/Primorski Št. 287 (16.632) letoLV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskam’ 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 po .'" ■ . Trstu, kjer je izšla .. vH DNEVNIK v za- . 772418 zadnja številka. Bil je f sužnjeni Evropi. TRST - Ul. Monteca • _______________ GORICA -Drevaec . p v P " ‘V -..to 0481532958 .1.0 A Internet: http/,. 1500 Uk 0,77 EVRA Art2,(imma2111,7^96662« ioil: redakcija@primorski.it k PLAČANA V GOTOVINI in.bb=n,menio^mi.«% TOREK, 7. DECEMBRA 1999 Grozni čaka na svoj konec Vojko Coua V soboto bo ruska vojska začela sistematično brisati z zemljevida čečensko prestolnico Grozni. Nekaj takega ni storila ne carska Rusija, ki je Štirideset let potrebovala, da je končno leta 1859 premagala ta komaj milijonski narod, ne Stalin, ki je Čečene zaradi njihove podpore nemškim nacističnim zavojevalcem po drugi svetovni vojni enostavno preselil v Kazahstan. Ne carska in ne sovjetska oblast se nista znesli nad glavnim mestom. To bo storila Jelcinova Rusija. Ruski mir bo torej zavladal na severnem Kavkazu, v novem glavnem mestu Gudermesu pa bodo Čečenijo upravljali Moskvi pokorni čečenski kvizlingi. Demokratično izvoljeni predsednik Aslan Mashadov bo baje sestavil vlado v izgnanstvu, Id pa ne bo spremenila dejanskega stanja. Propadla je namreč Masha-dova zamisel o samostojni in laični Čečeniji. Mashadov je navsezadnje prvi poraz doživel, ko mu ni uspelo zajeziti vse večjega vpliva islamskih fundamentalistov v Čečeniji, ki so uvedli Sariatsko pravo, tako da se je od tega ogradil celo čečenski islamski verski voditelj, mufti Ah-mad Kadirov. Drugi poraz je doživel, ko mu ni uspelo zaustaviti nekdanjega trgovca z računalniki in islamskega fundamentali-sticnega terorista S amila Basajeva pri njegovem poskusu izvoza islamskega upora v Dagestan. S terorističnimi akcijami na civilna poslopja v južni Rusiji so čečenski voditelji po nepotrebnem dokončno zapravili v herojskem boju za neodvisnost od leta 1994 do leta 1996 pridobljeni ugled in simpatije tako v mednarodni javnosti kot med kavkaskimi narodi. Sedanji tragični epilog s sto-tisočimi begunci ter z razdejanimi mesti in vasmi vzbuja sočutje na Zahodu, ki pa se omejuje na besedne obtožbe. Rusija je namreč kljub svojim gospodarskim težavam se vedno jedrska sila, ki ji je treba pomagati, ker bi bila lahko njena destabilizacija pogubna za ves svet. Čečene so torej žrtvova-li. Rusija je premagala ta ponosni, uporni in v svobodo zaverovani narod, a ga ni pokorila, kot ga ni carska soldateska in ne Stalinov izgon. Čečeni so trdoživ narod, ki bo prej ali slej ponovno Rusom povzročal preglavice. LECCE / KRVAV ROPARSKI NAPAD JE BIL ORGANIZIRAN PO VZORU VOJAŠKIH KOMANDOSEV Z bizosfielkami in bombami nad blindirani dostavni vozili V napadu so bili trije zapriseženi stražniki ubiti, drugi trije pa hudo ranjeni Po umoru policijskega agenta danes v Trstu dan žalovanja TRST - Župan Riccardo Illy in občinski odbor sta po sobotni tragediji v Naselju sv. Sergija, kjer je v oboroženem spopadu izgubil življenje policijski inšpektor Luigi Vitulli, proglasila dan žalovanja. Pogrebna svečanost za nesrečnim agentom bo danes ob 14. uri v katedrali sv. Justa. Preiskava se medtem pospešeno nadaljuje. Na 5. strani LECCE - Trije zapriseženi pazniki so bili ubiti, drugi trije pa hudo ranjenih v roparskem napadu na dostavni vozil zasebnega zavoda Ve-lialpol pri Lecceju. Banditi, ki so pripravili zasedo s tehniko vojaških komandosev, so po ropu pobegnili s poldrugo milijardo lir plena. Banditi so napadli blindirana furgona pri vasi Copertino na dovozu za cesto za Lecce. V prvi furgon so se zaleteli s tovornjakom, drugega so razstrelili z bombami. Na 2. strani ČEČENIJA / DO SOBOTE MORAJO VSI ZAPUSTITI MESTO Pred sistematičnim rušenjem ultimat prebivalstvu Groznega MOSKVA - V roku petih dni morajo Grozni zapustiti vsi civilisti, gverilci pa se predati, ker bodo s soboto začele ruske sile sistematično bombardirati čečensko prestolnico, tako da jo bodo spremenile v prah in pepel. Letak z ultimatom in listič za predajo, ki zagotavlja gverilcem amnestijo, so včeraj nad Groznim trosila ruska letala. Nekaj podobnega čaka mesto Urus-Martan, ki so ga ruske sile včeraj obkolile. Vojne bo torej konec Se pred koncem leta, tako da bodo čečenskim separatistom ostala le gorata območja južne Čečenije, kamor ruski vojaki ne bodo nosili svojih glav na prodaj. Kremelj seveda že išče povojno politično rešitev. Na 24. strani NildeJolti bo počivala ob Palmim Togliattiju RIM - S slovesnostjo na Montecitoriu pred palačo poslanske zbornice so se politiki in tudi navadni državljani poslovili od Nilde lot-ti, »rdeče dame italijanske politike in državnih institucij«. Dolgoletna predsednica poslanske zbornice bo počivala v Veranu, blizu njenega življenjskega sopotnika Palmira Togliattija. Na 2. strani Miklavž je imel polne roke dela TRST-GORICA - Mikvaž je včeraj obiskal vsako hišo, v kateri so otroci, ustavil pa se je tudi v številnih društvih. Ponekod je bil že v nedeljo, drugod pa je prišel na obisk včeraj. Marsikje so dobrotniku priredili praznik s kulturnim sporedom, ki so ga izvajali večinoma otroci. Na 6. strani JUBILEJNI KONCERT V BOLJUNCU Petdeset let uspešne poti MePZ Mačkolje Ob tej priložnosti predstavili novo zgoščenko - Slavnostni govor Janka Bana ii§ i * ? * I 1 ^ f: J i 4: i, l k H G n « ' I* -*•: 3E.,J7!r % a g MAČKOLJE - V občinskem gledališču Fr. Prešerna v Boljuncu je bila v nedeljo proslava 50-letnice delovanja mešanega pevskega zbora, ki deluje pod okriljem PD Mačkolje in ki ga vodi Ivo Lešnik. Jubilejni koncert je bil tudi priložnost za predstavitev prve zgoščenke tega sestava, ki nosi naslov po primorski ljudski pesmi Dober večer, Bog daj! Slavnostni govor je imel Janko Ban, pozdrave in čestitke pa so prinesli predstavniki številnih drugih zborov in društev. Na 7. strani Koper: v 2. krogu Pucer in Petrič KOPER - Toliko pričakovane volitve za koprskega župana in novega mestnega sveta so potekale v znamenju zelo nizke volilne udeležbe (49, 2 odstotka). V odločilnem drugem krogu se bosta 19. decembra pomerila Dino Pucer (ZLSD) in Vojko Petrič (LDS). Pucer je dobil 36 % glasov, kandidat Drnovškove stranke pa 27% glasov. Na 3. strani Vlada naj spet preuči odločitev GORICA - Teritorialni pakt za Goriško je včeraj razpravljal o odločitvi vlade, da Goriško in celo deželo izvzame iz območij, kjer je v teku proces deindustrijalizacije in kjer so zato možne subvencije gospodarski dejavnosti. Na zasedanju so odobrili resolucijo s pozivom vladi, da odločitev, ki bi imela skrajno neugodne posledice, ponovno preuči in spremeni. Na 23. strani Grško-pravoslavni metropolit v Trstu TRST - »Da bi v 3. tisočletju vzhodni in zahodni kristjani bili spet eno.« Tako je voščil grško-pravcoslavni metropolit Zervos, ko je včeraj v Trstu skupno z županom Illyjem sodeloval pri otvoritvi romarskega centra. Na 4. strani ! ! ! IZREDNA NOVOST NA KRASU!!! »AVTOMOBILSKI SERVIS SESLJAM lastnika: Švara & Masten Tel. 040-299768 - Fox: 040-291480 SPECIALIZIRANA IN POOBLAŠČENA MEHANIČNA DELAVNICA ZA TEHNIČNI PREGLED AVTOMOBILOV (REVIZIJE) V SESLJANU -» zraven veletrgovine C0NAD na pokrajinski cesti SESLJAN-NABREZINA OPRAVIMO PREGLED V 30 MINUTAH! Odprava vseh mehanskih PRODAJA GUM! m električnih okvar! ODPRTO OB SOBOTAH OD 8.00 DO 12.00 POKLIČITE NA TEL. ŠT. 040/299768 BcMčnc šebanje '99 Kupuj v trgovinah na Opčinah ki izobešajo ta znak in vprašaj po srečkah božičnega žrebanja 1999! IrelHinje cnoimc 1 Volksvuagen LUPO Trenutne tScooter , HABANA - Jpr "‘’ 8 nakupnih bonov V . airrjjjjfaum po I milijon /r jfSMpf*. ra SANCA Dl CtEDIIO (OOPERATIVO DEL CAtSO ZADRUŽNA MASKA BANKA Ulica Ricreatorlo. 2 - Opčine (Trst) - Tel. 040 21491 CCMfRAiivo ' fsS* LECCE / BANDITI PRIPRAVILI ZASEDO V BLIŽINI VASI COPERTINO Krvav napad na dostavni vozili, ki sta imeli denar za pokojnine V napadu so bili trije pazniki ubiti, drugi trije pa hudo ranjeni - Rop tudi v bližini Cosenze LECCE - Pripravili so zasedo v slogu vojaških komandosov. Na dovozu za državno cesto 101 za Lecce so z brzostrelnimi in poteznimi puškami napadli dve blindirani dostavni vozili. Ker oklep ni popustil pod rafali, so se odločili za granate in tro-til. V razbitinah dostavnih vozil so obležali brez življenja trije zapriseženi stražniki, drugi trije pa so bili hudo ranjeni. Banditi so zbežali s poldrugo milijardo Ib plena. Do krvavega napada na blindbani dostavni vozili je prišlo včeraj zjubaj ob 7.30 pri vasi Copertino in sicer na dovozu, ki pelje na državno cesto 101 za Lecce. Zapriseženi pazniki zasebnega zavoda Velialpol so odpeljali malo prej iz kraja Veglie, kjer ima zavod glavni sedež in varnostno blagajno. V varnostnih blagajnah obeh vozil je bilo skupno okoli 3 milijarde Ib, ki so bile namenjene poštnim uradom v Salentu, kjer naj bi včeraj izplačevali pokojnine. Banditi, ki so bili po prvih izsledkih preiskovalcev v desetih ali enajstih, so bili očitno dobro informirani tako o znatni vsoti denarja, ki sta ju imeli dostavni vozili, kot o poti, ki je bila predvidena. Zasedo so pripravili v bližini vasi Copertino. Z tovornjakom so se z vso silo zaleteli v prvo dostavno vozilo, medtem ko so s terenskim vozilom zaprli pot drugemu furgonu. V silovitem trčenju s tovornjakom je izgubil življenje voznik prvega dostavnega vozila, medtem ko sta bila druga dva ranjena. Del napadlcev se je spravil nad ta fur-gon, ostali so z brzostrelnimi in poteznimi puškami napadli drugi furgon, ki se je skušal z brezupnim manevrom izvleči iz pasti. Ker oklep ni popustil, so banditi segli po granatah in razstrelivu. Eksplozija je prebila pločevino, dva zaprisežena sbažnika sta obležela razmesarjena v furgonu. Banditi so vlomili v vozilo, da bi odnesli blagajno. Toda eksplozija je tako zvila pločevino, da blagajne niso uspeli odpreti. Zbežali so samo s polovico plena, ki je bil v blagajni prvega furgona. Pozneje so preiskop-valci našli dva od treh avtomobilov, s katerimi je pobegnil roparski komandos. Nekaj lukenj v ploščevini in kri na stolu naj bi dokaz, da so pazniki reagirali z orožjem, preden je bilo njihovo vozilo razstreljeno. Roparski nap d na blin-diran dostavni furgon so organizirali včeraj tudi v okolici Cosenze. V tem primeru sta bila zaprisežena paznika k sreči samo lažje ranjena, banditi pa so pobegnili s 600 milijoni lir plena. Včerajšnja ropa sta dramatično odjeknila v Italiji, saj je bil zlasti napad v Apuliji eden od najbolj krvavih v zadnjem času, eden od signalov, da se organiziran kriminal v Italiji spreminja in ubira nove poti. Po mnenju nekaterih komentatorjev se stanje spreminja in napadi, kot včerajšnji pri Lec-ceju, (zelo podoben je bil tistemu v ul. Imbonati v Milanu, v katerem je bil tudi ubit policist, doma iz Trsta, ki je služil v Milanu), ne bodo več nekaj izjemnega ampak normalna praksa. Kriminalci imajo na razpolago blindirana vozila, sodobno tehnologijo in kruto odločenost. Zato je potreben nov pristop in potrebna so sodobnejša sredstva. Na telefoto Ap zgoraj razbitine dostavnega vozila družbe Velialpol, spodaj pa prizorišče napada nekaj minut po begu banditov. RIM / 2ALNA SLOVESNOST PRED POSLANSKO ZBORNICO Ganjeno slovo od rdeče dame institucij Niide lotti bo počivala ob Palmiru Togliattiju RIM - »Niide lotti je zagovarjala to, kar bi morali zagovarjati in vedeti tudi mi danes: politični spopad ne sme nikoli načeti spoštovanja do države in njenih ustanov.« Tudi zaradi tega »je za nas, za levico tvoja dediščina politika in državljana dragocena zapuščina, ki jo bomo nesli seboj v Italijo tretjega tisočletja.« Tako je dejal med drugim tajnik Levih demokratov VValter Veltroni v spominskem govoru na pogrebu bivše predsednice poslanske zbornice Niide Jotti. Od vidne politične predstavnice, »rdeče gospe politike in državnih institucij« se je včeraj popoldne na trgu pred palačo poslanske zbornice poslovilo na tisoče ljudi. Prišli so predstavniki oblasti s predsednikom republike Carlom Azegliom Ciampijem na čelu, prišli pa so tudi preprosti ljudje, ki so se hoteli posloviti od dolgoletne politične voditeljice. Po svečanosti na Montecitoriu, so posmrtne ostanke Niide lotti odpeljali na pokopališče Verano, kjer bo počivala »mavzoleju komunistov« nedaleč od dolgoletnega življenjskega so- potnika Palmira Togliattija. V grobnici so pokopani najvidnejši voditelji KPI. V zadnjih 25 letih pa je zanjo skrbela prav Niide lotti, ki je, kot je povedala hči Ma- risa, le nekaj trenutkov pred smrtjo izrazilo željo, da bi počivala v tem kraju. Na telefoto Ap žalna svečanost pred palačo poslanske zbornice. SEVERNA LIGA / ZAČELI SO KAMPANJU ZA USTAVNI REFERENDUM Ligaši so v nedeljo preplavili rimske ulice Glavna tarča Bossjevih napadov Violante, Mancino in predsvsem predsednik vlade D'Alema RIM - Gesla so bila krvoločna, simbol je bil Kolosej v plamenih, toda manifestacija je potekala umirjeno in brez neredov. Pripadniki Severne lige so v nedeljo zborovali v večnem mestu proti »tatinskemu Rimu«. Po oceni organov javne varnosti se jih je zbralo okoli štirideset tisoč, organizatorji pa so prisegali, da je udeležencev več kot sto tisoč. Mimo polemik o številu pa je bila nedeljska manifestacija za Severno ligo priložnost za zagon gibanja po tolikih napetostih, ki so sledile porazu na evropskih volitvah in razkolih v Lombardiji in v Piemontu. Umberto Bossi (na telefoto Ap) je bil zelo zadovoljen z udeležbo, Se bolj zadovoljen pa je bil, da mu na Kvirinalu niso zaprli duri tako kot v poslanski zbornici in v senatu. Na predsedstvu republike so ga sprejeli sicer na hitro, dobesed-bo pri vhodu, vendar za »senaturja« je bilo to dovolj. »Zelo hudo bi bilo, ko bi predsednik države ne prisluhnil ljudstvu,« je dejal Bossi in ostro kritiziral Violanteja in Mancina. Glavna tarča Bossijevih napadov pa je bil predsednik vlade Massimo D’Alema. Ta vlada je bila za »senaturja« pravo razočaranje, očita ji soueležbo v Natovem posredo- vanju na Balkanu, očita ji ravnanje v zadevi Ocalan, predvsem pa ji očita, da ni spodbudila nobene reforme. Zato ji Liga ne bo v nobenem primeru priskočila na pomoč. Drugačen je bil odnos do Silvia Berlusconija, katerega ni hvalil, a ga tudi ni kritiziral. Posredno ga je omenil, ko je govoril o deželnih volitvah in omenil stranke, ki vlečejo Ligo za sunkjo. Poudaril je, da ligašev ne zanimajo predsedniki dežel, zanimajo jih programi, »predvsem pa nas zanima, da bi presegli prvo republiko«. Na nedeljskem zborovanju so začeli namreč z zbiranjem podpSisov za ustavni referendum, ki naj bi omogočil manj trdne vezi Severa z Rimom. Zato Bossi zahteva od morebitnega zaveznika, s katerim bi nastopil na deželnih volitvah, prev-sem dogovor o referendumu. In ob tem je navedel še dodatne pogoje: drugačna davčna politika, pokojnine, varnost, v kateri naj imajo besedo tudi krajevne ustanove, gospodarska politika, ki naj ne bo politika bank in mul-tunacionalnih koncernov. SLOVENSKA ISTRA / NEDELJSKE OBČINSKE VOLITVE NOVICE Koper še ni dobil župana Zelo nizka volilna udeležba V drugem krogu se bosta pomerila Pucer (ZLSD) in Petrič (LDS) KOPER - Toliko pričakovane volitve za koprskega Zupana in novega mestnega sveta so potekale v znamenju zelo nizke volilne udeležbe. Na volišča je namreč v nedeljo slo nekaj manj kot 19 tisoč občanov na nekaj nad 38 tisoC volilnih upravičenčev, kar pomeni, da se je volitev udeležilo le 49,2 odstotka vo-lilk in volilcev. V odločilnem drugem krogu 19. decembra se bosta za župansko mesto pomerila Dino Pucer, kandidat Združene liste socialnih demokratov, in Vojko Petrič, predstavnik Liberalne demokracije Slovenije. Pucer je dobil 36 odstotkov glasov, kandidat Drnovškove stranke pa 27 odstotkov glasov. Med 28 listami je sedeže v novizvoljenem mestnem svetu dobilo 12 list. Največ in sicer 10 sedežev, ali enega veC kot na zadnjih volitvah leta 1994, je po Se neuradnih podatkih dobila ZLSD, za katero je glasovalo nekaj manj kot 25 odstotkov volilcev. S sedmimi mandati, dvema veC kot v dosedanjem sklicu, ji sledi LDS, po dva mandata sta dobili stranki krščanskih demokratov in Desus, po en sedež pa socialdemokrati, ljudska stranka, zeleni in kar pet neodvisnih list. Izvoljeni neodvisni kandidati izhajajo iz skupin oziroma gibanj Boljši razvoj po- deželja, Mladi za Koper - za enotno mestno občino, Koper 2000, Neodvisna lista za Koper in Na soncu - Al sole. V dosedanjem mandatu so bili v občinskem svetu le trije svetovalci neodvisnih list. Stranke- slovenske pomladi, ki so doslej imele Sest svetovalcev, se bodo morale po novem zadovoljiti le s Štirimi. Tri svetniške sedeže bodo skladno z volilnim zakonom zasedali predstavniki italijanske narodnostne skupnosti.V novem občinskem svetu z razliko od dosedanjega ne bo veC zastopnikov Slovenske nacionalne stranke, Zveze za Primorsko, Istrskega demokratskega zbora ter Obalne neodvisne liste. Dino Pucer, kandidat ZLSD, je nad volilno udeležbo razočaran. »Pričakoval sem višjo volilno udeležbo, vendar izgleda, da so se vo-lilci zaradi vsega dogajanja v Kopru nekoliko naveličali. Predvsem pa se vse manj ljudi zanima za politiko. Rezultat prvega kroga volitev sem pričakoval. Menim, da bom v drugem krogu volitev zmagal«, je Slovenski tiskovni agenciji povedal Pucer. Intenzivnosti volilne kampanje v drugem krogu volitev v ZLSD ne bodo stopnjevali. Menijo, da bo več soočenj z nasprotnim kandidatom. Doslej sta se stranka in kandidat za župana že predstavila v vseh krajevnih skupnostih in se srečala z občani. Ob razglasitvi neuradnih rezultatov je Vojko Petrič (LDS) za STA povedal, da je z volitvami zadovoljen. »Končno smo uspeti izpeljati volitve tudi v Kopra. Vrnjena nam je bila volilna pravica, ki so nam jo lani odvzeli. Zahvalil bi se volilcem, saj sem zadovoljen, da grem v drugi krog. Prepričan sem, da bodo v drugem krogu odstotki veliko višji«. Glede volilne udeležbe v LDS niso presenečeni, saj menijo, da je ljudem dovolj referendumov in vseh zapletov okoli enotne občine. Upajo pa na Se višjo volilno udeležbo v drugem krogu volitev za župana. V LDS so že pripravljeni na drugi krog volitev. Program se ne bo razlikoval od zdajšnjega, le na podeželju bodo Se bolj aktivni. V tem trenutku nihče še ne ve, koliko Časa bo pravzaprav trajal mandat novega župana in novega občinskega sveta. Problem predstavlja se vedno načrtovana delitev sedanje mestne občine, ki ji velika večina prebivalcev odločno nasprotuje. Usoda koprske občine je torej Se vedno v rokah Ljubljane. p AVSTRIJA / PRESENETLJIV ZASUK n Ljudska stranka najbrž ne bo šla v opozicijo Schussel je pripravljen na pogajanja tako s socialdemokrati kot s Haiderjevimi svobodnjaki DUNAJ - »Pripravljanji smo na pogajanja o novi vladi!«. S tem stavkom je prvak ljudske stranke (OVP) in podkancler VVolfgang Schussel (na posnetku) v nedeljo na avstrijski radioteleviziji (ORF) napovedal odstop od sklepa za umik v opozicijo, ki ga je vodstvo stranke sprejelo po porazu na parlamentarnih volitvah 3. okotbra. Kot znano, je OVP po zadnjih državnozborskih volitvah postala (čeprav za spoznanje) Sele tretja politična sila v državi, že pred volitvami pa je v takem primeru napovedala, da se bo umaknila v opozicijo. Sklep o umiku v opozicijo naj bi strankino vodstvo preklicalo Se pred božičnimi prazniki, je Se dodal Schussel. Prvak krscansko-konzervativ-ne stranke je hkrati napovedal, da so po njegovi oceni pri oblikovanju nove avstrijske vlade odprte vse opcije: vladna koalicijah socialdemokrati, ampak tudi s Haiderjevimi svobodnjaki! Ob tem je Schussel kar jasno, dal vedeti, da ima njegova stranka v tem trenutku veC skupnih toCk s svobodnjaki, s katerimi je prav v vprašanju Evrope prišlo do očitnega zblizanja stalisc. Schussel tudi je že napovedal konkretna vprašanja, s katerimi bo sel na pogajanja o morebitni novi vladni koaliciji: znižanje proračunskega primanjkljaja v prihodnjih petih letih od 2, 6 odstotka na en odstotek, znižanje cene delovne sile za 15 milijard šilingov, veC neposredne demokracije,- sprejetje »Avstrijske listine o svobodi« ter pospešeno integracijo Avstrije v obstoječe varnostne strukture v Evropi. Vodja avstrijskih socialdemokratov (SPO) in kancler dosedanje vladne koalicije Viktor Klima pa je včeraj predal predsedniku repSublike Thomasu Klestilu poročilo o poteku t.i. poizvedovalnih pogajanj, ki jih je v zadnjih dveh mesecih imel C z vsemi parlamentarnimi strankami. Vsebina poročila je ostala tajna, predsednikov predstavnik za stike z javnostjo je edinole dejal, da je predsednik z rezultati »zadovoljen«. Klima, ki bo po napovedi pisarne zveznega predsednika konec preteklega tedna dobil mandat za sestavo nove vlade v četrtek, je pripravljenost Schussla za pogajanja o novi vladi ocenil za »konstruktiven znak«, kajti samo ljudska stranka je »zanesljiv partner, ki ga kot takega cenijo tudi v mednarodni javnosti«. Za pogajanja z ljudsko stranko si je zastavil Časovni okvir Štirih do Sest tednov, Ce mu pa v tem Času ne bo uspelo sestaviti koalicijsko vlado z ljudsko stranko, bo predsedniku Klestilu predlagal manjšinsko vlado, je Se poudaril Klima. Po mnenju političnih opazovalcev je po preobratu v stališču ljudske stranke nastala nova situacija. Najbolj verjetna opcija je zdaj obnovitev dosedanje koalicije med socialdemokrati in ljudsko stranko (ki jo vehementno zagovarja tudi predsednik Klestil), ni pa izkluCena tudi vladna koalicija med svobodnjaki in ljudsko stranko na Čelu s kanclerjem Schiisslom. Ivan Lukan. LJUBLJANA / MINISTER GANTAR Sodelovanje na vseh ravneh za rešitev Škocjanskega zatoka Sanacija je nujna, ker bi onesnaženje lahko kasneje ogrozilo tudi ljudi LJUBLJANA - Zaradi pogina rib v Škocjanskem zatoku so na ministrstvu za okolje in prostor (MOP) naročili obsežne meritve onesnaženosti vode in sedimenta Škocjanskega zatoka, ki so pokazale, da gre na tem območju za kompleksen problem onesnaženosti, ki izvira iž komunalnih odplak urbanega okolja, industrijskih emisij, emisij iz kmetijstva ter prometne infrastrukture. Kot je poudaril minister za okolje in prostor Pavel Gantar na novinarski konferenci, se bodo zato na ministrstvu problema lotili na treh ravneh, in sicer gre za izgradnjo ustreznih Čistilnih naprav, sanacijo območja naravnega rezervata Škocjanski zatok ter pripravo celovitega programa preprečevanja in ukrepanja ob morebitnih nesrečah za vse gospodarske objekte na tem območju. Sanacija zatoka je po Gantarjevih besedah nujna zaradi zmanjšanja dolgoročnih in neopaznih tveganj, ki bi lahko kasneje ogrožala tudi ljudi. Po besedah ministra Gantarja se pri tem srečujejo tri področja, in sicer varstvo narave, okolja ter voda. V okviru izvajanja varstva in razvoja Škocjanskega zatoka je tako treba zagotoviti obstoj naravnega rezervata, obstoj ekosistema odprte krajine, morskega zaliva v neposredni bližini mesta ter povrnitev kakovosti ekosistemu brakične lagune in s tem zagotavljanje zdrave in kakovostne krajine. Za doseganje zastavljenih ciljev bo po besedah ministra Gantarja in županje občine Koper Irene Fister potrebno močno okrepiti sodelovanje vseh ustanov na lokalni in državni ravni, na MOP pa že intenzivno iSCejo vse morebitne mednarodne tuje vire, s katerimi bi lahko financirali program sa- nacije. Poostriti pa bo treba tudi inšpekcijski nadzor in ukrepanje. Kot je povedal Gantar, je že bilo izvedeno čiščenje usedlin iz kanala za dovod morske vode v zatok ter čiščenje in povezava med vodno laguno in Jezercem, s Čimer je bil zagotovljen dodaten dotok sladke vode v zatok. Odstranjeni so bili kosovni odpadki v zatoku, zaradi pogina ptic so že izvedli tudi nujen dodatni poostreni nadzor in analize. Kot so ugotovili na veterinarski fakulteti, kjer so opravili analize vzrokov pogina, naj bi temu botrovala zastrupitev z nevrotoksinom bakterie Clo-stridium botulinum tipa C. V okviru reševanja onesnaženosti Škocjanskega zatoka so se začele tudi aktivnosti priprave prostorsko izvedbenega akta, ki ga bo sprejela slovenska vlada, pri Čemer pa se pripravlja tudi lokalni akcijski program za varstvo okolja. Kot ugotavljajo strokovnjaki, je Škocjanski zatok prostorsko omejen vodni sistem, ki sprejema sladko vodo iz razbremenilnika reke Rižane in iz potoka BadaSevica ter tudi po sistemu namakalnih kanalov, speljanih iz Rižane. Ti vodotoki so zaradi dejavnosti v industrijski coni Ser-min in obstoječe organiziranosti infrastrukture v zaledju zatoka obremenjeni z izpusti odpadne vode ter komunalnih odplak in površinske vode s kmetijsko obdelovalnih površin, svoje pa prispevata tudi cestni in železniški promet. Med ključne onesnaževalce, ki jim je območna inšpekcijska služba v zadnjem letu že izdala odločbe, so Luka Koper z nesaniranim odlagališčem odpadkov, Ive-co, AMZS, Instalacija in Ke-miplas. (STA) Ohromljen promet na Črnem kalu I^OPER - Promet iz Kopra proti Sežani in Ljubljani je bil vCeraj moCno oviran v zgodnjih popoldanskih urah. Malo pred poldne se je namreč na glavni cesti med spodnjim in zgornjim Cmim kalom na ostrem ovinku prevrnil tovorni avtomobil s polpriklopnikom. Iz prevrnjene cisterne je zaCel izrtekati bencin. Na kraj nesreCe so prihiteli policisti koprske UZN in gasilci, ki so zaCeh prečrpavati gorivo. Nekaj bencina je odteklo v odtočni kanal in se porazgubilo po poljih, vendar količina ni bila ugotovljena. V nesreči je bil lažje ranjen voznik tovornjaka F.L. iz Doba, promet je bil do poznega popoldneva močno oviran. Osebni avtomobili so lahko sli izmenično preko Cmega kala, tovorna vozila pa so izločali iz prometa v Dekanih in na Kozini. Prvi vlak na progi iz Bohinjske Bistnce do Mosta na Soči BOHINJSKA BISTRICA - Na Slovenskih železnicah (SS) so se zaradi velikega zanimanja in sodelovanja tolminske in bohinjske občine odločili, da bodo turistično izredno zanimivi slovenski regiji Baska grapa in Bohinjski kot bolje prometno povezali z vlakom med Bohinjsko Bistrico in Mostom na SoCi. VCeraj zjutraj je tako ob deveti uri iz Bohinjske Bistrice odpeljal prvi vlak preko Podbrda do Mosta na SoCi. Na vlak je mogoče zapeljati osebni avtomobil, kombi, avtodom ah poltovornjak, vožnja skozi 6, 3 kilometra dolg Bohinjski predor pa traja deset minut. Vlak na omenjeni progi bo odslej vozil po posebnem voznem redu vsak dan, in sicer bodo Štirje vlaki vozih iz Mosta na SoCi, 12 vlakov pa iz Podbrda do Bohinjske Bistrice ter nazaj. (STA) Humanitarna pomoč RK Slovenije za ZRJ LJUBLJANA - Izpred Centralnega logističnega centra Rdečega križa Slovenije je vCeraj v Zvezno republiko Jugoslavijo krenila humanitarna pomoC, vredna 2, 5 milijona tolarjev. PomoC je namenjena socialno ogroženim otrokom in oskrbi šolskih kuhinj v ZRJ, v njej pa je vstekleniCena naravna pitna voda, mleko v prahu, Caj, vitaminski izdelki in živila. (STA) Trije zaporniki skušali pobegniti iz Doba LJUBLJANA - Iz Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob pri Mimi so v petek, 3 decembra, poskušali pobegniti trije zaporniki. Trojici zapornikov se je pri vračanju z večerje uspelo izmuzniti. Prerezali so varnostno žiCno ograjo, pri tem pa sprožili varnostni alarm. Prvi se je na mesto pobega odpravil vodnik s službenim psom. Ker se ubežniki niso ozirali na njegove klice, naj se ustavijo, je opozorilno Štirikrat ustrelil v zrak. Med tem je eden ob obsojencev že preskočil betonsko ograjo, kar je ostalima dvema preprečil paznik. Pobeglega je skupina 22 paznikov in 6 policistov našla v jarku opuščene opekarne v bližini vasi Puščava, 1, 5 kilometra od zavoda. (STA) InfoHodnik Dijaške organizacije Slovenije LJUBLJANA - Pri Dijaški organizaciji je konec novembra začel delovati InfoHodnik - točka, kjer se srečujejo mladi, ki si želijo izmenjati informacije, biti aktivni in ustvarjalno preživljati svoj prosti Cas. Na Infohodniku, kot so poimenovah hodnik pred koordinacijsko pisar-„ no Dijaške organizacije Slovenije v tretjem nadstropju Kersnikove 4 v Ljubljani, lahko dijaki vsak dan, tudi ob vikendih in praznikih ah preko interneta, najdejo informacije o tem, kje dobiti brezplačno učno pomoC, kaj početi med počitnicami, kje najti dobro družbo ali kako uresničiti svojo idejo. (STA) Gasilna naprava na Hrvaškem ni obvezna TRST - Hrvaški generalni konzulat je v zvezi s poročanjem nekaterih italijanskih dnevnikov o obvezni opremi za avtomobile, ki potujejo na Hrvaško, sporočil, da gasilna naprava za osebne avtomobile ni obvezna, medtem ko je obvezna za avtobuse, taksije in tovornjake. I® PUBLIEST Sri OBVEŠČA podjetja, trgovce in obrtnike, da lahko naročijo po telefonu BOŽIČNE IN NOVOLETNE ČESTITKE V NAŠEM DNEVNIKU na št. 040/7606529 do 15. decembra. TRST, Ul. Valdirivo 36 CORERAT / SLOVENCI VIDEMSKE POKRAJINE NA SINOČNJI SEJI Še za slovenske televizijske sporede Zahtevo sta spet predstavila Banchig in Namor- V petek zasedanje o čezmejni tv Občinski svet počastil spomin ubitega policista Odložitev razprave o občinskem proračunu TRST - Deželni odbor za radiotelevizijske službe Corerat je včeraj pod predsedstvom Danieleja Dameleja zaslišal predstavnika slovenskih organizacij iz Videmske pokrajine Giorgia Banchiga in Jole Namor, skupaj z Raie-vima poverjenikoma za Čezmejno televizijo Filibertom BenedetiCem in Giuseppejem Mariuzom. Slovenska predstavnika iz Benečije sta naglasila dolgoletno zahtevo, da bi lahko sledili slovenskim sporedom tretje Raieve televizijske mreže tudi v krajih videmske pokrajine, kjer je naseljeno slovensko prebivalstvo. V tem smislu so že pred časom izročili peticijo s številnimi podpisi, pa tudi Gorska skupnost je izglasovala stališče v to zahtevo. Slovenske organizacije želijo tudi več prostora za prispevke o Benečiji v slovenskih radijskih sporedih, in tudi sam radijski signal bi moral bolje pokrivati slovenske predele. Raieva zastopnika sta naglasila, da bo sprejemanje televizijskega signala v teh krajih videmske pokrajine omogočeno, ko se bo uveljavilo skupno oddajanje slovenske- ga televizijskega programa Rai in sporedov Koprske televizije v okviru čezmejne televizije. Predsednik Corerata je zagotovil, da ni političnih ovir, ki bi onemogočale širjenje slovenskega televizij-' skega signala, in je napovedal, da bo postavil problem na skorajšnjem srečanju z deželnim vodstvom Rai. Corerat bo v petek, 10. decembra priredil zasedanje s prikupnim naslovom »Čežmejna televizija, sanje, ki se uresničujejo«. Srečanje bo na tržaški pomorski postaji z začetkom ob 9.30. Predvideni so nastopi predsednika tržaške pokrajinske uprave Renza Codarina, deželnega odbornika za krajevne avtonomije Giorgia Pozza, podpredsednika deželnega sveta Miloša Budina in vsedržavnega koordinatorja odborov Corerat Giuseppeja Scarcie. Predvidena je prisotnost vrste visokih vsedržavnih in deželnih Raievih funkcionarev, napovedana pa sta tudi Beno Hvala za RTV Slovenijo in Antonio Rocco, direktor italijanskih programov koprskega radiotelevizijskega centra. Vstop na zasedanje je prost. TEČAJ / V PRIREDBI SINDIKATOV IZ FJK IN SLOVENIJE 5. panevropski koridor Na tečaju 30 sindikalnih voditeljev iz srednje in vzhodne Evrope TRST - Kot je znano, bo prek Trsta vodil t.i. 5. panevropski koridor, ki bo na železniškem, cestnem in še na drugih področjih povezoval južni pas Evrope od Barcelone do Kijeva. Gre za enega izmed projektov, ki se je porodil v vrhovih Evropske unije, a katerega uresničitev bo bistveno vplivala na nadaljnji razvoj vseh vpletenih dežel. Da bi natančneje spoznali in pretresli posledice, ki jih bo uresničitev tega projekta imela na gospodarskem, zaposlitvenem in ekološkem področju v deželah srednje in vzhodne Evrope, je Interregijski sindikalni svet Furlanije-Julijske krajine in Slovenije priredil tečaj, ki se je pričel minulo nedeljo in se bo končal ta petek. Tečaj se odvija v prostorih hotela Greif Maria Terezija v Barkovljah pri Trstu, udeležuje pa se ga kakih 30 sindikalnih voditeljev iz Ita- lije, Slovenije, pa tudi iz Avstrije, Madžarske, Hrvaške, Ukrajine in iz drugih držav tega območja. Med predavatelji so Ugo Poli (»Razvojna in gospodarska politika EU«), Ce-sare De Piccoli (»Velike infrastrukture in razvoj«), Giorgio Rossetti (»Evropska politika širitve in stabilizacije«), Kain Allenveldt (»Struktura socialnega dialoga v upravljanju kodidorjev v Agendi 2000), Franca Donaggio (»Koridori in implikacije za prevoznike«), Ariella Cik Del Čampo (»Delati v mednarodnem teamu: kako obravnavati razlike«). Omenimo naj, da je v dosedanjih razpravah prišla tudi močno do izraza ekološka problematika. Delavski predstavniki zlasti iz Avstrije, a tudi iz FJK in iz Slovenije se boje, da bo koridor sam po sebi prinesel malo dela, a veliko onesnaževanja. Mestna skupščina se je sinoči spomnila ubitega policista Luigija Vitullija, njegova komemoracija pa je dala povod za krajše soočanje o tragičnem dogodku, ter o varnosti in o javnem redu v tržaški stvarnosti. Policista sta se spomnila župan Riccardo II-ly in svetovalec Nacionalnega zavezništva Salvatore Porro, ki je tudi kolega nesrečnega Vitullija. V njegov spomin bodo svetovalci sinočnjo sejnino namenili hudo prizadeti družini. Župan je dejal, da je bil sobotni tragični dogodek popolnoma nepričakovan, ki dokazuje, da Trst ni srečni otok, kot so ga predstavljali posebno novinarji. Javni upravitelji in zlasti odgovorni za javni red, je pristavil župan, so že pred časom opozarjali, da se pri nas nevarno širi organizirani kriminal. Trst žal postaja torej vse bolj normalno mesto, kar nalaga vsem nove in zahevne odgovornosti. Illy, ki je za danes proglasil dan žalovnja, se je v imenu uprave in celotne mestne skupnosti zahvalil vsem, ki skrbijo za varnost in za javni red. V boju proti vse bolj nevarnemu kriminalu, je podčrtal župan, je vsekakor bistvenega pomena tudi budnost občanov. V znak žalovanja so sinoči odložili napovedano proračunsko razpravo. Ubitega kolega se je z občutenimi besedami spomnil svetovalec NZ Porro. Na kratko je opisal sobotni tragični dogodek in nato prehodil življenjsko in politično pot nesrečnega Vitullija. Porro je bil njegov sodelavec, vse dokler ni Vitulli prestopil k letečemu oddelku tržaške kvesture, kjer se je potem ukvarjal pretežno z bojem proti razpečevalcem mamil. Njegovim besedam, kot tudi županovim, so se pridružili vsi občinski svetovalci. Občinki svet se je nato spomnil bivše predsednce poslanske zbornice in dolgoletne poslanke KPI Nilde Jotti. Njenega lika se je spomnila svetovalka Levih demokratov Stefania Japoce, ki je izpostavila Jottije-vo kot politično delavko, a istočasno tudi kot žensko, ki je imela vedno pred seboj seboj probematiko ženske enkopravnosti. Tudi v tem primeru so se žalovanju pridružili vsi svetovalci. Svetovalec Illyjeve občanske liste Sergio Quadranti se je nato spomnil nedavno umrlega novinarja RAI in predstavnika tukajšnje tržaške srbske pravoslavne skupnosti Giorgia Milossevicha. Prav zaradi spoštovanja do umrlega policista so svetovalci, kot rečeno, odložili razpravo o finančnem proračunu za prihodnje leto. Sinoči je bil čas spoštljivega spomina in ne političnih prerekanj. O bilanci Illyjevega odbora in o predlogu triletnga razvojnega načrta bo vsekakor mestna skupščina razpravljala na prihodnji seji, vsaj župan in njegovi sodelavci pričakujejo, da bodo vsi proračunski dokumenti odobreni pred koncem leta. To bo v bistvu zadnji proračun župana Illyja pred občinskimi volitvami. Občinski davek na odpadke: Ostra kritika SKR TRST - Napovedani povišek davka na odpadke v letu 2000 (približno 30 odst. več kot letos) v tržaški občini je neupravičen in nesprejemljiv. Tako meni Stranka komunistične prenove, ki je na včerajšnji novinarski konferenci ostro kontestirala proračunsko politiko II-lyjeve mestne uprave. O tem je govoril občinski svetovalec Igor Canciani (na sliki) , srečanja so se - poleg tajnika Sergia Facchinija - udeležili tudi rajonski svetovalci SKP Peter Behrens, Lo-renzo Lo Russo in Clau-dio Sibelia. Canciani je dejal, da bo napovedani povišek davka na odpadke (it. TARSU), ki ga mora sicer potrditi še občinski svet, močno prizadel predvsem manj premožne občane. Občina je v skladu z državno zakonodajo primorana spremeniti davek na odpadke v tarifo, za to pa ima na razpolago štiri leta, kar pomeni, da bi lahko poviške izvajala postopno. Canciani je glede tega izpostavil dejstvo, da je Illyjev odbor že lani odobril povišek v višini 17 odst. S prihodki davka na odpadke (30 milijard lir) fe uprava v tem letu pokrila 80 odst. stroškov tega servi- sa, zato bi lahko preostali del (10 milijard), ki predstavlja neke vrste primanjkljaj, krila iz manj pomembnih proračunskih postavk. Ge pomislimo, da znaša proračun Občine tisoč tristo milijar, bi lahko odbor, vsaj po mnenju SKP, brez večjih težav dobil ta sredstva. Komunisti so zato prepričani, da je napovedani povišek davka na odpadke v bistvu politična odločitev II-lyjeve .uprave, s katerim se bo okoristila edino delniška družba ACEGAS, ki, kot znano, po novem skrbi za smetarsko službo. Canciani je podčrtal, da je že lani Illyjev odbor nameraval močno povišati davek na odpadke, na pritisk leve sredine pa je bil na koncu povišek manjši kot napovedano. H DEŽELA / V 3. KOMISIJI h Tudi Severna liga proti zdravstvenemu načrtu TRST - Deželni zdravstveni načrt za triletje 2000-2002 je včeraj privedel do razbitja v večinski koaliciji. Svetovalci Severne lige so z nekdanjim odbornikom Gianpierom Fasolo na čelu zapustili sejo tretje deželne komisije, na kateri so razpravljali o predlogu zdravstvenega načrta Antonionejevega odbora. Na drugi strani je Isi-doro Gottardo (Ljudski center za reforme) v imenu vse opozicije predlagal prekinitev seje, nov sestanek pa naj skličejo, je dejal, ko bo deželna vlada predložila nov načrt: predlog je prodrl ob . samem nasprotovanju dveh svetovalcev Nacionalnega zavezništva, saj ostalih zastopnikov večine ni niti bilo na seji. Nasprotovanje opozicije ni nobena novost, medtem ko je razbitje s Severno ligo pomembno, in to verjetno ne samo glede usode zdravstvenega načrta. Ligaši so vsekakor zapustili sejo komisije že na samem začetku, nato pa so posredovali javnosti stališče, v katerem opredeljujejo svoje nasprotovanje predlogu deželnega zdravstvenega načrta. Kot je znano, so v prejšnji tednih že ostro protestirale sindikalne organizacije, vrsta krajevnih uprav, predlog pa je zbral tudi veliko kritik izvedencev. Stališče ligašev je ostro in se sklicuje tudi na kritike, ki so jih že posredovali v samem deželnem svetu med krajšo razpravo o zdravstvenih smernicah. Glede enega najpomembnejših sklepov deželne vlade se že dalj časa ne strinjajo: glavni razlogi za kritiko zadevajo vsebino načrta, postopek, po katerem so ga pripravili, in stališče Forze Italia. VZHOD-ZAHOD / METROPOLIT ZERVOS NA OTVORITVI ROMARSKEGA CENTRA V TRSTU Da bi bili v 3. tisočletju spet eno »Papež Pavel VI. in pravoslavni patriarh Ate-nagoras I. sta bila čudoviti osebnosti. Bila sta dva ponižna revolucionarja krščanskega sveta. S svojim delom in zgledom sta bistveno prispevala k zbliževanju med katoliško in pravoslavno Cerkvijo. Ge bosta v 3. tisočletju krščanski Vzhod in Zahod spet eno tako kot sta bila v 1. tisočletju, potem bo to tudi po njuni zaslugi.« Tako je povedal grško-pravoslavni metropolit v Italiji Gennadios Zervos med predavanjem, ki ga je imel včeraj pod večer v sejni dvorani tržaškega občinskega sveta. Visoki gost je prišel v Trst v okviru praznovanja zavetnika tukajšnje grško-pravoslavne cerkve sv. Nikolaja, a to tudi z namenom, da bi skupno s tržaškim županom Illyjem sodeloval pri slovesni otvoritvi sprejemnega centra za romarje, ki je bil urejen ob jubilejnem letu 2000 v prostorih grške pravoslavne skupnosti v Ul. Mazzini 3 v Trstu s pomočjo tržaške občinske uprave. Tik pred otvoritvijo pa je metropolit imel predavanje na temo »Pavel VI. in Atenagoras L protagonista ekumenskega dialoga«. Javno srečanje so skupno priredili Občina Trst, grško-pravo-slavna skupnost v Trstu in katoliško združenje Studium fidei. Ugledni gost je podrobneje obnovil pot, ki je privedla do zgodovinskega srečanja med poglavarjem katoliške Cerkve in prvakom pravoslavnega sveta 4. januarja 1964 v Jeruzalemu. S tem se je končalo skoraj tisoč let dolgo obdobje medsebojnega nerazumevanja, obtoževanj in celo sovraštva med krščanskim Vzhodom in Zahodom. Spomnimo naj, da razkol sega v leto 1054. Preokret sta načelno omogočila 2. vatikanski cerk- veni zbor in pa 2. vsepra-voslavna konferenca, toda zelo verjetno bi do oprijemljivega zbližanja ne prišlo brez Pavla VI. in Atenagorosa I. Metropolita Zervosa sta včeraj, pozdravila tržaški župan Riccardo Illy in predsednik združenja Studium fidei Ettore Mal-nati, in sicer dvakrat, najprej v dvorani tržaškega občinskega sveta, potem pa še ob otvoritvi sprejemnega centra za romarje v Ul. Mazzini 3. II-ly je izrazil upanje, da bo sodelovanje, ki je prišlo konkretno do izraza med katoličani in pravoslavci v Trstu v okviru priprav na jubilejno leto 2000, imelo v novem tisočletju veliko posnemovalcev v obeh polovicah Evrope. Omenimo naj, da je v teh dneh v sprejemnem centru v Ul. Mazzini na ogled razstava o Pavlu VI. PO SOBOTNEM KRVAVEM DOGODKU / TUDI PREDSEDNIK CIAMPI IZRAZIL SOŽALJE Danes pogreb umorjenega inšpektorja Občina Trst proglasila dan žalovanja Pogreb bo ob 14. uri v katedrali sv. Justa - Sestanek pokrajinskega odbora za javni red in varnost Po sobotnem tragičnem dogodku v Naselju sv. Sergija, ki je globoko pretresel nase mesto, sta tržaški župan Riccardo II-ly in občinski odbor za danes proglasila dan žalovanja, da bi počastili spomin na policijskega inšpektorja Luigi Vitullija, ki je izgubil življenje med opravljanjem svoje dolžnosti. Zastave na javnih poslopjih bodo spustili na polovico droga, ob uri pogreba, ob 14.00 v katedrali sv. Justa, pa bodo trgovine in javni lokali lahko prekinili dejavnost. Krvavi spopad v Naselju sv. Sergija, kjer je umrl tudi Massimiliano Salvagno, ki je streljal na inšpektorja Vitullija, je bil tudi v ospredju včerajšnjega zasedanja pokrajinskega odbora za javni red in varnost, ki ga je sklical prefekt Michele De Feis. Na zasedanju, ki so se ga udeležili tudi Zupan Illy, podpredsednik pokrajine Fulvio Sluga, okraj- ni protimafijski pravdnik Nicola Maria Pace, kve-stor Alessandro Fersini, pokrajinski poveljnik karabinjerjev, polkovnik Mario Basile, deželni poveljnik finančne straže, general Sabino Gervasio, polkovnika Giuseppe For-chetti in Marcello Ravaio-li, so ugotovili, da »zavzetost sil javnega reda na našem območju ustreza sedanjim razmeram na področju kriminala, javnega reda in varnosti.