PRO ' .' 'in.' -v , ola0ilo slovenski narodne JEDNOTI ——1—— UradalAkl ta »pravniški prostori, MIT 8*. Lawadala An. Offka af FakBoellaai MIT k. Lawndala Av«. Talapkfcee. Bookarall 4M4. Aecaptaaaa for NepomirljW seaaterji Maje načrte ca pora* pakta, kl daje Belgiji ugodne pogoje. Borah pravi, da Wilsonora "moralna . obligacija*' je bunk. Washington, D. C. — Senator Borah in drugi nopomirljivi senatorji, ki so proti vsakemu sodelovanju Zdrušenih držav v evropejskih političnih zadevah, io napovedali boj pogodbi o plačevanju belgijskega vojnega in povojnega dolga. Borah, predsednik senatnega odseli aa zunanje zadeve, je prvi dal signal za boj. Nepomirljivi senatorji so o-gorfeni radi dejstva, da je ameriška dolgovna komisija odpustila Belgiji obresti od vojnega posojila na podlagi takozvane "moralne obligacije" ali obveznosti, katero je dal bivši predsednik Wilson ob času mirovne konference v Parizu. Borah j?ravi, da Wilson ni imel pravice dati nobene obligacije v imenu Združenih držav. Wilaon je tudi "moralno obvezal" Ameriko, da mora sprejeti versaljsko pogodbo in stopiti v ligo narodov, toda senat je sklenil drugače. Borah je v brzojavki aenator-ju Smootu, članu dolgovne komisije, izrekel svojo nezadovoljnost in protest proti pogodbi. Dejal je, da črtanje obresti pomeni, da mora ameriško ljudstvo pokriti izgubo vsote, katero bi bile prineslo obresti od belgijskega vojnega.dolga. Ut^n* fr priŠ)k£.*eat Bruslja, da belgijoki parlament mogoče tudi zavrže pakt plačevanja. Belfijiki liberalni in nacionalni listi silovito kritizirajo plačevalne pogoje in zahtevajo, da parlamentarne stranke odklonijo ratifikacijo. Listi očitajo Ameriki oderuštvo in pišejo, da se je Belgija zmotila, ko je upala, da najde v Ameriki novo zaveznico in prijateljico. Iksrtia mlafefa Slovoaoa pri kopij« Anton Zobec, član mladinskega oddelka S. N. P. J., utonil v ( olorado Springsu, Colo. ZZ' Cklcago, IU„ torek, 25. avgusta (August 25)i 1925. $,hSTEV.-NUMBER 199 at apaclal rala of poataga provklad for la aactiaa UM, Act ml oirt. «, 1IIT, aathariaed ba Ju a« 14, 1818.' Praglad lasvsll isgslltv , Amerika. Senator Borah je napovedal boj belgijski dolgovni pogodbi. Kemične granate pri vojaških manevrih v Rockfordu opekle 16 civilistov. Običajno tedensko pismo iz Washingtona. Panameriška delavska federacija bo mogoče pošiljala na jug delavske agitatorji. Ameriška unija za civilne svo-bodščine se je zavzela za proti-fašista. Po svetu. Vodja angleških rudarjev napoveduje odločilno bitko med kapitalizmom in proletarijatom prihodnjo spomlad. Stavka an-gleških mornarjev. ~ Angleži obesili sedem Egipčanov. o Spanci se pripravljajo na o-fenzivo v Maroku, a ne morejo izkrcati čet. Revolucionarna propaganda na Španskem. Petsto delavcev in kmetov pred sodiščem v Bolgariji. Vojaki straijall sa elvINsto pri vajah Šestnajst civilistov v avtomobilih je bilo zajetih v umetnem dimu in opečenih, med temi tudi dva Slovenca. ( olorado Springs, Colo. — (Izvirno poročilo Prosveti.) — Anton Zobec, 15-letni sin Antonije Zobec, je 19. avgusta utonil pri kopanju v Golden Cycle pondu. Deček, ki ni znal plavati, je jezdil sod v vodi in sod ga je zaneti predaleč. Nesreča je hotela, da je zdrsnil s soda ln padel v vodo, ki je na tistem mestu globoka 15 čevljev. Drugi dečki, kl »o bili v vodi z njim vred, so ga BkuAali rešiti, a brez uspeha^Nje-Rovo truplo je bilo potegnjeno iz vode dve uri pozneje in zastonj so delali s pulmotorjem, da bi Ka obudili k življenju. Mladi Zobec je bil član mladinskega oddelka tukajšnjega druitva Triglav št. 94 S. N. P. J. Rockford, UL — Pri vojaških manevrih na vežbališču Camp Grant se je zadnjo nedeljo popoldne pripetila nesreča. Večje število kemičnih granat, ki delajo umetni dim, se je med gledajočim o n deloma vsled premale pazno-sti vojaških straž prekoračilo črto nevarnosti na vežbališkem polju. Gledalci so prišli v avto-nobilih. Ko so začele nahje deževati goreče kemikalije, je nastala divja panika med avtomo-bifisti in čudež je bil, da se ni zgodila še večja nesreča. Vojaki, ki so streljali granate, niso videli občinstva radi dima, ki je pokril polje. Šestnajst oseb v avtomobilih je dobilo večje ali manjše opekline. Med temi sta tudi Thomaa Primožič in njegova Sinaha Ana Primožič iz Rockforda. Ranjence so odpeljali v vojaških ambu-lancah v začasno bolnišnico na vežbališču, kjer so jim dali prvo pomoč. Enega, ki je bil najbolj obžgan, < so odvedli v bolnišnico v Rockfordu._ Na Boliartkasi ia si ■ klica belimi tirorji Cankovova rabeljska vlada postavi pred sodišče še 500 delavcev in kmetov. IzKon Poljakov is Nemčije. . K*'rlin, 24. avg. — Nemška vlada je odredila izgon 50 Polja-kov. ki nočejo sprejeti nemškega državljanstva v nemškem d*lu Slezije. Enako dela poljska )lada z Nemci v poljskem delu '»ornje Slezije. Nemška vlada je »klenila vrniti milo za drago in fcrnatl enako število Poljakov a Nemčije. racije Novr fašiatovake na Dvaaja. I>unaj, 24. avg. — Okrog 26,-<*» nacionalistov in fašistov je v ^boto korakalo po dunajskih "'"ah s klici "Juden hinaus. Ju-oviAanje plače. Par-podjetnikov privedel do pogaja-nifcke družbe skiišajo dobTti ifs^- Hj*. Ce ne Izravna Uga spor« kokaze in prišlo je že do spopadov med sUvkarji ln skebi. Trije sUvkarji so bili včeraj aretirani. — Istočasno je prišla voat Is Avstralije, da so tudi tam za-stavkali mornarji. London, 24. avg. — A. J. Cook, Ujnik organizacije rudarjev v Angliji, ki so zadnji mesec zmagali v boju z lastniki premogovnikov in vlado, je včeraj nS javnem shodu v Manafieldu dejal, da angleška armada in bojna mornarica podpira organizirane delavce. Cook je dejal med drugim: "V maju 1926. (ko poteče devetmesečna subvencija premogovnikov, katero jo dala Baldwinova vlada) pride ena največjih bitk med organiziranimi kapitalisti in organiziranimi delavci v Angliji. Delavci