilo", ki ga je ..zapisal v pričujoči obliki slovenski pisatelj Marko Švabič" lanskega leta,*kot je natisnjeno na naslovni strani knjige. Od nastanka do natisa se je Švabi-čev prozni izdelek torej hitro Prebil, kar je zasluga Cankarjeve založbe, ki je novo delo založila in ga pred časom predstavila
skupaj z ostalimi izvirnimi slovenskimi knjigami polletnega knjižnega paketa.
Precej dlje kot pot v javnost bo najbrž trajalo, da bodo bralci sprejeli pisanje, ki nam ga Švabič ponuja v svoji zadnji knjigi, saj je vse skupaj v nji težje prebavljivo za navadnega smrtnika. Ob branju se ni mogoče znebiti vtisa, da pripoved ne sloni na poročanju, kot bi sodili po podnaslovu, marveč da jo žene naprej predvsem neustavljiva in komaj obvladljiva hudourna sila izpisovanja besed, bolj lovljenje in preoblikovanje pomenov in dogodkov, ki jih je
slutiti za gosto gmoto besed, kot strnjevanje in osmišljanje doživetij v pripoved. Sama fabula je torej podrejena ubesedovanju. Pri tem pa seveda ni mogoče zanikati avtorjeve iskrenosti, saj se s tkanino besed ne poskuša zakrivati, o čemer navsezadnje pričajo tudi ..dokumentarni" elementi v pripovedi, se pravi preverljivi dogodki (študentsko gibanje na ljubljanski univerzi, poskus gladovne stavke) in osebe, ki v Švabičevem romanu nosijo prava imena, pa naj gre za politike ali ljudi iz kroga, v katerem se Švabič giblje.
Če poskusimo razvozlati uganko pripovedi, naj bo to smiselno ali ne, potem se ponuja takale označba: gre za popisovanje življenjske bitke za ohranitev in obranitev posameznika na,„fronti boja proti prahu", ki je simbol vsega, kar je življenju sovražnega. Ta boj je dolžnost in „biti se s prahom je častno", čeprav končne zmage ni, saj „bolj ko se boriš z njim, bolj postajaš njegova žrtev; prah ima čas, mnogo , časa ..." Pomembna je torej borba, ki je življenje samo.
M. MARKELJ
monografiji
Nekaj poskusov v knjigi z malo besedila, a s toliko več slikami zajeti posamezne značilnosti slovenske dežele in njenega življa, je pred- leti doživelo vrh z ..Zakladi Slovenije”. Hočeš nočeš je ta knjiga, ki kaže Slovenijo po dotgem in počez v luči njene naravne in kulturne dediščine, postala nekakšno merilo za vrednotenje podobnih del. Tako dvoje monografij, ki ju je letos izdala Državna založba, še zdaleč ne dosegata ..Zakladov...”; prva, z naslovom ..Slovenija”, le dopolnjuje Kmeclovo knjigo, druga, ..Grintovci”, pa je zgolj na Kamniške in Savinjske Alpe osredotočen slikovni podaljšek ..Slovenskih gora”.
..Slovenija” je skupinsko delo številnih fotografov, besedilo pa je prispeval Zvone Kržišnik. Knjiga prinaša uvodoma I. Andriča zapis o počitnicah v Sloveniji, med šestimi poglavji Kržišnikovega besedila, ki brez pravih zgodovinopisnih teženj
podaja zgodovinske stalnice Slovencev (od naselitvenih začetkov, kmečkih uporov prek programa zedinjenja do zdajšnjega, z dvema vojnama ožigosanega stoletja, ki je Slovencem prineslo obdobje socializma), pa si sledijo fotografski posnetki. Zvečine barvni, deloma pa tudi črno-rbeli, brez smiselne povezave z besedilom kažejo tako rekoč vse, od panorame do arhitekturnih, umetnostnih, etnografskih pa športnih in še kakšnih motivov, značilnih za Slovenijo in njene ljudi. Zaradi lažje preglednosti je 174 posnetkov oštevilčenih in opremljenih s kratkimi opisi.
Drugačni so ..Grintovci” Franceta Steleta. Besedilu je od-merjenih'samo prvih 20 strani,
na katerih Janez Marolt podaja nekaj osnovnih podatkov o razvoju planinske fotografije na Slovenskem s posebnim ozirom na dela, ki se posvečajo Grintovcem, težišče knjige pa je na blizu 150 Steletovih črno-belih fotografijah, ki slikovitost Kamniških in Savinjskih Alp v vseh letnih časih rišejo kos za kosom od vzhoda proti zahodu. Upodobljeni niso samo vršaci, ampak tudi njihovo živalstvo, rastlinstvo, ne nazadnje še ljudje.
Četudi se ne moreta kosati z ..Zakladi...”, to ne pomeni, da sta pričujoči monografiji odveč. Ravno narobe, ker sta izdelani obrtniško dovršeno in dovolj povedni, bosta pomenljiv pripomoček za predstavljanje Slovenije tujcem. „Slo-venija” je namreč izšla tudi v angleščini, italijanščini in nemščini, Steletove fotografije pa so podnaslovljene še v angleškem in nemškem jeziku.
D. R.
iz izložbe
uergerii
mir ari jarc
Iz nedavne pošiljke v zbirki Kondor pri Mladinski knjigi tokrat predstavljamo še dve knjigi.
Miran Jarc (1900 — 1942, rojen v Črnomlju, živel zvečine v Ljubljani, padel v Rogu), pesnik, pisatelj in dramatik pa prevajalec in publicist, seže uvršča med klasike slovenske književnosti, zato sploh ni več vprašljivo uvrstiti ga ali ne v zbirko, ki pri Državni založbi prinaša zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev. Jarc je že v najožjem izboru tistih, katerih delo bo v polnem obsegu deležno objave in nepogrešljive literarnozgodovinska obdelave. Izbrano delo v 208. Kondorjevi knjigi torej lahko označimo kot nekakšen uvod v celega Jarca, navsezadnje pa pričujoča knjiga zapolnjuje veliko vrzel, saj je Jarc po krivici odrinjen na rob založniške pozornosti." Njegovih knjig namreč ni na knjižnem trgu, predvojne so vantikvariatu velika redkost, Bojana Štiha izbor izpred več ko dveh desetletij, dve Kondorjevi knjigi, v katerih najdemo Jarčeve pesmi ali drami, pa njegov delež v Naši besedi — vse to je že zdavnaj pošlo, nazadnje, a že dolgo tega, je bila na prodaj žepna izdaja „Novega mesta”.
„Vergerij”, kakor je Štih naslovil zdajšnji izbor in ga v spremni besedi prikazal kot Jarčevo berilo, je resda za pol manj obsežen kot tisti iz 1960, vseeno pa je, kot rečeno, izjemno dobrodošel. Najprej nas vodi po treh Jarčevih pesniških zbirkah, ki kažejo, kako je umetnik v središče svojega pesniškega pre-mišljanja postavljal iskanje smisla življenja in položaj človeka v svetu in družbi. Pri tem je bilo njegovo dojemanje sprva tesnobno, na moč osebno in obrnjeno v vsemirje, brezčasnost, zatem socialno ogorčeno, v zadnji zbirki in t.i. pasijonkah na pragu zadnje vojne pa je pozornost posvetil slovenski stvarnosti. Poglavje iz dramatike sestavljajo enodejanka „lzgon iz raja”, vsi trije nedokončani deli
dramske pesnitve „Vergerij” in zadnji Jarčev dramski prizor „Gabrenja”. Po Štihovem prepričanju je obžalovanja vredno, da je gledališka in dramaturška ozkost takratnega časa preprečila, da bi Jarc dokončal ..Vergerija”, saj bi to delo sicer izjemno novatorsko poseglo v slovensko gledališko dogajanje. Za bežno seznanjanje z Jarčevo prozo prinaša knjiga osem črtic ali kratkih zgodb, žal pa je zmanjkalo prostora za zglede Jarčeve esejistike, kritike in feljtonistike.
Kot vsebinsko dopolnilo Jarčevega berila so na sedmih listih zbrane slikovne priloge. Za te je umetnostni zgodovinar Milček Komelj izbral reprodukcije del več slikarjev, katerih ustvarjalnost je vzporedna z Jarčevim ekspresionizmom ali pa se je neposredno navezovala na to umetniško smer. Najbrž ni treba posebej poudarjati, da je težišče teh prilog na umetninah Božidarja Jakca, Jarčevega prijatelja. Komelj je prispeval tudi izčrpno pojasnilo, iz katerega je mogoče razbrati, kako blizu sta si bila po izpovedni plati takratna likovna umetnost in literatura.
„Varujte me, mile zarje”, tako je Katarina Šalamun—Biedrzycka naslovila knjigo, za katero je izbrala kratko prozo štirinajstih sodobnih poljskih pripovednikov. Objavljena so taka besedila, ki na neki način vzorčno kažejo, kako so poljski literati doživljali družbene spremembe in umetniško upodabljali zlasti moralna vprašanja. Ob Šalamunovi sta pri prevajanju sodelovala Tone Pretnar in Niko Jež, slednji je prispeval tudi podroben bibliografski pregled slovenskih prevodov iz poljske književnosti od 1960 do 1980; iz njega je razvidno, da na Slovenskem dokaj pozorno spremljamo dosežke poljske književnosti.
D. R.
trije mušketirji
V literarni zgodovini francoski pisatelj in dramatik Ale-xandre Dumas (oče) ni zapisan kot velik romantik, vseeno pa je z njegovim imenom povezano dvoje, kar je najbrž skri-
ta. želja vsakega pisca: že za življenja se je občinstvo navduševalo nad njegovimi dramami in psevdozgodovinskimi romani, v več ko sto letih po smrti pa je čas resda povsem prekril večino od blizu tristo literarnih del, kolikor jih je napisal ali vsaj podpisal, a nekaterim zagotovo še dolgo ne bo odvzel mikavnosti, saj še vedno pritegujejo bralstvo. V ospredju teh je nedvomno roman „Trije mušketirji", sledita
preostala romana iz t.i. muške tirske trilogije pa „Grof Mont Cristo” in drugi, ki so z zani mivo zgradbo, mojstrskimi dia logi in sploh živopisnostjo vti snili neizbrisen pečat evropsl trivialni literaturi.
Pri pisanju romanov Duma kajpak ni bil docela izvirer zgledoval se je po VValterj Scottu, velja pa za enega o
V* • •
ŽIVIJO s
svojim krajem
Prijazno se je odzvala našemu povabilu za pogovor, čeprav smo jo zmotili sredi dela. Toda ko smo začeli malo
bolj vrtati z vprašanji o njeni življenjski poti, ki jo od otroških let do danes označuje velika ljubezen do glasbe, se je skušala nova ravnateljica brežiške glasbene šole prof. Branka Kaplan izogniti brskanju po zasebnem življenju. „Raje bi govorila o tegobah in načrtih naše šole, če pa bi radi dober portret, bi to lahko bila gotovo dolgoletna ravnateljica šole Elizabeta de Gle-ria ali kdo drug, ki ima večje zasluge za razvoj glasbene šole,” se skromno izmika Branka Kaplan.
Akademijoza glasbo je dve leti študirala v Zagrebu, končala pa jo je v Ljubljani. Pavel Šivic in profesor Igor Dekleva sta ji najbolj razširila glasbeno obzorje. 11 let se že ukvarja s poklicnim pedagoškim glasbenim delom.
■ Dve leti je učila klavir v rodnem Varaždinu, deveto leto pa poučuje ta inštrument v Brežicah. ,,Kar tri generacije mojih najbližjih sorodnikov so sami klaviristi. Tudi moji mlajši sestri sta se zapisali klavirju, le da sta zaenkrat končali nižjo in srednjo glasbeno šolo.”
Odkar je julija letos prevzela odgovorno dolžnost, bi ravnateljica Branka seveda rada, da bi bilo delo z učenci čim bolj uspešno. „Želela bi,da bi otroci že prihajali z voljo do glasbe, mi pa bi radi še poglabljali to ljubezen do glasbe. Sem spada tudi igranje v na-
šem tamburaškem orkestru ali nastopanje v pevskem zboru; naši učenci naj bi postali redni poslušalci in obiskovalci raznih koncertov. Imamo veliko sposobnih ljudi, ki pa nimajo možnosti vpisa na ljubljansko ali mariborsko srednjo glasbeno šolo. Naš smoter pa je tudi ta, da pošljemo čim več učencev na ti šoli.”
Zanimivo je, da so prej uspevali v tem, ko je šlo za pedagoge, ki jih je zdaj dovolj na osnovnih šolah v brežiški občini. Če je 'že urejeno poučevanje glasbe na osnovnih šolah, pa za samo glasbeno šolo tega ne bi mogli zapisati, kajti stalno ji primanjkuje ljudi. Veliko razpisov je bilo zaman, saj se marsikdo ustraši zahtevnega študija. „Še najbolj smo prepričani, da se bo vrnil v Brežice tisti, ki smo ga mi usmerili v srednjo glasbeno šolo," zatrjuje Branka Kaplan. Rabili bi klavirista, kitarista ter učitelja za trobento in harmoniko. Niti to ni doslej zaleglo, da so ponujali celo garsonjero. Tudi sicer velja, da je mali 8-članski delovni kolektiv ustrezno rešil stanovanjsko vprašanje vsem delavcem, saj imajo 6 lastnih, eno solidarnostno in eno kadrovsko stanovanje.
V šolskem letu 1982/83 je, brežiško glasbeno šolo obiskovalo okrog 250 učencev. Do letos so imeli največ, po
približno 50 harmonikarjev in učencev klavirja. Zelo veliko zanimanja med mladimi je za kitaro, nekoliko manj pa za violino, flavto in klarinet. Letos se je vpisalo v ..pripravnico” 30 učencev. Obiskovali jo bodo eno leto. Učenci spoznavajo nauk o glasbi, ..teoretik" prof. Darko Kaplan, ravnateljičin mož, pa pomaga zapolniti še vrzel pri poučevanju klavirja. Učenci sodelujejo še v harmonikarskem orkestru, od 4. razreda že postanejo korepetitorji. Brez glasbene šole bi si težko predstavljali kulturne programe ob Kurirčkovi pošti, dnevu JLA, prihodu dedka Mraza in drugih priložnostih. Učenci šole razveseljujejo tudi ostarele v Domu upokojencev, gostje, bolniki Čateških Toplic, pa jih vedno radi pozdravijo v svoji sredi.
„Dobro sodelujemo z večino osnovnih šol, v Dobovi, Cerkljah in na Bizeljskem pa imamo tudi svoje oddelke. Doslej so morali imeti učenci doma pianino, če so se odločili za učenje klavirja, od letos pa bomo omogočili učenje na klavirju v šoli. V naši knjižnici imamo tudi precej not," pojasni Branka Kaplan prizadevanja za približanje glasbene šole vsem, tudi tistim, ki trdijo, da je ta šola bolj za izbrance.
P. PERC
začetnikov romana v oblik feljtona, se pravi, daje romani najprej objavljal v časopisni! nadaljevanjih. Tako je bilo tud s „Tremi mušketirji”, ki so na stajal iv sodelovanju z zgodovi narjem A. Maquetom. Drug izdajo tega romana, v kateren Dumas oživlja čas za vladanjf' Ludovika XIII. in takratno stvar nost pregneta s svojimi junak in njihovimi pustolovščinami-je pred kratkim poslala na knji žni trg založba Obzorja. Pre vod je oskrbela Martina Rotai za tiste, ki redkeje zaidejo knjigarno po nakupih in zat-nimajo prave predstave o terr kako hitro se knjige dražijo, ns zapišemo, da je za dve knjic „Treh mušketirjev" treba od šteti 1.600 dinarjev.
priloga dolenjskega lista
075
cedilu. Mimogrede kaj pozabim. Sicer pa, tukajle živim šele od leta šestintrideset, zato vem o ljudeh, o dogodkih in o stvareh največ iz pripovedovanja drugih. Moj brat Karel pa bi dal lahko bolj natančne podatke o kamnu. On je še kot fantič prišel v pleterski samostan, kjer je postal brat. Veliko je bral in se odlično naučil tudi francosko. V starih samostanskih listinah je našel tudi zapise o znamenju na Malem Vinjem vrhu. Brata so pozneje za tri leta poklicali v avstrijsko vojsko, med služenjem roka pa je spoznal dekle in življenje tudi z druge plati, tako da se za samostanskimi zidovi ni več dobro počutil. Odšel je v Ljubljano in se poročil. Žal je že umrl, spominjam pa se, da je pripovedoval, kako so kamen postavili stiski opatje, sem pa pozabila, kdaj in zakaj. Rekel pa je tudi, da so taki kamni v Jugoslaviji samo trije in da bi morale biti, če ga že prej niso odprli, pod podstavkom skrite tudi nekakšne listine. Enkrat pred leti je nekaj domačinov poskusilo odkriti, če je na tem kaj resnice, pa so jo morali, jadrno popihati in opustiti podvig, kajti pregnali so jih sršeni, ki so domovali pod njim. Nekega dne so vaščani našli kamen podrt, voznik, ki ga je zadel, pa je ostal neznan. Ostanke so zložili na podstavek, počasi pa so iz line izginile tudi starinske slike in križ, ki je bil na špici pilda. Lepo bi bilo, če bi ga zopet obnovili, da bi stal visok in vitek ob poti kot v starih časih."
Ko sem se drugič oglasil pri Prelesnikovi Uršuli je bila bolj zgovorna. Morda zato, ker je bila pri njej tudi hči Pavla, ki je prišla iz Kopra, da bi nekaj dni ostala pri mami in postorila to in ono. Razkažeta mi hišo, ki je tudi od zunaj mična, znotraj pa presenetljivo lepo čista, okusno opremljena, stene pa polne starih slik in fotografij. Tudi o sebi mi Uršula zaupa nekoliko več. Kot kmečka nezakonska hči ni imela kaj dosti izbire. Najprej je služila pri nekem kmetu v Dobravi pri Šentjerneju, potem pa v Ljubljani. Tu je spoznala svojega bodočega moža, s katerim sta se preselila v vinski hram na Malem Vinjem vrhu, ki ga je Uršula podedovala po teti. Prijeten leseni hramček sta še malo dozidala in postal je njun dom. Tu je Uršula gospodinjila in kmetovala, mož pa je kaj zaslužil z zidanjem po okoliških vaseh. Pred trinajstimi leti je umrl njen Florjan, isto leto kot mož njene hčerke Pavle. Sedaj ima še tri vnuke in pet pravnukov, vendar živijo vsi na drugem koncu Slovenije.
O kamnu pa tudi tokrat nisem zvedel kaj dosti novega. Sosed Franc Zaman, ki se je ustavil pri Uršuli, da bi malo pokramljal, je slišal govoriti, da je bilo v davnih časih na tistem kraju pokopališče, na vzpetini za njim pa grad, o katerem sedaj ni nobenega sledu več. Tudi on se zavzema za to, da bi stari pild postal spet ponos vasi. S skupno akcijo vaščanov in Zavoda za spomeniško varstvo, ki se je tudi začel zanimati za spomenik, jim bo to verjetno uspelo. Morda pa bo Uršula tako ob svoji devetdesetletnici že zvedela, ali so bila domnevanja njenega brata o skrivni listini pod kamnom resnična ali ne.