« Vsekakor so izpostavili potrebo, da »med silami javnega reda vlada največ j a pripravljenost, tako da Čimbolj intenzivno in kapilarno opravljajo kontrolo nad teritorijem glede na zbeganost in pobitost, ki jo je krvavi sobotni dogodek povzročil v mestu.« Ob tem so znova povabili prebivalstvo, da Se naprej sodeluje z institucijami, v tem specifičnem primeru s silami javnega reda, tako da posreduje vsakršno morebiti koristno informacijo. Odbor je obenem kvestorju Alessandru Fer-siniju in Vitullijevim svojcem izrazil »globoko sožalje zaradi prerane izgube izredno cenjenega oficirja sodne policije, ki je v tolikih priložnostih pokazal svojo vrednost, profesionalno pripravljenost in velike sposobnosti kot preiskovalec.« Izraze sožalja je med prvimi poslal tudi predsednik države Carlo Aze-glio Ciampi, v pismu, ki ga je naslovil načelniku policije, prefektu Ferdinandu Masoneju, je zapisal, da »državna policija znova plačuje najvisji davek pri svojem stalnem prizadevanju v obrambo legalnosti in urejenega omikanega sožitja«. S svoje strani je predsednik deželnega odbora Roberto Antonione ob sožalju družini umrlega, kvestorju in policiji, poudaril, da se tudi v teh krajih vse bolj utira pot grozeči kriminal, Cesar se ne more veC podcvenjevati. Brzojavko kvestorju je poslal tudi predsednik deželnega sveta Antonio Martini, ki je izrazil prepričanje, da se bodo pristojne oblasti znale odločno zoperstaviti kriminalu in spoprijeti z vsakim poskusom, da bi podzemlje, ki tudi na našem področju skuSa priti na površje, prevladalo. Sožalje je načelniku policije Masoneju in kvestorju Fersiniju naslovil tudi predsednik Pokrajine Renzo Codarin. Mrtvaški oder na kvesturi Pred mrtvaškim odrom s posmrtnimi ostanki umorjenega policijskega inšpektorja Luigija Vitulla so se včeraj zvrstili predstavniki oblasti, inštitucij, preprosti občani. Ob odru so bili tudi najožji svojci, oCe, Zena in tri sestre. Truplo bo osta- lo na kvesturi tudi danes zjutra, do pričetka pogrebnih svečanosti ob 14. uri v katedrali pri Sv. Justu. Med drugimi je družini umrlega in njegovim kolegom izrazilo sožalje tudi tajništvo NCCdL-CGIL. Salvagno je bil verjetno sam Ena sama krogla je bila usodna 38-letnemu policijskemu inšpektorju Luigiju Vitulliju, prebila mu je levo stran pljuC in povzročila hudo notranjo krvavitev, tako da mu ni bilo veC pomoči. Tako so ugotovili med obdukcijo, ki jo je včeraj opravil Fulvio Costantini-des in kateri je prisostvoval tudi Massimo Puglisi iz padovskega meddeželnega kabineta znanstvene policije. Obdukcijo trupla 33-letnega Massimiliana Salvagna, ki je bil znan kot manjši kriminalec (ukvarjal se je s prekupčevanjem z mamili) in ki je tudi izgubil življenje v oboroženem spopadu z Vitullom, bodo opravili v petek. Preiskava o sobotni tragediji v Ul. Lago v Naselju sv. Sergija se medtem nadaljuje s pospešenim ritmom, še zlasti hoCejo osvetliti, kaj je Salvagna privedlo do tako brezvestnega in nepopravljiveka koraka. Ne izključujejo možnosti, da je bil pod vplivom mamila, vendar bo na potrditev te domneve odgovorila prav obdukcija. Zgovorne so tudi njegove besede, Ceš da se za nobeno ceno ne bo veC pustil aretirati: to je pravil v okolju, v katerem so ga poznali in v katerem agenti zbirajo razna pričevanja. Morda ni hotel veC v zapor, ker je bil odvisen od mamil, katerih pa v ječi ne bi mogel dobiti, ali pa ker je želel posnemati veliko nevarnejši kriminal iz Veneta, s katerim je prišel v stik. Osebje letečega oddelka je dobro vedelo, da gre za nevarno osebo, vendar ni vedelo za njegove stike s 35-letnim Pierom Zucco, ki je imel stanovanje v Ul. Lago in katerega so šli aretirat. Zucca ni bil nevaren, edina bojazen agentov je bila, da jim zbezi, zato je eden stopil pred glavna vrata, to je bil nesrečni Luigi Vitullo, drugi, Giuseppe Fier-monte, pa pod balkon, ki je na drugi strani hiše. Se zdaleč nista pomislila, da jima bo vrata odprl Salvagno. Zaenkrat kaže, da je bil v stanovanju samo Salvagno. Zucco so prijeli že v soboto, bil je pri materi v Grocani in je vseskozi trdil, da ga ob streljanju ni bilo v Naselju sv. Sergija. Zaslišali so tudi nekega mladeniča, ki je bil sicer policiji že znan: povedal je, da je bil soboto res v stanovanju skupaj s Salva-gnom, vendar je odšel okrog 15. ure. Nekateri očividci so namreč trdili, da je po streljanju nekdo pobegnil iz hiše. Potem ko so proučili razna pričevanja in tudi besede agenta Fiermonteja, so preiskovalci prišli do zaključka, da je bil ubežnik verjetno sam Salvagno: čeprav je bil težko ranjen, je še imel toliko moči, da je skušal pobegniti. Nobenega dvoma pa ni, da je usodni strel sprožil prav Salvagno, to je sam povedal agentom, ki so mu prvi priskočili na pomoč. V okviru preiskave pa je policija aretirala 33-Ietnega Massimiliana Infanteja (Ul. Pascoli 10) in 42-let-no Leonildo Gentile (Ul. Molino a Vento 78), ki sta bila v stiku s Sal-vagnom. Imela sta 50 gramov heroina, ki sta ga skrivala v nekem motornem kolesu. Ne izključujejo možnosti, da sta ga prodajala prav na raCun Salvagna. V stanovanju v Ul. Lago so našli 4 pištole: kal. . italijanske izdelave z zbrisano registrsko številko (verjetno je tista, ki je sluzila Sal-vagnu); kal. 7, 65 s pripravo za dušilca in neugotovljene izdelave; polavtomatska pištola kal. 9 znamke Zastava; polavtomatska pištola kal. 7, 62 neugotovljene izdelave ter brzostrelna pištola kal. 7, 65 brez znamke. Vse so bile z nabojem v cevi. Stanovanje v Ul. Lago je dodobra pregledalo specializirano osebje znanstvene policije iz Padove, verjetno so iskali psrtne odtise in podobno. Sedaj morajo vse, kar so odkrili, natančno proučiti. V stanovanju so našli tudi precej nabojev ter 739 gramov heroina. Razširila se je tudi vest, da je med najdenimi pištolami tista, ki naj bi služila za umor Nevia Ton-chella, Cigar razpadajoče truplo so konec julija odkrili na področju Rovt: njegova smrt ni bila nikoli pojasnjena, usoden pa mu je bil strel v glavo. ________FINANČNA STRAŽA / MAMILO JE PRIHAJALO Z DRAČA_______ Več kot 6 ton hašiša na trajektu Finančni stražniki so na tovornjaku, ki so ga izkrcali s 1992 in 1993 nekajkrat prodal hašiš. Z Babicijem se je že uk-trajekta »Pella«, zaplenili preko šest ton hašiša, ki je na varjala neka druga sekcija tržaškega prizivnega sodišča, in sicer tržišču na debelo vreden okrog pol milijarde lir. Aretirali so tudi šoferja, albanskega državljana, ki pa se je odločil za sodelovanje z agenti, kar je omogočilo aretacijo nekega moškega v Bologni, kateremu je bil tovor mamila namenjen in ki bi moral hašiš razdeliti drugim elanom organizacije albanskih prekupčevalcev z »delokrogom« v Emiliji-Roma-gni. Tovornjak je prišel iz DraCa, mamilo v hlebcih pa je bilo skrito v dvojnem dnu, bodisi v šoferski kabini kot na zadnjem delu polpriklopnika. Šofer, star nekaj nad trideset let, je sprejel »ponudbo« za sodelovanje z agenti, saj mu zakon v takih primerih zagotavlja precejšnje ugodnosti, razmeroma zelo milo kazen: namesto predvidenih 6-8 let zapora se namreč kazen toliko zniža, da sodi v okvir pogojnosti. Povedal je, da je bil hašiš namenjen v Bologno, tako da so tamkaj lahko aretirali osebo, ki bi morala hašiš prevzeti. Poskus ropa v papirnici Lastnica se je postavila roparjema po robu V sinočnjih poznih večernih urah je prišlo do poskusa ropa v papirnici v Ul. Franca 4/1. Dva mladeniča, približne starosti 25 let, sta vstopila v trgovino 50-letne Laure Bais. Na nosu sta imela velik obliž (najbrž zato, da bi nekoliko spremenila glas), obraz pa jima je delno prekrivala o vratna ruta. Eden je imel v rokah nož, s katerim je zagrozil ženski in ji zaukazal, da mu izroči denar. Ženska pa je pogumno prijela za rezilo, pri Čemer se je seveda ranila, to pa je tako presenetilo mlada roparja, da sta urno dvignila pete in v teku zapustila papirnico. Baisova je takoj poklicala agente letečega oddelka kvesture, ki so jo najprej odpeljali po prvo pomoC v bolnišnico. Na srečo rana ni bila zelo globoka, zato so žensko kmalu odslovili. Preiskavo sedaj vodi komisariat od Sv. Sobote. Robertu Babiciju znižali kazen Prizivni sodniki so 34-letnemu Robertu Babiciju iz Trsta, ki je bil obtožen poskusa izsiljevanja, posesti in prodaje mamila, znižali kazen, obsodili so ga na dve leti in tri mesece zapora, medtem ko ga je tribunal pred Časom obsodil na precej višjo kazen, na pet let in deset mesecev ječe. Obenem so ga oprostili drugih obtožb v zvezi z nakupom, posestjo in prodajo kokaina, Lsd in ecstasyja. Kot je trdila obtožnica, je Babici 26. junija 1993 skupaj z nekaterimi drugimi osebami prisilil mladega M.B., Id je bil prav tako vpleten v preiskavo, da gre na Kras. Grozil mu je, po njem udrihal s pestmi in brcami, moral je tudi skopati jamo, hotel ga je prisiliti, da poravna dolg nekega svojega znanca, ki je mamilo dobil, a ga ni plačal. Babici je bil nadalje obtožen, da je leta 28. januarja pred dvema letoma. Tedaj so potrdili obsodbo, ki jo je izrekel tribunal. Zatem pa je kasacijsko sodišče odločitev razveljavilo in odredilo, da primer znova proučijo, tako da ga je prevzela druga sekcija, tista, kd je včeraj izrekla razsodbo. Šest let ječe zaradi mamila Tržaško prizivno sodišče je včeraj potrdilo obsodbo, ki so jo prvostopenjski sodniki svojcas že izrekli proti 32-letnemu albanskemu državljanu Arbenu Hysaju iz DraCa: zaradi treh kilogramov heroina, ki jih je imel pri sebi, bo v ječi ostal šest let, plačati pa mora tudi 40 milijonov lir globe. Hysaja so karabinjerji aretirali maja letos v Trstu, bil je v taksiju, na katerega je stopil ob izhodu s VB. pomola. Med pregledom so mu našli šest hlebcev mamila v skupni teži okrog 3 kilogramov. Kot so ugotovili agenti, se je pravkar izkrcal s trajekta, ki je priplul iz Albanije in na katerem je bil tudi njegov tovornjak. Mamilo je bilo namenjeno tržišču v Bellunu. Prijateljici rešila življenje Ko je zaman po telefonu klicala 69-letno Angelo Clarich, h kateri bi morala na obisk, je prijateljica brez pomišljanja sprožila alarm: v Ul. Timignano 1, kjer Caricheva prebiva, so oddrveli gasilci, policija, osebje službe 118. Prišli so zadnji trenutek, Zenska je bila v polzavesti na postelji. Odprli so okna, na usta so ji dali masko s kisikom, tako da si je opomogla. Claricheva je imela prižgano peC na premog, neprevidno pa je delno zamašila odprtino za zrak, tako da se je z ogljikovim monoksidom polagoma zasitilo vse stanovanje. Kradel v avtomobilu Mladi Umberto Kirchmayer sTrga Perugino 3 tokrat ni imel sreče, saj je njegovo početje opazil policijski agent, ki je tedaj pripeljal mimo, in ga aretiral. Kirchmayer je s silo vlomil v avtomobil panda, ki je bil parkiran v Ul. Petronio, skušal je ukrasti avtoradio. Pri vlamljanju je povzročil precej škode, okrog 300-400 tisoč lir. Ruzzierova odvetnika sta se odrekla obrambi Odvetnika Roberta Ruzziera, ki je obtožen, da je nedavno v stanovanju v Ul. Montecchi pri Sv. Jakobu umoril in razkosal truplo Fulvia Schiavona, sta se odekla svoji nalogi: kot razlog sta navedla pomanjkanje dialoga z obtožencem. Preiskava medtem ni prinesla na dan nobene bistvene novosti, tako da še precej vprašanj ostaja brez odgovora. Danes predstavitev knjige Nevenke Trohe V knjigami Minerva (Ul. S. Nicold 20] bodo danes ob 17. 30 uri predstavili knjigo slovenske zgodovinarke Nevenke Trohe »Komu Trst? Slovenci in Italijani med dvema državama«. Ob prisotnosti avtorice bo knjigo, ki je doživela veliko zanimanje v naši stvarnosti, predstavil Jože Pirjevec. Predstavitev prireja Deželni institut za zgodovino odporniškega gibanja. V SOBOTO V ZGONIŠKEM CENTRU »Na marfinovo so se dobili...« v prijetni diužbi Pester in zabaven spored in prijetna družabnost V soboto zvečer je bila v Sportno-kultumem centru v Zgoniku pristna in lepa ■ prireditev z naslovom »Na martinovo smo se dobili«. Pobudo za to prireditev, ki je postala tradicionalna, so dali pred tremi leti pro-seSko-kontovelski pevci in pevci zgoniške občine, ki so se slučajno srečali na martinovem sejmu na Proseku in ob pokušnji novega vina sklenili, da bodo vsako leto primemo praznovali Martina. Srečanje, ki je bilo četrto po vrsti, je privabilo v zgonisko telovadnico lepo število poslušalcev. Program, ki sta ga povezovala Daria Kobal in Bruno Rupel, se je začel z nastopom okteta Odmevi, ki je pod vodstvom Rada Miliča v pozdrav nastopajočim in publiki zapel Vodopivčevo »Pobratimija« in nato pesem na besedilo Franceta Prešerna »Vso srečo ti želim«, ki jo je uglasbil sodobni skladatelj italijanske narodnosti VValter Lo-nigro, bivši dirigent mešanega zbora Obala iz Kopra. Krstno izvedbo pa je doživela šaljiva pesem Aleksandra Vodopivca na besedilo Atilija Kralja »Zludjeva baba«. Tudi moški zbor Vasilij Mirk se je predstavil z novo pesmijo Petra Jereba »Lahko noč«, v kateri sta se kot solista izkazala tenorist Mario Simič in baritonist Nevio Regent. Za živahno razpoloženje pa je poskrbel novi »kraški« ansambel »Popolna zmeda«, ki je nastal letos čisto slučajno. Krstni nastop je imel na tradicionalnem Oktoberfeštu v Praprotu. Ansambel sestavljajo Sandi Kante -klarinet, Milan Adamič - trobenta, Sergio Bresciani - kitara, Roby Briščak -bas. Pevci pa so Darja Kobal, Miloš Milič in Egon Doljak. Umetniški vodja in harmonikar skupine je Edvin Mokole. Ansambel je z dognanim ritmom zanesljivo podal šest motivov narodno-zabavne glasbe iz bogate zakladnice bratov Avsenik. Pod vodstvom Rada Miliča pa je MePZ Rdeča zvezda iz Sa-leža zapel tri narodne pesmi, »Kambrca«, »Sčudaška« in »Potrkan ples«. Med nastopom posameznih skupin je domači humorist »kmetauzer Fuekelj« (na sliki z napovedovalko) povedal nekaj okroglih. Zaustavil se je pri vsakodnevnih družinskih problemih, ločitvah itd, ter se obregnil tudi ob probleme žganjekuhe. Kot gost večera se je predstavil štirinajstčlanski moški pevski zbor iz Ga-brij, v sovodenjski občini, ki je bil ustanovljen leta 1983. Pod vodstvom Mirana Rustje so gabrski pevci z dobrim glasovnim ravnotežjem, smiselno interpretacijo in jasnim zvočnim moduliranjem zapeh deset pesmi. Spored je zaključil nastop združenih pevskih zborov, ki so pod vodstvom Rada Miliča zapeli Vrabčevo »Zdravljico«. S to pesmijo so se pevci oddolžili spominu Janka Budina, elana zbora Vasilij Mirk, ki je preminil v noči med petkom in soboto in od katerega se bodo poslovili danes, 7. decembra ha zgoniškem pokopališču. Nastopajoči so se nato zbrali v gornji dvorani zgoniškega centra na družabnem srečanju, ko sta med klepetom in pokušnjo novega vina prišla na mize še tista... pečena krulca, ki so ju pevci odnesli v vrečah s proseškega martinovega sejma. (b.r.) BOŽIČNI IN NOVOLETNI PRAZNIKI V zgoniški občini se pripravljajo Sodelovanje vseh krajevnih organizacij V zgoniški občini se že dalj časa vneto pripravljajo na božične praznike ter na prehod iz starega v novo leto. Občina je k sodelovanju povabila vse družbene, športne in kulturne dejavnike, ki delujejo na njenem območju (Dom Briščiki, Shinkai klub, Lovsko društvo Doberdob, S K Kras, osnovni šoli 1. maja 1945 in Lojze Kokora-vec-Gorazd, Župnijsko skupnost, KD Zamejski, KD Rdeča zvezda. Civilno zaščito in občinsko knjižnico), da bi skupaj oblikovali in izpeljali niz prireditev, s katerimi se bodo poslovili od iztekajočega se leta 1999 in pozdravili prhajajoče leto 2000. Kdor bo v obdobju od 12. decembra 1999 do 9. januarja 2000 peljal mimo Zgonika, bo zlahka našel tudi kaj zase. Pa pojdimo po vrsti. Vse se bo začelo v nedeljo, 12. decembra 1999 v zgo- dnjih popoldanskih urah, ko bodo v prostorih osnovne šole 1. maja 1945 otvorili knjižni sejem v organizaciji Občinske knjižnice ter v sodelovanju s Tržaško knjigarno in bo trajal ves popoldan (točneje do 19. ure). Nato bosta osrednja prireditvena prostora postala župnijska cerkev, kjer se bo odvijal koncert na prenovljenih orglah, kasneje pa občinski prireditveni prostor, ki bo okrašen z razsvetljeno jelko, s prihodom športnikov, nastopom mladih glasbenikov, osnovnošolskih otrok in dramske skupine. Vse prisotne bo nagovoril župan. V nedeljo, 19. decembra 1999 pa bo središče dogajanja Kulturno-športno središče v Zgoniku, kjer bo potekal koncert godb in zborov v organizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev; samo teden kasneje pa bo na sporedu božična revija domačih pevskih zborov in zborov iz sosednjih občin ter nastop glasbene skupine, katere je zaenkrat znano le ime - Big Band Red Star, vse ostalo pa je ovito v strogo tajnost in torej v ponedeljek, 27. decembra 1999 se v Zgoniku obeta pravo glasbeno presenečenje. Naslednji dve pobud se bosta zvrstili, ko bomo čas že preimenovali v novo tisočletje. Srečanje s starejšimi občani z zabavo, plesom in tombolo, ki je lani imelo velik uspeh in odmev, bo v četrtek, 6. januarja 2000. Praznične prireditve v občini Zgonik se bodo zaključile v nedeljo, 9. januarja 2000 s tradicionalnim novoletnim koncertom proseške godbe. Istega dne bodo tudi podrli jelko. S tem dejanjem bo simbolično padel tudi zastor nad božično-novoletnimi prireditvami v zgoniški občini. ZP V VELIKO VESELJE OTROK Miklavž na obisku v raznih društvih NOVICE Podaljšan rok vozovnic Act po znižani ceni. Tržaška Pokrajina obvešča, da so podaljšah za mesec dni zapadlost vozovnic avtobusnega podjetja ACT po znižam ceni, ki so jih izdali v letu 1999 (po zakonu 20/97). Pokrajina bo pričela razdeljevati v sodelovanju z ACT nove vozovnice za leto 2000, ki zadevajo vojne in civilne invalide, gluhoneme, slepce, invalide zaradi poliomielitisa (od 1. do 5. kategorije), bivše deportirance ter pohtične antifašistične preganjence, 3. januarja v pritličju Pomorske postaje od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob ponedeljkih in četrtkih tudi med 15. in 17. uro. Da bi se izognih morebitni gneči, bodo sporočih nekaterim prek poštnega obvestila datume, ko bodo lahko dvignili vozovnice. UDLZŽI »La Mimosa« počastila spomin Nilde Jotti Zenske krožka UDI-ZZI »La Mimosa« so se spomnile na Nilde Jotti, ki je bila med odporništvom pobudnica skupin za zaščito žensk in nato med ustanoviteljicami UDI. Bila je protagonistka gibanja za emancipacijo žensk, katerih pravice je zagovarjala pri inštitucijah in v parlamentu, današnja vloga žensk pa je tudi sad njenega 50-letnega političnega udejstvovanja. Voden obisk razstave »Akt. Klasičnost in aktualnost te zvrsti« je naslov razstavi približno 50 slik, skulptur in grafik, ki so jo odprli v muzeju Revoltella. Na ogled so med drugim grafike Sofianopula, Parina in Verude, skulpture Rovana in Ratmana ter slike Scomparinija in Creme. V muzeju bo jutri, 8. decembra, ob 11. uri voden obisk, za katerega bo poskrbel Luca Geroni. Kot vsako leto se je tudi letos - poslednjič v tem tisočletju - spustil iz nebes sv. Mikvaž in bogato obdaril otroke, še zlasti tiste, ki so si to zaslužili z lepim obnašanjem. Kolikor nam je uspelo zvedeti, ni pozabil na nikogar. Prišel je praktično v vsako hišo, ki ga je hotela sprejeti, ustavil pa se je tudi v številnih naših društvih. Ponekod je bil že v nedeljo. Tako npr. pri KD Ivan Grbec v Skednju, SDD Jaka Stoka na Proseku, SKD Mavhinje-Ce-rovlje (prva slika desno), SKD Vigred v Sempolaju (druga slika desno), v Finžgar jevem domu na Opčinah, SKD Lipa v Bazovici itd. Drugod pa je prišel na obisk včeraj. Tako npr. pri skavtih in skavtinjah v župnijski dvorani v Nabrežini, v barkovljanskem društvu, v tržaškem Kulturnem domu (na spodnji sliki) in še kje. Omeniti moramo, da so be-lobrademu dobrotniku na čast marsikje priredili praznik s kulturnim sporedom, ki so ga izvajali večinoma otroci. Tako so pri društvu Ivan Grbec nastopili otroci KD Korte iz Izole in OS De Castro iz Pirana. V Finžgarjevem domu na Opči- nah so mladi igralci skupine Tamara Petaros uprizorili igrico Lučke Susič Majhen nesporazum, nastopil pa je tudi OPZ Vesela pomlad. V Bazovici so otroci otroškega zbora Slomšek pripravili pod vodstvom Zdenke Križmančič spevoigro Hudobin in potepin (tretja slika desno). Med svojim pohodom po Krasu se je Miklavž tudi letos ustavil v Mavhinjah in v Sempolaju, kjer sta krajevni društvi v nedeljo priredili topel sprejem. V prvih popoldanskih mah se je radodarni gost zadržal v prostorih nekdanje mavhinjske osnovne šole, poimenovane po Josipu Murnu Aleksandrovu. V nemajhno veselje najmlajših je SKD "Ce-rovlje-Mavhinje" za to priložnost povabilo mladi igralski duo SSG David Malalan -Vojko Beljšak, ki sta uprizorila Levstikovega Martina Krpana. Potem, ko je že bogato obdaroval otroke iz Mavhinj in okoliških vasi, se je Miklavž odpravil v Sempolaj, kjer so ga tamkajšnji otroci sprejeli s pesmijo v izvedbi društvenega otroškega pevskega zbora. __________50-LETNICA DELOVANJA_____ Jubilejni koncert zbora iz Mačkolj Slavnostni govor je imel Jonko Bon - Številni pozdravi S pravo koncertno predstavo, ki je v občinsko gledališče privabila številno občinstvo, so v nedeljo popoldne počastili svojo 50-letnico delovanja sedanji in bivši elani mešanega pevskega zbora, ki deluje pod okriljem PD Mackolje. Jubilejni koncert je bil obenem priložnost za predstavitev prve zgoščenke ‘ega sestava, ki nosi naslov po primorski ljudski pesmi Dober veCer, Bog daj! V njej se pevci in pevke MePZ Mackolje pod vodstvom Iva Lešnika predstavljajo v trinajstih pesmih, cerkvene in posvetne narave, kar predstavlja nekakšno sintezo polstoletnega delovanja tega pevskega društva. Sicer je nadvse primeren uvod v nedeljsko slavje ponudila 2e Četrtkova predstavitev priložnostnega zbornika, v katerem je Ljuba Smo-tlak, pevka in obenem mentorica na zborovskem področju, pod naslovom Naša pesem je srca odmev, združila vrsto dragocenega gradiva ob praznovanju 50 let tega mackoljanskega cerkvenega in društvenega zbora. V jubilejnem koncertu, ki ga je spretno povezovala Martina Slavec, je seveda glavno vlogo odigral prav MePZ Mackolje, ki je dobršen del pesmi s CD plošCe predstavil tudi v živo. Tudi scensko natančno izdelana prireditev je dosegla višek s slavnostnim govorom, ki ga je podal Janko Ban: kot glasbenik, zborovodja in dolgoletni urednik glasbenih oddaj na Radiu Trst A je z velikim občutkom spregovoril o pomenu zborovskega petja in mislih, ki jih sleherna pesem vzbuja, bodisi v pevcu-izvajalcu, kot v samem poslušalcu. Poudaril je, kako se kljub vrtoglavemu tehnološkemu napredku in pravi poplavi potrošniške glasbe zborovsko petje v naši kulturi še vedno ohranja in celo kakovostno zaznavno razvija. Podčrtal je tudi nelahko nalogo današnjih zborovskih sestavov, ki ljudsko pristnost spajajo z naravno sodobno naravnanostjo in jim to uspe predvsem zato, ker s pesmijo izražajo Čustva in misli svojih src. Čestitkam slavnostnega govornika so se nato na odru pridružile še priložnostne misli, ki so jih podali župan Občine Dolina Boris Pangerc in odbornica za kulturo Fulvia Pre-molin, škofov vikar Franc Vončina, predsednik Slovenske prosvete Marij Maver, v imenu Zveze cerkvenih pevskih zborov Berta Vremec, nato še predstavniki SKD Primorsko, SKD Jože Rapotec, SOMPD Vesela pomlad, KD Fran Venturini, SKD Slovenec, SKD Valentin Vodnik, PD Kolonkovec, Doma Jakob Ukmar, cerkvenega pevskega zbora in Mladinskega krožka v Boljuncu. Pismene Čestitke pa so poslali ZPZ in KD Ivan Grbec, MePZ Resonet, MePZ Jacobus Gallus in pa bivši maCkoljanski župnik Žarko Škerl. Posebno slavnosten je bil drugi del nedeljske prireditve, v kateri so se pred zborom zvrstili nekateri od dosedanjih enajstih zborovodij tega sestava: od prve zborovodje Dalke Sturman do Dušana Jakomina, Hum-berta Mamola, Zorka Kareja in Naceta Duha, ki je pred šestimi leti predal svojo vlogo sedanjemu zborovodji Ivu Lešniku. Ob zaključku so se pevci in pevke s priložnostnimi darili zahvalili se predsedniku PD Mackolje Branku Slavcu in Ljubi Smotlak za skrbno izdelan jubilejni zbornik, posebej pa nagradili naj zvestejši članici zbora, in sicer Otilijo in Amalijo Smotlak, ki ob bogoslužju tudi orgla. Koncert je sklenila pesem Moja vas, ki jo je na besedilo Borisa Pangerca uglasbil Cveto Marc: s pomenljivim naslovom se je zbor poklonil domačemu kraju in se oddolžil spominu na že preminulega bivšega zborovodjo. (dam) Foto: Mario Magajna VCERAJ-DANES Danes, TOREK, 7. decembra 1999 AMBROŽ Sonce vzide ob 7.31 in zatone ob 16.21 - Dolžina dneva 8.50 - Luna vzide ob 6.41 in zatone ob 16.26 Jutri, SREDA, 8. decembra 1999 MARIJA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 7,4 stopinje, zračni tlak 1028 mb raste, veter 27 km na uro vzhodnik-severo-vzhodnik, burja s sunki do 68 km na uro, vlaga 32-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 12,1 stopinje. I : LEKARNE Od ponedeljka, 6. do sobote, 11. decembra 1999 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 16 (tel. 040 364330), Ul. L. Stock 9 (tel. 040 414304), Milje -Lungomare Venezia 3 (tel. 040 274998). Nabrežina (tel. 040 200466) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 16, UL L. Stock 9, Garibaldijev trg 5, Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (tel. 040 200466)- s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptqm. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Garibaldijev trg 1 (tel. 040 368647). Sreda, 8. decembra 1999 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 UL Roma 16, Ul. L. Stock 9, Trg Garibaldi 5, Milje - Lungomare Venezia 3, Nabrežina (tel. 040 200121). Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 16 (tel. 040 364330), Ul. L. Stock 9 (tel. 040 414304), Milje -Lungomare Venezia 3 (tel. 040 274998). Nabrežina (tel. 040 200466)- s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Roma 16, UL L. Stock 9, Trg Garibaldi 5, Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (tel. 040 200466) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Garibaldijev trg 5 (tel. 040 368647). 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Urad za informacije Zdravstvenega podjetja: 040 3995053 in 040 3995111 od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob ponedeljkih in Četrtkih tudi od 14. di 17. ure. Urad-za informacije bolnišnic: 040 3992724 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. KINO ARISTON - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Essere John Malkovich«, r. Špike Jonze, i. John Cusack, Cameron Diaz. EKCELSIOR - 16.00, 17.35, 19.10, 20.45, 22.15 »Una relazione privata« r. Frederic Fonteyne. EKCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Oniegin«. AMBASCIATORI 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.10 »Tarzan«, produkcija Walt Disney. GIOTTO MULTISALA 1 (Ulica Giotto 8) - 16.30, 18.20, 20.10, 22.10 »Blu profondo«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 18.00, 20.10, 22.20 »Notting Hill«, r. Roger Michell, i. Julia Roberts, Hugh Grant. NAZIONALE 1 - 15.45, 17.4,5, 20.00, 22.15 »Giorni contati«, r. Peter Hymas, i. Arnod Schvvarzenegger. NAZIONALE 2-16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Šesto senso« i. Bruce VVillis. NAZIONALE 3 - 15.30, 17.00 »Big daddy«, r. Dennis Dugan, i. Adam Sandler, Joey L. Adams. Ob 18.35, 20.30, 22.15 »Terra bruciata« i. Raul Bova, Giancarlo Gianini. NAZIONALE 4 - 15.30, 17.40, 20.20, 22.15 »Destini incrociati« i. Harrison Ford. MIGNON - 16.00 - 22.00 - »Regine di culi«. Prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.00, 18.00, 20.00, 22.10, »Asterix e Obelix« i. Roberto Benigni ALCIONE - 18.30, 20.15, 22.00 »La polveliera« r. Goran PaskaljeviC. H ČESTITKE V dolini lepi je vasica mala, v Lonjerju VLASTA bo danes praznovala. Mož Fabio, Goran, Tjaša in Marija ji želijo zdravje, sreče izobilja, da bi še mnogo takih dni bilo, z veseljem, lepo slovensko pesmijo. s_____________IZLETI ZDRUŽENJE SLOVENSKIH KMEČKIH IN PODEŽELSKIH ZENA organizira dvodnevni izlet v Gradec in Celovec, 10. in 11. decembra, z ogledom tipičnih božičnih stojnic. Izleta se lahko udeleži kdorkoli. Vpisovanje na tel. št. 040-200173. MEDNARODNI KROŽEK MOSP obvešCa, da so na razpolago informacije o novoletnih potovanjih za mlade v PARIZ, LONDON in IZRAEL v uradu Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3, tel. St. 040-370846 od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure. PRISPEVKI V spomin na Celesto Mokole daruje Slavka Sardoč 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v Prečniku. V spomin na Celesto Mokole daruje družina Vrabec iz Prečnika 20.0,00 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Prečniku. Namesto cvetja na grob Milka Cibica darujeta Mara in Cveto Ukmar z družinama 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. Namesto cvetja na grob pokojne Marice Rebula vd. Ukmar daruje Mara z družino 20.000 za MoPZ Vasilij Mirk. V spomin na Celesto Mokole daruje družina Gruden iz Prečnika 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v Prečniku. Olga Marc - Regent se zahvaljuje vsem, ki so jo tako prisrčno počastili ob njeni 95-letnici' in daruje 100.000 lir za SKD Barkovlje. Ob 13. obletnici smrti nepozabne hčerke Nade daruje v njen spomin Zora Fabjančič 50.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev in 50.000 lir za Glasbeno matico. V spomin na Nino Bernetic Stopar, mamo Viktorja -in Dina, darujejo Nada in Franko 15.000 lir, Dorina in Paolo 15.000 lir, Elda in Lucijan 15.000 lir, Mariza in Alfredo 15.000 lir za planinski odsek SZ Sloga. V spomin na Marico Rebula vd. Ukmar daruje družina Obad (Bajta) 40.000 lir za MPZ Vasilij Mirk. V spomin na Celesto Mokole Sardoč daruje družina Obad (Bajta) 40.000 lir za KD RdeCa zvezda. Namesto cvetja na grob Celestine Sardo vd. Mokole darujejo družina Roi in Zofka 75.000 lir za SKD Vigred. V spomin na sestrično Marico Rebula daruje Zofka Obad 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na priljubljenega in spoštovanega Milka Cibica daruje dr. Jože Skerk 100.000 lir za cerkveni pevski zbor na Proseku in 100.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku. Ob težki izgubi dragega očeta Celestina izreka iskreno sožalje Franku Vecchietu in družini Slovenska kulturno-gospodarska zveza Ob smrti očeta izrekamo Franku Vecchietu in svojcem iskreno sožalje Zveza slovenskih kulturnih društev Sasi in Tini ter družini smo ob strani Taborniki RMV Ob izgubi dragega brata Janka Budina izreka iskreno sožalje predsedniku lovskega pevskega zbora in odborniku društva Stanku Budinu ter sorodstvu Lovski pevski zbor in Društvo slovenskih lovcev FJK Doberdob Novinarska zbornica Furlanije-Julijske krajine globoko sočustvuje z družino ob izgubi GIORGIA MILOSSEVICHA ki je bil dolga leta učinkovit in cenjen poverjenik zavodov Inpgi in Casagit V NEDELJO / JUBILEJNO LETO Drugi adventni koncert v stolnici svetega Justa V stolnici svetega Justa je bil v nedeljo popolde drugi v nizu adventnih koncertov, ki jih prirejajo ob skorajšnjem jubilejnem letu. Koncerte prireja direktor tržaške Cap-pelle Civice Marco Sofiano-Pulo. In prav Sofianopulo je pripravil glasbeno vodstvo liturgične drame, ki so jo predstavili v nedeljo (na sliki) z naslovom »Ecce an-cilla domini«. Rezijo je priredila Sabrina Morena, sceno pa Giulio Cerbiatti. V katedrali, v kateri se je zbrala številna publika, so nastopili Luisa Vermiglio, Maurizio Zacchigna, Nikla Panizon, Althea Pivetta, Enza Scalone, Claudia Vigini, Aleš Petaros, Giulio Chiandetti, Mauro Maori, Ottavia Seriani, pobudo pa so podprli odborništvo za kulturo Občine Trst, Cap-pella Civica in združenje Promusica - Onlus s sodelovanjem župnije sv. Justa. [H DEVIN NABREŽINA h Pozornost sindikata za ponesrečence pri delu Pred kratkim so v občini Devin-Na-brežini ustanovili odbor, ki ga sestavljajo nekateri občani in predstavniki sindikalne organizacije CGIL Devin-Na-brežina ter Sindikata italijanskih upokojencev SPI CGIL, in ki si je zastavil nalogo, da počasti spomin smrtno ponesrečenih pri delu. Namen odbora je urediti spominsko plošCo, ki bi stala na primernem mestu oziroma na lokaciji, ki ima simbolični in zgodovinski pomen za te kraje; njegov namen je hkrati razviti razpravo o tem vprašanju, ki ostaja še vedno odprto kljub dejstvu, da vstopamo v tretje tisočletje. Nastanek odbora ni naključen, .saj je povezan z dejstvom, da obstajajo (oziroma je obstajalo) na ozemlju občine veC pomembnih dejavnosti, ki omogočajo zaposlitev (stivanska papirnica, kamnarska industrija v Nabrežini in okolici, vrsta javnih ustanov, ribištvo in številna manjša podjetja na področju industrije in obrtništva, kmetijstva itd.), kjer je veckat prišlo, tako v' preteklosti kot zdaj, do smrtnih nezgod. Z namenom, da bi dosegel svoj cilj in dobil podporo, je odbor zaprosil za srečanje z županom občine Devin-Na-brežina Marinom Voccijem. V zvezi s tem je zaprosil občino, da bi izpeljala zamisel v sodelovanju z njo. Odbor poziva organizacije v občini in posameznike, naj pristopijo vanj in podprejo predlog. »Stum/iMeGm 1 SmtLM® (i][L^[B)AUIS©E Gostovanje PREŠERNOVEGA GLEDALIŠČA - Kranj Svetlana Makarovič TETA MAGDA Režija Dušan Mlakar V petek, 10. t. m., ob 20.30 RED A in D v soboto, 11. t. m., ob 20.30 RED B, E in F v nedeljo, 12. t. m., ob 16.00 RED C SLOVENSKI KLUB Trst - Ul. sv. Frančiška 20 vas vljudno vabi na klubski večer DAMJAN OVSEC bo govoril o DECEMBERSKIH OBDAROVALCIH IN BOŽIČNEM ČASU Etnološka skupina pri NŠK u sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev odpira ob tej priložnosti razstavo VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE! (ogled ob delavnikih od 9. do 12. ure) Danes, 7. decembra 1999 ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani PIHALNI ORKESTER BREG pod pokroviteljstvom OBČINE DOLINA priredi koncert balkanske glasbe nastopa Aguševi Orkester iz MAKEDONIJE danes, 7. decembra 1999 ob 20.30 v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu TRŽAŠKO TAJNIŠTVO SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE sklicuje ter vljudno vabi svoje člane na IZREDNI OBČNI ZBOR za prilagoditev statuta obstoječi zakonodaji Izredni občni zbor bo v torek, 14. decembra 1999, ob 17. uri v prvem ter ob 17.30 v drugem sklicanju v sejni dvorani ZADRUŽNE KRAŠKE BANKE na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2 M PRIREDITVE SKD SLAVEC RICMANJE - LOG vabi jutri, v sredo, 8. decembra 1999 ob 18. uri v kulturni dom v Ricmanje na prijeten popoldan v slovo staremu in v pozdrav novemu tisočletju v družbi združenega MePZ Slavec-Slovenec, Tamburaskega ansambla KD France Prešeren iz Boljunca in s Čarodejem Vikjem. Vabljeni! SKD TABOR OPČINE -Prosvetni dom - jutri, v sredo, 8. decembra 1999 ob 17. uri gostuje dramski odsek PD Standrež s komedijo v treh dejanjih Neila Simona ZARES ČUDEN PAR. Režija Emil AberSek. Zagotavljamo vam dve uri zabave. Pridite! HARMONIKARSKI ORKESTER SVNTHESIS 4 priredi ob 90-letnici Glasbene matice koncert s predstavitvijo CD ploSCe. V petek, 10. decembra 1999, ob 20.30 v občinskem gledališču v Boljuncu. SKD PRIMOREC Trebče in VIS NOMOS vabita na božični koncert vokalno-instrumentalne skupine NOMOS, v petek, 10. decembra 1999 ob 20. uri v cerkvi sv. Andreja v Trebčah. PD SLOVENEC vabi v soboto, 11. decembra ob 20.30 v Srenjsko hišo v Boršt na gostovanje dramske skupine Mladinskega krožka Bazovica z veseloigro v narečju Doktor Zavrtenih. Tekst in režija Tatjana Turko. VZAPP, VZPI, ANED - v nedeljo, 12. decdembra 1999 ob 15.■ uri na openskem strelišču bo spominska svečanost ob 58-letnici usmrtitve obsojencev na drugem tržaškem procesu, Finka Tomažiča, Viktorja Bobka, Ivana Ivančiča, Simona Kosa in Ivana Vadnala. Govorila bosta Mariza Skerk in Fausto Monfalcon. Predsedovala bo Melita Malalan. Sodelovala bosta MoPZ in ZPZ Tabor pod vodstvom Aleksandra Sluge. KD VESNA prireja v nedeljo, 12. decembra ob 17.30 v domu A. Sirka v Križu koncert ob 50-letnici MoPZ Vesna. Sodeluje tudi ZPZ Vesna. RADIJSKI ODER obvešča, da bo naslednja predstava GLEDALIŠKEGA VRTILJAKA v nedeljo, 12. decembra, ob 17. uri (in ne 28. novembra kot je bilo prvotno napovedano) v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, ul. Brandesia 27. Na sporedu bo predstava Cipek in Capek v izvedbi Kulturnega društva Svoboda iz Deskel in v režiji Mojce Petelin. KAM V NEDELJO, 19. decembra ob 18. uri? V športno-kulturni center v Zgonik, vendar, na koncert za Pozdrav Tisočletju! H OBVESTILA MO O. ŽUPANČIČ STANDREŽ in ACROSS THE BORDER vabita na zadnjo društveno zurko tisočletja: - 24 »Live mušic show«, danes, 7. decembra, ob 22. uri v KD A. Budal v Standrežu. Nastopata rock skupini The Last Chance Band in Staravrana. Vstop prost. SKD GRAD od Bonov prireja tradicionalno božično razstavo z naslovom: LES-OKRASKT KAMEN. Svoje izdelke bodo predstavili: Natalia Gabrovec, Augusta Mikuž Malalan in Erik Vidali. Urnik razstave: ob nedeljah in praznikih (8. in 12. decembra) od 16. do 19. ure; v soboto, 11. decembra od 17. do 19. ure. Toplo vabljeni! SREČANJE romarskih izletnikov v Bretanijo in Normandijo bo jutri, v sredo, 8. decembra, ob 20. uri v prostorih Marjanišča na Opčinah ob gledanju videofilma. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi na predvajanje videofilma Kraljevska pot od Amana do Akabe. Svoja doživetja s potovanja po Jordaniji bo prikazal inž. Pino Rudež v Četrtek, 9. decembra 1999, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani. OB 51. OBLETNICI Splošne deklaracije človekovih pravic priredi družbeno politično društvo EDINOST srečanje na temo Internacionalizacija vprašanja varstva slovenske manjšine v Italiji brez Republike Slovenije. Srečanje bo v petek, 10. decembra 1999, ob 20.30 v Trstu, v Ulici G. Donizetti 3, v Peterlinovi dvorani. SPI CGIL KOORDINACIJSKI ODBOR ŽENA, TRST, Stara Mitnica, 15 organizira 11. decembra 1999 razstavo del, ki so jih pripravile žene za Božic. Začetek ob 17. uri. Na razstavi bo sodeloval Laboratorio Visibilia -Trst s pleteninami. Razstava bo odprta do 18. decembra 1999, od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. V nedeljo, 12. decembra bo odprta od 10. do 12. ure. Vabljeni. