>tev, m/ «TNtO, « IMMRiO. lunija «w letnik XltV vsak da«, udi ob nedeljah in praznikih, »j utrt j. — UrcdnaBro: niča *v. ? arttfk* A«15ke^a 5t*v. 20. I. nsdstoopic. — DafM naj M pofcljajo ured-^štvu. — Natrtfikirana pisma se ne "prejemajo, rokopisi se ne vračajo. — fcdajateij In odgovorni urednik SleUo Qodin«. — Lattrik fcOMOKij M* Edfrostt — Tisk tiskarne Bdtooat. — Naročnina ttMfa na mssec L 3—, pol let, l 18 — in celo leto L 36-—. — Telefon uredništva In opiave Štev. 11-97. EDINOS Posamezne številke v Trstu in okolici po 10 stotlnk. — Oglasi se računajo » ilrokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 20 stol; osmrtnice, zahvale, poslanice tn vabila po 40 stot., oglasi denarnih zavodov mm po 80 stot Mali oglasi po 10 stot beseda, najmanj pa L I*—. Oglase sprejema tnseratnl oddelek Edinosti. Naročnina In reklamacije se pošiljajo Izključno upravi Edinosti. Uprava In Inseratni oddelek se nahajata v Trsta, uL sv. FfančiSlu As 201 Mirovna konferenca. NEMČIJA NE PODPIŠE. $ BASEL. 1«. Iz Frankobroda: NemSka detegacHa dospela v Weimar ob 6. Ob 10 se je sestalo ministrstvo. Delegacija je priporočila soglasno, j na) se mirovna pogodba ne sprejme. Tudi izvedenci sodijo tako. Mirovni odbor nemške narodne skupščine se je vnovič sestal, da prouči besedilo ententnega od-govora, ki ga je Brockdorii-'Rantzau prinesel snoči v Wt'imar, in ki je bil v noči prev-eden. Dek racija je enoglasno sklenila, da zavru« mirov n o pogodbo, tor je ta svoj sklep priobčila kabinetu v natančnemu memorijalu. K dele&acrjske-mu >t?.!:sču so se enoglasno priključili tudi izveden ji. Avstritsko - nemške pripombe. PARIZ, 17. Rok, dovoiien avstrijski delegaciji, da p;_d!oži komerenci pripombe glede mirovnih pogoj_ v, ki so ji bili izročeni pred 14 dnevi, je Ja-* ocs potekel. Kancelar Renner Je predložil dolgo 3 spomcaico, v kateri vztraja na staHšou, da ie ml-, rov a pogodba z Avstrijo krivična. Spotrenica avstrijskih Nen.cc>. B.ASEL, 18. Z Dunaja poročajo: Brzojavka iz Sa -t Germaina pravi: Kancelar Renner le v imenu mirovne delegacije nemške Avstrije rzročil , ^ k^.«.ro predlaga zaveznikom spomenico, ki i io jo sestavili delegati sudetskrh in nemških de-; žel. Spomenica dokazuje terivkmost, ki grozi 4,50»'.- '-'10 Neir. :ra vsled predloženih mirovnih pobojev. Predlog ia inieinacijonaiiziranje premo- 4 sovuc kotline avstrijske Slezije, ki je najveftdsa pomena za Nemško Avstrijo, zadužuje preinlšlie-oejSega proučenja radi nereda, ki vlada v deželi. Nota razlaga potem, kako so v mirovnih pogojih dtla velika krivica nemškemu narodu v sudelskih de/dah (na Ce^em) in avstrijskim Jiemcem s tem. da tvorijo Cehom v prHo« dve mali državi, obsojeiii v položaj stalnih medsebojnih nasprotje v. n tvorijo tako tudi ognjišče vojne v srcu Evr< ju, ki bi moglo postati bolj nevarno tza so-jifcj.uo reorg ^izacijo -sveta, nego je bilo ba+kan-sko vojno ogn:'išče. Nota omenja, da bi bila tako ustvarjena druga Alzactfa-Lorena, ki pa bi morala osi-ti »nez obrambe. Del velikega in starega naroči:. bi bii podrejen m "lomu in jako mlademu narodu. Takega gospod-tva ne bi mogli nikdar prenašati eni, a drugi ne izvrševati. Sklep takega ir-irt; hi še manje, tio^o ie frankabrod^kl mir, mo-y.cl zagotoviti trajno pravico za tiste, ki so interesiram. Nrit nadaljuje izjav!rajoČ, da bi bili ravno s tako metnJo, ki se je posSutrujelo »sosedje, alpski Nemci r t' ,:;jeni v take razmere, da ne bi se mogli bra-i ne W mogli živeti, ker ibi se jim ugrabile . lejse industrije in najvažnejši naravni pro-izv i'. Vsa Mirovna delegacija je istega mnenja s sestsvitelji spomenice, ko se zahteva osvoboditev nem - h ozemelj v sndetskih deželah, in ko se z: i ;va, da naj konsbtuanta, izvoHena oo odhodu ces: 'h vet, odk>£i o usodi dtsžeJe. N ..i proučuje mirovna načele ter konstatira, o pogoji* kar se tiče inkorporacije neu?šk& /L-nc j v češki državi, v protislovju z na6e*t, pro-- las eni: ni od istih zaveznikov, ki so nagfašali, da mj\ eretia volja ljudstva tvori t varilno silo drŽave z, eJ »ljost in bodočnost. Na ta način se v resnici i v.dia država Nemške Avstrije in nova organi-r, cijj. nje pokrajin. Avstrijski Nemci, poshnci Ce-in Slezije. so v narodni skupščini proglasili ' kni.stiiudio dežel nemške Češke in sttdetsfcih po-k u-Hn. proglasivši jih kot sestavne dde Nemške A . - v e, katere zakonom so podrejeni. Vrhu tega .sc j neplodni del nemške CeŠke združil s pokra-;no Z<.