TONE JAKŠE
GOSPOD IN TUDI
„Vidite, takole je videti tole moje faj moštrstvo,” je dejal ob koncu pogovora Janez Vidic/salezijanec in šentrupe-rški župnik. Pravzaprav je tako, da je • duhovnik, podobno kot zdravnik, miličnik ali novinar, vedno v službi. Kadarkoli je namreč potreba, mora ljudem priskočiti na pomoč. Tu seveda ne gre samo za sakralne zadeve, ampak za čisto vsakdanje dušnopastirske dolžnosti, ko se duhovnik hočeš nočeš seznanja s težavami v družini, ko mora obiskati bolnika ali ko mora na ogled škode, ki jo je na podružnični cerkvi naredila vremenska ujma. Hkrati pa je duhovnik, ki upravlja župnijo, tudi neke vrste gospodar, blagajnik, čuvar cerkvenih objektov itd.
Pot do duhovniškega poklica pelje preko šol. Najprej je Vidic obiskoval gimnazijo v Kranju, potem pa je šel v noviciat na Reko in v Zadar. Po končanem srednjem šolanju se je vpisal na teološko fakulteto v Ljubljani, pred čemer ga niso odvrnile prošnje sošolcev iz Kranja, naj bi se odpovedal duhovniškemu stanu. Na teološki fakulteti si duhovniki pridobe precej znanja ne samo o sakralnih zadevah, ampak tudi o ravnanju z ljudmi. Kljub temu so jih profesorji —med njimi tudi svetovno znani prof. dr. Anton Trstenjak, znamenit psiholog in avtor številnih knjig o psihologiji — ves čas opozarjali, da je to le osnova. Vse znanje, ki si ga pridobe na fakulteti, je namreč potrebno prevesti v običajen ljudski jezik.
„A do odločitve, da postaneš duhovnik, se vendarle ne pride kar tako." Pri nas doma je bila vera ena izmed najvišjih vrednot. Denar nam nikoli ni nič pomenil. Ko je bil oče med vojno zaprt v Begunjah, je mati dejala, da ne more biti takega boga, ki bi nam vzel očeta. A tega ni dejala kar tako; v njej je bila vera.
In jaz ter moja brata smo se odločili za duhovniški stan zaradi vere kot vrednote.
Sprašujete, če sem veren. O tem seveda ne more biti nobenega dvoma. Je pa res, da nam vera ni dana enkrat in za vselej. Tudi jaz moram vero poglabljati z molitvijo.
Kanon mi določa, da opravim vse obrede v župniji (nedeljske in druge maše), voditi moram matice o krstih, smrtih, porokah, pripravljam cerkvene slovesnosti, vodim tečaje za predzakon-ce, poučujem verouk; zanj porabim 20 ur na teden, saj poučujem 275 otrok v 10 skupinah. Pripravljam se na pridige (pravi, da jeslab pridigar), opravljam administrativna dela, pri čemer mi pomaga starejša ženska, poudarja Vidic.
Sicer pa se župnik Vidic drži načela, da brez akcije ni stika z ljudmi. „Važni so stiki v bazi,” pravi, „zgoraj vedno sije sonce," in pri tem misli na stike med cerkveno in posvetno oblastjo. Pogosto mora na občino, na kulturno skupnost, tudi v Šentrupertu je treba marsikaj ,,posiari.U.* Največ -potov-pa-fe- opravil Ž3-*
radi vzdrževanja čudovitih podružničnih cerkva. Dobiti je moral denar, delavce, dovoljenja, soglasja.
Največ je Vidic služboval na Dolenjskem. Doslej je zamenjal že devet far, kot temu rečemo, kar je veliko, v Šentrupertu pa je devet let. Ni formalist. Zato se najbolje počuti na podeželju. Privadil se je temu, da ga različno oslavljajo: gospod župnik, — kar je uraden naziv — se večkrat spremeni v tovariša župnika ali pa kar v tovariša Janeza.
..Praktik sem,” govori in tudi na stike z oblastjo gleda tako. Mnogi so tudi drugačni. Poglabljajo napetosti, sektašijo, povsod vidijo nepravilnosti, napade na cerkev. A tako, kot ni vse rdeče, tudi ni vse črno. Čeprav je vera na Dolenjskem bolj kot drugod ozaljšana š folklornimi elementi, so župljani občutljivi, kaj se dogaja z duhovnikom in okoli duhovnika. Ateizacija? Če obstaja, potem je cerkvi samo pomagala, saj >je zdaj ostalo samo najboljše. Torej ljudje, ki se za vero odločajo osebno, in ne zaradi neke tradicije ali česa drugega.
V določenih krogih obstaja mnenje, da si vera in socializem stojita nasproti na povsem ločenih bregovih. Vidic meni, da je socializem čudovita ideja, prav tako samoupravljanje. Že oče, ki je v veiiki meri vplival na njegovo odločitev, naj postane duhovnik, je dejal, da komunisti žive po načelu; eden za vse, vsi za enega.
„Pri vsem svojem delovanju se zavedam, da živim od darov župljanov in maš, ki jih opravim zanje. Zavedam se, da sem odvisen od njih, torej poskušam biti skromen,” pravi gospod in včasih tudi tovariš župnik Janez Vidic.
J. SIMČIČ
TOVARIŠ ŽUPNIK
Nekaterim stvarem na tem svetu je usojeno, da so majhne. Majhen je Mali Vinji vrh, še manjša so okenca v leseni kočici ob razpotju, majhna je pod pezo oseminosemdesetih let Uršula Prelesnik, ki živi v njej, in majhen je nekdaj mogočni starodavni kamen, :amenje, ki so ga postavili bogve kdaj in bcgv zakaj nekaj deset metrov od ijene kočice. Majhne so te stvari v primerjavi z velikimi dogodki v širnem svetu, z bližnje-vzhodno krizo, z vojnami v Srednji Ameriki, Afriki in Aziji, s sestreljenimi letali, z energetsko krizo in ogromnimi dolgovi, majhne tudi v primerjavi z velikimi ljudmi in velikimi parolami. Pa vendar ni njihovo bivdnje na tem svetu nič manj pomembno, saj govorijo z velikimi besedami tistemu, ki jim zna prisluhniti, njihova prednost pa je notranji mir, harmonija in trajnost.
Ko sem bil pred dnevi na Malem Vinjem vrhu, je takoj vzbudit mojo pozornost dokaj nenavaden kamen, pravzaprav njegovi ostanki, ki so prelomljeni lepo zloženi ležali na nekdanjem podstavku. Takoj sem videl, da morajo to biti ostanki starodavnega znamenja, zato sem povprašal domačine, če vedo kaj o njem. „0, seveda," so tak®) začeli pripovedovati, eden zgodbo o kužnem znamenju, drugi o Turkih, ki naj bi jih prav tu zaustavili, tretji o mejnem kamnu, ki naj bi ločil posestva stiškega samostana od posestev pleterske kartuzije. „Se največ pa bi o tem vedela povedati Prelesnikova mama. Oseminosemdeset let ima in dober spomin,” so še pristavili.
Preiesnikovo mamo sem našel kot mnogo starih ljudi, ki so jim leta že preprečila, da bi se potikali po razorih, sedečo ob mizici na pragu svoje hiše. „Eh, kaj spomin, ta me vedno bolj zapušča," pravi Uršula in je spočetka dokaj nezaupljiva. „Za leta daleč nazaj mi še nekako služi, pri sedanjem življenju pa me pušča na
O STARKI
m
KAMNU
NAGRADA V GORNJI LENART
Ta teden se je žreb ozrl proti Posavju in iz lepega kupčka rešenih nagradnih križank izbral rešitev, ki jo je poslala ZOFIJA JERMAN iz Gornjega Lenarta pri Brežicah. Za nagrado smo ji poslali slovensko leposlovno novost, knjigo „Oči in srce" Janeza Švajncerja, ki jo je izdal Kmečki glas. V nji pisatelj pripoveduje o dogajanju v kmečki hiši, kjer se srečujeta starejši in mlajši rod. Nagrajenki čestitamo in ji želimo prijetno branje!
Zlato celo največjega zarob-Ijenca prepriča.
K. BENESCH
Kjer človekovo dostojanstvo ni nekaj svetega in nedotakljivega, je dotakljivo in razpoložljivo vsem.
S. HRIBAR
Bolečina in skrb sta ustvarjalni, zadovoljnost je jalova.
O. F. BABLER
Vse, kar želimo, je na dosegu toke, čeprav nevidno za tančico slepila.
Čandogja Upanišada
NAGRADNA KRIŽANKA - NAGRADNA KRIŽANKA]
				dl	poroče- valka	živosrebro va zlitina	vrsta skladbe	united nations	razdajanj! moči	dl	raven	homerski junak .	strežnik
				sev.am. medved						ndmit. kraljevič krom			
				izžareva- nje					i				
				bog gozdov				šampion glasbenik soss					
				frtvenik vrsta vina						os. , zaimek skup vezi			
• v*•		M. Aj.JH' 4;.		►							Trdina lanez uso'di3		
dl	drsnica	vrsta meca	dri.socializem gr. otok							-		i.ime	top -
trovesla- ča								geol. doba					
orač						obe	pregovor	obdelana zemlja					
izdelovalec opank								vrsta djeta	 nikola i: ...					
podoba				gl. m. grčije						češ.pri- trdiinica			
nadav				dl	spis				dl	dl	alfi nipič		
TURIST
kSHBs
Boj je kot pravi, le da so ,,mrtvi“ samo obarvani. Desno na sliki je oprema za novo igro: zaščitna kapa, očala in pištola s kroglami, napolnjenimi z barvo.
Vojna za domačo rabo
Siri se nova igra, v kateri gre vse, kot bi bila vojna, le da. so krogle neškodljive, „mrtveci" pa pobarvani
Kaj delati za konec tedna, ko se prekine delovni ritem in je človek prepuščen samemu sebi? V Veliki Britaniji je kakih 10.000 ljudi, zaposlenih predvsem v bankah in drugih ustanovah, se pravi uradnikov in poslovnežev, našlo zanimiv odgovor. Ob sobotah in nedeljah se gredo moderno inačico nekakšnih ravbaijev in žandaijev, le da ima igra zdaj naziv preživetje.
Kot marsikatera novost-norost tudi ta prihaja iz Amerike, kjer so se zadeve prvi domislili, vendar je v Veliki Britaniji dobila evropski nadih dodatne resnosti.
Za kaj gre? Igro se lahko gresta najmanj dva, lahko pa se je udeleži cela skupina ljudi. Razdelijo se v dve skupini: napadalce in branilce. In tu se domišljija svobodno sprosti. Tako se nekateri gredo ameriške marince, ki napadajo sovražne baze in komunikacijska sredstva, drugi kriminaliste, ki lovijo nevarno gangstersko tolpo, Pa celo pripadnike narodne obrambe v boju z obiskovalci z drugih svetov.
Da je zadeva čimbolj zaresna, imajo udeleženci v rokah orožje, le krogle niso prave, saj so napolnjene z barvo. Kdor je zadet, je izpadel iz igre, oziroma je poraženec, kadar se gresta ..preživetje11 le dva.
Medtem ko je za novo igro vse več navdušencev, je slišati že tudi prve proteste. Profesor Psihiatrije dr. Thomas Radecki meni, da igra spodbuja v ljudeh agresivnost in jih nezavedno na-yaja k temu, da pograbijo orožje in streljajo. Za druge pa je igra bolj nedolžna, kot je ogled hokejske ali nogometne tekme, kjer se sprošča precej več agresivnosti. „Preživetje“ je odlična stvar za sprostitev napetosti, ki se nabira v ljudeh pod bremeni Sodobnega življenja. In ker poteka v' naravi, gozdovih in drugih težavnih terenih, krepi kondicijo.
In kaj naj bi bilo hudega, če kdaj pa kdaj ljudje odvržejo odraslost s sebe in se spremene v otroke? Nova igra je končno le igra.
MiM
(Vir: Daily Mail)
Varčnejši leti
Dragoceno gorivo je mogoče privarčevati tudi na načine, ki so na prvi videz kar smešni in zanemarljivi. Tako zrlanstveniki pravijo, da so možni precejšnji prihranki goriva v letalskem prometu, če bodo piloti upoštevali zračne tokove in vetrove. Letni prihranek pri gorivu bi samo v ZDA znašal preko 200 milijonov dolarjev.
Seveda bo takšno varčevanje možno šele, ko bodo v krožnico okoli Zemlje poslali novo generacijo vremenskih satelitov, ki bodo v bližnje vesolje ponesli posebne S laserske naprave. Z njimi bo- j do lahko natančno sledili j potem prašnatih delcev v višjih plasteh ozračja in tako dobili vzorce vetrov na višinah, na katerih poteka potniški letalski promet.
Piloti bodo lahko uskladili letalske poti z vetrovi, ki pihajo v smeri poleta, oziroma se bodo izogibali nasprotnih vetrov.
Rock na dražbi
Premoženje za besedilo Lennonove pesmi Ima-____________gine	___
V začetku tega meseca so imeli pri londonskem Sothebyju veliko javno dražbo, na kateri so kupcem ponudili preko 500 različnih predmetov, ki so tako ali drugače povezani s slavnimi zvezdami zabavne glasbe, od rock and rolla do punka in drugih, sedanjih glasbenih zvrsti.
Levji delež ..dragocenosti” je povezan s slovito angleško skupino Beatles. Kar 350 predmetov je povezanih z vrlo četverico, ki je zarisala neizbrisno sled v zgodovino zabavne glasbe. Med najdragocenejšimi predmeti je rokopis besedila za pesem Imagine, ki ga je Lennon napisal na zadnjo stran hotelskega računa, medtem ko se je peljal z letalom domov. Cena za rokopis se je vrtela okoli poldrugega milijona dinaijev. Za skoraj enako ceno so ponujali tudi Lennonov pianino, ob katerem je Lennon napisal precej pesmi.
Seveda pa je bilo na voljo precej stvari, katerih cena se ni vzpenjala v take višine. Kitare Dylana, Hendri-xa, Richardsa in drugih so bile sicer dražje od novih, vendar pa še dosegljive.
Kolesaija sem prvič videl na sliki na platnicah neke prati ke. Zame je bilo to veliko odkritje in čudo. Tako meje prevzelo, da sem sklenil, da si to zadevo na lastne oči ogledam. In tako sem se odpravil v Ljubljano. Kje drugje kot v velikem mestu pa naj bi se dogajale velike stvari!
Doma sem se zlagal, da grem k stari mami. V resnici sem jo mahnil v Novo mesto. A zamislite si moje razočaranje, ko sem že tu zagledal kolesaija. A sklep je sklep in zato sem vztrajal pri prvotni odločitvi, da se odpeljem v Ljubljano.
Nevšečnosti so se začele že na vlaku. Zenske so me spraševale, po kaj gre takšen fantiček v Ljubljano. Zlagal sem se, da imam tam sestro, ki je poročena z železničarjem. Potem sem imel mir.
V Ljubljani sem taval po cestah in prebiral napise nad trgovinami in lokali. Zagledal sem napis „Hotel Štrukelj", ki se mi je še posebno živo vtisnil v spomin, ker sem domneval, da v njem kuhajo predvsem štruklje. Kasneje mi je prišlo še kako prav, da sem si hotel zapomnil, saj je čas med potepanjem po Ljubljani hitro minil. Naenkrat je padel večer in po ulicah so začeli prižigati plinske svetilke. Postal sem utrujen in lačen, zato sem poiskal hotel Štrukelj?, današnji hotel Turist.
V recepciji sem povedal, da bi rad večerjal in prespal. Dali so mi formular z veliko vprašanji. V rubriko, kam nameravam, sem napisal, da na božjo pot na Brezje.
S ključem v roki sem poiskal svojo sobo. Po hodniku je bila pogrnjena preproga, zato sem s težavo šel ob zidu; bal sem se stopiti na preprogo, da bi je ne.umazal. Tudi v sobi se nisem najbolje počutil. Navajen na ličkanje in slamo na žimnicah nisem mogel zaspati, zato sem jih pometal s postelje na tla. Potem sem sladko zaspal.
Sredi noči me je prebudil napet mehur. Nisem vedel, kam naj grem lulat. Na srečo sem v omarici našel nočno posodo. Z nogo sem jo zbezal ven (nisem se je upal dotakniti z roko) in stoje usmeril curek vanjo. A se mi vse skupaj ni najbolje posrečilo. Vse naokrog nočne posode se je naredila lužica. Prestrašil sem se. Hitro sem vzel rjuho in z njo tako dolgo ribal parket, da se je posušil. Žimnico sem položil nazaj na posteljo, zvito mokro rjuho pa sem pokril z odejo. Ostanek noči sem preždel ob oknu in čakal, da se je zdanilo.
„Kam tako zgodaj? “ me je radovedno vprašal vratar.
„Na vlak za Brezje," sem odvrnil.
„Zdaj ne pelje noben vlak na Gorenjsko," je vratar odločno dejal.
„Bom pa na postaji počakal...“ sem dejal ves na trnjih. Trepetal sem, da ne bo vratar odšel pogledat v sobo in bo videl, kakšno sem pustil. Še na železniški postaji sem strahoma pogledoval, ali ne prihaja kdo za menoj, ker sem tako neprevidno in nesrečno ponoči „odprl ventil".
F. L
:
105
Janez Irduui
11. F0RTUNAT0V
Nedaleč od Novega mesta teče potok Sušica. Na njem stoji čedna vas, katero bom imenoval na Sušici, dasi ima zdaj neko drugo ime. Sem zahaja poletni čas veliko gospode iz bližnjih in daljnih krajev, pa tudi kmetje, kajti ta kraj slovi zaradi zdravilne vodeže od nekdaj. V vasi se nahajajo tedaj tudi razne krčme za goste. Jaz sem ostajal najrajši v Zamostarjevi, nekaj zaradi dobre in cene postrežbe, še bolj pa zato, ker so se gostili in prenočevali v nji moji stari in novi prijatelji in znanci. V prisrčnem pogovoru z njimi mi je preteklo mnogo prijetnih ur in dni. Pa tudi če nisem našel nobenega tovariša, me ni moril pri Zamostarju nikoli dolgčas, ker sem se mogel pomenkovati prav po domače s prijazno hišno rodovino, sosebno pa z Zamostarjevo hčerko Lilo.