se moramo dobro pripraviti. Organizirati moramo bojevno mašlnerijo in provijant, Začeti moramo takoj sklad sa preživljanje delavcev tekom boja. Ako bomo previdni in dobro pripravljeni, pride potom delavske vlade kontrola armade in mornarice v naše roke. Svarim torije, naj ne skušajo armade in mornarice preveč. Vojaki ln pomorščaki so naši fantje, delavski sinovi, kri naše krvi in ne verjamem, da bi pobijali svojce." Ko je Cook govoril o formi angleške vlade, je rekel: "Rajši se pridružim komunistom kakor kralju". Aaclaii abnHi sodom Eglpftasov Nacionalisti, pokrlvljenl umora angleškega poveljnika, usmr čeni v Kalni. _ i Kairo, Egipt, 24. avg. —. Sedem egiptovskih nacionalistov, katere je angleško sodišče obsodilo na smrt radi umora slrdarja Lee S tačka v zadnjem novem bru, je bilo včeraj obešenih na dvorišču kairske jetnlšnice. Seat obsojencev, ki ao bili malone Še dečki, je šlo hladno v smrt. Brez najmanjšega proUsU so ae dali obeaiti. Sedmi pa, Shafik Mansor, po poklicu odvetnik, ki je vodil zaroto proti Stacku, se je hoUl iztrgstl rabljem ln Je obupno kričal, ko so ga vlekli pod vešala. Zunaj jctnlških zidov je stala velika množica ljudstva inamir no, toda s stisnjenimi ustnicami gledala, kako ae je aedemkrat pojavila črna zaaUva v znamo nje končane ekaekucije. Močne vojaške čeU so delale kordon o-koli zaporov. PO SEDMIH LETIH. Washii(toisko tidossko pismo SUvka rudarjev ima lahko da-lekovidne posledice sa Coolid-ga. — Kaj bo priporočil Pin-chot. — Večje število organi-siranega delavstva kot pred letom. Waahingtoa. (F. P.) — Rudarji, ki kopljejo antracit, se bodo seznanili s pismom, ki ga je pisal starček iz VermonU Coo-lidgu. pbzivajoč ga, naj gotovo kandidira za predsednika tudi le-U 1928. Coolidge ima sedaj v roki sUvko teh rudarjev. Začela bo 1. septembra, ako no bo spremenil svojega sedanjega nevtralnega sUlišča in Če no bo na Uk način, da se bo ljudstvo sadovoljilo, predno poskočijo cene* antraclU, bo zdrsnil njegov politični ŠUb, kar bo vidol tudi tpvcrner Pinchot. Pinchot je v sporu na antracitnem polju imel opravka Še pred dveml leti, potem, ko se je temu izmaknila Bela hiša, ln zagotovil je rudarjem deset-od-stotni povišek mezde. ZahUvali so "check-off", ampak od tega so odnehali, samo da je bilo mogoče dobiti povišek. Zdaj pa je glavna zahteva rudarjev "check-off", od katerega ne bodo odnehali. Pinchot ima še governer-Sko službo in je pripravljen tudi zavrniti Coolidga, če bi U hotel naatopiti proti uniji. Nič bl se mu bolj ne dopadlo kakor podati s# v predsedniško tekmo na U-kem programu. — Republikanaki politikaši i. majo skušnje radi sUvke na antracitnem polju. Znano je, kak-Mti alarm je zagnal senator ladge o nevarnosti .za njegovo stranko, če bi ae bila nadaljevala stavka na polju antraclU leta 1902. Tekma je pričela v maju In sepUmbra, ko sU magnaU Baer in Readlng gnala cene trdega premoga v vrtoglave višine, je Lodge pričel izdajati serijo apelov na predsednika, da pritiane na podjetnike. Njemu ni bilo čisto nič mar radi ubožnih stanovalcev po slabih sUnova-njih, ki niso mogU kupiti ne-znansko dragega premoga, skrbelo ga Je, da bo radi Uga pogorela republikanska stranka v bližajočih se volitvah. Pa še bolj se je bal, da bo po premogarskih magnatih izkoriščano ljudstvo zshUvalo javno laatništvo rudnikov. Coolidgevi svetovalci dobro vedo, če bo cena antraclU plezala med čaaom sUvke le previsoko, bo zopet naatal val zahtevo po nacijonaliziranju rudnikov. Vae ugovarjanje, da se antracit lahko nadomesti z drugim kurivom, ne bo imelo uapehs, ljudje bodo zahUvali nacionalizacijo rudnikov. Governerju Pinchotu Ukrat ne bo treba drugega kot naznaniti podroben načrt za rešitev spora ali ba priporočilo, da penn-sylvanaka država kupi zemljišče z antracitom in začne operirati svoje lastne rudnike. Kakor Imoč v svrho organiziranja delavcev v teh deželah. Prvi namen, za kaUrega je bila ustanovljena Panameriška delavaka federacija, je bilo organiziranje delavaklh unij v vseh drlavah španske Amerike, s čimur nsj bi se odpravil napol fevdalni sistem Ur bl so med delavstvom zanesla razredna zavMt. Klici z juga po taki pomoči so torej dobrodošli, misijonarsko delo unij-skih agiUtorjev je treba samo Še financirati. Dozdaj sU Ameriška in mehiška delavska federacija vsdrše-vali stroške Panameriške delavske federacije. Prvi dve zdaj anujeU ne samo financiranje sa kampanja tar da po južnih državah pomagajo, da šl delavstvo izvoli svoje domačine za voditelje Ur se Uko pospeši razvoj delavskih' strokovnih organlsacij, Umvoč bosU tudi poslali v juž ne države komisijo, v kateri bo sam IglesiM. Delavska komisija se bo po-služila sredsUv, da se razno države v Južni In Centralni Ameriki pripravijo do Uga, da sprejmejo mehiški način, kjer vlada imenuje delavske aUŠeje in poslanike. Ti zastopniki so izbrani lz vrst organiftfranega delavstva in njih namen je delavstvo po različnih državah obveščati o se-IJenju, plačah in sploh delavaklh razmerah po deželah. Ko se Je Psnameriška delavska federscija sestala zandjo jeseni v Mehiškem mestu, jo sklenila reorganizirati ves ustroj organizacije. Sedaj se sestoji Iz sveU diplomatov, kaUrim se mudi pomagati severnoameriškim vlagaUlJem v španski Ameriki. Reorgsnizacija bo stremela za tem, da bo unijsko delavstvo zastopano v uniji in bo lahko Izjavilo svoje sUlišče, ko bo prišlo do gospodarskih in političnih odločitev. Zluati se unijs bavl « zadevo dominikanskih delavcev, kaUrim Je bila odročena dosledno vsaka pravica v političnem in goapodarskem gibanju, KLANOVHKV SVETOVALCI V ZADREGI. Francosko4panska ofiaiha v Maroka Španski dikUlor pravi, da ofen-aiva prično še U teden. Spanci nameravajo udarili proti glavnem mestu rebelev. Pariz. 