>rnfje Avstrije, južna nemška Moravska se ]e šcr^kuirala v avtcrromno okrožje, a okraj no-bistriški i« netmški deli okraja Hradec Jkjdri--a so se zdnržfli s pokrajino NIžie Avstrije: Po-'ec tega se ie jezikovni otočrč Igrava pridruži! N :i Avstriji, Oficijelna zarkona z dne 12. in 22. ao-•e «bra 1918, gfede razsetnost* ozemlja drŽave Ne ke Avttrije, kakor tudi odredba za nje it-vadbo od 3. januarja 1V19 tvorijo krono te evoiu-Vsi ti okraji tvorijo z &tr,ografiškega vidiba prvo?ue in kompaktne kolonije, ki so — fczvraemii č-eziiv. /ni otočič lgiave — združene z ozemljem, na \ :crcm živi nemško ljudstvo Evrope in kjer je od^tjtek drugorodiiega prebivalstva zelo majhen, ^e jasneje in določneje, nego statistične itevrike, tfok.^^ajc sledeča prispodobttev v«o težo nameFO-vanega iiasUja. Kompaktno iezfko^io ozemlje na tv^čm, Moravskem m v Sleziii Je skoraj še on-,^at -oliko ntgo ono Ateacije-Lorene, ia njaga nem ko prebivalstvo šteje dvakrat več, nego je ono Alzacfje-Lorene v Jetu 1871. Meja sledi skoro «a vse strani jasno poznatnim ^tno&rafičmm čr-^am, ki so jih v letu določili zastopniki na-prvodom obmejevama čeških in iremAkito okrsiev za voHtve v državni ibor. Te etnograftčne Čr^e so Izvrstno prikladaoo obmejftvi držav, ki so r*e ustanovile na podlagi narodnega načela samo-odlocbc. Jasnost m določnost geograiičse črte.ie narav ;k> toliko bolj, ko Nemci Ce$kc, Moravske in Sle/ije uiso ponerr.čeni Cehi, kakor trdijo to Ceh«. Sedanja ozemlja nemške kolonizacije so v posesti PODLISTEK Čerau ? (3) Ivo Vojnović. — Prevedel M. C—-Č. Kon ec te kratke borbe je bilo povabilo, ki je je zadnje dni predpiista galcnirani lakaj delil po rimskih palačah, in ki se je glasilo po francoski: Don vojvoda od D.... princ od S... in Donna Flavia vojvodinja D... vabita Vaše gospodstvo na Soirkie-dansante v njunem stanovanju, Piazza*" dne 20. februarja 187* ob 9. zvečer — M. Z. O. Malo niže je bilo čitati z žensko roko pisano kratko opazko: P evala bo gospa Bianca Rivelli. Bilo je v resnici vredno truda, da si prijel do takega povabila. Ves Rim je vedel, da bo ta zabava višek predpusta, ne le radi poznanega sijaja, 9 katerim se je hotel hišni gospodar obkrožiti vsakokrat, kadar je stopal na polje zabav, marveč tudi radi one malo besedi, ki po bile vržene kot neznatna pripomba na dnu enostavnega povabila, Bianca Rrrellif — Velika umetnica, ki je na enem samem večeru elektrizovala težko ra-enmljivo rimsko občinstvo, žena, ki jo je cela legenda pustolovstev in originalnih dovtipov Nemcev že stoletja. Postanek čeških manjšin je bit v industrijalni ekspanziji zadnjih Časov. Avstrijska narodna skuščina in deželni zbori so v vsakem ishičaju pridržali določitev meja kongresu in more iti le za skupno določitev potom splošnega Uudskega glasovanja. Spomenica konstatuje, da je češka vlada — prebirajoč pravico do svobodne samoodločbe — prenesla vojno na nemško ozemlje pod pretvezo premirja, ter naglaša, kako se je, prezirajoč mednarodno pravo, izvršila vrsta zlorab proti prebivalstvu in •funkcijonarjem. Take rane se ne zacelijo nikoli. Ista (zgodovina češke države je najbolji dokaz za to. Država ustvarjena na taki podlagi, ue more uspevati. Zvezana z drugimi, cečeškimi ozetiilji, ne bi 4>fta ta država narodna država, marveč drŽava, podobna stari Av-strMI, ter bi predstavljate eaostavuo obnovitev zla, ki je bilo končno nadvktdano. Nota nadaljuje, da ie na?