Lila ni stregla v gostilnici, ampak je prodajal v posebni izbi ljudem razno drobno blago. Hodila je ponj v Ljubljano sama, denar je dajal oče, dobiček sta delila na pol. Živela je tedaj Lila precej samos-talno in ta svoboda je ugajala na vso moč nje moškemu duhu in se strinjala popolnoma z njenim vseskozi zrelim značajem. Rodila se je kakor mnoge druge Dolenjke za trgovko. Sploh se je govorilo, da ni prodala nikoli nobene reči v zgubo. Kar je kupila za dva goldinarja, je gotovo izvedla za tri, včasi tudi za štiri goldinarje. Ali pri njej se je nahajalo tudi le tako blago, po katerem so ljudje najbolj popraševali, za katero so se vlekli. Vsaka reč je morala biti tiste barve, za katero je vedela, da je pri ljudstvu najbolj priljubljena. Založila se je najbolje s prosto in trdno, zraven pa ne predrago robo, ali čisto brez dragocenih lišparij ni bila nikoli in tako so zahajali k njej radi postavni očetje, resne starke, pa tudi bahati fantje in zala dekleta. Omislila si je za svojo prodajalnico z eno besedo vse, kar je zahtevala šega časa in kraja.
Da si je znala delati dobiček, meje pri pričala lastna skušnja. Za robec sem ji moral odšteti pol goldinarja, v Novem mestu bi bil dobil takega za trideset soldov, škatlica klinčkov, ki je drugje po tri solde, je veljala pri njej štiri itd. Človek pa ji je dal rad nekoliko krajcarjev več, ker je prejel vselej, če je želel, dober nameček: preugoden razgovor s premeteno prodajalko.
Lila je obiskovala razen domače tudi mestno šolo, naučila se je dobro po nemško govoriti in pisati, še bolje pa računiti. Najtežji račun je rešila hitro kakor bi trenil, včasi na papirju, še večkrat pa kar na pamet. Kadar se je menila z mano ali s kakim drugim omikanim Slovencem, je rabila pismeno slovenščino in res se ne vem spomniti, da bi bila prišla kdaj zaradi kakega izraza v zadrego.
Še veliko več kakor šola jo je naučilo dejansko življenje. Občevanje z gospodo in s kmeti, je dobro spoznala svet in ljudske potrebe, razmere in značaje. Bile so ji znane ne le javnosti in skrivnosti domače okolice, vedela je tudi za mnoge daljne rodbine in kraje, kake navade in razvade imajo. Sosebpo izurjenost je kazala v zgodovini ljubavnih spletk in slabosti. Pri njej se je mogla zvedeti biografija vsakega tujca, ki se je prišel kopat, mogla je natanko sešteti in prerešetati vse ljubice, katere je res imel ali s katerimi se je samo bahal. Lila ni bila velike postave: lahko in voljno truplo se je sukalo kakor vrtavka, se gibalo naravno in spretno kakor riba. Obraza je bila bolj podolgastega, bledega inčudovitoživegain žlahtnega. Kadar jo je kaka reč ugrela in navdušila, so ji švigale iz velikih rjavih oči prekrasne, v jezi pa grozovite strele, da je človeka mraz prešinil. Visoko čelo so ji opletali svetli, črni lasje. Lila bi bila slovela za lepoto v vsaki gosposki družbi.
Ko sem se z njo seznanil, je bila že dopolnila triindvajseto leto. Velikokrat sproti vsem se je obnašala tako resno in modro, da se ni prijel njenega imena ne najmanjši madež. Tovarišija v gostilnici se je pogostoma pomenkovala o njej, ali nikoli nisem čul,
V
Črtice in povesti iz n
da bi bila začela kako ljubezen s katerim častilcem, in tudi ne, da bi se mislila možiti, dasi jo je snubil že marsikdo skrivno ali očitno pri starših. To se mi je zdelo kaj čudno. S svojimi izvrstnimi lastnostmi bi si bila lahko izbrala ženina po svoji volji. Večkrat smo se popraševali, kaj pač more biti, da se brani vseh lepih ponudb, vsake stalne zaveze, ali nihče ni mogel pogoditi te zanimive uganke.
Enkrat poleti pridem na Sušico z Majarjevo slovnico ruskega jezika. Gostilnico najdem prazno, zato se napotim v prodajalnicoLila, kakšno knjigo imam pod pazduho. Pokažem ji rusko berilo in rečem, naj ugane. Lila se nasmehlja, pogleda najprej po proda-jalnici, potem skozi okno na cesto in na bližnji potok, po katerem so plavale race, in pravi: „Slišite, ali veste, iz katerega jezika so besede: lavka, doroga, utka?”
Lahko se misli, kako sem se začudil tem ruskim > besedam. Lila se nasmeje na ves glas in me ponosno	|
vpraša, če mar zdaj verjamem, da pozna moje	J
aadošlo to znanje. Povabi me, da sedem k njej na * klop ter mi obljuaaareč natanko, klop ter mi obljubi razložiti to reč natanko.
To, vidite, je bilo takole: Pred nekaj leti, ko še I nisem imela dvajset let se je začel voziti v našo vas » mlad, kakor se je govorilo, jako učen mož, po imenu ’ Fortunatov. Priljubil se je kmalu vsakemu ih tudi j meni. Vedel se je tako pametno, govoril je tako pri- * jazno in lepo, da smo ga kar poslušali. Vsak večer | smo sedeli z njim tam zunaj na klopi jaz, moj oče in i moja mačeha in tudi dekle so se rade pridružile, če so J količkaj utegnile. Fortunatov je videl veliko dežel, pa	|
nam je popisoval vse po vrsti, kako se živi v tej, kako v	f
oni, najrajši in najbolj ognjeno pa nam je pripovedo- f val o svoji ruski domovini. Slišite, tako navdušenih 1 Slovencev se nahaja, mislim, malo na svetu, kakor je ^ bil ta mali, blagi, prijetni Rus. Včasi nam je zapel tudi £ kako rusko pesem, včasi me je učil ruske besede in I tudi sama sem ga izpraševala, kako bi se ta ali ta reč i rekla po rusko.
i
Sodnika »nadigrala Metličanka §g tretji naslov v Krško
Pari 3. kola: Lisca-Drava, Brežice—Zagorje, pri moških pa čaka Sevničane tekma z Veliko Nedeljo.
4. OKTOBRA JESENSKI KROS
NOVO MESTO - Odbora za šport in rekreacijo ter šport'v šolah pri novomeški ZTKO razpisujeta že 18. jesenski kros občine Novo mesto. Pričetek i krosa bo v torek, 4. oktobra, ob 15. uri na Stadionu bratsvta in enotnosti. Pravico do nastopa imajo vsi občani, pripadniki JLA in tudi šolarji. Nastopili bodo v kategoriji cicibanov, mlajših in starejših pionirjev in pionirk, mlajših in starejših mladincev, članov, članic, veteranov in veterank ter pripadnikov JLA. Zadnji rok za prijave je 3. oktober.
Sporno sojenje v Metliki — V medrepubliških ligah polovičen uspeh — Favoriti zaenkrat potrjujejo napovedi — Posavske ekipe pri dnu
DOLENJSKA, POSAVJE - Rokometašice Novega mesta so po dveh odigranih kolih v medrepubliški ženski ligi na prvem mestu in tako uresničujejo napovedi o pohodu na prvo mesto. Tokrat so v Osijeku ugnale vrsto Djakovega z 29:26 (14:11). Omenili smo že, da so Kočevke tekmo drugega kola odigrale vnaprej in srečanje z Zadrom odločile v svojo korist. V nasprotju z Novomeščankami pa so Krčani v moški medrepubliški ligi povsem na repu; tokrat so doma klonili pred Dubovcem.
Krešo Omerzel in Jože Zibert nova državna prvaka med dvojicami v speedwayu — V nedeljo v CSSR
— Ljudje stojijo v vrsti za kavo, prašek, stojijo pred okenci uradnikov... V celoti vzeto smo dobro stoječi.
(Iz Večernjih novosti)
KRŠKO -'DUBOVAC 22:29 (9:15) - Kakih 350 gledalcev je F Leskovcu videlo dobro rokometno predstavo, toda predvsem po zaslugi gostov, ki so zlahka dosegali zadetke. Domačini so šele v drugem polčasu pokazali pričakovano igro, ki pa ni mogla prinesti kaj več od dostojnega poraza. Pri Krčanih sta bila tudi tokrat najboljša Šebalj z 8 in Trbovc s 6 zadetki.
Po drugem kolu vodi Istraturist s 4 točkami, Krčani pa so brez zmage še na dnu. V naslednjem kolu potujejo k dobri Varteksovi ekipi.
DJAKOVO - NOVO MESTO 26:29 (11:14) - Izredno slabo vreme je prisililo ekipi, da sta srečanje odigrali v osiješki športni dvorani. Navzlic temu da so dekleta stopila dobesedno iz avtobusa na parket, je bila igra dobra in za Novomeščanke tudi uspešna. Predvsem po zaslugi izredne strelke Mršnikove, ki je kar 17-krat zatresla mrežo domače vratarke, so gostje zanesljivo zmagale.
Novomeščanke so po 2. kolu na čelu in po dosedanjih igrah tudi v naslednjem kolu, ko potujejo v
Robert Hmeljak Evropi
deseti v
Lojze Pavlič državni prvak
ponovno
Tekmovalca in mehanika
Uspeh Lojzeta Pavliča in Roberta Hmeljaka še z druge plati — Na tekmah za vse sama skrbita
Znana resnica, da je za uspeh v hitrostnem motociklizmu vse bolj odločilna moč motorja in da dirkačeve sposobnosti vplivajo na kočni izid komaj v 20 odstotkih, se izkaže predvsem, ko se tekmovalna sezona prevesi v drugo polovico, ko se boji med izdelovalci tekmovalnih strojev iz zakulisja preselijo na bojna polja - z risalnih desk na dirkališča. V najmočnejšem razredu sta letos bili neizprosen boj Yamaha in Honda. Zmagovalec je Honda, z nekaj več sreče pa bi lahko zmagala Yamaha, razlika znaša bore tri točke. Levji delež uspeha pripisujejo konstruktorjem.
tekmovanjih in 14. mesto na svetovnem prvenstvu ter Robertove uvrstitve tik pod vrhom in 10. mesto v evropskem šampio-natu so zadosten razlog za to.
Vrhunske kvalitete dirkača pa še zdaleč niso zagotovilo uspeha v svetovni konkurenci, kjer nastopa v razredu do 125 ccm vsaj 25 dirkačev z boljšimi motorji, kot jih imata Novomeščana. Na zadnji dirki za svetovno prvenstvo, ki je bila prejšnji mesec v Imoli, je Pavliča v boksu obiskal svetovno priznani konstruktor Nemec Jorg MOeller, ki ima na vesti skoraj vse motorje, ki v razredih do 50 in 125 kubikov zadnja leta osvajajo prvenstva. Ob pogledu v drobovje njegovega mobidellija je nejeverno zmajal z glavo, saj motorju po njegovem manjka še vsaj za 7 milijonov lir specialne frizure. Tovarniško surovo obdelan motocikel Pavlič pripravlja za tekmovanja s pomočjo bivšega avstrijskega dirkača Haralda Bartola, na dirkah pa je v glavnem sam svoj mehanik, medtem ko Hmeljak tudi frizure ooravi kar sam v svoji avtomehanični delavnici. Stroški so ogromni in sama jim ne bi bila kos. Tovarniško nov motor brez posebne obdc'a-ve stane 2 milijona dinarjev. Z opremo jima pomagajo italijanske firme Giudici, Biefe in Jolli šport, Pavlič pa ima tudi domače sponzorje Pionirja, Novo-les, Krko, Beti, Dano in Donit, obema pa seveda pomaga tudi društvo.
Dosedanji uspehi novomeških dirkačev ne uspavajo, temveč ju kvečjemu obvezujejo, da bosta tudi v prihodnji sezoni dosegala podobne uvrstitve in uspešno zastopala svoje društvo in zvezo na domačih in tujih tleh.
MARKO KLINC
Na velikih svetovnih in mednarodnih prireditvah pa nemalokrat zaplapola jugoslovanska zastava. Njene barve uspešno zastopata tudi dva dirkača iz novomeškega Avto-moto društva Lojze Pavlič iz Bučne vasi in zamejski rojak Robert Hmeljak iz Velikega Repna pri Občinah. Spoznala sta se pred štirimi leti na Moto salonu v Milanu in skupni interesi so pripomogli k trdnemu prijateljstvu in Robertovemu prestopu iz italijanske zveze, kjer je imel težave tudi zaradi nacionalnega porekla, v AMZ Jugoslavije oz.
AMD Novo mesto. Robert, kije Pavliča poznal že iz italijanski specializiranih časnikov, je z veseljem sprejel ponujeno roko in se ob novem tovarišu, čigar kvalitete in izkušnje zna ceniti, razvil v odličnega tekmovalca. Njuna požrtvovalnost, zanos in ne nazadnje tudi kolegialnost so pripomogli k največjemu uspehu dolenjskega hitrostnega motociklizma doslej. Letošnji Pavličev naslov državnega prvaka — drugi po vrsti, prvega je dosegel v sezoni 1979 - in Hmeliakovo tretje mesto v državi sta lovoriki, s katerima se ne more ponašati nobeno drugo društvo pri nas.
Pavličeva osvojitev naslova je tudi „najčistejša” v dosedanjih prvenstvih, saj je zmagal na prav vseh dirkah, medtem ko je Hmeljak v sezoni startal z nekaj smole, na zadnji dirki v Kraljevu pa premagal celo mnogo bolj izkušenega in Pavliču večno nevarnega Pintarja. Mnogo bolj kot doma pa sta naša dirkača cenjena v tujini. Tisk in športno občinstvo z navdušenjem spremljata njuno prisotnost in mednarodne uspehe, ki jih ni malo. Lojzetova vrsta zmag na F1M
Manbor k rokometašicam Branika, ne bi smele imeti večjih preglavic z osvojitvijo novih točk. Kočevke so z dvema točkama na 5. mestu in jih v 3. kolu čaka tekma v Ajdovščini proti Mlinotestu.
SODNIKA OKRADLA METLIČANKE - V ženski republiški ligi je bilo najbolj razburljivo v zahodni skupini. Metličanke so igrale doma proti Olimpiji in bile na pragu velikega uspeha. Da pa so navzlic slabi igri zapuščale igrišče sklonjenih glav, je krivda sodnikov Martinčiča iz Cerkelj in Svoljšaka iz Škofje Loke, ki sta več kot očitno sodila v škodo domačink, za nameček pa gostjam 50 sekund pred koncem srečanja poklonila sedemmetrovko, iz katere so dosegle zmagoviti gol. Rezultat - 10:11 (5:6).
Presenetljivo gladko so zmagale Sentjemejke v Polju, saj so domačinke ugnale kar s 26:11 (10:6). Najboljša strelka Iskre je bila tudi tokrat Turkova, ki je prispevala kar 9 zadetkov in dokazala, da je v vrhunski formi. Pred sobotnim derbijem jesenskega dela prvenstva, ko bodo igrale Sentjemejke doma z Burjo, je to vsekakor razveseljivo.
Na lestvici vodi Iskra, ki ima 6 točk, medtem ko so Metličanke z eno zmago na 7. mestu. Varovanke trenerja Štruklja čaka v naslednjem kolu tekma doma s Preddvorom.
V zahodni skupini SRL so Breži-čanke gostovale v Velenju in pričakovano visoko izgubile s 15:28 (7:16), medtem ko so igralke Lisce odščipnile točko rokometašicam Radeč. Rezultat - 11:11 (5:5). Po 3. kolu ima Lisca 2 točki, medtem ko so Brežičanke na zadnjem mestu brez točk.
In kako je igral edini predstavnik posavske regije v SRL - moški? Sevničani so v Grižah močno izgubili z Minervo s 34:28 (15:12) in so z 2 točkama na 9. mestu.
S KOLESI V KUMROVEC
KOPRIVNICA - TVD Partizan v tej, od centra krške občine dokaj oddaljeni krajevni skupnosti na Kozjanskem prireja vsako leto trim ligo v malem nogometu, kjer se merijo ekipe Velikega in Malega mna, Velikega dola in Koprivnice. Precej privržencev se udeležuje tudi društvenega prvenstva v streljanju z zračno puško. Posebno slovesno pa je vsakokrat ob dnevu mladosti, ko se s kolesi množično odpravijo v Kumrovec na ogled Titove domačije in rojstnega kraja.
poi
Ka
d
Stane Bogolin: „1. novembra pričakujemo že uporabno dovoljenje za vlečnico.”
Sibirija dobi smučarsko vlečnico
Govori predsednik TVD Partizan Koprivnica Stane Bogolin — Stiki s šolo in KS
LJUBLJANA - Jože Žibert in Krešo Omerzel sta izpolnila pričakovanja pred zadnjo letošnjo dirko dvojic za naslov državnega prvaka v speedwayu, ki je bila to nedeljo v Ljubljani. Resda sta Krčana tokrat osvojila „šele” drugo mesto, vendar sta imela že pred to dirko tolikšno prednost, da sta kar z 22 točkami naskoka osvojila letošnje prvenstvo. Krčani so tako dosegli neveijeten podvig, saj so jim pripadli vsi naslovi državnih prvakov, kar je seveda priznanje zagnanemu in dobremu delu krškega AMD.
Že po polovici nedeljskega nastopa je bilo jasno, da bo boj za prvo
mesto zagrizen in negotov. Tako se je ob koncu celo zgodilo, da sta imeli krška in dvojica iz Preloga enako število točk, tako da je bila potrebna dodatna vožnja, v kateri pa sta bila Vrbnjak in Pavlic srečnejša. Poglejmo rezultate zadnje dirke: 1. Prelog 25 točk, 2. Krško 25, 3. Osijek 17, 4. Krško II (Gerjevič, Lipar) 16, itd.
Končni vrstni red letošnjega • prvenstva dvojic pa je naslednji: 1. Krško 101 točka, 2. Lendava 79, 3. Prelog 71, 4. Krško II 63, 5. Osijek 55, 6. Gornja Radgona 47, 7. Ljubljana 41.	- ’
Kreša Omerzela in Jožeta Žiberta čaka v nedeljo izredno težak hagtop na eni največjih dirk v Pardumcah na ČSSR, kjer bo tekmovanje za Zlato čelado.
Dvojna atletska zmaga Krke
Atleti Krke najuspešnejši na sindikalnih igrah
NOVO MESTO - V začetku septembra je bilo na novomeškem Stadionu bratstva in enotnosti občinsko sindikalno
Ervenstvo v atletiki. Udeležba je ila zadovoljiva, rezultati pa naslednji:
ženske, 60 metrov: Badovinec (Krka), Kastelic (Novoteks), Vilič
J
Prva Elanov« zmaga
V nedeljo odigrano 4. kolo v II.SNL
DOLENJSKA, POSAVJE - V nedeljo je bilo odigrano 4. kolo prvenstva v obeh drugih republiških nogometnih ligah. Igralci Elana, ki so veljali za ene prvih favoritov, so šele v 4. kolu dosegli prvo zmago. Sicer pa poglejmo rezultate:
Zahodna skupina: Elan - Kočevje 1:0: vzhodna skupina: Brežice -Nafta 3:3 (2:1). Na zahodu je Kočevje s 5 točkami na 4. mestu, Elan pa z dvema točkama na desetem. Brežičani so v svoji ligi s 6 točkami na 3. mestu. V prihodnjem kolu igrajo:	Ojstrica	- Brežice,
Kočevje - Litija, Ilirija - Elan.