24. avg. — Iz Barcelone Javljajo, da Abdel Krim Uko ua|»ešno bombardira otok Alhu-cemas, da Spanci ne morejo tamkaj izkrcati svojih čet na obreš-Je. Velika topniškp bitka med španskimi in rifijanskimi baterijami je zdaj v Uku. — Druga vest iz Barcelono se glasi, da se I k) vsej Španiji širi močna revo-lucijonarna propaganda. Parla, 24. avg. — General Pri-mo de Rivera, španski dlkUtor, je naznanil danea sjutraj, da španska ofenziva za okupacijo -^--r „ , ... tAdjlra, glavnega mosU rebelnih apele li Kolumbije, Kifijancev, prično U teden. Spanci ao koncentrirali 40,000 moš, ukijučivši tujsko legijo, v Couti, Melilll ln v španskih lu-kah za izkrcanje v zalivu Alhu-cemaa. Francosko > in španake bojno ladjo Ur letala bodo krila izkrcavanje. Francosko vojno ministrstvo je odredilo, da so vse alpinske posadke ob Sredozemskem morju pripravijo sa odhod v Afriko. Napad na Ajdlr, ki se nahaja e-no miljo od zaliva Alhucsmas, Je del španake mešetarlje s Francijo v načrtu skupne ofenzive proti Abdel Krimu. Ofonziva se mora izvršiti pred deževno sezono v Maroku, kl prične navadno sredi oktobra. |Waehtngton. — Odgovarjajo na objavljeni naman klanovskih voditeljev, da kluksi skušajo o-svojiti zakonodajni program, kl bo proti evoluciji in proti priae-Ijevanju, Je urednik VVaahington PosU spomnil klanovce, da bi propročenja priseljevanja privedlo zamorsko pleme do boljših gospodarskih razmer ter da bi tudi oni dosegli življenjski standard kot ga imajo belo|toltniki. Republikanaki polltlčarjl še vlečejo a klanovci, čeprav je Coo-lidge razlaatll klan. Zaaebno oni trde, da l*pdo voditelji republikanske atrarike še utonili v močvirju vprašanja radi zamorcev. Zamorci vaako leto atopajo bolj ProHfaHale so iSMril ■ ■ vmaviava Pomoč je poandlla Ameriška u- nlja sa civilne svobodščlne. New York. V Ameriška tmija sa eivllne gprpbodlčlne je ponudila pomoč sa obrambo VlnoenU Vaclreo, bivšega socialističnega poslanoa v lUlijsnskem parlamentu, kaUri Je bil sretirsn v New Yorku, Zsporno povelje Je izdal dršavnl pravnik okrsJs Ea-sez v New Jerseyju. Zaporno povelje jo bilo lsdano proti Vaclrki na obtošbo, da Jo prizadeti povzročal javni nemir, kar je v Nevv Jerseyju Uhnlčnl vzrok za tožbo. Aretiranje se Je zgodilo na socislističnem shodu, ki se Je vršil v Newarku, N. J., zadnjo nedeljo, kjer so italijanski fašisti, kl imsjo organizacijo v Severni Ameriki skušali zlomiti shod. Unija za civilne svobodščlns Je UkoJ uvedla laatno preiskavo In dognala, da js bil shod popolnoma miren, dokler niso prišli nasilni fašisti, ki ao takoj nastopili s svojo bojevitostjo. Slediti nl moglo drugega kot nemir, kaUri Je trajal pol ure In se Js nato nadaljeval shod mirno kot poprej. Fašisti, ki so napadli sbo-rujoče s palicami, ao Jih šeat težko poškodovali, a kakih 80 voč-alimanj potolkli. Zaprtih pa je bilo tudi 17 fašialDv, s njimi grof Reval, katerega ao pa kmalu izpuatlli, čeprav Js bil vodi-Ulj pobojnikov, Vae i rea je moral pobegniti is lUiiJe radi avojegs političnega prepričanja. To |»a menda zelo ugaja n«wjeraeyskim oblastim, ki hočejo Vacirco še kaznovati. Dobili bi radi Vacirco iz New Vorka, Uko da bi ga po avoje aodill v Newarku, In aicer Uko kot želi fašlatični italijanski konzul v Newarku. Sorodniki Vaclr-ce se boja, da bl bil deportiran v Italijo, kjer bi ga Muaaolinljevl fašiatl nemudoma zaprli. Zaklad odkrit v hiši bivšega ear« jevega krojača. I/eningrad, 24. avg. — V hiši, v kaUri Je pred revolucijo bival carjev krojač po imenu Lidval, ........... _ ______ # kl Je danea bankir v Parizu, ao v tndaatrijo in ae uspešno orga^ ** dni našli večjo zalogo zlatih sulUnih, katerih nl več. Železniška aeereta v pet »rt vik. Pariz. 24. avg. — Dva eks-presna vlaka aU sinoči trčila Senau in več vozov Je da bo letošnje poročilo o poaUn-| ku organizacije, k I bo podano v Kreaciji; Atlantic Cltyju, Izkazuje več kot pred letom članatva. To Je edino l<*to od 1920, da članatvo organizacije nI padlo. Morrison ne podaje za leto 1925 nikakih šte- liHo^robljenih. Pet potnikov je vdk; UtiM924 je t* r; t ■ mosvBTJt PROSVETA OLABILO SIvOVBNtt* NARODNE/ODPORNI JEDNOTI _____ LAETNINA SLOVENSKI N PORNB JEDNOTI Cm ogla«* po dogoroni. Bokaplal ao oo ****** "^ Horotnlaa: Zedinim driaro (\**ml£k*so) $5.00 na !•£»**•** mm pol UU In 91.25 M tri nuMctj Chicago tai Cicaro $*J0 ma Isto. $9JS M pol tata, fl.06 aa tri mccaea, tal m In ljudje, ki se Uko grdo zlažejo takoj, ko vidijo, da so zašli v past s svojimi izmišljenimi pripovedkami, so najbolj nevarni delavskim in farmarskim interesom. Zato je dobro, da zavedni delavci, ko prične kampanja za organiziranje delavcev v strokovnih organizacijah, pri vsaki priliki razgrinjajo klerikalce kot pone-umnjevalce preprostega ljudstva. ^ Kutar MrM,kariMSiki "PROSVETA" 1467-69 S«. Lavndala Avaaaa, Ckieogo, IDInota. aTHE ENLIGHTENMENT1 Organ ot tha BioiomU Nntkmal Bomoiti M*?. Advarttctng vntoa op aoracmant. ' SnbacrlpUon: U nI tod Statac (aacapt Chlcago) aad yaar; Chicago 9« JO, and foraign coontrirs 9«.00 porjonr. —.....IIIIMITIT I r ti y iTiurr iii» I en človeku in da je omejeno bitje. Ko mu je pa delav«* v* prenovitev K na iHKllagi svojega zdravega razuma dokazal, da tak bog, J^T ^^ ^ ,jyb££in kot ga slika on, ne more biti vsemogočen, vseveden, ne- prijatelji ženak. mislečih ljudi; feministične pr-voboriteljice hočejo samo prido* biti može ln žene zase. Spolna podrejenost žene na domu bo prenehala In hudobno preganjanje ženske, ki je "grešila", bo tudi rodilo rebeljon proti dvojnemu standardu (to je, da za žensko velja druga morala kot za moškega). Feministka redkokdaj vpraša po konvencijonalnih čednostih, navadno reče moškemu: "Dobro, ti kar imej svoje čednosti, pa živi po njih!" Dalje gre Russellovs, ds mlade Ženske kakor stare feministke zahtevajo, da vlada ens miti blaginja delavcev, varnostne naprave itd. tudi vaša zadeva vsaj deloma. Ne, vaša zadeva ni. Da se baroni premoga ne zmenijo za rudarje, dasi prvi in