<*ga konference ta, da na ozemljih stare monarhije zadovolji narodnim za&tevarn, popolnoma določenim, ne ja bi uvajala, ali kenservirala elemente nesoglasja, ki bi mogli kaliti mir. Spomenica proglasa končno slovesno, da je načrt mirovne pogodbe v absolutnem protislovju s suvereno voljo Nemcev v Sudetih, ki smatrajo ta načrt kot naj-huio krivico. Spomenica predlaga torej, naj o prl-kfjučen.ru takih ozemelj odloči liudsko glasovanje. Kancelar Renn.r je po izročitvi te note o sudet-skih deželah izročil še drugo, ki razpravlja o teritorijalnom vprašanju v njega skupnosti. Naglaša, da meja namerovana na severu, ne pomenja jezikovnih mej. Kar ^ iiče vzhodne meje, pravi, da je naniora. da se zapadni breg Moravč določi kot meU» v nasprotju z namenom, prola&snim od zaveznikov. da se istodobno komunikacijske poti napravijo dostope raznim narodom. Nemška Avstrija stavlja z ceotrariČnegB, narodnega in gospodarskega vidika zahtevo do .zapsdaega osemlia Ogrske, na katerem bivajo Nemci. Kljub temu odklanja Nemška Avstrija \ ssko sainoviastao aueksHo, Govoreč o »ližnl r-rtjl, ugotovlja nota, da Nem^ Ška Avstrija ni zahtevala nobene vi, i -pdd zgodovinskim! pretvezami ali s silo. Številne g«bno sovraštvo. Renner izraža nado, da mirovna konferenca sprejme zahteve, vsebovane v spomenici, ki so «1 priložene pos&bne priloge glede južne Tirolske, Koroške; irJ.no Štajerske in zrapadue Ogrske. Wllsoa odpotoval ▼ Belgijo. PARIZ, 18. Danes ob 10.30 je predsednik Wilson odpotoval iz severne postaje v B?ux.eJ-les. Spremljajo ga: gospa Wilson, gospodična argarot Wilson in viceadniiral Cary Gray-sen. Na postaji so predsednika pozdravili: belgijski minister za zunanje stvari, IIymans, belgijski minister v Parizu, Gayfficr Dcstroy in general Harts, poveljnik ameriških čet v Franciji, - IZ NEMČIJE. Izjave ministrskega predsednika Scfacidessacsa. 3ASEL, 18. Iz VVeimarja: Včerai popoldne se je sestala mirovna komisija aiarodne skupščine pod prtrdsedstvom Fehrenbacha. L>vorana je bila natlačeno polua. Ministrski predsednik Soheidemađin je podal splošen posnetek odgovora zaveznikov, izjavivši tfa smo pred odločitvijo, ki bo predhodnica posledic; sporočil je tudi o napadih na nemško delegacijo v Versaillem V tem pogledu je Scheidemann obžaloval pomankanje vsake obzirnosti. Vlada čaka, da Ji pride oticH-e-Ino pcročUo. Potem je govoril o pospre^nnem pisimt k odgovoru zaveznikov. Izjavil je, da še ni možna določna sodba ter da je nevarno, ako bd prenagliano izrekli svoje mnenje. Nič novega al v obložfcali, naperjenih proti nemškemu narodu. AH !#ofcoviti je treba obžaJovaje. da ge sntenta zavrnila n:mžki predlo*, da bi se ustanovilo nevtralno razoldne. Tako bo imela vlae navdahnen od nespravljivega sovraštva. Kar najbolj karakterizira ta duh, je odlrionitev želie Nemčije, da bi bila pripuščena k Zvezi narodov. Prvikrat v zgodovini se dogaja. 4a se na tak način žali in- zasramuje narod, s katerim se hoče skleniti •mir. — 'Vossischo Zefoing« soglaša sicer popolnoma s sodbo listov o odgovoru zaveznikov, vendar sklepa: Podpis reši vse, vsaj vprašanje nemške republike, dočim bi odklonitev podpisa odprla novo dobo terorja brez konca. Po pcr očHih iz Berottna. ki so snoCi prišla v Base!, upa nemška vlada še vedno, da se rok za izročitev. ki j« določen tza prihodaji ponddjek ob 19. še podaljša. Listi zastopajo še vedno mnenje, da se mirovna pogodba ne sme podpisati. •Loka* Anzeiger« pravi, da te majhne koncesije, ki so se dovolite, ne zadostujejo, da bi oreo-gočHe izvršitev pogojev. Latentno pismo, ki je di>dano mirovni pogodbi, je pisano v prezirljivem ionu. Listi ? desnice« govore o definitivni smrtni obsodbi Nemčije. vKretrtz Zelfmig- ptše, da se ne more sprejeti mir. ki z-*hteva izročitev cesarja i« vojaških poveljnikov, t. j. pri2flan$e odgovornosti ua izbruhu voToe s strani Nemčije, ter odpravo vojske in narodno usužnjenje. Nacijona4istie.na »Tagcs Rundschau= pravi, da se sovražnik moti, Če misli, da se bo njegovo prodiranje skozi Nemčijo ter čini, ki ;itfi gotovo misJi izvršiti proti mednarodnemu pravit, da se bo vse to vršilo brez izgredov. Is Jugoslavije« Celovec zasede ententa?? BERN, 18. *Neue Freie Presse^ piše, da je sklonila ententa, pristajajoč na željo ncmSko-avstrijske vlade, da vojaški zasede Celovec. Z nasprotne strani pa jugoslovanski dopisni uradi govore še nadalje, da se je Celovec odstopil Jugoslaviji, in poročajo o jugoslovanski upravi mesta. — Prip. ured.: Vest, kakor jo je objavila *Neue Freie Pressac je pač pobožna želja onih predobro rnanh čifutskih hujska-čev, ki so se vedno zbirali okoli tega lista in skušali povsod, kjer se je dalo, loviti v kalnem. Posebno pa se