INLES - GROSUPLJE 26:24(11:11)
RIBNICA - V 3. kolu II. slovenske rokometne lige so igralci Ribnice doma premagali ekipo Grosupljega s 26:24 (11:11). Najboljša strelca domačih sta bila Čirovič s 6 in Lukič s 5 zadetki.
M. G-č
ŠE NAPREJ VODI BOREC
RIBNICA - V 3. kolu ljubljanske nogometne lige so igralci ribniškega Borca brez boja dobili srečanje z Ilirijo, medtem ko so nogometaši Ribnice igrali v gosteh s Savo 1:1 * (0:0). Edini zadetek je za Ribničane dosegel Opačak. Po 3. kolih vodi ekipa Borca.
M.G-č.
GAŠPERIČEVA V DVEH EKIPAH
SODRAŽICA - Mlada sodraška namiznoteniška igralka Nataša Gaš-perič bo v prihodnji sezoni nastopala za kranjski Triglav v prvi slovenski ligi. Za Natašo je to vsekakor veliko priznanje, poleg tega pa priložnost, da igra z enakovrednejšimi tekmicami. Seveda bo imela tudi pravico nastopati za domači klub.
M. G-č.
KOPRIVNICA - TVD Partizan v Koprivnici šteje okrog 80 članov in je po besedah sekretarja občinske Zveze telesno-kultumih organizacij v Krškem Oskarja Kovača najbolj aktivno društvo v občini. „To so delavni, skromni ljudje. Mislim, da bi stala vlečnica, ki jo udarniško gradijo, nekajkrat več, če ne bi dolgo pričakovane naprave za privržence bele opojnosti zgradili predvsem s prostovoljnim delom,” pravi Kovač.
Brž smo poiskali mladega predsednika TVD Partizan iz Koprivnice, te kozjanske krajevne skupnosti, Staneta Bogolina, ki ima veliko zaslug za uspešno dejavnost društva, čeprav je za njegovim krmilom šele od letošnjega januarja. Okrog 200 metrov dolgo vlečnico gradijo na pobudo krajevne skupnosti in TVD Partizan, zato ni presenetljivo, da je sodelovanje krajanov, ki niso formalni člani Partizana, zelo dobro.
..Predračun za vlečnico je 350 tisočakov. Metalna in senovski rudnik ter Sop iz Krškega so nam največ pomagali. Pomoč je obljubil tudi Kostak. Postavili bi radi še brunarico, saj bi lahko na tem prostoru v drugih letnih časih prirejali veselice na prostem in si prislužili kakšen dinar. Sodelujemo pri obnovi stare šole, kjer naj bi pridobilo prostore tudi Prosvetno društvo Antona Aškerca, šola pa je že uredila strelišče,” pripoveduje Bogolin. Hvaležno omenja pomembno pomoč Metke iz Kozjega, temu podjetju pa bodo pomagali za povračilo pri gradnji vlečnice na Veterniku.
P. PERC
CILJ KEGLJAČEV JE FINALE
NOVO MESTO - V soboto in nedeljo bodo najboljši dolenjski kegljači, Niko Goleš in Janko Popovič pri moških ter Angelca Dalmacija, Milka Poljak in Milena Veber, poskusili srečo na republiških posamičnih prvenstvih, ki bosta v Celju oziroma Trbovljah. Cilj vseh je, da si z dobrim nastopom zagotovijo mesto v finalnih bojih.
NOGOMET LOGU, STRELJANJE LESKOVCU
LESKOVEC - Petega tradicionalnega turnirja v malem nogometu in streljanju se je letos udeležilo 16 ekip. V malem nogometu je zmagala vrsta Loga nad Generacijo in leskov-škim Partizanom, v streljanju pa. Partizan nad Logom in Venišami. Organizacija tumiija je bila letos nekolikanj slabša, pa tudi prijavnina 1.000 din je za rekreativce previsoka.
J. ARH
KRŠKO - SLOVAN
24:28(13:12)
KRŠKO - Med tednom so rokometaši Krškega in ljubljanskega Slovana igrali prijateljsko srečanje, v katerem so gostje zasluženo premagali domačine.
Naj še omenimo, da je ta teden startala tudi pionirska rokometna liga prvih selekcij Posavja, v kateri nastopajo Krmelj, SEvnica, Brežice, Šentjernej, Krško in Leskovec.
J. A.
(Pionir); 400 metrov:	Kumelj
(Iskra), Pugelj (Pionir, Vidmar (Iskra); daljina: Bukovec (Krka), Rifelj (Iskra), Planinšek (Sob); štafeta 4x60 metrov: Krka, Iskra.
V ekipni konkurenci je zmagala ekipa Krke v postavi Badovinec, Uhan, Bukovec, druga pa je bila Iskra.
In kako so tekmovali moški? Tek na 100 metrov: Štrumbelj (IMV), Ladešič (KRka), Brezovar (Novo; teks); 1.000 metrov:	Gimpelj
(Iskra), Semec (IMV), Jelenc (Krka); skok v daljino: Salmič (Krka), Miklavčič (Pionir), Šlajko-vec (Iskra); štafeta 4x100 metrov: Iskra, IMV, Krka.
V moški ekipni konkurenci je zmagala Krka v postavi Ladišič, Jelenc, Dragan, Salmič, Sladič, sledijo pa: IMV, Iskra, Novoteks, Novoles, Pionir, Cestno podjetje in Elektro.
Zmaga ie v Pulju
i
Papež slavil tudi na mednarodni dirki „Po Istri"
PULJ - Novomeško kolesarstvo je minuli korifec tedna doseglo še en izreden uspeh: Sandi Papež je namreč zmagovalec velike mednarodne kolesarske dirke „Po Istri”, dolge 380 kilometrov.
V konkurenci najboljših mladih kolesarjev iz 19 ekip Švice,
CSSR, Italne, Avstrije in Jugo-Sandi _>repn
del 1. mesto in tako dokazal, da
slavije, je Sandi Papež v skupnem seštevku prepričljivo zase-
naključje
uspei • Jug
v Švici ni bil ugoslovani so uspeh
nedavni uspeh kiji
iz Švice ponovili tudi v ekipni
kunkurenci, saj so zmagali nad ČSSR in Avstrijo. Omenimo naj, da je vozil tudi Smole, ki je tekmoval za ekipo Slovenije A in v skupnem seštevku zasedel 12. mesto, njegova ekipa pa osmo.
Priprave veliko obetajo
Ribniški Inles starta v soboto v prvoligaški konkurenci — Med pripravami dobili vsa srečanja
Ne poznamo namreč ikc
RIBNICA - Le dva dni nas še loči od pričetka prvenstva v zveznih rokometnih ligah, kjer imamo Dolenjci po dolgem času ponovno svojega predstavnika. Po uspešnem startu Novomeščank v medrepubliški ligi so oči sedaj uprte v rokometaše ribniškega Inlesa, ki so lani dosegli svoj največji uspeli, uvrstitev v I. B zvezno ligo.
Inlesova ekipa je športni javnosti znan kolektiv in nič čudnega, če je prav tej ekipi kot prvi na Dolenjskem uspel prodor v prvoligaško druščino.
„Vse naloge, ki smo si jih zastavili v pripravljalnem obdobju, smo uspešno opravili,” pravi trener Ribničanov Zdene Mikulin.” Pohvaliti moram izredno delovno vzdušje in disciplino v ekipi. Od 1. avgusta, ko smo pričeli s pripravami, ni bilo niti enega najmanjšega spora.”
Še po nečem je zanimivo pripravljalno obdobje ribniških rokometašev. Odigrali so veliko število prijateljskih srečanj, bili na gostovanju po Švici, vendar so vse turnirje izrabili v svojo korist. So ti rezultati že tudi porok uspešnim prvoligaškim nastopom? Mikulin pravi takole:
„Tega si seveda vsi želimo, vendar je za kakršnekoli napovedi
prezgodaj. , svojih nasprotnikov m vsaka tekma bo svojevrsten derbi. Naš cilj je jasen: doma ne izgubiti nobeno srečanje, v gosteh pa z borbeno igro odščipniti nasprotniku kakšno točko.
In okrepitve pred sezono? Inles so okrepili trije njegovi nekdanji
igralci, ki so sedaj v Ribnico prestopili iz kočevskega Itasa. To so Križman, Putre in VeseL Prav to, da so se v Ribnici odločili zgolj za domače moči, daje uspehom ribniškega rokometa še večjo veljavo. Konec koncev pa velja zategadelj tudi poziv navijačem, naj skušajo igralcem pomagati v soboto na otvoritvenem srečanju z ekipo Mehanike. Igralci in vodstvo so pred to tekmo optimisti.
M. GLAVONJIC
j 4*——
dtmm
t
PRVIČ MED PRVOLIGAŠI - Rokometaši Inlesa (stojijo iz leve): Putre, Mate, J. Ilc, Ambrožič, Karpov, Križman, trener Mikulin (čepe:) Gelze, Andoljšek, Fajdiga, Tanko, Vesel.
POTA IX S%
(TELEVIZIJSKI SPORED1
23.	IX.
petek 1
8.50	TV V ŠOLI: Koledar, Varnost v prometu, Angleščina, Odmor, Fran Galovič, Poročila
17.20	POROČILA
17.25 DOMAČI ANSAMBLI:
dobri znanci
17.55 Čarodejev sin, oddaja iz
švedske nadaljevanke za otroke
18.25 OBZORNIK LJUBLJANSKEGA OBMOČJA
18.40	OTROŠKE NALEZLJIVE BOLEZNI: NJIHOVO SIRJENJE, izobraževalna oddaja
19.10	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55 VREME
20.00 ZGODOVINA SLOVENCEV V FILMSKIH FRESKAH: LOGIKA GIBANJA, dokumentarna oddaja
20.40	NE PREZRITE, kulturna oddaja
21.00 TELEVIZIJSKI KVIZ
22.05	DNEVNIK
22.20	NOČNI KINO: MIŠEK, ameriški film
Plahega učitelja biologije študentje kličejo Mišek. Ko se mu razdre še zakon, se možaku zazdi, da ga je življenje že prevečkrat povozilo, v njem se prebudi maščevalnost, sklene nekoga umoriti... O tem bo pripovedoval film, ki ga je posnel Daniel Patrie, igrajo pa Kirk Douglas, Jean Seberg, John Vemon, Sam Wanamaker in drugi.
17.10	Test — 17.25 Dnevnik —
17.45	Vsak petek na začetek -
18.15	Posvetovalnica za starše (izobraževalna oddaja) - 18.45 Narodna glasba - 19.30 Dnevnik - 20.00 Variacije (balet) - 20.45 Zagrebška panorama - 21.00 Pobrateni v plamenu revolucije (dokumentarna oddaja) - 21.45 Ljubezenski primer ali tragedija ptt uslužbenke (jugoslovanski film)
ZAGREB 1
16.40 Video strani - 16.50 TV v šoli: Angleščina, Fran Galovič -
17.40 Poročila - 17.45 Vsak petek ta začetek — 18.15 Koledar — .8.25 Kronika občine Reka -
18.45 Vsi enotni v obrambi in zaščiti - 19.30 Dnevnik - 20.00 Andro-sove tarče - 21.00 Noro morje -
21.45 Dnevnik - 22.00 Kultura srca — 23.30 Poročila
24.	IX.
sobota 1
8.00	POROČILA
8.05 PEDENJŽEP, otroška oddaja
8.35 Čarodejev sin, oddaja iz Vedske nadaljevanke za otroke
9.05 POROČILO O VAJI NNNP
Golovec 83
?.10 MODRO KOT PISANO, otroška oddaja
9.40	MALI SVET
10.10	TRADICIONALNI SVET
islamskega izročila: Človek IN NARAVA, angleška poljudnoznanstvena oddaja
10.35 SODOBNA MEDICINA: KOŽNI ZAJEDALCI, izobraževalna oddaja
11.05 ZGODOVINA SLOVENCEV v FILMSKIH FRESKAH: CEMU ŽIVETI, dokumentarna oddaja H.45 POROČILO O VAJI NNNP
GOLOVEC 83
11.50	in 17.20 POROČILA
17.25 POROČILO O VAJI NNNP GOLOVEC 83
17.30 OLIMPIJSKE BAKLE, doku-mcntamo-zabavna oddaja
18.15 S. Raven: EDVVARD IN GOSPA SIMPSONOVA, oddaja iz angleške nadaljevanke
19.10	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.00	NAŠE 25. SREČANJE
21.35	ZRCALO TEDNA, pregled političnih in drugih dogodkov
21.55 NNNP GOLOVEC 83, reportažni zapis
22.15 V NOCI NASLEDNJEGA DNE, ameriški film
Ugrabitev in izsiljevanje, to je tema filma, ki gaje zrežiral Hubert Comfield, igrajo pa Marlon Brando, Richard Boone, Rita Moreno, Pame-la Franklin in še kdo.
23.45	POROČILA
17.05	Evropska rock in pop glasba
- 18.00 Kam gredo divje svinje -
19.00	Narodna glasba - 19.30 Dnevnik - 20.00 Zvezde, ki ne ugasnejo (zabavnoglasbena oddaja)
- 20.30 Poezija - 21.05 Poročila -
21.10 Feljton: Cvijičevi pravnuki -
21.35	Športna sobota - 21.55 S poti po Indiji: Okamenela kultura
ZAGREB 1
8.50	TV v šoli: Koledar, Zaščitena narava, Fran Galovič, Zakladnica zagrebške katedrale, Poročila -
15.40	Zabavni koledar - 16.45 Kritična točka - 17.15 Poročila -
17.20	Koledar - 17.30 Olimpijske bakle - 18.15 Mali koncert - 18.30 To je to (dokumentarna oddaja) -
19.30	Dnevnik - 20.00 Vohunka Darling Lilly (ameriški film) -
22.10 Dnevnik - 22.25 Pred polnočjo - 23.55 Poročila
25.	IX.
nedelja
1
9.25	POROČILA
9.30	ŽIVŽAV, otroška matineja
10.15	V. Kovačevič: KAPELSKI KRESOVI
H-35 625, Oddaja za stik z gledalci U.55 PRENOS PROSLAVE OB 40-LETNICI ZDRUŽITVE ISTRE,
Reke, zadra in dela jadranskih OTOKOV S HRVAT-SKo V NOVI JUGOSLAVIJI
13.00	KMETIJSKA ODDAJA
14.00 POROČILA
14.20	PRISLUHNIMO TIŠINI, oddaja za slušno prizadete gledalec
14.50	SKRIVNOST GRADU V KARPATIH, češkoslovaški film
16.25 POROČILA
16.30 NAŠ KRAJ: STRUGA
16.45	ŠPORTNA POROČILA
17.00 KOLINSKA SLOVAN: AERO CELJE, prenos rokometne tekme
18.25 KAM SO ŠLI TURKI, avstrijska dokumentarna oddaja
19.10	RISANKA
19.25 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55	VREME
,-0.00 RDECl KONJ, oddaja iz skopske nadaljevanke
21.05 SAID IZ WOLLA, dokumentarna oddaja
21.35	ŠPORTNI PREGLED
22.05 POROČILA
15.30	Angelski obraz (ameriški film) - 17.00 Nedeljsko popoldne
- 19.00 Risanka - 19.30 Dnevnik
- 20.00 Po notah - 20.45 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Ludvvig (oddaja iz italijanske nadaljevanke)
26.	IX.
ponedeljek 1
8.50	TV V ŠOLI: Koledar, Zgodbe,
Italijanščina, Staro naselje, Najlepši
Klasični miti, Poročila
17.25	POROČILA
17.30	MODRO KOT PISANO, otro-
ška oddaja
18.00	OTROK IN ŠOLA: V ŠOLO
RADI HODIMO
18.25 PODRAVSKI OBZORNIK
18.45	PODIUM
19.15	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55 VREME
20.00 Branko Šmit: ZGODNJE DOZOREVANJE MARKA KOVAČA, zagrebška televizijska drama
21.00 SPOZNANO NEZNANO, oddaja o znanosti
21.55 DNEVNIK
17.25	Dnevnik - 17.45 Lutkarski pogovori - 18.00 Vabilo na komedijo - 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Dvanajstica - 19.00 Športna oddaja - 19.30 Dnevnik - 20.00 Znanost - 20.45 Zagrebška panorama - 21.05 G. Markov: Strogovi -
22.05	Hit meseca (zabavnoglasbena oddaja)
27.	IX.
torek 1
8.50	TV V ŠOLI: Koledar, Oddaja učitelje, Otroci ustvarjajo, Dnev-J'|k 10, Indija, Zanimivo potovanje, Poročila
17-35 POROČILA
17.40	N. Maurer: JESENSKI VETER
17.55	NAŠI ZBORI IZ ARHIVA 'V LJUBLJANA: LOŠKI GLAS IZ
LOKE PRI ZAGORJU
18.25 POSAVSKI OBZORNIK
18.40	KRATEK FILM: PO POTI STARE GORE HUA, kitajski film
19.00 KNJIGA, kulturna oddaja
19.15	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00 A. Blcasdale: DELAVCI NA CRNO, oddaja iz angleške nadaljevanke
21.00 AKTUALNA ODDAJA
21.45	I Otrin: PESEM GIBA, oddaja o baletu
22.05	DNEVNIK
17.25	Dnevnik - 17.45 Kaj vedo otroci o rojstnem kraju - 18.15 Knjiga in misli - 18.45 Glasba, čas, ljudje (zabavnoglasbena oddaja) -
19.30	Dnevnik - 20.00 Večer s tujimi folklornimi skupinami na mednarodnem festivalu v Ljubljani - 20.45 Žrebanje lota - 20.50 22 milijonov (dokumentarna oddaja) -
21.35	Zagrebška panorama
28.	IX.
sreda l
8.50	TV V ŠOLI: Koledar, Varnost '' Prometu, Voda, Odmor, Ne pozabi, Energija vetra. Poročila >7.35 POROČILA >7.40 CICIBAN, DOBER DAN:
Markacija
>7.55 JESENSKA SERENADA, Rlasbena oddaja
18.25 CELJSKI OBZORNIK
18.40	MOSTOVI, oddaja za italijansko in madžarsko narodnostno skupnost
19.10	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	FILM TEDNA: USMRTITEV VOJAKA SLOVIKA, ameriški film Med zadnjo vojno je iz ameriške vojske dezertiralo na tisoče vojakov, okoli 3 tisoč so jih postavili pred
sodišče, na smrt sojih obsodili 49, usmrtili pa samo enega, Eddia Slovi-ka. Film, ki ga je Lamont Johnson zrežiral po literarni predlogi Willi-ama B. Iluia, kaže Slovikovo življenje od prihoda v pripor zaradi manjše žalitve do ustrelitve, v ospredju pa je vprašanje, ki si ga še danesi zastavljajo mnogi:	zakaj	je	do
usmrtitve sploh prišlo? Igrajo Martin Sheen, Ned Beatty, Gary Busey, Jon Ccdar, Matt Clark in drugi.