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI - SEKCIJA VZPI Opcine-Bani-Ferlugi-Pišcanci - v nedeljo, 12. decembra 1999 ob 16. uri, senator Stojan Spetič: Kako je z vračanjem strelišča in z njegovo spomeniško ureditvijo? Od 12. do 16. decembra bo na ogled razstava Obsojenci II. tržaškega procesa. Podatke zbrala Lida Turk. OBČINA ZGONIK vabi v nedeljo, 12. decembra 1999, ob 14. uri na otvoritev knjižnega sejma v prostorih osnovne Sole 1. maj 1945 v Zgoniku (sejem bo odprt do 19. ure). Ob 16. uri bo v župni cerkvi koncert: orgle - A. Pegan, bas - A. Žerjal; ob 17. uri na prireditvnem prostoru pred županstvom pod razsvetljeno jelko: prihod športnikov z baklami, nastop domačih godcev, osnovnošolskih otrok, dramske skupine ter pozdrav Zupana. SKD IGO GRUDEN pod pokroviteljstvom in v sodelovanju z Občino Devin-Nabrezina in Kraško gorsko skupnostjo in pod pokroviteljstvom Zadružne kraske banke -KAMEN... VIII. razstava kamnitih izdelkov in skulptur, do nedelje, 12. decembra 1999. Urnik: delovniki 17-20, prazniki 10-12 / 15-20. Kamnarska hiša Igo Gruden Nabrežina center 158. V sodelovanju z ZSKD in podjetjem Activa International srl. ZVEZA VOJNIH INVALIDOV, ZDRUŽENJE AKTIVISTOV OSVOBODILNEGA GIBANJA, DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V TRSTU, PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU s sodelovanjem KROŽKA KRUT prirejajo tradicionalno NOVOLETNO DRUŽABNOST v sredo, 29. decembra 1999, ob 17. uri v gostinski šoli v Izoli - Restavracija »Riviera«. Vstop z vabili, ki so na razpolago na sedežu KRUT-a, ul. Cicerone 8, od ponedeljka, 13.12.1999 dalje. Prevoz z avtobusom. SKD BARKOVLJE sklicuje v ponedeljek, 13. decembra 8. redni občni zbor, ki bo v sedežu društva, vhod v Ul. Bonafata 6, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. OSNOVNA SOLA PREŽIHOVEGA VORANCA DOLINA praznuje v letu 1999 30-letnico svojega obstoja. Vljudno prosimo vsakogar, ki hrani katerikoli dokument, fotografijo ali kakršnokoli drugo gradivo v zvezi z nastankom Sole, da bi nam to posredovali do 15. decembra 1999. Gradivo bomo Cimprej nepoškodovano vrnili lastnikom. NOVE SOPRANE išče prenovljeni mešani pevski zbor Igo Gruden. Vaje so ob torkih in petkih na srednji soli v Nabrežini. Za informacije: 040- 200620 (Martin) in 040-299632 (Vera). SKD VALENTIN VODNIK prireja teCaj slovenščine za italijansko govoreče: za prijave in pojasnila se lahko obrnete na Doriano (v gostilni Pri studencu v Dolini) ali Dejana (0348-7355225). SKD VIGRED prireja sejem knjig in ročnih del primernih za darila v društvenih prostorih v Sempolaju, od 16.30 do 19. ure: v četrtek, 16., v petek, 17., in v soboto, 18. decembra. GLASBENA MATICA TRST vpisuje abonmaje za koncertno sezono 1999/2000. Koncerti bodo v Kulturnem domu v Trstu. Informacije na GM, tel. 040-418605. SKD VIGRED obvešča, da so na razpolago koledarji pri odbornikih društva, na miklavževi in božični razstavi, v knjigarni Terčon ter na ZSKD v Ul. sv. Frančiška. SKD BARKOVLJE p r i j r e j a SILVESTROVANJE. Za informacije tel. na št. 040-363452 v urniku trgovine ali 040-415797 ob uri obedov. PRI KD F. VENTURINI se nadaljuje vpisovanje za SILVESTROVANJE 2000 z ansamblom Expander v kulturnem centru Anton Ukmar-Miro pri Domju. Prijave sprejemamo ob sredah od 17. do 18.30, ob Cetrtktih, od 15. do 16.30 in ob sobotah, od 14.30 do 16.30 v društvenih prostorih. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE TRST prireja v sodelovanju s Kmečko zvezo in Kmetijsko svetovalno službo iz Sežane v sklopu INTERREG U ITALIJA - SLOVENIJA TECAJ ŽIVINOREJE (60 ur) TECAJ ZA UPRAVLJANJE TURISTIČNIH KMETIJ (trajanje 70 ur) □ Namenjena sta prebivalcem dežele FJK in Slovenije. □ Obiskovanje tečajev je brezplačno. O Sodelujejo priznani strokovnjaki. Tečaja je odobril Deželni odbor gg in ju finansirajo ^ Ministrstvo za delo in socialno skrbstvo I . I Avtonomna dežela Furlanija-Julijska Krajina l- J Deželno Ravnateljstvo za Poklicno usposabljanje Vpisovanje in ostale informacije na sedežu Zavoda v Trstu, Ul. Ginnastica 72, tel. 040/566360 in na Kmečki zvezi v Trstu, Ul. Cicerone 8, tel. 040/361389. BOGATA IZBIRA BOŽIČNIH JELK ----pravih in umetnih-— M h --- IN RAZNOVRSTNIH OKRASKOV Posebne ponudbe urnik mmm od 28. novembra do 24. decembra VSAKI DAN VKLJUČNO v"#® NEDEUE IN PRAZNIKI 9.00-13.00 15.30 -19.00 \ferde Sgaravatti TEL. 040.224177 ZJ % Z I M O V A N J E 1999/2000 v Kranjski gori, od 27. decembra 1999 do 3. januarja 2000, v organizaciji Slovenskega dijaškega doma S. Kosovel Trst za mladostnike od 6. do 18. leta starosti. Informacije in vpisovanje v dijaškem domu, Ul. Ginnastica 72, tel. št. 040-573141. OPENSKA SRENJA sporoča elanom, da so na razpolago posekana drevesa na odseku metanovoda SNAM Madrašica-Bršljanovca in jih vabi, da se za prehodno dovoljenje obrnejo na odbornike. 3 SOLSKE VESTI PEDAGOŠKI IN DRUŽBOSLOVNI LICEJ A. M. SLOMSEK sporoča, da bo roditeljski sestanek za vse razrede danes, 7. decembra 1999, ob 18.30. Ob 17.30 bo potekala umestitev razrednih svetov. TRŽAŠKO TAJNIŠTVO SINDIKATA SLOVENSKE SOLE obvešča osebe, ki so se prijavile na redni natečaj za dosego usposobljenosti za poučevanje na osnovnih Šolah, da bo potekal pisni izpit v petek, 10. decembra 1999, ob 8. uri, na sedežu Sole »Z. Zois«, Vrdelska cesta 13/2. Interesenti naj se predstavijo z veljavnim osebnim dokumentom. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, tel./fax 040-370301, posluje ob torkih in Četrtkih, od 16. do 17.30. MALI OGLASI tel. 040 7786333 FARMA v Prebenegu St. 99, prodaja kokosi po 3.000 lir vsaka. Urnik od 15. do 17. ure. Tel. 040-232577. NUJNO iščemo stanovanje z dvemi spalnimi sobami v okolici Sesljana. Tel. St. 040-2528049. ALU-PLATISCA original BMW serija 3 zadnjega tipa, prodam z gumami. Tel. 040-232151 ali 0335-8045700. ODDAM V NAJEM skladiSCe, 240 kv. m, z uradom, električno napeljavo, vodo in WC-jem, z možnostjo parkiranja, v predmestju Trsta. Klicati ob uri obedov na tel. St. 040-828861. PRODAM: skoraj nov invalidski voziček za 500.000 lir; dolgo Črno žensko jopo, ekskluziven model z okraski Črne kače, visok ovratnik, mera 48, za 120.000 lir; Zenski modri jopič s pasom, pravo napa usnje, temno sinje barve, St. 48 za 100.000 lir; dolgo krzneno jopo 7/8, ekskluziven model polarne lisice, samo hrbti, z vložki svetlo sivega semisa, mera 48 za 1.200.000 lir; smučarske gojzarje st. 40-41, znamke Hofler, za 40.000 lir. Klicati v dopoldanskih urah na tel. št. 040-415785. DIPLOMIRANO uradnico/ka išče podjetje. Zaželjeno dobro znanje uporabe PC-ja. Pisne ponudbe poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »FIRMA«. LJUBITELJU živali podarim dva psička, stara 1 mesec, srednje rasti, zelo lepa. Tel. št. 040-228947. KOMERCIALIST isce izkušeno osebo izključno za knjigovodstvo. Honorarska pogodba za 4 ure dnevno. Zaželjeno odlično znanje knjigovodstva in uporaba PC-ja. Pisne ponudbe poslati na naslov CSK srl, Ul. sv. Frančiška 12, 34133 Trst. PALAČE HOTEL sprejema ponudbe glasbenih skupin za božično kosilo in slavnostni silvesterski večer. Ponudbe poslati po faxu 0481-31658 ali pisno na Corso Italia 63, Gorica. POTREBUJETE pomoč pri gospodinjstvu, varstvu otrok ali ostarelih? Pokličite v večernih urah na tel. št. 00386-67-25202. TEHNIKA za montažo in servisiranje strojev z elektronski.m upravljanjem išCe firma z zunanjim trgovinskim poslovanjem. Prošnje poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »TEHNIK«. PRODAM Alfa Romeo 75 1800, rdeče Alfa barve, elektronski vbrizg goriva, kataliziran, letnik ’91, platišča 15” iz litine, z znižanimi amortizerji, centralno zaklepanje, stereo Sony z daljinjskim upravljanjem. Tel. 040-381951 od 15. do 19 ure ali 0347-4627439 (tel. tajnica). OBNAVLJAM staro pohištvo. Tel.: 0329-2167207. KUHARICO/JA, tudi iz Slovenije, za samostojno pripravo 50 obrokov dnevno za samopostrežno restavracijo, iSCemo. Delovni prostor na Opčinah. Potrebno znanje slovenščine in italijanščine. Klicati na tel. St. 040-208989. Y10 FIRE LX modre barve, v dobrem stanju, prodam za 1 milijon lir. Inf. na tel. St. 040-228311. ISCEMO vaditelja za aerobiko. Tel. St. 0347-9831841. LJUBITELJU ŽIVALI oddam Se ne dva meseca starega psička, srednje rasti, zelo luskan in zdrav. Tel. na st. 040-201238. OSMICO sta v BriSCah odprla Mirko in Cvetka Briscak. OSMICO je odprl Damjan Giavina v Lonjerju St. 255. PRI BIBCU V KRIŽU je odprto ob Četrtkih, petkih in sobotah do vključno 24. decembra. KMEČKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira Švara, Trnovca, 14. Ob torkih in sredah zaprto. Tel. 040-200898. KMEČKI TURIZEM OSTROUSKA - Zagradec St. 1, je spet odprt ob petkih, sobotah in nedeljah, do konca decembra. Tel. 040-229594. KMEČKI TURIZEM BAJTA, Magda in Slavko Škerlj v Bajti pri SaleZu St. 108, je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Odprt bo tudi v sredo, 8. decembra. Tel. 040-229331 ali 0368-7568461. OSMICO sta v Samatorci odprla Marcelo in Ervin Doljak. OSMICO imajo »pri Batkovih«, Repen 32. OSMICO ima Skupek v Koludrovci. OSMICO ima Mavrica v Medje vasi. V DOBERDOBU ima Berto TonkiC odprto osmico. Nudi domače vino in prigrizek. MILIC ima v Zagradcu odprt KMEČKI TURIZEM do 8. decembra. Zaprto od torkih. Tel. 040-229383. KMEČKI TURIZEM ŠKERLJ je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah do 12. decembra. Tel. 040-229253. torkova priloga PRIMORSKEGA. DNEVNIKA mam NA SLIKAH ZGORAJ: Komaj sedemnajstletna hrvaška smučarka Janiča Kostelic se je z nedeljsko premočno slalomsko zmago v francoskem Serre Cheva-lier zavihtela na vrh skupnega vrstnega reda v svetovnem pokalu. Ker je Zagrebčanka uspešna v domala vseh disciplinah, je resen kandidat tudi za osvojitev velikega kristalnega globusa SPODAJ LEVO IN DESNO Nogometna nedleja je bila v znamenju dveh derbijev med ekipami slovenskih društev. Vesna je po vodstvu z 2:0 tesno s 3:2 premagala štandrežko Juventino, derbi promocijske lige na Proseku med Primorjem in Zarjo/Gajo pa so po izenačenem prvem delu premočno osvojili gostje z vzhodnega Krasa Najstrožji profesor je tudi najboljši Strogi profesorji med dijaki ponavadi niso preveč priljubljeni. Pravijo, da zahtevajo preveč, da so sitni, da ne dajo miru, skratka »razbivajo«. Ko pa dijak stopi v svet odraslih in se z mislimi vrača v šolska leta, mu v spominu najbolj ostajajo vtisnjeni ravno najstrožji profesorji, ostali pred njimi zbledijo. Kolikokrat slišimo: »Zagrenil mi je življenje, a od njega sem se vsaj kaj naučil!« Isto velja tudi za športne trenerje. Dober trener mora imeti s svojimi igralci korekten odnos, nikakor pa ne more biti njihov prijatelj. Ta misel se mi je porodila ob gledanju košarkarske tekme med reprezentancama Italije in Litve v sredo v Trstu. Za pompoznim nazivom Pokal narodov se je skrivalo nič več kot navadno prijateljsko srečanje med reprezentancama, ki sta si že zagotovili nastop na prihodnjem evropskem prvenstvu in jima torej ni treba skozi rešeto kvalifikacij. Toda ob gledanju Tanjevičevih igralcev človek res ni imel vtisa, da je šlo za trening tekmo. Nasprotno, »azzurri« so pokazali fanatičen odnos do igre, kot da bi šlo za finale kakega izjemno pomembnega mednarodnega prvenstva. Zato tudi ni čudno, da so pred navdušenimi tržaškimi gledalci, ki so do zadnjega kotička napolnili novo tržaško športno palačo, nasprotnike dobesedno razstavili na prafaktorje. Litvanci so pokazali malo, je previdno potipal Tanjeviča eden od novinarjev na tiskovni konferenci po tekmi, odgovor sarajevskega tre- nerja pa je bil umirjen a odločen: Ne, preprosto smo jih razorožili. Nobenega dvoma ni, da Tanje-vič sodi med tiste trenerje, ki »razbivajo«. Naslednji dogodek je šel mogoče v sredo mimo neopazen. Tanjevič je v začetku drugega polčasa že pred iztekom prve minute odpoklical z igrišča De Pola. Dobro minuto je nato igralca karal. De Pol pa je prikimaval, ne da bi si upal pogledati trenerja v oči. Tržaški profesionalec se je obnašal kot nekoliko prestrašeni učenec v šolski klopi. »Bosa« od njega pač veliko zahteva, veliko pa ga je tudi naučil. Z njim je De Pol osvojil naslov evropskega prvaka, nastopil pa bo tudi na olimpijskih igrah... Aleksander Koren DANES V PRILOGI Drugi poraz Lune Rosse Italijanska jadrnica konzorcija Pra-da je drugi poraz v 24 regatah doživela proti Cayardovi posadki jadrnice America One, vendar je bil ta v bistvu posledica kazni, ne pa dejanske premoči Američanov Stran 14 Marjan Jemec: V zamejstvu sem vedno med prijatelji Eden od petih letošnjih Bloudkovih nagrajencev je slovenski športni delavec Marjan Jemec, ki je zelo dober poznavalec zamejske športne stvarnosti. _. , _ Stran 15 Torkov pogovor: Rado Kralj »Lov ni športna panoga ampak tesen stik z naravo« Stran 18 Štirje portreti Dijake slovenskih višjih srednjih šol Francesco Jakin, Marca Seria, Devida Ferletiča in Katjo Peruzzo je športna pot zanesla v italijansko okolje Stran 19 Nogometaši brez premora Danes se bodo nadaljevali boji v evropskih nogometnih pokalih. Od italijanskih moštev bosta na igrišče stopila Lazio v Ligi prvakov proti Chelseaju in Juventus v pokalu UEFA proti grškemu Olvmpiakosu. J Stran 20 PROMOCIJSKA LIGA / V NEDELJO NA PROSEKU Zarja/Gaja odločno boljša v drugem delu Visoko je premagala Primorje - »Evro-gol« Kolca Donaggio (Zarja/Gaja) pri žogi na nedeljskem derbiju Primorje - Zarja/Gaja 0:3 (0:0) STRELCI: d.p.: Borstner v 11. min., Derman v 18. min., Kalc v 47. min.PRIMORJE: Cipollone, Bagri, Škabar, Sclaunich, Cernia-va (26. dp Budinich), Bartoli, Neri (26. dp Paoletti-ch), Pahor, Pellaschiar, Lando, Tomasi. ZARJA/GAJA: Falleti, Dussoni (11. dp Grgič), Donaggio, Cotterle, Štrukelj, Borstner, Kariš, Leghissa (41. dp Martinuzzi), Derman, Sebastianutti (39. dp Kalc), Deste. SODNIK: lacuzzo iz La-tisane. RUMENI KARTONI: Dussoni, Bartoli, Lando. GLEDALCEV: 120. Derbi je paC derbi in ... vsaka napoved je tvegana. To pa tokrat ni veljalo za Primorje - Zarja/Gaja. Po številnih porazih Primorja so prišli gosti na »Rouno« kot nesporni favoriti. Ob sodnikovem žrebu so gostje imeli v hrbtu tudi zmerno burjo in v prvih 15 minutah so primorjaši le redkokdaj prišli v nasprotnikovo polovico. Primorje pa se je branilo organizirano. Dobro je na- pade gostov zasutavljai Škabar, svoje pa je uspešno prispeval tudi vratar CipoT lone, ki se je v 20. min. pogumno vrgel pod Sebastia-nuttija, ki si je med nogama naključno znašel nerodno odbito žogo. Najveejo priložnost pa je presenetljivo imelo Primorje. Pahor je izkoristil predložek z desne, preigral vratarja in poslal žogo proti vratom. Strel ni bil dovolj moCan in obramba se je malo pred usodno Črto rešila. Malo prej je stranski sodnik z vprašljivim »off-sidom« izničil zelo obetaven prodor Nerija. Zadnje minute prvega polčasa so potekale ob izrednem pritisku Zarje/Gaje. Pravo obdobje panike je najprej rešila obramba, nato je Cipollone odbil nevaren strel in končno je zadnji poskus preletel vratnico. Primorje je lahko odšlo v slačilnice vec kot zadovoljno. Vse pa se je podrlo v nadaljevanju. Domačini pomoči vetra niso mogli izkoristiti in Zarja/Gaja je prevzela pobudo. Gostje so povedli z Borstnerjem, Derman je po napaki obrambe podvojil in pred zaključkom je Robert Kalc dosegel »evro-gol«, vreden Batistu te, s točnim strelom, ki je preletel vratarja. Marko Kariš, tudi v nedeljo eden boljših pri Zarji/Gaji, je izžareval zadovoljstvo: "Boljši smo bili že v prvem polčasu in upali smo, da si bomo zmagao takoj zagotovili. Zgodilo pa se je, da je bilo Primorje bližje zadetku kot mi. Kljub vetru v prsi pa smo optimistično zaceli tudi drugi polčas." Trener Primorja Bidussi je bil zelo jedrnat: "Razpoloženje ni najboljše. Upoštevam sicer, da so nam danes manjkali kar štirje standardni branilci, po mesecih dela pa si ne razlagam neverjetnih napak. Ne moremo doseči gola, niti ko preigramo vratarja in so vrata prazna. Enostavno si ne razlagam določenih situacij. Ne vem ... morda trenirajo preveč in so utrujeni.... bolje proti vetru in slabše, ko imamo veter v korist....nekaj zaes ni v redu." (dk) Derbi v številkah: Primorje - Zarja/Gaja: koti 1:8, prekrški 27:32, streli proti vratom 3:16, vratarjevi posegi 6:1, trajanje tekme: 96 minut, Cisti Cas igranja: 55 minut 1. AMATERSKA LIGA / V NEDELJO V KRIŽU Vesna le ugnala trdoživo Juventino Doberdobska Mladost iztržila dragoceno točko - Neverjetna smolo Sovodenjcev Vesna - Juventina 3:2 (2:0) STRELCI: v 5. in 31. min. Sambaldi, 53. min. Devetak, 55. min. Sedmak, 74. min Pertot (avtogol). VESNA: Barbato, Ceppa, Bandel, Cappelli, Malusa (59. Pertot), Sedmak, Stancich, Apollonio (75. Marinelli), Sirca, Kerin (70. Russo), Sambaldi JUVENTINA: Cantarut, Kaus, Ripelli-no (62. Milotti), Kobal (68. La vena), Sta-cul, Bastiani, Franchi, Severi, Gambino, Braida, M. Devetak. IZKLJUČEN: v 56. min. Gambino. Dokaj živahen in v zadnjem delu igre tudi napet derbi, z nekoliko ostro igro, si je zagotovila Vesna, ki je v Križu z golom razlike premagala’]uventino. Prem-raženi navijači, okrog igrišča se jih je zbralo kakih 200, so gotovo prišli na svoj račun, saj so videli pet golov. Že v uvodnih potezah igre je bilo razvidno, da bo Juventina zaradi okrnjene postave izbrala obrambni sistem igre, medtem ko Vesna, ki tudi ni igrala v popolni zasedbi, je začela takoj pritiskati. V 3. min. lep diagonalni predložek Sedmaka ni nihče izkoristil, dve minuti kasneje se je vratar Cantarut znašel v težavah na prostem strelu Kerina. Domačini so kronali terensko premoč v 11. minuti igre, ko je nekoliko negotova obramba Standrežcev nerodno odbila kot Kerina, ki se je ponovno polastil žoge in ped-ložil v sredino do Sambaldija, ki je z udarcem z glavo premagal nekrivega Cantaruta. Vsi so pričakovali reakcijo Ju-ventine, vendar »belo-rdecim« ni uspelo zaposliti vratarja Barbata. Vesna, ki je praktično gospodarila na sredini igrišča, pa je ustvarila veC nevarnih akcij, tako da je v 31. min. prišlo do podvojitve. Širco je Kaus slabo kril in ko je bil kriški napadalec v kazenskem prostoru, je nad njim naredil prekršek Stacul in sodnik je brez oklevanja pokazal na belo piko. Sambaldi je ponovno premagal gostujočega vratarja. V začetku drugega dela se je že v 6. min. poškodoval Malusa, ki je za nekaj minut zapustil igrišče. Številčno premoč so Standrežci takoj izkoristili ter znižali stanje. 2e v prvem napadu pa je »novo-poroCenec« Sedmak prodrl po levi strani in z diagonalnim parabolicnim stre- lom ukanil tokrat nekrivega Cantaruta. Za nameček je le minuto pozneje sodnik izključil Gambina zaradi prekrška nad Cappellijem. Kljub temu pa se Juventina ni predala in je začela pritiskati. Vesna je nepričakovano začela popuščati tako da je trener Tul takoj opravil vse zamenjave. Pod režijo Braide je Juventini uspelo tudi znižati stanje. Po sedmih minutah podaljška je sodnik Tramonti-na iz Vidma odpiskal konec tekme in s tem so tri točke šle zasluženo domačinom, predvsem zaradi terenske in taktične premoči, ki so jo pokazali v prvem polčasu. Derbi je takole komentiral novopo-roCenec Peter Sedmak: »Zavedal sem se važnosti tega derbija predvsem pa problemov, ki jih je imel trener zaradi poškodb Ribaricha, Sanninija in izključitve Bertocchija. Zena Tamara (op. ur. z njo se je poročil v soboto) ni nasprotovala mojemu nastopu in zato sem stopil na igrišCe in mislim, da sem tudi pripomogel k zmagi. Derbi je bil borben. Mi smo že v prvem delu igre moCno pritisnili in si zagotovili prednost ter povsem zasluženo zmagali.« Marko Devetak: »Igrali smo v okrnjeni postavi in to se je na igrišču poznalo. Vesna je začela zelo agresivno in nas spravila v težave. V drugem delu igre smo zaigrali mnogo bolje, vendar po izključitvi Gambina so bila vsa naša upanja pokopana, čeprav nismo popustili do zadnje minute igre. Prepričan sem, da bi bil rezultat drugačen, Ce bi igrali v popolni zasedbi. O Vesni lahko rečem, da je homogena ekipa, vendar sem v tej skupini že opazil močnejše ekipe, kot sta na primer Pro Romans in Ruda.« Bruno Rupel Pro Farra - Mladost 0:0 MLADOST: S. Gergolet, Sanso, Zin, Gorjan, Sitta, Visintin, Marušič, Fontana, FerletiC, Mania, T. Gergolet (Bagon). Doberdobci se vračajo z težkega gostovanja z dragoceno točko, ki utrjuje njihov položaj na sredini lestvice. Pro Farra je, kljub skromenmu številu zbranih točk, zelo Čvrsta, borbena in telesno dobro pripravljam ekipa. Poleg tega je Mladost igrala z dokaj okrnjeno postavo, kajti zaradi poškodbe so bili odsotni Vit-turelli, Caiffa in Sambo. Zaradi Četrtega opomina pa ni igral Croci. Ze od samega začetka so »rdeče-modri« imeli rahlo terensko premoč in so skušali predvsem s streli Visintina in Fontane ukaniti vratarja domačinov. Nasprotniki so napade dobro ubranili in v končnici polčasa tudi zadeli vratnico, ko je napadalec spretno izkoristil predložek in kota. V drugem polčasu je bila igra izenačena in napadi so se vrstili na obeh straneh. Razmočeno igrišče pa je večkrat spravilo v težave igralce. Doberdobci so večji del tekme vodili igro, anajzrelejšo priložnost so zapravili igralci Pro Farre ob polovici polčasa, ko so zasrteljali enajstmetrovko. V zadnjih minutah igre sta se obe ekipi zadovoljili z delitvijo toč, tako da ni bilo nevarnejših akcij. Pohvala tokrat gre Christianu Gorjanu, ki je bil v nedeljo najboljši mož na igrišču in nerešljiva uganka za nasprotnike. (P. G.) Sovodnje - Zaule/Rabuiese 0:1 (0:0) SOVODNJE: Tomasi, Bregant, Gergolet, Tunis, F. Devetak, Zotti, M. Devetak (Fajt), Feri, Gregorutti, Braida, Marassi. Sovodenjci so v nedeljo doživeli še en neverjeten poraz. Morali bi zmagati vsaj s tremi zadetki razlike, saj so imeli na razpolago številne priložnosti za gol, spet pa so ostali praznih rok. Z Gregorutti jem so celo zastreljali enajstmetrovko. Skratka, Trentinovo ekipo se drži neverjetna smola. Gostitelji so skozi vse srečanje imeli pobudo v svojih rokah, ugodne priložnosti za gol so se vrstile kot na tekočem traku (Marassi in Fajt sta zadela vratnico), vseeno pa do gola ni prišlo. Po drugi strani so imeli gostje le eno priložnost s prostim strelom, ki so jo tudi izkoristili. Tudi ko so gostje v zadnjih 15 minutah ostali z devetimi nogometaši na igrišču, Sovodenjci tega niso znali izkoristiti. Gostujoča vrata so bila kot začarana. Vsi napori domačinov, da bi stanje izenačili, so bili zaman. Naj omenimo še, da je sodnika Laura Mauro odlično opravila svojo nalogo. "mš£“ ŠI&AIKE ZBIRA B. RUPEL Nedeljski obračun naših ekip, glede na dva derbija, je bil še kar dober. Od 24 možnih so osvojile 16 točk. Praznik rok so ostale le Primorje, Sovodnje in Breg, ki preživljajo krizo, tako da postaja njihov položaj na lestvici vedno bolj kritičen. Peti derbi med demotiviranim Primorjem in vedno bolj uigrano Zarjo/Gajo se je konCal z gladko zmago združene ekipe, ki je svojo premoč kronala v drugem delu igre. Medtem ko »rumeno-modri« s Četrto zmago utrjujejo položaj na sredini lestvice, je s Primorjem vedno slabše, ki je le bleda senca tiste ekipe, ki je v zadnjih sezonah dala toliko zadoščenja svojim navijačem. V prejšnjih prvenstvih v promocijski ligi »rdeCe-mmeni« niso nikoli dobili vec kot 23 golov (sezona 1997/98) v prvem delu prvenstva. Letos po 12 tekmah pa jih je vratar Cipollone pobral z mreže že 25. V vrstah Primorja je v nedeljo opravil krstni nastop Erik Pauletic (letnik 83). V 1. AL se je deveti derbi, ki sta ga Vesna in Juventina igrali po 24 letih, konCal z enakim izidom kot prvi (24.10.69) vedno v Križu. Značilnost nedeljskega, kot vseh dosedanjih derbijev, so bili goli. Tokrat jih je padlo pet in ker so jih v prejšnjih osmih dali kar 25, lahko trdimo, da derbiji med Križani in Standrežci prav gotovo niso dolgočasni za navijače. Dobro se je odrezala Mladost, ki se po nedeljskem porazu na domačih tleh vraCa iz Fare z dragoceno točko v žepu, kjub temu da ponovno ni dala gola. Nepričakovan poraz na domačih tleh proti neposrednemu tekmecu za obstanek v ligi pa so doživeli Sovodenjci. »Modro-beli« so spet odpovedali v napadu (11 tekem, 5 golov). Tokrat so zastreljali celo 11-metrovko in to že drugo v letošnjem prvenstvu. Za nameček je ekipa iz Zavelj končala tekmo z devetimi nogometaši. Kljub zamenjavi trenerja (Bertogna - Trentin), po petem kolu se rezultati Sovodenj niso izboljšali, ekipa je namreč zdrsnila na predzadnje mesto lestvice. V 2.AL so Trebenci s sedmo zaporedno zmago proti ekipi, ki že leto dni ni zgubila na domačih tleh, potrdili, da sodijo med najresnejše kandidate za napredovanje. S četrtim zaporednim porazom pa Brežani tonejo vedno niže, Čeprav so tokrat s tesnim rezultatom klonili solidnemu Vermeglianu, ki je edina ekipa v tej skupini, ki ni še premagana. V 3. AL sta se Kras in Breg B spet dobro odrezala. Oba sta gladko zmagala in zato sta pri vrhu lestvice. STRELCI NAŠIH EKIP 7 golov: M. Devetak (Juventina), Sambaldi (Vesna), Majcen (Kras); 6: Gambino (Juventina), Blanos (Primorec); 5: Derman (Zarja/Gaja); 4: Leghissa (Zarja/Gaja), P. Gergolet (Mladost), Vrše (Kras); 3: Braida (Juventina), Viturelli, Sambo, Caiffa (vsi Mladost), Pertot (Vesna), Asselti, Bursich (oba Breg), Policardi (Primorec), Sila (Breg B), Floridan (Kras); 2: Pellaschiar (Primorje), Kalc (Zarja/Gaja), Kaus (Juventina), Mania (Mladost), Marassi (Sovodnje), Appolonio, Sedmak (oba Vesna), Biondi (Breg), Santi, Srebemich, Savino (vsi Primorec), Paoli, Vuk (oba Breg B), Roncelli (Kras); 1: Bassanese, Tomasi, Pahor, Bartoli (vsi Primorje), Sebastianutti, Borster, Grgič, Deste (vsi Zarja/Gaja), Trampuš, Gallo (oba Juventina), Braida, Fajt, Zotti (vsi Sovodnje), Bertocchi, Kerin (oba Vesna), Jurincich (Breg), Giraldi, Napero tti, Sardoč, Cocevari, Corona (vsi Primorec), Camassa, Armani, Milcovich, Fines Cavedon, Mauri (vsi Breg B), Paoletti, Dagri, Macor (vsi Kras). Promocijska liga IZID112. KOLA Cividalese - Aquileia 0:1, Flumignano -Domio 1:0, Gradese - San Giovanni 2:1, Ludnico - Capriva 0:1, Muggia - Centre Sedia 0:3, Ponziana - Futura 1:2, Primorje - Zarja Gaja 0:3, Union - Costalun-ga2:0. Union LESTVICA 12 9 2 1 20:5 29 Graedese 12 8 3 1 22:11 27 Capriva 11 6 2 3 14:9 20 Aguileia 11 5 4 2 14:10 19 Ludnico 11 4 6 1 15:5 18 San Giovanni 11 4 6 1 9:5 18 Cento Sedia 12 5 3 4 13:13 18 Costalunga 11 4 5 2 11:8 17 Zarja Gaja 12 4 4 4 17:15 16 Futura 11 4 3 4 14:11 15 Muggia 12 2 6 4 15:18 12 Flumignano 11 1 6 4 8:13 9 Cividalese 11 1 5 5 6:11 8 Ponziana 11 2 2 7 4:14 8 Primorje 12 1 3 8 6:25 6 Domio 11 0 2 9 621 2 PRIHODNJE KOLO Aguieia - Rumignano, Capriva - Primorje, Cento Sedia - Pojnziana, Costalunga -Muggia, Domio - Gradese, Futura - Cividalese, San Giovanni - Ludnico, Zarja Gaja -Union. Peter Sedmak (Vesna), strelec in novoporočenec 1. amaterska liga IZID112. KOLA Isonzo - Opidna 2:0, Mariano - Pro Romans OD, Pro Cervignano - Rncančeri 1:1, Pro Farna - Mladost OD, San Canzian - Ruda 2:2, San Lorenzo - Portuale 1:2, Sovodnje-Zaule 0:1, Vesna- Juventina 32. LESTVICA Isonzo 12 6 6 0 17:6 24 Ruda 12 5 7 0 23:13 22 Pro Romans 11. 6 4 1 169 22 Vesna 11 6 4 1 16:10 22 San Canzian 12 6 3 3 23:18 21 Rncančeri 12 6 2 4 15:14 20 Juventina 11 6 1 4 21:19 19 Mladost 12 4 5 3 15:13 17 Pro Cervignano! 1 3 3 5 10:13 12 Mariano 11 3 3 5 8:11 12 Zaule 12 2 4 6 15:20 10 Pro Farra 11 2 4 5 11:16 10 Opidna 11 2 4 5 11:16 10 Portuale 11 1 5 5 7:17 8 Sovodnje 11 1 4 6 5:9 7 San Lorenzo 11 1 3 7 8:17 6 PRIHODNJE KOLO Rncančeri - Pro Fana, Juvenčna - Isonzo, Mladost - San Lorenzo, Opidna - Mariano, Portuale - Vesna, Pro Romans- San Canzian, Ruda - Sovodnje, Zaule - Pro Cervignano. 3. amatenska liga Skupina F IZIDI 9. KOLA CGS - Romana 32, Pieris - Audax 0:5, SanfAndrea - Poggio OD, San Vito - Vrl-lesse 1 D, Sagrado - Turriaco 3:1, Kras -Begliano2:0, Union ni igral. LESTVICA Audax SAnna 7 4 3 0 18:5 15 Kras 7 4 2 1 19:6 14 SanfAndrea 7 3 3 1 12:6 12 Poggio 7 3 3 1 14D 12 CGS 7 3 3 1 13:8 12 Sagrado 7 3 3 1 62 12 Villesse 7 3 2 2 14:6 11 San Vito 6 3 1 2 7:6 10 Romana 7 3 0 4 7:11 9 Begliano 8 1 5 2 9:12 8 Pieris B 8 2 1 5 9:24 7 Union 7 1 0 6 925 3 Turriaco B 7 0 0 7 421 0 PRIHODNJE KOLO Begliano - Union, Tumaco - Kras, Villesse -Sagrado, Poggio - San Vito, Audax -SanfAndrea, Romana - Pieris, CGS prosi 2. amaterska liga IZID112. KOLA Azzurra - Medeuzza 1:4, Campanelie -Staranzano 0:4, Edile - Villanova 12, Me-dea - Fogliano 0:1, Piedimonte - ChiarMa 1:1, Rdanese - Moraro 1:1, Vennegliano -Breg 1 D, Villa-Primorec 12. LESTVICA Primorec 11 9 1 1 22:9 28 Staranzano 11 8 2 1 23:8 26 Vermegliano 10 7 3 0 14:4 24 Piedimonte 12 5 6 1 18:11 21 Medeuzza 11 5 2 4 14D 17 Chiarbola 11 5 2 4 21:17 17 Villanova 12 4 5 3 14:16 17 Villa 11 4 3 4 15:14 15 Moraro 11 3 5 3 99 14 Medea 11 4 1 6 15:17 13 Edile 10 3 2 5 17:16 11 Fogliano 11 3 2 6 8:14 11 Breg 11 3 1 7 9:17 10 Campanelie 10 1 4 5 12:20 7 Azzurra 12 1 3 8 721 6 Roianese 11 0 4 7 12:28 4 PRIHODNJE KOLO Breg - Roianese, Staranzano - Piedimonte, Chiarbola - Vermegliano, Fogliano -Edile, Medeuzza - Medea, Moraro - Azzurra, Primorec - Campanelie, Villanova -Villa. 3. amaterska liga Skupina G IZIDI 9. KOLA Folgore - Terzo 0:3, Cus - Ontagnanese 2:0, Turriaco - Fossalon 3:0, Breg B -Grado 2:0, Venus - Mont. D.Bosco 1:4, Torre - Pieris 0:0, Strassoldo ni igral. LESTVICA Pieris 8 5 12 19:8 16 Torre 8 4 2 2 14:7 14 BregB 7 4 2 1 12:9 14 Turriaco 7 4 12 15:7 13 Mont.Don Bos. 7 4 1 2 16:10 13 CUS 7 4 12 12:8 13 Terzo 7 4 12 15:13 13 Ontagnanese 7 4 0 3 8:7 12 Strassoldo 7 3 13 11:12 10 Grado 7 2 2 3 6:12 8 Folgore 8 12 5 12:13 5 Fossalon 7 1 0 6 4:10 3 Venus 7 0 0 7 6:34 0 PRIHODNJE KOLO Pieris - Strassoldo, Mont. D.Bosco- Torre, Grado - Venus, Fossalon - Breg B, Ontagnanese - Turriaco, Terzo - Cus, Folgore prost 2. AMATERSKA LIGA / V 12 KOLU Trebenci spet osvojili 3 točke Brežani si tokrat niso zaslužili poraza Villa - Primorec 1:2 (1:0) STRELEC ZA PRIMOREC: Policardi 2 (oba iz lira). PRIMOREC: Martellani, Procentese, Corona, Santi (Giraldi), Sincovich, Policardi, Legiša (Sebastianut-ti), Sorrentino, Ban (Porro), Savino, Srebernich. 12. kolo in sedma zaporedna zmaga Trebencev! Domačini so se že od samega začetka pokazali, a so neugoden nasprotnik in prvi polčas tudi sklenili v svojo korist z zadetkom, ki so ga dosegli po strelu z bele točke. Kot najboljši mož na igrišču pa se je izkazal vratar Primorca Martellani, ki je večkrat mojstrsko posegel in rešil svoja vrata pred gotovim zadetkom. V drugem polčasu je sledil »juriš« Trebencev na zmago. 2e po samih treh minutah igre je sodnik dosodil v korist Trebencev enajstmetrovko, s katero so tudi stanje izenačili. »RdeCe-beli« so zaigrali dobro in prepričljivo. Drugi zadetek pa je padel v 35. minuti, ko je sodnik se drugič pokazal na belo točko v korist »rdeCe-belih«. Policardi je bil se drugič bil uspesen in zlata vredne točke so ponovno odpotovale v Trebče. Vermegliano - Breg 1:0 (0:0) BREG: Cecchini, Paolet-ti, Babudri (Assleti), Scibil-lia, Blau, Švab, Laghezza, Sabini, Jurincich (Milcovich), Biondi (Sancin), Bursich. Proti močnemu Verme-glianu si Brežani, ki so spet nastopili z okrnjeno in prenovljeno postavo, niso zasluzili poraza. Na razmočenem igrišču so se srčno borili za vsako žogo in imeli tudi vrsto ugodnih priložnosti za gol, ki pa, žal, jih niso znali izkoristiti. Za požrtvovalnost in borbenost si vsi Bregovi nogometaši zaslužijo pohvalo. Spet najboljši pa je bil kapetan Paoletti. 150 tekem Luke Švaba 25-letni Bregov nogome-tasLuka Švab je v nedeljo v Romljanu odigral 150. prvenstveno tekmo v Članski ekipi. Po večletnem igranju v Bregovih mladinskih ekipah je s članskim moštvom prvič igral pred osmimi leti, ko ga je takratni trener Brega Karlo Valdevit 24.11.1991 poslal na igrišče na tekmi 2. AL skupina D Zompicchia - Breg, da je zamenjal Doriana Paolija. Tekma se je dobro končala za Brežane, saj so zmagali z 1:0 z golom »bomberja« La Calamite. V tisti sezoni je Luka igral le devet tekem. V naslednji sezoni pa je v 2.AL postal že standardni elan ekipe. Odigral je 19 tekem in dosegel tudi prvi gol v članski ekipi 2.5.93 na tekmi Breg - Moraro (2:1). Sezona sicer ni bila uspešna za Brežane, ki so končali prvenstvo na 13. mestu lestvice s 25 točkami (42 danih in 50 prejetih golov) in s tem izpadli v 3.AL. V sezoni 1993/94 je v najnizji ligi, v skupini F, bil edini od 18 nogometašev, ki jih je trener Valdevit poslal na igrišče, da je odigral vseh 26 tekem in dosegel 9 golov. Vedno prisoten (22 tekem) je bil tudi v sezoni 1994/95, ko je dal Štiri gole. Naslednjo sezono je bil 21-krat prisoten in s 6 goli pripomogel, da si je Breg zagotovil 2. mesto na končni lestvici s 53 točkami in s tem napredovanje v 2.AL. V sezoni 1996/97 je igral le 15 tekem in dal 4 gole. Naslednjo sezono je igral 23 tekem, dal je le en gol, vendar bil prvič kar dvakrat diskvalificiran (11.2.98) Breg - Portuale 1:2 in (19.4.98) Chiarbola -Breg 0:0. Tudi v lanski sezoni, ko je malo igral (7 tekem) in dal le gol, je bil dvakrat diskvalificiran (Breg - Porpetto 1:2 in Breg - Torviscosa 3:1). B.R. 3. AMATERSKA LIGA / V 8. KOLU Obe naši ekipi uspešni z 2:0 Kras je doma premagali Begliano, Breg B pa Grada MLADINSKE LIGE / NA GORIŠKEM IN TRŽAŠKEM Naraščajniki Primorja Telital premostili še eno oviro, devet golov začetnikov Zarje/Gaje Začetniki Brega in Sovodenj pa so izgubili MLADINCI Izidi 10. kola: Chiarbola -Staranzano 4:1, Fogliano - Vesna 2:2, Gradese - Pro Ro-mans neod., Zarja/Gaja - Co-stalunga 1:1, Zaule - Cgs 3:1, počival Mont./D.Bosco. Vrstni red: Zarja/Gaja 25, Zaule 22, Pro Romans 18, Vesna, Chiarbola 13, Mont./D.Bosco, Costalunga 7, Staranzano, Cgs, Gradese 6, Fogliano 5. Prihodnje kolo: Vesna -Zarja/Gaja. NARAŠČAJNIKI NA TRŽAŠKEM Primorje Telital - Chiarbola 5:3 (1:1) STRELCI ZA PRIMORJE: Strajn 2, Nabergoj, Švara, Bachi. PRIMORJE: Belicic, Raseni (Gregori), Merlak, Balde, Pilat, Križmancic, Nabergoj (Vojnovič), Stoka (Milic), Kante, Švara, Strajn (Bachi). Začetek ni bil obetaven za prosesko ekipo, ki ni igrala najbolje. Prvi so povedli gostje, ki so izkoristili gnečo v kazenskem prostoru in z lepim strelom premagali vratarja. Reakcija »rdece-rume-nih« ni bial takojšnja; pred koncem polčasa pa je Nabergoju vseeno uspelo izenačiti stanje. V drugem polčasu je prišlo do preobrata, saj je proseska ekipa potisnila nasprotnike na njihovo polovico igrišča in si tako ustvarila Se mnogo priložnosti. Prvi je zadel Strajn, ki je izkoristil lep prodor Nabergoja. Nato je rezultat postavil na varno Švara, ki je z lepim strelom zatresel nasprotnikovo mrežo. Gostje pa niso popustili, saj so kmalu zatem premagali proseskega vratarja. Pred koncem tekme pa so zadeli Se Strajn in Bachi. Pohvalo si tokrat zasluzi vsa ekipa, saj je v drugem polčasu pokazala zelo lepo igro in si ustvarila veliko pri- S tekme začetnikov Breg - Trieste Calcio ložnosti za gol. (A. Kante) '• Ostali izidi 10. kola: Do-mio - Cgs odi., Esperia -Mont./D.Bosco 1:1, Ponziana - Opicina 3:1, Roianese -Muggia 0:9, San Giovanni -Zaule 4:1, San Luigi - Costalunga neod. Vrstni red: San Luigi 24, Ponziana 22, San Giovanni, Primorje 21, Cgs 19, Opicina 16, Muggia 14, Domio, Mont./D.Bosco 10, Esperia 6, Chiarbola 4, Zaule 2, Costalunga 1, Roianese 0. Prihodnje kolo: Primorje -Esperia. NA GORIŠKEM Sovodnje - Staranzano 0:1 (0:1) SOVODNJE: Tescari (Grilji), De Stefano, Lavrenčič, Stijepanvič,*Pellegrino, Ro-ner, Galiussi (Terpin), Černič, Pintar, Špacapan (Cefa-rin). Sovodenjci so proti Sta-ranzanu izgubili, a*tudi tokrat so dobro igrali. Ekipi sta si bili stalno enakovredni. Nasa enajsterica se je dobro branila in je imela številne priložnosti za gol. Zal pa Pintarju ni uspelo niti enkrat premagati nasprotnikovega vratarja. Tudi gostje so večkrat napadali ter po nesporazumu v obrambi dali gol, ki je presenetil vse igralce. V drugem polčasu pa žal ni priso do spremembe. Obe ekipi sta imeli enako število Kras - Begliano 2:0 (0:0) KRASOV STRELEC: Macor. KRAS: Loigo, Basti-nalli, Vengust, Roncelli, Škabar (Surez), Paoletti, Floridan (Al. Majcen). Macor, An. Majcen, Chies, Vrše. Pred domačimi gledalci je Kras osvojil svojo drugo zaporedno zmago, vendar je samo v drugem polčasu zaigral nekoliko bolj zbrano in odločno. V prvem delu srečanja je bila namreč tekma bolj dolgočasna, gostje so skrbeli predvsem za obrambo in so stalno prekinjali igro. V drugem polčasu pa je tekma zaživela predvsem zato, ker je Kras povedel že v prvih minutah: Andrej Majcen je lepo izvedel prosti strel, vratar ni utegnil zadržati žoge, ki jo je Macor potisnil v mrežo. Gostje so se zatem nekoliko odkrili in Kras je tako imel .v protinapadu več priložnosti: najprej je Macor zadel prečko, potem pa Vrše z ugodnega položaja ni imel sreCe pri strelu. Deset minut pred koncem srečanja so do- mačini podvojili z avtogolom. V zadnji minuti pa je zadel se Vrše, vendar je sodnik gol razveljavil zaradi nedovoljenega položaja in tekme je bilo konec. E. Braini Breg B - Grado 2:0 (1:0) STRELCA: Mauri v 19' in Sila v 87'. Breg B: Gregori, Brai-co, CCurman (Pangher), M. Ota, Camassa, Arma-ni, Mauri, Pines Cave-don, Sila, Vuk, Ambrosi Druga bregova ekipa je zzasluzzeno odpravila enajsterico iz Gradezza. Plavi so brez tezzav nadzorovali igro, tudi ko so morali igrati proti burji. Prvi zadetek je dosegel Mauri z lepim strelom. Pred koncem polccasa je Sila zadel vratnico, prav ob koncu sreccanja pa je dosegel drugi zadetek z natanccnim strelom v protinapadu. Gostje so bili le enkrat nevarni in sicer iz kota, ko so zadeli preccko. Drugacce vratar Gregori je bil brez dela. Od posameznikov bi tokrat pohvalili Oto, ki je dobro vodil obrambo. (E.B.) NOPOHBNI PORim IME: Gristian PRIIMEK: Gorjan DATUM ROJSTVA: 16. 05. 1979 EKIPA: Mladost ZGLED V SVETOVNEM NOGOMETU: Roberto Baggio ZGLED PRI NAS: Sandi Gergolet Na kratko nam opisi svojo nogometno pot. »Nogomet sem zaCel igrati pri cicibanih Mladosti. Pri Mladosti pa sem ostal vse tja do najmlajsih. Nato sem eno leto zaigral pri naraščajnikih Real Isonza, naslednje leto pa sem prestopil k združeni ekipi naraščajnikov Sovodenj, nekaj tekem pa sem zaigral tudi za Člansko ekipo Sovodenj. Sledil pa je prestop k domači Mladosti, kjer igram že tretje leto.« Tvoje nogometne hibe in vrline? »Vedno sem igral na poziciji veznega igralca in rad sem imel žogo , saj sem v mladinskih vrstah igral vlogo nekega »playmakerja«. V članski ekipi igram predvsem na krilu, kjer pa ne smem imeti žoge preveč Časa. Tu se igra bolj fizično in treba je veliko teci.« Tekma, ki ti ho ostala v spominu... »Mislim, da mi je ostala vtisnjena v spominu predvsem tekma, ko sem igral v Sredi-polju. Takrat sem kar trikrat zatresel nasprotnikovo mrežo in vedno z ene in iste pozicije s prostim strelom.« Ambicije za bodočnost... »...sem praktično že dosegel kar sem si želel, saj je bil moj glavni cilj braniti barve naše vasi. Želel pa bi si, da bi nekega dne združili vse naše moCi, kjer bi igrali skupaj vsi naši fantje, ki smo nekoC igrali skupaj na mladinski ravni. Nekoliko presenečen pa sem nad letošnjo sezono, saj nihče ni pričakoval tako dobrega začetka. Naš cilj pa ostaja še vedno obstanek v ligi.« Imaš morda nekatere konjičke v prostem Času? »Ljubim košarko in mislim, da Ce ne bi igral nogometa, bi nedvomno igral košarko. VšeC pa mi je tudi tenis.« ^ ^ priložnosti za gol. Proti koncu tekme pa se je pokazala tudi utrujenost, saj se je tekma odvilaja pod neprestanim dežjem. Kljub porazu je ekipa z igro zadovoljila. P. Špacapan NAJMLAJSI NA TRŽAŠKEM Zaule - Zarja/Gaja 0:0 ZARJA/GAJA: Kante, Claudio, Ota, Bemetic, Franco, Klun, Pipan, Milic, DUronzio, Batti, Slavec (Pe-rossa). Zdesetkana Zarja/Gaja je proti ekipi iz Zavelj igrala neodločeno brez zadetkov. Igra obeh ekip se je v glavnem odvijala na sredini igrišča, saj tudi veliko priložnosti za gol ni bilo. Nasi fantje so sicer igrali solidno predvsem na sredini igrišča, imeli pa so tudi dve priložnosti za gol, toda napadalci so bili netoCn. Tudi domačini niso stali križem rok, toda vratar Kante ni imel posebnega dela, tako da je bil konci beli izid pravičen. Vsekakor so bili na koncu tekme bolj zadovoljni domacinii. Tudi naši fantje so se morali sprijazniti s točko, saj za kaj vec niso zmogli. Za požrtvovalno igro moramo pohvaliti vse igralce, saj je morala naša ekipa spet igrati z začetniki, ki pa si bodo prav gotovonabrali veliko izkušenj za bodočnost. (-d.gr.-) Ostali izidi 10. kola: Cgs B - Cgs A 0:4, Costalunga - Trieste Calcio 3:1, Domio -SanfAndrea 0:2, Mont./D.Bosco - Chiarbola 1:2, Opicina - San Luigi 0:0, Zaule - Zarja/Gaja 0:0, počivala Esperia. Vrstni red: Cgs A 27, Opicina 19, San Luigi 17, Costalunga 16, Domio 15, Trieste Calcio 14, Zarja/Gaja 13, SanfAndrea 12, Esperia 10, Chiarbola 8, Cgs B 6, Zaule 4, Mont./D.Bosco 0. Prihodnje kolo: Zarja/Gaja - Domio. ZAČETNIKI NA TRŽAŠKEM Skupina B Roianese - Zarja/Gaja 0:9 (0:6) STRELCI: Carli 3, Skerla-vaj 3, Ghezzo 2, SikiC. ZARJA/GAJA: Dobrano-vic, Regent, Segulin, Ziani, Kante, Jevnikar, Ghezzo, Pipan, Druskovic, Carli, Skerla-vaj, (SikiC) Ze po prvih 15 minutah je naSa ekipa začetnikov vodila kar s 5 goli. Domačini niso-niti enkrat resno ogrozili vrata gostov, tako da se je praktično igralo na eni polovici igrišča. Potem, ko se je prvi polčas končal s pol ducata golov, so v nadaljevanju naši nogometaši Se trikrat zatresli tržaško mrežo in visoki poraz je bil neizbežen. Nasa združena ekipa ekipa igra vsako tekmo bolj odločno. Za ta uspeh zasluzijo pohvalo prav vsi. (-d.gr -) Ostali izidi 9. kola: Altura - Cgs 0:3, Chiarbola -Mont./D.Bosco 4:4, Costalunga - San Giovanni B 2:2, Montuzza - Ponziana B 0:5, Opicina B - Zaule 4:1, SanfAndrea B - Fani Olim-pia B 1:7. Vrstni red: Ponziana B 25, Mont./D.Bosco 19, Chiarbola, Cgs 16, Zarja/Gaja 15, Fani Olimpia B 13, Montuzza, Altura 9, Opicina B 8, San Giovanni B 6, Zaule, Costalunga, SanfAndrea B 4, Roianese 0. Prihodnje kolo: Ponziana B - Zarja/Gaja. Skupina A Breg - Trieste Calcio A 0:4 (0:2) BREG: Gurtner, Di Dona-to, Settani, Rossone, Merlak, Cozzutto, Zennaro, Cheber, Braini, Marconi, Pecchiari (Masš). Mladi Brežani so morali kloniti pred ekipo Trieste Calcio A, ki prav gotovo spada med boljše ekipe prvenstva, tako da leto mlajši Brežani ji res jim niso bili kos. Ostali izidi 9. kola: Domio - SanfAndrea A odi., Esperia - Muggia B 1:0, Muggia A -Fani Olimpia A 1:0, Opicina A - Trieste Calcio B 6:0, Ponziana A - San Luigi B’ 2:0, San Luigi A - San Giovanni A 1:0. Vrstni red: Muggia A 22, San Giovanni A 19, Opicina A, San Luigi A 19, Trieste Calcio A 17, Ponziana A 15, Esperia 10, Fani Olimpia A 7, Domio 6, SanfAndrea A 5, San Luigi B, Muggia B 5, Breg 3, Trieste Calcio B 1. Prihodnje kolo: San Luigi B - Breg. NA GORIŠKEM Audax - Sovodnje 4:1 (2:0) STRELEC ZA SOVODNJE: Ferlec. SOVODNJE: Cecchini, Ra-detic, Jarc, Figelj, Piccolo, Kuštrin, Pellegrino, Bressan, Batistuta, Ceffarin, Ferlec, FerletiC, Spadari, Batistič, Zonfagnin, Cevdek, Truddu, Tomas ino. Sovodnje so tokrat naletele na solidno ekipo. Sojenje domačega sodnika je bilo zelo pristransko. Po igri v drugem polčasu si naša ekipa poraza ni zaslužila. V drugem polčasu so naši še zastreljali enajstmetrovko. (S.B.) Naši strelci MLADINCI. 