nam danes, ko ne sede več v dunajski vladi ljudje, katerim je bila ^Neue Freie Presse« svetejša od svetega pisma, temveč socijalni demokratje, zdi čisto neverjetno, da bi »Neue Freie Presse-, najkapitaltstičnejši med vsemi kapitalističnimi dunajskimi listi bila glasilo, kateremu bi proletaruka dunajska vlada odkrivala svoje želje. Prepričani smo nadalje, da se jugoslovansko prodiranje na Koroškem nikakor ni izvršilo brez takšnega ali takšnega privoljenja pariške mirovne konference, ki pač ne bo kar tako tebinič meninič, na žel^o kakega Morica Benedikta, če je tudi glavni urednik »Neue Freie Presse?, hodila izpreminjat svojih sklepov in ukrepov. Celovec je bil pred dobrim polstoletjem slovenski, in ostane sedaj pač jugoslovanski. Italijanska vlada ▼ Reki in Celovca. RIM, 18. (Po >Eri Nuovi««) S tesnobo pri srcu se pričakujejo v tukajšnjih krogih izjave, ki jih poda v zbornici vlada o reškem vprašanju in vojatkih operacijah v Celovcu. Upa se, da tako glede prvega kakor tudi drugega vprašanja zavzame vlada kar najodločnejše stališče, posnemajoč občudovanja vredni zgied začasne reške vlade. Jugoslovani proti Italiji. REKA, 16. (Po *Eri Nuovi«.) Jugoslovansko časopisje še nadalje objavlja imena vasi obči-nic, ki so, posnemajoč večja središča, priredile protestne shode, sklepale resolucije in odposlale brzojavke mirovni konferenci proti italijanskemu imperijalizmu. Toda njihovo delovanje se ne omejuje na te neškodljive manifestacije. Zdi se, da se je pričel v vsem časopisju protiitalijanski boj, kateri, če se mu že domačega grba — ob ogromnih mramorna lili stebrih, odičenih s kipi iz klasične rimske dobe, so stopali gostje ob bajni razsvetljavi v sobane kneževskega doma. Dvor vojvode Pavla ni bil zastonj na glasu kot redek muzej, v katerem se je vsa veUčajnost stari zgodo-vinskeh časov združevala z najbolj rafinirs*-nim ukusom modernega velikaštva. Zidovi, na katerih so biK raztegneni neprecenljivi gobelniai (preproge), dam as ti, ali odi-Čeni z afresehimi Vazarijeve šole, smirenske preproge, na kateri cvetela fantastična flora vztočnih pripovedk, blesteče svetiljke iz beneškega stekla, z zlatom vezene draperije, pohištvo, v katerem si razpoznaval domačo zgodovino starega plemena, nad vsem pa zbirka slik, ena najznamenitejih v Rimu, ki je dičila stene cele vrste dvoran: vse to je podajalo palači neki krajevski sijaj, nekaj kot odsev vseh onih karamalov, vojskovodij, papežev, ki so iz teh soban zapovedovali Italiji, a često tudi sveto. Onega večera so blestela dvorane vojvode Pavla v luči stotin sveč. S cizeliranih dvanajst-ročnih srebrnih djirandol, % ogromnih kristal-nil svetilnikov je žarela hič po zlatih stropih, metajoč plamenite iskre na gola ve, bledolične boginje, ki so se igrale po mladem zelenilu go-b«linske arkadi je; luč se je plazila po gostih preprGfah, gladila s stekfevHfani odsevi mra« ne posreči doseči uspeha izven Jugoslavije, vendar imenitno rabi za razdraženje duhov v notranjosti Jugoslavije. »Obzor« se v dolgem danku bavi z evropskim položajem glede na mirovno konferenco. Seveda je vseh, od Wilsona pa do — Venizela, od Amerika pa do — Jugoslavije, sama požrtvovalnost, lojalnost, demokratstvo, dočim pa je Italija — nasprotno —. Čujte, kako govor! o Italiji: »Italijanski odposlanci niso za na daljne privolitve v Jadranu ter smatrajo Tardieu--jev načrt za pokopan. Soglasno jim je ljubši povratek k londonski pogodbi, tudi če bi se zato žrtvovala Reka.a Ta trditev, kolikor se ve» ni resnična; toda četudi bi bila, Reka in Italijani, ki potemtakem niso dobro zastopani v Parizu, že vedo, kaj delajo. »Z vsakim dnem se bolje opaža okostje dveh skupin vlasti: na eni strani Nemčija, Avstrija, Madžarska in Italija, na drugi pa ententa in nje zavezniki. Italijani so podpirali madžarske boljševike, katerim se je posrečilo zlomiti češko fronto in vdreti globoko v slovaško ozemlje. Italijani so bili odpravljeni iz CehostovaŠke, ko je bila ta spletka že narejena. Nemci nas napadajo, a ko mi s protinapadom zlomljamo nemške- črte in s svojimi četami zasedamo Celovec, kriče, da jim jugoslovanski Celovec prerezava vsako zvezo z Dunajem, kakor da bi ne imeli v ta namen železniške proge Trst-Ponteba-Trbiž-Št. Vid. Splošno je znano, da delajo Franciji težave v pogajanjih z Nemci ter uporabljajo vsako sredstvo, da bi dvignili proti Wilsonu republikansko stranko v Ameriki, tako celo, da so reški Italijani (pripomba dopisnika: ki niso storili nič drugega kot da branijo svojo pravico do samoodločbe, kakor jo bodo branili do zadnjega) poslali amerikanskemu senatu noto proti predsedniku Zedinjenih držav.