21.55	DNEVNIK
29.	IX.
četrtek 1
8.50	TV V ŠOLI: Koledar, Prijateljstvo, Prašičereja, Odmor, Obiščimo Bžnico, Zaščitena narava. Poročila >7.25 POROČILA >7.30 ZEMLJEPISNE POSEBNOSTI: ZLATO, angleška doku-•hentarna oddaja
>8.25 SEVERNOPRIMORSKI
Obzornik
>8.40 MLADI ZA MLADE >9.10 RISANKA >9.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	vreme;
20.00 TEDNIK
21.00 T. Puch: VAS NA MEJI
Na sporedu bo prva od treh oddaj avstrijske nadaljevanke, ki je na Koroškem vzbudila precej ogorčenja »ri nacionalistih, saj v pravi luči kaže boj koroških Slovencev za narodno samobitnost. V središču dogajanja je slovenska vas s svojimi prebivalci, ki morajo trpeti pod različnimi gospodarji. Scenarij je spisal Thomas Pluch in o delu dejal tudi tole: „Koroški Slovenci so bili vedno na robu zgodovine. Njihova zgodovina je tiha tragedija kmečkega ljudstva, ki še traja. Nacionalno pre-
bujanje v 19. stoletju in boj proti Hitlerju sta izčrpala temu ljudstvu moči. ’ Režiserske posle je opravil Fritz Lchncr, igrajo pa Manfred Lukas-Ludcrcr, Wolfgang Gasser, Štefka Drolc, Jože Zupan, Miranda Caharija, Georg Martin, Bert Sotlar in drugi.
22.55	DNEVNIK
17.25	Dnevnik - 17.45 Dvojčka -
18.15	Ljudski običaji — 18.45 Goli z evropskih Nogometnih igrišč -
19.30	Dnevnik - 20.00 Izbor z Bitcfa - 21.15 Zagrebška panorama - 21.30 Poti kulture
Varno v šolo
Dopolnili varnostne načrte
SEVNICA - Svet za preventivo v cestnem prometu se je že pred pričetkom tega šolskega leta trudil storiti kar največ za varnejšo pot šolarjev, posebno naj mlajših.
Cestarji so sicer odgovorili, da ne premorejo niti barv za obnovo talnih oznak. „Odločna beseda, da lahko sledijo tudi prijave sodniku za prekrške, je bila dovolj, da so nekje našli tudi te barve,” je dejal komandir sevni-ške postaje milice Anton Derst-venšek. „V petek, 16. septembra, so sicer miličniki in varnostniki prenehali spremljati promet na krajih pred šolami, vendar bomo temu še posvečali pozornost ob rednem delu. Z veseljem smo opazili, da vozniki ustrezno upoštevajo tudi pionirje miličnike, člane prometnega krožka sevniške osnovne šole, na dokaj prometni cesti. Pohvalno je, da
so vse šole v občini, tudi podružnične, preverile varnostne načrte,” meni o trajnih koristih te akcije komandir Derstvenšek.
Ob tej akciji so imeli v Sevnici trikrat tudi radar. Prvi šolski dan za malčke so družno s starši izkoristili za pogovore o prometu. Ti dnevi so, razveseljivo, minili brez nezgod, v katerih bi bili udeleženi šolarje Naj vse leto ostane tako!
A.	Z.
Anton Derstvenšek: »Varnejše poti malčkov v šolo. Naj bo tako skozi vse leto!”
V službi popili strup
Prejšnji teden so v bolnišnico prepeljali osem delavcev bršljinske Iskre — Namesto encijana strup
NOVO MESTO - Lahkomiselnost in neprevidnost sta edina krivca, da so morali prejšnji teden v novomeško bolnišnico prepeljati kar osem delavcev bršljinske Iskre. Vsi so kazali znake hude zastrupitve, štirje pa so bili celo v kritičnem stanju.
Do zastrupitve je prišlo 13. septembra zjutraj. Takrat je namreč Novomeščan Nedeljko Jevšek prinesel v službo četrtli trsko stekleničko žganja, v katerega so bili namočeni kosi neke rastline. Sodelavcem je Jevšek pojasnil, da gre za encijan, ki ga je nabral v planinah, in je pijačo velikodušno ponudil tovarišem. Osem jih je bilo, ki so srknili po požirek, že po izredno kratkem času pa je vsem postalo slabo. Bolečine
PRETEPEL GOSTILNIČARJA
TREBNJE - Trebanjski miličniki so 14. septembra zvečer pridržali do iztreznitve 28-letnega Ignaca Novaka iz Vrhtrebnjega. Možakarje vinjen prišel v Cugljevo gostilno na Odrgi. Lotil se je gostilničarja in njegovega sina ter prvega celo telesno poškodoval. Novak se je za nameček upiral še miličnikom, tako da sodniki ne bodo imeli na voljo večjih olajševalnih okoliščin.
r
Povozil kolesarja in odpeljal naprej
Romana	Bahorja	.so
miličniki	odkrili	na
_____________domu
VELIKI NERAJC - 194etni Roman Bahor iz Jerneje vasi se je 15. septembra zvečer peljal v osebnem avtu iz viniške smeri proti Dragatušu. Mladenič je vozil brez vozniškega dovoljenja in njegova neizkušenost je bila vzrok, da je pri Velikem Nerajcu povzročil hudo prometno nezgodo.
Tam je namreč Bahor med prehitevanjem zadel 344etnega kolesarja Jožefa Me teža s Sel pri Dragatušu. Kolesar je padel na pokrov motorja, nato še na streho in se od tam skotalil tri metre pod vozišče. Ne meneč se za nezgodo in kolesarja, je Bahor odpeljal naprej, medtem ko so hudo ranjenega kolesarja odpeljali kasneje v novomeško bolnišnico. Miličniki so hitro ukrepali in brezvestnega mladeniča še isti večer odkrili na domu, kjer je bil tudi avto. Bahorja bodo prijavili javnemu tožilcu.
dežurni	
poroča/	v
so se stopnjevale, tako da so jih še dopoldne vse prepeljali v novomeško bolnišnico. Strokovnjaki, ki so pregledali ostanek pijače v steklenici, so ugotovili, da so se vsi hudo zastrupili. Z žganjem so namreč popili izredno nevaren strup akoni-tin, ki je prisoten v rastlinah čemeri-ke in preobjede. Katera rastlina je bila namočena v žganje, zaenkrat še ugotavljajo. Dobro bi bilo tudi ugotoviti, kako je alkohol sploh prišel na delovno mesto.
B.	B.
OBLEŽAL JEV NEZAVESTI
MIRNA - 50-letni Jože Bevc z Debenca seje 12. septembra zjutraj peljal proti Mirni. Med vožnjo po klancu navzdol je zaviral z ročno zavoro, pri tem pa je motorno kolo zaneslo v levo, Bevc je padel in obležal v nezavesti. Odpeljali so ga v bolnišnico na zdravljenje, na motorju pa je škode za nekaj tisočakov.
ZBIL KOLESARKO
ČRNOMELJ — 12. septembra popoldan se je Jože Vrtin iz Goleka zapeljal z osebnim avtom na prednostno cesto v Črnomlju, takrat pa se je po njej pripeljala na kolesu Matilda Rajf iz Kanižarice. Vrtin je kolesarko zadel in zbil po tleh, zaradi zadobljenih poškodb pa so jo morali odpeljati v novomeško bolnišnico.
JELEN PRITEKEL PRED AVTO
KORENITKA - Novomeščan Emilijan Strojan je bil 15. septembra zvečer nemalo presenečen, ko mu je med vožnjo z osebnim avtom po cesti Ljubljana-Zagreb pri Korenit-ki pritekel pred avtomobil jelen nad 300 kg težak. Čeprav je močno zaviral, je žival zadel in jo podrl na tla. Pri nezgodi se je teže poškodovala sopotnica Josipina Strojan, lažje poškodbe pa je dobil tudi voznik. Gmotno škodo so ocenili na 50 tisočakov.
ZGORELO 600 TISOČAKOV
MALI RIGELJ — 12. septembra je prišlo do požara na stanovanjski hiši Jožefe Kirn na Malem Riglju. Lastnica je takrat s podstrešja, kjer shranjuje seno, metala pred vhodna vrata drobir in ga zažgala. Močan veter pa je zanesel ogenj v hišo, ki je takoj pričela goreti. Požar so pogasili gasilci s Podturna, škodo pa so ocenili kar na 600 tisočakov.
ODNESEL MOTORNO ŽAGO -Tomčevi iz Primostka so 13. septembra ugotovili, da jim je konec avgusta ali v začetku septembra nekdo iz kleti odnesel motorno žago, vredno 25.000 din.
OSEBNI AVTO IZGINIL - Som-borčan Aleksandar Relič je 13. septembra parkiral svoje vozilo pri Gar-ni hotelu na Otočcu. Nasledne jutro je presenečen ugotovil, da vozila nima več. Na srečo se tat ni peljal daleč, avto so namreč našli v vasi Otočec.
RAZGRAJAL V RESTAVRACIJI - Novomeški miličniki so 14. septembra pridržali do iztreznitve 22-letnega Anta Jeliča iz Zelenika. Možakar je vinjen prišel v Kolodvorsko restavracijo in pričel razgrajati, ker mu niso postregli z alkoholom. Miličniki so prišli pravočasno ...
PRETEPAL SE JE - Sentjemej-ski miličniki so imeli 12. septembra opraviti z 18-letnim Stojanom Hudorovičem iz Dobruške vasi. Stojan se je prepiral in pretepal v bifeju »Dolenjke”. Istega dne zvečer so morali posredovati tudi miličniki iz Novega mesta, ko je 32-letni Jadvig Karpan besnel po svojem stanovanju.
OBRAČUNAVAL Z GOSTI -29-letni Ibrahim Ikanovič iz Kanižarice je 12. septembra zvečer razgrajal in se hotel pretepati z gosti v gostilni Skubic v Črnomlju. Posredovali so črnomaljski miličniki.
UKRADLI VRTALNI STROJ -Z gradbišča stanovanjskega bloka v Metliki je 13. septembra tat zmaknil vrtalni stroj, vreden nad 10 tisočakov.
PO DOLENJSKI DEŽELI
• Prejšnji teden se je nekdo polotil petdesetih metrov električnega kabla črnomaljskega Goka. Dragocenost je bila shranjena na gradbišču Belsada v Črnomlju. Na srečo tatov kabel ni bil priključen na električno omrežje.
• Š kurjavo so iz dneva v dan večje težave in vsak si, razumljivo, pomaga, kakor ve in zna. Zdi pa se, da je šel tisti, ki je Ani Gorenc s Sel pri Novem mestu to poletje v gozdu posekal šest zajetnih bukovih dreves, le malo predaleč. Po vsej tej mrzlici je navsezadnje moč pričakovati tudi, da se bodo v bližnji prihodnosti pri nas pojavile zasebne vrtine za nafto...
• Noč na 12. september je bila usodna za življenje osmih kokoši, ki so prebivale v kleti Marije Kren v Selih pri Straži Tatu in morilca še iščejo.
• Miličniki iz Dolenjskih Toplic so 13. septembra hladili
18-letnega Branka P. Mladenič se je prepiral, razbijal steklenino in celo premetaval mize v gostilni KZ v Straži Kaj, ko bi svojo moč in odvečno energijo razkazoval kje drugje!?
V.
jjm*
TUDI ZAVIRANJE NI POMAGALO
TREBNJE - Franc Sncdec iz Trebnjega se je 14. septembra peljal s kolesom od Dolnje Nemške vasi v Trebnjem pri Trimu zavijal v levo. Za njim je z osebnim avtom peljal Florjan Fink iz Gornjih Ponikcv in navzlic zaviranju zadel v kolesarja. Sncdcu so prvo pomoč nudili v trebanjskem zdravstvenem domu. Gmotne škode je za nekaj tisočakov.
ŠTIRI URE OVIRAN PROMET - Stane Plantarič iz Tržišča je 11. septembra peljal tovornjak od Zagreba proti Ljubljani, in ko je pri Drnovem zavozil mimo stoječega tovornjaka, mu je nasproti s priklopnikom pripeljal Ivan Kuk iz Tolmina. Vozili sta se oplazili in obstali na cesti, zaradi česar so morali promet kar za štiri ure urediti enosmerno. Gmotne škode je bilo za 215 tisočakov.
S CESTE NA NJIVO - Zoran Katič iz Malega Lipovca se je 12. septembra okoli poldneva peljal z osebnim avtom proti Ljubljani. Nekje pri Podborštu je Katič prehiteval tovornjak. Pri tem ga je na mokri
cesti zaneslo preko žive meje na njivo, ob tem pa se je še nekajkrat prevrnil. Vozile se je laže ranil, materialne škode na vozilu pa je za 150 tisočakov.
TRČIL V TOVORNJAK - 15. septembra popoldne se je Anton Povše iz Zagrada peljal z osebnim avtom proti Bršljinu. Ko je zavozil na prednostno cesto, je iz mesta pripeljal s tovornjakom Jože Grabnar z Malega kala pri Mirni peči, ki je prav tedaj prehiteval in vozil po levi strank Prišlo je do trčenja, v katerem sta bila ranjena oba voznika in potnik v osebnem avtu Anton Berfcopec iz Dolnje Težke vode. Materialne škode je bilo za 110.000 din.
Ukrepali smo in naredili prvi korak!
V naših enotah, ki vodijo vaše hranilne in druge račune, ste verjetno opazili posebne nabiralnike.
V njih zbiramo kritične ocene našega poslovanja, vaša zapažanja ob morebitnem neprimernem odnosu naših delavcev do vas, vaše predloge za izboljšanje storitev, pa tudi pohvale, če ste bili ob obisku v naši banki hitro in vestno postreženi.
Ne smemo si dovoliti, da bi bil kateri koli od občanov nezadovoljen z našimi storitvami. Zato pričakujemo vaše sodelovanje, računamo na vašo pripravljenost, da nam boste pomagali pri sprotnem odpravljanju drobnih ali večjih nesporazumov.
Tu smo zaradi vas in vaših interesov in bomo vse večje pripombe, sugestije ter opažanja obravnavali izjemno skrbno in z vso zavzetostjo.
/O
ljubljanska banka
ODDIH V RADENCIH
(1.6. do 31.10.1983)
V Radencih, prijetnem zdraviliško-letoviškem kraju v severovzhodni Sloveniji, smo za vse, ki želijo oddih koristno preživeti v mirnem in slikovitem okolju, pripravili 7—dnevni paket aktivnega programiranega bivanja.
Ta program vsebuje:
— 7 polnih penzionov v hotelu Radin
— 1 pregled pri zdraviliškem zdravniku
— 3 x CO2 kopeli
— tečaj aerobike
— neomejeno kopanje v hotelskem bazenu
— neomejeno pitje mineralne vode Radenska tri srca ves čas bivanja.
Cena paketa v 1/2 sobi 6.580,00 din, doplačilo za 1/1 sobo 448,00 din. Otroci do 7. leta imajo prenočišče zastonj, če spijo s starši, in 50—odst. popust pri penzionski prehrani. Možnost podaljšanega bivanja po dnevni ceni paketa.
Velike možnosti za šport in rekreativne dejavnosti: letno kopališče z vrsto igrišč za igre z žogo, tenis igrišča, kegljišče, minigolf, balinišče, družabni prostori z različnimi TV programi, biljard, namizni tenis, organiziran popoldanski program animacij.
Radenci so tudi izhodišče za prijetne izlete po Pomurju, kjer si gostje lahko ogledajo turistične zanimivosti tega dela Slovenije (Plečnikova cerkev v Bogojini, lončarji v Filovcih, Moravske Toplice, vinske kleti, itd.).
Obiščite nas, ne bo vam žali Informacije in rezervacije
Tel.: 069 - 73-331, telex: 35-269	573/36-83
OSNOVNA SOLA TOZD XII. SNOUB NOVO MESTO -BRŠLJIN
išče snažilko za nedoločen čas.
Nastop dela takoj oz. po dogovoru.
597/38-83 \____________________________S
DRUŽBOSLOVNA IN EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA NOVO MESTO
objavlja prosta dela in naloge
— snažilke
za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo bo trajalo 1 mesec. Ponudbe bo sprejemal 8 dni po objavi svet DESS Novo mesto. Ul. talcev 3a. O izidu bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po izteku prijavljenega roka.
603/38-83
izoLacjje
Maloprodaja: Novo mesto, Bršljin 62, telefon: (068) 25—877 UGODEN NAKUP II. in III. KLASE! Priložnost, ki je ne smemo zamuditi!
mercator preskrba
' r
Mercator krško
Komisija za delovna razmerja delovne organizacije MERCATOR-PRESKRBA, trg. podjetje na debelo in drobno, p. o.. Krško
a) razpisuje prosta dela in naloge
VODJE KOMERCIALNEGA ODDELKA (4-letni mandat)
b) objavlja prosta dela in naloge
REFERENTA SLUŽBE FINANČNIH SREDSTEV
Poleg z zakonom določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: pod a)
— višja šolska izobrazba oziroma srednja šolska izobrazba komercialne smeri
— 4 oz. 8 let delovnih izkušenj pri takšnih ali podobnih deiih v komerciali trgovskih delovnih organizacij, 3-mesečno poskusno delo
pod b)
— višja šolska izobrazba ekonomsko-finančne smeri oz. srednja ekonomska šola
— 2. oz. 4 leta delovnih izkušenj pri takšnih ali podobnih delih, 3-mesečno poskusno delo.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave s potrebnimi dokazili na gornji naslov v 15 dneh po objavi.
O izbiri bomo kandidate pismeno obvestili v 30 dneh po poteku prijavnega roka.
598/38-83
SGP „PIONIR" - TOZD TOGREL, Leskovec pri Krškem,
razpisuje
delovne naloge in opravila:
1. VODJE MONTAŽE
2. ENEGA KV ZIDARJA (za dela na montaži)
Pogoji za sprejem:
Pod 1: VS/VŠ/SS gradbene smeri s 4/5/6 let delovnih izkušenj in opravljenim strokovnim izpitom.
Pod 2: končana poklicna šola gradbene smeri.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: SGP „PIONIR" — TOZD TOGREL, Leskovec pri Krškem. Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po dnevu zaključka razpisa.
594/38-83
MtC
METLIKA
Belokranjska trikotažna industrija „Beti", Metlika Tovarniška 2
razpisuje
JAVNO DRAŽBO za prodajo
POŠKODOVANEGA TOVORNEGA AVTOMO BILA ZASTAVA 624, BNF 2, aluminijasti furgon
z začetno izklicno ceno 250.000.000 din, ki bo dne 23. sep tembra 1983 na tovarniškem dvorišču:
— ob 8. uri za družbeni sektor in
— ob 10. uri za privatni sektor
Udeleženci javne dražbe so pred začetkom dolžni položiti 10 % varščine od izklicne cene.