drugi nosijo božjo podobo, je pa morda moja krivda! Jaz "pozkušam vse, kar morem, da zbrišem božjo podobo z ljudi in jo vtisnem opicam". Ljudi ponižujem na Živali in zato se z delavci tudi živalsko postopa! Ta je lepa! Ce je to res, tedaj evolucijonisti dokazujejo, da so se samo delavci razvili recimo iz opic — ker že hočete tako — dočim je kapitaliste Bog ustvaril! Kdo pa je poniževal ljudi na živali v prejšnjih časih, kb še niso poznali evolucije, ravnali pa niso z delavci nič boljše j G. Trunk, vi ste bili nekoč dete, ki ni poznalo nobene snage. To je fakt, ki ga ne morete* utajiti. In če vam rečem, da ste se razvili iz deteta, ali vas s tem postavljam na stališče smrkavega otroka? Človek je danes človek, ni več žival, pa naj se je razvil iz še tako odurne živalske forme. To si zapomnite. pridigar, toda moral je bežati pred žandarji.' Pred leti je hotel zabiti neko cerkev in obmetati župnikovo stanovanje s klopotci, danes bi pa oblizal vse lesene svetce. V resnici je pa dolar njegova vera in business njegov bog. — Collinwoodski štrigelj. a a a Sreča za Slovence! Dragi Sarkomet! Žandarji v starem kraju niso le postavili Grdinata v kašo, temveč so tudi preprečili, da Slovenci nimajo svetnice. Ako ne bi bili pravočaa-no razkrinkali "Čudeža" v Vodicah, bi bila vodiška Johanca v tem svetem letu nedvomno proglašena v Rimu za svetnico. -Vodičan, So. Chicago. : • 1 • Vreme nfc fronti. Francoska fronta v Maroku: Malo je vroče, drugače pa je hladno. Francoska fronta v Siriji: V splošnem je hladno, drugače pa je vroče. a a e j ; Popravek. [ V sobotnem "Žarkometu" pod naslovom "Iz 'trunka'" je ti-skovna pomota v začetku stavka "Človek je sam na sebi mi-kroskopično vesoljstvo". Pravilno je "Človek je sam n^t sebi mi-krokozmično vesoljstvo." K. T. B. Po najnovejšem dodatku k zakonu, se dovoljuje tudi f 150 za pogrebne stroške preko vseh drugih odškodnin. Ne izplačuje se pa odškodnina za oba slučaja — poškodbo in bolezen — skupaj, razun ako je onesposobljenje nastalo vsled take bolezni in poškodbe. V takem slučaju bo komisija določila kompenzacijo po svojem uvidevanju. Delavec, kl vsled poškodbe postane onesposobfjen za delo za Več kot sedem dni, mora tekom dveh tednov po dnevu poškodbe vložiti prošnjo za kompenzacijo, zdravniško pomoč itd. Za prošnjo služi tiskovina (blank): "Application for payment of compensation, medical servlces, etc." To tiskovino treba izpolniti in poslati po pošti na naslov: Industrial Commission of Ohio, Department of Claims, Colum-bus, Ohio.". V slučaju poškodbe, kjer ni bila vložena nikaka prošnja v roku treh mesecev po poškodbi, sme komisija smatrati, da se je vpravičenec odrekel pravici do odškodnine, in se to zabeleži. Od delavca, ki zahteva kompenzacijo, sme komisija zahtevati, da se podvrže zdravniški preiskavi vsak čas sli pa od časa do času v kraju, ki je primeren za delavca. Ako se od njega zahte- šati več kot $18.76 niti manj kot|va, da pride k zdravniškemu $5 na teden. Najvišja odškodnina za slučaj smrti znaša $6,500. Toda, a-ko komisija najde, da delodajalec vsled zanikmosti ni primeroma skrbel za varnost, mu komi-sija ame nalagati dodatno plačilo do 50 odstotkov najvišje odškodnine $6,500. Komisija, sko smstra to primerno, ame spremeniti tedenska . . . .. . .. piaMle v eno ali vetkratno skončno milostljlv, ker je po njegovih naukih omejeno Nobeden izmed teh dveh pis-; no plačilo. bitje, kot nJemu podobno bMi fflovek, tedaj se bo kleri- da počenega groša na kon- Dodatno k odškodnini izplaču- kalec takoj zlagal in rekel: Kdo pa je kdaj govoril, kakšen " je bog. ZZTiZ: ,?T» n TT* -vo- zdravniške in bolnišnične atra-.kot oni. ki stanujejo 1 bodno igro privlačnosti ia teles- j Ske, kakršni se JI zdijo primerni. I Ohio. pregledu izven kraja, kjer stanuje, se mu izplačajo stroški, zvezani s tem. Ako se delavec noče podvreči zdravniškemu pregledu, se njegova pravica do odškodnine suspendira, dokler se ne da preiskati. Glede odškodnine osebam, ki so odvisne od delavčevega zaslužka, se ne napravlja nikake razlike, da-li vdova, otroci ali druge odvisne osebe stanujejo v A/heriki ali v inozemstvu. Vsi inoeemci, stanujoči v starem kraju, dobivajo isto odškodnino v državi Kompenzacijski zakon zahteva, da vsak delodajalec mora prispevati k državnemu zavarovalnemu skladu oziroma mora, ako je v sigurnem financijalnem položaju, zajamčlti plačilo odškodnine potom bonda ali jam-ščine na komisijo. — F. L. I. S. IZPRIMORJA Požar v Bark ovija h. V Bar-kovljah pri Trstu je izbruhnil o-genj v tovarni mesnih konzerv "Alimentaire". Goreti je zsčeio v mizarski delavnici poleg tvor-niče. Skoda, katero je povzročil ogenj, znaša 150 tisoč lir. Vzrok požaru kakor običajno ni znan. Mrtvec v Soči. Dne 2. avg. so izvlekli iz motnih valov Soče v Turiaccu truplo 221etnegs ponesrečenega strojnika goriške Narodne tiskarne Antona Rožiča. Truplo je Že bilo nagnito, toda policijski organi so kljub temu Ukoj ugotovili Identiteto pokoj-nika. Naliv v Bovcu. Dne 2. svg. j« bil v Bovcu močan naliv. Po cestah in potih so drli potoki. Ps-dala je tudi toča, ki je napravila veliko škode. Pihal je mrzel veter, ki Je prinesel na BovAko mraz, ponoči pa je pobelil hnl*-sneg. Pač čudna vremenska ir» narave, ki ne obeta letos ns jesen nič dobrega. Avtomobilska nesreča na O riškem. Dne 8. avg. se je pripetila pri Dolgi njivi med Solks-nom in Plavmi avtomobilska nesreča. Avtomobil tvrdke Carne-val Co. je zadel v neko nasproti prihajajočo votilo in msk> )r manjkalo, da se ni zvrnil v deroče Sočine valove. K sreči je preprečil obcestni kamen, ds je vozilo obtičalo blizu ceste. Ck>**-fckih žrtev ni bik). Smrtna kesa. Uwrl Je v Trf* po dolgi in TOREK. 