« Ubogi italijanski zarotniki, ki so se vojevali in dobili vojno, a so sedaj po zlobnih spletkah svojih včerajšnjih vojnih tovarišev na tem, da izgube mir, ker so najtrdnejše opore-Avstrije in evropskega nazadnjaštva postale dobre ovce za strižo ter jih božajo in se poiegtijejo proti pravici in pravičnosti! Seja ministrskega sveta. »Secolu* brzojavljajo iz Reke, 18.: Belgraj-ski »Jutarnji list« piše 16. t. m.: Včeraj se }e vršila ministrska seja, ki ji je predsedoval regent Aleksander. Seja je trajala zelo dolgo. Postali so naši delegaciji v Pariz razna navodila glede Šibenika, Zatfca in Reke ter gleoe Banata in naših aspiracij na Temešvar. Isti list piše tudi: r.Ruska vlada admirala Kolčaka Je oficijelno priznati Jugoslavijo, a Belgrad je nato pripoznal Kolčakovo vlado kot vlado cele Rusije. Ob tej priliki je bil i-menovan za ruskega poslanika v Belgradu neki bivši svetnik atenskega poslaništva, a Jugoslavija je imenovala za svojega zastopnika v Omskemu Milankovića. I moma pleča ninf, ki so se med temnimi pahljačami pomaj skrivale in se smehljale; nudila se je kot solnčni žarki po mramornih podovih, po dehtečem zraku, kakor da pomlad slavi v ozkem krogu svoj prvi nastop. Po dvoranah je že šumelo od živahnih razgovorov, dočim je dvorjan z močnim glasom napovedoval goste. Imena vseh rimskih rodbin, zvočna in ponosna kot njihova prošlost, so za hipe nadgla-sovala šepet razgovorov, odzvanjale so po sijajnih dvoranah kot odmev tega prizora, kot edini dragoceni okras, ki ga je še mankalo tolikemu razkošju. Gledalec je čutil, da so tisti zlogi, tista rodbinska imena velike rimske družbe prirastla k blešču srebra, odsevu mra-morja, arabeskam rafaelskih obokov. Ko se je ime kakega inozemskega velikaša oglasilo popačeno iz ust nadutega dvorjana, bilo je kakor da barbar prosi rimskega zavetja, varstva in — obrambe. Deseta ura je minula in saloni so bili prepolni Ni bilo več čuti glasu sobarja, Id je poleg vrat nepremično gledal ▼ došli vrvež. Šum je že sličil šustenju vetra skozi suho listje; sedaj pa sedaj je kot ptičji klic odjeknil močneji smeh iz ženskega grla, na kar je zopet zavladal enolični hrup zbrane družbe, ▼ kateri je moglo veščeje uho ob globljih notah moških krogov razbirati hihotanje ženskih grl, mahanje s pahljačami in šum svilenih vlečk. Vendar Kralj Peter se vrne ▼ Srbijo. ZAGREB, 18. »Agramer Tagblatt« poroča iz Belgrada: Kralj Peter I. se najbrž tekom tega meseca vrne v svojo osvobojeno in povečano domovino. Kralj prebiva sedaj v nekem gradu pri Atenah. Italijansko-srbska trgovinska pogodba podaljšana. ZAGREB, 17. Odposlanec finančnega ministrstva objavlja naredbo, s katero se podaljšuje trgovinska pogodba med Srbijo in Italijo. Po izrecni želji italijanske vlade bo trgovinska pogodba veljavna samo za ozemlje bivše Srbije. Italija noče priznati veljavnosti pogodbe za vse ozemlje države SHS. Z ozirom na to je italijansko blago, ki se uvaža preko Soluna v bivšo Srbijo, podvržena minimalnim carinskim postavkam, ostali carinski uradi pa bodo uporabljali maksimalne postavke. ZAGREB, 18. »Jutarnji List« poroča ,da se je dr. Slokar, ravnatelj urada za trgovinski promet z inozemstvom v trgovinskem ministrstvu, ki je bil v Trstu v svrho trgovinskega dogovora z Italijo, vrnil, ne da bi bil sklenil dogovor. Socijalni demokratje izstopijo iz ljubljanske vlade? ZAGREB, 18. (Po »Eri Nuovi«.) »Obzor piše, da glasilo slovenskih socijalnih demokratov > Naprej« objavlja sklep osrednjega odbora jugoslovanske socijalnodemokratske stranke, ki je sklenil, da odpotegne iz pokrajinske vlade v Ljubljani svoja zastopnika Prepeluha in Kristana. Sklep se naznani vladi in političnim strankam. Jugoslovanski protest proti reški vojski. REKA, 18. Po »Corrieruc: Prvi protest proti ustanovitvi reške vojske je dvigni* jugoslovanski naroi-ni Svet. -Protest, ki so ga priobčile * Primorske Novine«, in ki je posian iProtPČu, trdi da so sklepi italijanskega narodnega Sveta protizakoniti in da ogrožajo Jugoslovane v njih imetju in življenju. Jl :..