6 golov: Berce, Manzin (Zarja/-Gaja), Russo (Vesna), 5: Lucignano (Vesna), 4: Gallo (Vesna), Strajn (Zarja/Gaja), 3: C. Germani, Marino (Vesna). NARAŠČAJNIKI. 11 golov: PauletiC (Primorje), 7: Strajn (Primorje), 5: Bachi (Primorje), 4: Pintar (Sovodnje), 3: Kante, Nabergoj (Primorje). NAJMLAJSI. 7 golov: Peteani (Sovodnje), 5: Batti (Zarja/Gaja), 4: Rizzi (Sovodnje), 3: Franco (Zarja/Gaja). _______DRŽAVNE LIGE / V B2 LIGI KOT LANI V MOŠKI C LIGI?_ Mirna Eurospin tudi letos ne sme predčasno vreči puške v koruzo Stanje slogašic se je po zmagi Marzole proti Sangiorgini še nekoliko poslabšalo - Odslej bodo mlade imele še več možnosti za igranje Tudi po osmem kolu ostajajo igralci Mirne Eurospin in igralke Nuove Kreditne na dnu lestvice. Pri fantih se stanje v tem kolu ni spremenilo, saj so vsi Slogini konkurenti v boju za 'anek poraženi zapustili igrišče (edino presenečenje kola predstavlja namreC zmaga Legnara nad drugouvrščenim Mussolentejem). Kljub temu pa ostaja položaj Božica in tovarišev kritičen, saj po osmih kolih že moCno zaostajajo. Upajmo, da tako kot lani (nekaj kol pred koncem prvenstva so za II Poz-zom zaostajali že za osem točk, na koncu pa so ga le prehiteli in s tem napredovali v B2 ligo) tudi letos ne bodo prehitro vrgli puške v koruzo. Prvenstvo je namreC Se dolgo in vse se da še nadoknaditi, Ce bodo fantje dobro in brez nepotrebne treme igrali tudi proti svojim Moška C liga IZIDI 7. KOLA Agraria Terpin • II Pozzo 3:0 (2520,2523, 25:19), Bula - Soča Unitecno 3:0 (25:15, 25:22, 25:22), Mossa - Prevenire 0:3 (1325,20:25,1825), Wil-ltelyFojda 3:1 (2025,2522,2725,25:18), Marchi Gom-ma • Rojalese 32 (25:14,25:15,16:25, 20:25,15:11), Eltor - System Mind 3:1 (23:25,25:21, 25:22, 25:23), Val Imsa -Maniago 3:1 (2521,1925,25:15,2522). LESTVICA Val IMSA Prevenire Idealsedia Bula Marchi GommaTS Mossa Soča Unitecno Vivil ltely Fojda Eltor Načsonia Rojalese Agraria Terpin II Pozzo Maniago System MindTS 7 5 7 4 7 7 0 21:2 21 7 7 0 21:6 19 7 6 1 20:4 19 2 16:10 13 3 12:12 11 7 3 4 13:13 11 7 3 4 14:14 11 7 3 4 14:17 9 7 3 4 9:16 8 7 2 5 13:17 7 7 2 5 8:16 7 7 2 5 9:18 5 7 1 6 720 3 7 1 6 6:18 3 PRIHODNJE KOLO Soča Unitecno - Vivil, Prevenire ■ Bula, II Pozzo - Mossa, Club Altura - Marchi Gomma, ltely - Agraria Terpin, Maniago ■ Eltor, Rojalese - Val IMSA. Moška D liga IZIDI 7. KOLA Od Cats • Poraa 2:3 (25:14,1625,2725, 20:25,8:15), Majanese - Tomana 3:2, Rigli - Buffet Toni 2:3 (2725,2523,2225. 23:25,16:18), NPT - Futura 3:0 (28:26, 25:22, 25:18), Naš Prapor - VBU 0:3 (2125,2225,1825), Casarsa - Erre Le-gnami 0:3, Soritecna - Como 3:1 (2426, 2521,2523,2725). LESTVICA Soritecna VBU Grapperia NPT Rigutti Futura Porcia Erre Legnami Tomana ElisirViaggi Majanese VolleyComo TergesteaOIdCats Naš Prapor Buffet Toni Casarsa 7 7 7 6 7 6 7 5 7 5 0 21:3 21 1 18:6 17 1 18:7 17 2 17:8 16 2 16:12 13 3 17:12 13 3 15:12 12 4 12:14 10 4 12:16 8 5 10:18 6 5 10:19 5 6 8:18 4 6 620 3 7 621 2 PRIHODNJE KOLO Torriabna - NPT, Buffet Toni - Majanese, Porcia - Rigutti, Tdmezzo - Naš Prapor, Futura - Old Cats, Como - Casarsa, VBU - Soritecna. Jasna Kalc si je v Mantovi zvila gleženj neposrednim tekmecem in ne samo proti boljšim v ligi- Pri ženskah pa so se zadeve nekoliko zakomplicirale. Slogašice so po izenačeni tekmi izgubile proti eni slabših ekip v ligi (sicer se nahaja nekje na sredini lestvice), poleg tega pa je eki- Ženska C liga IZIDI 7. KOLA SGM-Manzano 13 (2325,25:17,2325, 25:27), Bolani - AdriaVolley 1:3 (25:15, 2225,1425,2325), II Pozzo - Terme DAr-ta 13 (1625,1225,2225), Otlica Tomasi ni - Tarcento 2:3 (26:24, 25:18,23:25, 21:25,11:15), SMA - Carfriulana 0:3 (18:25,2025,24:26), Gonars - Kmečka Banka 2:3, Siderimpes - Porcia 3:1 (2426, 2521,2523,2725). LESTVICA Terme D’Arta Val Siderimpes Bolani Otlica Tomasini Gonars Carfriulana Adria Volley SGMTS Manzano II Pozzo Porcia 7 6 1 20:5 19 7 7 0 21:7 18 7 5 2 18:8 16 7 4 3 17:10 14 4 3 16:12 13 5 2 15:14 11 4 3 15:15 11 3 4 14:15 10 3 4 9:14 9 7 2 5 10:15 7 7 2 5 10:17 7 Kmečka Banka GO 7 2 5 12:19 6 Tarcento ' 7 2 5 10:17 6 OtticaSMATS 7 0 7 2:21 0 PRIHODNJE KOLO Adria Volley - Otlica Tomasini, Terme d Arta - Cervignano, Manzano - II Pozzo, Kmečka Banka - SMA, Tarcento - SGM, Porcia - Gonars, Carfriulana - Siderimpes. Ženska D liga IZIDI 7. KOLA Emmezeta - Staranzano 3:0 (25:17, 25:19, 25:17), Belfrutta - Tranfor 3:1 (25:19,25:18.19:25,28:26), Breg - Rune Venelo 2:3 (25:14,16:25, 25:19, 13:25, 4:15), Trivignano - ArCoE11:3 (25:20,22:25,15:25,21:25), Morarese -Asfjr 0:3 (2527,21:25,21:25), Sattec-Bor 3:0 (25:17, 25:7, 25:21), Tomana -Farra 3:0 (25:17,25:17,25:18). LESTVICA Emmezeta UD Belfrutta Sattec PN Tomana Trivignano Rume Venelo Ar.Co.EI. Asfjr Čedad Farra Bor Tranfor Morarese Alta Rubinett. Breg Staranzano 7 7 7 7 7 3 7 3 7 2 7 1 7 1 7 0 7 0 0 21:1 21 0 212 21 0 21:2 21 2 169 15 2 18:11 14 3 16:13 12 3 13:12 12 4 11:13 9 4 11:15 8 5 9:15 7 6 7:19 '3 6 5:18 3 7 2:21 1 7 1:21 0 PRIHODNJE KOLO Tranfor - Trivignano, F. Venelo - Belfrutta, Staranzano - Breg Alta Rubinetteria, Bor - Morarese, ArCoEI - Emmezeta, Farra - Sattec, Asfjr - Tomana. pa iz Pova pri Trentu, ki je eden najresnejših tekmecev Pertotove in ostalih v boju za obstanek, presenetila Sangiorgino. Zaostanek slogašic je sicer manjši kot zaostanek Sloginih odbojkarjev, vseeno pa bodo verjetno dekleta težje dosegla obstanek kot fantje. Poleg poškodovane Žagarjeve, ki je bila kot libero zelo koristna, letos ne bo veC igrala niti Slogina naj-*zboljša napadalka Sric-chia. Pred prvenstvom so v Sloginem taboru mislili, da bo zaradi službenih obveznosti odsotna le na daljših gostovanjih, prejšnji teden pa je sporočila, da sploh ne bo veC igrala. To bo ekipo še dodatno ošibi-lo, po drugi strani pa bodo tako dobile Slogine mlajše odbojkarice priložnost, da igrajo na. visoki ravni in s tem pridobijo na izkušnjah (ter se obenem tudi izboljšajo). Moška B2 liga IZIDI 8. KOLA Fratte - VBU 1:3 (12:25,25:22,18:25, 22:25), 4 Torri - Villafranca 3:0 (25:17, 25:22, 25:20), Futura - Monselice 0:3 (2325,2527,2025), Legnaro - Mussolente 3:1 (25:17,2522,2025,2725), Oderzo -San Vito 3:1 (2520,2325,2520,2521), Mestre - Riviera Brenta 3:1 (2325,2522, 2523,25:16), Mirna Eurospin - Sisley 03 (2225,1225,2225). LESTVICA Oderzo 8 7 1 229 20 Mussolente 8 6 2 21:12 18 Mestre 8 7 1 21:13 17 4 Torri 8 5 3 17:10 15 Monselice 8 5 3 18:12 15 Sisley 8 5 3 18:12 15 VBU 8 5 3 18:14 15 Legnaro 8 4 4 16:15 13 Riviera Brenta 8 3 5 15:17 11 San Vito 8 3 5 14:17 10 Futura ■ 8 3 5 14:18 9 Villafranca 8 3 5 11:19 8 Fratte PD 8 0 8 624 1 Mirna Eurospin 8 0 8 5:24 1 PRIHODNJE KOLO VBU - Mussolente, 4 Torri - Mirna Eurospin, Riviera Brenta - Fratte, Villafranca -Mestre, Sisley - Futura, Monselice -Oderzo,. San Vrto - Legnaro. Ženska B2 liga IZIDI 8. KOLA Vladana - N. Kreditna 3:0 (25:21,25:23, 2523), Utopat - Curtatone 03 (2125,2325, 1625), Paese - Calgaris 03 (1625,2025, 2025), Sangiorgina - Povo 13 (2725,2325, 21:25,1425), Orceana - Conegliano 1:3 (2125,2125,2523,1925), Riviera - Mon-tecchio 3:1 (258,25:18,2225,2520), Rdel las-Volta 3:1 (25:13,2125,2522,2523). Orceana RdelitasTN Calligaris Conegliano Riviera VI Curtatone Vladana MN Utopat VI Sangiorgina Paese TV Marzola Povo Montecchio VI VdtaMN N.Kreditna LESTVICA 8 7 1 22:5 20 2 21:8 19 2 21:10 18 2 22:11 18 2 20:12 17 2 18:11 16 4 15:13 13 4 14:14 11 5 14:19 9 5 11:17 8 6 11:20 8 6 7:20 6 7 923 4 8 2:24 1 PRIHODNJE KOLO N.Kreditna - Marzola Povo, Utopat - R-delitas, Montecchio - Vladana, Curtatone - Riviera, Volta - Paese, Calligaris - Orceana, Conegliano - Sangiorgina. C LIGA / ZARADI »NEPRAVILNEGA SISTEMA TOČKOVANJA« Nepremagane valovke so »samo« na drugem mestu Prvič letos fantje in dekleta Olympie istočasno uspešni Najbolj uspešni sta Se vedno Valovi ekipi, saj so odbojkarji Vala hnse tudi po sedmem kolu ohranili vodilno mesto na lestvici (najbližja zasledovalca sta še vedno Prevenire in Buia, ki se bosta med sabo pomerila v naslednjem kolu, Pallavolo Trieste pa je še dodatno zaostal, saj je v soboto Sele po tie-breaku premagal Rojalese), nepremagani Val Siderimpes pa je po porazu Cervignana z Adno sam na drugem mestu. Kar se tiče moške ekipe, ki se bo v naslednjem kolu pomerila z Rojalesejem, ki se ga, kot kaže, ne sme podcenjevati, bomo Sele po spopadih z Buio in Prevenirejem vedeli, Ce ima v ligi sploh enakovrednega tekmeca, ki hi ji preprečil prestop v višjo ligo (Ce sodimo po igralskem kadru bi se to ne smelo zgoditi). Proti Prevenireju, ki je prav tako Se nepremagan, in Buh bodo JeronCiCevi varovanci igrah 8. oziroma 22. januarja. Valovke so v ženski C ligi Se edine nepremagane, sicer pa morajo proti boljšim ekipam v ligi (Ce sodimo po lestvici) Se igrati. Od njihovih dosedanjih nasprotnikov se namreC le Gonars nahaja v zgornji polovici lestvice, ostali pa so slabše uvrščeni (čeprav lestvica v bistvu ni realna, saj 01ympia Kmečka banka in Tarcento, kijev soboto na primer premagal Cordenons, gotovo ne zasluzita dna lestvice - obe ekipi sta z valovkami izgubili Sele po tie-breaku). Tako se sedaj za Safro-novo in ostale začenja serija težkih tekem, na katerih se bodo morale verjetno pošteno potruditi, Ce bodo hotele ohraniti svojo nepremaganost. Po drugi strani pa je pravi absurd, da so valovke trenutno Sele na drugem mestu (ker so tri tekme zmagale Sele po tie-breaku in tako za zmago dobile le dve točki namesto treh, imajo eno točko manj kot Tolmezzo, ki pa je že izgubil z Vivilom), saj so edine v ligi, ki so doslej vedno zmagale. Prav njihov primer torej dokazuje, da je sedanji sistem točkovanja nepravilen. Prvič letos sta istočasno zmagali obe vrsti 01ympie. Fantje so kljub okrnjeni postavi brez večjih težav premagali II Pozzo (upajmo, da bodo KlokoCovnikovi varovanci odslej vedno holj uspeSni) in so na lestvici dohiteh Rojalese. V naslednjem kolu igra 01ympia Agraria Terpin z ekipo iz Fojde, ki je doslej glede na predprvenstvene napovedi nekoliko zatajila, in je gotovo v dometu Pintarja in ostalih. Goričani ne smejo zamuditi priložnosti za zmago, saj jih potem Čakajo štiri težje " tekme (proti Prevenireju, Vivilu, Mossi in Buh), tako da bi se lahko potem njihov položaj na lestvici močno zakompliciral. Mauro Maraž (Olympia) r BREG / POGOVOR Z L. STURMAN n »Če igramo, kot znamo, nikakor nismo slabše od ostalih šesterk« Brežanke so lani povsem zasluzeno dosegle napredovanje v D ligo, letos pa so prvenstvo začele skrajno neuspešno. Do prve točke so namreC prišle Sele v soboto, ko so po tie-breaku izgubile s Fiume Venetom. S tem so tudi dokazale, da le niso toliko slabse od ostalih ekip v ligi. Tega mnenja je tudi igralka in odbornica Brega Lore-dana Sturman: »Ce igramo, kot znamo, gotovo nismo slabši od določenih ekip, proti katerim smo doslej izgubili. Problem pa je, da smo doslej igrali s prevelikim spoštovanjem do nasprotnika, bali smo se pred vsako tekmo, ob tem pa smo tudi pokazali premalo borbenosti in želje po zmagi.« Misliš torej, da bo odslej bolje? »Upam, da ja. Prvenstvo je zahtevno, mislim pa, da bi vendarle lahko dosegle obstanek v ligi. Treba bo seveda odpraviti določena nihanja v igri. Dogaja se nam namreC, da vCasih zaigramo kot prave začetnice. Vsekakor pa sem prepričana, da bodo rezultati, Ce bomo odslej igrali kot v soboto, precej boljši.« Kako pa je bilo v soboto? VaS nasprotnik je imel pred tekmo kar 10 točk veC od vas... »Pričakovale smo precej boljšega nasprotnika, potem se je pa izkazalo, da smo v bistvu me nekoliko boljše od njega, tako da bi lahko celo zmagale. Sicer pa smo v soboto igrale dobro, Skoda, da smo na momente popustile, kajti drugače se nam zmaga ne bi iz- muznila.« Ti igraš letos kot libero. Kakšna se ti zdi ta vloga? »Meni je vSeC, saj mi omogoča, da praktično stalno igram in s tem zlasti v sprejemu pomagam svojim soigralkam.« Je razlika med D ligo in 1. divizijo velika? »Ja. V D ligi igra precej igralk, ki so že igrale v višjih ligah in so torej dobre in zelo izkušene. Poleg tega so ekipe povprečno zelo visoke in razpolagajo z dobrim blokom in prodornim napadom. Ce jih primerjam z ekipami iz lanske 1. divizije, mislim, da bi lahko mogoče samo Cus igral v tem prvenstvu, čeprav je tudi ta ekipa slabša od tistih, s katerimi smo se doslej pomerili.« Ti si tudi odbornica. Kako bi ocenila dosedanje nastope Bregovih ekip v mladinskih ligah? »Zaceli smo neuspešno. Pozna se, da so igralke še zelo mlade. Letos jih trenira Rolande Stefanuto, ki jih lahko res veliko nauči. Zato pa morajo pridno trenirati in pazljivo poslušati, kaj jim trener pravi, kar se žal ne dogaja vedno.« (T. G.) sedaj serija preč lažjih tekem (liga pa je tako izenačena, da pravzaprav nobena tekma ni že vnaprej odločena), tako da lahko upamo, da se bodo nekoliko povzpele na lestvici. Naslednji teden se bodo pomerile z zadnjeuvrSCenim Virtusom, ki je še brez točk SoCa Unitecno je v soboto nastopila okrnjena in gladko izgubila z Buio, Nasprotnik je bil sicer dober, tako da bi ga verjetno tudi v popolni postavi s težavo premagah, vseeno pa je sobotna tekma potrdila, da je razlika v igri Jakopičevih varovancev, ko igrajo v popolni postavi ali ko so okrnjeni, zelo velika. Naslednji teden se bodo Sočani pomerili z Vivilom, ki ima toliko točk kot oni, tako da imajo priložnost, da svoj položaj na lestvici izboljšajo. D LIGA / PO SEDMIH KOLIH Vse naše ekipe pri ali na dnu Bor verjetno brez težav do obstanka, brici in Breg pa malo težje Med našimi D ligasi se lahko ta teden veselijo samo Brežanke, ki so sicer izgubile, a so osvojile prva dva seta (in s tem tudi točko) v letošnjem prvenstvu. Nas prapor in Bor pa sta gladko klonila proti dvema izmed favoritov za napredovanje v C ligo: Nas prapor proti Vbuju, ki v moški D ligi zaseda drugo mesto, Bor pa proti Sat-tecu, ki je skupaj z Bagnario Arso in Bel-frutto iz Vidma še nepremagan v ženskem delu tega prvenstva (prav te tri ekipe se tudi edine borijo za napredovanje, saj so ostale precej slabše). Vse naše ekipe se trenutno nahajajo v spodnjem delu lestvice. Na najboljšem je Bor, ki bi moral brez večjih težav doseCi obstanek v ligi. Serija težjih tekem se je za varovanke trenerke Hrovatinove zaključila, tako da imajo sedaj spet možnost, da pridejo do novih točk in se oddalijo od dna lestvice (naslednji teden jih čaka sk- romni Morarese, ki je doslej zmagal samo z Brežankami). Brežanke, ki so ta teden prebile led, bi pa lahko sedaj počasi začele osvajati točke, saj očitno le niso toliko slabse od ostalih ekip (Fiume Veneto je imel na primer na lestvici 10 točk vec), kljub temu pa se bodo morale močno potruditi, da se bodo izognile izpadu. Slab je tudi položaj bricev: pred prvenstvom so si kot cilj zastavih uvrstitev v zgornji del lestvice, vendar so doslej nekoliko zatajih, saj so izgubih proti nekaterim ekipam, ki bi jih morah zanesljivo premagati. Tako so se znašli v nevarnih vodah, dodaten problem pa predstavlja dejstvo, da ostale slabše ekipe kdaj pa kdaj presenetijo tudi vodilne v ligi, medtem ko njim to Se ni uspelo (ta teden je na primer San Sergio premagal Rigutti). Zato morajo Cim prej doseči nekaj novih točk, da ne bo postal njihov položaj Se bolj kritičen. 1. ŽENSKA DIVIZIJA / NA TRŽAŠKEM Izkušeni Virtus je odvzel točko Kontovelkam Bor in Sloga praznih rok Plove bi proti SGT lahko vsaj izsilile tie-breok Kontovel - Virtus 3:2 (21:25, 25:23, 18:25, 25:17,15:7) KONTOVEL: Ivana in Veronika Sossa, Starc, Bukavec, Vitez, Battigel-li, Hrovatin, Černe, Švara, Milic, Bogateč, Santi-ni. Kontovelke so se tokrat pomerile z dokaj staro in izkušeno, ekipo, ki jih je močno presenetila. Tekma je bila zelo napeta in borbena, Čeprav ni bila na visoki ravni. Kontovelove odbojkarice so tokrat napadale slabše kot običajno, nasprotnice pa so se izkazale predvsem z odlično igro v polju. Po Četrtem setu, ki so ga Kušarjeve varovanke brez težav osvojile, pa so zgleda Virtusu pošle moči, saj se Konto-velu ni veC upiral. Tako so ga Kontovelke, ki so na koncu srečanja v napadu zaigrale praktično brezhibno, v odločilnem tie-breaku dobesedno zmlele. Za zmago so tako tokrat naše odbojkarice prejele le dve točki, vsekakor pa predstavlja zmaga proti nasprotniku kot je Virtus vseeno zadovoljiv rezultat. Bor Friulexport - Sgt 1:3 (15:25, 13:25, 25:22, 20:25) BOR FRIULEKPORT: Posar, Smotlak, Frando-lic, Tina in Nika Furlani, Carpani, Ciacchi, Bevi-lacqua, Zompicchiatti, Husu. Borovke so tudi tretjič zapustile igrišče praznih rok. Tržaška Ginnastica, za katero igrata tudi bivši brežanki Kosmač in Giorgi, s tehničnega vidika ni bila boljša od njih, ampak je znala uveljaviti svojo večjo izkušenost (vse igralke so bile neprimerno starejše), igrala je bolj konstantno in naredila manj napak. Borovke so v prvih dveh setih igrale premalo samozavestno, nato so se prebudile in v zadnjih dveh setih smo gledali drugačno tekmo. V tretjem setu so bile nasprotnicam stalno za petami, po 15. točki so prevzele pobudo v svoje roke in set prepričljivo osvojile. Kazalo je, da bi lahko izsilile tie-break, saj so vodile tudi na začetku 4. seta (8:2, 10:5), vendar so po rezultata 16:16 spet popu- stile, v končnici pa so zamudile priložnost, da bi spet postavile končni izid pod vprašajem. Stranska sodnica je namreč nasprotnicam dosodila napačno postavitev na igrišču, glavna pa je borovki dosodila prestop na servisu in tako namesto rezultata 22:1 za SGT je bilo v hipu 23:20 za nasprotnice, tega zaostanka pa borovke niso veC nadoknadile. Altura - Sloga Pizzeria Veto 3:0 (25:11, 25:3, 25:22) SLOGA PIZZERIA VETO: Krevatin, Cvelbar (Libero), Gantar, Pec-chiari, Sobani, Mara in Saša Sossi, Spetič, Starec, Veljak, Zerjul, Žerjal. Slogašice so v soboto nastopile proti neprimerno izkušenejšim nasprotnicam, med katerimi sta tudi bivši borovki Fucka in Grbec. Na uspeh seveda ni bilo mogoče računati. V prvih dveh setih so naše igralke nastopile povsem nesproščene, kar jasno odraža zlati izid v drugem setu, v katerem so odpovedali na vsej črti. Deborah Vitez (Kontovel) Veliko bolje so se odrezale v tretjem, v katerem so na začetku tudi vodile. Od polovice seta naprej pa so bile nasprotnicam stalno za petami, vendar so te v končnici le uveljavile svojo premoč. (Inka) Ostali izidi: Npt - Pre-venire 3:1, tekem Killjoy - Cus in Ricreatori - S. Andrea niso še odigrali. Vrstni red: Npt 9, Kontovel in Altura 8, Killjoy 6, Virtus in S. Andrea 5, Cus in Sgt 3, Prevenire 1, Bor Friulexport, Sloga Pizzeria Veto in Ricreatori 0 (Killjoy, Cus, Ricreatori in S. Andrea s tekmo manj). 1. MOŠKA DIVIZIJA Prejšnji teden se je pričelo prvenstvo 1. moške divizije, v katerem nastopa letos kar deset ekip. Članskih ekip, ki so se hotele vpisati v to prvenstvo pa je bilo toliko, da so letos tudi pri moških organizirali še prvenstvo druge divizije. Med favoriti za prestop v D ligo (napreduje samo ena ekipa) pa naj bi bili Sloga Mirna Eurospin, S. Andrea in Volley Club, med boljšimi ekipami pa bi moral biti tudi Bor Koala. Izidi: Azimut - Prevenire 3:0, Bor Koala -Vanzumen 3:0, Le Volpi - S. Andrea 0:3, Sloga Mirna Eurospin - Rigutti 3:0, Triestina Volley -Volley Club 0:3. Vrstni red: Azimut, Bor Koala, S. Andrea, Sloga Mirna Eurospin in Volley Club 3, Le Volpi, Prevenire, Rigutti, Triestina Volley, Vanzumen 0. VL/t>UV/V1KJ>rvJ I IME: Marko PRIIMEK: Mikolj SOLA: Klasični Licej France Prešeren EKIPA: Sloga Mirna Eurospin ZGLED V SVETOVNI ODBOJKI: Bernardi ZGLED PRI NAS: Matej Cemic Kakšna je bila tvoja dosedanja Športna pot? »Odbojko sem žacel igrati, ko sem imel 11 let pri Odbojkarskemu društvu Bor. V sklopu sodelovanja s Slogo sem nastopal v mladinskih ligah pod imenom združene ekipe Sloga Bor, lani pa sem bil poklican v prvo ekipo Sloge, ki je nastopala v C ligi. Bil sem tudi elan deželne reprezentance U16, lani pa smo z mladinci osvojili pokrajisnki naslov.« Kako bi se opredelil kot igralca? »V ekipi sem tolkaC, tako da imam najraje napad. Največ težav pa mi povzroča podaja, Iti odkrito povedano, je prav nimam rad.« Katera tekma pa ti je najbolj ostala v spominu? »Nedvomno lansko povratno srečanje s šesterko II Pozzo, ko smo jih na domačih tleh premagali s 3:1 in si tako tudi zagotovili napredovanje v B2 ligo.« Kateri pa so tvoji osebni cilji? »Kar se tiče letošnje sezone, nedvomno ta, da bi si nabral cimvec izkušenj, ki bi mi omogočile, da lahko igram tudi v višjih ligah. Kar pa se tiče bodočnosti, bi se želel kot igralev še izpopolniti. Vendar moram dodati, da nikakor ne ciljam, da bi postal profesionalni odbojkar. Odbojka mi namreč pomeni zabavo, razvedrilo v prostem Času.« Kako pa vidiš moško tržaško odbojko nasploh? »Kar se tiCe mladinskega sektorja je situacija porazna, upal bi si reci celo kritična. Iz leta v leto je namreč vedno manj igralcev, tako da je tudi nivo iz leta v leto slabši, saj nastopajo v bistvu vedno ene in iste šesterke. Tudi na članskem področju ni nic boljše. V Trstu namreč nimamo nobene vrhunske ekipe.« Kaj pa se ti zdi projekt Adriavolley? »Glede na lanske rezultate bi si upal reci, da je ta projekt povsem razočaral in Ce bo letošnja sezona fotokopija lanske, mislim da ta projekt nima prave bodočnosti.« (RAS) POKRAJINSKA PRVENSTVA / MLADINKE POKRAJINSKA PRVENSTVA NA TRŽAŠKEM / DEKLICE Sloga B se je dobro upirala Alfuri A Odbojkarice Brega Comec proti Trieslini osvojile prve tri točke Za Bor Friulexport spet usoden peti niz - Pričelo se je prvenstvo dečkov Skupina A Sloga Pizzeria Veto - SanFAn-drea 3:0 (25:10, 25:10, 25:13) SLOGA PIZZERIA VETO: Crissani, Gantar, Kalc, Prestifi-lippo, Sosič, Spetič, Zerjul. V prvem povratnem kolu so slogine mladinke brez najmanjše težave odpravile SanVAndrea. Naša ekipa je šla na igrišče v precej okrnjeni postavi, a je kljub temu zmagala brez najmanjšega naprezanja. SanVAndrea pa je dokazal, da je njegovo zadnje mesto na lestvici povsem upravičeno. (Inka) Altura B in Bor Friulexport nista igrala. Vrstni red: Sloga Veto 12, Altura 6, Bor Friulex-port 3, S. Andrea 0 (Altura B in Bor Friulexport s tekmo manj). Skupina B Sloga B - Altura A 2:3 (25:19, 25:22, 22:25, 8:25, 9:25) SLOGA B: Krevatin, Manola, Sobani, Sossi, Starec, Veljak, VVehrenfennig, Zerjul. Mlade slogašice so za las zamudile priložnost, da bi presenetile bolje uvrščeno Alturo. Naše igralke so zaCelelo zelo odločno in v prvih dveh setih zaigrale tako, kot doslej še niso. In to tako na mreži kot v polju. V tretjem so pav v konCnici prevladale gostje, nato pa so slogaši-cem enostavno pošle moči, saj je •večina igralk pred to tekmo odigrala še eno. Altura je tako osvojila še preostala dva seta, nase igralke pa za nastop kljub porazu zaslužijo pohvalo. (Inka) Virtus - Breg Comec 3:0 (25:15,25:15,25:10) BREG COMEC: Capponi, Križ-mancic, Berzan, Ferluga, Kralj, Pangerc, Perak, Bogatez, Sossi. Brežanke so se pomerile tokrat z ekipo, ki je bila precej boljša od njih, tako da je bila tekma povsem enosmerna. Virtus zaseda namreč drugo mesto na lestvici in je izgubil samo proti Kontovelkam, v njegovih vrstah pa igra tudi nekaj igralk, ki so že Članice prve ekipe, ki nastopa v C ligi. Zato mlade Bregove odbojkarice, ki so še brez točk, res niso mogle računati na kaj veC. Ostali izid: tekmo Kontovel -Oma so odigrali sinoči. Vrstni red: Kontovel in Virtus 15, Altura A 11, Oma 6, Sloga B 4, Breg Comec 0. MLADINCI Virtus - Sloga Multinvest 0:3 (16:25,15:25,12:25) SLOGA MULTINVEST: Bogateč, Furlan, lozza, Kosmina, Ne-grini, Peterlin, Privileggi, Sancin, Schart, Stopar, Zupan. Povratni del se je začel tudi v prenstvo mladincev. Slogaši so v soboto gladko premagali Virtus. Tekma pa je vseskozi potekala v eno samo smer. Trener Peterlin je v vsakem setu poslal na igrišče različno postavo, slogaši so preizkusisli sistem z dvema podajaCema in z enim samim, učinek pa je bil vedno enak, saj jim Virtus nikoli ni mogel do živega. (Inka) Izid 5. kola: Rigutti A - Rigutti B 0:3. Ostala izida 6. kola: Triestina Volley - Rigutti A 3:1, Vol-ley Club - Rigutti B 0:3. Vrstni red: Rigutti B 18, Volley Club 12, Triestina Volley 11, Sloga Multinvest 10, Rigutti A 2, Virtus 1. Skupina A Npt - Kontovel 0:3 (10:25, 7:25, 10:25) ' KONTOVEL: Koren, Košuta, Prašelj, Reggente, Starc, Suc, Visintin, ZuziC. Kontovelke so se tokrat pomerile z ekipo, ki jim nikakor ni bila dorasla, tako da so brez težav prišle do zmage. Nasprotnice so bile namreč prave začetnice, ki odbojkarske elemente bolj slabo obvladajo. Naše igralke se vsekakor niso prilagodile igri nasprotnic in so vse zadovoljile. Ostala izida: Virtus B - Altura A 0:3, tekme Oma - Ricreatori B niso odigrali. Vrstni red: Altura A 9, Kontovel 6, Oma, Npt in Ricreatori B 3, Virtus B 0 (Oma in Ricreatori B s tekmo manj). Skupina B Triestina Volley - Breg Comec 0:3 BREG COMEC: Capponi, Križ-manCiC, Berzan, Ferluga, Kralj, Pangerc, Perak, Bogatez, Sossi, Jovanovič, Kapic. Bregove deklice so z zmago proti Triestini Volley osvojile svoje prve tri točke v letošnjem prvenstvu. Njihove nasprotnice so bile na lestvici pred njimi, tako da predstavlja prva zmaga Bregovih odbojkaric lepo presenečenje. Tako so varovanke trenerja Stefanuta, ki so tokrat povsem zadovoljile, na lestvici dohitele Slogo B in Triestino Volley, s katerima si zdaj delijo tretje mesto v svoji skupini. Upajmo, da so se po tej zmagi vendarle opogumile in da bodo zato odslej rezultati boljši. Ricreatori A - Sloga B 3:0 (25:15, 25:16, 25:22) SLOGA B: Coretti, Gregori, Kralj, Manola, Mazzucca, Pecchiari, Racman, VVehrenfennig. To tekmo bi morali odigrati v športni palači, ker pa je bila mala dvorana zasedena, je bilo treba najti drugo razpoložljivo telovadnico. To je naše igralke precej spravilo s tira, da potem niso zaigrale tako kot znajo. Ricreatori resda deli prvo meso na lestvici, vendar ni bil nepremagljiv. Zal pa so slogašice v vseh treh setih odvolile, da si je nasprotnik nabral dokaj visoko prednost, ki je kljub dobri igri zato niso veC mogle nadoknaditi. (Inka) Ostali izid: Altura B - Virtus 0:3. Vrstni red: Virtus in Ricreatori A 9, Breg Comec, Sloga B in Triestina Volley 3, Altura B 0. Skupina C Sloga PML - SGT 3:0 (25:18, 25:20, 25:18) SLOGA PML: Krevatin, Gantar, Sobani, Sossi, Spetič, Starec, Veljak, Zerjul, Žerjal. Igralke Sloge PML so v nedeljo osvojile tretjo gladko zmago. To je bila sicer tekma iz Četrtega kola, a so jo an-ticipirali, medtem ko so tekmo tretjega kola slogašice odigrale včeraj zveCer. Naše igralke so v nedeljo oprvbile red dober nastop. Zelo so bile borbene v obrambi, dobro so zaigrale tudi na mreži, tako da jim tretjeuvršCeni SGT, ki se tudi poteguje za nastop v »play-offu«, kljub vsem naprezanjem ni mogel odvzeti niti seta. (Inka) S. Andrea - Bor Friulexport 3:2 (25:18, 20:25, 25:22,13:25,15:10) BOR FRIULEXPORT: Slavec, Semec, Koren, MahorCiC, Kuret, Pugliese, Le-govich, Desco, Degrassi. Borove deklice, ki so tokrat nastopile nekoliko okrnjene, so spet izgubile tekmo po tie-breaku, tokrat pa lahko mirno zapišemo, da so zmago same zapravile. S. Andrea je fizično res močnejša ekipa, nikakor pa ni boljši od borovk. Plavim, ki so igrale pod svojimi spo-sobnostimi, je povzročal težave zlasti oster servis dveh nasprotnikovih napadalk, med našimi igralkami pa se je na servisu izkazala Veronika Kuret, ki je s serijo odličnih servisov popeljala svojo ekipo do prepričljive zmage v Četrtem setu in vodstva s 4:0 v tie-breaku. Tedaj pa se je v igri borovk nekaj zataknilo, S. Andrea je zaostanek nadoknadil, ob menjavi igrišCa vodil z 8:7 ter nato brez težav prišel do petnajstice, saj se mu Bor ni veC upiral. Ostali izid: Sgt - Volley ’93 1:3. Vrstni red: Sloga PML 12, Volley ’93 8, Sgt 5, S. Andrea 3, Bor Friulexport 2, Pal-lavolo Ts 0. DEČKI Sloga Multinvest - Virtus 3:0 (25:11, 25:13,15:12) SLOGA MULTINVEST: Gibi, Furlan, lozza, Iskra, Kosmina, Negrini, Peterlin, Privileggi, Romano, Schart, Stopar. Prejšnji konec tedna se je začelo tudi prvenstvo dečkov, v katero je vpisanih sedem ekip, med temi Sloga Multinvest. Večina Sloginih igralcev je letos mlajša od zgornje dovoljene starostne meje. Vendar imajo za sabo fantje kar nekaj uspehov, med katerimi dva zaporedna deželna naslova pri naraščajnikih. Prvenstvo bo kot kaže precej izenačeno, slogaši pa se bodo potegovali za eno od mest pri vrhu lestvice. V uvodnem nastopu so naši odbojkarji brez težav odpravili Virtus. Po rahli začetni živčnosti so nasprotniku takoj vsilili svoj ritem igre, izvedli serijo lepih akcij v napadu in bili vseskozi boljši od nasprotnika. Na igrišCe so stopili vsi igralci. Svoj krstni odbojkarski nastop pa je dobro opravil mladi Matjaž Romano. (Inka) Ostala izida: tekmo Hammer Volta -Volley Club so odigrali sinoči, tekma Pallavolo Ts - Triestina Volley je na sporedu v petek, II Giulia ni igral. Vrstni red: Sloga Multinvest 3, Hammer Volta, II Giulia, Pallavolo Ts, Triestina Volley, Virtus in Volley Club 0 (Sloga Multinvest in Virtus s tekmo veC). KOŠARKA / PRVENSTVO NBA JADRANJE / DVOBOJI ZA NASTOP NA POKALU AMERIKE Prvak San Antonio potonil v Detroitu Vladimer Stepanio »ozdravel« in zaigral v začetni postavi - V Seattle prihaja Rodman Luna Rossa tokrat izgubila z AmericoOne Šele drugi poraz italiijanske jadrnice, ki še naprej vodi NEW YORK - Aktualnemu prvaku NBA lige v zadnjem Času ne gre vse po načrtih. V soboto je doživel visok poraz z Detroitom, dan za tem pa so ga nadigrali Se Toronto Raptors (98:92). Ob odlični igri Vinca Carterja (39 točk, met 15:25, 7 skokov), najboljšega novinca prejSne sezone, San Antoniu ni pomagal niti dosežek Tima Duncana - 27 točk in 13 skokov. Tudi v Seattlu niso zadovoljni z igrami v zadnjem Času in Se manj so po hudem porazu s Char-lotte Hornets. Edini, ki je pravzaprav vesel, je verjetno Vladimer Stepania, ki se je po namišljeni bolezni (injury bst) vrnil v ekipo in to kar v začetno postavo. Igral je 21 minut, dosegel 2 točki (met iz igre 0:7), imel je pet skokov (3 + 2) in eno asistenco. V Seattle pa najbrž prihaja »enfant terri- ble« NBA Dennis Rodman se je odločil za vrnitev na veliko košarkarsko sceno. »Predmet poželenja ameriških mojstrov tetoviranja in frizerjev« se je po osemmesečnem košarkarskem postu že sesel z lastnikom Seattla Ackerlyjem in generalnim menedžerjem Wallyjem VValkerjem ter se načeloma že dogovoril za nastop za Nadzvočne. Rodman se je z veliko vnemo lotil vadbenega programa, Ce bo vse po sreči, pa bo ognjeni krst v dresu novega moštva dočakal januarja prihodnje leto. Tekma nedeljskega večera je bila v Los Angelesu, kjer je gostoval Orlando Magic, nekdanja ekipa Shaquilla 0‘Neala. Lakers so si že na začetku tekme priigrati lepo prednost, ki je nato niso veC izpustili iz rok. OlNeal je dosegel 27 točk (10 skokov), Glen Rice 24, Kobe Bryant pa je k še- sti zaporedni zmagi prispeval 15 točk. Zanimivo in napeto je bilo tudi v Phoenbcu, saj je v goste prišel Portland. Odločitev o zmagovalcu je padla šele v zadnjih trenutkih tekme, potem ko je 16 sekund pred koncem na 90 izenačil Tom Gugliotta (na sliki AP levo) . Portland je imel še cel napad, žoga je prišla do Rasheeda VVallaca, ki je 1, 6 sekunde pred koncem zadel met s petih metrov in svoji ekipi prinesel deveto zmago na gostovanjih. Poleg tega je bil tudi najboljši posameznik tekme (21 točk). Tesno se je razpletla tekma med Denver Nuggets in New York Knicks (80:78). Slednji verjetno tudi v najhujsi noCni mori niso sanjali, da jih lahko Denver ogrozi na domačem parketu in Se brez najboljšega strelca Rona Mer-cerja. Sanje so postale resničnost šest sekund pred koncem, ko je Biyant Stith blokiral met Latrella Sprevvella za izenačenje, obupni poskus Allana Houstona pa je zletel mimo obroCa. Na vzhodu v atlantski skupini vodi Miami pred New Yorkom, v centralni skupini Toronto pre Char-lotte, na zahodu je v sre-dnjezaho) dni skupini na vrhu San Antonio pred Utahom, v pacifiški skupini pa vodi Portland pred Sacramentom. Izidi: Toronto Raptors -San Antonio Spurs 98: 92, Seattle Supersonics - Char-lotte Hornets 81:103, New York Knicks - Denver Nuggets 78: 80, Milvvaukee Bucks - Dallas Mavericks 103: 97, Phoenbc Suns -Portland Trailblazers 90: 92, LA Lakers - Orlando Magic 117:100. SMUČARSKI SKOKI / SVETOVNI POKAL VVidhoehl zmagal tudi drugič Maratonsko tekma - V svetovnem pokalu vodi Nemec Schmitt PREDAZZO - Avstrijec Andreas VVidhoelzl je zmagal tudi na drugi tekmi svetovnega pokala v smučarskih skokih v Predazzu (131 metrov, 120 m, 242, 3 točke). Na nedeljski, pravi maratonski tekmi, je bil drugi Finec Jani Soi-ninen (127, 5 in 118, 5 metra, 239, 3 točke), tretji njegov rojak Risto Jussilai-nen (125 in 120, 5 metra, 237, 9 točke), Četrti pa vodilni v skupnem seštevku in lanski zmagovalec pokala Nemec Martin Schmitt (127 in 116, 5 metra, 225, 8 točke). Na sedmem mestu je najboljši Slovenec Peter Zonta (124, 5 in 114, 5 metra, 226, 7 točke), Damjan Fras, po prvi serji je bil 20, je bil na koncu dve mesti višje (18., 114 in 100, 5 metra, 182,1 točka). V finale se nista uvrstila Primož Zupan Urh, ki je bil 44. (87 metrov, 46, 1 točka), ter 46. Blaž Vrhovnik (81 metrov, 38, 3 točke). Bine Norčič (55. mesto) in Primož Peterka (60.) sta izpadla že v kvalifikacijah. Peterka je v prekinjeni in nato odpovedani poskusni dopoldanski seriji za trening skočil kar 135 metrov, kar je bilo sedem metrov veC od dotedanjega rekorda skakalnice, ki ga je v soboto na tekmi postavil Avstrijec Andreas VVidhoelzl. Peterkin skok za rekord ne bo veljal, ker ni bil dosežen na tekmi ati v kvalifikacijah. Svetovni pokal: 1. Martin Schmitt (Nem) 280 točk; 2. Andreas VVidhoelzl (Avt) 200; 3. Andreas Goldberger (Avt) 195; 4. Risto Jussilainen (Fin) 180; 5. Vibe Kantee (Fin) 160; 6. Marti Hauta-maeki (Fin) 152;...13. Roberto Cecon (Ita) 72; 14. Peter Zonta (Slo) 68 itd. AUCKLAND - Na včerajšnji regati tretjega round robina pokala Louis Vuitton je italijanska jadrnica Luna Rossa doživela drugi poraz. Čeprav so biti Italijani stalno v vodstvu je na koncu slavila jadrnica AmericaOne slavnega krmarja Paula Cayarda, ki skupaj z Limo Rosso sodi med glavne favorite za uvrstitev na finalni del pokala Amerike. Regata se je v bistvu odločila v minutah pred Startom (na sliki) , ko sta se jadrnici potegovali za boljši štartni položaj. Italijani so se namreč preveč približali Američanom in jadrnici sta rahlo trčili. Zaradi tega so sodniki Italijane kaznovali s kazenskim, ki jih je na koncu drago stal. Niti visoka prednost, ki je v določenem trenutku znašala kar 37 sekund, ni rešila krmarja De Agnelisa pred porazom, saj mu ni uspelo izpeljati kazenskega kroga prej, preden je AmericaOne prijadrala skozi cilj. Paul Cayard je bil po regati izredno zadovoljen. Za Luno Rosso je to šele drugi poraz v 24 regatah. Ze danes jo namreč Čaka težka regata z Japonsko jadrnico Idaten, ki trenutno zaseda tretje mesto na lestvici. V polfinale se uvrsti prvih Sest jadrnic. Vrstni red po 24 regatah: 1. Prada Challenge (Ita) 73 točk; 2. AmericaOne (Zda) 72; 3. Nippon Challenge (Jap) 65, 5; 4. America Trne (Zda) 65; 5. Starš and Strippers (Zda) 45, 5; 6. Spanish Challenge (Spa) 44; 7. Young America (Zda) 42; 8. Le Defi Francais (Fra) 32; 9. Abracadabra (Zda) 25; 10. Young Australia (Avs) 9. ALPSKO SMUČANJE / V FRANCIJI ZENSKI SLALOM, V KANADI MOŠKI SUPERVELESLALOM ZA SVETOVNI POKAL Hrvatica Janiča Kastelic letos med kandidatkami za veliki globus V Serre Chevalierju izredno prepričljivo dobila slalom in prevzela vodstvo v skupnem seštevku - V Lake Louisu »Herminator« Maier nepremagljiv SERRE CHEVALIER -Komaj 17-letna Hrvatica Janiča Kostelid (na sliki AP) je junakinja drugega letošnjega slaloma za svetovni pokal. V Serre Chevalierju je povsem dotolkla konkurenco, saj je z najboljšima Časoma obeh voženj drugouvrščeno Norve-žanko Trine Bakke premagala kar za sekundo in 78 stotink. Tretje mesto je z zaostankom dveh sekund in 39 stotink zasedla Avstrijka Sabine Egger. Janiča Kostelič je tudi prevzela vodstvo v skupnem seštevku za svetovni pokal in s tem napovedala, da bo treba že v tej sezoni resno računati z njo tudi v boju za veliki kristalni globus. Slovenke francoskega zimskošportnega središča ne bodo imele ravno v najlepšem spominu. Potem ko so v veleslalomu ostale brez toCk, so bile v slalomu sicer nekoliko boljše, toda vseeno daleč od pričakovanj. Točke sta osvojiti povratnica Urška Hrovat, ki je bila 15. (+3, 85), in Nataša Bokal, ki je osvojila 21. mesto (4, 61). Alenka Dovžan je izpadla na prvi, Spela Pretnar pa na drugi progi, potem ko je v prvem nastopu dosegla deveti Cas. Slabo so vozile tudi Italijanke, saj je uvrščena le Biavaschijeva, ki je bila šestnajsta. Izidi: 1. Janiča Kostelič (Hrv) 1:23, 34 (41, 00 - 42, 34); 2. Trine Bakke (Nor) 1:25,12 +1,78 (42,00-43, 12); 3. Sabine Egger (Avt) 1:25, 73 +2, 39 (41, 72 - 44, 01); 4. Anja Paerson (Sve) 1:26,14 +2, 80 (42, 98 - 43, 16); 5. Renate Goetschl (-Avt) 1:26,15 +2, 81 (43, 19 - 42, 96); 6. Karin Koellerer (Avt) 1:26, 29 +2, 95 (43, 17 - 43, 12);... 15. Urška Hrovat (Slo) 1:27, 19 +3, 85 (43, 50 - 43, 69); 16. Eti-sabetta Biavaschi (Ita) 1:27, 32 +3, 98 (44, 16 - 43, 16);... 21. Nataša Bokal (-Slo) 1:27, 95 +4, 61 (43, 78 -44,17) Skupni seStevek v svetovnem pokalu za ženske (po sedmih tekmah): 1. Janiča Kostelič (Hrv) 286 točk; 2. Renate Goetschl (-Avt) 242; 3. Michaela Dorf-meister (Avt) 218; 4. Isolde Kostner (Ita) 210; 5. Regine Cavagnoud (Fra) 188; 6. Mojca Suhadolc (Slo) 185 itd.; slalom (po dveh tekmah); 1. Janiča Kostelič (-Hrv) 150; 2. Trine Bakke (-Nor) 140; 3. Christel Saioni (Fra) 136; 4. Spela Pretnar (Slo) 100; 5. Renate Goetschl (Avt) itd. Herminator spet prvi LAKE LOUISE - Na nedeljskem superveleslalomu v Lake Louisu gledalci niso videti nic novega. Tako kot pred tednom dni v Beaver Creeku je tudi tokrat slavil Avstrijec Hermann Maier, ki je s tem zabeležil že 11 superveleslalomsko in 23. zmago nasploh. »Superveleslalom je moja disciplina. Tudi ko progo ne prevozim optimalno, tako kot je nisem danes, Se vedno zmagujem,« je po zmagi dejal 27-letni »Herminator«, ki je s svojo 11. superveleslalomsko zmago postal najuspešnejši tekmovalec v zgodovini te discipline. Pred tekmo v Lake Louisu si je prvo mesto delil s Švicarjem Pirminom Zurbriggnom, ki je dobil 10 superveleslalomov. Od italijanskih smučarjev je zelo dobro šesto mesto osvojil Kristian Ghedi-na, ostati pa so|končali bolj v ozadju. Slovenski specialisti za hitre discipline so po zaslugi Jerneja Koblarja, ki je zasedel 21. mesto (+2, 80), ameriško turnejo vendarle končali s točkami. Izidi: 1. Hermann Maier (Avt) 1:30, 21 (96, 176 km/h); 2. Fredrik Nyberg (- Sve) 1:31, 16 +0, 95 + 25.12 m; 3. Josef S trobi (-Avt) 1:31, 34 +1, 13 + 29.81 m; 4. Stephan Eber-harter (Avt) 1:31, 55 +1, 34 + -35.27 m; 5. Fritz S trobi (-Avt) 1:31, 69 +1, 48 + 38.90 m; 6. Kristian Ghedi-na (Ita) 1:31, 85 +1, 64 + 43.03 m;...18. Luca Catta-neo (Ita) 1:32, 91 +2, 70 + 70.04 m;..20. Peter Rung-galdier (Ita) 1:32, 99 +2, 78 + 72.05 m; 21. Jernej Koblar (Slo) 1:33, 01 +2, 80 + 72.55 m;...23. Kurt Sulzen-bacher (Ita) 1:33, 39 +3, 18 + 82.06 m;...28. Alessan-dro Fattori (Ita) 1:33, 58 +3, 37+ 86.79 m Svetovni pokal skupno (po 7 tekmah): 1. Maier 580; 2. Eberharter 380; 3. Andreas Schifferer (Avt) 223; 4. Kjetil-Andre Aamodt (Nor) 197; 5. Nyberg 179 itd.; superveleslalom (po 2 tekmah): 1. Maier 200; 2. Eberharter 130; 3. Nybeig (Sve) 116 itd. POGOVOR Z BLOUDKOVIM NAGRAJENCEM Marjan Jemec: Ko grem v zamejstvo, vem, da grem med prave prijatelje Rado Gruden Med petimi letošnjimi dobitniki najvišjega državnega priznanja za šport v Sloveniji, Bloudkove nagrade, je tudi športni delavec Marjan Jemec (rojen 28. januarja 1933 v Ljubljani, na sliki Foto Živulovic/Bobo), ki je nagrado dobil za življenjsko delo v športu. Bil je telovadec, smuCar, atlet, pobudnik tekmovanj, trener telovadcev in mednarodni gimnastični sodnik. Nato je deset let opravljal delo sekretarja Gimnastične zveze Slovenije, konCno pa se je posvetil širšemu oganizacijskemu delu v športu. Bil je elan izvršnega odbora Telesnokultume sieupnosti Slovenije, pomočnik in kasneje sekretar Športne zveze Slovenije in pomočnik generalnega sekretarja Olimpijskega komiteja Slovenije. Sodeloval je pri organizaciji naj-veejih športnih prireditev v Sloveniji in tkal vezi slovenskega športa z mednarodnim, še posebej v Času osamosvajanja in v samostojni Sloveniji. Se posebej pa se je posvečal stikom z zamejskimi Slovenci, zato je tudi izvrsten poznavalec zamejskega športa v Italiji. V obrazložitvi za Bloudkovo nagrado je zapisano, da ste športni delavec. Kako bi našim oralcem na kratko obrazložili, kaj je to športni delavec? »Športni delavec je v bistvu zelo širok pojem. Ce govorim o svojem primeru, potem moram reci, da sem v teh 52. letih, kolikor sem aktiven na področju športa, delal skoraj Cisto vse. Največkrat sem bil sekretar raznih organizacij, bil pa sem tudi predsednik marsikaterega organizacijskega odbora. Sodeloval sem pri organizaciji svetovnega prvenstva v gimnastiki, kjer sem imel eno ključnih nalog, pri balkanskih atletskih igrah, skratka ne samo v gimnastičnih zadevah, ampak tudi drugod. Poleg tega sem bil tudi trener gimnastične reprezentance Jugoslavije na evropskih prvenstvih leta 1969 in 1971. Se posebej prvega se zelo dobro spominjam, ker je Miro Cerar v Varšavi dobil svoje zadnje kolajne na evropskih prvenstvih. Se prej sem udarniško sodeloval pri izgradnji prve smučarske vleCnice v Kranjski Gori, pomagal sem pri gradnji smučarskih skakalnic in nekaterih igrišč, tako da lahko reCem, da sem delal praktično vse, kar se v športu da delati.