596/38-83
Osnovna šola Jurij Dalmatin Krško bo skladno z zakonom o osnovni šoli vpisovala šolske novince za šolsko leto 1984/85 iz svojega šolskega okoliša 26. in 27. septembra 1983 od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure.
Vpis je obvezen za otroke, ki bodo do začetka prihodnjega šolskega leta dopolnili šest let in pol (rojeni leta 1977 do vključno 28. februarja 1978).
Vpišejo se lahko tudi otroci, ki bodo do začetka šolskega leta dopolnili šest let (rojeni do vključno 31. avgusta 1978).
Prvi dan bo vpis za otroke s priimkom od A do L, drugi dan pa od M do Z. K vpisu naj pride tudi otrok.
Starši morajo k vpisu prinesti izpisek iz rojstne matične knjige.
Komisija za sprejem šolskih novincev
595/38-83
c-----------------------------------------------------\
beogradska banka
temeljna banka ljubljana
PE NOVO MESTO
razpisuje prosta dela in naloge v PE Novo mesto
BLAGAJNIKA - LIKVIDATORJA
in
v Agenciji Metlika
BLAGAJNIKA - LIKVIDATORJA
Pogoji:
ekonomska srednja šola ali druga ustrezna srednja šola zaželena je praksa bančnih opravil
Kandidati naj pošljejo pisne prijave v 7 dneh po objavi na naslov:
Beogradska banka — Temeljna banka Ljubljana, PE Novo mesto. Ulica talcev 2
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po končanem razpisu.
600/38-83
(Unovoles
„NOVOLES", lesni kombinat Novo mesto — Straža, n. sol. o. TOZD TOVARNA PLASTIFICIRANIH IVERIC, Soteska
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge ELEKTRIKAR - VZDRŽEVALEC
pod naslednjimi pogoji:
— poklicna šola elektro smeri in 3 leta delovnih izkušenj Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas, s 45-dnevnim poskusnim delom.
Kandidati naj pošljejo vlogo z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: „NOVOLES", lesni kombinat, kadrovsko socialna služba, 68351 STRAŽA. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb.
602/38-83
OBVESTILO
Komite za družbeni razvoj skupščine občine Novo mesto na podlagi 5. člena zakona o vinu (Uradni list SRS št. 16/74)
DOLOČA
C AS TRGATVE GROZDJA V LETU 1983
Vinogradniki, ki imajo nasade žlahtne trte, ne smejo pričeti s trgatvijo belih sort (rizlinga, kraljevine, plavca) ter modre frankinje za predelavo in prodajo
pred 29. septembrom 1983.
čas trgatve je določen na podlagi meritve sladkornih stopenj, ki jo je opravila strokovna komisija na območju celotne občine.
Rok trgatve žametne črnine bo določen naknadno.
PREDSEDNIK MILAN JAKOPIN, Lr. 604/38-83
Komisija za delovna razmerja TOZD COMMERCE objavlja prosta dela in naloge:
1. v pripravi dela PS:
TEHNOLOG
Pogoji:
— srednja izobrazba konfekcijske smeri
— 1 do 2 leti delovnih izkušenj
— 3-mesečno poskusno delo
Kandidati naj pošljejo prošnje z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev v 8 dneh po dnevu objave na naslov: DELOVNA ORGANIZACIJA „LABOD" - TOZD COMMERCE, Cesta herpjev 29, Novo mesto (tel. 22-173).
601/38-83
   /
TURISTIČNE ZANIMIVOSTI
(pripravlja JANKO SAJE)
„LABOD", tovarna oblačil NOVO MESTO TOZD COMMERCE
Lepo je biti kipar, lepo in pametno-kamnosek
Stoletja dolgo je veljalo prepričanje, da je poklic kamnoseka nekaj težkega, nekaj skratka, kar človeku nihče ne bi privoščil. Delo v vročini, enolično in garaško vihtenje kladiva in že ga vidimo - to je kamnosek.
Tako je bilo včasih. Z razvojem tehnologije pa so stroji odvzeli človeku težaško delo in poklic kamnoseka je postal nekaj povsem drugega. Postal je oblikovanje, s poudarkom na lepem, skladnem in natančnem, malodane kiparstvo.
Sola za kamnoseke mladega človeka nauči, kako naj obme kamen, da najde pravo žilo ter ga s pomočjo mehanizacije obdela do najbolj zahtevnih oblik. Kot pika na i nato sledi še montaža, vgraditev izdelkov v razne objekte.
Pa ne le to, da delo sodobnega kamnoseka ni več težko, tudi plačilo zanj je znak pametne odločitve za ta poklic. Povprečni mesečni osebni dohodek kvalificiranega kamnoseka danes presega 18.000 dinarjev.
IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST SRS JE PODALJŠALA ROK ZA VPIS NA SREDNJI GRADBENI ŠOU- ODDELEK ZA KAMNOSEŠTVO DO 30.9.1983.
Delovne organizacije, ki so združene v slovensko kamnoseško skupnost, vsem dijakom na tem oddelku nudijo več kot veliko:
- brezplačno bivanje in hrano v dijaškem domu
- brezplačne šolske potrebščine
- štipendije in kar je najpomembnejše v tem času
- zagotovijeno zaposlitev.
Če še nisi star 18 let in če imaš dokončano osnovno šolo potem je še čas, da se odločiš in tudi ti postaneš član skupine zanimivih strokovnjakov, ki svoj pečat vtiskajo v večne oblike kamna, mojstrov, ki jim ljudje še vedno pravijo kamnoseki, le da danes to besedo izgovore s spoštovanjem.
Za vse informacije pokliči sedež skupnosti, ki jev DO Mineral, Ljubljana, Letališka 5, kadrovska služba, tel.: (061) 44.1-210oz. (061) 447-419ali najbližjo delovno organizacijo, članico kamnoseške skupnosti: Marmor Sežana, Marmor Hotavlje, Ingmag Pohorje - Josip dol. Industrija granita Oplotnica - Oplotnica, Obnova TOZD Obrtno delo Celje.
KAMNOSEŠKA SKUPNOST SLOVENIJE
POHOD K OBELEŽJU
Učenci 1. razredov srednjih šol v Novem mestu, ki bivamo v Domu Majde Šilc, smo na zanimiv način počastili 40-letnico prve osvoboditve Novega mesta. 8. septembra smo se v več pohodnih kolonah odpravili od kraja pod Težko vodo, kjer je padla narodna herojka, po kateri se imenuje naš dom. Pri obeležju nam je Vinko Bambič govoril o junaškem boju in tragični smrti Šilčeve, posebej pa je poudaril požrtvovalnost mladih med vojno. Učenci smo izvedli kulturni program, po vrnitvi pa smo imeli spoznavni večer z mladinci KS Šmihel.
FRANC TRČEK
MANJ VOŽENJ 2 GONDOLO
KRANJ — Zaradi obvezne reduk-kcije električnega toka bo kabinska žičnica na Krvacu do nadaljnjega obratovala od ponedeljke do petka samo ob 8, 12. in 17,30 uri. Ob sobotah in nedeljah pa bo obratovala po ustaljenem voznem redu.
•••
ČATEŠKE TOPLICE ZA JESEN IN ZIMO
ČATEŠKE TOPLICE - Kljub temu, da imajo po 15. septembru v vseh objektih zdravilišča in gradu Mokrice še prostor, priporočajo rezervacije. V hotelu Terme ji namreč organiziran sodobno opremljen diagnostični center z vsem. potrebnimi fizioterapevtskimi pri pomočki. Za nudenje zdravstveni! storitev je usposobljena ekipa 5C zdravstvenih delavcev. Na voljo sc tudi rekreacijski objekti: 6 teniških igrišč, igrišča za male športe, mal golf, balinanje, kegljanje, zaprti ir zunanji bazeni, savna, trimski kabinet itd.
Novost v Čateških Toplicah sc medicinsko programirani in kontro lirani aktivni oddihi, namenjen delavcem delovnih organizacij h ostalim skupinam. To so 10-dnevn programi programirane in nadzora vane rekreacije in kompletno testira nje začetnega in končnega zdrav Ijenja posameznika. Program izvaja jo v skupinah, za kar skrbi posebc usposobljena ekipa strokovnih de lavcev. Sem sodijo vaje v bazenu telovadnici in na prostem, kolesar jenje, igre z žogo, izleti, predavanja družabne igre in druge aktivnosti Cena 10-dnevnega paketa je or
8.400 do 11£00 din, novembra ir decembra pa samo od 7.200 dt
9.400 din.
Gradimo tudi jeseni
Za vse, ki gradijo, bo gotovo pomembno, če bodo na enem kraju dobili večino tistega, kar potrebujejo pri gradnji.
V Metalki na Topniški v Ljubljani, v Domžalah, Kamniku in Ptuju bo v dneh do 21. 9. 1983 posebno bogata izbira gradbenega materiala.
Naj vas opozorimo na: cement, cementne in opečne izdelke, apno, maltit, zidake, siporex bloke, termo in hidroizolacijski material, betonske strešnike, betonske cevi, betonske kvadre, dimniške tuljave, dimnike Schiedel, marmorne okenske police, tlak, obloge, lepilo za ploščice, fugirno maso, keramične ploščice, betonsko železo in armaturne mreže, Strešna okna, kovinske podboje, stavbno pohištvo, žlebovi in cevi, parket, kovinska garažna in protipožarna vrata, bencinski in električni mešalci za beton, samokolnice (uvoz iz ČSSR).
Novost v naši ponudbi so tudi celotne betonskr montažne garaže, dimniške tuljave, novi hidro in izolacijski materiali.
Prodajamo za gotovino in gradbene kredite.
Na kupčevo željo organiziramo tudi prevoz na gradbišče!
Z Metalko sodelujejo: Krka Izolacije Novo mesto; IGM Strešnik Dobruška vas; Vegrad Tozd Vemond; Titovo Velenje, RŠC Titovo Velenje; Termika Ljubljana; Marmor Hotavlje; Gradnja Žalec; Tozd Proizvodnja kremenčevega peska Puconci; Beton Prelog; LIKO Vrhnika.
@ metalko
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA 2ITO - TOZD PEKARNA, KRŠKO
objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom:
1. VZDRŽEVALNA DELA I - 1 delavec
2. ENOSTAVNA DELA V PROIZVODNJI - 1 delavec
Pogoji:
Pod 1)	.
— KV elektrikar
— 2 leti ustreznih delovnih izkušenj
— delo v DE Krško in DE Brežice
— občasno nočno delo pod 2)
— popolna oz. nepopolna osnovna šola
— delo v DE Krško
— pretežno nočno delo
Pisne prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: ŽITO LJUBLJANA - TOZD PEKARNA, KRŠKO, Cesta 4. julija 86.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izteku roka za sprejem ponudb.
599/38-83
V_______________________________________________________________
J	Ž	Ž
jjgm
SK6
Četrtek, 22. septembra — Mavricij ?etek, 23. septembra - Slavojka Sobota, 24. septembra — Nada Nedelja, 25. septembra - Uroš Ponedeljek, 26. septembra - Kozma Torek, 27. septembra — Vincenc Sreda, 28. septembra '- Venčeslav Četrtek, 29. septembra - Mihael
ČRNOMELJ: 22. in 25. 9. ameri-ško-nizozemski film Zaija v deželi Zulu. 23. in 25. 9. ameriški film Agent št. 1 ljubi in ubija. 27. 9. ameriški film Charlie in Vendi — kako izgubiti nedolžnost. 23. 9. in 2. 10. italijanski film Zakaj se vse dogaja meni.
LUNINEJdENE
22. septembra ob 7.36 - ščip
29. septembra - 21.05 - zadnji
Krajec
BREŽICE: 23. in 24. 9. slovenski film Eva. 23.9. danski film Seks v 00 lekcijah. 24. 9. italijanski film ■ afari express. 25. in 26. 9. angleški film RAzbojniki za vse čase. 27. in z8. 9. meksiški film Asfaltne podga-
NOVO MESTO - DOM JLA: Od' 23. do 25. 9. ameriški film Izučen za ubijanje. Od 26. do 28. 9. ameriški film Temperamentna Rozi.
SEVNICA: 23. in 24. 9. francoski film Horoskop. 25. 9. ameriški film Mož z Bogartovim obrazom. 28. 9. Disneyeva risanka Plemeniti Tom. 29. in 30. 9. ameriški film Petek 13.
SLUŽBO DOBI
S GkM, takoj zaposli snažilko v popoldanskem času. Razpisni pogoji so na zavodu za zaposlovanje pod štev. 852956.
DVEINPOLSOBNO STANOVANJE v bloku s telefonom v Novem mestu zamenjam za enakovredno stanovanje v Krškem. Informacije na telefon 23 - 948.
JELAVCA v zidarstvu zaposlim. Alojz Vrščaj, Lamutova 15, Novo
mesto.
'.EM1ČNA ČISTILNICA OBERČ Novo mesto sprejme v službo likarico.
ŠČEM zidarsko skupino za izdelavo notranjih ometov hiše. Naslov v upravi lista (4141/83).
KRŠKO - SOBO, ogrevano, s souporabo kopalnice, posebnim vhodom, oddam samskim takoj. Katič, Kajuhova, Krško, nad vrtcem.
DO NOVOLES išče za svojega sodelavca garsonjero ali enosobno stanovanje (do 40 m2) v Straži ali v Novem mestu za največ dve leti. Potrebne informacije dobite v kadrovsko-socialni službi MLADA DRUŽINA nujno išče stanovanje. Telefon 21-i 18 interna 18.
STANOVANJA
APOSLENO DEKLE nujno išče sobo v Novem mestu. Ponudbe na telefon (068) 84-329.
ARSONJERO ali manjše stanovanje vzame v najem dekle. Andreja Grahek, Pošta Šmarješke Toplice.
VOSOBNO STANOVANJE v bloku v Bršljinu (Slakova ulica) prodam. Naslov v upravi lista
MLATILNICO ugodno prodam. Zupančič, Biška vas 14, Mirna peč.
(4143/83). ČEM enosol
KUPIM
enosobno stanovanje v Novem mestu, Ivanka, telefon 23-lTO(od 12. do 19. ure).
LADA ZAROČENCA iščeta sobo z uporabo kuhanja. Plačilo po dogovoru. Naslov v upravi lista (4137/83).
KUPUJEMO stare in rabljene knjige ter stare razglednice do leta 1940. TRUBARJEV- ANTIKVARIAT, Mestni trg 25, Ljubljana, telefon (061) 211-766.
KUPIM knjige iz hermetizma in yoge. Ponudbe pod šifro: „PSI-HOTRONIKA".
ATI s šoloobveznim otrokom nujno išče prazno sobo v Novem mestu s predplačilom v gotovini. Slava Juran, Šmihel 1, Novo mesto.
/E SOBI s kopalnico in posebnim vhodom oddam dvema dekletoma. Naslov v upravi lista (4138/83).
JREMLJENO SOBO oddam dvema fantoma. Zupanc, Dolenjske Toplice 13 a, telefon 85-736.
KUPIM 4 suhe (3 leta) tramove v živ rob (za vidne stropnike) cca 16x18 cm. Jože Mikec, Koštialo-va 10, Novo mesto, tel. 22-064 (zvečer).
NEDALEČ/od Ribnice prodam stanovanjsko hišo v tretji fazi z ne-
IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list. Novo mesto.
USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Rihar.
UREDNIŠKI ODBOR: Ksenija Khalil (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), "Ria Bačer, Andrej Bgrtelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Zdenka Lindič—Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Jože Matkovič. Ekonomska propaganda: Janko Saje, Iztok Gačnik in Marko Klinc.	,
IZHAJA vsak četrtek — Posa/ne/na številka 15 din. Letna naročnina 600 din — Za delovne in družbene organizacije 1.200 din — -Za inozemstvo 20 ameriških dolarjev c z. 50 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — DoviAii račun 52100-620-170-32000-009-8-9 (Ljubljanska banka, Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem sto'pcu za komericalne oglase 250 din, za razpise, licitacije ipd. 350 din, 1 cm na določeni, srednji ali zadnji strani 380 din, 1 cm na prvi strani 500 din. Vsak mali oglas do 10 besed 115 dir, vsaka nadaljnja beseda 12 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št.,421 —1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuie davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri oodružnici SDK v Novem mestu. 52100—603—30624 — Naslov uredništva: 68001 Novo mesto. Glavni
trg 7, p. p. 33#telefo.o (068) 23-606 Naslov skupnih služb DITC:
Germova 3, p. p. 33, tel. 22—365 in 22—551 — Naslov ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka: Jenkova 1, p. p. '33, telefon (068) 24—006 — Nenaročenih rokopisov, in fotografi) ne vračamo — Časopisni stavek, filmi in prelom: DITC, tozd Grafika, Novo mestc — Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Lpibljnm.
kaj zemlje in gradbenim dovoljenjem. Od glavne ceste oddaljeno približno 500 m, sončna lega. Naslov v upravi lista (4139/83).
KOSTANJEVICA: 24. 9. ameri-. ški film Vroča brata. 25. 9. ameriški film Meja na Riu Grande. 28. 9. ameriški film Poštar vedno zvoni dvakrat.
KRŠKO: 25. 9. amerišKi film Ameriška grozljivka. 27. 9. ameriški film Vojna v vesolju. 28. 9. nemški film Resnične zgodbe — 4. del. 29. 9. ameriški film Strašen doživljaj.
V LEPEM DELU Kočevja ugodno prodam vseljiv del starejše hiše. Informacije na telefon (061) 262-953.
VINOGRAD v izmeri 14 arov pro-danp Oglasite se v Dol. Vrhpolju 25, Šentjernej, dne 25. septembra med 10. in 15. uro ali po telefonu (061)341-008.
PRODAM manjšo hišo z nekaj zemlje. Zupan, Valantičevo 6, Novo mesto.
PRODAM
PRODAM, termoakumulacijsko peč Elind 3, 8-litrski bojler in kamin. Šinkovec Roman, Trdinova 5a, telefon 23-222.
KRZNEN PLAŠČ, temno rjav kunec, za močnejšo postavo, in zakonsko jogi posteljo prodam. Tel. 21-025 popoldne.
PLINSKO PEČ za centralno gretje EMO APK (30.000 kalorij), novo, prodam. Telefon (068) 71-608 (med 18. in 21. uro).
PRODAM dobro ohranjeno zmrzo-valno skrinjo LTH. Cena po dogovoru. Plut, Cerovec 12, Semič.
PRODAM 1000 kg kvalitetnega ovsa. Ivan Pangeršič, Sp. Pohanca 24, 68253 Artiče.
PRODAM harmonika vrata (230x200 cm oziroma 300 cm širina). Telefon 25-527.
PRODAM 700 1 smrekovo kad. Oglasite se-po telefonu 84-675, Franc Bukovec, Vavta vas 51, Straža.
GARAŽO poceni prodam. Pero Matič, Jerebova 8/b, Novo mesto.
jj Kmetijski stroji ji
TRAKTOR Tomo Vinkovič, dobro ohranjen, prodam. Jože Lekše, Groblje 13, Šentjernej.
