NO. 58
er i$k/i Domovi im/1
'•	• v-:V .V;	.	•
AM€RICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAG6 ONLY
SLOV€NIAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND 3, O., TUESDAY MORNING, MARCH 24, 1953
LETO Lm — VOL. un
NOVA
UPANJA
Z. NARODOV
Vsestranska “miroljubnost” Sovjetije. — Kaj bo iztresel Višinski iz svoje diplomatske torbe.
ZDRUŽENI NARODI. — Novi sladki mirovni glasovi iz Moskve so poživili upanja mnogih' delegatov, da bo morda vendar-končno dosežen tolikanj zabeljeni mir, zato z nestrpnostjo) Pričakujejo prihoda Andreja Višinskega, da z dejanji dokažei sovjetsko “miroljubnost”, in toi Pred vsem v Koreji.
m JE GOV. LAUSGHE
Revija “Collier’s”, ki je enai najrazširjenejših in čitanih a-meriških revij, objavlja dolg in Bivši sovjetski zunanji mini- zei*o: laskav članek o ohijskem
ster Višinski ima priti v New "Zork v četrtek, kjer bo prevzel Poisle stalnega voditelja sovjetske delegacije.
Če bo prišel Višinski na dan res s kakšnimi konkretnimi predlogi za mir, tedaj bodo delegatih na Veliki petek končali zasedanje, s katerim bodo spet nadaljevali po velikonočnem prazniku.
Koncem tedna bodlo imeli Soneti svoje najvažnejše diplo-, naši rojaki v Združenih državah mat9ko predstavništvo pri Zdr. jin Kanadi, temveč tudi drugod; Narodih, in če prinaša Višinski' po širnem svetu, kamor koli pri-res kaj v svoji torbi, mora to iz-! ha j a naš list. Z objavljanjem te-fresti tekom prihodnjih desetih'ga članka bomo pričeli jutri.
dni.	J	-------o------
Boleg Višinskega bosta v sov- SKOZI BARIKADO V SVOBO--
golvernerju Lauschetu in njegovi fenomenalni ter svojevrstni politični karieri. Članek te, po; vsej Ameriki čitane ilustrirane1 revije, je tem zanimivejši za nas Slovence, katerih mnogi governor j a osebno poznamo kakor tudi njegovo delovanje. Iz teh razlogov bomo prevedli vsaj glavne ugotovitve iz tega članka, da jih bodo lahko brali ne samo
Ihtskl delegaciji tudi Georgi j Za-rilbin, sovjetski ambasador v ^dr. državah, in Andrej Gromi-k°! sovjetski ambasador v Londonu.
Moskovski radio jfc v nedeljo Menka! na strune vojnega za-Vezništva Sovjetije, Združenih držav in Velike Britanije, če-sar vsa dolga leta ni omenil, ka-i Mro zavezništvo je izvojevalo'
Faroukova žena je spet doma
KAIRO. — Bivša egiptovska 2lnago nad Hitlerjem. — In nad kraljica, 18-letna žena pregna-
DO
BERLIN. — Rudolf Schulz je predrl 12 čevljev visolko barikado med vzhodno in zapadno zono ter pobegnil v zapadni Berlin.
Japonci!
nega kralja Farouka, je dospela' včeraj z letalom iz Švice v Egipt. Zdaj bo pričela postopanje za ločitev zakona.
Kitajski komunisti so zasegli amer. jahto
HONG KONG. — Topničarka kitajskih komunistov je zasegla jahto, ki je last ameriškega časnikar j a Richarda Applegate.
O JOHN FOSTER DULLESU
peški komunisti so Zrahljani kot talci
„ BUNAJ. — Vsa znamenja ka-Ze3°, da je Kremelj uvedel nov, diaboličen sistem v Češkoslova-shi, kjer izrablja novega premi-erJa kot “zavoro in ravnotežje” hovemu predsedniku.
Zapadni diplomati na Dunaju Pravijo, da so češkoslovaški vr-'°Vni komunisti zdaj osebno iz-, rani od Moskve za položaje, na! aihre so bili potem “izvoljeni”.
Novi predsednik je Antonin
Zapotocky. Njegov novi pre- ni treba mnogo pisati. Preveč fdhr pa je Slovak Viljem Siro- ™ana je vloga, ki jo je igral ta prepričan in zvest komunist., i nai(^vse spreten diplomat in raz-tedanja situacija med 68-let- g^dan politik v zadnjih 30 le-him predsednikom in njegovim : tih, zlasti pa od leta 1945 dalje v
'naši zunanji politiki in pri Zdr. narodih. Eisenhower se je zavedal njegovih državniških sposobnosti ter ga imenoval za svojega državnega tajnika.
Manj znana pa je njegova najnovejša publikacija “Vojna ali mir”. Pisec razčlenja vise pereče probleme današnjega časa, pa še bolj probleme bližnje bodočnosti. In o vseh teh vprašanjih se izraža jasno in prepričljivo.
“Če se ozremo po svetu — piše Dulles v uvodu — opazimo iste svarilne znake, ki so tudi v preteklosti nedvomno naznanjali možnost v,Oljne. Tudi danes proglaša velika sila — Sovjetska zveza — fanatično zahtevo po gospostvu, na svetu in odreka iste osebne svobode, ki so naša najdragocenejša politična in verska dediščina. Oboroževalna tekma v tem ogromnem imperiju je v polnem teku in vsi napo-
SPOJITEV CIOIN AFL
Za spojitev je potreben sprejem štirih pogojev od strani AFL.
ATLANTIC CITY, N. J. —
Walter Reuther je v nedeljo objavil svoje načrte, na katerih podlagi bi bila CIO pripravljena združiti se z AFL.
Reuther, ki je predsednik o-beh organizacij — CIO in United A ut o Workers unije, katera šteje 1,350,000 članstva, je navedel sledeče pogoje:
1.	Industrijska unijska struktura CIO mora ostati ohranjena.
2.	Ustanovljena mora biti ma-šinerija za poravnavanje juris-diktičnih nesporazumov, ki' So v preteklosti dražili obe delavski organizaciji.
3.	Včlanjenje mora biti dovoljeno vsem delavcem, ne glede na njihovo pleme, pcilt in vero.
4.	Na položaje vodstva se ne sme dovoliti nobenemu komunistu ali raket ir ju.
Komuniste je označil Reuther za “politične raketirje”.
O morebitni spojitvi CIO in, AFL se razpravlja že več let na vsaki delavski konvenciji. Obe organizaciji sta že često izjavili' svojo pripravljenost za tozadevna pogajanja, v resnici pa se je toozimo kaj malo storilo.