« In s Cim se ukvarjate zdaj? »Trenutno sem pri Olimpijskem komiteju Slove-nije-Združenju športnih zvez zadolžen predvsem za dve področji. Prvo je mednarodno, kjer sem predstavnik Slovenije v srednjeevropski športni zvezi, kjer skušam s sodelovanjem predsednika in generalne sekretarke pod okriljem Sveta Evrope organizirati nekatere aktivnosti, ki bi v vseh državah v tranziciji pomenile določene spremembe. Doma pa se ukvarjam predvsem s področjem regionalnega povezovanja, ker mislim, da je na tem področju potrebno storiti še veliko, da bi šport dobil tisto mesto, ki ga dejansko mora imeti. Prepričan sem namreč, da postaja šport vse bolj nuja vsakogar in da bo moral v prihodnje vsak poleg hrane, pijače in spanja v svoje življenje vključiti tudi gibanje. In šport zanesljivo najboljše izpolnjuje to potrebo, Čeprav ne smemo pozabiti še nekaterih drugih stvari, kot na primer izrazni ples, balet, itd. Zato bo šport ena od ključnih zanimanj bodočega Človeka.« Kako bi na splošno ocenili slovenski šport? »V zadnjem Času so se stvari bistveno izboljšale. Ker imam pregled nad vsemi državami v tranziciji, lahko reCem, da smo na področju športa v Sloveniji naredili pravzaprav najveCji korak naprej. Pri nas smo sprejeti zakon o igrah na sreCo in zakon o lastninskem preoblikovanju loterije Slovenije, Id oba omogočata večjo avtonomijo športa. Ta si tako ustvarja posebna lastna sredstva, ki niso tako majhna. Slovenija tudi nikoli prej ni dosegala toliko vrhunskih rezultatov, kolikor jih je dosegla v zadnjem desetletju. Za ilustracijo naj samo povem, da je bil na olimpijskih igrah v Montrealu najveCji slovenski dosežek 9. mesto Bojana Postružnika, danes pa na olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih osvajamo medalje. Mnoge naše ekipe in posamezniki so v evropskem in svetovnem vrhu. Skratka, na tem področju smo dosegli izjemen napredek, ki je po mojem prepričanju celo večji, kot bi glede na ekonomske in druge potenciale, ki jih imamo, zaslužiti v primerjavi z dragimi razvitimi državami. Res pa je, da želimo hitrejši prodor na področju množičnega športa za vse, ki postaja izjemno pomemben tudi v Evropi. Mislim, da tu še vedno zaostajamo za nekaterimi dragimi državami.« Kje so po vašem mnenju večje možnosti za mednarodno uveljavitev slovenskega športa, v kolektivnih ali individualnih športih? »Jaz verjamem v to, da je tudi na področju kolektivnih iger možen še nadaljnji prodor, vendar pa so možnosti za najvišje dosežke, kot so medalje na olimpij- skih igrah, svetovnih prvenstvih in drugih velikih tekmovanjih, mnogo večje v individualnih športih. In to iz dveh zelo preprostih razlogov. Prvi je ta, da je slovenska populacija premajhna za zelo zahtevne projekte, kot je recimo ena vrhunska nogometna reprezentanca, čeprav naša sedaj dosega izjemne rezultate. Ista ugotovitev velja tudi za druge kolektivne športe. In drugi razlog je ta, da je za kolektivne športe potrebno strahovito veliko denarja, to pa pomeni tolikšno ekonomsko moč države, ki je Slovenija še ne dosega.« 2e dolgo sodelujete z zamejstvom. Kdaj so se zaceli ------------‘—---------------tjo? »Moji uradni stiki so se začeti leta 1977, ko sem na mednarodnem področju in s tem tudi z zamejstvom. Ob tem moram poudariti, da se z zadovoljstvom spominjam tistih Časov, ko sem začel sodelovati z zamejskimi Slovenci, in to najprej s Slovenci v Italiji. Takrat je bil predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji Vojko Kocman, za njim Boris Si-moneta, pa Igor Komel, Odo Kalan in zdaj Jurij Kufer-sin. Z vsemi sem z zadovoljstvom in velikim veseljem sodeloval in imeti smo zelo pristne in prijateljske stike.« So se v teh dobrih dveh desetletjih odnosi med zamejstvom in matico na tem področju kako spremenili? »Jaz bi rekel tako: kar zadeva sam šport, se odnosi niso spremeniti, spreminjajo se odnosi predvsem zaradi same politike, ki je včasih bolj, včasih manj naklonjena manjšini. Z obžalovanjem moram reci, da tudi med dobrimi in dobronamernimi poznavalci tako slovenstva kot mednarodnih zadev Zal ni pravega odnosa do problematike Slovencev v zamejstvu. Mislim, da je napaka v tem, da je premalo živega stika z zamejskimi organizacijami in z ljudmi v zamejstvu. Zato sem toliko bolj vesel, da sem sam imel mnogo priložnosti za take stike; in to ne samo s Slovenci v Italiji, temveč tudi s Slovenci na Koroškem in zlasti s Slovenci v Porabju. Mislim, da je prav ta manjšina tista, za katero je matična domovina v preteklosti najmanj skrbela.« Kako lahko na športnem področju Slovenija pomaga manjšinam v ten treh državah in kakšne so oblike sodelovanja med matico in manjšinami? »Pomoči je lahko veC vrst. Mi kot osrednja športna organizacija, to je bila nekoč Zveza telesno-kultumih organizacij, potem Športna zveza, zdaj je to Olimpijski komite-Združenje športnih zvez že mnogo let, in tudi sam sem pri tem vedno sodeloval, organiziramo srečanja slovenskih športnikov iz zamejstva v Sloveniji. To je ena ključnih prireditev, ki tudi, vsaj po izjavah zamejskih funkcionarjev in športnikov sodeč, vsem veliko pomeni in upam, da jo oomo prirejali tudi v bodoCe. Mladi slovenski športniki iz sosednjih držav tako vsako leto prihajajo v Slovenijo, se konkretno spoznavajo z razmerami v matični domovini, s posameznimi kraji, s kulturo, s slovensko besedo. To je zlasti za porabske Slovence izjemno pomembno, glede na to, da imajo Se dokaj težko razumljiv slovenski jezik, se pa stvari izboljšujejo.« Kako pa je urejeno - Ce je - športno udejstvovanje italijanske in madžarske manjšine v Sloveniji? »Kolikor je meni znano, je preko Unije Italijanov v Sloveniji organiziran samo en kolesarski klub v Kopru. Take športne organiziranosti, kot je v zamejstvu, oni nimajo. Ko se vključujejo v šport, se vključujejo predvsem v obstoječa društva v teh krajih. Približno isto velja za Prekmurje, kjer imamo Madžare. Zlasti občina Lendava ima izjemno tesne stike z županijo Zala, vendar to samo v okviru obstoječih društev na madžarski strani, madžarskih na naši strani pa ni. Mislim, da ni nobenih ovir, da se obe manjšini tudi po športni plati ne bi organizirali, vendar oCitno med manjšinskimi športniki zato ni prevelikega interesa in najbrž je tudi premalo ljudi, ki bi te strukture želeti voditi.« Ali je poleg službenih razlogov, Ce lahko tako reCem, še kak drag razlog za vaše tesne stike z manjšinami in zelo dobro poznavanje razmer slovenske manjšine v Italiji? »Svoje mišljenje o Primorcih in sploh o Slovencih v Italiji sem si začel oblikovati že v otroških letih, ko sem v neki knjigi prebral opis zadnjih ur življenja bazoviških junakov Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča. Že takrat sem si ustvaril izredno pozitivno predstavo o tem, kakšni so ljudje, ki živijo na Primorskem in v zamejstvu. Tudi med drago svetovno vojno in po njej svojega mnenja nisem spremenil. Moram reci, da kadarkoli grem na Primorsko, v Trst, v Gorico ati kamorkoli že, sem izjemno vesel, ker vem, da grem res med prave prijatelje. In zahvaljujoč temu sodelovanju, ki je dolgoletno, sem tudi doživel skorajda vse kotičke primorske zemlje od Milj pa do Kanalske doline. Bil sem tudi v Reziji, v Slovenski Benečiji, na uredništvu Novega Matajurja, itn. Skratka, ni šlo samo za športne zadeve, ampak je moj stik s tem območjem mnogo globlji. Veliko ljudi sem spoznal in nikoli ni bilo razloga, da bi se v meni spremenil občutek, ki sem ga dobil v otroških letih.« Končajva pogovor s priznanjem, ki ste ga prejeti. Nagrada za življenjsko delo marsikdaj pomeni, da se nekdo poslavlja. Vi ste v športu že desetletja in Čeprav ste uradno že upokojenec, ste še vedno izredno aktivni Ati morda vseeno razmišljate, da bi se počasi posvetiti bolj lastni rekreaciji ati pa imate še veliko načrtov pri svojem delu v slovenskem športu? »Moram priznati, da sem si pred upokojitvijo mislil, da bom konCno imel nekaj veC časa zase, za ukvarjanje s športom, predvsem za pohode v naravo, za planinstvo in podobno. Po dveh letih, odkar sem upokojen, pa ugotavljam, da je tega pravzaprav zelo malo. Res je, da zdaj ne delam veC prav vsak dan, temveč občasno, imam pa še precej načrtov tako na mednarodnem področju kot na domači športni sceni. In moram reci, da mi to veliko pomeni, me navdaja z zadovoljstvom in če bi se moral nenadoma vsemu temu povsem odpovedati, bi mi bilo najbrž zelo težko. Lahko bi rekel, da je to delo del mene in zato vsaj za zdaj ni govora, da bi se mu lahko v celoti odpovedal. Dokler bom pač lahko pomagal, bom delal, pa naj bo tu, kjer sem zdaj, ati pa kje drugje.« NOGOMET / DANES ŽREB EVROPSKIH KVALIFIKACIJSKIH SKUPIN ZA SVETOVNO PRVENSTVO LETA 2002 Razdelitev v kakovostne kategorije še dodatno dvignila temperaturo Italije ni med nosilci - Slovenija v 4. kategoriji - Izžrebali bodo devet skupin TOKIO - Temperatura pred današnjim žrebanjem kvalifikacijskih skupin za nastop na svetovnem nogometnem prvenstvu leta 2002 na Japonskem in v Južni Koreji strmo narašča, vročico pa je dodatno dvignila tudi odločitev Mednarodne nogometne zveze (FIFA), ki je določila, da Italija in Anglija ne bosta med nosilci evropskih kvalifikacijskih skupin. Odločitev FIFA so v obeh evropskih državah, sicer nogometnih velesilah, sprejeli z velikim negodovanjem. Po tej inačici žreba je torej možno, da bodo denimo skupaj v skupini nastopili eden od devetih nosilcev kvalifikacijskih skupin (Španija, Romunija, Norveška, Švedska, Nizozemska, Češka, Nemčija, Belgija in ZR Jugoslavija), trikratni svetovni prvak Italija, tretjeuvršCena reprezentanca z zadnjega svetovnega prvenstva iz leta 1998 v Franciji - Hrvaška ali letošnja najvecja evropska nogometna senzacija - Slovenija. Strokovnjaki so takšni skupini, ki je povsem realna in glede na-žreb tudi verjetna, že nadeli ime »skupina smrti«. V kvalifikacijah za SP 2002 bo nastopilo 50 evropskih držav, ki bodo razdeljene v devet skupin, 51.- Francija brani naslov in je na prvenstvo uvrščena neposredno. Prvouvrščene reprezentance iz vsake skupine se bodo neposredno uvrstile na SP, osem drugouvrščenih reprezentanc pa se bo pomerilo v dodatnih kvalifikacijah, podobno kot za nastop na evropskem prvenstvu prihodnje leto na Nizozemskem in v Belgiji. Ena drugouvrščena evropska reprezentanca se bo pomerila v dodatnih kva-/ lifikacijah z azijskim predstavnikom. Skupaj je za kvalifikacije prijavljenih 198 nogometnih reprezentanc od skupno 203 članic FIFA. Najbolj presenetljiva je odpoved Severne Koreje, v kvalifikacijah pa bodo manjkale tudi reprezentance Burundija, Papue Nove Gvineje, Nigra in Afganistana. Že v nedeljo so v japonski prestolnici določili pet evropskih jakostnih skupin za današnji žreb. Mednarodna nogometna zveza (FIFA) se je ravnala po kakovostni lestvici Evropske nogometne zveze (UEFA). Kot rečeno med nosilci ni nekaterih nogometnih velesil, kot na primer Italije in Anglije, ki sta v drugem kakovostnem razredu, Hrvaška pa je končala celo v tretji kategoriji. Slovenija se je znašla v Četrti kategoriji skupaj s Ciprom, Madžarsko, Finsko, Islandijo, Makedonijo, Latvijo, Bosno in Hercegovino in VValesom. KAKOVOSTNE SKUPINE 1. kategorija: Španija, Romunija, Norveška, Švedska, Nizozemska, Češka, Nemčija, Belgija, ZR Jugoslavija; 2. kategorija: Avstrija, Portugalska, Italija, Škotska, Ukrajina, Rusija, Anglija, Turčija, Danska; 3. kategorija: tiska, Hrvaška, Slovaška, Izrael, Bolgarija, Grčija, Švica, Poljska, Litva; 4. kategorija: Ciper, Madžarska, Finska, Islandija, Makedonija, Latvija, BiH, Slovenija, VVales; 5. kategorija: Gruzija, Armenija, Estonija, Severna tiska, Albanija, Ferski otoki, Azerbajdžan, Belorusija, Moldavija, Liechtenstein, Luksemburg, Malta, San Marino, Andora. MOŠKA C LIGA / PO ZMAGI V DERBIJU Jadranovci zdaj že tik pod vrhom V soboto pa bodo gostili vodilni Staranzano Presenetljiva zmaga Conegliana Lahko rečemo, da se je deveto kolo Cl lige nasmehnilo Jadranu Nuova Kreditna, saj so Brumnovi fantje po zaslugi štirih zaporednih zmag in seriji naklonjenih izidov, trenutno na 3. mestu (v medsebojnem seštevku točk z Gallom imajo plavi +17) in zaostajajo od vrha le za dve točki. Današnji pregled kola, ki je nudil celo vrsto zanimivih srečanj, začnemo s Cone-glianom, kjer je domača ekipa, ki nastopa izključno z mladinsko postavo, proti vsakemu pričakovanju osvojila prvi par prvenstvenih točk na račun Roncad, ki so tako zabeležile tretji zaporedni poraz. Conegliano bo težko še prišel do kake zmage, prva pa gotovo prdstavlja za mlade igralce te ekipe lepo zadoščenje. V »big-matchu« je Castel Guelfo (Stagni 16, Veronesi 14) zadal Staranzanu (Viscia-no 17, Carcich 15, Gnjez-da prvič izpod desetih točk, out Tessarolo) drugi prvenstveni poraz (drugi zaporedni domači poraz), tako da se zdaj na vrhu lestvice nahajata dva novinca. Za pravi podvig je poskrbel Pordenone, saj je furlansko moštvo po štirih zaporednih porazih, z dobro skupinsko igro, na domačih tleh premagalo GallodStagni 19). Predstava ekipe trenerja Montene je bila še toliko bolj uspešna, če upoštevamo, da je Gallu dovolila le 53 točk (pred tem kolom je Franchellova ekipa imela s povprečjem 79, 9 točke na tekmo najboljši napad). Brez svoja najboljša r KOMENTAR JADRANOVEGA TRENERJA Naši igralci Nisem bil niti jezen, niti žalosten. Bil sem presenečen in začuden. Mladinska tekma v deželnem prvenstvu. Dvajset večinoma slovenskih fantov med 15. in 19. letom starosti je razdeljenih v dve skupini. Več ali manj hodijo na iste šole, dopoldan so se mimogrede srečali in se pogovarjali o marsičem, morda tudi o večerni tekmi. Ne bom rekel, da so med seboj vsi prijatelji, so pa dobri znanci in druži jih skupni interes, ukvarjanje s košarko. Vsaka tekma je igra na zmago. Glede na to, kako ima kdo sestavljeno ekipo pa za igranje v določenem prvenstvu obstajajo tudi neki vzporedni načrti. Nikoli ne rečemo, fantje, vi samo igrajte, rezultat ni važen. Obratno, stalno jih spodbujamo k zmagam in jim s tem poskušamo vcepljati zmagovalno miselnost. Vendar vzporedno te igralce vzgajamo, ne da samo odpravljamo tehnične in taktične pomanjkljivosti, skozi tekmovanje skušamo nadgraditi mladega človeka v čimbolj celovito osebnost. Obe članski ekipi sta bili v kolu pred to tekmo uspešni, v dvorano na 1. maju sem prikorakal z nesmehom, z domačim trenerjem sva poklepetala, drug drugemu sva izrekla par komplimentov in si s stiskom roke zaželela dobro tekmo. Oboji imamo igralce, ki so kot kadeti pomenili veliko, kot mlajši mladinci pa se še iščejo in nabirajo izkušnje. Temu primemo tudi igrajo, nesmiselnih potez je preveč in s tem tudi veliko napak. Domačini so bili od vsega začetka korak pred nami, sodnika pa sta, vsaj po moje, bolj ali manj uspešno vodila to srečanje. Se enkrat poudarjam, domači igralci so bili stalno v prednosti in prav zaradi tega mi ni jasno, zakaj se je skupina njihovih privržencev, samih bivših košarkarjev, že v prvi polovici prvega polčasa spravila na sodniški par na, za mene, neokusen način. Sam spadam med najglasnejše in najtemperamentnejše trenerje in s svojimi, včasih tudi neokusnimi pripombami marsikdaj ne razdražim samo nasprotnika, ampak tudi svoje varovance. Toda, ko sem videl reakcijo te skupine, mi na začetku ni bilo jasno, čemu tako. V svoji naivnosti (to vem sedaj), sem si predstavljal, da smo vsi, ki smo bili v dvorani, prišli spremljati revijo naših igralcev, ki so bili tokrat razdeljeni v dve igralni skupini. Očitno sem se vštel. In tudi tisti večni izgovor na sodniško nepravičnost tokrat nima teže. Ni bila tekma med nacionalno nasprotnima tekmecema, bila je tekma naših z našimi. Zakaj toliko o tem? Poizkušajmo ne ravnati tako, ne prenašajmo svojih slabih navad na te nadebudneže, ki so sedaj v tistem obdobju, ko se odloča, kdo bo kaj in na kakšen način naj bi dosegel to, kar želi postati. _ ^ Peter Brumen posameznika (Carniato in Gervasutti) je Istrana (Simoni in De Gasperi, ki je uveljavil pravilo bivšega, 17, Darsie 16) nekoliko nepričakovano zmagala na igrišču Castelfranca (Lanza 18). Kljub pritožbam na račun sojenja (42:14 prosti meti v korist gostov), so iz Castelfran-covega tabora sporočili, da je bila Istranina zmaga povsem zaslužena, saj so bili domačini povsem pomanjkljivi pri metu iz srednje razdalje. Z odlično igro Visentina (40 točk, rekord skupine) se je iz krize (4 zaporedni porazi) izvlekla Montebellu-na (Bedin 21), ki je po podaljšku slavila zmago na parketu Italmonfalconeja (Križman 27, Rosignano 20). Tekma med Marosti-co in Benetkami bo še-lel5. decembra. Torkov kotiček, posvečen Jadranu Nuova Kreditna pa je seveda osredotočen na derbiju. Najprej začnimo z izjavami, ki sta jih po tekmi izdala trenerja. Giulio lellini (trener Don Bosca): »Vsa čast Jadranu, saj so trenutno Brumnovi fantje močnejši od nas. Njihova zmaga je povsem zaslužena, saj so metali boljše in nam do- »Moški« boj pod košem v telovbadnici na Istrski ulici volili le 57 točk, kar je za gostitelja objektivno premalo. Glede svoje ekipe pa moram reči, da smo znova plačali visok davek za izgubljene žoge in da smo se skušali rešiti le z metom iz razdalje, ki pa nam ni šel od rok. Pod košema smo bili brez moči.« Peter Brumen: »Po prvem polčasu sem točno vedel, da bo drugi potekal kot je potekal, v ključnih trenutkih pa smo vsekakor dokazali, da smo zrela ekipa. Zmaga je povsem zaslužena in tekma je potrdila dosedanjo razliko na lestvici, kar se v derbiju redko dogaja.« Glede statističnih zanimivosti naj povemo, da je bil to (upoštevajoč le prvenstvene in pokalne tekme) 13. derbi in po sobotni zmagi, ki je prekinila serijo treh porazov, so plavi v vodstvu z 9 proti 4. Trinajst točk pa predstavlja najvišjo Jadranovo zmago v gosteh, medtem ko znaša absolutni rekord +30 (79/80 D liga, 112-82). Sobotni derbi je bil za Marka Hmeljaka že deseti (med jadranovci jih je igral največ), največ točk pa je na njih dosegel Arena - 105. Med Salezijanci pa ima največ nastopov Massimiliano Vlacci (9), največ točk (97) pa je dosegel sedanji play-maker Staranzana Olivo, s katerim se bodo jadranovci pomerili v soboto. (Kal) JUTRI V REPNU V PRIREDBI ŠD KONTOVEL Naši četrtoligaši na 4. memorialu M. Starc Prve tekme že ob 10. uri-Za 1. mesto ob 18.45 Ze pet let je minilo, odkar nas je zapustil Milan Starc. Da bi počastil spomin tega prerano preminulega košarkarja, organizira SD Kontovel tudi letos »Memorial Milan Starc«, ki je že četrti po vrsti. Navadno je sicer turnir potekal že v mesecu oktobru, tokrat pa so zlasti težave s telovadnico botrovale k manjši zamudi. Turnir se bo odvijal jutri, 8. decembra, v telovadnici v Re-pnu. Nastopile pa bodo vse štiri slovenske Cetrtoligaške ekipe in sicer: organizator Kontovel (na sliki), Breg Graphart, Cicibona in goriški Dom Mark. Tekme bodo nekoliko krajše (15 minut na polčas), razpored pa je sledeči. Ob 10.00: Kontovel - Gibona; ob 11.15 Breg Graphart - Dom Mark; ob 17.00 za 3. mesto; ob 18.45 za 1. mesto. Po finalni tekmi bo nagrajevanje ekip. Ob tem pa bo še manjša spominska svečanost, na kateri bo sodeloval tudi oktet Odmevi. (B.S.) C LIGA IZIDI 9. KOLA Amid Basket - Verdeta Gallo 66:53, Ma-rosčca - Reyer prel., Castelfranco - Istrana 56:67, Italmonlalcone - Montebelluna 92:96, Staranzano - CastelGuelfo 70:73, Conegliano - Roncade 83:74, Don Bosco - Jadran N.Kreditna 57:70. LESTVICA CastelGuelfo Staranzano Verdeta Galo N.Kreditna Italmonfalcone Castelfranco Amid Basket Reyer Istrana Montebelluna Marostica Roncade Don Bosco Conegliano 9 7 2 9 7 2 9 6 3 9 6 3 9 5 4 9 5 9 5 8 4 9 4 9 4 8 3 9 3 6 9 2 7 620:560 689:648 692622 620:573 722:693 668:646 625:613 620:602 602:596 670:698 613:578 645:716 602:672 9 1 8 607:798 PRIHODNJE KOLO Montebelluna - Castelfranco, Roncade -Italmonfalcone, Istrana - Conegliano, CastelGuelfo - Don Bosco, Reyer - Amid Basket, Jadran N.Kreditna - Staranzano, Verdeta Gallo-Marostica. C2 LIGA SKUPINA A IZID110. KOLA Centra Sedia - Santos 74:70, Codroipese - SGA 72:67, Pom - San Daniele 76:87, Hala - Tagliamento prel., Ronchi - Gemo-na 56:70, Forda - CBU prel., Bor Radenska - Chiarbola 82:92, Servolana - Porto-gruaro 56:66, Intermek ni igral. LESTVICA Centra Sedia 10 9 1 713:596 Intermek 9 8 1 661:534 Gemona 9 7 2 729:660 Chiarbola 10 7 3 776:776 San-Daniele 9 6 3 690:655 SGA 10 5 5 714:706 Portograaro 10 5 5 672:685 Hala 8 4 4 557:540 Servolana 9 4 5 630:621 Codroipese 9 4 5 613:617 CBU 9 4 5 630:640 Pom 10 4 6 730:741 Bor Radenska 9 4 5 689:709 Porda 8 3 5 561:573 Ronchi 9 2 7 588:648 Santos 9 1 8 625:692 Tagliamento 9 1 8 570:755 PRIHODNJE KOLO Tagliamento - Bor Radenska, Portogrua-ro - San Daniele, Ronchi - Porda, Intermek - Centro Sedia, Santos - Pom, Chiarbola - Codroipese, CBU - Hala, Gemona - Servolana, SGA prosta. D LIGA D LIGA SKUPINA C SKUPINA D IZIDI 8. KOLA IZIDI 8. KOLA Adi Fanin - Breg Graphart 86:76, Benni- Cus - Arte 65:71, Goriziana - Scoglietto gan's - Dom Mark 75:60, Cicibona - Soul 85:84, InterMuggia - Inter 1904 65:56, Team 67:55, Barcolana - Gradese 86:84. Isonzo - Kontovel NordEst 68:58. LESTVICA LESTVICA Barcolana 8 7 1 631:488 14 Isonzo Senators 8 5 3 584:543 10 Gradese 8 5 3 516:498 10 Kontovel NE 8 5 3 516:498 10 Dom Mark 8 5 3 594:584 10 Alte 8 5 3 528:537 10 Adi Fanin 8 4 4 605:603 8 InterMuggia 8 4 4 574:551 8 Soul Team 8 3 5 555:578 6 Inter 1904 8 4 4 552:539 8 Bennigarfs 8 3 5 556:586 6 Goriziana 8 4 4 625:647 8 Cicibona 8 3 5 492:596 6 CUS 8 3 5 572:590 6 Breg Graphart 8 2 6 544:598 4 Scoglietto 8 2 6 547:593 4 PRIHODNJE KOLO PRIHODNJE KOLO Dom Mark - Acli Fanin, Gradese - Ci- Arte - InterMuggia, Inter 1904 - Gorizia- cibona, Soul Team - Bennigan's, Breg na, Kontovel NordEst - Cus, Scoglietto - Graphart - Barcolana. Isonzo. Strelci naših ekip C LIGA Marco CRISAFULLI152, Dean OBERDAN 133, Christian SLAVEC 126, Marko HMELJAK 97. C2 LIGA Michel GRBEC 158, Mauro SIMONIČ 103, Paolo RUSTJA 92, Victor TOMŠIČ 80. D LIGA Maurizio SUSANI (Breg) 140, Cristiano FRANCO (Dom) 138, Pavel KRIŽMAN (Kontovel) 137, Davide BARINI (Breg) 111, David CEJ (Dom) 109, Boštjan STARC (Kontovel), Stefano PERSI (Cicibona) 94, Gianfranco CARBONARA (Cicibona) 89. Jadran Nuova Kreditna v številkah Igralec Točke Meti Skoki Žoge Asist. Učinek Osebne napake Minute 2 točki 3 točke Skupno PM Napad Obramba Izgublj. Prid. COCIANCICH NV 0:0 (0%) 0:0 (0%) 0:0 (0%) 0:0 (0%) 0 0 0 0 0 0 (M) 0 OBERDAN 15 5:8 (63%) 0:2 (0%) 5:10(50%) 5:8 (63%) 0 1 4 2 4 13 4-7 40 ŠUŠTERŠIČ NV 0:0 (0%) 0:0 (0%) 0:0 (0%) 0:0 (0%) 0 0 0 0 0 0 0-0 0 VALENTE NV 0:0 (0%) 0:0 (0%) 0:0 (0%) 0:0 (0%) 0 0' 0 0 0 0 M 0 SLAVEC 12 3:5(60%) 2:6 (33%) 5:11 (45%) 0:0 (0%) 1 6 4 1 1 9 3-1 40 HMELJAK 13 6:12(50%) 0:0 (0%) 6:12(50%) 1:2 (50%) 4 6 3 5 1 17 4-2 38 SEMEC 2 1:1 (100%) 0:0 (0%) 1:1 (100%) 0:0 (0%) 0 0 1 1 0 0 0-0 3 BUDIN 0 0:0 (0%) 0:0 (0%) 0:0 (0%) 0:0 (0%) 0 0 0 0 0 0 OD 0 CRISAFULLI 17 1:3 (33%) 1:4 (25%) 2:7 (29%) 12:14(86%) 0 8 2 3 1 18 4-5 32 SAMEC 11 4:8 (50%) 0:0 (0%) 4:8 (50%) 3:5(60%) 3 6 2 3 1 18 4-5 34 SKUPNO 70 20:37 (54%) 3:12 (25%) 23:49 (47%) 21:29 (72%) 8 27 16 15 8 83 21-23 200 Billitz Don Bosco 57 13:35 (37%) 6:21 (29%) 19:56 (34%) 13:21 (62%) 14 13 16 11 0 29 23-21 200 —jčLANI / C2 IND —^ DRŽAVNI KADETI / 9. KOLO DEŽELNI KADETI / NA NEDELJSKEM DERBIJU V REPNU Tokrat uspešna edinole Cicibona Ostale ekipe praznih rok Kontovelci tesno slavili V Spilimbergu pa niso igrali najbolje - Telit zdaj sam prvi Ključ za Borovo zmago odlična obramba, Kontovel pa bi si po prikazani borbenosti zaslužil več Odločilen prvi polčas, ko so domači dosegli le 14 točk V deželnih danskih ligah smo bili ta teden priča dokaj skromnim predstavam naših ekip. V C2 ligi je Bor Radenska na domačem terenu zasluženo podlegel Chiarboli, ki je z neustavljivim Celego (38 točk) na Čelu nadoknadila zaostanek iz prvega polčasa (v 20’ so Svetoi-vanCani vodih z 49:40)' in suvereno zaključila mestni derbi v lastno korist. V nižji ligi pa je bila uspešna le Cicibona, ki je prepričljivo odpravila tržaški Soul Team (najboljši strelci so bili Car-bonara, Battilana in Per-si) in se tako konCno odlepila od nehvaležnega zadnjega mesta na lestvici skupine C. Na. zadnji stopnički ostaja Breg Graphart (izgubil je po podaljšku proti Adiju), praznih rok pa sta v soboto ostala tudi Lebanov Dom Mark (v gosteh pri Dragu) in Kontovel Nord Est, ki je na gostovanju v Gorici moral priznati premoč »starih mačkov« ekipe Senators. Skratka, neuspehe je treba cimprej pozabiti, saj je za vse nase predstavnike pot do dosege svojih ciljev Se dolga in zahtevna. Vis Spilimbergo-Kontovel La nuova edile 74:79 (39:45) KONTOVEL: Suhadolc Ma., Zeriali, Miloševič 8, Guštin 17, Ražem 18, Ferluga, Rogelja 1, Ferfolja 21, Švab 12, Piccini, Suhadolc Mi., Jevnikar 2. Trenerja: Vremec in Brumen PON: Miloševič in Ferluga. SPILIMBERGO: Martin D. 5, Piccin 4, Faelli 24, Ceconi 3, Sacilotto 2, Geraciotti, Labate 23, Diavenia 4, Ferrariri, Martin S. 7. Kontovelovi kadeti so si priborili dve novi točki, saj so v razburljivem srečanju premagali košarkarje Spilimberga. Kljub dobremu začetku naših fantov se domača peterka ni vdala, tako da je kmalu izničila prednost, ki so si jo priigrali Kontovelci. Našim sta največ težav povzročala center Faelli, katerega ni nihče uspel ustaviti, ter Labate. Poleg tega so Kontovelci preveč grešili in zelo slabo branili. To je nasprotnik v začetku drugega polčasa izkoristil ter povedel za največ devet točk. Na srečo pa je bil na koncu razpoložen Žiga Ražem, ki se je izkazal v napadu; dobro pa je igral tudi Kristjan Ferfolja, ki je v ključnih trenutkih dal nekaj lepih košev. V borbenem zaključku so pobudo prevzeli naši ter si zagotovili prednost, ki je domačini kljub zaključnemu naletu niso uspeli izničiti. Skoda le, da je bil par sekund pred koncem zaradi nepremišljene geste izključen Ferfolja. Fantje so si tako utrdili položaj na lestvici, naslednji teden pa jih čaka se eno gostovanje proti Zoppoli. (MM) OSTALI IZIDI: Arniči del B asket PN-Tecnolegno Cordenons 78:74, Snaidero UD-Friulvini Zoppola 82:73, Bertolini Portogruaro-Longobardi Čedad 69:63, POM CariGO TržiC-Pall. TS Telit 75:92, Barco-lana-Itala San Marco Gradišče 74:85, Don Bosco-Arte Minerva GO 73:63. VRSTNI RED: Pall. TS 18, POM Tržič 16, Kontovel La nuova edile in Don Bosco 14, Zoppola in Snaidero UD 12, Spilimbergo in Itala Gradišče 10, Arniči PN 8, Arte, Cordenons in Portogruaro 6, Barcolana in Longobardi Čedad 0. PRIHODNJE KOLO: v nedeljo, 12.12.1999 - Friul-vini Zoppola-Kontovel La nuova edile. NAJBOLJŠI STRELCI ZDRUŽENE EKIPE: Andrej GUŠTIN 176, Marko ŠVAB 109, Kristjan FERFOLJA 107, Žiga RAZEM 77, Diego POSAR 71. Kontovel-Bor Friulex-port 45:52 (14:30) KONTOVEL: Starec, Jerman 2, MatiaCiC 8, Pa-vat 4, Turco 17, Vaitho 6, Bukavec, Schillani, Berdon 2, Zavadlal 1, Daneu 4. Trener: KreCiC BOR: Dolhar 4, Flori-dan 16, Corbatto, Sunjer-ga 2, Hrovatin, Rebula 2, BulatoviC 1, Družina 2, KrCaliC 2, Barazutti, Pi-tacco 15, Mirceta 6. Trener: Corbatti . Derbi med Kontovelci in Borom Friulexport se je konaCl z zmago Svetoi-vancanov, ki so po visoki prednosti iz prvega dela tekme zmagali s tesno razliko. Gostje so po pravici povedano vodili od začetka do konca, Kontovelci pa bi najbrž vseeno zaslužili ugodnejši razplet, saj so po slabi igri v prvem polčasu (le 14 doseženih točk) v drugem delu odlično reagirali in se nevarno približali Cor-battijevim fantom (tudi -6 v zadnji minuti). Borovci so dobro branili z običajno »mešano« postavitvijo, v prvih 20 minutah so tudi uspešno koncu vendarle ostala na zadevali, v nadaljevanju strani Borovih fantov, ki tekme pa se je njihov uCi- so dosegli svojo peto za-nek poslabšal. Obratno poredno zmago in utrdili pa so se KreCiCevi fantje vodilno mesto na lestvici hrabro borili v zadnjem (še brez poraza), delu tekme, ko so se hote- Trener domačinov Jure li seveda oddolžiti za slab KreCiC je izjavil, da gre za začetek. Zmaga pa je ob zamujeno priložnost, saj ni uspelo ob koncu nadoknaditi celotne razlike, tu pa je bil za Bor odločilen Pitacco, ki je pobral veliko odbitih žog in ga pod košem nismo zaustavili.« Vodja Borove vrste Stojan Corbatti pa je priznal, da tekma ni bila lepa, omenil pa je običajen učinek agresivne obrambe svojih mladih fantov: »Vodili smo s kar veliko prednostjo in tekma se je obrnila, tudi ko je sodnik nekoliko spremenil merilo sojenja in dopustil bolj grobo igro. Vsekakor pa smo dobro ovirali napade Kontovela in v obrambi dosegli uspeh v tem derbiju.« Borov trener ima prav, ko pravi, da tekma za gledalce ni bila ravno najbolj dopadljiva, košarkarji obeh ekip pa so se od začetka do konca požrtvovalno borili. Zal moramo ob koncu omeniti odhod z igrišča Daniela Družine, ki je v prvem polčasu utrpel hujšo poškodbo kolena. Želimo mu, da bi Cimprej so se njegovi varovanci okreval in se vrnil na zelo približali popolne- igrišče., mu preobratu: »Slabo smo igrali v napadu, kjer NAJBOLJŠI STRELCI je bilo vse preveč napak, NAŠIH EKIP: dobra pa je bila reakcija v Iztok FLORIDAN (Bor) drugem polčasu, ko so se 89, Omar TURCO (Konto-fantje izkazali z agresivno vel) 68, Giorgio PITACCO obrambo. Skoda, da nam (Bor) 47. NARAŠČAJNIKI / V DERBIJU PROTI BOROVCEM, KI JE VELJAL ZAČASNO PRVO MESTO Kontovelci vendarie zasluženo! Bor Friulexport - Kontovel 89:105 (35:60) BOR: Novak, Slavec, Kralj 41, Jankovič 13, Madonia 24, Sancin 6, Marani, Udovič 2, Oblak 3. Trener: Vascotto KONTOVEL: Hrovatin, Trampuž 2, Nabergoj, Ražem 27, Turco 35, Colja, FrandoliC 2, Rogelja 13, Vaitho 26. Trener: KreCiC V derbiju, ki je odločal tudi o začasnem prvem mestu lestvice, je Kontovel zadal prvi poraz Boru Friulexport. Kontovelci, ki so prvič v tem prvenstvu nastopih z vsemi najboljšimi igralci, so povedli že takoj na začetku. Z agresivno cono 2:3 so otežili Svetoivancanom pot do koša, v napadu pa bili uspešni s prodori Ražma in Turca ter predvsem s protinapadi Vaitha. Prednost se je postopoma višala do zaključka polčasa, tudi zaradi nepazljive obrambe in izgubljenih žog borovcev. V drugem polčasu je bila slika povsem drugačna, saj so domačini z boljšo igro v napadu in pazlivejšo obrambo nadoknadih večji del zaostanka (-8 tri minute pred iztekom). A tedaj so ponovno izgubili nekaj žog, Kontovelci pa ohranili mimo kri in zmagali. V vrstah gostov so dobro igrali, predvsem v prvem polčasu, Turco, Ražem in Vaitho, medtem ko se je pri domačih izkazal Kralj. Madonia je^zaigral boljše le v drugem polčasu, medtem ko je Jankovič tokrat odpovedal. (Mitja Oblak) DEČKI Konto vel-AS AR Romans 59:78 (34:35) KONTOVEL: Hrovatin 15, Bukavec 2, Šušteršič 10, Vescovi, Turco 4, Guštin 6, Antoni, Colja 3, FrandoliC 9, Rogelja 8, Bufon 2. Trener: Briscik TRI TOČKE: Hrovatin 2, Šušteršič 1 Tekma je bila povsem izenačena vse do zadnjih 5 minut, ko so bili Kontovelci še v stiku z gosti, Tedaj pa so naši popustili na vsej Črti in doživeli pravi polom (napake, slabša obramba in izgubljene žoge), saj so jim vrstniki iz Romansa nasuli kar 20 točk razlike. VeCji del tekme so bili vsekakor naši enakovredni sohdnim nasprotnikom, pri’ katerih je izstopal visoki posameznik Tonetti, ki je onesposobil nerazpoloženega Rogeljo. Pri naših pa moramo za dober nastop pohvaliti le Petra Hrovatina. Breg CRT-Dopolavoro Ferroviario 103:80 (51:36) BREG: Mahne-Kalin, Marušič, Boneta 5, Longo 4, Puzzer 2, Facco 31, Sossi 16, Rožac 2, Gombač, Lan-gella 5, Foraus, Kneipp 38. Trenerja: Vremec in Jakomin Proti slabšemu nasprotniku so Brežani zabeležili drugo zmago v tem prvenstvu, prikazali pa so napredek tako v obrambi kot v napadu. Tu se je razigrala trojica Kneipp-Sos-si-Facco, tudi ostali pa so prispevali svoj pomemben delež k zmagi. Skratka, priča smo bili dobri predstavi naših mladih fantov, ki bodo morali vsekakor v prihodnje bolje zapirati protinapade nasprotnikov. DEKLICE Pretekh teden so pričele s svojimi nastopi tudi Poletove deklice, ki jih vodita trenerja Andrej Vremec in Marina Brollo. Gre za edino žensko slovensko mladinsko vrsto pri nas, glede na prejšnjo sezono, ko so se že izkazale, pa je pričakovati, da bodo dekleta še dodatno napredovala. Na uvodni tekmi prvenstva (v katerem nastopa šest ekip) so Openke, ki igrajo domaCe tekme ob petkih v Zgoniku, zasluženo izgubile v Tržiču. Krstni nastop ni bil najboljši, najuspešnejši strelki pa sta bili Karin Malalan in Mateja Piccini. Mnogo bolje je bilo doma proti Interclubu iz Milj (baje najboljša ekipa v ligi), proti kateremu so se naše hrabro borile in po negotovem začetku celo prijetno presenetile z lepo igro. Ponovno je bila odlična Piccinijeva (33 točk), poznala pa se je vsekakor odsotnost Malalanove in pa Veronike Daneu. Ekipa je vskakor precej prenovljena in veliko je novih soigralk, tako da se morajo punce še uigrati, do zdaj pa je s spodbudnim začetkom trener Vremec zadovoljen. Monfalcone-Polet 82:72 (32:34) POLET: Tonet 2, Piccini 23, Puric 5, Čorbo, Lupine, M. Malalan 2, Gantar 16, K. Malalan 24, Škabar. Trener: Vremec Polet-Interclub Milje 60:108 (12:55) POLET: Piccini 33, M. Malalan, Puric 4, Gantar 15, Škabar, Čorbo 2, Tonet 4, PeCar, Milic 2. Trener: Vremec LIGA PRIJATELJSTVA Premor med prvim in drugim delom 3.obmejne Lige prijateljstva izkoriščamo za krajši pregled dosedanjega sporeda. Prvo fazo so zaključili starejši nastopajoči, torej od letnikov 1986 do 1990. Najmlajši, letnika 1991 in 92, pa so šele zaceli s svojimi tekmami, in se med sabo »spopadajo« v tekmah z drugačnimi pravili, ki imajo najprej vzgojen namen, Sele zatem pa tekmovalni. V starejših starostnih kategorijah beležimo sledeče končne razvrstitve. Med letniki 1986 sta prvo mesto zasedla v skupini A Sežana, v skupini B pa Nova Gorica. Med letniki 1987 in 88 so se v raznih skupinah uveljavili Vipava, Pivka, Tolmin in JPV Koper, med najmlajšimi doslej (letnika 1989 in 90) pa Plama-pur, Vipava, Tolmin in JPV Koper. Tekme v nadaljnjem tekmovanju se bodo vsekakor nadaljevale vse do konca januarja, ko bo v Sežani na sporedu slovesna zaključna prireditev. Na sliki: Borova obramba ovira pri metu Kontovelca Rogeljo KomrAzsKipozm IME: Alen PRIIMEK: Semec DATUM ROJSTVA: 2. 10. 1982. SOLA: DTTZ Žiga Zois. EKIPA: Jadran Nuova kreditna - C liga in deželni mladinci. ZGLED V SVETOVNI KOŠARKI: Michael Jordan; ZGLED PRI NAS: Marko Ban. Kdaj si začel igrati košarko in kako je potekala tvoja dosedanja pot na mladinski ravni? ZaCel sem leta 1988 pri Kontovelu. V tem klubu pa sem nastopal v vs.eh mladinskih kategorijah z izjemo dveh let, ko smo igrali za Sokol. Letos pa je moje prvo leto pri elanih in mladincih Jadrana. Kaj bi povedal o svojih trenerjih? V teh letih so bili moji trenerji Meden, Mahnič, Popovič, Briscik, Vremec, Vatovec, Žerjal in Brumen. Od vseh pa sem marsikaj odnesel. Tekma, ki je ne boš pozabil in najveCji individualni dosežek po zadetih točkah? Z veseljem se spominjam lanske prve tekme proti kadetom Bora, ko smo na » 1. maju« tudi visoko zaostajali, a smo na koncu zasluženo zmagali. Kar se tiče doseženih točk, pa sem jih med naraščajniki proti Superbasketu dal 51. Kako bi se opisal kot košarkarja? Dober sem zlasti v skoku in obrambi. V storilnosti pa žal preveč niham. Preskok v C ligo verjetno ni bil lahek... Na začetku smo bili mlajši igralci malo » prestrašeni« v novem okolju. Zdaj pa je že vse dosti lažje. Igramo dobro in v ekipi se odlično počutim. Upam, da bomo nadaljevali po tej poti in izpeljali uspešno sezono. Katera pa so tvoja pričakovanja za bodočnost? Rad bi se preizkusil na višjem nivoju. Za zdaj pa mislim, da je najbolj primerno igranje pri Jadranu. Kaj pa prosti Cas? V prostem Času se najraje potepam s punco in s prijatelji. Všeč pa so mi tudi drugi športi kot sta odbojka in nogomet. (N.S.) TORKOV POGOVOR Rado Kralj: Ker v naših krajih ni divjih zveri, ki bi skrbele za naravno selekcijo, morajo to delo pač opraviti lovci Bojan Pavletič Trebče pri Trstu so zanesljivo najbolj »monarhistična« vas na vsem slovenskem ozemlju. To sicer ne pomeni, da tam žive kralji, zato pa je vsak drugi vaSCan Kralj. Eden med njimi je tudi Rado Kralj, elektrotehnik, ki se ne ukvarja samo z visoko napetostjo v žicah, ampak jo zaCuti tudi v svojih žilah, vsakokrat ko se spomni na svojo lovsko puško. Rado je namreč s srcem in dušo predan zeleni bratovščini. Gospod Rado, se uradno imenujete Kralj ali Carli? »Kralj sem, Kralj, tako kot sta se pisala tudi moj oCe in moja mati. Kralj sem!« To vprašanje smo vam postavili zato, ker je v vaši vasi tudi mnogo nekdanjih Kraljev, ki se zdaj imenujejo Carli.... »Da, res je, kar precej jih je.« In zakaj, po vašem mnenju, si ne spremenijo priimka? »Ah, tako je pač. Morda jih je tudi strah, da bi imeti zaradi tega nepritike v službi. Mnogi tako uporabljajo oba priimka: v domači vasi slovenskega, uradno pa poitaljančenega.« Vi sami delate v italijanskem podjetju: ste imeli zaradi svojega slovenskega priimka kdaj težave? »Jaz? Ne, prav nikoli, to pa res ne!« Pa preidiva k vašemu velikemu hobiju: ste lovec, kajne? »Da, sem elan Društva slovenskih lovcev v zamejstvu Doberdob. To je društvo, v katerega smo včlanjeni vsi slovenski zamejski lovci.« In koliko Časa že pripadate zeleni bratovšdni? »Od leta 1981.« Gospod Rado, ah je lov sploh šport ah pa ga uvrščate kam drugam? »Sam menim, da ta zvrst ne sodi med prave športne panoge. To je predvsem tesen stik z naravo, kot n. pr. gobarjenje. Je mar gobar športnik? Osebno menim, da ni. Pravi lovec predvsem skrbi za svoje lovišče, ga neguje in živi z njim. Seveda, tu so pa tudi tisti, ki jim pravijo‘strelci’ in teh je zlasti v Italiji zelo dosti. Ti v lovišču samo streljajo in ker le tekmujejo v tem, kdo bo odnesel veC plena bi jim morda po takem načinu lova lahko rekli športniki. Toda to niso lovci v tistem pomenu besede, kot jo razumemo člani našega društva. Pravi lovec je mnogo več kot športnik.« Pa vendar se tukaj nekaj ne ujema: pravite, da ste ljubitelji narave, obenem pa streljate živali, ki so del te narave? »Ne, ne streljamo, mi žival uplenimo! Mi naravi le vzamemo njene viške, iz lovišča odpravimo škart. Pri nas ni zveri, ki bi opravljale naravno selekcijo, zato moramo to opraviti lovci. Vsakemu članu je dodeljeno določeno področje, za katero mora skrbeti, da vlada v njem naravno ravnovesje.« Skrbite za tako področje tudi vi? »Da, seveda, moje področje sega od PrCedola do Femetičev, kjer skrbim predvsem za srnjad, saj druge divjadi pri nas ni na pretek« Ste brati o polemikah v Sloveniji v zvezi z odstrelom medvedov, ki ga je ukazal tamkajšnji kmetijski minister? »Nekaj sem slišal, vendar podrobnosti ne poznam. Vem pa, da je medvedov v Sloveniji res preveč. Ta dežela je premajhna, da bi lahko vzdrževala večjo kosmatinsko populacijo. Medvedje naj bi živeli tam, kjer se lahko naravno prehranjujejo, ne da bi pri tem ogrožali domače živah ati celo ljudi. Kakšen medved pa je to, če se niti ne zna sam prehranjevati v gozdu in posega po drobnici? Saj to sploh ni medved! Število kosmatincev je lahko le tako veliko, kot to dovoljuje naravno področje, kjer živijo.« Slišati smo, da ste pred kratkim tudi vi loviti medvede in to celo v Kanadi. Je res? »Da, res je. V Kanado sem se podal s skupino štirih tržaških in treh ljubljanskih lovcev. Do lovišča smo potovati dva dni in pol (enako tudi nazaj), lov sam pa je trajal deset dni. To je bilo izredno doživetje, pa ne le zaradi lova samega, ampak predvsem zaradi tamkajšnje narave, M je res nekaj posebnega. Pa tiste njihove razdalje...da, res je bilo Čudovito.« Kje ste loviti, natančneje? »V George Riverju, na sami meji z Alasko. Seveda, to je bil najbtižji kralj našemu lovišču, ki je bilo v popolni samoti, saj je bilo od njega pa do prve naseljene hiše veC kot 400 km.« Pa ste tudi položiti na kožo kako zverino? »Seveda sem, saj je kožuh že pri strojarju.« Zakaj ste se odločili za lov na tako oddaljenem kanadskem sevem, ko pa bi lahko to opraviti tudi v mnogo bližji Sloveniji, pa še ceneje bi bilo, verjetno? »Veste, to je pa prav obratno: za pot in desetdnevno bivanje ter za odstrel enega medveda in dveh karibujev plača lovec šest milijonov tir in pol, samo odstrel slovenskega medveda pa stane petnajst milijonov tir ati celo več.