25. AVGUSTA. iprKDNI element mora ITI. eashington. — Dr- •kTie bil vodja urada aa po-£ko gospodssrtvo, kateri jb zveznega departmenta za a-/ulturo. Tajnik departmenU jL oa ga je odslovil is čud- m j. .tri- ,, več odredbami in zakoni, Ji je priporočal, da bi jih S* kongrea in Coolidge v lodnjem zasedanju, kar pa so tirali njegovi prijatelji, da je liradikalno in je Taylor mo-%adi tega iti. Poljedelski taj-jardine skrbno pometa iz de-Itmenta, v katerega je prišel, ja ne bo ostal v njem noben »rednjak in da vse nadomesti amimi trdimi bučami. PKOSVETJC KASKI italuani ubili dijaka. fcicago. — Devet italijanskih italinov v starosti od 18 do let je bilo aretiranih in obto-ih uboja Johna Klazzina, všečnega dijaka, na južni stra-mesta. Uboj je bil izvršen v Ijo popoldne. Klasain je v bel. Žena ima drugo pravno stališče glede uprave premoženja in varuštva nad deco. Ženska volilna pravica! Kochov nauk o bacilih in njihovo spoznavanje Henri __ pravcata revolucija! Einsteinova teorija relativnosti, — druga takšna revolucija. In razvoj od vola pred plugom do traktorja. Uporaba električne sile, in U uporaba je najbrže šele ob pri-četku razvojnih možnosti. Borba za reformo ječ in reformo kri-minalistike, za razumnejše in pametnejše ter koristnejše sodbe sodnikov nad zločinci. Roentge-nove žarke so v tej dobi našli in medicino, ki naj v naprej obvaruje pred obolelostjo, kakor n. pr. varnostjo cepljenje proti raznim boleznim. Radij in neizmerne možnosti za bodočnost. Dar-wina in iz njegovih spoznanj izvira jočo revolucijo v mišljenju. Spremembo v mišljenju napram ločitvi zakona ter nezakonskim rojstvom in porodom. Videla sem 12 vojn: Vojne v Mehiki in na Krimu, vojno za i-talijansko neodvisnost, veliki u-por Indijcev in našo (ameriško) državljansko vojno. Vojno pruske proti Danski in aneksijo Slezviga, vojno Prusko proti žbi s tovarišem-flirtajoče«-t«*wstriji4a-?ru*ks proti ' {h1-r trii tri dekleta pred kinogle- ji ter aneksijo Alzaclje. Vojno .. _ rr„ i« ArnVii« Ruaii« nrofi TurAiii *0 V P^ejSnjin COSin, \ iščem. To je razkačilo Archie ilinija, ki je bil zraven. Skli-je svoje pajdaše, ki so nato udii dijaka in ga pobili na tla. n mu je s kosom cementa bil glavo. —■ Istega 'dne sta včikaški "Mali Italiji" izvr-g še dva umora. aponski polet Iz Toklja v ■Moskvo. loskva, 24. avg. — Dva jaška eroplana sta prišla vče-it Tokija v Moskvo. Letalca bila sprejeta z velikimi čapt-in sovjetska vlada jima je itala na uspešnem 5000-milj-m poletu. biscit o prohibicljl na Danskem. openhagen, 24. avg. — Po-l se, ua Bplošen plebiscit o ašanju prohibicije na Dan-m se vrši prihodnje leto. laux v Londonu radi dolgov. />ndon, 24. avg. — Francoski nčni minister Caillaux je pri-sinoči v London. Danes kon-ra z angleškim finančnim istrom Churchillom radi icoskih vojnih dolgov Angli-katerih plačevanje še ni ure-. Francija, upa, da dobi do-plačevalne pogoje, katere em izrabi v pogajanju z A-iko. Francija dolguje Angli-123,000,000 sterlingskih fun-(13,021,650,000). V teki M M Rusije proti Turčiji, Zedinjenih držav proti Španiji, Rusije proti Japonski in končno svetovno vojno. Opazujem, da vstaja novi občutek, glede na vprašanje miru, neko svetovno čustvovanje vseh ras, toda to čustvovanje se menjava. Vzgaja pa se smisel za mednarodnost. Strokovne organizacije so se iz majhnih brepomembnih skupin razvile v silo, ki more ustaviti vsa kolesa industrije, tako da se ta ustavitev občuti v vsakem domu. Udeležbo delavcev na obratih, v katerih so nastavljeni. Ustvaritev delavskih bank. In gledala sem in gledam pretresljivo sliko, kako raste kapital in organizirani kapitalizem, ki je vedno v strašni izkušnjavi, da bi zlorabljal svojo moč. Ti dve obe skupini organiziranih sil si stojita nasproti.... Vesti iz Jegosievije Kmečki poslanci — proti agrarni reformi. (Novo izdajstvo Radičevcev.) — Radlčevskl Jutam j i list daje novemu ministru za agrarno reformo gospodu Pavlu Radiču nauke, kako naj se izvede agrarna reforma. Pri tem trdi, da je bila prože-ta dosedanja zakonodaja o agrarni reformi "boljševiškega duha". Glavna naloga novega ministra za agrarno reformo naj bi bila po mnenju Jutarnjega lista ta, da bi izganjal iz agrarne reforme boljševiški duh in varoval "interesno sfero" veleposestnikov. V tem smislu si je pustil dati gospod Pavle Radič v proračunskih dvanajstinah tudi potrebna pooblastils. To izdajstvo nsd kmečkimi interesi je eno nsjgrših, ksr jih je prevzela v zadnjem času Radiče-va stranka ns svojo kosmsto dušo. • Ravno med malimi kmeti, ki jim je pripomogla agrsrns re-fortna malo do sspe je bil marsikdo, ki ga je Radičevo komedi-jantstvo tako premotilo, da je vrgel svojo krogljico v Radičevo skrinjico ne ozirsje se na svarila organiziranih kmetov ln delavcev, kl so Radlčcve sleparije že zdavnaj spregledali. Za to svojo lahkovernost bo sedaj grozno udarjen: Tisti minister, ki gs Je dvignil on na konja, si dsje pooblsstlls — za poslabšanje agrarne reforme. Ss mo zato, da pride iz zapora, — je izdal Radič vse. Otroci zanetili požar. — V Ko-strevnici pri Litiji so otroci, I-grajoč se z vžigalicami zažgali Žagarjev kozolec, napolnjen ~ požeto pšenico. Na pomoč so sicer prihiteli gssilci iz ftmartna a bilo Je prepozno, ker je kozolec že tekom četrt ure pogorel do tal. Obeell se je v Zagrebu 27 letni ruski držsvljsn Peter Hudjskov uradnik tvrdke 'Tungsram". Hudjskov je rodom iz Tobolsks v Sibiriji ter pristojen v Kijev. Vzrok samomora Je baje nesreč na ljubezen. Nove delo Makaima Gerfcega — Maksira Gorki, kl se Je vrnil pokrepčan v Rusijo, nadaljuje svoje najnovejše delo, roman Iz domače meščanske vojne ter u-qp*,^da se bm Hekoliko Ritvihi cMakapataaJa farna Velik del priseljencev, ki so se za stalno nastanili v Združenih državah, želi kupiti si zemljišče in se posvetiti poljedelstvu. Večina njih so bili poprej kmetovalci. Ameriška priseljeniška komisija je v svojem poročilu cenila, da ena tretjina do treh petin novodošlecev je bilo zaposlje-nih v poljedelstvu pred svojim prihodom v