Reuther, ki je vnet za združitev ter je tozadevno že razpravljal z nclvim predsednikom AFL Meanyjem, je zdaj rekel, da ne bo združitve, če AFL ne pristane na gornje štiri pogoje.
Reuther je v svojem eno, uro trajajočem govoru, ,s katerim je otvoril konvencijo avtomobilskih delavcev, dejal, da bo unija! dosegla “zlepa ali zgrda” jam-čenio letno -plačo, katero izjavo smatrajo kot prikrita- grožnjo za stavko v slučaju, da taka plača ne bo zajamčena. Rekel je, da je zajamčena letna plača e-dino sredstvo, ki jamči za polno! zaposlitev in polno produkcijo v mirnem času.
Novi grobovi
Joseph Koss
Po težki bolezni je umrl v ponedeljek zjutraj na domu svoje hčere na 281 E. 204 St., Joseph Koss. K svoji hčeri se je priselil pred enim mesecem iz svojega dcima na 7616 Lockyear Ave., kjer mu je pred štirimi leti umrla žena Anna, roj. Fabijan). Doma je bil iz vasi Hrastje — Mirna peč in je prišel sem 1. 1912. 35 let je bil zaposlen pri American Steel and Wire Co. Zapušča sina Josepha in hčer Ano Grzsik, 4 vnuke, sestro Agnes Obolnar in poluhrata Antona v Jugoslaviji. Bil je član Makabejcev št. 1288. Pogreb boi v četrtek zjutraj iz Grdinovega pogrebnega zavoda na E. 62. St. Pogrebni obredi bodo cib 8:20 V. cerkvi sv. Vida, nakar bo pokopan na rodbinskem grobišču na Kalvariji.
Louis Prhne
Na svojem domu na 21218 Clare Ave. je v nedeljo ponoči umrl Louis Prhne, star 70 let in doma1 iz Orenovce pri št. Jerneju na Dolenjskem, odkoder je prišel pred 46 leti. Zdaj je bil v pokoju, preje pa je imel več let kro-jačnico na 78. St. in Broadway. Zapušča ženo Mary, roj. Zon tar, otroke, Mary, Louis in Margaret Lipnos, dva vnuka in sestrično-Rose Kausek, v Evropi pa brata Antona. Bil je član društva Mir št. 10 SDZ. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 9:15 iz Zakrajškovega! pogrebnega zavoda v cerkev sv. Lovrenca ob 10. in od tam na Kalvarija pokopališče.
VAN FLEET 0 POMANJKANJU STRELIVA V KOREJI
Člani senatnega odbora so začudeni, zaprepaščeni in jezni poslušali izjave generala Jamesa Van Fleeta, bivšega poveljnika osme armade v Ko reji. — Ostra obsodba Pentagona.
Pripor 2500 Afrikancev
NAIROBI, Kenya. — Dne 23; marca so vojaki in poisehni policisti aretirali in zaprli 2478 domačinov, ki so pripadali teroristični Mau Mau organizaciji.
Rdeči bodo baje izpustili 200 vojnih ujetnikov
TOKIO. — Pekinški radio je naznanil, da bodo komunisti V Indokini dne 30. marca izpustili 200 “severnoafriških” vojnih u-jetnikov, ki so bili nedavno zajeti.
Novi avstrijski kancler
PARIZ. — Agencija France Presse poroča, da je bil v Avstriji izvoljen za nevega kanclerja Julius Raab, ki pripada Ljudski (katoliški) stranki. Nasledil je Leopoldu Figlu, ki ni mogel sestaviti nove vlade.
Priporočamo vedno in povsod veliko pazljivost, to ni dobro samo za druge, ampak prav tako za nas samel
in jaz sem jokal, da bi se md, sprostilo,” je rekel general. “Takrat bi lahko pognal sovražnika daleč nazaj, zajel 200,000 do 300,000 ujetnikov ter vso njegovo težko opremo. Toda začela so se mirovna pogajanja in ukazano mi je bilo, naj pogon za komunisti ustavim”.
7.	General Clark mu je povedal, da je stavka jeklarjev leta 1952 okrnila proizvodnjo streliva za 37 odstotkov.
8.	Armada v Koreji je -odvisna od letalske sile za zadajanje u-darcev, katere bi lahko zadajala artilerija sama, če bi imela dovolj municije.
9.	Ko je prišel prvič v Kcrejo, je znašala povprečna artilerijska moč vsake divizije dva ih pol bataljona, dočim je znašala! artilerijska moč vsake divizije v drugi svetovni vojni 12 bataljonov.
10.	V Pentagonu so najprej mislili, da bo korejsko vojno možno izvojevati z municijo, ki je1 ostala iz zalog druge svetovne vojne, zato je poteklo mnogo časa, preden se je spravilo v tek produkcijo streliva.
o------
Albanski komunisti baje pripravljajo protirežimski upor
Vodja upornikov ima svoj gl. stan v Jugoslaviji, kjer baje deluje s Titovim odobravanjem.
PARIZ. — Semkaj so prispela1 poročila, ki naznanjajo, da se al-Danski komunisti, ki so nasprotniki Sovjetske zveze, pripravljajo na revolto proti albanskemu režimu. Teh upornikov je baje okolii 50,000 in jih vodi neki A-postol Teanefi, ki da ima svoj 5. Zmago V'Koreji je mogcčel glavni stan v Prištini v Jugosla-
WASHINGTON. — General James Van Fleet, bivši poveljnik ameriške armade v Koreji, jel povedal na tajni seji presenečenim senatorjem, da osma armada nima dovolj municije, da bi se lahko uspešno zoperstavila komunistični ofenzivi v Koreji. Dejal je: “Ako sovražnik prične nekaj, česar ne moremo predvidevati, nastane vprašanje:	Ali
imamo dovolj municije, da se mu upremo? Jaz pravim: Ne!”
General je pričali pred senatnim odborom za oborožitev v dneh 5. 6. in 10. marca. Večina tega pričevanja je bilo doslej tajna, dokler ni bilo zaključeno, da mora javnost vedeti o tem. Iz pričevanja se je ohranilo tajno samo to, kar bi utegnilo ogrožati narodno varnost
Gen. Van Fleet je brez ovin kov povedal, da se ne strinja s svojimi predstojniki v Pentagonu glede vprašanja, koliko streliva naj armada porabi in kakšna naj bo njena misija v Koreji.
General je povedal zaprepaš-čenim senatorjem sledeče:
1.	čete v Koreji le s težavp zmagujejo streljanje s težkim o-r-o-žjem ter imajo streliva in drugih potrebščin komaj za “zaščitno akcijo”.
2.	ičesto je moral ukazati topništvu, naj ne strelja, ker ni bilo v skadiščih nikake municije razen one, ki jo je imelo topništvo na fronti v svojih zalogah.