« Brez karibujev.... »Brez karibujev, seveda. Pa še to: v Kanadi zverino res loviš, saj ji moraš v divjini slediti in je treba streljati iz velike razdalje, v Sloveniji pa ti jo pripravijo na kakem mrhovišCu in nato streljaš z vame, visoke preže..ne vem, če temu lahko reCem lov.« Lov torej vsekakor ni poceni. Koliko pravzaprav stane že sama puška? »To je tako, kot s srajco: pri Staneti jo dobiš poceni, v butiku pa je treba seCi globoko v žep. Puška stane tako nekako od dveh, treh milijonov dalje, tudi do trideset milijonov lir.« Kakšno je vaše mnenje o lovu z lokom ati samostrelom? Pravijo, da je šele to pravi športni lov.... »Veste, to ni noben lov, ampak mučenje živali. Puškina krogla je že tako narejena, da ob rani povzroči živali tudi šok, ki jo takoj pokonča. Zadetek s pušCico pa povzroči le rano in dolgotrajno krvavenje. Dokler zadeta žival ne izkrvavi umira v hudih mukah. Lovec z lokom v lovišču nima kaj poCeti.« Je res, da tudi Cebelarite? »Da, imam štiri, pet panjev, toda Čebele gojim le za svojo dušo. To mi je le za sprostitev, pa da pozimi kaj sladkega poližem...« Tako kot medvedje..... »Da, kosmatinci so pa res veliki ljubitelji medu. Prijatelju iz Postojne je medved razbil vse panje, da je prišel do sladke strdi. Te zveri imajo strašno moč. Povedati so mi, da je medved razbil brunarico, zbito z 20 cm dolgimi žeblji, ki bi še katerpilarju kljubovala. MoC te živali je res izredna.« Ampak za svoje čebele se ne bojite? Kanado ali pa boste to zamenjati s kakšnim afriškim safarijem? »Ne, v Afriko me prav nic ne vleče, v Kanado pa bi zelo rad šel še enkrat. Letos sem si ta podvig nekako podaril za svojo petdesetletnico in Ce bo še kaka taka priložnost jo dram pac izkoristil.«-. Gospod Rado, ati tudi lovci streljajo kozle? »Ha, ha, seveda, tudi med njimi so vCasih taki, vendar pa mislim, da večino kozlov ne postrelijo lovci ampak drugi, posebno politiki.« »Seveda ne, ko pa pri nas ni medvedov.« Kanite še kdaj kreniti nad njih, recimo spet v ŠPORT IN GLASBENI SVET Nastop Glasbene matice na odprtju sedeža CONI Pokrajinski delegat CONI Boni izročil plaketo ravnatelju Kralju Glasbena matica si ob svoji 90-letnici nepre-nehno odpira na raznih področjih nove poti, ki nam pokažejo prve znake bodočega razvoja dejavnosti tržaške glasbene šole. Tokrat se je slovenska ustanova ponovno približala svetu športa. Ravnatelj šole »M. Kogoj«, prof. Bogdan Kralj, je namreč začel pospeševati stike z raznimi italijanskimi ustanovami, da bi se Glasbena matica na raznih področjih tržaške scene postavila vedno bolj v ospredje. Sodelovanje s pokrajinskim predsednikom CONI-ja Steliom Borrijem je že lani rodilo prvi sad, ko so gojenci slovenske šole nastopili ob priliki nagrajevanja mladih športnikov. Letos pa je bila šola deležna še pomembnejšega vabila. V sredo, 1. decembra, so namreč nekateri gojenci Glasbene matice igrali ob priliki otvoritve novih prostorov športnih zvez pokrajinskega in deželnega CONI-ja. Manifestacija se je odvijala v dvorani Olimpia na tržaškem stadionu Nereo Rocco. Prisotni so bili državni predsednik CO-Nl-ja Gianni Petrucci, deželni predsednik Emi-lio Felluga, že omenjeni pokrajinski predsednik Borri, predsednik deželnega sveta FJK Roberto Antonione, tržaški župan Riccardo Illy in podžupan Roberto Da-miani, tržaški prefekt in vladni komisar Michele De Feis. Ob podelitvi raznih priznanj so nastopili Trio violončelov (An- drejka Možina, Agnese Zotti, Alenka Možina), katerega mentor je prof. Peter Filipčič, Duo kitar (Elisa Komar, Andrej Močilnik), ki ga je pripravil prof. Marko Feri ter harmonikar Igor Zo-bin iz razreda prof. Clau-dia Furlana. Ob koncu nastopa je Stelio Borri obdaril gojence Glasbene matice in izročil ravnatelju, prof. Bogdanu Kralju plaketo CONI-ja. Sodelovanje na šport-no-kulturnem področju je novo priznanje pomembnosti naše slovenske ustanove, obenem pa je tudi dokaz njene konkretne prisotnosti v okviru politične in kulturne stvarnosti našega mesta. (ROP) Obvestilo SK DEVIN obvešča, da se je pričela smučarska šola na snegu. Tečaji bodo potekati vsako soboto in/ali nedeljo. Možen prevoz s klubskimi kombiji, z odhodom iz Nabrežine ob 7.45. Prijave in pojasnila ob torkih na sedežu v S livnem od 20.30 dalje. Ostale dneve na telefonski tajnici 040 2024017. SK DEVIN - motorična telovadba za otroke je vsako sredo v telovadnici Marchesetti v Seslja-nu. Starejši od 16. ure dalje, mlajši od 16.45 do 18.15. Pojasnila dobite v telovadnici ati v tajništvu - tel. 040 2024017. Motorična telovadba za odrasle pa poteka ob sredah in petkih v telovadnici Marchesetti v Sesljanu od 20.15 do KRIŽ / ZAKLJUČNO SREČANJE MLADININIH ROLKARJEV Moč črpajo iz naraščaja V prijaznem okolju pri Bibcu je v nedeljo kriška Mladina sklenila letošnjo rolkarsko sezono. Srečanje je bilo neformalnega značaja, vseeno pa je bilo prisotnih tudi nekaj institucionalnih gostov. Med temi podpredsednik italijanske zveze FIPH Marino Kokorovec, deželna predsednica Adriana Zat, pokrajinski predsednik Ladavaz in Jurij Ku-fersin za ZSSDI. Vodstvo društva se je za napore in navezanost na kolektiv oddolžilo tekmovalcem s priložnostnimi darili, katerih so biti veseli predvsem tisti tekmovalci, ki jih zaradi nižje kakovosti ne prejemajo na tekmovanjih, so pa marljivi pri delu. Boris Bogateč, predsednik Mladine, je tako strnil delovanje: »Za letošnjo sezono smo se nekoliko bati, ker nam je pred začetkom odpadlo nekaj tekmovalcev, z zadovoljstvom pa smo nato ugotoviti, da je prišlo iz naraščaja veliko dodatnih zadoščenj. Samo društvo je imelo pred časom nekaj notranjih trenj med taboroma, ki gojita rolkanje oziroma smučanje. V širšem okviru zadnjega občnega zbora smo vse izgladili in probleme sedaj rešujemo sproti. Težav vsekakor ni. V bistvu gre za dve različni športni panogi, ki se tudi sezonsko ne ovirata med seboj. Dobro se na naše pobude odziva vaška skupnost, posebno pa bi poudaril tudi pozitivne odnose z nogometno Ve- sno. Eden naših pokroviteljev je postal podjetnik Valentino Košuta, Id je bil sicer že prisoten pri Vesni. Z njegovo odločilno pomočjo smo pridobiti društveni kombi pod pogojem, da je vozilo na razpolago tudi Vesni. Od takega sodelovanja si lahko obetamo samo dobro. Ker delamo pretežno z mladimi ati zelo mladimi lahko v samem odboru in pri uresničevanju raznih pobud računao na pomoč staršev. Gre za nekakšno rotacijo odbornikov in pomočnikov. Upošteva- mo pa, da obstaja v Križu društvo z daljšo športno tradicijo in normalno je, da črpa iz vaškega potenciala.« Ob koncu gre omeniti lično brošuro s poročiti o društvenih pobudah in nastopih. Velik del našega športnega delovanja gre prav zaradi pomanjkanja dokumentacije redno v pozabo. To k sreči ne velja za Mladino, ki v pisni obliki poskrbi za spomin na preteklost tako glede rolkanja kot smučanja. (dk) rHjADRANJE / OPTIMIŠtVd Jaro Furiani osvojil »kriterij« v Sesljanu Pred dnevi se je v Sesljanskem zalivu vršila tako imenovana »Kriterij ska regata« za jadralce v razredu optimist in equipe. Jadralna zveza je letos prvič organizirala tak način tekmovanja namesto zimskih conskih mitingov, ki se niso preveč obnesli. Sodelovati so vsi conski federalni trenerji in seveda tudi trenerji posameznih društev. Regato je gostil Jada-ralni klub Cupa, ki je tehnično tudi poj magal pri poteku manifestacije. Regata je bila že dvakrat prestavljena, prvič zaradi premočne burje, drugič pa zaradi snežnega meteža. Končno je v nedeljo uspelo organizatorjem izveti dva plova. Na morju se je s svojimi optimisti pomerilo 118 jadralcev. Pihal je šibek maestral, vreme je bilo sončno, a nekoliko hladno. Regato je zmagal Cupin jadralec Jaro Furlani. V kategoriji kadetov je osvojil prvo mesto Alessio Spadoni, tretje pa Sandi Suc (Cupa). Ostali so se tako uvrstili: 13. Maja "Sancin, 16. Daniel Piculin (oba Cupa), 23. Alan Mahne-Kalin (Sirena), 24. Marina Piculin, 27. Tomaž Legiša (oba Cupa), 33. Marko Ceh, 46. Alex Debeliš (oba Sirena), 51. Jernej Legiša, 52. Jaš Farneti (oba Cupa). Na regati so sodelovali še ču-pini jadralci Sara Ghezzo, Max Žužek, Simon Košuta in Martin Žužek, za katere pa žal ne vemo točne uvrstitve. (N&B) 21.15. ZSSDI - SMUČARSKA KOMISIJA prireja SEMINAR za učitelje smučanja, ki bo 18. in 19. decembra. Vodil ga bo Aljaž Lukman - de-mostrator A vrste. Informacije ria tel. št. 040-635627. SD MLADINA -SMUČARSKI ODSEK, obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za zimo-vanje v Val Zoldani (Ci-vetta), od 22. oz. 23.12. do 29.12.99. Za podrobne informacije in vpis lahko kličete na tel. št. 040-213518. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Pohitite! SMUČARSKI ODSEK SPDT obvešča, da je še nekaj prostih mest za zi-movanje v Caprileju. Pohitite! (Urad ZSSDI -Ul. Cicerone 8). SK BRDINA organizira trening in šolo smučanja na Rogli, od 22. do 27. decembra. Sprostilo se je še nekaj mest. Informacije in vpisovanje na sedežu, ob torkih od 19.30 do 20.30. ROKOMET / 2. SLOVENSKA LIGA n NAMIZNI TENIS / MLADINSKE DR2AVNE KVALIFIKACIJE Nezaslužen poraz Krasa Proti Radgoni poraz v zadnjim muntah tekme V znamenju »sestrskih« bojev Martina Milič na 3. mestu Daša Bresciani je morala za uvrstitev od 5. do 8. mesta premagati Saro Sardo in Jsmin Kralj, izločila pa jo je Miličeva - Dober nastop »deklice« Crismancich Kras - Radgona 28:30 (15:14) KRAS: Glavina, Vremec 2, Kastelic 2 (0:1 iz 7-me- trovke), B. Milic, Nait 4 (3:4), A. Kalc, Memon 5, G. Milic 1, Malinovic 6, Raseni, Kovačevič 10, Bogateč, Rossi. Neodločen izidi bi bil gotovo pravičnejši, saj sta si bili moštvi skozi vseh šestdeset minut enakovredni. Prekmurci so prišli do zmage v zadnjih minutah s protipanap-dom in po zgrešeni sedemmetrovki Krasa, z zmago pa so si priigrali začasno drugo mesto na lestvici. Trenerju Mahniču ni preostalo drugega, kot da se sprijazni s porazom, grenak priokus pa je precejšen, saj bi le z malo vec športne sreCe točki ostali ZgoniCanom. V Krasovem taboru je v tednu pred tekmo vladalo veliko pričakovanje. Dosedanji potek prvenstva je pokazal, da spada Radogne, skupaj s krasovci, Ptujem in Pira-midyo med kandidate za napredo- vanje v višjo ligo. Na začasni lestvici so Prekmurci drugi z osmimi zmagami in enim neodločenim rezultataom (proti Ptuju). - Tekma.v Hrpeljah je bila od prve do zadnje minute izenačena. Krasovci so se nekajkrat skušali oddaljiti, vendar zaman. Vsak poizkus so gostje spretno zaustavili, tudi zahvaljujoč se odlični fizični kondiciji. Radgona je prvič povedla v 50. minuti in vodila največ do rezultata 26:23. Krasovci so v 58. minuti ponovno izenačili (27:27), na žalost pa rezultata niso uspeli obdržati. Napaki v napadu sta omgoocili gostom, da spet povedejo in zmagajo Pred koncem jesenskega dela čaka Krašovce še ena pomembna tekma. V soboto bodo namreC odpotovali v Ptuj, kjer se bodo z istoimenskim moštvom pomerili v tekmi, ki bo odločala o začasnem 3. mestu. Vrstni red pri vrhu lestvice: Pyra-midia 16, Radgona 15, Ptuj 13, Kras 12, itd. Mladinska vrsta Krasa Telita! se je množično udeležila 2. državne preizkušnje, veljavne za pristop na državno prvenstvo. Dvodnevni enotni turnir za vso Italijo se je odvijal v vsedržavnem centru v Terniju konec preteklega tedna. V številčnejši konkurenci kot na prvem turnirju si je 17 Kraso-vih predstavnikov v štirih starostnih kategorijah nabiralo dragocene kvalifikacijske točke. Upoštevajoč, da so nekateri nastopili mimo svoje, še v višji starostni kategoriji, je imel Kras Telita! za zeleno mizo 26 igralk in igralcev. Kras Telita! je stopil tudi na nagrajevalni podij. Tretje mesto je namreC osvojila mladinka Martina Milic. Medalj bi bilo lahko vec, Ce Krasu ne bi bila storjena že večkrat ponovljena krivica. Prav pri tekmovanju mladink, v drugem delu na direktno izločanje, so bile Krasove mladinke in na-rašCajnice razporejene tako, da so se zapovrstjo izločale v sestrskih dvobojih. Vsi protesti, da bi bila razporeditev pri 64 konkurentkah lahko drugačna, kot običajno niso zalegli. Tako se je zgodilo, da je nosilka tabele številka 2 Daša Breciani med 32-terico odpravila Saro Sardo, med prvo 16-terico Jasmin Kralj in v Četrtini finala izgubila z Martino Milic. Brescianijeva je morala do uvrstitve od 5. do 8. mesta proti izključno na raCun klubskih tovarišic. Martina Milic je bila nosilka št. 7. Obe z Dašo nista opravljale kvalifikacijskih skupin, ker sta postavljeni na jakostne lestvice 2. kategorije, zatorej sta direktno pristopili k drugemu delu tekmovanja. Tu si je Miličeva pošteno zaslužila bron. Najprej je premagala Baldinijevo, zatem gojenko centra in reprezentantko Irene Cipriani, se med osmimi srečala z Brescianijevo in v polfinalu izgubila z 1:2 v nizih z igralko Genove Lauro Pastorino, ki prav tako domuje v Terniju in je že večkrat oblekla reprezentančni dres. Nesrečni žreb je imela tudi Martina Tretjak, ki je letos prestopila med mladinke. Potem ko je bila uspešno opravila kvalifikacije v začetni skupini, se je v finalnem delu v drugem krogu (med 32-terico) srečala z eno najmočnejših igralk Lauro Pastorino. Enako uvrstitev je dosegla tudi Roberta Ridolfi, ki se j zelo dobro borila za vstop med 16-terico s prvoligašico bocen-skega Tramina Simonoe Pichler. Novincu med mladinci Urošu Fabianiju je uzpel preboj iz skupine, kjer je bil 2., potem pa je prve kvalifikacijske točke le dobil z uvrstitvijo med 64-terico. Juriju VerCu pa se izhod iz skupine ni posrečil. V višji starostni kategoriji, to je med na-rašCajnicami, je nastopala tudi Mateja Crismancich, prvo leto deklica in požela velik uspeh: uvrstitev med prvo 16-terico. V drugem krogu jo je zaustavila prva nosilka tabele Loredana Rampello. Od 17. do 32. mesta je prišla Sara Sardo. Smola se je držala tretje Krasove narašcajnice Roberte Zavad-lal, ki ni šla iz skupine zaradi slabšega sco-ra v primerjavi z nasprotnicami Corini, Del Bello in Freni. V tej kategoriji so nastopile še deklice Eva Carli, Lisa Ridolfi, Paola Za-vadlal in deCek Matia Micheli, ki jim preboj med starejšimi nasprotniki ni uspel. Lani je Kras Telita! z najmjlašimi osvajal medalje na državnem prvenstvu, sedaj pa so let-ti prestopili kategorijo dečkov in deklic. Z najboljšo uvrstitvijo (5. do 8. mesto) se je izkazala Mateja Crismancich, med 16-terico se je uvrstila Lisa Ridolfi, med 32-te-rico Paola Zavadlal. V kategoriji najmlajših dečkov (do 11 let) sta krstni natop in hudo konkurenco na državnem turniju doživela Tommaso Ramella in Massimo Codiglia. Do konca maja 2000, ko bo odprlo vrata mladinsko prvenstvo, bodo mladi krasovci imeli še nekaj priložnosti, da se uvrstijo nanj. Najprej na dveh državnih turnirjih: prvi bo področnega značaja prihodnje leto konec februarja. Potem pa se bo ponovil vsedržavni v Terniju kraj marca. Obstaja še druga pot za »nakup« vozovnic na državno prvenstvo: to bosta dva kvalifikacijska turnirja na deželni ravni, ki se ga bodo »kra-stelitalci« udeležili kar doma v Zgoniku. V bližnji prihodnosti (8. decembra) pa bodo v Zgoniku še kvalifikacije mladinskih ekip. (J.J.) ŠPORT IN ŠOLA / MED LETOŠNJIMI NAGRAJENCI TUDI NEKATERI ŠPORTNIKI, KI BRANIJO BARVE ITALIJANSKIH DRUŠTEV Šport in šola. Se lahko ta dva zelo različna svetova dopolnjujeta? Odgovor je na to vprašanje dalo Združenje slovenskih športnih društev v Italiji, ko je pred devetimi leti v sodelovanju z zamejskimi bančnimi zavodi, prvič priredilo nagrajevanje Šport in Sola, ki je namenjeno dijakom slovenskih višjih srednjih šol, ki so se odlikovali bodisi v športu bodisi v šoli. S to nagrado so namreč dokazali, da je dober športnik lahko obenem tudi dober dijak. Tudi med letošnjimi nagrajenci so bili športniki, ki branijo barve italijanskega društva. O nekaterih izmed njih v našem dnevniku še nismo nikoli pisali. Razlogi za nastopanje v italijanskem društvu so različni. Nekateri so se zanj odločili iz bolj praktičnih razlogov, nekateri pa zaradi tega, ker se slovenska društva ne ukvarjajo z določenimi panogami. Med temi je tudi Katia Peruzzo (letnik 82), ki igra košarko pri italijanskem društvu Orna. Katia nastopa v deželnem prvenstvu kadetinj, v ekipi pa ima vlogo branilke. Njena skrita Zelja je, da bi v bodočnosti igrala tudi v prvi ekipi, ki nastopa v C ligi. Za košarko se je odločila pred petimi leti, ko je obiskovala se srednjo šolo, ker ji je bil ta šport zelo všeC in ker se je hotela preizkusiti v neCem novem. Prej je namreC igrala tenis. Zakaj pa je izbrala italijansko društvo? »Iz Cisto enostavnega razloga, ker takrat ko sem pričela igrati, nobeno slovensko društvo se ni Se ukvarjalo z zensko košarko. Moram pa priznati, da se pri Omi počutim še kar v redu. Kar se tiče naše ekipe, smo letos zamenjali trenerja, tako da za letošnjo sezono nimamo večjih ciljev. Lahko bi rekli, da je letošnja sezona za nas nekako prehodna.« Nogometaš Marc o Se-rio (letnik 80), stotica na lanski maturi, brani barve tržaškega San Vita, ki nastopa v 3. kategoriji. Nogomet je izbral, ker mu je bil ta šport vedno všeč, poleg tega pa se je tudi oCe ukvarjal s tem športom in tako mu je lahko dal kak koristen nasvet. Njegova športna pot se je pričela leta Marco Serio 1988 pri duštvu Zaule. Ker je bilo tam premalo igralcev, je prestopil k Muggesani. Ob združitvi z enajsterico Fortituda se .je ekipa preimenovala v Muggio. Pri njej je igral vse do lanske sezone. Marco je v ekipi levi branilec, letos pa se je zanj sezona, žal, že končala, saj si je pred približno mesecem dni nategnil kolenske vezi. Ker si je v Študiju izbral zelo težko fakulteto, inženirstvo, ki mu vzame veliko prostega Časa, mu nogomet zdaj pomeni le nekakšno razvedrilo. »Za italijasnko društvo sem se v bistvu odločil, ker živim v Miljah in sem v glavnem v ita- Katia Peruzzo lijanskem okolju. Poleg tega pa se slovenska društva, ki se ukvarjajo z nogometom, nahajajo pretežno na Krasu, kar je sorazmerno daleC od mojega doma in bi zaradi vožnje izgubil veliko Časa. Tako pa v bistvu igram doma, Ce tako lahko reCem. Kar se pa tiče vzdušja, je enako kot v slovenskih ekipah. Počutim se res dobro.« Goriškega nogometaša Devida Ferletiča (letnik 1983) je pot v italijansko društvo vodila drugače. Njegova kariera se je začela pri Mladosti v Doberdobu. Ze ko. j e bil star Štiri leta, ga je oCe vsako nedeljo peljal na nogometno igriSCe in se Devid Ferletič z njim igral. Nogomet mu je bil tako všeC, da se je potem začel z njim resneje ukvarjati. Od Mladosti ga je tako pot vodila najprej v Ronke, letos pa so ga poklicali k Trie-stini, za katero nastopa v državnem prvenstvu naraščajnikov. Njegov trener v letošnji sezonije Mark Štrukelj, znani tržaški nogometaš, ki je pred leti igral tudi v A ligi v dresu Rome. V svoji kratki karieri je bil Devid veCrat proglašen za najboljšega igralca na raznih turnirjih po deželi, pred dvema letoma pa je bil celo uvrščen med deset najboljših mladih nogometašev dežele. Zakaj pa se je odločil za Francesca Jakin italijasnko društvo? »Pri Mladosti sem igral vse do osmega leta starosti. Ker nismo vedeli, Ce bo ekipa še obstajala, smo se doma odločili, da prestopim k Ronkam. Moram priznati da sem se v Ronkah imel zares lepo. Tudi v Trstu ni slabo, saj imam veliko prijateljev. Kar se pa tiče upov za bodočnost je moja skrita želja ta, da bi se nekega dne uveljavil kot nogometaš in da bi lahko nastopal za kako profesionalno ekipo, zakaj ne tudi za prvo ekipo Triesti-ne.« Atletinja Francesca Jakin (letnik 1983) se je odločila za italijansko društvo UGG iz Cisto praktičnega razloga, saj v Gorici ni slovenskega društva, ki bi se ukvarjal z atletiko. »Atetiko sem zaCela trenirati pred tremi leti. Spoznala sem namreC, da sem v tem športu še kar uspešna, saj sem na Šolskih tekmovanjih požela kar nekaj uspehov. Pred tem pa sem se ukvarjala z odbojko, vendar mi ni šlo najbolje od rok. Iskala sem namreC individualni šport, kjer v bistvu tekmuješ sam s sabo. Vse je odvisno od tebe in ne od drugih. V svojem društvu se počutim zelo dobro. Moram pa priznati, da je bilo pred leti boljše, saj je bila skupina manjša in smo veliko bolje trenirali kot zdaj.« Francesca se ukvarja skoraj z vsemi panogami, njeni paradni disciplini pa sta tek na 200 m in skok v daljavo, kjer je njen osebni rekord 4, 80 m. Njen najboljši uspeh je osvojitev prvega mesta na deželnem prvenstvu v štafeti 4x100 med mladinkami. Glavni cilj v letošnji sezoni pa je izpolnitev norme za nastop na državnem prvestvu na 400m z ovirami. (RAS) NOGOMET / LIGA PRVAKOV IN POKAL UEFA Lazio proti Chelseaju naskakuje nov uspeh Naloga Rimljanov pa ne bo lahka - Juventus favorit RIM/TURIN/LEVERKUSEN - Odmevi z nedeljskih tekem se še niso dobro polegli, ko nas že Čaka nov val nogometnih sreCanj. Na sporedu je namreč drugo kolo lige prvakov in povratne tekme pokala UEFA. V ligi pravkjov se bo rimski Lazio danes doma pomeril z londonskim Chelse-ajem. Erikssonovo moštvo je na evropskih srečanjih zadnje domaCe sreCanje izgubilo leta 95, in sicer proti Lyonu. V tem Času je Lazio doma dobil 8 tekem, šestkrat pa je igral neodločeno. Chelsea v Italiji ni še nikoli zmagal. Proti italijanskim ekipam je igral štirikrat in dvakrat izgubil, dvakrat pa igral neodločeno. Nedvomno pa se obeta zelo zanimivo srečanje, tudi zaradi tega ker se bosta po dolgih letih ponovno pomerila Vi-alli in Mancini, čeprav tokrat kot trener in igralec. Drugi italijanski predstavnik v ligi prvakov, in sicer Fio-rentina bo jutri igrala v gosteh z Bordeamcjem. V pokalu UEFA bo danes ob 17.55 stopil na igrišče Juventus, ki se bo doma pomeril z grškim 01ympiakosom. Nedvomno imajo Turincani precej lahko nalogo, saj so že na prvi tekmi v gosteh zmagali s 3:1, tako da ne bi smeli ime- ti večjih težav za uvrstitev v Četrtfinale. 01ympiakos pa bo tudi na tej tekmi nastopil brez slovenskega reprezentanta Zlatka Zahoviča, ki je v sporu z vodstvom društva. Povratno tekmo osmine pokala bo jutri igral tudi Udinese. Proti Bayerju v Le-verkussnu ga Čaka jutri zelo težka naloga, saj bo moral nadoknaditi gol zaostanka, kar bo zelo težko, glede na zadnje rezultate videmskega moštva. V zadnjih štirih tekmah VidemCani niso dali niti gola, prejeli pa so jih 9. Jutri pa bodo stopili še na igrišče Parma, ki bo gostovala pri Sturmu v Gradcu, Roma, ki bo gostovala pri Newcastlu in Bologna, ki bo igrala v Turčiji proti Galatasarayu. DANAŠNJI SPORED V LIGI PRVAKOV Skupina C: Bayern Mii-nchen - Dinamo Kijev; Real Madrid - Rosenborg Skupina D: Feyenord -Marseille; Lazio - Chelsea DANAŠNJI SPORED V POKALU UEFA Juventus - Olympiakos (3:1 rezultat s prvega srečanja); Borussia Dortmund -Glasgovv Rangers (0:2); VVerder - Lyon (0:3). TAKO DANES PO TV Juventus - 01ympiakos ob 17.55 po RA11; Lazio -Chelsea ob 20.45 po Italial. . NOGOMET / TRIESTINA Triestina se je oddolžila navijačem Premagala je Torres kar s 4:1 - VA ligi je med boljšimi ekipami izgubil le Milan TRIESTINA ODUCNA - Po hudem porazu v Padovi so končno tudi tržaški navijači prišli na svoj račun. Crinitija in tovariše je namreč Čakal popravni izpit proti prvouvr-šCenemu Torresu iz Sassarija in te priložnosti Tržačani niso zamudili. Zlasti v prvem polčasu so povsem nadigrali'nasprotnike, zaradi netočnosti in nekaterih spornih sodniških odločitev, pa je bil rezultat ob izteku prvih 45. minut le 1:0. V drugem delu je Triestina nadaljevala s hitro igro in agresivnim pressingom na sredini igrišča ter po lepi akciji Criniti-Teodorani-Gal-licchio dosegla še drugi zadetek. Gostom je uspelo zaostanek znižati, toda nato sta Criniti z bele točke in še Micciola poskrbela za visoko zmago. Ob Galicchiu, ki je dosegel prva dva gola, sta bila nedvomno najboljša moža na igrišču Modesti in Teodoram, ki je bil na desnem krilu za Sardince nerešljiva uganka. Vprašanje pa je, Ce je prava Triestina tista, ki je doživela polom v Padovi ali ta, ki je osramotila prvouvr-SCenega. ROMA ODGOVORILA - Čeprav s težavo se je tudi Roma povzpela na prvo mesto po sobotnih zmagah Lazia in Juventusa. Lecce je bil za Capellove varovance trd oreh in le avtogol minuto pred koncem je omogočil Romi osvojitev treh točk. Tudi Inter in Parma sta suvereno zmagala, z dvema goloma proti Torinu pa se je Argentinec Crespo z devetimi zadetki povzpel na vrh lestvice strelcev. Pri Interju je zopet zadel Alvaro Recoba, ki si je v bistvu s sijajnim igranjem zagotovil mesto v začetni postavi, mrežo pa sta zatresla še Vi-eri in mladi Russo, ki je na najboljši naCin praznoval prvi nastop v A ligi- V večerni tekmi je Fiorentina premagala Milan, ki je minuto po začetnem žvižgu že vodil po zaslugi Bierhoffa. Vodstva pa CmordeCi niso uspeh ubraniti, saj sta Batistu-ta in Heinrich spreobrnila rezultat. Napadi Milana so se izjaloviti, a tudi sodnik ima delno odgovornost pri tem, saj ni dosodil enajstmetrovke, ko je Firicano zrušil Bierhoffa v kazenskem prostoru. Na dnu beležimo pomembni zmagi Verone in Venezie, vse bolj pa je zaskrbljujoč položaj Cagliariju. L F. KOŠARKA / ODMEVI Z IGRIŠČ Najboljša letošnja predstava Telita Tržačani z izvrstno igro v obrambi pregazili peterko Verone - Kinder razočaranje kola PRESENETILI - KonCno so za (delno) presenečenje v Al ligi poskrbeli tudi Tržačani. Mnogi so se pred tekmo bali, da bo odsotnost najboljšega strelca Rovvana vplivala na igro Telita v napadu. Bojazen pa je bila odveč, saj je Bianchijeva ekipa odigrala" verjetno najboljšo tekmo prvenstva in prepričljivo zmagala. Poleg tržaške ekipe pa je presenetila tudi Viola na neugodnem igrišču Montecatinija. RAZOČARALI - Kinder je v mestnem derbiju, ki je obenem odločal o prvem mestu, skoraj brez boja klonil Patu. Od dragega favorita za naslov bi vsekakor pričakovali kaj veC. Ali pa BolonjCani štedijo z močmi za končnico, ker so uvideli, da je ostala konkurenca prešibka? STRELCI Al - Esposito (Lineltex Imola, 284 točk) se je vrnil na igrišče in takoj utrdil vodstvo. Na drugem mestu je Nailon (Adecco, 241 toCk) spodrinil Rovvana, ki ni igral in je zdaj peti (219 točk). Tretji je Moore (Bipop, 229 točk), četrti pa Evans (Li-neltex, 228 točk). TELIT - Tržaška ekipa je dosegla doslej najvišjo prvenstveno zmago. Napoved PD, da bo ekipa brez Rovvana z Yanoutzakosom Čvrstejša v obrambi, se je uresničila. Bianchijeva ekipa je predvsem v začetku drugega polčasa igrala takšno obrambo, kakršno v Trstu nismo videti že veC let. V dvanajstih minutah so nasprotniki dosegli bore 4 točke! Eden glavnih junakov pa je bil prav Grk, ki so ga mnogi doslej kritizirali, a je tokrat dokazal, da lahko uspešno nastopa tudi v italijanskem prvenstvu, saj je branil s takšno zagrizenostjo, da so navijači večkrat skandirali njegovo ime. Poleg njega so dobro branili tudi ostali, še predvsem pa Mc Rae, ki je polovil skoraj vse žoge, ki so letele proti košu. Ekipa pa je dobro zaigrala tudi v napadu s trojkami Bullare (5:7!), zabijanji Mc Raeja in uspešnimi akcijami Mariča in Časotija (3:3 iz igre). Verona je v prvem polčasu klju- bovala domačinom predvsem po zaslugi svojih centrov Camate in Nobi-leja, ki sta uspešno lovila odbite žoge v napadu (kar 9) in jih polagala v koš. Ko je padel njun doprinos, ni nihče veC našel poti do koša. Se predvsem sta razočarala tujca Griffin (3 točke, 1:8 iz igre) in BeriC, ki je veCji del svojega izkupička dosegel, ko je bila tekma že zdavnaj odločena. Ekipa sodi vsekakor v spodnji del lestvice, igra zelo počasno košarko, od menjav pa je zanesljiv le Albano. Nemogoče pa jo je soditi po nedeljskem nastopu, ko je naletela na skrajno razpoložene in motivirane nasprotnike. TELIT- DUCATO V DOBRODELNE NAMENE - Jutri bo ob 20. uri v novi športni palači prijateljska tekma v dobrodelne namene med Telitom in Ducatom iz Siene. Izkupiček bodo izročili združenju za mišično distrofijo, pred tekmo pa bo gledalce zabavala priznana skupina glasbenikov. A-2: SNAIDERO - VidemCani nadaljujejo z nihajočimi nastopi. Tokrat so doma klonili presenečenju prvenstva, ekipi DMA Assitalia iz Barcellone z 80:89 (prvi polčas 32.44). Trenerju Boniccioliju nikakor ne uspe iz skupine dobrih igralcev sestaviti tako ekipo, ki bi zaigrala dovolj konstantno. Tokrat je sicer boljše igral Sartori (19 točk), slabše pa ostali. V delno tolažbo Videmcanom pa lahko navedemo dejstvo, da je tudi vodilni Sicc doživel hud poraz (70:49) v Rosetu. SLOVENCI - Chiacig je tokrat dosegel 6 točk, FuCka pa 13. Tušek je poškodovan in ga bo za mesec dni zamenjal Bill Jones (v nedeljo 7 toCk). V nižji ligi je Alibegovic dosegel le 8 toCk, Lokar pa v petnajstih minutah igranja nobene. SOLARI GORICA - Goričani so doživeli poraz v Montegranaru s 67:74, a so še vedno na drugm mestu z 10 točkami v gneči kar osmih ekip! Na splošno je prvenstvo zelo izenačeno, saj ima prva 12, zadnjeuvršCene ekipe pa 6 točk. M. Oblak NeoeusKi mi meum mi meim mi nedbum mi memu mi Avstralci zmagovalci Davisovega pokala NICE - Avstralci so 27. v zgodovinrosvojiti Davisov pokal, potem ko so v finalu premagali Francijo s 3:2. Tretjo točko je Avstralcem prinesel Mark Phi-lippoussis, ki je s 6:3, 5:7, 6:1 in 6:2 premagal Ce-drica Piotina, v obračunu, ki ni odločal o ničemer, pa je bil Sebastien Grosjean boljši od Lleytona Hevvitta s 6:4 in 6:3. Kombinacija mladosti in izkušenj je kapetanu avstralske izbrane vrste Johnu Newcombu prinesla prvi naslov zmagovalca Davisovega pokala. V prvem nedeljskem obračunu je 23-letni Phitip-poussis igral povsem sproščeno in mimo, Piotine pa je iz igre v igro postajal bolj živčen. Po 2 urah in 42 minutah je bilo vsega konec in Avstralci so se veseliti zmage v Davisovem pokalu, prve po letu 1986 in prve osvojene v Evropi. Zmagovalci Davisovega pokala v zadnjih desetih letih: 1990 ZDA, 1991 Francija, 1992 ZDA, 1993 Nemčija, 1994 Švedska, 1995 ZDA, 1996 Francija, 1997 Švedska, 1998 Švedska, 1999 Avstralija. Na vrhu nogometne A lige brez sprememb IZIDI 12. KOLA NOGOMETNE A LIGE: Bari -Piacenza 3:2, Fiorentina - Milan 2:1, Juventus -Bologna 2:0, Inter - Udinese 3:0, Parma - Torino 4:1, Pemgia - Lazio 0:2, Roma - Lecce 3:2, Vene-zia - Reggina 2:0, Verona - Cagliari 2:0. VRSTNI RED: Roma, Lazio in Juventus 25, Inter 23, Parma 21, Milan 20, Bari in Fiorentina 17, Perugia 16, Udinese 15, Bologna, Torino in Lecce 14, Verona 11, Piacenza in Reggina 10, Vene-zia 9, Cagliari 5. PRIHODNJE KOLO: Milan - Torino, Lecce - Bari, Bologna - Roma, Lazio - Fiorentina, Piacenza -Perugia, Reggina - Cagliari, Udinese - Verona, Venezia - Parma, Juventus - Inter. Vicenza prevzela vodstvo IZIDI 14. KOLA NOGOMETNE B LIGE: Atalan-ta - Chievo 0:1, Cesena - Brescia 2:2, Cosenza - Salernitana 0:0, Genoa - Fermana 1:1, Monza -Savoia 1:0, Napoti - Empoli 1:0, Pescara - Ra-venna 1.2, Ternana - Pistoiese prek., Vicenza -Sampdoria 2:1, Treviso - Alzano sinoči. VRSTNI RED: Vicenza 29, Brescia 28, Atalanta 26, Napoti 23, Alzano 22, Sampdoria 21, Cesena, Ra-venna in Monza 19, Treviso in Chievo 18, Pescara in Cosenza 16, Salernitana, Ternana in Empoli 15, Genoa 13, Savoia 12, Pistoiese 11, Fermana 6. Triestina uničila prvega Triestina - forres 4:1 (1:0) STRELCI: Gallicchio (TR) v 31. in 57.min, Udas-si (TO) v 64.min, Criniti (TR) v 76.min iz llm, Micciola (TR) v 83.min. TRIESTINA: Pelizzoli, Bacis, Scotti, Modesti (od 78. Canella), Di Dio, Vecchiato, Teodoram, Pasa, Gallicchio (od 68. Princivalli), Criniti (od 90. Carli), Micciola. OSTALI IZIDI: Mestre - Rimini 1:1, Sassuolo -Teramo 1:2, Castel S. Pietro - Padova 0:1, Vis Pe-saro - Gubbio 2:0, Imolese - Sora 2:1, Fiorenzuo-la - Giorgione 1:3, Tempio - Carpi 1:0, Faenza -Maceratese 0:0. VRSTNI RED: Torres 27, Rimini 26, Triestina 25, Padova in Teramo 24, Vis Pesaro 23, Imolese 22, Maceratese 21, Castel S. Pietro 18, Gubbio 17, Fiorenzuola in Sassuolo 15, Giorgione in Faenza 14, Sora in Tempio 13, Mestre 12, Carpi 5. PRIHODNJE KOLO: Teramo - Triestina. Suverena zmaga Telita Telit Trst - Mtiller Verona 81:57 (34:32) TELIT: Marič 17, Giannouzakos 6, Casoti 11, Bul-lara 18, McRae 16, Palombita 1, Jovanovič 8, Sem-prini 2, Moraitis 2, Pigato. MiiLLER: Rombaldoni 4, Griffin 3, Nobile 9, Ca-mata 7, BeriC 15, Crippa 1, Albano 14, Arigbabu 4. OSTALI IZIDI KOŠARKARSKE Al LIGE: Paf -Kinder 72:56, Adeco - Benetton 66:78, ADR - Zuc-chetti 75:69, Lineltex - Viola 99:101, Canturina -Pepsi 83:78, Ducato - Roosters 84:65, Scavolini -Bipop 89:78. VRSTNI RED: Paf Bologna 22, Kinder Bologna 18, Ducato Siena, Scavolini Pesaro, ADR Rim in Viola Reggio C. 16, Benetton Treviso in Zucchetti Mon-tecatini 14, Lineltex Imola in Canturina Cantu 10, Telit Trst, Mtiller Verona, Varese.in Adeco Milan 8, Pepsi Rimini in Bipop Reggio E. 4. PRIHODNJE KOLO: Zucchetti - Telit. V A2 ligi domači poraz Snaidera IZIDI 12. KOLA KOŠARKARSKE A2 LIGE: Re-cord - Livorno 66:56, Popolare - Bancosardegna 96:78, Cordivari - Sicc 70:49, Fabriano - DeVi-zia 62:68, Snaidero - Ina 80:89, Fila ni igrala. VRSTNI RED: Sicc Jesi 18, DeVizia Avellino, Cordivari Roseto in Ina Barcellona 16, Fila Biel-la, Record Neapelj in Snaidero Videm 10, Popolare Ragusa 8, Fabriano in Bancosardegna Sassari 6, Livorno 4. Genertel utrdil tretje mesto IZIDI 11. KOLA ROKOMETNE Al LIGE: Savini - Bologna 23:25, Mordano - Torggler 27:26, Fasanolandia - Messina 23:21, Rubiera - Haen-na 25:22, Forst - Genertel 23:24, Ortigia - Medena 23:34, AlPi Prato - Conversano prel. VRSTNI RED: Arag Rubiera 28, Prato 27, Genertel Trst 26, Forst Brixen 22, Bologna 20, Modena 19, Torggler 18, Conversano 14, Mordano 13, Haenna 12, Ortigia Siracusa in Messina 7, Savini S ant’Angelo in Fasanolandia 4. Odbojka: Trieste Grado Congressi praznih rok IZIDI 8.KOLA ODBOJKARSKE Bi LIGE: Verona - Trieste Grado Congressi 3:1 (18:25, 25:23, 25:19, 25:12), Marconi - Isola Della Scala 3:0, Fosso - Mirandola 3:2, Mantova - Cavriago 3:0, Sav Bergamo - Laguna Light 3:1, San Marino -Lugo 1:3, Schio - Concesio 3:2. VRSTNI RED: Mantova in Schio 20, Bergamo 18, Verona in Lugo 15, Concesio in Isola D. Scala 13, Mirandola in Cavriago 11, Laguna Light 10, Trieste Grado Congressi 7, Marconi in Fosso 6, San Marino 3. V SOL za moške gneča na vrhu IZIDI 10. KOLA SOL: Žužemberk - Olimpija 1:3, Bled - Astec Triglav 3:0, Pomurje - Kamnik 1:3, Fužinar - Granit 3:0, Salonit Anhovo -Stavbar IGM 3:0. VRSTNI RED: Kamnik 23, Fužinar in Bled 22, Salonit Anhovo in Stavbar IGM Maribor 21, Olimpija 15, Pomurje 11, Granit 9, Žužemberk 6, Astec Triglav 0. V SOL za ženske vodi Branik IZIDI 10. KOL A SOL ZA ZENSKE: Ljutomer -Šentvid 3:0, Kemiplas Koper - Novo Mesto 3:0, Marsel Ptuj - Hit Nova Gorica 0:3, Infond Branik -Formis Bell 3:0, Asics - Tabor - Jeti Šport Bled 3:0. VRSTNI RED: Infond Branik 24, Hit Nova Gorica 20, Kemiplas Koper 17, Ljutomer 15, TPV Novo Mesto 11, Fomis Bell in Šentvid 10, Marsel Ptuj 7, Asics Tabor 3, Jeti Spori Bled 0. Totocalcio PRAVILNA NAPOVED: 111 111 1X1 21XX. DOBITKI: 13 (1566 dobitnikov) 3.250.8001ir; 12 (38254 dobitnikov) 132.4001ir. Totogol PRAVILNA NAPOVED: 4 - 5 - 19 - 20 - 22 - 23 -27 - 32. DOBITKI: 8 (1 dobitnik) 2.457.958.0001ir; 7 (375 dobitnikov) 4.915.9001ir; 6 (18138 dobitnikov) lOO.SOOlir. Totosei PRAVILNA NAPOVED: M-2, M-0, M-l, M-2, 2-0, 2-0. DOBITKI: 6 -nihče (jackpot 675.192.3401ir; 5 (39 dobitnikov) 4.242.7001ir; 4 (526 dobitnikov) 313.1001ir. Totip PRAVILNA NAPOVED: X2 22 XI X2 21 22; DODATNA DIRKA: 8 - 9. DOBITKI: 14 - nihče (jackpot 921.624.9221ir); 12 (11 dobitnikov) 28.035.0001ir; 11 (351 dobitnikov) 878.6001ir; 10 (4419 dobitnikov) 69.7001ir. LIKOVNA RAZSTAVA / KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ PREDSTAVITEV V LJUBLJANI Igralništvo in internet glavni temi slikarskih del Etka Tutte Uporaba novih izraznih sredstev za opisovanje sodobnega življenja V goriškem Kulturnem centru Lojze Bratuž je do konca meseca odprta likovna razstava novogoriškega slikarja Etka Tutte, in sicer med in po predstavah v centru ter vsak dan od 17. do 19. ure, razen v nedeljah, ko je odprta od 10. do 12. ure. Razstava pa bo odprta še vse do novega leta v Času drugih kulturnih prireditev v Kulturnem centru Lojze Bratuž. Etko Tutta je slikar srednje generacije, Ce se lahko tako reče ljudem, ki imajo štirideset let. Je brat Klavdija Tutte, uveljavljenega slovenskega slikarja in sin novogoriškega kulturnika Bruna Tutte, ki je v mladosti izjemno dobro slikal, a ga je potem življenje zapeljejo v druge vode in je slikanje na žalost opustil. Ta notica samo zato, da se lahko Se danes zatrdi, kako tudi v slovenskem prostoru obstajajo tako imenovane slikarske, umetniške družine. V Kulturnem centru Lojze Bratuž se Etko Tutta predstavlja z večjo likovno razstavo, kateri je skupna nit predvsem svet svetovnega omrežja-spleta internet in pa seveda igralništvo. Kako lahko gresta ti dve stvari skupaj, v začetku tudi obiskovalcu razstave ni takoj jasno, a , se kmalu,prepriča sam, da je možno iz simbolov in govorice omenjenih svetov izdelati samoniklo in prodorno likovno govorico, pripoved, ki še kako sodobno nagovarja današnjega človeka. Etku Tutti namreč uspe na razstavi pričarati tako nadih grafičnega in likovnega ustvarjanja, ki smo mu priče na internetu, kot tudi v svoje likovne stvaritve vnesti likovne elemente iz sveta igralništva, s katerim je življenjsko povezan, sa je zaposlen v novogoriškem Hitu kot izvedenec za računalnike in za njihovo vzdrževanje, kontrolo. V centru Bratuž nam Etko Tutta predstavlja niz slik manjšega formata, ki so pravi biserčki in to zaradi izjemno žive, nevsakdanje, predvsem pa vabljivo-prepricljive palete barv C in zaradi zgradbe same, saj je na domala vseh simbolično nakazana igralna miza iz casinoja, na kateri gostje igrajo za denar, medtem ko se naš umetnik na tej ovalni mizi zabava s svojimi likovnimi odgovori in pejsaži. Tako bo obiskovalcu kaj kmalu jasno, da je simbol igralne mize Tutti lahko lepa osnova za nakazane ženske boke, za vrsto drugih likovnih rešitev, saj bo na platnih, ki so vse v mešanih tehnikah, le-tem pa je vedno osnova olje ali akril na platno, vedno našel Tutti lastne simbo-Je, ki sp sicer zares stilizirani, a bo vseeno v njih prepoznal kozarce, luCi, školjkast znak iz interneta in druge. Večkrat se na delih Etka Tutte tudi pojavlja spirala, ki je že sama po sebi simbol ponavljanja, življenja samega in umetnik jo večkrat še dopadljivo nadgradi tako, da iz nje napravi lik stiliziranega ptička, simbola svobode, kar daje celotni likovni kompoziciji nadih prešernosti. Na vsakem platnu pa so prisotni tudi napisi iz sveta svetovnega omrežja-interneta, ki so izdelani skrbno, skorajda mehansko natančno in vnašajo v likovno pripoved občutek hladnosti, tiste hladnosti, ki je prisotna v svetu današnjega človeka, ki prisega predvsem in skorajda zgolj na svet komunikacij, a je sam brez njih osamljen, izgubljen in ne najde svojega bistva, poslanstva, predvsem pa ne lestvice vrednot, o katerih nam slikar govori z živimi barvami, zavezanostjo življenju in njegovi radoživosti. Isti simboli in isti slikarski rokopis je prisoten tudi na večjih platnih v mešanih tehnikah, od katerih naj omenimo vsaj tisto, na kateri je upodobljen Človek, pravzaprav samo njegova glava na temno hladni večji barvni površini. Slika je izjemen odtis umetnikovega gledanja na svet in praznino, ki vlada v njem, predvsem pa v svetu lažnih informacij, v svetu interneta, kjer sicer lahko zares dobiš vrsto podatkov, a Ce sam ne osmisliš svojega življenja, ti ga tudi informacija zagotovo ne bo. Prodorne in steklene oCi izgubljene glave v svetovnem spletu so na strupeno hladni barvni ploskvi tako prepričljive, da Človeka ob pogledu nanje zazebe. Tretji sklop razstave Etka Tutte so raztavljene računalniške grafike, ki jih je umetnik napravil v svojem računalniku tako, da je zanje vsaj osnovne likovne elemente »snel« z interneta in tako bomo na njih videli detajle iz Picassovih, Leonardo-vih umetniških stvaritev in del Kandinskega ter drugih genialnih umetnikov, ki so človeku postavili nove mejnike s tem, da so meje likovnega ustvarjanja postavljali in potiskali vedno bolj v neznano. Seveda so ti likovni elementi Etku Tutti samo za izhodišče, da lahko z njihovo pomočjo napravi svojo likovno stvaritev, ki je vedno na ogled na internetu na naslovu etko.tutta@eunet.si. Tudi zato je likovnik mnenja, da morajo računalniške grafike ostati v računalniku in na internetu, ker je tam njegovo ustrezno mesto. Za razstavo v Gorici jih je sicer Tutta dvajset stiskal v večjem formatu, a niso na prodaj, ker si jih lahko vsakdo sam doma stiska v poljubni velikosti, Ce jih »sname« z interneta. Na ogled so te grafike samo zato, da si lahko gledalec ustvari neko idejo, kako virtualna likovna razstava izgleda. Zanimivi so tudi izjemno lično oblikovani paketi, v katerih nam Etko Tutta predstavlja CD-ROM-e, plošCe, ki so nosilec njegove umetnine, grafike, ki je sicer samo zaradi lažjega razumevanja tudi dotiskana na majhnem formatu zraven. Umetnik je mnenja, da mora raculnaniška grafika vedno imeti računalniku ustrezen nosilec, na katerem mora biti umetnina; ne torej na listu papirja, ampak na sodobnih nosilcih: na CD-ROMI-ih, v računalniškem spominu, na internetu, na floppy-ju etc. Prav na to dejstvo se na razstavi tudi navezujejo male skulpture, ki jih umetnik izdeluje iz afriškega, mehkega in barvnega kamna in gledalec v njih zazna zenske prvine, ženske ovalne oblike in detajle ženskega telesa. Etko Tutta je prvinski element, ki ga je sam umetniško obdelal v skulpturo, postavil na industrijski element, na nosilec, ki je narejen iz nerjavečega jekla, le-ta pa stoji na prozorni plastični podlagi, na kateri so spet napisi iz sveta interneta, vse skupaj pa sloni na lepo oblikovanih lesenih podstavkih. Dva elementa iz narave torej in dva iz današnjega sveta, a gledalcu umetnik tudi dopoveduje, da bo industrija v prihodnje imela samo še obrobno mesto v našem življenju, zato je nosilec iz jekla zares stilizirano preprost in skorajda nepomemben. Razstava Etka Tutte v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici je sodobna likovna razstava, saj nam kaže, kam bo grafika šla v prihodnje, predstavlja pa nam tudi umetnika, ki mu nova izrazna sredstva omogočajo, da govori o današnjem življenju, mlademu in sodobnemu Človeku gotovo na sodoben in prepričljiv naCin; veseli pa smo, da skozi vse to pronica radoživost in zavezanost življenju, ki je prisotna na vsaki Tuttovi sliki. Job JAZZ KONCERT Piazzolov učenec Galliano danes v Vidmu Danes bo v Vidmu še en glasbeni dogodek visoke kakovosti: francoski harmonikar Richard Galliano bo nastopil v sklopu niza Udine jazz ’99, ki ga prireja kulturno združenje Euritmica. Koncert se bo pričel ob 20.45 v avditoriju Za-non. Galliana bo spremljala komorna skupina filharmoničnega orkestra iz Vidma. Sicer je bil ta nastop predviden že za poletno sezono jazzovskega festivala, a Galliano je bil iz zdravstvenih razlogov prisiljen odložiti koncert in celotno poletno turnejo. V tem Času si je opomogel in tako prihaja tudi v našo deželo. V veselje ljubiteljev jazza bo na koncertu predstavil poleg svojih tudi skladbe velikega mojstra in svoje- ga učitelja Astorja Piaz-zolle (izvedel bo skladbi »Aconcagua« in »Oblivion«). Devetinštiridesetletni Galliano, ki ob harmoniki igra tudi bando-neon in fancosko mu-sette, je znan po osebnem glasbenem stilu, ki spaja jazz, swing, tango in tipični pariški bi-strotni zvok. Posebnost izvajanja in pogleda na jazz ga je na začetku osemdesetih let privedla do svetovne slave. Sodeloval je z velikimi imeni jazza, kot je bil npr. trobentač Chet Baker, in bil je, kot rečeno, uCenec samega Astorja Piazzolle, ki mu je posredoval ljubezen do argentinskega tanga. V teku svoje kariere je izdal veliko plošč in dobil veC nagrad v jazzovskem ambientu. Pan RAZSTAVA MESTNO POHIŠTVO / V LJUBLJANI Kje je doma mesto? Kraševec Maks Fabiani je nekoč izjavil: »Vsak arhitektonski element, vsako starinsko znamenje, Čeprav še tako malo vredno, je neločljiv del mestne zgodovine in prispeva k bogastvu, poeziji, ugledu mesta samega.