Združene države, da pa niti eden izmed vsake deseto-rice se ni tukaj nastanil na farmi. To je lahko razumljivo, kajti veČino priseljencev je absorbirala ameriška industrija. Tu ni vmes vprašanja osebnega nagnjenja, pa kollkorkoli bi novo-došlec najrajši Šel na deželo, dejstvo je, da on ob svojem prihodu ne najde mnogo prilik in ugodnosti, da bi se posvetil poljedelstvu. Pač pa se mu take prilike lahko ponudijo kasneje, ko je že storil uspešen začetek v Ameriki in si je priltedll zadosti prihrankov,, da more postati poljedelec. v Amerl- pripomogli šo si do miljonov akrov javne zemlje, ki jo je vlada oddajala novim naseljencem bodisi brezplačno ali proti malenkostnemu plačilu. Kar je bilo najboljše javne zemlje, takozvani home-steads, je dandanes že vse oddano. Preostaja dandanes sicer še mnogo miljonov akrov nevporab-ljene ledine, ali ta zemljišča se večinoma nahajajo v polu-pustl-njah zapada In, kakršna danes so, so primerna le za pašo. Vendarle je na razpolago še veliko rodovitne, ali neobdelane zemlje, ki je lastnina vlade ali privatnikov. Agrarno vprašanje, kakršno obstoja v mnogih evropskih državah, je nepoznano v Ameriki. Približno tisoč miljonov a-krov, skoraj polovica vseh kontinentalnih Združenih držav, ne obstoja iz farm. Štirideset miljonov akrov te ogromne povrfine je popolna puščava, drugi deli so pregrobi za obdelovanje in nekje ni zadosti rodovitne prsti. Človek, ki razpolaga z majhno glavnico, ima na izbiro, ali da sl kupi manjše zemljišče v razviti pokrajini, ali pa večji obseg ce-nega zemljišča z vsemi težjcoča-mi vred, ki. spadajo k življenju pijonlrja. Zemlje pa nikakor ne primanjkuje, kakor je to v Evropi, kjer je pomanjkanje zemlje povzročilo take ostre socljal-ne konflikte. Kako pa naj tujerodec, ki se hoče naseliti na deželo, izve o dobrih prilikah za nakup zemlje? To je zanj jako resno vprašanje. Ponudb je polno povsod, ali mnogokrat so lepo spisani in vabeči reklamni letaki ln oglasi ali o-sebnl zastopniki zemljiških a-gentov prinesli mnogo gorja željnim naseljencem. Tujerodec nI vedno v stanu razločiti med no-štenim in širokovidnim zemlje-tržcem In pijavko. Sleparski zemljetržec — "land sharks" mu pravijo — navadno eploh ne poseduje nikake zemlje. On prodaja na provizijo in navadno laže o kakovosti zemlje ter zaračuna mnogo višjo cono kot je zemlja vredna. Kupne pogodbe pa se-stavljajo tako, da bodo končno vpropastile naseljence. Potem prodajajo Isto zemljišče kaki drugi Žrtvi. Polteni zemljetržci (real es-tate dealers) sami vodijo borbo proti zemljiškim piratom. Tako, na primer, obetoja vsenarodna jednota zemljetrških organizacij (National Associstion of Real Estate Boards), v katero je včlanjenih 180 lokalnih organizacij. Ta jednota v svojih prsvilih prepoveduje krivo opisovanjb ponujenih zemljišč, kakršno utegne ujeti v past In oškodlti željnegs kupce. Treba tudi razločiti, med poltenimi in goljufivimi privatni mi kolonizacijskimi družbami. I-mamo družbe, kl pošteno hočejo spremeniti zadnje preostanke divje narave v rodovitna polja in vrtove in pomagajo naseljen cu v dosego tega cilja. Ali na drugi strani inuuno tudi precej takih "kolonlzacljsklh družb kl prodajajo ničvredna zemljišča In sleparijo. Federalni poljedelski department je nedavno razgalil tako počeajenje v svoji preiskavi o nadaljevanju In kolonizaciji v državah ob Velikih NaMo ae je, da je tn drugih sosednjih okrsjih države Minnesote. Ts zemljišča se ne bodo dala ekonomično obdelovati za vsaj pol stoletja. Vendarle so te tvrdke v svojih oglasih pravile, da "zemlja obetoja is rsstltnske in črne prsti, enega do šest čevljev globoko nad podzemljem sfrvkaste Ilovice, proste kamenja, in da se da prav lahko otrebiti in razviti sa splošne poljedelske svrhe." Nesrečni kupci so plačali trdo zaaluženi denar in prevzeli davčno breme sa zemljišča, ki jih ne bodo mogli vporabiti za svojih živih dni. Kajti njihovo obdelovanje se ne izplačuje ob sedanjih cenah poljedelskih produktov. 9e več škode povzročujejo brezvestne tvrdke, ki so zvabile priseljence, da so se naselili na zemljišča jako slabe kvalitete ob cenah, kakršne poštenejše zemljiške tvrdke zaračunajo za mnogo boljša zemljišča. Ti naseljenci niso bili le obrani sa svoj denar, marveč so se morali podvreči težavam in pomanjkanjem neenaki borbi s revno prstjo, telko iztrebi j ivimi štori, surovim podnebjem in nezadostnimi prilikami za prevažanje in razpe-čavanje. Velike vzlaosti je zato^ t Človek pred nakupom zagotovi informacije s kompetentne strani o kakovosti zemlje, kllmatič-nih in tržnih razmerah itd. Take informacije lahko si zagotovi vsakdo v vsaki državi. DrŽav, poljedelske šole (State agricultural colleges) s svojimi oddelki za ljudsko izobrazbo (ex-tenslon service) izvršujejo jako hvalevredno delo, s tem da razširjajo pravilne informacije med onimi, ki se hočejo naseliti na zemljo. V nekaterih državah obstojajo posebni vladni depart-mentl, ki gredo na roko naseljencu. V državi Wisconsin na primer, kdor namerava posvetiti se poljedelstvu ln kupiti zemljo, dobi certifikat, v katerem je rečeno, da državni priseljeniški ravnatelj (štete director of im-migration) "bo ostal s njim v dotiki — bo jemal na znanje, kako napreduje, in poizvedoval, da-li je popolnoma zadovoljen s poslovnimi zvezami, kl jih ima z osebo ali tvrdko, ki mu je proda-la zemljišče." V državi Kalifornija se nshaja priseljeniška in stanovanjska državna komisija (commisslon of Immigration and houslng), kl "bo izvedla preiskavo in poročala vsakemu priseljencu o kakem zemljišču, kl ga on hoče kupiti." Splošni nasvet za vse one, kl hočejo kupiti zemljišče, je: ni-ksr ne kupite oziroms nikar se ne obvezujte, da boste kupili, predno niste dobili zanesljive in natančne Informacije o kakovosti zemlja, njeni resnični denarni ceni In, da-ll zemlja je pravna lastnina onega, kl vam