„•- Đrtfgo jugoslovansko Časopisje ni še komentiralo ustanovitve reške države; časopisje se sedaj bavi s kritičnim splošnim -položajem v državi in z raz-c^rasji, ki jMi priHcse 'sklep miru. List »Rlječ« se pritožuje, du se v Parizu -premalo u važu j o jugoslovansko nezadovoljstvo. Vzroki zafrsdbo ozem.'Ja ScJ]ak-St. Vid. •REKA, 17. (Po »CorrieruO Jugoslovansko časopisje se še vedno bavi z gSbanjem našiti (italijanskih) Čet na ozemlju Beljak—St. Vitf. Pred-vČeranjhn je pisal t Jutarnji list« o gibanju italijanskih čet v Pohotni in južno od Postojne. Raz-postava italijanskih čet na progi Beljak—Št. Vid nima loiiko pomena stralegičnih namenov, kolikor zaščite važnih gospodarskih interesov. Vesti o omenjenemu gibanju nekateri-h italijanskih zborov, ki so se baje pomeknlli na vsej Črti Postojna—Snežnik 3 km proti severu, so neresnične. Italiiansko čete se vedno drže določeno črte, in njihovo glavno delo so številne vaje, na katerih se odHkujejo vojaki in poveljniki. Zborovanja, ki so se pred kratkmi vršila v Jugoslaviji .so važna, ne tolrko zato, ker so se na njih govorili najrazličnejši govori proti italijanskemu Muperijaltzmu, kolikor rad izrazitih pansiavističnib glosov, ki so se čuti In so našli sedaj odmev v časopisju. Zci se, da se začenja -silno delovanje. Vsak dan izhajajo članki o novemu, ali bolje, staremu in zo^et modernemu predmetu. Pojejo so himne močni, vehki Rusiji, veliki materi, ki bo edina mogla da reš svoje uboge balkanske sinove, ki se zopet obračajo proti vzhodu, ker so bili koriccm k|« 1919, Iz Italije. ortanclovo ministrstvo odstopilo. RIM, If. OrlJMHlovo ministrstvo je z ozirom mi to. frd Je Mio v zbornici vprašanje zaupanja — tfa naj zunanja politika razpravlja v tajai seji — odklonjeno z 262 glasovi proti 69. podalo ostavko. Turatfjev predlo* na volilno reformo po llstovnl metodi se ie sprejel, toda s pripombo, da se počaka koflćna odločitev do sestave novejra kabineta. Spor med ministroma CiuHeflijem in Stringherjtem. RIM. 18. Spor med delovnim in trgovinskim mi-u stroin Ciufrdijem iti zakladnim (finančnim) ministrom Striogherjem se je .poravnal na naslednji podlnci: Uvoz in izvoz se dovoljuje brez predhodnega privoljenja zaklaunega ministrstva, katero pa bo tudi še nadalje nadzorovalo irvoz in izvoz. Ministrska kriza. RLM, 18. Zaradi svojega zdravstvenega stanja je minister VSla vztrajal na svoji zahtevi. _ da se fsprejm-e njegova ostavka, ki jo je podal že pred daljšim časom. Ministrski predsednik je mora! torej, daslravno nerad, moral sprejeti to ostavko. Maister Ccespi je za4o, ker je bil imenovao za od-jposlar.ca »a mirovni konferenci v Parizu, podaj ostavko kot minister *a prehrano. Ostarka se je čprcčda in Crespi je bil imenovan za tmnisira brez Itetajee. Creaptiev nasJednik v ministrstvu za 2*re-hrano Je senator Ma«ioriiK> Ferrarri, za podtai-v tem ministrstvu pa je imcuovan K viri« VscMm OrUaiove izfrve t KJM. 18. Ministrski predsednik Oriaado poda v »bornicl vatne iijave o razvoja pTograroa notTft-»ic politike in ukrepih, ki jih namerava iritreniH vlada proti dragmt. Živil. Polet? tega poda kar ■ajvečjega jamstva glede svobode dejanja pr! prr-feodnjih voiHskih shodih. Domneva se, da bo *bor-prica rborovala deset d«i. Govori se, da Je posL jKrni sfelenii zavzeti proti vladi opoaieijonaino *ta-»iSčc. Trimesečen proračunski pro> izorij. RIM, 19. Zatrjuje se, da bo vJada oahtevaia začasni proračun samo za tri mesece, ker upa, da se tekom te dobe sklene mir. Vlada bi sporočila •sklenitev miru »bornici v kratkem zasedanju, ki bi se vršilo meseca jtrltfa a?l pa prve dni meseca av- rsrc?ste. ZboMCftiee preje«kov poštnih m brzojavnih nameščencev. RJM. Minister za pošto hi brzojav, Fera, ?e podpisal načrt za pošmo in brzojavno reformo. Ta »ačrt vsebuje med drugim skrižaljke za plače, ki ■v sm;«Ii: predlogov sedmeri-čnega odseka določajo plače prve kategorije. Plače druge kategorije se-Cajo od minima, ki znaša L 3000*—, do maksima L 7500'—, za poduraduike od L 30C*V— do maksima L 7200'— in za uradne načelnike cd L 3000'— do L 7500'—. Za tretjo kategorijo od minima L 2000'— do maksima L 5000'—. Za tehniško osobje od L 200*— do L 4800'—. Monopol na kavne nadomestke* RiM, 1*. S 1. julija t. J. se uvede državni monopol na kavne nadomestke in sicer s pomočjo zadruge, k-: jo v ta name ustanove proizvajalci kavnih nadomestkov. Stavke. RIM. 19. 