« V tem kratkem stavku je nazorno in hkrati poetično opredeljen Fabianijev odnos do urbanega, za kar je imel še poseben posluh in veselje. Obenem pa Fabianijeva misel lepo vpelje tudi temo magistrske naloge Gojka Zupana - Oblikovanje opreme mestnega prostora 19. in 20. stoletja -, iz katere je povzet. Omenjena naloga in drugo Zupanovo delo na področju raziskovanja in varovanja kulturne dediščine (mag. Gojko Zupan je pomočnik direktorja Uprave RS za kulturno dediščino) predstavlja trdno teoretsko in izkustveno podlago za prijetno in zanimivo razstavo Mestno pohištvo - Ljubljana 1800 -2000. Razstavo in katalog, ki bo najverjetneje izšel konec decembra ali v začetku januarja 2000, sta sofinancirala Ministrstvo za kultmo RS in Mesto Ljubljana. »Meni je izraz Mestno pohištvo, kot smo naslovili razstavo, zelo ljub,« pravi avtor razstave in kataloga, »saj pove, da gre za predmete, ki oblikujejo meščanovo dnevno sobo. Sicer pa se za te predmete uporabljajo še številni izrazi, kot so urbana oprema ali ulična oprema itd., ki imajo vsi pac svoje dobre in slabe strani.« Razstava, ki jo je bilo treba Časovno in po količini raziskanega in razstavljenega gradiva omejiti, zajema obdobje od Časa, »ko je bila v Franciji giljotina del mestne opreme v vsej Ljubljani pa je gorelo le šest javnih svetilk, ki so takratne mešCane zelo motile, pa do konca tisočletja, ko se sprašujemo, kakšen naj bo mestni prostor v prihodnje, saj zaradi vse večjega kopičenja mestne opreme (svetlobni napisi, panoji, znaki, ulične svetilke, opozorilne in informativne table itd.) že lahko govorimo o onesnaženju«, pravi Gojko Zupan. Z dokumentarnim fotografskim gradivom (panoji so delo arhitekta Jova Gro-bovška) in s predmeti nekdanje mestne opreme, ki jih hranijo ljubljanski muzeji in galerije, je predstavljeno deset vsebinskih sklopov mestnega pohištva: informacijski (kažipoti, izveski, obvestila, plakatni stebri, signalizacija), razsvetljava (vse vrste uličnih svetilk in žarometov), oprema za čiščenje (smetnjaki, zabojniki za smeti in tudi nekdaj popularne ižabei), ulično pohištvo in avtomati (klopi, nabiralniki, oglasne omarice, stojala, stojnice, table, tehtnice, avtomati), kioski, zavetišča, govorilnice, tlaki in talna oprema, h kateri sodijo tako pločniki, kot pokrovi jaškov, robniki, tlaki, ograje in mejniki, unikatna oprema, kot so spomeniki in okrasni kipi, oprema za vodo od vodnjakov do hidrantov, ter oprema za rekreacijo. Miloš Ekar Rusija nekoč in danes v knjigi Antona Rupnika Diplomat, publicist in nekdanji dopisnik Dela iz Moskve Anton Rupnik je včeraj v Ljubljani predstavil svojo knjigo Tretji Rim: Rusija neko C in danes. Na predstavitvi monografije o Rusiji sta sodelovala tudi Tit Doberšek, prav tako nekdanji dopisnik Dela, in Jože Pirjevec, zgodovinar, ki je napisal recenzijo k Rupnikovi knjigi. Govorci so poleg predstavitve knjige povedali tudi nekaj o Rusiji nekoč in danes. Avtor je knjigo razdelil v tri poglavja, kjer najprej poda zgodovinski prerez nastajanja ruskega imperija, v drugem in tretjem poglavju pa se osredotoči na Sovjetsko zvezo, politične posledice razpada in sedanje in prihodnje dileme Rusov ter iskanje ruske identitete. Tekst dopolnjuje kronološka preglednica na začetku knjige, ki predstavlja zgodovinsko nit, ter zemljevidi in razpredelnice. Kot je napisal Jože Pirjevec v svoji recenziji, tekst predstavlja Rusijo tako v njeni zgodovinski imperijski podobi kot v sodobni federalni in de-mokraticno-ustavni danosti. Po besedah Tita Dobrška knjiga ni suhoparna študija, temveč zgodba, osebni pogled, doživljanje zgodovine in razmišljanje avtorja. Pirjevec je dodal, da je Rupnik v knjigo vključil vse svoje izkušnje, ki jih je nabral v času, ko je bil dopisnik iz Moskve, in tudi kasneje, ter ustvaril večplasten tekst, ki potek ruske zgodovine razlaga iz različnih zornih kotov. Rupnik je dejal, da je želel poleg zgodovinskega prereza podati sliko, kaj ruska država danes je in kakšne so idejne silnice znotraj nje. Skozi celotno knjigo pa skuša predvsem spodbuditi razmišljanje bralca. Vsi, ki so na prestavitvi govorili, so se strinjali, da je knjiga nujna za vse tiste, ki hočejo Rusijo bolje spoznati. (STA) Nova slovenska video umetnost v Benetkah Na beneški univerzi za arhitekturo bo do jutri med 18. in 20. uro na ogled prireditev z naslovom Nova slovenska video umetnost. Od 27. do 31. decembra pa bodo video projekcije na trgu sv. Margarete v Benetkah. Izbor del je opravila Aurora Fonda, podprlo pa jo je tudi slovensko ministrstvo za kulturo. Tridnevne video projekcije so se začele sinoči. Prikazali so izdelke Marine GržiniC in Aine Šmid, Marka KovaCiCa in številnih drugih avtorjev. To je prva zaokrožena predstavitev video umetnosti kakšnih dvajsetih slovenskih avtorjev v Italiji. Drugi del projekta se bo nadaljeval danes s posredovanji umetnikov v urbani prostor mesta Benetke. Hiša na živahnem trgu sv. Margarete bo znova prostor za video intervencijo Nataše Prosenc. ProsenCeva je poleg Andreja Zdravica namreč zastopala Slovenijo v uradnem programu letošnjega beneškega Bienala. Med 27. in 31. decembrom bodo vsak veCer, ko se bo zmračilo, na štirih pročeljih omenjene hiše projekcije, ki bodo pri gledalcu vzbujale vtis, kakor da se zgradba polagoma ruši. Kar naj bi bila prispodoba za odhajajoče tisočletje. Obenem bo to hommage stoletju, ki prepušča novemu številna vprašanja, na katera ni našel odgovorov, pa tudi mnoga upanja. Istočasno bodo v nekaterih izložbah na trgu sv. Margarete postavljeni ekrani, prek katerih bodo tekli video izdelki Saše Vrabiča, Dragana KraCine, Polone Šušteršič in Marka Peljhana. Nekateri med temi avtorji so se že predstavili na prestižnih prireditvah, kot so kasselska Documenta X in bienale sodobne umetnosti Manifesta 2. Projekt Nova slovenska video umetnost sodi v sklop širše kulturne izmenjave med Slovenijo in Italijo, ki jo prek programa Interreg II sofinancira Evropska unija. (STA) V Gradcu projekt Neznani sosedje Gledališče v kleti (Theater im Keller) iz Gradca na avstrijskem Štajerskem, ki deluje že pol stoletja, je sinoči krstilo ambiciozni projekt Neznani sosedje -Projekt za Gradec 2003. Zajel je predstavitev sodobne dramatike Slovenije, Italije, Madžarske, morda tudi Hrvaške in Srbije, in trajal bo do leta 2003, ko bo Gradec t.i. kulturna prestolnica Evrope. Prva je bila sinoči na vrsti Slovenija, in sicer z nemško jezikovno praizvedbo Flisarjeve doslej najuspešnejše in z nagrado Prešernovega sklada nagrajene drame Jutri bo lepše. Dramo je iz angleščine prevedel Alfred Haldacher. Graška uprizoritev v režiji Reinhol-da Ulrycha je bila 17. izvedba te Flisarjeve drame na tujem. Flisarjevo dramo bodo v Gradcu igrali ves december in januar. Sledila bo nemška praizvedba drame Daneta Zajca GrmaCe, ki jo je iz slovenščine prevedel Fabjan Hafner, zrežiral pa jo bo Alfred Haldacher. GrmaCe bo Gledališče v kleti igralo februarja in marca. Vzporedno bodo marca pripravili tudi tri javne bralne predstave Jovanovičeve drame Zid, jezero, ki jo je v nemščino prevedel Klaus Detlef Olof. (STA) NOVICE Pesnik Miroslav Košuta danes v Državni knjižnici V okviru niza srečanj z besednimi ustvarjalci »Scuole di lettura« v Državni knjižnici v Gorici bo danes ob 17.30 srečanje s tržaškim pesnikom Miroslavom Košuto. Do konca leta bosta gosta v knjižnici še Mauro Covacich (14. decembra) in Paolo Maurensig (21. decembra). V petek natečaj za učitelje Šolsko skrbništvo obvešča, da bo 10. decembra pisni del natečaja za učitelje na osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom (razpis DP 99/G/1601 z dne 18.5.1999). Kandidati naj se ob 8. uri predstavijo na sedežu trgovskega tehničnega zavoda »E.Fermi«, pri sebi pa naj imajo veljavno osebno listino. Skrbništvo obvešča, da poimenskih obvestil niso pošiljali. Nocoj v sporedu »Montifilm« tudi podvig Tomaža Humarja Filma »Camanchaca« in »Reticent VVall« bosta na sporedu drevi ob 21. uri v okviru niza »Montifilm« v deželnem avditoriju. Prvega je posnel Thomas Miklautsch v Andih, na območju narodnega parka Torres de Paine in puščave Atacama, Drugi film prikazuje plezanju ene od najtežjih smeri v El Capi-tanu v ZDA. Protagonist je vrhunski alpinist Tomaž Humar, ki je prav pred mesecem dni sam preplezal južno steno Dhaulaghirija. Film je posnel Stipe Božič, sicer tudi sam alpinist. Na festivalu v Trentu je prejel srebrni encijan. Oba filma konkurirata na tržaškem festivalu Scabiosa Trenta, kjer bodo 13. decembra razglasili zmagovalca. Huda nesreča pri Krminu V križišču državne ceste št. 56 in državne ceste št. 305 pri Krminu je včeraj, okrog 16.30 prišlo do trčenja med tremi vozili. V nesreči se je huje ranil 43-letni voznik alfa romeo 164 M.G. iz Zagraja. Zdravil se bo 30 dni. Pomembna prometnica je bila zaprta za ves promet skoraj do 18. ure. Jutri v Tržiču mednarodno srečanje mladinskih zborov Združenje pevskih zborov USCI prireja jutri v Tržiču prvo mednarodno srečanje mladinskih in otroških pevskih zborov. V tržiškem občinskem gledališču bodo ob 11. uri nastopili trije zbori in sicer zbor »Gioventu in cantata« iz kraja Marostica v pokrajini Vicenza pod vodstvom Cinzie Zanon, zbor osnovne šole »Danilo Lokar« iz Ajdovščine, ki ga vodi Marinka Šuštar, in zbor glasbene šole iz Neumarkta v Avstriji, pod vodstvom Christine Maier. Za pevsko dobrodošlico bodo poskrbeli člani dijaškega zbora znanstvenega liceja »M. Buona-rotti« iz Tržiča, ki ga vodi Gianna Visintin. SEJEM RURALIA / SALON MANJŠINSKE KULINARIKE Tudi slovenski gostinci in vinogradniki na sejmu Sponzor je Kmečka banka - Na sejmu kiosk SGZ in SDGZ Jutri popoldne predstavitev tipičnih jedi naše manjšine Se danes in jutri si lahko na gospodarskem razstavišču ogledamo sejem tipičnih jedi in pijač Ruralia. V nedeljo je bilo sejmišče polno. Marsikdo je zaradi mraza šel v ogrevane prostore raje kot na Travnik in stranske ulice, kjer je potekal Andrejev sejem. Pobudniki sejma Ruralia so zadeli v tarčo, ko so si izmislili takšen sejem, ki ga sicer letos prirejajo šele v drugo. Reklama je bila dobra, o njem so pisali številni italijanski in tuji časopisi. Brez dvoma bo o njem še marsikaj pisalo, še zlasti potem, ko so na okroglo mizo o tipični hrani narodnih manjših prišli številni italijanski novinarji. Ti so tudi na večerjah pri Sirku na Plešivem, pri Devetaku na Vrhu in v enoteki v Gradišču ob Soči, pokušali večerje, ki so jih pripravili “manjšinski” gostinci. Naša primorska slovenska kulinarika je imela precejšen odziv. Tudi zaradi tega je Kmečka banka letos sponsorizira-la sejem Ruralia. Na sobotni otvoritvi je predsednik dr. Diego Marvin povedal, da je banka sponzor zato, ker je bil letos dan poudarek manjšinskim dobrotam in ker so bila predstavljena briška vina. Kmečka banka ima med člani in strankami gostince, trgovce in kmetovalce slovenske narodnosti. Manjšinska kuliranika ni bila samo na tipičnih kosilih in večerjah. Poleg nekaterih naših vinogradnikov, ki razstavljajo posamično ali v skupini, je na sejmišču tudi kiosk Slovenskega gospodarskega združenja iz Gorice in Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta. V njem nudijo reklamne prospekte o naših podjetnikih in tudi pokušnjo dobrot. Prav je, da naštejemo gostilničarje in druge, ki tu sodelujejo. V soboto smo lahko pokušali dobrote iz restavracij Daneu z Opčin in Da Tommaso iz Gabri j, v nedeljo gostiln Gruden iz Sempolaja in Devetak z Vrha ter specialitete trgovine Mosetti iz Gorice-Standreža. Včeraj so sodelovali kuharji gostilne La Lampara iz Križa, Guštin iz Zgonika in Luka iz Jazbin. Danes bosta na vrsti gostilni Da Miho iz Devetakov in Koršič iz Ste-verjana, jutri pa se bosta predstavili pekama Cotič iz Sovodenj in restavracija Sirk s Plešivega. Na sejmišču bo danes med 12. in 13. uro degustacija dobrot Cimbrov in Koroščev, med 17.30 in 18.30 pa tiste okcitanske manjšine. Jutri opoldne bo na vrsti tipična kuhinja Mochenov, pozno popoldne pa Slovencev. Včeraj je na sejmu bil posvet o kmečkem turizmu. Priredila ga je pok- rajinska uprava, ki pripravlja načrt o razvoju kmečkega turizma v Brdih. Odbornika Brancati in Valentini sta orisala ta načrt. Izdali bodo kažipot v več jezikih. V njem bodo Brda obdelali z več zornih kotov. Na posvetu je poročal tudi funkcionar ERSA Panzera, ki je podrobno obrazložil deželno zakonodajo na tem področju. Ker je v tem času načrtov kar veliko, je Panzera jasno povedal, da se ERSA ne bo odpovedala pravicam, ki ji gredo po deželnih zakonih. Dejal je, da je treba ovrednotiti kmečki turizem s tem, da bi kmetje imeli tudi sobe za goste, in da je treba spoštovati pravila tam, kjer je napisano, da mora biti večina prodanega blaga domače predelave. Kmečki turizem mora biti le dopolnilna dejavnost kmečkega posestva, ne pa sam sebi namen. Najbrž bo prišlo do težav, kajti na tem področju je sedaj kar veliko pobud. Za promocijo kmečkega turizma je že poskrbela ERSA z izdajo trojezične brošure o kapacitetah FJK, Slovenije in Koroške. Zanj se zanimajo pokrajinska uprava, Briška gorska skupnost, občina Krmin, občina Gorica in še kdo. Marko VValtritsch Kitarist G. Pinto gost sezone Squarci Goriški kitarist Gianluca Pinto bo nocoj ob 21. uri nastopil v dvorani pokrajinskih muzejev na gradu v sporedu »Squar-ci«, ki ga prirejata pokrajinsko odhor-ništvo za mladinska vprašanja in združenje CSCI. Pinto se je rodil leta 1971. Sprva se je učil klavirja in z raznimi pop-rock in funky ansambli izvajal tudi lastne skladbe. Kasneje se je posvetil kitari kot samouk, pred dvema letoma pa prišel tudi do diplome na konservatoriju. Ze precej let nastopa kot solist in član raznih skupin, poučuje glasbo in raziskuje nove smeri. Letos poučuje klasično kitaro na »Ecole musicale europeenne« v Parizu, kjer je zložil glasbo za gledališko postavitev VValida Kowatlija »Comme tu veux«, ki so jo krstno uprizorili maja letos v gledališču Sorbone. Naslednji in zadnji koncert jesenskega ciklusa sezone »Squarci« bo v petek, 10. decembra, ko bo nastopil Andrea Poz-zoli (keltska harfa). Novi Polo. Nadvrednoti zmogljivosti. / • Ce želite izpostaviti najbolj športni del vašega značaja, vžgite Novi Polo. Lahko začnete pri bencinskih motorjih, od 1.0 1 37 kW/50 CV do presentljivega GTI 1.6 1 92 kW 125 CV, in nadaljujete z enim od dveh gonilcev dizel, 1.9 1 SDI 47 kW/64 Cv ali najnovejšega 1.4 1 TDI 55 kW/75 CV s 3 valji. Učinek, ki ga boste zaznali bo dvojen: veC vrednosti na vozni strani, zaradi zmogljivosti, veC vrednosti po koristni plati, zaradi porabe goriva. www.volkswagen-italia.com Zastopnik Volksvvagen za Gorico in pokrajino: AutosacchettI -v,-.. . ,7 GORICA, ul. lungo Is. Argentina 9/11 TRŽIČ, ul. A. Bolto 38/E PNBUSEFM&. DUŠAN MARAŽ Prodaja in servis gum Michelin, ! Pirelli, Toyo, Kleber,* Bridgestone, itd. Bogata izbira alu-platišč OZ, Antera, Momo, Alessio Kakovost po najboljših cenah Gorica, ul. Montesanto 120 Tel. 0481.533672, faks: 533752 in na novem naslovu v Krminu, kjer nudimo tudi storitve mehanske delavnice Krmin, ul. Brazzano 37, tel. 0481.60608 TARITORIALNI PAKT Spet preučiti odločitev o subvencijah ANDREJEV SEJEM / KLJUB MRAZU IN DE2JU Kot vsako leto naval obiskovalcev Prerazporeditev stojnic dobro sprejeto, toda kramarji se jezijo no občino in Ascom Na sedežu Trgovinske zbornice je včeraj zasedal Teritorialni pakt za Goriško. Razpravljal je o odločitvi vlade, da deželo izvzame iz območij, kjer je v teku proces deindustria-lizacije in je zato mogoče gospodarstvu nuditi posebne subvencije, mimo določil EU. Zasedanja sta se poleg predstavnikov ustanov in združenj, med terni tudi Slovenskega gospodarskega združenja, udeležila tudi parlamentarca Volčič in Prestam-burgo. Po poglobljeni razpravi so izglasovali resolucijo, ki zajema dve bistveni zahtevi: da se ponovno preučijo odločitve glede izključitve Goriške in dežele iz območja, kjer so možne subvencije, ter da se potrdijo izbire, ki jih je glede projekta Cilj 2 predstavila deželna vlada. Podpisniki tudi prosijo za nujno srečanje s podtajnikom pri zakladnem ministrstvu D’Amicom. Resolucija soglaša s sta-bščem, ki ga je 3. decembra sprejelo predsedstvo dežel-ne vladft ter izraža zaskrbljenost zaradi skrajno negativnih posledic, ki bi jih ^ep, ce bi ostal v veljavi, unel za tukajšnje gospodarstvo. Ob tem navaja razlo- ge, ki bi jih morala vlada ob ponovni preučitvi upoštevati: deželno gospodarstvo doživlja težavno obdobje prestrukturiranja in privatizacije velikih javnih podjetij; težavno stanje gospodarstva je vlada v prejšnjih letih priznala s podpisom prve in druge listine za Goriško in z nizom konkretnih ukrepov. Resolucija posebej navaja težave, ki se bodo pojavile ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Podjetja v obmejnem pasu ne bodo mogla vzdržati konkurence s podjetji v Sloveniji, ki bodo v začetnem obdobju imela različne ugodnosti in olajšave. Ob takem stanju bo postopek deindustriali-zacije hitrejši. Na zasedanju Teritorialnega pakta so tudi osvojili predlog o oblikovanju ožjega tehničnega odbora. Goriški župan Valenti pa je še pred zasedanjem pakta pisno posegel pri ministrih Fassinu in Amatu ter opozoril na razhajanje med stališčem EU, ki priznava kritičnost stanja v gospodarstvu na tukajšnjem območju, in stališčem vlade, ki s svojo odločitvijo tako stanje zanika. Valenti opozarja tudi na nevarnost deindustrializacije zaradi sehtve proizvodnje. Sinoči se je v Gorici sklenil osrednji del Andrejevega sejma, ko je približno'250 kramarjev pospravilo svoje blago in umaknilo stojnice z mestnih ulic. Zabavišča na Travniku, Trgu Battisti in v ljudskem vrtu pa bodo ostala v veselje otrok in najstnikov še do nedelje. Manj veseli bodo najbrž starši, saj so letos skoraj vsi zabaviščarji občutno privili cene navzgor, tako da je nekajurna zabava med vrtiljaki postala že kar drag špas. V nedeljo je sejmarjem nekoliko ponagajalo vreme z dežjem in burjo, ki pa je že popoldne razpihala oblake in kljub ohladitvi ponudila boljše pogoje za obisk sejma. Glavna letošnja novost Andrejevega sejma je bila nova razporeditev stojnic na širšem območju mestnega središča. Tako obiskovalci kot kramarji so odločitev, da se v ulicah Roma in Gadoma postavijo stojnice v eni sami in ne več v dveh vrstah, pozdravili z zadovoljstvom, saj so s tem bili odpravljeni »zamaški«, ki so ustvarjali zastoje in nepotrebno gnečo. Manj posrečena pa je bila odločitev, da se približno 60 z navedenih ulic odstranjenih stojnic namesti v ulicah Crispi in Diaz ter na delu Verdijevega Korza. Glasnik kramarjev Roberto Malinverno ugotavlja, da je bila ta odločitev zelo nerodna, saj je bil del stojnic nameščen daleč od osrčja sejma, brez potrebne kontinuitete med stojnicami na raznih ulicah. Občina je tudi povsem »pozabila« namestiti priključke za elektriko na novih območjih, kjer so si morali kramarji pomagati z generatorji ali pa ostati v temi. Povsem nezadovoljiva je bila tudi rešitev na Korzu, kjer so stojnice na cesti »pokrivale« zabavišča na pločniku. To, se pritožujejo kramarji, »ker je občina klonila pritiskom združenja Ascom in trgovske elite na Korzu« in ni dovolila bolj logične namestive stojnic na drugi strani ceste pri ljudskem vrtu, kot tudi na preostalem delu Korza do Ul. Diaz. Na sliki (foto Bumba-ca) z Andrejevega sejma KINO GORICA VITTORIA 1 17.45-20.00-22.15 »End of days - Giomi contati«. I. Arnold Schwar-zenegger. vnroRiA 3 i8.oo-2o.io- 22.20 »II sesto senso«. I Bruce VVillis. CORSO Rdeča dvorana: 18.00- 20.00-22.15 »Unarela-zione privata«. Modra dvorana: 18.00- 20.00- 22.15 »Terra bradata«. G. Giannini in R. Bova. Rumena dvorana: 17.45- 20.00-22.15 »Onegin« I. Ralph Fiennes in Liv Tyler. TR2JC EKCELSIOR 17.45-20.00-22.15 »End of days«. A. Schvvarzenegger. 1] OBVESTILA ZSKD obvešča, da bo drugo srečanje gledališke delavnice za delo z otroki v soboto, 11. decembra, ob 15. uri v prostorih knjižnice D. Feigla v Križni ulici 3 v Gorici. Informacije na tel. 0481-531495. SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI CGIL sekcija Doberdob vabi vse elane in prijatelje na srečanje v četrtek, 9. decembra, ob 16. uri v občinski telovadnici. Sledila bo zakuska. SPDG - SMUČARSKI ODSEK obvešča, da bodo 14. (od 19. do 20. ure) 16. in 21. decembra na sedežu v Ul. Malta 2 sprejemali prijave za nedeljski tečaj smučanja in deskanja. Pogoj za vpis je članstvo v društvu in vplačana članarina za leto 2000. Tečaj bo v Podkloštru od 16. januarja. NA TV PRIMORKI bo danes ob 21.30 Tjaša Dornik v oddaji Spoznavajmo zamejstvo predstavila štandreško mladino. KRONIKA / TRI OSEBE OVADILI ZARADI TIHOTAPLJENJA IN UTAJE mo »o. zupancic« »across the border« Meso prodajali v Veneto STANDREŽ Finančna straža je odkrila, da so precejšnje količine mesa, namenjenega porabi na območju goriške proste cone, v zadnjih dveh letih "izvozili” izven območja. Tako naj bi celo izven dežele pretihotapili okrog 62 ton mesa. Poleg kaznivega dejanja tihotapljenja (meso je namreč namenjeno izklučno porabi na območju goriške pokrajine) in izstavljanja lažnih računov, bodo morali trije odgovorni pri znanem goriškem podjetju, SODIŠČE M. Tomšič oproščen Proces proti 38-letne-mu nekdanjemu uslužbencu občine Doberdob, Mauru Tomšiču se je zaključil z oprostitvijo obtoženca, z utemeljitvijo, da ni zagrešil kaznivega dejanja. Na osnovi ovadbe, ki jo je vložila občina, naj bi Tomšič, ki je bil takrat tudi upravitelj na občini Sovodnje, med delovnim časom bil neupravičeno odsoten in naj bi opravljal druge zadeve. Kazenski postopek je bil sprožen leta 1995 na preturi v Tržiču. Po preureditvi sodišč pa je prešel v pristojnost go-riškega sodnika. GOLJUFIJA / ŠTIRI OVADBE Plačila tujih računov Neznanci obremenili kreditne kartice Goriški karabinjerji so v približno enem mesecu prejeli štiri ovadbe lastnikov kreditnih kartic, ki so na izpiskih tekočih računov ugotovili izdatke oziroma plačila, ki jih, tako zatrjujejo in zato so tudi vložili ovadbo, niso opravili. Takoj je treba sicer pojasniti, da ne gre za milijonske zneske, ampak za razmeroma skromne vsote, kar pa ne spreminja bistva. Neznani storilci so namreč prišli do načina, da so nakupe blaga plačevali z obremenitvijo računa lastnikov kreditnih kartic. Med žrtvami neznanih »operaterjev« naj bi bil avtoprevoznik, lastnik oziroma upravitelj trgovine, lastnik uvozno-izvoznega podjetja in tudi dva občana, ki nimata nobene gospodarske dejavnosti. Preiskava je zelo zapletena, ugotavljajo karabinjerji, saj zajema zelo občutljivo področje. Zaplet je še dodatno otežen, ker se podatki pretakajo po računalniškem sistemu. Tudi glede varovanja zaupnih oziroma občutljivih podatkov pride občasno do lukenj ali pa prevelikega zaupanja, kar hitro in uspešno izrabijo goljufi. odgovarjati še za utajo okrog 650 milijonov lir dohodka. Medtem ko je bila proti omenjenim trem vložena ovadba, preiskovalci še niso odločili glede ukrepov proti kupcem iz Veneta. Sumi o preprodaji mesa proste cone izven območja so obstajali že dalj časa. Preiskava je zadobi-la hitrejši ritem potem ko so finančni stražniki, februarja letos, v Venetu ustavili tovornjak znanega goriškega podjetja. Prevažal je dveinpol toni mesa. Vozilo in tovor so zasegli. Na sedežu podjetja so ob takošnji preiskavi našli odrezke mesa, na katerih je bil poseben pečat s katerim je označeno meso namenjeno porabi v okviru proste cone. Državni tožilec, ki je potrdil zaplembo vozila in tovora je odredil podrobno preiskavo, da bi se ugotovil obseg nezakonite dejavnosti. Finančna straža je po podrobnem preverjanju dokumentacije ugotovila, da so v zadevo vpleteni tudi nekateri goriški mesarji. OBSOV071299 »The Last Chance Band« + »Stornirana« Danes, 7. decembra, ob 22. uri v KD »A. Budal« v Standrežu. DRUŠTVENA 2URKA Vstop prost! OBČINA SOVODNJE OB SOČI namerava poveriti blagajniško službo za triletje 2.000 - 2.002. Zainteresirane bančne Ustanove si lahko ogledajo razglas za natečaj na Županstvu v Sovodnjah s sledečim urnikom; od ponedeljka do petka od 8.00 do 09.30 in od 12.00 do 13.30, ob ponedeljkih tudi od 16.00 do 18.00, ob sredah tudi od 15.30 do 18.00 ure. Ponudbe lahko predstavijo najkasneje do 18.00 ure dne 29.12.1999. R KONCERTI POKRAJINSKI MUZE! NA GRADU, nocoj ob 21.00 koncert kitarista Gianluca Pinta. DVORANA FIJA X. V STA-RANCANU, nocoj ob 20.30 jazz koncert Tria Maier (Gio-vanni Maier - kotrabas, Giorgio Pacorig - klavir, Adolfo Dal Fomo-bobni). M PRIREDITVE MO »O. ZUPANCIC« STANDREŽ in »ACROSS THE BORDER« vabita na zadnjo društveno žurko tisočletja: »- 24 Live mušic shovv« nocoj ob 22. uri v KD »A. Budal« v Standrežu. Nastopata rock skupini »The Last Chance Band« in »Staravrana«. Vstop prost. ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vabi na Malo Cecilijanko jutri ob 15. uri v veliki dvorani KG »Lojze Bratuž«. KSD VIPAVA vabi na ko-talkarsko revijo v soboto, 18. , ob 20.30, in nedeljo, 19. decembra, ob 19.30 v občinski telovadnici v Sovodnjah. SKD DANICA vabi v petek, 10. decembra, ob 19. uri na miklavževanje v centru Danica na Vrhu. Društveni otroci bodo prikazali igro Muca copatarica. GALERIJA ARS vabi na predstavitev nove knjige Jožka Šavlija Slovenski svetniki v petek, 10. decembra, ob 18. uri v Katoliški knjigami. Sodelujejo avtor, prof. Mirjam Bratina Pahor in založnik g. Humar. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV priredi veselo silvestrovanje 29. decembra v gostišču Al fogolar v Gaglia-nu. Vpisovanje do 15. decembra pri poverjenikih in na sedežu ob sredah od 10. do 11. ure (v sredo, 8. decembra bo sedež zaprt). I : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI - BASSI RITA, Ul. don Bosco, 175, tel. 32515. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 410701. POGREBI DANES - v Gorici: 13.15, Giovanna Viola por. Olivo iz splošne bolnišnice v Marian; 13.15, Franc Ferfblja iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Rupi. V Tržiču: 10.00, Mario Bersa iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Jožefa; 11.00, Eugenia larc vd. Laurenti na glavnem pokopališču; 12.00, Lea Menazri vd. Di Benedetti iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče; 12.55, Ezio Harej iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Nabrežini; 13.00, Elidio Fab-bro iz splošne bolnišnice v Turjak. t Zapustila nas je naša draga Eugenia larc vd. Laurenti stara 85 let Žalostno vest sporočajo sestra Marija, bratje Rodolfo, Ladislave in Romano, svakinje in hecaki ter ostali sorodniki. Pogreb bo danes, 7. decembra, ob 11. uri v kapeli pokopališča v Tržiču. Topla zahvala vsem, ki bodo spremili na zadnji poti drago pokojnico. Tržič; 7. decembra 1999 (Pogrebno podjetje Preschern) CEČENJA / ULTIMAT RUSKE VOJSKE CIVILNEMU PREBIVALSTVU IN GVERILCEM Ljudje naj do sobote zapustijo Grozni, ki ga bodo bombe zravnale z zemljo Po tem datumu bodo vse ljudi v čečenski prestolnici obravnavali kot teroriste in jih likvidirali MOSKVA - Grozni ima štete dneve. Prihodnjo soboto bodo ruske bombe, rakete in izstrelki zaceli spremenjati Čečensko prestolnico v prah in pepel. Rusko poveljstvo je namreč včeraj civilnemu prebivalstvu ultimativno dalo petdnevni rok, da zapustijo Grozni, ker bodo po tem datumu vse ljudi v Čečenski prestolnici obravnavali kot teroriste in jih likvidirali. Ultimat so natiskali na letake, ki so jih skupaj s propust-nico za predajo ruska letala trosila nad Groznim. Kdor bo hotel do sobote zapustiti Grozni, se bo moral s predajnim lističem javiti na poveljstvu ruskih zveznih sil v vasi Prvomajskoje, ki se nahaja nekaj kilometrov pred Groznim in do kate- re bo do sobote odprt humanitarni koridor. Od tu bodo vse begunce premestili v taborišče Snamen-skoje. V obkoljenem Groznem, kjer so že nekaj dni ljudje brez hrane, je po podatkih ruske civilne službe 5 tisoč gverilcev in 15 tisoč civilistov, po podatkih predstavnika ruske vlade za uporno republiko Nikolaja KoSmana pa je civilistov kar 40 ti-soC. »Ste obkoljeni, vse ceste so blokirane, ste poraženi. VaSi poveljniki ne vedo, kaj storiti, vsak nadaljnji odpor bi bil brez haska,« je med drugim napisano na letaku, ki CeCenske gverilce poziva k predaji in jim v zameno obljublja amnestijo. Ultimat je realen in dokončen, so za ruske televizijske mreže navajali vojaški izvedenci, ki so obenem poudarjali, da bi lahko mesto zravnali z zemljo, preden bi ruske sile začele s čiščenjem. Navsezadnje sO ruske oblasti prejšnji teden sporočile, da bodoča prestolnica Čečenije ne bo Grozni, temveč drugo najvecje mestu Gudermes, Cigar prebivalci so iz njega izgnali gverilce, tako da je ostalo skoraj nepoškodovano. Mesto Argun, ki so ga ruske sile zasedle prejšnji teden, so šele vCeraj očistili gverilcev in minskih pasti, tako da bi bilo Čiščenje Groznega brez »temeljitega« bombardiranja izredno težka naloga. Nedaleč od Argu-na, pri Mesker-Jurtu, je rusko topništvo napadlo MONAKO / PRIZNANJE Safrejevo smrt zakrivil bolničar Ted Maher Židovskega bančnika in milijarderja so pokopali v Voyrieru, obred pa je bil v ženeski sinagogi MONAKO, ŽENEVA - Monaški državni pravdnik Daniel Serdet je na včerajšnji tiskovni konferenci povedal, da 41-letni ameriški bolničar Ted Maher priznal, da je v noči na petek podtaknil požar v stanovanju židovskega bančnika in milijarderja Edmonda Sabe v Monaku in da si je »izmislil« napad dveh oboroženih in zakrinkanih mož. Prav tako si je sam zadal z nožem rane, da bi bil bolj verodostojen. Meherja, ki je bil pri 67-letnem bančniku zaposlen le pet mesecev, so obtožili »povzročitve namernega požara, ki je povzročil smrt« Edmonda Safre in njegove 38-letne ameriške bolničarke filipinskega rodu Viviane Torrente. Zakaj se je odločil za to zločinsko dejanje, Se ni jasno, sodnik Serdet je včeraj le omenil, da je bil Maher v sporu z glavno bolničarko Saffejeve zdravstvene ekipe. Preiskava bo morala seveda ugotoviti, ali ni morda kdo Maherju, ki je bivši pripadnik elitnega oddelka zelenih beretk ameriške mornariške pehote, ukazal podtakniti požar. Za sedaj so se seveda v Monaku oddahnili, saj so se kljub demantijem že širile govorice, da je Safre j a umo- rila ruska mafija. Verzija o mednarodni zaroti bi namreč prizadela monaški imidž najvarnejšega kraja za bogataše in poslovneže. Obenem postaja vedno bolj jasno, da bi se Safre in njegova bolničarka lahko rešili, če ne bi bil bančnik dobesedno obseden od varnosti, tako da je svoje stanovanje spremenil v pravi bunker. Ko se je zatekel v kopalnico, kjer je umrl zaradi zadušitve, ga je Zena po telefonu iz drugega krila stanovanja rotila, naj zapusti kopalnico. Safre pa je udarce gasilcev zamenjal s poskusi napadalcev, da bi prišli do njega. Saffeja, ki se je rodil leta 1932 v Bejrutu, kot sin Jakoba Safreja, trgovca z zlatom in finančnika za časa turskega cesarstva, so vCeraj pokopali na židovskem pokopališču Veyrier pri Ženevi. Pogrebni obred pa je bil v ženevski sinagogi Hekal Haness (na sliki AP odhod iz sinagoge) , udeležili pa so se ga poleg sorodnikov in najožjih prijateljev tudi Nobelov nagrajenec za mir Elie VViesel, vodja šiitske verske ločine ismailitov Aga Kan, nekdanji generalni sekretar OZN Javier Perez de Cuellar in izraelski zunanji minister David Levi. kolono vozil muslimanskih upornikov. Vsak Cas pa naj bi se začela ofenziva proti Urus-Martanu, ki je prav tako obkoljen. Kaj bodo storili gverilci, ruski viri le ugibajo. Po nekaterih naj bi pripravljali protiofenzivo, tako da bi z juga v hrbet udarili oble-galce. Drugi pa so mnenja, da se bodo gverilci zatekli na gorati jug Čečenije, kjer jih ruska vojska ne bi uspela izgnati. Od tu naj bi nadaljevali gverilske napade in teroristične akcije proti ruskim silam in objektom. Zadnja verzija je najbolj verjetna, ker bi bila morebitna Čečenska protiofenziva zaradi ruskih letal in helikopterjev obsojena na poraz. Čečenski predsednik Aslan Mashadov, ki je že pred obkolitvijo pravočasno zapustil Grozni, bo baje v Afganistanu ustanovil čečensko vlado v izgnanstvu. Pogojnik je obvezen, ker se ruske tajne službe že nekaj mesecev trudijo, kako bi dokazale povezave med afganistanskimi fundamenta-lističnimi Talibani in »čečenskimi teroristi«. Vest je sporočila ruska tiskovna agencija Itar-Tass, ki se je sklicevala na talibanske vire v pakistanskem Islamabadu. Ob konCni vojaški ofenzivi proti Groznemu in Urus-Martanu pa Kremelj že išče povojno politično rešitev za Čečenijo. Zunanji minister Igor Ivanov je potrdil, da se Rusija trenutno pogaja »s predstavniki Čečenske družbe-, ki želijo miroljubno rešitev«. Vodja ruske diplomacije ni navedel imen, a skoraj go- tovo se pogajajo s čečenskim muftijem (muslimanskim verskim voditeljem) Ahmadom Kadi-rovom, ki se ne strinja s politiko Mashadova in je odločen nasprotnik islamskega fundamentalizma. Rusi upajo, da bodo s pomočjo Kadirova omilili upravičene proteste islamskih držav. Včeraj je namreC v Moskvo prispela misija Organiza- cije islamske konference, ki jo vodi Sef iranske diplomacije Kamal Maraži. Ta je na pogovorih s pre-mierom Putinom in s svojim ruskim kolegom Ivanovom kot »pretiran« ocenil ruski vojaški poseg glede na grožnjo, ki jo predstavljajo čečenski separatisti. Po poročanju agencije Itar-Tass naj bi zunanji ministri Irana, Katarja, Maroka in Burkine-Faso priznali, da je čečensko notranje-rusko vprašanje in da je treba zajamčiti ozemlj-sko celovitost Ruske federacije, a so obenem obžalovali, da je prišlo do odkrite vojne in so se zavzeli za politično reševanje zapleta. Misija bo danes obiskala Dagestan, InguSetijo in čečenska območja pod nadzorstvom ruskih sil. EVROPSKA UNIJA / ZADNJE PRIPRAVE NA HELSINŠKI VRH 0 obrambi in širitvi zbližanje, vendar še nobenega sklepa Med najbolj odprtimi vprašanji ustroj širitvenega procesa BRUSELJ - Zunanji ministri Evropske unije so včeraj na zasedanju v Bruslju opravili Se zadnje priprave na bližnje vrhunsko zasedanje v Helsinkih. Kot svet za splošne zadeve so pregledati celoten sveženj dokumentov, ki jih bodo v petek in soboto obravnavali voditelji članic, sicer pa so po vsebinski razpravi okvirno podprli dokument o krepitvi skupne obrambne politike, ki ga je kot podlago za odločanje na vrhunski ravni pripravilo finsko predsedstvo, "široko" so podprti načrtovan prihodnji ustroj širitve in se strinjati o glavnih temah medvladne konference, na katerih se bodo članice v luči širitve dogovarjale o prenovi skupnih ustanov. Ministri so sicer dokument, ki ga je po poglobljenih posvetovanjih vseh članic o skupni obrambni politiki pripravilo finsko predsedstvo, okvirno podprti, vendar pa se bodo o nekaterih Se vedno spornih vidikih načrtov, predvsem glede načina sodelovanja z zvezo NATO, morati v Helsinkih izreči sami voditelji. Nobenih presenetljivih odločitev vodje diplomacij niso sprejemati o bližnji medvladni konferenci. V petnajsterici prevladuje splošno strinjanje, da se morajo države pred sprejemom novih članic dogovoriti o prihodnjem ustroju Evropske komisije, o novi porazdelitvi glasov med Članicami v ministrskem svetu ter o širjenju sprejemanja odločitev z večinskim glasovanjem na večje število področji. Ati bodo tema prihodnje medvladne konference tudi spremembe v drugih institucijah EU, predvsem v računskem sodišču, Evropskem sodišCu in v Evropskem parlamentu, bodo morati v Helsinških doreci sami voditelji. Od osrednjih tem vrhunskega zasedanja v Helsinkih je najbolj dorečen prihodnji ustroj širitvenega procesa. Zunanji ministri so danes znova izraziti "široko podporo" predlogu Evropske komisije, naj se petnajsterica prihodnje leto o članstvu zaCne pogajati tudi s tistimi kandidatkami, ki v pogajalski proces še niso vključene. O datumu začetka pogajanj ministri danes niso govoriti, po predvide- vanjih pa bo proces s temi državami stekel februarja ati marca prihodnje leto. Poleg Slovenije, Poljske, Češke, Madžarske, Estonije in Cipra bodo tako prihodnje leto v pristopna pogajanja vključene še Latvija, Litva,, Slovaška, Malta, Bolgarija in Romunija. Precej razprav in brez končnega razpleta pa je danes na ministrskem zasedanju znova povzročilo vprašanje turške kandidature. Čeprav je Grčija, sicer najostrejSa nasprotnica približevanja Turčije uniji, v zadnjem času nekoliko omehčala stališče. Atene so rešitev turške kandidature povezale z reševanjem vprašanja Cipra. Od ostalih članic Grčija namreč zahteva zagotovilo, da vključevanja Cipra v povezavo ne bodo pogojevale z reševanjem notranjepolitičnih razmer te razdeljene otoške države, v zameno pa ponujajo pristanek na imenovanje Turčije za kandidatko. Na taksno pogojevanje ostale članice tudi do poznega popoldneva niso pristale, tako da bodo morati vprašanje v Helsinkih razrešiti voditelji članic. (STA) Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Trst Tel.: 040/672871 1 Faks: 040/6728799 Torek, 7. decembra 1999 gospodarstvo in finance Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artnerjev. m O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Trst Tel.: 040/6728711 Faks: 040/6728799 OCENE / GUVENER PONOVIL PREDVIDEVANJE O ŠIBKI RASTI BDP V NASLEDNJIH LETIH Fazio poziva vlado, naj nadaljuje proces zniževanja davčnega pritiska Skupaj s krčenjem javne porabe in reformo welfarja osnovni pogoj za rast Stopnja brezposelnosti držav evra oktobra prvič pod 10% Eurostatova preglednica oktobrske stopnje brezposelnosti v državah članicah EU Avstrija 4,2 Belgija 8,9 Luksemburg 2,7 Finska 10,0 Francija 10,6 Irska 6,2 Italija (2) ' 11,4 Nemčija 9,1 Nizozemska (1) 3,1 Portugalska 4,6 Španija 15,3 evro-11 9,9 Danska (1) 4,3 Grčija Švedska 6,6 Vel. Brit. (3) 5,9 EU-15 9,1 (Podatki so navedeni v odstotkih; za nekatere države so navedeni zadnji razpoložljivi podatki: (1) sept. 1999, (2) jul. 1999, (3J avg. 1999) BRUSELJ - Oktobra je stopnja brezposelnosti v 11 državah evropske monetarne unije (EMU) prvič v sedmih letih padla pod 10% in se ustavila na ravni 9,9%. Podatke je včeraj objavil evropski statistični urad Eurostat. Septembra so imele države EMU 10-odstotno, oktobra lani pa 10,6-odstot-no stopnjo brezposleno-sti. Oktobra letos je bilo v 11 državah evra brez dela 12,7 milijona ljudi. Skupna oktobrska stopnja brezposelnosti v vseh 15 državah EU pa je ostala na septembrski 9,3-odstotni ravni, saj je bilo brez dela 15,4 milijona ljudi. Najnižjo stopnjo brezposelnosti v EU ima Se vedno Luksemburg, in sicer le 2,7%, največ nezaposlenih pa ima Španija,' ki je oktobra zabeležila 15,3-odstotno stopnjo brezposelnosti. Za primerjavo je Eurostat navedel tudi podatke za Japonsko in ZDA, kjer je bila brezposlenost oktobra 4,6- oziroma 4,1-od-stotna. Italija, katere zadnji uradni podatek o brezposelnosti je najstarejsi, saj se nanaša na julij, je imela takrat 11, 4-odstotno brezposelnost, kar pomeni, da jo prekaša le Španija s 15, 3.