3.	General Mark Clark, vrhov-, ni poveljnik čet Združenih narodov, mu je lanskega novembra dejal, da morajo čete Združenih narodov obrniti svoje streljanje, da prihranijo na strelivu.
4.	Kitajski in severnokorejski komunisti imajo zdaj na bojni črti dvakrat toliko artilerije kakor čete Zdr. narodov in imajo! za to artilerijo tudi dovolj municije.
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Sestanek—
Društvo Senklerskih trgovcev ima nocoj ob osmi uri svoj sestanek v SND. Vhod iz Addison Rd. Na razpolago bodo tudi okrepčila. Člani so vabljeni, naj’ pripeljejo s seboj sosedne trgovce, ki še niso člani. Vabita Anton Grdina st. in John F. Kova-■čič.
Zadnje slovo—
Društvo Danica št. 11 SDZ se' danes ob dveh poslovi v želeto-vem pogrebnem zavodu na St. Clair Ave., od pokojne članice Julije Tdmšič.
Tretja obletnica—
V	sredo ob 7:15 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Franka Modic v spomin tretje obletnice njegove smrti.
K molitvi—
Članstvo društva Krist. Kralja št. 226 KSKJ je vabljeno nocoj po cerkveni pobožnosti v Že-letov pogrebni zavod na St. Clair Ave., k molitvi za pokojnd Julijo Tomšič, v sredo pa k njenemu pogrebu.
Molitev—
Društvo sv. Katarine št. 29 Z SZ ima nocoj ob 8:30 v želeto-vem pogrebnem zavodu na St. Clair Ave., skupno molitev za pok. Julijo Tomšič.
Molitev—
Podružnica št. 41 SŽZ ima nocoj cb 8. uri v želetovem pogrebnem zavodu na St. Clair Ave., skupno molitev za pokojno Julijo Tomšič.
30-dnevnica—
V	petek ob 7:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za Martina Fabjančiča ob 30-dnevnici njegove smrti.
doseči samo, če dobi armada večj moštva in potrebščin.	,
6. V juniju 1951 so se komunisti “v paniki umikali pred nami
John Foster Dullesova knjiga “Vojna ali mir
hornierjem je prav takšna ka-rsna je bila med umrlim pred-®ednikom Gottwaldom in češkim ^ttjskim tajnikom Slanskym.
ed njima je vladal boj na živ-Jenje jn smr^ dokler ni Slan-B izgubil boja in glave.
®°di previden in pazljiv, pa
e b°š izzognil marsikateri ne-»reČil


Vremensh
prerok
pravi:
hla f1168 veMnoma oblačno in ’	n°- Deloma oblačno in hla-

Pomoči.
ri Združenih narodov, da jo zaustavijo, so se dozdaj pokazali za neuspešne. Če je zgodovina res učiteljica svata, bo iz tega položaja izbruhnila vojna. O stvarnosti nevarnosti si ne smemo delati nobenih iluzij. Nevarnost je ogromna.
Če nam boi uspelo preprečiti vojno, bo to nezaslišan uspeh in bodoče generacije se temu ne bodo mogle dovolj načuditi. — Vendar je preprečenje vojne vseeno naša naloga. Za uspeh je pa potreben prav tako; napor kot za zmago v veliki vojni. Zakaj moramo to poskusiti? Nobeno pero ne more popisati grozot 3. svetovne vojne in zato se moramo- proti njej boriti s prav tisto silo, kot bi jo morali uporabiti za dosego, zmage.”
Pisec nato zatrjuje upravičeno, da se s poskusi miru s kompromisom skoraj vedno doseže prav nasprotno-.
“Od Monakovega 29. septembra 1938 dalje smo videli, kakšne so posledice takšnega miru. Hitlerju so takrat dali del Češkoslovaške prati obljubi miru.
Ni pa nastopila pričakovana ‘doba miru’, ampak so s tem samo povečali skomine Hitlerja. Prišlo je do zasedbe cele Češkoslovaške in sledili so znani dogodki in vojna. Stalin-se je 10. marca 1939 norčeval iz “nenapadalnih” držav Anglije, Francije in Amerike in reči morama, da je imel Stalin prav. Velike države, ki hočejo mir, ga ne morejo kupiti s tem, da mečejo kose šibkejših držav v žrela despotov; s tem se napravi le-te še bolj ro-paž-eljne.”
Foster Dulles poudarja nadalje, da seveda sedanja ameriška politika ‘nobenega pomirjevanja s popuščanjem’ ne pomeni odklanjanja poštenega sporazuma, za katerega je pa potrebna iskrena pripravljenost obeh strani. “Politika ‘nobenega popuščanja’ bo zato obstojala v tem, da ne bomo dajali koncesij ali pa izpreminjali našega stališča zaradi tega, ker nas sovjetski voditelji strašijo ali nam pa obljubljajo lepe stvari, katerih obljub se ipa potem ne držijo.”
V zvezi z opisom zunanje a-meriške politike do Evrope poudarja Dulles potrebo enotne Evrope, ker se bo lahko sama taka Evropa uprla zunanjemu pritisku. Evropa mora biti tudi gospodarsko tako mečna, da ne bo potrebovala tuje gospodarske pomoči.
Dulles pravi v -svoji končni besedi med drugim sledeče:
“Današnja ameriška zunanja politika je zelo drugačne, kot je bila v naši dosedanji narodni zgodovini. Prevzeli smo novo odgovornost, strahovito odgovornost, kajti ves nekomunistični svet — in tudi mi z njim — se bo zrušil, če ne bomo na višini. Mi ne živimo samo zase. Naša zunanja politika je postala zunanja politika mnogih narodov. Z njo se torej ne moremo igrati kot z neko stvarjo, ki je samo naša. Ta politika je postala naročilo zaupanja v korist vsega človeštva. V naših rokah je sreča in življenje mnogih narodov.”
viji. Njegova organizacija baje operira ob polni vednosti in o-d-obritvi maršala Tita.
Teanefi pravi, da albansko ljudstvo, ki ga je poldrugi milijon, gladuje in naravnost strada. Režim je med ljudstvom osovražen. Trupla ljudi, ki jih da vlada obesiti, ostajajo po vaseh izstavljena na vešalih v svarilo ostalim prebivalcem.
Pred tremi meseci je bilo v Albaniji 4,200 Rusov, danes jih je samo še 700 do 800. Ruse so-nadomestili bolgarski dijaki ali častniki, katerih življenja Sovjetije ne brigajo.
Albanska armada šteje kakih 50,000 častnikov in mož, ki pa so skrajno slavci oboroženi.