jo ponuja v nakup. — P. L, I. S. Pal zmfaari močvirnatih zemljišč v (Prevod iz bolgarščine.) Prestrašeno vpitje žensk Je prekinilo Panov govor. Vsi so se ozrli proti cerkvici. Od Um sts hiteli proti njim dve suhi, vrsnjs črni, stari GrklnJI, za njima pa se je poganjala stars čuvarka samostana, čisto podpbna zblaznelemu človeku. Vse tri so z rokami mahale proti gostom in vpile na vso moč, toda razumeli so le glasove: "Gospod ... mlsdl gospod!" . . . Zeza Je prvi, .ves iz sebe, skočil kvišku in ss netia-doms prestrašen ozrl tjakaj, kamor so z rokami kazale pribegte ženske. Ko so zaslišale, Pena, so za hip pozabile Tota in zastrupitve njegovega življenja. Zdaj pa so skočile kvišku, sluteče grozo in se zazrle s široko razprtimi očmi na morje in lahno pozibavajoč se čoln, toda nikjer niso ugledsle Tota. * o * Mati in hči sta zakričali In pohiteli k bregu. Za njima sta tekla Msrko In Pano, Id sta se ns vso moč trudile, ds bl prekrile pred ženami grozo, kl Ju je davile. Oba čolnarja sta se bile zbudil* in se rszgledavale prestrašeno in zamišljeno okrog sebe. Tudi ostali prebivalci otočka so se »pešill k bregu, vsi: strsžar iz svetilnika s svojo ženo in z o-troci, stara čuvarka semostens, obe Nuhotii! in čml devici, kl sta tu preživljali svoje počitnlee, Vela in Zeze sta Javkali kot brezumni. Obe Orklnji sta ae razgovarjai! zmedeno la plallji-. Čolnarji so skočili v teta, Id »i* . Mfiril Mb* i ffram. ssrn-se sa law*daiji avb. oocaoo, šUI*OMl Isvrševalni odbor: UPRAVNI ODSEK: ProdooCalk Vladat Cslaksr; podprodoodntk Aodro* VMrfcfc. B. P. p. V, Bes 1S1, Jokasteva. Pa.t gt tsjaik Metthoor Tarkt ujalk botalškoffs eSMkS Blas Novaki gL blagajalk Joha Vocrkhi aredaik stooils Joio' lo Torta*, sprovtuij ftssBs PMp Oodlns. POBOTNI ODSBKi Martla letesalhar, prodaedalk, Boa IT«, Barbortea, Ofctoi Pvaasss A, T»orH»r„ StST S. BMC*woy Av*, Ckkago, lil, Jo*. KrilaaaCU. lllll Be-stagtoA, A to* Woat Park, Oklu; Msry Udovlck, M13 8. BUff*vSj At*. CM-OO tO. 1U.I ista TsrMI. Bos 11. Stroko**, P*. BOLNIŠKI ODSBKi OSBBDNJB OKBOftjli BI** Novsk. prefceiafk. MIT4! S. Uvaisls Ata, Cklrszo, IIL VHODNO OtBOftJBi j*e*b AmbrolM, Boi m, Moos Baa, Pa. Jooopk Zorko, RPD. t, Boa 114, W«et Nevtee, M KAPADNO OKBOCJBi Antoa Aalar, Bos 1S4, Grooo Kana. ss l*gese»s4 Praak Klaa, Boa IM, CkUholoi, Mtaa.9* eet. as* Jok® Golob« Ros 144, Kock Mpris^t^* leF^Sb Nadsorni odbor: Psal Borffor, prodoodolk. MSI 8. Uoradol* Avo. Ckleags, III.i BkMSi J. Zovortslk, B. Ne. 1, Hlaodslo. 111. t Praak Saje. IMS W. Mtk BL. OM* •ss*, IU. Združitveni odbor: Pululsli Fraak Aloš, »IM B*. Craeford Av*. Cllisse, IHi MM Ovsa, MM W. Mtk SL, Gkltsg*, HLi Jok* OB* MM Se. CBftsa P«k lis, Cklcoge, IU. VRPOVNI gDBAVNIKi Or. P. I. Kora, MM BL CMIr Avto POZO Rt — s flsvahal kl SlKsIs v skii ▼SA PISMA. Id ss aaaašsi* a* smIs gL prodsodalka M asslltll PNd* sodaištvo 8. N. P. J« IM7-M So. Uwad*l* Avo. Ckleofo, IIL VSB SADBTB BOLNllKB PODPORI BB NASLOTVi Bstatt* ts|M- Itvo 8. n. P. In MA7-M 8* Uwad*U Avo. Cklooie, RL ^^ dbnabn8 polluatvb IN STVABI, m as UHJ* gL IiiiIiiiBmi odbor* la |*daet* voM* s* aaslovoi TaJ*iŠtvo 8. N. p. J. MBT4I Ba. L*vedo U Avo. Ckle*K*, IIL VSE EADBVB ? gfBZl B BLAGAJNIŠKIMI POBU M peMljlk as i Blsvajalltvo 8. N. P. In SMT-M So. Uvaial* AfK GMšsse» ®t ▼so prltelb* glstfo peekvsaj* v gL Iniliiilis odbor« ss asi p*ŠH*le Pssl Bor f or|a, prodsodalk* aadiorao«s odbor«, Ugav aaslev |e sg*r*T Vsi prlslvt as gL pw^al odook ss aai peštljojo u aastevi MatMa atksr, Bos ITS, Borkortoa. Oklo. )l ▼si dopisi la dragi spIsL aa**aall*. eelaeL & v svssl s glssllsei |*daoto, asi s* pošlljo aa T-M So. Lstraisls Av*. Cklooto, IIL ^^ ^•flaosfftjK z njimi vred so poskakali v čoln tudi gostja otoka Sveta Anastazija, oni gostje, ki so bili zjutrsj šs iako srečni, zdaj pa jih bolest skoro pobrszumila. Marko ln Pano sta nakazala žensksm sede-že v sredini Čolns, dočim sta ss sama vsedla njim ob strani. Čolnarji so udarjali z vesli. Ko so ss prlbllžsll drugemu čolnu, so vsi preskočili vanj. "Sodite!" je Msrko zaklical in spet prisilil ženske, da so posedle klop na-sredi. Ob strani se je po vslovih po-zibaval slamnik Tote. Na sprednjem delu čolna je ležala njegova obleka, razpostavljena v skrbnem redu, na njej Je ležalo pismo, katero je Marko takoj pograbil. VDaJ pismo sem. Odprl, da bomo Čitali I" sta zaklicali razbur-Jeni ženski in stopili pokonci. Čoln pa se Je zgsnll, ds sts o-mahnili. Marko Jim Je velel, ds naj ssde, ln tudi sam je k njima priaedel. S tresočimi, rdečimi rokami je pre trgal'ovoj. Četvero glav se je stisnilo druga k drugI ln osem oči Je nepopisno grozo čltalo sledeče vrstice: Ljuba mi mati in oče I Predvsem Vsju prosim, ds mi odpustita, ds sem brez slovssa odšsl od Vsju. Upsm, ds ml bosta verjela, da ne bi storil te na> vljudnosti, če bl ne imel za to tehtnega vzroka. Predraga Zeza! Nekaj velikega sem hotel Izvršiti v življenju, toda ljudje so spoznsli, da je bolje, če tega no storim. Po njihovih mislih imajo morda prav. Toda tudi Jas Imam prav, Jaz, ki sem hotel živeti po svoje peč. Ker pa ml moja pamet ni dopuščala, da bi sl priboril zmage s silo in s pestjo, sem ... Pri povrstku tjakaj, odkoder so me — kaj vem čemu In zakMj — odftoklicall, se obračam, Zeza, nate s nujno prošnjo. Takoj daj svojo roko oni hrabri in Junaški roki, katera Js pred štirimi leti združila najini roki z največjo samood-povedjo I Srčno ljubljeni prijstelj Pano I Prosim Te, z vso svojo zgo^ vornostjo In prrprlčevainostjo preprlčsj moj* razbolestene svojce da vendsrle nisem j>re-minul, Čeprav sem utonil v brez brežnost! večno*ti, ksjti ni Je na svetu stvsrl, ki bi rszpsdls v nič. Dragi moji, kako lepo *rm zs pust II U svet. Nikakor nisem premaganec In zato nočem ležeti, temveč ne hrbet sem sl privezal težak kamen in tako bom stal v gfobottni morja raven in pokončen In