PRODAM grozdje — šmarnico. Janez Skubic starejši, Prekopa, Šentjernej.
PRODAM dve kadi (približno 800-litrske). Tel. 20-485.
UGODNO PRODAM bobne AMATI - komplet. Telefon (068) 85-216. Kličite dopoldne!
PRODAM radio z gramofonom ,,Grundig“. Miha Podboršek, Sev-•no 1, Otočec.
PRODAM centralno peč natrdago-riva (22000 kalorij) z bojlerjem. Darko Hočevar, Dobrava 15, 68275 Škocjan.
PRODAM večjo količino obranih jabolk za ozimnico. Tone Golenko, Goriška gora 4, Škocjan.
PRODAM hladilnik (50 1). Jurčičeva, Trebnje,tel. 44-604.
KOBILI, breji, in žrebe prodam. Kočevar, Petrova vas 7, Črnomelj.
PEČ za centralno, rabljeno, ugodno prodam. Telefon dopoldne 24-788 (Leban).
PRODAM ali zamenjam za radiokasetofon električno kitaro, staro en mesec, in akustično kitaro ter kolo ELITE na pet prestav. Franc Šuštaršič, Gorenje vrhe 4, Dobrnič.
MELTRON LE - LOGAN super, skoraj nov, prodam. Telefon (068) 61-362, od 19. ure dalje.
PRODAM grozdje (šmarnico). Telefon'24-439.
PRODAM črno in belo grozdje za cviček. Anton Pirkovič, Gor. Vrpolje 94, 68310 Šentjernej.
DIRKALNO KOLO „Pinarello“ tip super treviso, okvir št. 52, oprema campagnole, cevi columbus, prodam. Janez Grm, telefon (068) 21-826 int. 209 (ob delavnikih od 9. do 10. ure).
PRODAM raztegljiv fotelj (keja) po ugodni ceni. Kruh, Mestne njive 7, Novo mesto.
POCENI PRODAM rabljen televizor Gorenje. Telefon 23 - 948.
PRODAM belo in črno grozdje po 23 din. Informacije po telefonu (067) 76-409, zvečer.
PRODAM grozdje - šmarnico po livSt
ugodni ceni v Straški gori. Dostop z avtom. Darinka Koncilja, Rumanja vas 33, Straža.
PRODAM FBT 100 W pevsko ozvočenje z ehom in 100 W gitacord. Iztok Fink, Irča vas 14, Novo mesto.
PRODAM traktorsko prikolico. Zdravko Muhič, Jurna vas 12, Novo mesto.
PRODAM sedežno garnituro in globok otroški voziček. Šeničar, Cankarjeve brigade 29, Trebnje.
PRODAM jabolka za ozimnico (jonatan, krivopecelj, boskop) po 15 do 20 din kilogram tistemu, kdor jih obere sam. Na izbiro so tudi stare trpežne sorte. Tone Blatnik, Trepča vas, Dvor.
ŽREB1CO, staro 7 mesecev, prodam. Anton Klemenčič, Goriška vas 15, Mirna peč.
GROZDJE prodam. Jože Bojane; Cikava 2, Novo mesto.
SPALNICO, rabljeno, prodam. Naslov v upravi lista (4142/83).
PRODAM barvni televizor lii Niš (ekran 66), star 8 mesecev. Telefon 25-343.
POCENI PRODAM rabljen barvni televizor Gorenje. Telefon (068) 23-378.
POMIVALNI STROJ CANDY, električni. in plinski štedilnik Go-
renjo, rabljeno, toda brezhibno, prodam. Telefon 22-288.
Motorna vozila
Ugodno prodam osebni avto FIAT 850 šport coupe. Možna je zamenjava za ZASTAVO 750. Miro Pavlovič, Prežihova 12, Trnje, Brežice.
ZASTAVO 1300, letnik 1976, odlično ohranjeno in garažirano, z dodatno opremo ugodno prodam. Informacije na telefon (068) 24- 006 (dopoldne), 24-191
(popoldne od 17. do 21. ure vsak dan, v sobe
soboto in nedeljo cel dan).
UGODNO prodam VVARTBURG 75 in dva FIATA 126 P 77. Kraše-
vec, Dolenjske Toplice 46.
VRSTNI RED za Z 750 oddam. Dobava 15. novembra. Anton Kuplenik, Sred. Grčevje 26, Oto-
Z 101, letnik 1983, prodam ali zamenjam za Z 750. Jože Žugelj, Kot 91, Semič.
ALFA ROMEO - GIULIA prodam. .Telefon 25-097, do 19. ure.
PRODAM JUGO 45, nov, registriran do 1. 7. 1984. Telefon (068)
20-479, od 18. do 20. ure.
PRODAM avto OPEL REKORD
1700, letnik 1974. Vrtačič, Otočec 58, telefon (068) 85-136.
PRODAM DIANO 6 L. Informacije po telefonu 24 - 5 93 od 16. ure dalje ali na naslov: Zdravko Vojnovič, Šegova 14, Novo mesto.
PRODAM tovornjak Mercedes 1418, letnik 1965. Cena po dogovoru. Informacije na telefon (068) 81-356.
ZASTAVO 750, letnik 1971, prodam. Marjan Hočevar, Skrovnik
10, 68295 Tržišče.
UGODNO PRODAM tovorni avto 5500, letnik 1972, neregistriran, v voznem stanju. Ogled popoldne. Alojz Žitnik, Valvasorjeva 5, Trebnje.
DVA SPAČKA, registrirana, prodam, kompletno ali po delih. Cesta herojev 33 a, Novo mesto.
ŠKODO 100/75, na novo registrirano, prodam. Mirko Gliha, Dečja vas 22, Trebnje.
UGODNO PRODAM osebni avto ZASTAVA 1300, letnik 1977, registriran do 14. septembra 1984, in motomo kolo MZ 250 TS, letnik 1980. Anton Može, Dol. Kamence 41, Novo mesto.
ZASTAVO 750, letnik 1976, prodam. Anton Putiš, Mala Cikava
11, Novo mesto.
ZASTAVO 750 L, letnik 1977, obnovljeno in registrirano do aprila 1984, prodam. Cena 95.000,00 din. Informacije po telefonu 20-384, od 17. ure dalje.
ZASTAVO 101, letnik 1976, prodam. Telefon 24 - 006 (dopoldne)
21-972 (popoldne).
RENAULT 4, letnik 1976, registriran do junija 1984 ali zamenjam za ZASTAVO 750. Ančimer, Zaloke 4, 68274 Raka.
Z 101 super confort, letnik 1981, ugodno prodam. Telefon 25-098 (dopoldne).
VW 1200, 1500 km po generalni, registriran do avgusta 1984, ugodno prodam. Telefon (068) 81-106.
PRODAM FORD CAPRI 1700GTs 1300 (V) ccm, generalno urejenim motorjem (zmerna poraba) in generalno karoserijo, pravkar registriran. Telefon	(068)
32-083.
GOLF, letnik 1979, prodam. Zdravko Kukman, Bršljin 61, Novo mesto.
ZASTAVO 1300 (lahko po delih) orodam. Telefon 21 — 208.
Z ‘101, letnik 1975, ugodno prodam. Informacije na telefon 23-979.
GOLF, letnik 1979, prodam. Cena 31 M. Telefon (068) 51-460.
WV 1200, ohranjen, prva registracija 1976, prevoženih 100.000 km, prodam. Informacije po telefonu (068) 58-338, po 19. uri.
SLUŽBO ISCE
MLADA ŽENSKA išče kakršnokoli zaposlitev 2-krat na teden v dopoldanskem času. Naslov v upravi lista (4140/83).
V VARSTVO sprejmem od 1. oktobra dalje dva otroka. Murgelj, Cesta herojev 4, Novo mesto.
da imam odprto delavnico od 8. do 12. ure in od 13,30 do (8; ure. Istočasno obveščam, da čevlje popravim najkasneje v 14 dneh ter prosim stranke, da prevzamejo popravljene čevlje najpozneje v 20 dneh, ker sicer zanje ne odgovarjam.
^OBVESTI LA I
RAZNO
OBVEŠČAM interesente, da imam na zalogi živo apno. JOŽE VLAŠlC - ŠALAMUN, Tribuče, Črnomelj.
V VARSTVO sprejmem otroke v dopoldanskem času. Milana Maj* ena 1, Novo mesto.
ČEVLJARSTVO HENRIK KOLENC, Prešernov trg 7, Novo mesto. Obveščam cenjene stranke,
OBVEŠČAM vse cenjene stranke, da je pričel obratovati ..MLIN - ŽELJKO GRIČAR” na Dolenjem Podborštu pri Trebnjem. Uradne ure so vsako sredo od 7. do 17. ure in vsako soboto od 7. do 12. ure, ob ponedeljkih zaprto. Željko GRIČAR, Dol. Podboršt 1, 68210 Trebnje.
V ponedeljek, 19. septembra, sem pri avtobusni postaji, v drevoredu, našel etui s ključi. Lastnik jih lahko dobi v oglasnem oddelku (4144/83).
PRIKUPNA CRNA MUCA se je izgubila na Mestnih njivah. Kdor jo je našel, naj to sporoči na telefon 21-803.
V soboto praznuje naša dobra mama MARIJA ŠIMC iz Dolenje Straže svoj rojstni dan, zato ji iz srca želimo veliko zdravja in da bi bila še mnogo let med nami. Otroci
V sredo je praznovala svoj 30. rojstni dan MARIJA SROVIN iz Mirne peči Želimo ji vse najlepše in izpolnitev vseh skritih želja. Njene sodelavke.
Količinsko manjf denarno več
Ribniško gospodarstvo vse bolj odvisno od zunanjih vplivov in manj od svojih poslovnih odločitev — Obresti za posojila krepko nažirajo dohodek gospodarstva
teh obveznosti predstavljajo obresti, ki so se povečale kar za 130 odst.
RIBNICA - Industrijska proizvodnja v občini Ribnica je bila v prvih dveh mesecih letos v primeijavi z istim obdobjem lani na lanski ravni, do konca maja je dosegla kar 4,5-odstotni porast, natd pa je v juniju in juliju močno upadla in je za polletje znašal njeri upad 0,5 odst. (za prvih sedem mesecev pa je nižja že za 1,2 odstotka). To so ugotovili na zadnji seji občinskega izvršnega sveta.
Fizični obseg proizvodnje je najbolj upadel v Inlesu, kjer so imeli v začetku leta velike zaloge, zdaj pa ne zmorejo zadostiti vsem naročilom in so zato že uvedli tudi delo ob sobotah, ter pri ITPP.
Finančni kazalci kažejo kar ugodno rast. Celotni prihodek je porastel za 33 odst., porabljena sredstva le za 3i in tako znaša porast dohodka 38 odst. Kosmati osebni dohodki so
bili višji za 27 odst, povprečni čisti osebni dohodek pa le za 16 odst. (znašal je 15.698 din). Akumulacija je porasla za 37 odst. Izgubo so imeli le v tozdu Žičnice, in sicer 889.000 din.
Močno so se povečale „druge obveznosti iz dohodka", katerih delež v dohodku je porasel od lanskih 25,6 odst. na 30,3. Več kot 40 odst.
Tudi pri izvozu so bili za 7 mesecev doseženi zadovoljivi rezultati. Celotni izvoz je bil za 2,2 odst.: nad načrtom. Izvoz na konvertibilno območje zaostaja za načrtom za dobro četrtino, zato pa je izvoz na Vzhod za četrtino nad planom. Načrta izvoza na Zahod ne dosegajo v
tozdu Pletilnice, Riko, ITPP in tozd
Žičnice.
Razveseljivo je, da so se delovne organizacije pri razporejanju dohodka v glavnem držale resolucijskih določil.
NOVO MESTO SPET NAJCENEJŠE
Posebno pozornost bo treba v bodoče posvetiti trgovini, ki ob polletju sicer ni imela izgube, njen finančni položaj pa je že zaskrbljujoč.
J. PRIMC
_ NOVO MESTO - Statistični pregled SRS za julij kaže, da je bilo Novo mesto v primerjavi z Ljubljano, Mariborom in Koprom spet med najcenejšimi v Sloveniji. Od 50 cen na drobno so v Novem mestu največ odšteli le za pet izdelkov. Najdražja so bila prekajena svinjska rebra, čebula, krožniki in tkanine. Najcenejša so bila jabolka, moške nogavice, delo za moško in žensko obleko in deske. Glede na višino cen jih je bilo največ na drugem mestu, in sicer cene za krompir, orehe, moške srajce, salonarje, opeko, na tretjem mestu pa so bile testenine, moka, sir, cement in spalnica. Za nekatera živila, kot so mleko, meso, olje, pivo, so veljale enake cene kot drugod.
FEN ZANETIL POŽAR
OTOCEC - 14. septembra zvečer je prišlo do požara v stanovanju Marjane Sintič na Otočcu. Sintičeva je tistega dopoldneva vključila na elektriko fen za sušenje las. Ker pa je takrat zmanjkalo toka, je fen ostal priključen na omari. Lastnica je nanj pozabila in' odšla na delo. Medtem je bila okvara na električ-nem omrežju odpravljena in fgn je pričel delati. Razumljivo, da se je plastično ohišje zaradi predolgega delovanja pregrelo, vnela se je tudi zavesa in potem še omara. Sosed, ki je požar prvi opazil, je pričel hitro
fasiti in je preprečil širjenje ogpja. kode je tako le za 30.000 din.
Nismo še dojeli resnice, da ni več med nami našega dragega VOJKA.
ZAHVALA
Komaj v 25. letu starosti nas je tragično zapustil naš dragi sin, bratranec, vnuk in prijatelj
VOJKO OGULIN
Podgorska 6, Kočevje
Iskreno sc zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani v najtežjih trenutkih. Se posebej se zahvaljujemo DO ITAS Kočevje, AGRARII Brežice, MELAMINU Kočevje za podarjeno cvetje in vence. Zahvaljujemo se tudi govorniku tov. KOSU za poslovilne besede in vsem prijateljem, ki so ga pospremili na zadnji poti, mu darovali cvetje, godbi in duhovniku za poslovilni obre,d. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
ŽALUJOČI: mama, ata, bratranec Vinko in ostalo sorodstvo
DOLENJSKI LIST '	 Št.	38	(1780)	22.
f. ■ -ažhjt- :.: -
ZAHVALA
Tako, kot je mirno in skromno živela, nas je v 95. letu starosti tiho in za vedno zapustila naša draga teta in botra
KAROLINA
ZUPANČIČ
iz Maistrove 21
Iskreno se zahvaljujemo vsem znancem, sosedom in vaščanom Podhoste, ki so pokojni darovali cvetje in jo spremili na zadnji poti na pokopališče v Loški vasi pri Podhosti. Lepa hvala tudi duhovniku za lepo opravljeni obred.
VSI NJENI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi 78-letnega moža, očeta, strica, dedka in pradedka
JOŽETA
UCMANA
iz Vel. Orehka 33
se zahvaljujemo vaščanom in prijateljem, ki so mu darovali cvetje in vence. Zahvala velja tudi Komunali Novo mesto. Kliničnemu centru iz Ljubljane, Osnovni šoli Stopiče in pevcem iz Stopič za zapete žalostinke. Posebno zahvalo smo dolžni dekanu za lepo opravljeni obred.
VSI NJEGOVI
Z A H V A L A
V 81. letu starosti nas je 10. septembra za vedno zapustila naša dobra mama, tašča, babica, prababica, sestra in teta
MARIJA JANŽEKOVIČ
iz Črnomlja, Cesta padlih borcev 7
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, za cvetje in nesebično pomoč pri organizaciji pogreba. Hvala vsem, ki ste našo drago pokojnico spremili na njeni zadnji poti!
ŽALUJOČI: vsi njeni
ČRNOMELJ
Delovna organizacija za gradbeništvo, obrt, komunalo in industrija gradbenega materiala 68340 Črnomelj
GRADITELJI!
			
GJgp	►
Morda hitite z gradnjo? Pri hitrejši in cenejši gradnji plošč vam bomo pomagali z OPAŽNO BETONSKIMI PLOŠČAMI po sistemu „OMNIA”, izdelek GOK, TOZD IGM Kanižarica pri Črnomlju. Gradnja ima sledeče prednosti:
— brez opaža
— hitra montaža
— gladka površina
— spodnja armatura je že vgrajena
— stropni omet ni potreben
— razponi do 8,00 m
— širine od 20 do 220 cm
Zahtevajte prospekt in ponudbo!
Hitra dobava, solidna cena!
Informacije dobite na GOK, TOZD IGM Kanižarica, tel.: 51—076.
» O *****
M:	Z*1
ZAHVALA
Ob nepričakovani in boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedka
FRANCA
OBAHA
iz Mokronoga 74
sc prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjene vence, cvetje in izrečeno sožalje ter vsem, ki ste se v tako velikem številu 25. avgusta poslovili od nje-, ga na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala Bregantovi družini za vso pomoč, govornikoma za ganljive besede, pevcem ter duhovniku za opravljeni obred.
ŽALUJOČI: žena Amalija, hči Anica in sinovi Franc, Ivan ter Stane z družinami
ZAHVALA
5. septembra 1983 smo se z bolečino v srcu mnogo prezgodaj poslovili od našega dragega moža, očeta, dedka, brata in strica
DOMINIKA MURNA
iz Podturna pri Dolenjskih Toplicah
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v teh težkih trenutkih, nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala vaščanom, DO in DPO. Prav tako se zahvaljujemo pevcem iz Dol. Toplic za zapete žalostinke, godbi iz Novolesa ter govornikom za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala!
ŽALUJOČI: žena Veronika, sin Boris z družino, hčerka Milena z družino, sin Dominik ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
•v
Po hudi bolezni meje v 76. letu starosti zapustila moja žena \ '
NEŽA KRAŠEVEC
iz Gor. Lokvice 14
Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo v hudi bolezni obiskovali. Iskrena hvala osebju Doma počitka v Metliki, metliškim zdravnikom in vsem, ki ste pokojno obiskovali in jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje. Iskrena zahvala tudi pevkam, govornici in župniku za lepo opravljeni obred.’
ŽALUJOČI: mož Franc z otroki in njihovimi družinami ter ostali sorodniki
ZAHVALA
V 78. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, prababica in sestra
ANA JEVNIK-MEDLE
rojena METELKO iz Dol. Stare vasi 16 pri Šentjerneju
Prisrčno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki so nam izrekli sožalje, nam pomagali v najtežjih trenutkih, pokojni darovali cvetje in vence ter jo spremili na njeni zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo kolektivu 1MV - tovarni avtomobilov Novp mesto, Iskri - Hipot Šentjernej in kaplanu za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!	1
ŽALUJOČI: sin Martin, sinova Franc in Štefan z družinama, hčerki Ani in Pavla z družinama, sestri Tončka in Ivanka ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 72. letu starosti zapustila naša draga
MINKA MAJCEN
z Malkovca pri Tržišču
Zahvaljujemo se osebju internega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto za nego in vso skrb ined boleznijo, župniku za opravljeni obred, tov. Škoporcu za vso skrb, tov. Selcvšku pa za poslovilne besede. Hvala tudi sosedom, ki so z nami v težkih dneh sočustvovali.