Pastorji apelirajo za pomiloščenje Rosenbergov
NEW YORK. — Rev. Dr. J. W. Stitt, pastor presbiterijan-ske veroizpovedi, je obelodanil pismo, ki je bilo poslano predsedniku Eisenhowerju in podpisano od 104 pastorjev. V pismu prosijo, da -bi Eisenhower sprejel posebno delegacijo pastorjev ki bi prišli prosit za pomiloščenje zakoncev Rosenberg, na smrt obsojenih “atomskih” vohunov.
Stavka italijanskih veteranov
RIM. — Okoli italijanskega senata je sedelo in postavalo včeraj več sto italijanskih pohabljenih vojnih veteranov, ki hočejo prisiliti vlado, da jim zviša penzijo, kakor je bila obljubila. . ------------o-----
Pobuna med deklinami
SANTA ROSA, Cal. — V tukajšnji poboljševalnim so se po-bunile mlade dekline, tako imenovane “teen-agers”, ki so med razbijanjem in huronskim vpitjem povzročile za več tisoč dolarjev škode.
NAJNOVEJŠE VESTI
OČARLJIVOSTI in prijaznosti, ki jo je kazala Sovjetija zadnje dni, ko je klicala v ispo-min vojno zavezništvo z Ameriko, je že konec. Včeraj sta Sovjetija in Češkoslovaška pred Združenimi narodi spet ozmerjali Združene države, katerim sta očitali imperializem in rovarjenje za železno zaveso.
DETROIT. — Kaiser-Frazer korporacija je naznanila, da bo kupila Willys-Overland, Inc., za katero bo plačala 62 milijonov dolarjev. Kupčija bo zaključena enkrat v aprilu.
WASHINGTON. — Vladni oddelek za agrikulturo bo kupil nedoločene količine govedine, ki se jo bo uporabljalo v po vladi sponzoriranih šolskih restavracijah. Tozadevni nakupi imajo smoter vzdržati na višini cene govedine.
WASHINGTON. — Predsednik Eisenhower in republikanski voditelji kongresa so se včeraj zedinili, da bodo končali eksistenco Rekonstruction Finance Corporation, katero je ustanovil svoječasno predsednik Herbert Hoover.
čtM Ameriška Domovimi

~azttUBr„
/%rv« i ■/uovmi
6117 St. Clair Ave.
HEnderson 1-0628
Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za ZpcI. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Of-fice at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
No. 58 Tues., March 24, 1953
Neprijetne resnice
govim napadalnim nameram; ne bori se torej proti komunistični diktaturi kot taki. To stališče povdarjajo in zagovarjajo posebno v merodajnih krogih v Evropi in na Angleškem. 1 udi v Ameriki ima to stališče dosti zagovornikov, ako smemo tako razumeti pisanje vodilnih amerikanskih časopisov. Kdor bo torej preveč verjel prepevanju o svobodi in o osvoboditvi podjarmljenih narodov, bo razočaran. Edina tolaž-oa pri tem je, da je vsaka ideja agresivna ali pa pogine. Tu-di ideja svobode je taka. Prej ali slej bo pometla s sedanji-mi koristolovskimi koncepti o možnosti mirnega sožitja z idejo diktature. To pa se ne bo zgodilo že jutri ali pojutr-snjem.
BESEDA IZ NARODA
• i	i •
Ko bo prišla ta številka našega lista v roke zadnjemu našemu prijatelju v Avstraliji, bodo na Titov obisk v Londonu že vsi pozabili. Ostal jim bo nanj samo spomin kot na nekaj neprijetnega, ki pravzaprav nikamor ne spada.
Svetovno mnenje je gledalo na ta obisk z mešanimi občutki; svetovno časopisje pa je bilo v zadregi. Vsak večji in pomembnejši časopis je smatral za svojo dolžnost, da v presoji ^tega obiska brani stališče svoje vlade, moral pa se je istočasno ozirati tudi na javno mnenje svoje, domačije, ki gleda več ali manj kritično vsako komunistično potezo, pa naj jo naredi Moskva ali Beograd. Javno mnenje se ponavadi ne da kar tako komandirati od vlade, zato že poskrbi vladna opozicija, in zato so večji časopisi prišli večkrat v za-d rego, kako naj pišejo o tem obisku, da bo vsem prav. V zadregi se pa človek včasih spozabi: govori in piše s tako odkritosrčnostjo, kakršne navadno ne kaže vsak dan Kar se zgodi ljudem, se pripeti tudi časopisom.
V tak neprijeten položaj je prišel tudi New York Times, ko je 17. marca povedal svoje mnenje o Titovem obisku v Londonu. V začetku članka opisuje, kako so v Londonu sprejeli Tita,- opis ni brez sarkastičnih namigavanj, saj pravi, da vse svečanosti niso bile brez ironije.” V isti sapi pa
čilnertaVa Ve^ P°men te^a °kiska. In te pripombe so zna-
“New York Tiiries” pravi, da ta obisk “dokazuje možnost tega, kar Kfemel pridiguje, pa nikoli ne izvaja, to je: mirno sožitje med zapadno demokracijo in komunizmom, ako ta opusti svoje napadalne namene, kot je storil maršal Tito v grškem slučaju. Z drugimi besedami se to pravi: zapadna demokracija je kar zadovoljna, da je Tito iznašel tako vrsto komunizma, ki se z njim da shajati, ker ni napadalen in ne ogroža miru. Da Tito drži v sužnosti jugoslovanske narode, to zapadne demokracije ne briga veliko, glavno je, da da mir. Iz tega se da napraviti samo en zaključek. mir je za zapadno demokracijo več vreden kot svoboda podjarmljenih narodov; ako je za ohranitev miru treba tolerirati, da diktatorji držijo v suženjstvu ducate narodov potem veruješ in milijone Ijudp je to sicer neroden položaj, toda zapadna demokracija noče niti tvegati kakih vojnih zapletljajev — kaj šele začeti — v svrho osvoboditve zasužnjenih narodov.