24urna stavka, ki jo je proglasila re-formwtična delavska zbornica, ni uspela. Tej stavki ie bi! namen -pcjrtKSeiL Delavske organizacije se it niso pridružile, izjavivši, da nastopno, ko jih pozove vodstvo stranke. MILAN, 18. Danes so stopili v siavko delavci in drugi nameščenci plinarne. Vzrok stavki je v dejstvi:, da hoče družba, ker ne more povišati cen pli'ia na podlagi dogovora z občino, odtegniti koncesije že dovoljene delavcem in uradnikom, tako, da bi se plačila skrčila od 11—12 lir dnevno na SMl Družila dela na to, da bi dobila dekret, ki bi jo pooblastil v povišanje cen plina. Občina pa ostaje pri tem, da se ;e držati dogovora. Spričo odločnosti delavcev In odpora občine je ravnatelj družba I1 >te1 odjenjati g'cde plačil, dovoljenih osobju. Ta pa se menda noče povrniti na delo, zahtevajoč izenačenje z delavci v Genovi in Turinu, ki so tudi v odvfew!osti od te družbe. i IZ ČEHOSLOVAŠKE. Ustanovitev čebeslovaškc komisije za trgovino z inozemstvom. Secolov« poročevalec javlja iz Reke, 18.: \ Pragi se je ustanovila čehoslovaška komisija za trgovino z inozemstvom, ki namerava otvoriti podružnico v Parizu, Londonu, Trstu, Hamburgu in Newyorku. Predloženo je bilo, da se ustanovi akcijska družba z desetimi milijoni kron za uvoz sirovin iz Amerike proti češkemu blagu. Družba bo delovala sporazumno s čelko družbo v Ameriki, ki je zvišala svoj kapital od enega na pet milijonov dolarjev. Ta nova družba bo imela svoj sedež v Pragi, a podružnice v Brnu, Zagrebu in Bel^radu V *igosa»ie avstrijskih vrednostne. Uradni »us-servatore Triestino« se v svoH sredni žteviJki (št. 136 od 18. t m.) objavil naredbo vrhovnega po-veJjništva italijanske vojske, s katero se določa, da se morajo vrednostnice vsega skupnega in avstrijskega državnega dolga, tndi vojnih posojil, raznih Železniških obligacij in "končno državnih srečk iz leta 1864. (sOsserva-tere« objavlja natančen seznam), ki se nahajajo v posesti državljanov, ki so pristojni v Trenti« in Julijsko Benečijo, kolikor sta zasedena po italijanski vojski, predložiti v žigosanje italijanski finančni upravi. Predložiti se morajo kateremkoli davčnemu uradu v omenjenih pokrajinah in sicer v času od 20. do 30. t. m. Predložitev «e izvrši (naredba gubernijske oblasti od 18. t. m.) na podlagi dvojnega seznama, v katerem se morajo popisati vrednostnice. Seznama morata biti podpisana po lastniku vrednostnic, ki mora obenem tudi zastaviti (pismeno na seznamu) svojo mo$ko besedo, da so vrednostnice izključno niegova last in da }ih ni prejel po 3. novembra I. 1918. od oseb, ki niso pristojne v ozemlje, zasedeno po kr. italijanski vojski. Obrazci za te seznam se dtfbc pri davčnih uradih. En izvod secaiama, s podpisom in pečatom davčnega rn-ada, se vrne lastniku vre-dnostnic kot potrdilo za izročene vrednostnice. in ga lastnik vrednostnic vrne uradu, ko mu leta zopet izroči vrednostnice. Seznamoma se mora priložiti tudi potrdilo občinske oblasti izroči-teljevesca bivališča, da ae dotičnik v resnici pristojen v zasedeno premirno ozemlje in da je prebival tu že 1. avgus-ta leta 1914. Odvezani od dolžnosti predložitve pri davčnih uradih ®o oni Jastnrki vred-nostnk, ki jih imajo shranjene pri bančnih aavodifc in juridičnih osebah. Za take vrednostnioe se morajo seznami in potrdila o pristojnosti in bivanju lastnikov izročati zavodom fn hrri, je naprodaj. Niaslov pove ins. odd. »Edinosti«. 3766 URAR sprejema popravila ur vseh vrst Delo točno, cene zmerne. Velkavrh, ul Ti gor 5. 11L IZVRSTNO VINO, Istrsko, belo in črno, se dobi na debelo in drobno pri R. Malalann na Opčinali po dnevnih cenah. 3756 a FOTOGRAF A. JERKIC, Trst, nI. delte Poste it !