bom .....vnlll i^ilniinvii ave. teče čudotvore morja. Ne Iščite mojih nepotrebnih semskih o-klepov in verjemite, da ml bo v tem Čudovitem, vesoljnem počivališču valovja prijetnejše kot bl ml bil grob v zemlji. Kaj nI morda lepše, če sem pred Vašimi očmi živ, in kadar m me boste spomnili, me boste Imeli v mislih živega, no pa kot mrliča, kl leži na mrtvaškem odru. Zbogom, predragi moji! želite ml večni pokoj In uresničite mojo poslednjo žsljo, kl m glasi: ne togujte zs mano, saj sem zdsj srečen, kajti moje življenje na zemlji bl bilo enb samo, strašno, neznosno spoznanje! Na svidenje v nekem lepšem svetu t "To ni mogoče!" Je krikhlla Zeza In so hotola vreči v valove, toda njen oče jo Je zadržal In Jo prijel za rame, da se Je sesedla. Obe ženski sta plakalt v blaz-nemtobupu in se zazlrall v vodovje, misleč, da bosta ugledali mrtvega Tota. "Jo tu doli globoko 7" js vprašala Vela vsa obsolzena stražnika is svetilnika. "Zelo gfoboko, m I los ti va," ja U odvrnil in se sklonil Is šotna ter povlekel Totov slamnik, ki Je plaval v bližini in še povečava! tesnobnost obupsnostl. "Napnite Jadrat" Je sapovedal Marko čolnarjem, kajti opatll Je, da ae je veter s morja ojačll; I-stočaano Jo neprestano mislil o strašnem dogodku . .. Čoln Je drsel nallk ptiču, kl m nspenjs k poletu. ' "Zdrsvstvuj, predragi," — Js šepetal Pano, sklonil se Jo, omočil roko In se prekrižel po mrtvaško bledem čelu. Tam na bregu Je stala gruča žena In otrok. Val so nspeto prisluškovali In gledali semkaj. Otok s cerkvijo In s svetilnikom je dobil podobo težkegs privida v bolnikovem snu. In brezkončno, zspuščeno In prazno vodovja je nsllkovalo blazni prikazni. Nebo Je brez u-smlljenja In brez brlge strmelo na globoki grob pod sabo. Neskončno Je šumelo Črno morja svoj večni peaim. In zdelo se Je, ds se spulča otopelost vesoljno-stl ns skupino nesrečnih Ijsnov! O, človek, o življenje! Pobožna učiteljica TrankviU Anfoesi v Psvljl Je šla U dni rsao v jutro k maši ln sv. obhsjilu. V cerkvi Je Izročila nekemu dečku pismo zs župnika, nakar j* odšla k Mil Olons m j« skočil* vsnjo. V pismu, kl ga Js poslala župniku, pro*l sa odpuščanj* In milostno sodbo sveta. '»»• w rrm-; Fdlcl jan: Divji lovio Pod snežnlk i, visoko na plani, kjer ao ateli trije mogočni kostanji, je čepela kmečka bajta. Orumenelo listje se je zibalo v zraku, padalo na streho, na prag in v veto. V rogovili močnih, a že golih vej je razpadalo ptičje gnezdo. Mlačno jesensko solnce je jelo podati za gore; od severa je zapihal Veter, da so se veje zamajale in udarile na streho. "Kakšen Aam ... I" je zamrm-rsl ded Peter, katerega sioka postava se je pojsvila na pragu tiho in neopažetio. Ker je obleka visels ns nJem, j« bil videti ie bolj suh in slok, in zdelo se je, da se z glavo dotika trama nad vrsti. V obrazu se jo venomer * nekaj pregibalo, sedaj se je plazilo neksj pod čelom in sedaj pod očmi doli po licih. V ie ugaslih očeh se je včasih zganilo, in tedaj je preložil pipo, ki mu je visela iz ust, iz ene ikrblne v drugo in puhnil je oblake. Potegnil je roke iz žepov in ai segel v redke, že skoro čisto bele laae. P R O 8 VETI "Sment vendar, da bi ne . . . samo ie enkrat nt...T* je pomislil in se "ti in so odleUlI, skti sa se mešali, časniki so se skrivali izpod papirjev v predale. UradniAtvo se je zatopilo v svoja delo, povsod se je videlo mrzlično hitenje. — Kaj ga vrag nosi! — Je klel uradnik in prekladal spise. — Kaj je treščilo vanj, da si ni naročil tri dni prej zasUve? Taka visoka Iflava! Ali mu že brni po ušesih pogrebno zvo-njenje? Mladi Slak se je smehljal v zadregi, potem l»a skrivaj vzel iz gumbnice velik bršljanov list in si ga spravil v žep. — Tako je prav! — je prikimal uradnik, ko je zapazil. — Glavno je, da nosimo v srcu svoje prepričanje J Kaj je treba, da vsak vidi In ve! Slaku jo posUlo nadležno, vzel je plašč In klobuk in se potuhnil, da mora v svoj "urad". Nič ni z učiteljem, — se je jezil sam s so-boj, — počakati moram ugodnega trenutka| Zmešnjava Je vsak dan hujša ln še veliki ia. gubi ja jo glavo. Prav jim je! Predaleč so a| izpeli nad brezno In zdaj Jih požira! Zdel Je kake pol ure v svoji skriti sobici la ko J« naposled prišel |*>gledat na hodnik, je svode). da Je namestnik že daleč proč. Silno ga je zanimalo, čemu je neki prišel. Mladi doktor se j« prišalil od druge straai s pisarniško uradnico, mladim, bogato oblečenim dekletom, m Slak je bil koj pri nJem. — Kaj je novega? — Je vprašal nestrpno. — Je li eksceleoca še odšU? Uradnik se ie namrdnil in popravil ščipal- nik. - - — Pri šefu sem bil. SUri je kakor oblak v nevihti. Gledal sem, da sem ae naglo izgubil. Molčijo ko ruša! Kakor bi rad, ni zvedel Slak ničeaar. — Ali se vidimo zvečer? — je vprašal doktorja, pa se je že pokesal. Prenaglil se je bil. — Ssj nisem žival! — se je opravičeval uradnik. — Dveh večerov zaporedoma ne morem prepiti. Drugič! ( Veljaku pa je bilo ravno prav in tako je zvečer aam zavil v kostilno "Pri kapljici/' V svetli, popravljeni in prenovljeni bali sobi Je bila zbrana vesela družba ljudi, ki jih je bila vojna znesla skupsj: -star, nagluh stotpik, ki so mu tako čudno podajali pisani našitki in vrste svetlih gumbov, nekaj poročnikov in praporščakov in mlad trgovec s pokvarjeno nogo, kl je opleUl s kitaro in pel kakor za sUvo. NaUkarica je prinesla piva, zasUvno dekle z Brd, in praporščak ji je glasno hiUl na pomoč. Prlje jo je trilno za lahti, da se ga ni mo-ga otresti, in klicsl, čigavi so vrčki. Braniš se, Tončka, seve, ko nisva sama I — ji je očiUl. — Drugače se ne bi! CisU krptka si potem, ko janček 1 \ ■m Se drugi praporščak se je pridružil, Zid iz Prage. Ogrnil si je bil vojaški plašč in postal hkrati silno strasUn. ,,(ilf — Duša, zdaj je čas, zdaj beživs! Poglej vrsnes, — z gledališko kretnjo je pokazal okrog, — poglej, ksko bije nestrpno s kopitom 1 Z