• , Npw York Times pravi dalje, da je Tito s svojim obiskom postavil na laž kremeljske obtožbe o napadalnih namenih Zapada proti komunizmu kot takemu” in da tega dejstva ne bodo prezrli narodi Sovjetske Rusije in satelitskih držav. Ta misel ni ničesar drugega kot indirekten poziv zasužnjenim narodom, naj skuša pripraviti svoje despote, naj ti opustijo svoje napadalne načrte. Od tega bo imela korist samo zapadna demokracija, ker komunisti ne bodo yec ogrožali svetovnega miru, ako opustijo agresivno politiko Podjarmljeni narodi pa se bodo lahko tolažili z za-
sužnošti S° 0m0Č0ČiIi svetovni mir s podaljšanjem svoje
“New York Times” pravi dalje, da Tito predstavlja “poseben slučaj.” Do zmage mu je pomagala Anglja in zato je razumljivo in logično, da njej naredi svoj prvi obisk. Dalje je Tito patrijot, saj je osvobodil svojo državo od Moskve, ji zagotovil neodvisnost in “omilil” svoj režim do take meje da ga Moskva sedaj zmerja za “fašista.” Za te trditve “New York Times” ne navaja nobenega dokaza. Tato bi si človek upal postaviti protitrditev, da še ni popolnoma jasno, ali se je l ito osvobodil po svoji volji od Moskve, ali pa ga je Moskva kratkomalo nagnala, akoravno se ji je uporno ponujal se dolge mesece po začetku spora. Po vsem, kar vemo dosedaj, je ta druga domneva bolj verjetna kot pa trditev ‘;ew. York Timesa. Dalje: mislimo, da ni treba dokazo-vati, da Moskva ne zmerja Tita s fašistom zato, ker je “omi-ul svoj režim ampak zato ker Moskva počasti s tem naslo-vem sploh vsakega svojega nasprotnika tudi v takih primerih, kadar ta nima niti trohice moči in oblasti.
New York Times” dalje pripominja, da je Titov spor z Moskvo med najvažnejšimi dogodki v komunističnem sve-lu^ da dopušča možnost, da bodo jugoslovanskemu odpad-mštvu lahko sledila še druga, da so radi tega Moskva želi maščevati nad njim in da je Tito radi tega moral iskati pomočena zapadu. Vse to je res in logično, samo tista “možnost o novih odpadih je precej dvomljive vrednosti za vsakega, ki vsaj malo pozna metode, ki z njimi Moskva drži v svojih krempljih satelitske države. Filozofiranje o takih možnostih spada med pobožne želje, ki so pa žalibože tako močne, da včasih vplivajo celo na politiko odgovornih državnikov.
Bolj skeptičen pa je ‘New York Times” o vrednosti prijateljstva s Titom. Trdi pravilno, da je izvor temu prijateljstvu Titov lasten interes in ničesar drugega. Tito je komunist in se drži vseh komunističnih načel. Zato svoje odnose do Zapada lahko vsak čas spremeni in spravi v sklad s spreminjajočimi se okoliščinami.” Tej pripombi bi težko mogel kdo postaviti in utemeljiti kako resno protitrditev.
To, kar je za nas važno, je tole: zapadna demokracija se ne bori proti komunizmu kot takemu, bori se samo proti nje-
“župnik v cvetočem vinogradu”
New York. — Newyorški igralci bodo na Cvetno nedeljo priredili v svoji farni dvorani nat vse lepo in za postni čas primerno dramo v treh dejanjih “Župnik v cvetočem vinogradu”. V tej drami je najprej prikazana idealna ljubezen med Leontino in Izidorjem. Vendar oba kmalu prideta do usodnega spoznanja, da ju loči vera. V Leontini se začne strašna borba v ljubezni do Izidorja in njeno nad vse globoko vero. Bridka izkušnja, ki jo je doživela Mieke Zand v svoji mladosti, prepriča Leontino, da je boljše žrtvovati ljubezen kakor da bi pozneje sledilo grenkejše razočaranje, če bi se poročila z Izidorjem.
Izidor se prav tako bori s svojim razumom ter skuša doumeti Leontinino vero, a ne pride nikamor s svojim razglabljan jem. Izidorjev nenadni odhod med tem zelo slabo vpliva na že itak rahlo zdravje slabotne Le-ontine, ki zboli na nagli jetiki Med svojo kratka in usodno boleznijo se Leontina vseskozi zaveda, da je bila njena žrtev in odpoved sprejeta iz ljubezni do Boga kot naloga in dopolnilo njenega življenja, ki ga je vseskozi darovala za Izidorjevo iz preobrnjen j e. Leontinino življenje vsak dan bolj pojema.
,V zadnjem trenutku pride Izidor in Leontina mu reče še zadnje besede: “Samo enkrat je treba globoko verovati, Izidor, in za vedno”. Leontina umre, a Izidor začne moliti in verovati.
Tako nekako je vsebina te zelo globoke Timmermansove drame. Upamo, da jo bodo naši iz-vežbani igralci znali prepričljivo podati, saj so se že enkrat izkazali na farnem odru z lepo podanim misterijem “Lazarjeva smrt”.
Torej ne pozabi: Drama “župnik v cvetočem vinogradu” na Cvetno nedeljo ob petih popoldne v newyorški farni dvorani na Osmi cesti.	I. F.
SLOVENCI V ARGENTINI
Mendoza. — Društva Slovencev v Mendozi je dne 12. februarja pripravilo svojim članom informativni sesfanek. Udeležba je bila zadovoljiva zlasti s strani mož. Saj je pa tudi te najbolj zadevalo najvažnejše vprašanje v zadevi brezposelnosti, ki nam iz dneva v dan bolj grozi. Občutno je ta kriza doslej resno prizadela le prav malo število naših rcjjakov, toda to nam je dovolj resen opomin, da smo dol žni misliti, kako pred to’ nevarnostjo zavarovati našo skupnost V razgovoru smo razpravljali združitvi sil in napravili zaključek, da bomo resno razmišljali na skupno gospodarsko osamosvojitev. Nesigurnoist za vsakdanji kruh je že združila nekatere med nami, da so sklenili družbo in pričeli z lastnim podjetjem v keramični stroki. Skromni začetki so z žrtvami pognali do pop j a in podjetje že stoji preč. zadnjo stopnjo razcveta. To naj bi bilo bodrilo drugim strokovno usposobljenim. Resno razmišljajo o tem naši mizarji in tesarji ki bi se mogli združiti v stavbin-ski stroki. Le tako bi se naša skupnost gospodarsko okrepila in v težkih časih ne bi pretilo moreče vprašanje brezposelnosti.
Drugo važno vprašanje je naše društveno življenje, o katerem smo tudi razpravljali. Mnogo dobre volje se je pokazalo in upamo, da bomo Složno prijeli tudi za delo za naše skupno narodno dobro.
Sestanek je živahno potekal in to predvsem, po zaslugi našega predsednika g. Ovčjaka, ki si je zamislil sestanek pri kozarcu vina in prigrizku. Tako smo si bi ’ i bolj domači.
Društveni odbor je na svoji seji sklenil, da se bo 22. marca pričelo z nadaljevanjem študijskih ur socialnega tečaja.
Kristusove Cerkve bi smeli dostaviti še PETO: preganjana, morda še ŠESTO: nepremačljiva, a to znamenje se bo popolno izkazalo šele v bodočnosti.” Uvodničar NT po zgornjem uvodu na temelju dejstev vse od apostolskih do današnjih dni ugotavlja, “da je vsa cerkvena zgodovina ena sama mogočna, nedvrgljiva priča za dejstvo, daj je eden izmed bistvenih znakov
Slovenska Koroika
Obžalujem pa polovičarje
Los Angeles, Calif. — čas je, da spet obnovim naročnino za Ameriško domovino.”