-odstotno brezposelnostjo, medtem ko za tretjo »črno ovco«, Grčijo, ni podatkov. Italija pa Zal nosi negativni rekord Števila brezposelnih državljanov, ki so mlajši od 25 let, saj stopnja tovrstne brezposelnosti dosega 32,5%, medtem ko znaša povprečje držav EU 17,5%, povprečje 11 držav evra pa 18,7%. Ce je res, da ostaja na vrhu lestvice brezposelnosti Španija, pa je prav tako res, da boj, ki ga je madridska vlada napovedala tej socialni bolezni, začenja dajati prve rezultate. V zadnjem letu je Španiji uspelo znižati raven brezposelnost za več kot tri odstotke, saj je padla od 18,5% na 15,3%. Španija je tako na vrhu lestvice držav, ki so najuspešnejše v boju proti brezposelnosti, sledita pa ji Nizozemska, kjer se je stopnja brezposelnosti znižala od 3,7% na 3%, in Irska, kjer je brezposelnost padla od 7,4% na 6,2%. Včeraj objavljeni Euro-statovi podatki kažejo, da prizadevanja za povečanje zaposlenosti začenjajo dajati prve sadove. Le dve leti nazaj, oktobra 1997, je bilo namreč v državah evra 11,5% brezposelnih, danes pa se je njihov delež znižal na 9,9%. BERGAMO - Po medli gospodarski rasti v iztekajočem se letu 1999, se Italiji tudi v naslednjih dveh letih obeta »Šibka« rast. Guvener Banke Italije Antonio Fazio je včeraj ponovil to svoje predvidevanje v posegu ob odprtju akademije finančne straže v Bergamu. »Italijanskemu gospodarstvu je tudi v prihodnjih dveh letih namenjena skromnejša gospodarska rast, ki bo nihala med 2% in 2,5%,« je dejal Fazio in se pri tem nanašal na evropsko povprečje, ki bo preseglo 3%, in na predvidevanja v vladinem programskem dokumentu, kjer je za leto 2000 rast BDP ocenjena na 2,2%, za leto 2001 pa na 2,6%. Ce želi vlada postaviti pogoje za živahnejšo rast, mora po guvernerjevem mnenju v naslednjih letih občutno zniževati davčni pritisk: »Ob spoštovanju vinkula-cije, ki jo določajo mednarodne pogodbe na področju neto zadolžitve in javnega dolga, je treba odločno nadaljevati v smeri postopnega zniževanja davčnega pritiska,« je dejal guverner in dodal, da morajo fiskalnim obvezam, ki jih je vlada že uvrstila v finančni zakon, slediti napovedi o nadaljnjefn zniževanju pritiska tudi v naslednjih letih. Posebej se je Fazio ustavil pri nujnosti »trendnega znižaj a deleža javne porabe na bruto domači proizvod«, Se posebno glede na neučinkovitost, ki se je s časom nabrala pri proračunski porabi. Ta neučinkovitost se kaže tako v obsegu kot v sestavi porabe, zato je treba po Faziovem mnenju pospešeno nadaljevati že začeta prizadevanja za reformo javne uprave, po drugi strani pa »radikalno razvozlati strukturne vozle, zaradi katerih ostaja javna poraba previsoka na področju pokojninskega in socialnega varstva. To potrebo narekuje tudi želja, da se »učinki našega razvitega sistema socialne varnosti trajno ohranijo in zajamčijo«, je dodal Fazio, ki je vztrajal tudi pri »novih oblikah delovnih odnosov« za zaposlovanje mladih ljudi. »V trenutku, ko gospodarstvo raste, se bolj prožne oblike dela same po sebi spremenijo v stalno zaposlitev,« je menil Sef centralne banke. Antonio Fazio je na koncu - tudi glede na okolje, v katerem je govoril - ostro napadel davčne režime off-shore, ki jih je opredelil kot »črne luknje« mednarodne finance, ker spodbujajo pranje denarja nezakonitega izvora. Po guvernerjevih podatkih poslujejo italijanske banke v off-shore centrih z 28 podružnicami in prek 18 partnerskih bank (v največji meri na Irskem), konec junija pa so te banke zbrale za 22,4 milijarde dolarjev vlog, kar je več kot 42.560 milijard lir. Znižanje tarife za klice s fiksnih na mobile telefone NEAPELJ - Kot je bilo napovedano, je organ za nadzor nad telekomunikacijami včeraj sporočil nove tarife za telefonske klice s fiksnih na mobilne telefone. Povprečno znižanje tarife dosega 29%, skupni prihranek za vso populacijo pa bi moral doseči 1.550 milijard lir. Tis ti, ki kliče od doma številko mobilnega telefona, po novem ne bo moral več skrbeti o vrsti mobilne naročnine (business ali family), ampak bo moral misliti le na časovne pasove, ki bodo enake kot so tisti, ki veljajo za medmestne klice. Nove tarife bodo začele veljati 15. januarja prihodnje leto, v povprečju pa bo cena minute telefonskega pogovora od sedanjih 658 padla na 470 lir. Predsednik nadzornega organa za telekomunikacije Enzo Chelli je napovedal, da bo lahko prišlo do novih znižanj po koncu preverjanja knjigovodskih stroškov upravljal-cev Tima, Omnitela in Telecoma. Od EIB nadaljnjih 160 milijonov evrov za slovenske avtoceste LUKEMBOUR - Evropska investicijska banka (EIBJ s sedežem v Luxembourgu je konec novembra Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS) namenila 160 milijonov evrov posojila za pomoč pri finansiranju izgradnje zadnjega odseka avtocestne povezave med Ljubljano in Koprom, ki je del evropske avtoceste E 70. Vključno s temi 160 milijoni evrov je seštevek dosedanjih posojil EIB za realizacijo avtocest v Sloveniji dosegel skupno vrednost 550 milijonov evrov (približno 1.100 milijard lir). Sevemo-južni in vzhodno-zahodni koridor, ki bosta tvorila avtocestni križ v Sloveniji, sodita med prednostne koridorje V in X v transevropski mreži za srednjo in vzhodno Evropo. OBRT / PO ENOLETNIH PODATKIH Največ novih obrtnikov v Trstu, v Gorici pa osip Po trendu rasti števila obrtnih podjetij je tržaška pokrajina prva na severovzhodu države (+4,3%) GORICA - V treh deželah na severovzhodu Italije - ali v Trivenetu, kot se je to območje imenovalo pred leti - se je v zadnjem letu Število obrtnih podjetij povečalo za 2,46 odstotka. Konec septembra 1999 je bilo v seznamih trgovinskih zbornic trinajstih pokrajin vpisano 127.915 obrtnikov. Trend rasti je nekoliko manjši od državnega, kajti v Italiji se je število obrtnikov v enakem obdobju povečalo za 2,70 odstotka. Skupno število obrtnikov dosega v Italiji 1 milijon 374.551 enot. V to kategorijo sodijo tako brivci in čevljarji, kjer je običajno zaposlen le lastnik, kot tudi takšni obrtniki, ki dajejo delo petdesetim in se več delavcem. Na severovzhodnem območju Italije pa po tej vrsti podjetij prednjači Trst, saj je od lanskega do letošnjega septembra Število obrtnikov na Tržaškem zraslo za 4,37 odstotka. V tržaški pokrajini je trenutno registrirano 4.394 obrtnih podjetij. Na drugem mestu po števi- lu novih podjetnikov je Rovigo, kjer je seštevek obrtnih podjetij dosegel 7.220, kar pomeni 4,2-odstotni porast. Na repu enoletne lestvice pa je Gorica, kjer so letos zabeležili negativno bilancoe, saj se je število obrtnikov zmanjšalo za 0, 34 odstotka. Na Goriškem je zdaj samo 2.984 obrtnikov. Negativni trend so zabeležili tudi v pokrajini Belluno, in sicer zai 0, 32 odstotka manj obrtnikov kot lani, v ostalih pokrajinah severovzhodne Italije pa so številke pozitivne. Največje Število obrtnih podjetij imajo v Padovi, in sicer 27.880 z 1, 8-odstotnim porastom. Več kot 20 tisoč obrtnikov imajo v pokrajinah Verona, Vicenza, Treviso in Benetke, kjer se podjetja tudi močno razvijajo zaradi velike prisotnosti tovarn, za katere ti obrtniki delajo. V Pordenonu imajo 7.719 obrtnikov, njihovo Število se je povečalo za 1,69 odstotka, medtem ko jih je v Vidmu 14.753 z 1,83-odstotnim porastom. Marko VValtritsch TEČAJNICE 1 FVDn- 1 I EVRO= 1.936,27 URE 6. DECEMBER 1999 V EVRIH POVPREČNI TEČAJ VALUTA 6.12. 3.12. ameriški dolar 1,0182 1,0015 japonski jen 104,62 102,57 grška drahma 328,50 328,75 danska krona 7,4384 7,4387 švedska krona 8,6055 8,6080 britanski funt 0,6310 0,6255 norveška krona 8,1310 8,1050 češka krona 36,112 36,053 ciprska lira 0,5768 0,5766 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski florint 254,41 253,15 poljski zlot 4,2687 4,2500 slovenski tolar 197,2765 197,2375 švicarski frank 1,5969 1,5967 kanadski dolar 1,5078 1,4823 avstralski dolar 1,6069 1,5872 no vozelandski dolar 2,0162 1,9865 ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA 6. DECEMBER 1999 VALUTA NAKUP/PRODAJA 1 EVRO portugalski escudo nizozemski gulden belgijski in luksemburški frank francoski frank nemška marka finska marka španska pezeta avstrijski šiling irski funt italijanska lira 200,482 2,20371 40,3399 6,55957 1,95583 5,94573 166,386 13,7603 0,787564 1936,27 EVRO KJOIMLC VMLUIC NAKUP PRODAJA ameriški dolar 1,0096 1,9938 britanski funt 0,6112 0,6204 švicarski frank 1,6143 1,5782 danska krona 7,5812 7,2952 norveška krona 8,2682 7,8977 švedska krona 8,7818 8,3618 kanadski dolar 1,5101 1,4545 grška drahma 345,68 300,90 japonski jen 106,00 99,59 avstralski dolar 1,6625 1,5530 slovenski tolar 205,98 193,62 hrvaška kuna 8,2394 7,4472 Češka krona 45,052 35,205 slovaška krona 55,35 43,028 madžarski florint 298,04 242,15 ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Zadruga zo.z. TRST KMEČKA BANKA GORICA 6. DECEMBER 1999 EVRO LIRE VALUTA nakup prodaja nakup prodaja ameriški dolar 1,0095 1,9925 1918 1951 britanski funt 0,6304 0,6196 3071 3125 kanadski dolar 1,4958 1,4654 1294 1321 japonski jen 103,1990 101,3095 18,76 19,11 švicarski Irank 1,6067 1,5805 1205 1225 non/eška krona 8,1871 7,9979 237 242 švedska krona 8,6840 8,4798 223 228 grška drahma 332,3104 319,3700 5,83 6,06 danska krona 7,5237 7,3529 257 263 avstralski dolar 1,5984 1,5669 1211 1236 slovenski tolar 202,7507 196,1773 9,55 9,87 hrvaška kuna 7,9031 7,3066 245 265 FIKSNI TEČAJI VALUT EVRA EVRO LIRE nemška marka 1,95583 989,998 francoski frank 6,55957 295,182 nizozemski gulden 2,20371 878,641 belgijski frank 40,3399 47,998 avstrijski šiling 13,7603 140,741 finska marka 5,94573 325,657 španska pezeta 166,386 11,637 portugalski eskudo 200,482 9,658 irski funt 0,787564 2458,555 lira 1936,27 MILANSKI BORZNI TRG 6. DECEMBER 1999 INDEKS MIB 30: +0,68% delnica cena € var. % delnica cena-€ var. % AEM ALITAUA 2,859 2,360 +2,87 -2,03 INA MEDIASET 2,785 -0,17 13,873+10,61 ALLEANZA 9,372 -1,11 MEDIOBANCA 9,478 -1,09 AUTOSTRADE 6,762 -0,93 MEDIOLANUM 9,477 +7,37 BNL 3,041 -1,74 MONTEDISON 1,591 -0,43 COMU 5,173 -0,80 OLIVETTI 2,149 +1,12 BCA Dl ROMA 1,323 -1,34 PIRELLI SPA 2,386 +0,25 FIDEURAM 7,814-+4,75 RAS 8,778 +0,57 INTESA 4,128 -0,84 ROLO BCA 1473 18,994 -0,52 MONTE PASCHI 3,637 -0,08 SAN PAOLO IMI 13,356 +1,78 BIPOP CARIRE 53,950 +4,59 SEAT PAGINE GIALLE 2,441+11,56 EDISON 7,509 -1,11 TIM 8,407 +2,02 ENI 5,403 -0,40 TEČNOST 2,307 -1,70 FIAT 28,980 +0,87 TELECOM ITA 11,099 +1,70 GENERALI 29,180 -0,17 UNICREDIT 4,626 +0,08 ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d.. Ljubljana Torek, 7. decembra 1999 PRIREDITVE GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče V četrtek, 9. decembra ob 16.00 (red H) ponovitev ljudske drame Odona von Horvata »Zgodbe iz dunajskega gozda«. Rezija Mario Uršič. V petek, 10. dec. ob 20.30 (red A in D), v soboto, 11. dec. ob 20.30 (red B, E in F) in v nedeljo, 12. dec. ob 16.00 (red C) gostuje Prešernovo gledališče iz Kranja s predstavo »Teta Magda«. V torek, 21. in v sredo, 22. decembra ob 20.30, gostovanje izven abonmaja Rade Serbedzija »Do zadnjega diha«, večer Šansonov in poezije. Prodaja vstopnic vsak delavnik od 10.00 do 14.00 pri blagajni Kulturnega doma. Tel. 040.362542. Stalno gledališče F-JK »II Rossetti« Dvorana Tripcovich Piccolo Teatro iz Milana - Teater Evrope bo od 10. do 19. decembra v režiji Giulia Lazzarinija izvajal delo Samuela Becketta »Giorni Felici«. Urnik: 10. in 11. dec. ob 20.30, v nedeljo, 12. dec. ob 16.00, v torek, 14. dec. ob 20.30, v sredo, 15. dec. ob 16.00, 16., 17. in 18. dec. ob 20.30, v nedeljo, 19. dec. ob 16.00. Gledališče Cristallo - La Contrada Od 10. do 19. decembra bo gledališka skupina Rossella Falk izvajala delo »Differenti opinio-ni«. Rezija Piero Maccarinelli. Urniki: 10. in 11. dec. ob 20.30, v nedeljo, 12. dec. ob 16.30, v torek, 14. dec. ob 16.30 in ob 20.30, 15., 16., 17. in 18. dec. ob 20.30 in v nedeljo, 19. dec. pa ob 16.30. GRUAN Laboratorij »Znanstveni imaginarij« Center je možno obiskati ob petkih od 9.00 do 19.00 in ob sobotah ter nedeljah od 10.00 do 20.00. Za najavljene skupine pa ob torkih, sredah in četrtkih. TRŽIČ Občinsko gledališče Kinematografska sezona 1999/2000 Od 10. do 12. decembra, Špike Jonze - Being John Malkovich. 18. in 19. ter od 24. do 28. decembra Gary Marshall - Runaway Bride. V tednu ob 18.00 - 20.00 - 22.00, ob praznikih pa ob 16.00 - 18.00 - 20.00 in 22.00. . V sredo, 15. in v četrtek,. 16. decembra ob 20.45 bo skupina Benvenuti izvajala »T-T-T-T (Beckettio)« v režiji Alessandra Benvenutija. VIDEM Gledališče Giovanni da Udine Od 16. do 19. decembra vedno ob 20.45 bo na sporedu Shakespearovo delo »Kot vam je vseC« v priredbi gledališča Vascello - La Fabbrica delPAttore. Režija Giancarlo Nanni. ______________SLOVENIJA________________ SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela Jutri, 8. decembra ob 20.00 gostovanje PDG iz Nove Gorice. S. Beckett »Konec igre« v režiji Vita Tauferja. V nedeljo, 12. decembra ob 17.00 bo lutkovna skupina Črni muc iz Sežane podala delo »Lenčka iSCe Brunčka«. Premiera. V torek, 14. decembra ob 18.00 baletno plesna pravljica »Marjetica v oblakih«. KOPER Gledališče (Verdijeva 3) SSG gostuje v torek, 7. decembra ob 16.00 z otroško predstavo »Palček«. V Četrtek, 16. decembra ob 20.00 gostuje Prešernovo gledališče iz Kranja z Molierovim »Skopuhom« v režiji Vita Tauferja. NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče V soboto, 11. decembra ob 20.30 gostuje Spas teater iz Mengša s komedijo D. Kovačeviča: »Balkanski špijon«. Režiser Branko Duric - Duro. LJUBLJANA MGL Danes, 7. in v petek, 10. decembra ob 19.30 Car-lo Goldoni »Sluga dveh gospodarjev«. Jutri, 8. decembra ob 15.30 in ob 19.30 ter v soboto, 11. decembra ob 19.30 David Hare »Modra soba«. V četrtek, 9. decembra ob 10.00. in ob 14.00 Belnard Shaw »Pigmalion«. V nedeljo, 12. decembra ob 18.00 Carlo Goldoni »Sluga dveh gospodarjev«. Ob 21.00 Marjan Tomšič »Bužec on, bužca jaz«. V ponedeljek, 13. decembra ob 10.00 in ob 14.00 ter v sredo, 15. decembra ob 19.30 Bernard Shaw »Pigmalion«. V torek, 14. decembra ob 19.30 Carlo Goldoni »Sluga dveh gospodarjev«. V Četrtek, 16. decembra ob 19.30 Evald Flisar »SonCne pege«. V petek, 17. decembra ob 20.00 Curth Flatovv »Moz, ki si ne upa«. V soboto, 18. decembra ob 19.30 Boštjan Tadel »Policija, d.d.«. TRNOVO - Ljubljana Gibalna gledališka predstava »Vesoljska Odiseja« v KUD France Prešeren. Ponovitev danes, 7. decembra ob 18.00. _______________KOROŠKA____________________ CELOVEC Jutri, 8. decembra ob 19.30 gostuje SSG iz Trsta s predstavo »Vsi moji sinovi« A. Millerja. Rezija Zvonč Šedlbauer. GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA FURLANIJA-JULIJSKA __________KRAJINA_____________ TRST Gledališče Verdi Antonio Smareglia »Istrska ohcet«, na sporedu od 14. do 23. decembra in sicer: 14., 15. in 16. dec. ob 20.30, 18. dec. ob 17.00, v nedeljo, 19. dec. ob 16.00, 21. in 22. dec. ob 20.30 in v Četrtek, 23. dec. ob 16.00. Se razpoložljive vstopnice bodo zaceli prodajati 7. decembra pri blagajni gledališča in sicer od 9.0Ctdo 12.00 in od 16.00 do 19.00. Kulturni dom V soboto, 18. decembra ob 20.30 v okviru koncertne abonmajske sezone Glasbene matice bo nastop skupine Gallus Consort. Izvajalci: Dina Slama - glas, Spinel, orgle, Irena Pahor - viola da gamba, Miloš Pahor - flavta, Trika Slama - flavta in Federico Bru-mat - flavta. Cerkev sv. Silvestra »TriestePrima« srečanja s sodobno glasbo '99 Ponedeljek, 13. decembra ob 20.30 -Rohan de Saram, violončelo Sobota, 18. decembra ob 20.30 - Demoni e fantasmi notturni della citta di perla. Sreda, 22. decembra ob 17.30 - Massi-mo Favento, violončelo in Corrado Gulin, klavir. Ob 20.30 Guido Arbo-nelli, klarinet. Koncert ob koncu tisočletja: 34 komponistov 20 narodov. BOUUNEC Občinsko gledališče France Prešeren V petek, 10. decembra ob 20.30 kon- cert Harmonikarskega orkestra Synthesis 4 GM s predstavitvijo cd plošče. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž Jutri, 8. decembra ob 15.00 bo v priredbi Združenja cerkvenih pevskih zborov Mala Cecilijanka. V soboto, 11. decembra ob 20.30 -Srečanja z glasbo, Eleonora. Mezzosopran Nora Jankovič. TRŽIČ Občinsko gledališče V Četrtek, 9. decembra ob 20.45 v okviru glasbene sezone, Evgenij Ko-roljov - klavir. V petek, 17. decembra ob 20.45 Die Singphoniker - slovo XX. stoletju. VIDEM Avditorij Zanon Danes, 7. decembra ob 20.45 bo nastopil Richard Galliano s komorno skupino videmskega filharmoničnega orkestra. Gledališče Giovanni da Udine V Četrtek, 9. in v petek, 10. decembra ob 20.45 - baleti in glasba. New York Harlem Theatre Productions, Duke Ellington’s »Sophisticated Ladies«. V torek, 14. decembra ob 20.45 bo nastopil videmski Filharmonični orkester pod vodstvom Antona Nanuta. Na klavirju Louis Lortie. __________SLOVENIJA______________ SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela V Četrtek, 9. decembra ob 19.30 kon- cert Orkestra slovenske vojske. Casino Perla V Četrtek, 9. decembra ob 22.30 bo nastopil italijanski kantavtor Lucio Dalla. KRANJSKA GORA HIT hotel casind V soboto, 18. decembra ob 20.30 nastop italijanske skupine Neri per caso in imitator Raul Cremona. LJUBLJANA Cankarjev dom V veliki dvorani Slovenske filharmonije bo danes, 7. decembra ob 19.30 v okviru Mednarodnega mojstrskega cikla 4. koncert posvečen F. Chopinu in ga bo imel Francois Rene Ducha-ble, klavir. RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Bivša konjušnica miramarskega gradu: do 7. januarja 2000 je odprta razstava Vzhodni kristjani. Ogledati si jo je mogoče vsak dan od 9. do 19. ure (blagajna zapira ob 18. uri). Miramarski park in muzej sta odprta od ponedeljka do sobote od 9.00 do 19.00 (blagajna do 18.30), ob nedeljah od 9.00 do 20.00 ob sobotah podaljšek od 21.00 do 24.00. Poštna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je postni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 364080 od 9. do 14. ure. Galerija d’Arte Antiča (P.zza della Liberta 7): Več kot 85 del in zbirk na razstavi, ki zaobjema obdobje od leta 1400 do 1800. Odprta celo leto od 9.00 do 13.00. Občinski pomorski muzej (Čampo Marzio 5): razstava »Morje, znanost in tehnika - pomorska industrija v Trstu v osemnajstem stoletju«. Razstava bo odprta do 12. marca 2000 od torka do nedelje od 8.30 do 13.30. Galerija Nadia Bassanese (Trg Giotti 8,1. nad.): do 24. decembra razstavlja stenske skulpture Hidetoshi Nagasawa. Ogled možen od torka do petka od 17.00 do 20.00. Galerija Rettori Tribbio 2: razstava apulijskega slikarja Salvatoreja Carboneja. Razstava bo odprta do 17. decembra in sicer v tednu od 10.00 do 12.30 in od 17.00 do 19.30, ob praznikih pa od 11.00 do 13.00, ob ponedeljkih zaprto. TRNOVCA ■ BAJTA Umetnostna galerija Skerk: Se jutri, 8. decembra je odprta razstava grafik, barvnih jedkanic in akvatint z naslovom »Sredozemski navdih« slikarja Bogdana BorCiCa. Urnik: ob petkih od 15.30 do 18.30, ob sobotah od 10.00 do 13.00 in od 15.30 do 18.30 ter ob nedeljah od 10.00 do 13.00. BANE V priredbi SKD Grad, je tradicionalna božična razstava z naslovom »Les - okraski - kamen«. Svoje izdelke bodo predstavili: Natalia Gabrovec, Augusta Mikuž Malalan in Erik Vidali. Urnik razstave: ob nedeljah in praznikih (8.12. in 12.12.) od 16.00 do 19.00. Ob sobotah (11.12.) od 17.00 do 19.00. NABREŽINA Kamnarska hiša Igo Gruden (Nabrežina center 158): VIII. razstava kamnitih izdelkov in skulp- tur KAMEN ... . Urnik razstave: ob delavnikih od 17.00 do 20.00, ob praznikih od 10.00 do 12.00 in od 15.00 do 20.00. Razstava bo na ogled do nedelje, 12. decembra. PASSARIANO V vili Manin se nadaljuje do 19. decembra antološka razstava Miele Reine. Urnik: vsak dan razen ob ponedeljkih od 9.00 do 12.30 in od 15.00 do 18.00. GORICA V Pokrajinskih muzejih na goriškem gradu razstavlja do 16. januarja 2000 Gino de Finetti, vsak dan razen ob ponedeljkih od 10.00 do 13.00 in od 15.00 do 18.30. V Kulturnem centru Lojze Bratuž razstavlja do 31. decembra novogoriški slikar Etko Tutta. Razstavo si je mogoče ogledati ob urnikih prireditev. V Galeriji ARS v Katoliški knjigarni na Travniku je do 15. decembra na ogled razstava Slovenske umetnice po čvetu: Tamara Burmicky Taya, Rozalija Knez Saule in Maja Pogačnik. Urnik razstave: med delovanjem knjigarne (8.00- 12.30 in 15.30-19.00). ________________VENETO___________________ BENETKE PalaCa Grassi: do 9. januarja 2000 odprta razstava »Renesansa v Benetkah«. Ogled možen vsak dan razen 24., 25. in 31. decembra ter 1. januarja 2000, od 10.00 do 19.00. PalaCa Venier dei Leoni, (Dorsoduro 701): zbirka Peggy Guggenheim odprta do 12. decembra vsak dan, razen ob torkih, od 11.00 do 18.00. VERONA PalaCa Forti, (Ul. A. Forti 1): do 15. januarja 2000 na razstavi Kandinskij, Chagall, Malevic. Možnost ogleda vsak dan razen ob ponedeljkih od 9.00 do 19.00. Muzej Castelvecchio, (Korzo Castelvecchio 2): do 19. decembra bo na razstavi Alessandro Tur-chi. Odprto vsak dan razen ob ponedeljkih od 9.00 do 19.00. TREVISO Carraresijeva hiša, (UL Palestro 33-35): do 9. januarja 2000 razstava od Cezanneja do Mon-driana. Urnik: ob torkih, sredah in Četrtkih od 9.00 do 19.30, ob petkih, sobotah in nedeljah od 9.00 do 22.00, ob ponedeljkih zaprto. PADOVA V deželni palači je do 15. januarja razstava z naslovom Umetnost 19.- stoletja. Ogled možen vsak dan razen ob ponedeljkih od 9.00 do 18.00. _____________SLOVENIJA_______________ PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni 52 (Pucer), 066/781028. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih od 11. do 16. ure, za najavljene skupine je obisk možen tudi izven urnika. LIPICA Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne. LOKEV Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava. 1 KROMBERK Na gradu Kromberk je na ogled razstava Spomini nase mladosti (Življenje pod zvezdami) -etnološki pregled povojnih dogodkov na Goriškem. Na ogled so še naslednje zbirke: lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov. Umik: od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure, ob sobotah zaprto, ob nedeljah od 13. do 17. ure. Za najavljene skupine tudi izven urnika. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soske fronte, stalna razstava. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih 13.00 - 17.00. NOVA GORICA V Hitovem paviljonu razstavlja akademski slikar Ivo Prančič. Na ogled do konca leta. SVETA GORA Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Urnik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, St. 125. DOBROVO Grad Dobrovo V galeriji Zorana Musiča je poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled se razstava: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. SNEŽNIK Pristava gradu Snežnik, lovska zbirka in polharski muzej. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Modeme galerije. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure. Narodna galerija: v novem krilu na Puharjevi 9 je na ogled pregledna razstava »Zakladi slovenskih cerkva«. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10. do 18. ure. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9. do 15. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 17. ure. VRSNO Rojstna hiša Simona Gregorčiča: obisk je možen kadarkoli. RAI 3 slovenski program ® RAI 1 6.00 6.30 6.40 9.35 9.50 10.00 11.30 11.35 12.25 12.35 13.30 14.05 14.10 16.00 17.45 17.50 18.00 18.10 18.35 19.25 20.00 20.35 20.40 20.50 22.45 22.50 0.00 0.35 Euronevvs Dnevnik, vreme Jutranja oddaja Unomat-tina (vodita Paola Saluz-zi in Luca Giurato), vmes(7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, pregled tiska Programi pristopanja Šport: MotorShovv Film: Due teneri angio-letti (kom., ZDA '94, i. Carole Kane) Dnevnik Jutranja razvedrilna oddaja: La vecchia fattoria Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik, 13.55 gospodarstvo Variete: I fantastici di Raffaella Variete: Ob dveh na RAI I - Giocajolly Mladinski variete: Solle-tico, vmes risanke Heidi in nan. Lassie, mladinski dnevnik GT Danes v parlamentu Pred dnevnikom Tg Dnevnik Aktualna kronika: Prima Kviz: In bocca al lupo! Vremenska napoved Dnevnik Tema dneva: II Fatto (vodi Enzo Biagi) Variete: In bocca al lupo! Horoskop Film: Zeus e Roxanne amid p er la pinna (pust., ZDA ’97, i. S. Gutten-berg, K. Quinlan) Dnevnik Glasb, odd.: Ob dveh na Raiuno - Andrea Bocelli Nočni dnevnik, pregled tiska, zapisnik, vreme II grillo, Aforizmi ^ RAI 2 g? RETE 4 Nanizanka Variete za najmlajse, vmes risanke Nanizanka: Paradise Svet v barvali Tg2 - Medicina 33 Vreme in dnevnik Igrajmo na loto ob 8-ih Variete: Vase zadeve (vodi Massimo Giletti) Dnevnik, 13.30 Navade in družba, 13.45 Zdravje Jadranje: America’s Cup Nan.: Law & Order Igrajmo na loto ob 8-ih Aktualna odd.: Fragole e mambo Dnevnik Aktualno: Življenje v živo, 17.30 dnevnik Nogomet: Juventus -01ympiakos (p. UEFA) Dnevnik, vreme Nan.: Friends (i. C. Cox, J, Aniston) Dnevnik Nan.: Incantesimo 2 (i. A. Nano, G. Guidelli) EEj Variete: Convenscion (vodi Enrico Bertolino) Dnevnik, v parlamentu, vremenska napoved Jadranje: America’ s Cup RAI 3 Rai News 24 Media/Mente Zgodovina: 1945-1999, 9.55 Lemma Aktualne teme: Comin-ciamo bene Nad.: In nome della fa-miglia Dnevnik, Šport T3 Italie, T3.Evropa, .T3 Kultura, 13.45 Articolo 1 Deželni dnevnik, vreme Znanstveni dnevnik Pravljice in risanke Nan.: Bonanza T3 Neapolis Dok.: Geo & Geo Dnevnik, deželne vesti Variete: Blob Nad.: Un pošto al sole (i. M. Aiello, G.G. Baldi) Aktualna odd. o izginulih osebah: Chi la visto? (vodi Marcella De Palma) Dnevnik, deželne vesti Aktualno: T3 Finestre T3, pregled tiska, vreme Fuori orario Rai News - Superzap Nad.: Večna ljubezen, 7.00 Celeste Pregled tiska Nad.: Celeste, 9.45 Tibera d’ amare, 10.45 Febbre d’ amore Dnevnik Aktualno: Forum Dnevnik Kviz: Kolo sreče Nad.: Sentieri - Steze Film: Dodiči lo chiamano papa (kom., ZDA '50) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto (vodi Iva Zanicchi) Dnevnik in vreme Nan.: Ceste S. Francisca Film: Signori si nasce (kom., It. ’60, i. Toto, P. De Filippo, D. Scala) Film: Monsignore (dram., ZDA '82, r. F. Perry, i. C. Reeve, A. Celi) Pregled tiska Film: Giulietta degli spiriti (’65, r. F. Fellini) 8 CANALE 5 Na prvi strani, vreme Jutranji dnevnik Tg5 Aktualna odd.: La časa deli’ anima (vodi Vittorio Sgarbi) Odd. o dobrem počutju: Vivere bene Variete: Maurizio Costanzo Show (pon.) Nan.: Detektiv v bolnici (i. Dick Van Dyke) Nan.: Robinsonovi Dnevnik TG 5 Nad.: Beautiful, 14.10 Vivere (i. Fabio Mazzari, Sara Ricci) Aktualna odd.: Moški in ženske TV film: II prezzo del pa-radiso (dram., ZDA ’97, r. Peter Bogdanovich, i. Grant Shovv, G. Oldman) Aktualna odd.: Verissimo - Kronika v živo Variete: Passaparola (vodi Gerry Scotti) Dnevnik TG 5 Striscia la notizia Film: La lettera scarlatta (dram., ZDA ’94, i. Demi Moore, G. Oldman) Variete: Maurizio Costanzo Show Nočni dnevnik Striscia la notizia Nan.: Missione impossi-bile 23.50 0.45 6.00 8.15 8.40 11.30 11.40 13.30 14.00 15.00 16.00 18.00 18.55 19.30 20.35 22.30 1.10 1.30 6.00 8.00 8.30 8.55 10.05 11.30 12.30 13.00 13.40 14.40 16.00 18.00 18.40 20.00 20.30 21.00 23.25 1.00 1.30 2.20 %> ITAUA 1 {f* Slovenija 1 {f* Slovenija 2 6.45 8.35 12.25 13.00 13.30 14.00 14.30 15.00 15.30 16.00 17.30 18.30 19.30 20.00 20.45 22.45 0.35 1.40 Otroški variete, vmes Ciao Ciao mattina in risanke Nan.: A-Team, 9.30 McGyver, 10.30 Magnum P.I. (i. T. Selleck), 11.30 Renegade Odprti studio Fatti e misfatti Nan.: La tata (i. Fran Dre- scher) Risanke Simpsonovi Variete: Candid canmera shovv Aktualno: Fuego! Nan.:Sabrina, mala Čarovnica Variete za najmlajše, vmes risanke Nan.: Pacific Blue -Obletnica poroke (i. Rick Rossovich) Nan.: Nash Bridges Odprti studio, 19.55 Šport studio Glasb, oddaja: Sarabanda (vodi Enrico Papi) Nogomet: Lazi o - Chelsea (Champions League) Športna odd.: Pressing Champions League Odprti studio, šport Nan.: Noro zaljubljena, 2.05 Frasier TELE 4 13.30 18.30 20.05 20.30 20.50 21.00 23.35 1.50 16.45, 19.30, 23.00, 1.30 Dogodki in odmevi Aktualni tednik Musical in opereta Aktualna odd. Božanska komedija Mladinska odd.: Young Aktualna odd. Film: Night Force ($) MONTECARLO 12.45 13.00 14.00 16.20 18.00 19.00 20.35 22.55 19.45, 22.50 Dnevnik, 12.30, 20.10 Šport Nan.: Kojak Film: La fine del gioco (krim., ’61, i. C. Sheen) Film: Mondo senza fine (fant, ZDA ’56) Variete: Zap Zap TV Variete: Crazy camera Film: Uccidete la colomba bianca (krim., ZDA ’89, i. Gene Hackman) Variete: Tappeto volante 8.00 8.55 9.00 9.30 12.10 13.00 13.15 14.40 16.40 17.00 17.15 18.00 18.10 19.15 19.25 19.30 19.50 20.05 21.00 22.00 22.40 22.50 23.20 0.10 Vremenska panorama Napovedniki TV prodaja Tedenski izbor: Risanka, 10.05 Radovedni TaCek: Praznik, 10.20 nad,: Feniks in preproga (1. del), 10.45 Recept za zdravo življenje, 11.35 Na sončni strani Alp Nan.: Klinika pod palmami (Nem., i. K. VVussov, V. Brahms, 1. ep.) Poročila, vreme, šport Vremenska panorama Tedenski izbor: dok. meseca: Začetki skupnih Časov, 15.30 Kontrapunkt, omizje o kulturi Duhovni utrip Sprehodi v naravo: Puš-panov vrt Nan.: Zlampirji - Van-pires (9. del) Obzornik, vreme, šport Poljudnoznanstvena serija: Vesolje Stephena Havvkinga (VB, 4. del) Risanka Marketing TV dnevnik Vreme, šport TV nad.: Klan - Ljudje naprodaj (I. Karlovšek-A. Tomašič, 10. del) Pro et contra Odmevi, kultura, vreme Šport, marketing Dokumentarni feljton: Vitražer Drama: Castro’s tears -Castrove solze (M. Pas-sier, Nizozemska, r. Merljin Passier, i. Jaap van Donsellar) Poljudnoznanstvena serija: Vesolje Stephena Havvkinga (4. del, pon.) TV PRIMORKA 116.30 Videostrani Miklavž na TV Primorka I Zveza prijateljev mladine Športni ponedeljek Nogomet: Hit Gorica - Maribor Risanka Videostrani Dnevnik, vreme Planinski pozdrav Spoznavajmo zamejstvo Glasba: Pop rock svet Med Sočo in Nadižo, oddaja za zamejce v Italiji Dnevnik TV Primorka 8.45 9.00 10.05 10.30 14.40 15.05 15.35 17.30 18.05 19.00 19.30 20.00 21.00 22.35 0.25 0.55 2.40 Teletekst Vremenska panorama Videoring s Sergejo Tedenski izbor: nanizanka: Snežna reka (Av-stral., 22. ep.) 11.20 Gospodarska panorama: Bobu bob 12.15 Studio City 13.45 Jasno in glasno, kontaktna oddaja Vremenska panorama TV prodaja Tedenski izbor: Humoristična serija: leteči cirkus Montyja Pythona 16.05 Film: Bob Milijon Oddaja TV Koper: Po Sloveniji Nad.: Veter v hrbet (Kanada, r. Ken Jubenvill, i. Shirely Douglas, Cyntliia Belliveau, 9. del) TV igrica: Lingo Videoring - Oldies Dokumentarna oddaja: Iz zvezdnega prahu - Človek v vesolju (Nemčija) Film: Nepomembnež Film: Brother from another planet - Brat z drugega planeta (ZDA 1984, r. John Sayles, i. Joe Morton, Darryl Edvvards) Svet poroča Nogomet lige prvakov Koper Čezmejna TV, poskusne odd. FJK - deželne vesti Euronevvs, 14.30 Istra in Sredozemlje Gugalnica Ekstremni Športi Magazin: Aliča Volitve v Kopru Program v slovenskem jeziku: Evropa in mi Primorska kronika Tv Dnevnik, vreme, šport Gugalnica Slovenski magazin Dok.: Cirocm regional Na naslovni strani TV Dnevnik Globus Nogomet: Lazio - Chelsea Vsedanes - Tv Dnevnik Čezmejna TV - T3 dnevnik v slov. jeziku r "\ Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00. 17.00 Poročila; 7.20 Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Čez veliko lužo v novi svet; 8.50 Revival; 9.15 Odprta knjiga-Roman: Cvetje v jeseni (I. Tavčar, r. M. Sosič); 9.30 Koncert komorne glasbe; 11.00 Poročila; 11.10 Iz studia z vami; 12.45 MePZ Rupa-Peč; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Gor in dol po istrskih vaseh (T. Jakomin); 14.45 Na otroškem valu; 15.30 Mladi val; 15.30 Slovenskih 7 not; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Glasb, kronika s Hrvaškega; 18.00 Veseloigra: NN: same zapreke (r. A. Rustja); 18.35 Jazz; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.; 10.00 Glasba po željah; 16.00 Lestvica glasbe; 17.00 Športni komentar; 18.30 Otroški vrtiljak; 20.30 Smeh in glasba (vsakih 14 dni). Radio Koper (slovenski program) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 Otvoritev; 6.15 Glasbeni utrinek; ; 6.45 Kronika; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 8.50 Kulturni koledar; 9.45 Svetovalna odd.; 10.45 Horoskop; 11.00 Dopoldne in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Aktualnosti; 15.00 Borza; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Prireditve, kronika, pogovori; 19.00 Dnevnik; 20,00 Iz kulturnega sveta; 22.00 Zrcalo dneva, 22.30 Koncerti resne glasbe; 0.00 Nočni pr. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci; 8.05 Horoskop; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Govorimo o...; 9.33 Pred mikrofoni; 10.05 Si-gla single; 10.40 Glas Evrope; 11.00 O manjšinah; 11.45 7 popevk; 13.00 L' una blu; 13.55 Moj dom; 14.35 Euro notes; 14.45 Manjšine; 16.00 Ob 4-ih; 17.33 Dialogi; 18.00 Avtorska glasba; 18.45 Flamen-co; 19.25 Sigla single; 20.00 Večerni pr. Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.45 Dobro jutro; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Intelekta; 9.45 Ringaraja; 10.00 Ekološki kotiček; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 15.30 DIO; 17.05 Ob 17-ih; 18.25 Kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Otroški zbori; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.40 Koledar prireditev; 8.55 Novosti založb; 9.35 Popevki; 10.00 Poslovne krivulje; 13.45 Gost, kulturne drobtinice; 14.45 Polotimo se plota; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Zapisi iz močvirja; 17.00 Fiesta latina; 18.45 Črna kronika; 19.30 Leva scena; 21.00 Zavrtite, uganite; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Štos - Še v torek obujamo spomine. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Operne melodije; 11.05 Človek in zdravje; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Repriza; 13.30 Glasb, poslušalnica; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTVS; 15.30 DIO; 16.15 Zbori; 17.00 Esej; 17.55 Fidelio (L. van Beethoven); 21.00 Literarni večer; 20.45 S solističnih in komornih koncertov; 22.05 Večerni logos; 22.25 Večerni iogos; 23.55 Glasba in napoved; 0.00 Poročila. Radio Koroška 18.10-19.00 Otroški spored; Radio Agora: 10.00- 14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00- 10.00/14.00-18.00 (dnevno, 105,5 MHZ) . Priimki dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja J, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT - 100 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Postni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Lema naročnina za Slovenijo 22.000 SIT plačljiva preko DISTREST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov HEG Torek, 7. decembra 1999 VREME IN DOGODKI V SVETU r sredisce ZMERNO TOPLA HLADNA SREDIŠČE ANTI- JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA 0 K 1 — '/y'->VX) V— 6 O o A V. ...uii.......j......:-..V ESU Jt 8 m (3Ni z \ C A PLIMOVANJE Danes: ob 2.28 najnižje -16, ob 8.27 najvišje 50 cm, ob 15.22 najnižje -59 cm, ob 21.53 najvišje 27 cm. Jutri: ob 2.57 najnižje -14, ob 8.51 najvišje 49 cm, ob 15.49 najnižje -60 cm, ob 22.25 najvišje 27 cm. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenim •- j 500 m 1000 m 1500 m °C 2000 m.............1 2500 m.............0 2864 m............-1 AVSTRIJA / PRED KONCEM DESKANJA NA STADIONU BERGISEL PRI INNSBRUCKU Pel mrtvih in 38 ranjenih tragičen obračun paničnega bega iz stadiona Mlodi poskušali preplezati ograjo, ki se je podrla, kar je povzročilo paniko INNSBRUCK - Sodna preiskava še ni ugotovila točnih vzrokov tragedije, ki je med sedmim tekmovanjem v akrobatskem deskanju na snegu Air&Style na stadionu Bergisel v bližini Innsbrucka v noči na nedeljo terjala življenje petih oseb, 38 pa jih je bilo ranjenih, od katerih so bi dekleta in neki fant v kritičnem stanju. Preiskovalci morajo ugotoviti, zakaj je skupina mladih še pred uradno podelitvijo odličja poskušala zapustiti stadion. Prevladuje prepričanje, da so mladi poskušati Cimprej odditi, ker so nameravati v bližnjo diskoteko, a to je le domneva, sama dinamika tragedije pa je precej jasna. ZaCetek in sam potek tekmovanja ni dajal slutiti, da bo epilog tako tragičen. Na stadionu je bilo približno 40.000 gledalcev, skoraj izključno mladih, saj je tekmovanje spremljala bučna glasba. Zaradi sbupenega mraza pa se je marsikdo poskušal ogreti s kuhanim vinom in z alkoholom. Sam innsbruški župan je po bagediji izjavil, da je ogromno mladih prišlo na prireditev v vinjenem stanju. Njegovo izjavo so pobditi tudi zdravniški izvidi na ranjenih, saj so skoraj pri vseh ugotovili visoko stopnjo alkohola v krvi. Kot rečeno, je do bage-dije prišlo po koncu vragolij na snegu, ko bi morati podeliti odličja. Več deset mladih je poskušalo zapustiti stadion po bližnici, s tem da so pri zahodnem izhodu začeti plezati preko pletene žične ograje. Pod težo ljudi pa se je ograja podrla, tako da so ostali obrniti proti izhodu. Prava reka mladih je pljusnila v drugo reko mladih, ki so zapuščati stadion. Prišlo je do panike in nepopisnega drena. Ljudje se začeti bežati v paničnem sbanu, tudi preko teles tistih, ki so omagali, samo da bi zapustiti mišnico. Policija je v zrak izstrelila opozorilne strele, a ji ni uspelo preprečiti tragedije. Na tleh je ostalo pet trupel in 38 ranjenih. Med žrtvami so bila štiri dekleta iz avsbijske Tirolske, stara med 14 in 21 letom, in ena Avsbalka. Kot rečeno so štiri mladi v kritičnem stanju in jih zdravijo na oddelku za oživljanje inn-sbruške bolnišnice. Med mrtvimi in težko ranjenimi ni torej italijanskih državljanov. hrnsbruško tekmovanje v akrobatskem deskanju Air&Style na stadionu Bergisel že leta privablja namreč tudi ogromno nemško govorečih Južnih Tirolcev. Ob sodni preiskavi pa so v Avstriji skoraj vzporedno izbruhnile polemike, ker je kot kaže bage-dija presenetila oblasti. Da bi bila mera polna, ima namreč stadion nezadostne in preozke izhode. Na slikah (AP) zgoraj spomin na žrtve, spodaj zimski stadion v Innsbrucku Pod ruševinami stavbe v Dijonu umilo 11 oseb PARIZ - Pod ruševinami stavbe, ki se je v noči na nedeljo zrušila po siloviti eksploziji v francoskem mestu Dijon, je po zadnjih podatkih umrlo 11 ljudi, med temi dve deklici. V enem od stanovanj so namreč praznovati rojstni dan, tako da je bilo v njem precej otrok. Gasilci so s pomočjo lavinskih psov, elekbonskih naprav in preštevanju preživetih ugotoviti, da pod ruševinami ni več žrtev. Krajevne oblasti sicer za zdaj ne želijo govoriti o vzrokih za nesrečo, ker jih mora ugotoviti sodna preiskava, vendar pa nekateri reševalci bdijo, da se je stavba zrušila zaradi eksplozije plina. Finska: pet žrtev požara v domu za ostarele HELSINKI - V domu za ostarele v MaaninM (večji trg na vzhodu Finske kakih 400 kilometrov od helsinkih) je v noči na nedeljo v požam izgubilo življenje pet ostarelih oseb. Vzroki požara niso znani, domnevajo, da je prišlo do kratkega stika. Prvi plameni so izbruhniti ob 23.30 v spalnici nekega ostarelega. Četrt ure prej so bilo v sobi bolničarji, ki niso opazili nič sumljivega. Navsezadnje ni nihče posumil, da bi se lahko kaj takega zgodilo, saj so strukturo izročiti svojemu namenu šele pred tedno dni, tako da požara ne gre pripisati slabemu vzdržavenju. Plameni in dim so se iz sobe razširiti na hodnike, sobe in skupne prostore. K sreči požar ni zajel izhodov, tako da je lahko bolničarsko in pomožno osebje evakuiralo bolnike in ostarele. Poslopje je gorelo več ur preden so gasilci in reševalci ukrotili plamene. Iz previdnosti so evakuirati bližnja poslopja, ker je obstajala nevarnost, da bi iskre zanetile nove požare. Tragedija je na Finskem globoko odjeknila, saj so tovrstne nesreče prava redkost, kljub temu da je na podželju les glavni gradbeni material. Po vojni so namreč zabeležiti le tri tragične požare, in sicer: leta 1959 v zaporo Koeyrioen (16 mrtvih zapornikov), leta 1966 na psihiatričnem oddelku doma za ostarele v Lapinlahtiju (31 mrtvih) in leta 1979 prav tako v domu za ostarele v Virratu (27 mrtvih). V Zemogradu (Rusija) 10 mrtvih pod tuševinami MOSKVA - V zrušenju dela štirinadsbopne stavbe v mestu Zemograd na jugu Rusije je po zadnjih podatkih v nedeljo umrlo najmanj deset ljudi. Izpod ruševin so doslej potegniti tudi trupla štirih obok, šest ranjenih oseb pa so prepeljati v bolnišnico. Do nesreče naj bi prišlo, ker naj bi podtalna voda postopno uničila temelje stavbe, zgrajene leta 1964. Oblasti so to takoj navedle in izključile, da bi rušenje povzročil atentat, ker nočejo, da bi se širila panika pred morebitnimi atentati čečenskih teroristov.