ŽALUJOČI: mož Lojzej-sestra Ana in ostali sorodniki
ZAHVALA
V 56. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustil dragi mož, oče, stari oče
FRANC CIMERMANČIČ
iz Koroške vasi 10
Zahvaljujemo se vsem, ki so nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala velja družinam Pavlin, Muhič, Banič in obojim Čeličevim ter ostalim sosedom. Enaka zahvala kolektivoma Komunala Novo mesto, Avtoprevoz Ivančna gorica in delavcem laboratorija Splošne bolnišnice Novo mesto ter župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
ŽALUJOČI: žena Anica, sin Ivan, hčerka Anica z družino ter sestra Anica z družino
St 33 (1730 22. septembru 7932
— Verjeti vsem je samo lepša oblika za verjeti nikomur.
(Iz Ježa)
w\
Kam s Kozlevčar je vo zbirko?
Negotova prihodnost bogate zbirke, pomembne za slovensko narodno kulturo
TONE	GLOG
Če bi Tone Glogovšek iz Trebnjega danes pisal prošnjo za sprejem v službo in bi še bilo v navadi, da bi se 'skliceval na proletarsko preteklost, mu ne bi bilo treba lagati Rpdil se je v rudarski družini, ki je romala za skromnim kosom kruha tako rekoč po vsej Jugoslaviji Kot najmlajši otrok v enajstčlanski družini se je rodil v Senjskem Rudniku v Srbiji In vsak izmed njegovih devetih bratov ter sestra se je rodil v drugem kraju Jugoslavije. Oče, doma iz Brežic, je bil prepričan proletarec. Bil je tudi član Komunistične partije Jugoslavije, a je po objavi Zakona o zaščiti države in Obznani samo formalno zapustil vrste komunistov; ni si mogel privoščiti, da bi postavil na kocko obstoj družine. Med drugo svetovno vojno, ki se je Tone Glogovšek (rojen leta 1930) še spominja, so jih preganjali po nemških taboriščih.
1
I
\
£
*
|
♦
i
„ Vedno sem skromno živel in opravljal sem samo svoje delo, ” pravi Glogovšek in dodaja: „Zato ne vem, zakaj sem sploh dobil plaketo občine Trebnje. ” In to izjavo Toneta Glogovška gre jemati popolnoma resno in ne za zaigrano skromnost, saj je znan po tem, da nima dlake na jeziku in da vsakomur pove, kar mu gre. Toda pod to, samo na videz trdo lupino, ki si jo je bržkone pridobil, če je hotel opravljati miličniško delo in zadnjih 16 let posle sodnika za prekrške (kar je še danes), se skrivajo tudi spomini na preteklost. Preteklost, ki ni bila tako lepa in udobna. Toda v tisti ne tako daljni preteklosti se je z zanosom, kakršnega že zdavnaj ni več,
rojevala nova Jugoslavija. In v njej se je ko! cur ek zgradil in dogradi! tudi Tone
„Vojna je preprečila, da bi redno končal šolanje v osnovni šoli. Končal sem jo nu tečajih. Kmalu sem našel pot v vrste mladinske organizacije, skoja in Komunistične partije. Leta 1948 sem osemnajstleten stopil v vrste tedanje narodne in kasneje ljudske milice. ”
Nekako mimogrede pove, da je bil eden izmed prvih slovenskih miličnikov, ki je risal skice prometnih nesreč, ki je začel uporabljati fotoaparat. Kasneje je bil načelnik oddelka za notranje zadeve pri trebanjski občinski skupščini in sodnik za prekrške. Prihodnje leto spomladi naj bi šel v pokoj.
„Kdor bi mislil, da je delo sodnika za prekrške lahko, se moti Delo je enolično, psihično naporno. Najbolj pa me razjezi, kadar skušajo člani določenih forumov vplivati na moje delo. Sodniki za prekrške smo se dogovorili, da takim pritiskom ne bomo popuščali A ne gre samo za dogovor, gre za nekaj več: za spoštovanje zakona,” poudarja Glogovšek. In pri tem ne more iz svoje kože. Nesmiselno se mu zdi, da inšpektorji preganjajo zarradi cen skromnega in edinega čevljarčka, ki komaj živi, povsem mimo pa živijo veliko hujši kršitelji
Podoba Tonega Glogovška ne bi bila popolna, če ne bi omenili njegovega dela 'v Socialistični zvezi, sindikatih, Zvezi komunistov, kjer je bil dolga leta član občinskih vodstev. Nemajhen delež je prispeval tudi k razvoju trebanjskega športa, kjer pa že nekaj časa ni več takega zanosa, ko je skupaj s Štorom, Leganom in drugimi igral odbojko. Skomni, kakršni so bili, so veliko dosegli v tem športu. Zdaj, ko so na voljo profesionalni trenerji, šport umira in z njim tudi marsikaj plemenitega, kar je krasilo naše ljudi, ko je bil Tone Glogovšek še mlajši
J. SIMČIČ
ioni
' -t m
♦
t
♦
♦
f
♦
t
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
X
X
SLOVENSKA VAS - „Cas eče," pravi Leopold Kozlevčar, lastnik ene izmed naj-togatejših umestnostnih zbirk m Slovenskem. Pri tem misli na vojih 79 let in na nujnost >dločitve, kam z zbirko, v 'cateri je okoli 1000 predmetov: d ta rji, kipi, slike (Berganta, Sternena, Gasparija in drugih), ire. novci, knjige,
. Čeprav se je pred časom pri njem •nudil predstavnik Dolenjskega mu-teja Ludvik Tončič, v Trebnjem pravzaprav nič uradnega ne vedo. Kako bo z zbirko. V kulturni skupnosti so slišali le to, da jo Dolenjski muzej namerava popisati, kar je dolžan po zakonu o varovanju naravne in kulturne dediščine. Toda v Dolenjskem muzeju so pred kratkim dobili Kozlevčarjevo pisemce, v katerem sporoča, da starin ne bo dal popisati. Čeprav Tončič priznava, da je zbirka izredno heterogena, je v njej le precej kosov, zlasti sakralne umetnosti, ki bi si zaslužili malo več pozornosti.
Toda treba je iti k bistvu stvari.
Kozlevčar se je že pred časom dogovarjal, da bi zbirko zapustil šentruperški župniji. Toda tam je ne sprejmejo, ker bi ureditev zbirke vanje pomenila veliko breme. Se večji problem bi bil, kako Kozlevčarju zagotoviti primerno oskrbo.
Prav zato se Kozlevčar, ti sicer noče nič dokončnega povedati o bodoči usodi zbirke, ogreva ža zamisel, da bi zbirko podaril stiškemu samostanu. Tam naj bi dobila prostor v muzeju slovenske sakralne umetnosti, svoj kot pa naj bi dobil tudi Kozlevčar. Hkrati s temi idejnimi načrti pa Kozlevčar omenja tudi, da bi zbirka ostala, kakršna je, in obeležena z njegovim imenom. Prav tako pa ne bi bilo slabo, če bi zbirka, katere izvor je večinoma na področju današnje trebanjske občine, v njej tudi ostala.
Predsednik skupščine trebanjske kulturne skupnosti Janez Gartnar k vsemu temu dodaja, da o bodoči
usodi zbirke ne ve nič uradnega. Na kulturno skupnost se je doslej obrnil le Dolenjski muzej s prošnjo, da bi
X
♦
i
t
♦
♦
♦
i
Prej skednji, zdaj vikendi
Rete so včasih kupovali kmetje, zdaj pa meščani — Jože Belaj ne krošnjari več, obodi in rete pa še dela
KAMERA ODKRIVA - Pri cigaretah marlboro ni narobe samo to, da so tako drage, pa jih kljub temu često zmanjka; sarajevska tovarna, kijih izdeluje po ameriški licenci, je že večkrat poskrbela za neljuba presenečenja. To pot gre za cigarete marlboro, kj so bile zamenjane za moravo. Take cigarete so prodajali v blagovnici Enomc - Posavje v Brežicah. Seveda je treba poudariti, da za to niso krivi trgovci. Vendar so te cigarete medtem že umaknili iz prodaje.
No, zgodba o cigaretah marlboro nam bi mogoče ostala neznana, če jih ne bi kupila zakonca Hojs iz Maribora, ki sta pretekli četrtek popoldne iskala novomeške inšpektorje. Mimogrede sta še povedala, da se čudita, kako to, da v Novem mestu inšpektorji ne delajo popoldne. V Mariboru imajo za take in podobne primere vedno na voljo dežurnega inšpektorja, v vsaki trgovini pa na vidnem mestu visi tudi njegova telefonska številka.
Svojih 74 let in še težko ribniško krošnjo je kar krepko prenašal v paradi ob letošnjem ribniškem semnju Jože Belaj iz Sajevca 24. Večkrat je zatrdil, daje verjetno letos zadnjič v sejemski paradi, na kateri sicer sodeluje vsako leto.
Jože Belaj je hodil s krošnjo po svetu že v stari Jugoslaviji. „Največ sem prodajal po Prekmurju, kjer so dobri ljudje in tudi dobra pijača. Nas, Ribničane, so povsod imeli radi. Tudi zame so se kar pulili, pri kateri hiši bom spal, saj so vedeli, da bo tam veselo."
Teh svojih zdomarskih popotovanj se bo Jože Belaj gotovo vedno z veseljem spominjal. Zdaj že dve leti ne hodi več okoli. Doma pa še vedno izdeluje obodi, rete, rešeta in podobno. Prodaja pa kar podružnici Doma Ljubljana, ki je tudi v Sodra-
KAM GRE ZBIRKA? r Kozlevčaijeva zbirka, v kateri je prek 1000 predmetov umetniške, kultumo-zgodovinske, etnografske in še kdove kakšne pomembnosti, še ni popisana. ^ Prav tako pa še ni znano, kje bo ‘ zbirka pristala. .Na sliki: Leopold Kozlevčar v eni izmed sob.
kulturna skupnost financirala popis Kozlevčarjeve zbirke. Kulturna skupnost, ki se že tako otepa s pomanjkanjem denarja, tega popisa seveda ne bo financirala, če bo zbirka oddana drugam. Seveda pa po mnenju Janeza Gartnarja kulturna skupnost ne more nič vplivati na to, kam gre zbirka, ki pa doslej še ni bila niti ovrednotena.
Tudi Ludvik Tončič se strinja, da je zbirka zelo heterogena, a zato nič manj vredna. Ko govori o zbirki, se sklicuje na dr. Ivana Komelja, ki je menda d jal, da bi bilo prav, ko bi zbirka prišla v roke družb«.
Ct popisu zbirke zdaj po zakonu o naravni in kulturni dediščini ne more biti dvoma. Ne glede na to, kam bo zbirka šla, popis mora biti opravljen. Malo bolj zapleteno pa je vprašanje, kje bo zbirka pristala. Skoraj bi se veljalo pridružiti mnenju Janeza Gartnarja,. da je končno • vseeno, kje v Sloveniji bo zbirka.
1 Toda čisto brez vednosti pristojnih le ne bi smela zapustiti Slovenske vasi.	_	.
J. SIMČIČ
KORUZNI ČETVORČKI -Kako pridelati čimveč hrane na majhnih obdelovalnih površi-, nah, je morda ugotovil, upokd3 jenec Ciril Reberšek, ki je na svoji njivi na Uršnih selih pri-: delal koruzne četvorčke. Seme je vojvodinsko. Če bi scoprali, da bi vsaka koruznica rodila po štiri štorže, bi bili rešeni deviznih skrbi. (Foto: J. P.)
NA DOBU BODO REDILI KONJE - Kmetijsko posestvo Dob sledi potrebam družbe in zato začenja z rejo konj. Trenutno je v hlevu 13 kobil, čreda pa naj bi se povečala še za 7 glav. Na sliki: dobski lipicanci pred obnovljenim grajskim hlevom. (Foto: J. Simčič)
lipicanci
Ufi
Kmetijsko posestvo pri Mirni ima čredo lipicancev
NAJSTAREJSI - 74-letni Jože Belaj je kot najstarejši krošnjar stopal v paradi na letošnjem ribniškem semnju v prvi vrsti kroš-njaijev. (Foto: Primc)
MIRNA - Sliši se neverjetno, a je res: tudi na Dolenjskem bomo imeli lipicance. Za to je poskrbelo Kmetijsko posestvo Kazensko poboljševalnega doma na Dobu pri Mirni. Kot edina družbena proizvodna kmetijska organizacija so namreč sklenili, da bodo na tem področju prispevali k razvoju konjereje, ki spet postaja aktualna.
Trenutno imajo na Dobu trinajst kobil lipicanske in arabske pasme, ki sojih kupili v Lipici in na Brodu pri Kranju. Posebej zanje so obnovili star grajski hlev, ki je bil nekoč pri gradu na Dobu. Kasneje naj bi čredo kobil povečali na dvajset glav.
Na Dobu bodo v dogovoru z biotehniško fakulteto iz Ljubljane redili predvsem temnega lipicanca, ki je na Dolenjskem bolj priljubljen. Kot vzrejno središče si bodo pri-
zadevali vzgojiti konje za šport in delo. Odveč pa je seveda ponavljati, da so konji primerni tudi za splošni ljudski odpor. Že prihodnje leto bodo okoliški kmetje in seveda tudi od drugod lahko prignali kobile, saj bodo imeli na Dobu tudi žrebca. Prav teh pa v zadnjem času manjka, saj se zanimanje za konje iz leta v leto veča.
J. S.
MOTORIST
PODLEGEL
POŠKODBAM
NOVO MESTO - V ponedeljek so iz novomeške UNZ sporočili, da je 50-letni Jože Bevc z Debenca, ki se je 12. septembra hudo ponesrečil, ko je padel z motoijem, štiri dni zatem v novomeški bolnišnici podlegel.
SPET SMRT POD # TRAKTORJEM
GOVEJI DOL - Na cesti Sevnica-Krmelj je 15. septembra izgubil življenje traktorist Rudi Judež iz Gaberja, star 41 let. Vozil je od Krmelja proti Sevnici, na ravnem delu ceste v Govejem dolu pa je zapeljal na desni rob cestišča, se s traktorjem prevrnil 3 m globoko v manjši potok, kjer gaje traktor pokopal pod seboj.
SPOSOJENO TRNJE
— Električni tok se najbolj draži. Ker ga zmanjkuje, ne bo toliko prizadel življenjske ravni delovnega ljudstva.
(Iz Večernjih novosti)
,.Včasih smo delali rete za kmete in skednje, danes pa za turiste, hotele in vikende."
Rešerastva se ni hotel pri njem izučiti noben izmed njegovih mlajših bližnjih sorodnikov, pa tudi drugih kandidatov za ta uk pri njem ni bilo.
„Ta obrt izumira, a sem prepričan, da ne bo popolnoma izumrla," upa Jože.
J. PRIMC
MEDALJI TUDI ZA DOLENJSKI LIST
PORTOROŽ - Primorski novinarji so bili minuli petek, soboto in nedeljo priredili prvo letno srečanje jugoslovanskih novinarjev. Srečanje je imelo poleg uradnega dela tudi nekaj športnih tekmovanj, v katerih sta novinarja Dolenjskega lista dosegla lepa uspeha:	BOJAN
BUDJA jt v konkurenci preko 30 novinarjev-kegljačev delil drugo mesto z Vladom Kreja-čem iz RTV (zmagal je Janez Kovačič iz Dela), medtem ko je PAVLE PERC v veslanju osvojil bronasto priznanje.
OBILNA GOBJA LETINA - Pretekli teden je bilo v belokranjskih gozdovih ob Kolpi živo, kot že dolgo ne, saj so gobarji ne le iz Bele krajine, ampak tudi iz mnogih drugih krajev Slovenije kar pridrveli tja, ko so izvedeli za obilno gobjo letino. Najbolj so se seveda znašli Italijani, ki so prišli v Belo krajino s tovornjaki—hladilniki in odkupovali mlade sveže jurčke od nabiralcev po 250 dinaijev kilogram. Nekoliko večje so domačini posušili, prodali pa jih bodo kmetijski zadrugi. Tudi Grabrijanovi z Zilj (na fotografiji) so za nekaj časa pozabib na običajno kmečko delo ter se posvetili gozdnim sadežem. (Foto: M. Bezek)
SPOSOJENO TRNJE
— Danes so cene daleč nad ravnijo razprave o njih.
(Iz Ježa)
— Razvrednoteno delo počasi orerašča v plačano nedelo.
RES KRASNO REPIŠKO KRIŽIŠČE
Repičani bi najraje izobesili zastave, ker so uredili blizu bencinske črpalke novo križišče.
- Velika povojna pridobitev, je rekel tovariš Župan.
- Skoraj genialna rešitev, se je prepustil navdušenju tovariš Izvršnik.
- Cesta skozi mesto je zdaj lepo razbremenjena, je ugotovil že ugotovljeno- tovariš Sezedelejevič.
Še preden je tovariš Župan slavnostno prerezal tribarvni-co, pa so se zgodile na križišču naslednje stvari:
Občinski tajnik Polžič se je yz mopedom zaletel v počitni-
ško hišico nekega avstrijskega jodlarja. Pri tem si je izbil dva prednja zoba in nalomil dve rebri.
- Nič čudnega, ko pa ni nikjer nobenega prometnega znaka, so komentirala zijala.
Obrtnikov Miha in Inženirjev Robert sta prevozila križišče na strehi fičaka, ki je bil po nesreči podoben harmoniki, čez katero je šel valjar.
— Prehitro sta priletela v ovinek, ki je tik pred križiščem, je ugotovil miličnik z metrom v roki.
Klotilda Zračnikova je odnesla le nekaj prask, za avto
pa so mehaniki rekli, da bi ga bilo nesmiselno popravljati. Treščila je namreč v tovornjak, zvrhan s krompirjem.
— Ženska ni upoštevala desnega pravila. Sicer pa bi bilo treba vsem babam pobrati vozniška dovoljenja, je bil pretirano strog vratar Ključič.
Neposrednik Jožič Repič je predlagal ob vsem tem postaviti semafore.
Odgovorneži pa so menili, da bi bila to traparija. Za dokaz, da ni krivo križišče, ampak ljudje, ki se gibljejo po njem, so najeli poklicnega šo-
ferja s petindvajsetletnimi izkušnjami. Pred očmi Repič a-nov naj bi prepeljal, novozgrajeno križišče, ne da bi pri tem kogar koli treščil po asfaltu ali se sam prekucnil na bok ali celo streho. Demonstracija je bila napovedana za štiriindvajseto uro, ko je na cestah Repičevine takšna puščoba, da se rnačke ne upajo hoditi naokoli. Ob odobravanju vseh prisotnih je šofer brezhibno, opravil nalogo. Ko je navdušen skočil iz avtomobila, si je na neurejeni bankini zlomil levo nogo tik pod kolenom.
• ' TONI GAŠPER1Č
   ^