Zadnjič sem Vam pisal iz Mil-waukee-ja, Wis. Danes Vam pa pošiljam pozdrave iz daljne Kalifornije. Pozdravljam tudi vse zavedne čitatelje naših katoliških listov. Obžalujem pa polovičarje, ki pravijo, da so vsi listi dobri in uživajo “napredni” strup.
Tukaj smo imeli nedavno lepo proslavo v čast kardinalu Ste-pincu. Kardinal iz Los Angelesa je daroval slovesno sveto mašo. Nato smo imeli v cerkveni dvorani banket. Sveta maša je bila v hrvatski cerkvi, kamor spa>-dam tudi jaz, ker slovenske tukaj nimamo.
Vam in vsem čitateljem A. D. želim vesele velikonočne praznike.
Frank Lipoglavsek.
— V Avstraliji je najbolj vroče na severozahodu zemljine, najbolj hladno pa na njenem jugovzhodu, torej .'Obratno kot pri nas. Razumljivo, če pomislimo, da leži Avstralija južno od ravnika (ekvatorja).
“Preganjana” — “nepremagljiva”
Pred tednom je AD prinesla izvleček iz pisma, ki ga je objavil v duhovniškem listu “Soda-litas” ob priliki svoje 70-letnice svojim duhovnikom škof dr. Rožman. Takrat smo iz tega pisma prinesli samo izvleček, ki vsebuje podatke iz sedanjega jubilantovega delovanja. Danes pa objavljamo iz njega še eno zanimivo ugotovitev, ki jo je ob tej priliki napravil g. jubilant o Cerkvi, in to zlasti zato, ker je v zvezi z njo čelov.. Naš tednik 12. t. m. napisal uvodnik z naslovom “Preganjana” — “Nepremagljiva” odn. s pod naslovom “Mislil ob dnevu kronanja papeža Pij a-XII. in ob 70-let. škofa Rožmana. Uvodnik NT se takole začenja: “Štiri bistvena znamenja našteva običajni nauk o Cerkvi Kristusovi :d a je ena — v edinosti vere, zakramentov in poglavarja; da je sveta — v svetosti nauka, v sredstvih milosti, v brezštevilnih svetnikih; da je katoliška — t. j. vesoljna, obsegajoča vse čase in kraje; da je apostolska, pa apostolih in njih naslednikih vodena.”
ravno ta, da je preganjana.’ Uvojdnik pa zaključi z nasled njim oznamenovanjem pontifikata Pij a XII. vladikovanja ljub Ijanskega škofa Gregorija.
“Tiara, trikrat trnjeva krona”
“Pontifikat, vesoljnoi cerkveno) nadpastirstvo, papeža Pij a XII stoji kakor morda nobeden pred njim v znamenju preganjane Cerkve. Noben papež pred njim ni nosil tako težko križa Kristu
j K sodobnim svetovnim problemom
i
pot bodo ubrali novi oblastniki v Kremlju. Govor Malenkova pred Vrhovnim sovjetom, kjer je Stalinov dedič prepričeval Zahod, da se nima Sovjetije nič bati, v Washingtonu in Londonu
^	___________vv.^***	ni našel dosti vere. Angleži kot
Kristusove Cerkve v tej časnosti Amerikanci pravijo, da dajo več
Svet še vedno ugiblje, kakšno godbo odobriti še zgornji dom,
predno bosta končnoveljavno sprejeti in obvezni, toda tam od-
sovega namestnika na zemlji, ni skim letalcem ni bilo dovolj, da
občutil tako veliko mero gorja in strahote, ki se je razlila nad ka^ tcliško duhovništvo in ljudstvo.
“Ogrski kardinal v ječi. Jugoslovanski kardinal v internaciji. Poljski kardinal v ponižujoči nesvobodi. Bolgarski škof Bosilj-kov na smrt obsojen. Mnogo drugih škofov in tisoči duhovnikov kot “vojni zločinci,” “izdajalci,” ‘isovražniki ljudstva,” “špijoni,” “imperialistični agenti,” itd. itd. v ječah, v koncentracijskih taboriščih v prisilnih delavnicah, deportirani internirani, ali pa vsaj v izvrševanju svojega poklica .omejeni in ovirani. Milijoni vernega ljudstva1' oropani verske svobode in vrelcev verskega življenja. Zares: tiara, trojna krona na častitljivi glavi papeža Pija XII., s katero« je bil kronan 12. marca 1939, jej postala trikrat- trnjeva krona!”’
“Crucis Pondus-Crucis Prae-mium” — preroško geslo
“V ožjem krogu cerkvenega življenja slovenskega naroda pa je najvidnejši in najčastitljivej-ši predstavnik preganjane Cerkve veliki naš koroški rojak škof ljubljanski dr. Gregorij Rožman, ki je obhajala v minulem tednu svoj sedemdesetletni jubilej v pregnanstvu, V katerega ga je peljala božja roka, da zamore biti po vsem za-padnem svetu raztresenemu duhovništvu in ljudstvu svoje škofije učenik, vodnik in tolažnik. Tudi o njem velja slično isto, kar smo rekli o Piju XII.: Noben vladika na prestolu ljubljanskih škofov ni bil deležen take mere trpljenja svojega vernega ljudstva, take “teže križa” kot on. Naravnost preroško je geslo, ki si ga je izbral za svoje škofovanje: ‘crucis pcjndus’ Križa teža.” Uverjenf pa smo, da se bo na škofu Gregoriju v čudovito veliki meri uresničil tudi drugi del tega gesla: “crucis praemium” — “Križa plačilo,” in da bo slovenska zgodovina njega uvrstila med največje slovenske cerkvene kneze.
na dejanja kot pa na lepe besede. Dejanja pa niso bila tako lepa in nedolžna kot ljubeznive besede. Sestreljeno ameriško lovsko' letalo in angleški bomb nik sta posledica prevelike sov jetske “ljubeznivosti in prijaz nosti” do Zahoda. Eden kot dru gi dokazujeta, da je mimo sožit je komunističnega sveta z demokratičnim precej težavna reč, če ne naravnost utvara. Sovjet-
so sestrelili letalo, streljali so celo na angleške letalce, ki so si z odskokom iz zadetega letala hoteli rešiti življenje. To dejanje je dale Angležem menda naj več misliti.