•• Gorica, Corso St. 36 na dvorišča. P 1233 ZA UČENJE KLAVIRJA. Diplomirana klavirska učiteljica poučuje v klavirju po metodi konser-vatorija. Naslov pove inseratni oddelek Edinosti pod Stev. B 121. (B 121) NAGROBNI SPOMENIK, naročen v času vojne in od naročiteija ne plačan ,se proda takoj, radi pomanjkanja prostora. Cena po dogovoru. Pojasnila (In načrt spomenika) se dobijo pri Ins. odd. Edinosti Edinosti (uf. S. Francesco 20, pritličje) kakor tudi pri lastniku Ivanu Rendlću, kiparju v v Trstu, ut Rossettl Št. 11, pritličje. B 77. Zaloga mM\mm M na ctebolo in na drobno vse po nizkih cenah. Se priporoča svojim starim odfmalcem AKD1EJ ZAFRED gjrrct, ulica Sen Lazznro SLOVENCI I Kdor želi kupiti MSe, zemljišča itd., no] se pismeno ali nstmeno zšiasi pri posredovalcu R. PEGAMI, Motulje—Opatijo. NA DEBELO: Nogavice, žepni robci, rute za na glavo, razne maje, česalmki, pisemski papir, pipe. radirke, trak! za čevlje, vsakovrstni gumbi In drugo blago. GIACOKO LEVI, Tnt. liilCO S. Hitolft it 19. KREDITNI ZAVOD za trgovino in obrt Piazzu Huova 2 -TRST-Piazzg HuovaZ Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. Daje v najem varnostne jeklene celice (Safe) v svojem oklop-nem zakladu pod najboljšimi pogoji. Uradne nre za blagajno od 9 do 13. Za varnostne celice od 9-13 In od 15—17. Novo slkadiico. Vettko skladBče klobukov dežnikov, belih In pisanih srafe. žepnih robcev, i ri moških noeavlc Itd. itd. s : H. COEHREL, Trst, Corso Ste«. 28 ■j Cene zmerne. Postrežba točna. : flarodna trgovina. — Narodna trgovina. r Kisovn kiselina v velikih In navadnih steklenicah se prodaja v skladišču RUOGERO GAMBEL — 'brst ul. Pler Lulgl da Pales««.Aa a vogal til. Coroneo. — Telefon 24— (Kt. ZOBOZDRAVNIK D". M RAČEK TRST Corso 24, I. nadstropje Ordinira od 9-12 dop. in od 3 - G pop. tazMestro Izdiranje zri, ilieblraife ia mm\ zrtH Dr. FRANZUTTI ZOBOZDRAVNIK v Trstu, ul. Gioachino Rossint Stev.!2, vogal ul. delle Poste. TehniSki vodja A. Johnschcr, đo^u^ t--' aiistent Dr. J. ČTmaka. - Izdiranje l-j brez bolečin. Plombiranja. Umetul zobje. Velika zaloga OLJA ^m po konkurenčnih cenah Trstu, ulica Commerclale St. 5 pri tvrdkl I. PIPAN & C. Zalog: ur in zlatamhe ™ na veliko Izbero se vdobt pri A. POVM v Trstu TRG GARIBALDI (BARRLEflA) 3. Obiskujte dob o preskrbljeno trgovino HANUFAKTURNEGA 8LA0A tvrdke O. N. Ravalicc v Trstu, ul. Vincenzo Belllni 13 (paiefl cerkve sv. (Sita ,■... — Vsak dan novi prihodi. Eno najboljših PIV se toii v hotelu llslkan UMETNI Z6SJE z in brez čeljusti, zlate krone in tudi obr »b'si VILJEM TUSCHERzonBo?tHN,K TRST, ul 30. oktobra (ex Gasernia) 13, II. Ordinira od 9 predp. do ti zvečer. JADRANSKA BANKA i Delu. giav. K 3O,mQ:>0, Reser. a K 8,u00.(kH Cantrala: TRST Ha Ca&a di Imm 5 - Via S. Hitili 9 Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Ljub Ijina, Metković, Opatija Split, ŠlbenlK. Zad*r Ekspozitura: Kranj. Obavlja vse v bančno stroko spadaječe posle Sprejema vlogo na hranilne knjižice proU 3i/sfl,0 letnim obrv-sUm. v bancogiro-prometu proti o letnim (>-brestim. Na odpoved navezane zneske sprejema po najugodnejS h pogojih, ki se imajo pogoditi od slučaja do slučaja. bje v njem ?an»siM pritii (Salu lipsitni. Blagajna posluje od 9 do 13. CROATIA IIIBHOIII Zavarovalna zadruga Zagrebu« je edina do- S mača zavarovalnica aooo teUmwtiim 1U4 M«. - CZNTRAUIt Zagrob, v lastni palači, vogal H«. rovska In Prcradovltev« ulica. Podrainica v Trstu. ul. Lavatolo 1, II. Ta zadruga prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanja: I. Proti po* g _ Žarnim Škodam« 1. Zavarovanje zgradb (hiš, gospodarskih zgradb, tovaren). — I" 2. Zavarovanje premičnin (pohištva, prodajalniškega blaga, gospodarskih strojev M itd.) 3. Zavarovanje poljskih pridelkov (žita, sena itd.) II. Zavarovanje | S Steklenih ilp. III. Na Življenje. 1. Redna zavarovanja, a) Zavarovanje £ L glavnic za slučaj doživljenja in smrti, b) Zavarovanje dote. c) življenske rente. — B ■HH iiaiiiBaimiBBiii mmHmamnmmnmrnmmm V RESTAVRACIJI Al I A ulica Giorgio Galatti Stev. 18 (pri Slovni pošti) mm Wm IF1 vetino dobra kuhinja. — Tofl se kraSkl teren is razna tim vino. Lastnik a. STARC