Sovjetski in zahodni diplomati so se v Združenih narodih raz-govarjali in pogajali o novem gl. tajniku, Trygve Lie je namreč že pred meseci povedal, da je te nehvaležne službe sit. Sovjet ski zastopniki so trdovratno zahtevali, da naj pride na to mesto njihov človek, Zahod pa se je tej nameri prav tako trdovratno upiral. Tako je ostalo pri starem in bo verjetno moral Lie le še nadalje vršiti svojo nalogo. Sovjeti so se posebno vnemali za Mrs. V. L. Pandit, sestro, predsednika indijske vlade.
* * *
Nemškemu kanclerju dr. Kan radu Adenauerju je uspelo spraviti skozi parlament pogodbo skupni evropski armadi. in mirovno pogodbo z zahodnimi zavezniki. Poleg Amerike in Anglije so torej bili Nemci prvi, ki so odobrili evropsko armado. — Res, da mora eno kot drugo po-
— Brazilija je dežela, kjer so začeli pridobivati naravni gumi.
“Škof Gregorij Rožman piše v pismu, ki smo ga objavili v zadnji številki “Našega tednika”: “K (štirim) znamenjem prave
“Neomajana naša vera”
“Papež Pij XII. in škof Gregorij bosta — to je neomajna naš^. vera — v isti meri, v kateri doživljaja v svoji osebi in službi peto znamenje sv. Cer-rve kot “Preganjane,” deležna tudi njenega šestega znamenja: 'nepremagljiva, zmagovita, poveličana.”
“Vrata peklenska je ne bodo premagala!”
“Vsi preganjalci Kristusove Cerkve so šli v grob, brez upanja v vstajenje. Eden najsilnej-ših je šel to pot ravno pretekle dni. Sveti če pa je molil z^
njegovo dušo. Naj bi ta molitev doprinesla naslednikom umrlega diktatorja luč spoznanja, da neomajno drži in stoji resnica božje besede. “Vrata peklenska je ne bodo premagala!”
Slovensko Koroško duhovniki (21, ne 22, kakor smo takrat poročali), ki so včlanjeni v Ciril metodijskem društvu katoliških duhovnikov, Ljubljana, Cankarjeva ul. 14. Čelov, škof jim je kakor smo tudi poročali, prepovedal maševati odn. izvrševati druga duhovniška opravila. V zvezi s tem odn. s tistim, kar so ti gospodje doživeli na Sloven. Koroškem, se je vodja turneje prof. dr. M. Miklavčič oglasil pri cel. škofu, vsi skupaj so pa se pred svojo vrnitvijo dali ob javiti v komunističnem “Slo ven. vestniku” (18. februarja 1953., št. 11 — 562) pismo, naslovljeno “Prečastitemu ordinariatu krške škofije v Celovcu,” ki so ga vsi podpisali. To pismo je komunistični SV seveda do skrajnosti surovo izrabil v svoje volil, namene odn. za nemaren napad na cel. škofa odn. krški ordirtjariat, posebno pa za naravnost divjaške napade na prof. dr. J TischJjerja, nosilca kandidaTOeTTfŠfe slovenske Krščanske demokratske stranke.
12. t.m. pa je objavil krški or-
žalostno poglavje
Svoj čas je prinesla AD kratko poročilo o pevski turneji, ki so jo napravili tik pred zadnjimi avstrijskimi državno in de-želnozborskimi volitvami na
dinariat v “Našem tedniku” u-radno izjavo, ki se takole končuje: “Zaradi namernega zavijanja besed našega nadpastirja pa v bodoče naš nadpastir duhovnikov omenjenega duhovniškega društva ne bo mogel več sprejeti. V kolikor pa jjih bo sprejel, jih bo mogel sprejeti samo v navzočnosti verodostojnih prič.”
por ne bo tako velik. Posebno iznenadujoče je veliko število glasov, s katerimi je nemški parlament obe pogodbi sprejel — ,(224:165 in 226:164). Verjetno je k temu razmerju v neki" meri vsaj pripomogla nova mednarodna napetost, ki je sledila sovjetskim napadom na zavezniška letala. Sedaj je potrebno, da pogodbo o skupni evropski armadi potrdijo še druge članice. Posebno trdo pojde v Franciji.
* * *
Že zadnjič smo mimogrede o-menili, da je odbor, ki je sestavljal ustavo za Združene države Evrope, svoje delo končal, in predložil novo ustavo Evropski ustavodajni skupščini, ki je'zborovala v Strassburgu. Poslanci so 116 členov obsegajočo evropsko ustavo sicer navdušeno sprejeli, toda ta bo veljavna šele tedaj, ko jo bodo potrdile tudi vse prizadete vlade. Tudi tu so Francozi, ki se temu najbolj upirajo. Združena Evropa diši posebno francoskim socialistom vsepreveč po Vatikanu. Med njimi izgleda, je protifarška gonja še vedno precej živa kot med našimi naprednjaki v Ameriki'
* * *
Tito se vrača domov, slovesnosti v Londonu so končane. Poleg vsega drugega je stal Titov sprejem Angleže pet lovskih jet-le-tal in šest letalcev, ki so pri pa* radah našli smrt. Koliko jih bo stalo v bodoče zavezništvo s k°' munističnim jugoslovanskim diktatorjem, danes ni mogoče reci-Poceni pa ta reč nemara ne bo.
Tito bi na vsak način rad sklenil tesno vojaško zvezo z Zahor dom, da bi se na ta način za vsak slučaj zavaroval pred nevarnostjo z Vzhoda, s katerim Pa sicer po angleških virih vzdržuje še vedno zveze. Angleži so Titu dejali, da nimajo nič proti temu, da stopi v zahodni tabob le prej mora rešiti z Italijani • spor glede Trsta. Ko bo to storil, sme pričakovati od Zahoda pomoč v slučaju napada iz vzhoda. Zelo nas zanima, kako bo Tite iz zagate izvil. Ni iz' ključeno, da bo Trst prodal io z njim vred verjetno še kak koS slovenske zemlje v njegovi oko* lici.
Kratke novice
Postno pastirsko pismo čelov, škofa razpravlja o potrebi obnovitve posvetitve krške škofije presv. Brcu Jezusovemu. — Med Celovcem in Londonom bo vpeljan zračni promet, in sicer preko Amsterdama po dnkrat tedensko. Ker Avstrija še nima svoje zračne suverenitete, bo ta promet opravljala holand. zra-koplavna družba KLM.
Za Ameriko je malo neprij6' ten razvoj na Japonskem, kjer je bila njej naklonjena vlada ministrskega predsednika Yoshi' de v parlamentu poražena. Yo-shida pa ni obupal, ampak je parlament enostavno razpustit in razpisal za 19. april nove vo-. itve. Trdi, da bo na teh volit' vah njegclva liberalna stranka odnesla večjo zmago kot pa lani jeseni. Poročila, ki prihajajo iz Japonske, pa o takem izidu h°' dočih volitev -niso' ravno prepričana. Pravijo celo, da je zelo verjetno, da bo liberal, stranka poražena in da bodo zmagali Yoshidovi nasprotniki, ki so A' meriki manj naklonjeni. Tudi na Japonskem je nacionalizem začel znova dvigati glavo in se zoperstavlja ameriškemu varuš' tvu.
* * *
Svet je razdeljen v gigantski borbi med komunistično tiranijo in demokratično svobodo. izida te borbe je odvisna bodoča usoda človeštva. Na svetu Pa so še vedno države, ki jim vsega tega ni mar in žive svoje P°' sebno živjenje kot v lepih starik mirnih dneh. Samo poglej®0';
Država Peru v Južni Ameriki je marala odpoklicati iz prestolnice svoje sosede Ekvadorja svojega poslanika, ker se ni maral udeleževati javnih državnih pN' reditev. Peruanski poslanik 96 pa opravičuje, da se on teh prireditev ni udeleževal, ker se ek' vadorianski predstavniki niso deležih družabne prireditve, ki jo je pripravilo njegovo poslaništvo. Pa je vendar še nekje prijetno in domače! Ali ne?
mm**”**'

/llllERI$K/l DOilOVII\IA
'/%' it/i' eri e/% m— n o/i/t e-
AM6RICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGG ONLY
SLOVGNIAN
MORNING NGWSPAPGR
Postne misli strica Matica
Battawa,Ont. — V Battawi 2£idnjih šest mesecev nismo ime-^ kakih izrecno slovenskih prireditev. Sodelovali so pa tu-^ajšnji Slovenci skoraj pri vseh, Prireditvah, ki jih prireja društvo P. T. A. ali druga tukajšnja katoliška društva. Tudi tukajšnjemu pevskemu zboru pomeni-J° slovenski pevci hrbtenico, in §a drže še kar trdno pokonci. — 'Judi poroko‘smo imeli med tem časom. Zakonsko zvestobo sta si obljubila Ceh Jan in Kranjska Micka. Med tem so nas sem Pa tja prišli obiskat slovenski čluhovniki čč. gg. dr. Kolarič, ''ukšinič in Wolbang. človeku ^obro de, če sliši časih božjo be-^edo tudi v domačem jeziku. — Udeležba je bila dobra razen ftekaj izjem, ki ,se boje “črnih sukenj"’. Pravim, da je to slabo Uamenje za človeka, ki se imenuje katoličan. Medtem smo Rubili tudi dvoje novih gospo-dinj- Prišli sta preko luže v Zadnjem času. Gotovo,so bila to yesela svidenja in vsem, ki s tem Se niso imeli sreče, želimo vsega kspeha.
Ozrimo se, kako je kaj z verskim tiskom v Battawi. Lahko * rekel, da je Battawa med slovenskimi naselbinami po Kana-^ med prvimi, kar se tega tiče.
obivarno blizu 50 primerkov slovenskih in nekaj angleških Pasojpisov kot sta The Ensign, pegister in drugi. Vidi se, da Ura naša tukajšnja skupnost do-• r° zavest o tem, kako velik po-J1611 na svetu ima tisk. Upam, a se bo število naročnikov na utoliške časopise le še poveča-°- Seveda verski tisk ni ves
slovenski
•S6mkaj.
zreti. “Kdor .se mu s silo ne u-pre”, (t. j. materijalizmu), “mu zapade”. Materij alizem kot osnova za človekovo, mišljenje pomeni duhovno smrt, pravi nada-,lje pisatelj. Ali ni to resnica? Temu ne moremo oporekati. — Samo poglejmo svojo družbo. Najrazličnejši ljudje v njej, dobri, kvantači in bogotajci. Kakšen je moj prijatelj? se vprašam včasih. Recimo, da je slab. Ali hodim v njegovo družbo? Kdaj se bom začel z njim skupaj pomikati navzdcfl? Prijateljstvo, če ga že lahko tako imenujemo, je težko razdirati. Toda včasih je to potrebno. Domislil sem se na priliko o, tatu, ki je najprej ukradel samo iglo, a je na koncu prišel na vešala. Nekaj primerov, ki sem jih sam doživel, so mi povedali dovolj. Zavrnil sem prijatelje, ki se mi o njih zdi, da so šli na stranpota. Ko sem jim povedal, kar sem bil mislil, je bil ogenj v strehi. Izgovarjati so se začeli na ameriško demokracijo, ki o njej mislijo, da zaradi svojega lepo zvenečega imena lahko skriva po|d svojim plaščem ne vem kako gnile stvari.
Pri tem sem mislil tudi na filme. Nismo dovolj tenkovest-ni, kakšne filme hodimo gledat. Poslanica ottawskega škofa Rt. Rev. Waughana, ki jo je prejel pretekli teden nek kanadski senatni oddelek, da uredi zadevo, p nedostojnih filmih, je dovolj prepričevalna, škof v tej svoji poslanici omenja, da je veliko filmov, ki jih danes kažejo v tej, deželi, protikrščanskih, nedostojnih in skrajno škodljivih za-tisk, ki ga dobivamo j konskemu in družinskemu živ-V Battawo in okolico Ijenju. “Legija dostojnosti” je prihaja že lepo število “Ameriš- ugotovila, da se v bližnjem me-e Domovine” in drugega slo-Jstecu vrte številni slabi filmi, genskega časopisja. Pri tem pa ^Pod oceno delno ali popolnoma se morali vprašati, ali res ne nedostojni filmi čitamo, da jih °bivamo kaj takega, kar nam je imenovano mestece predvaja-!%gne škodovati? Ni dovolj, da lo v prav zadnjem času nič manj f*10 bili oziroma da smo proti- ko sedem.
°ttiunistični begunci. V tujem j Nekaj besed o plesu. Zadnjič SVetu so že marsikoga zmedle je nekdo zapisal, da so doma, v; razr*e zmote in dosti jih je, ki so starem kraju po mačehosko pre-hevarnosti, da se ne bodo zna-‘ ganjali ples. Kdor je že tisto več. človek postane spričo zapisal, mu ne dam popolnoma vPliva tujine prav lahko versko prav. Mislim, da je tisto “ma-
thlačen.
se ozremo; malo po okolici, f^di katere živimo, bomo lah-0 kaj kmalu opazili, da nas o-k^ oža grobi materij alizem. Vse 0zračje je prepojeno z njim, bi .ko rekli. Materij alizem nam jG Nevaren, člankar g. Odar nas ■j6 '° tem nazorno poučil v svo-etb članku v slovenskem časo-lsu “Duhovno življenje”. Teh
spodcivo čuječi, srečni v svojih srcih. Veselo Alelujo vsem Slovencem po svetu!
stric Miha.
Mimogrede
anko.v bi ne smel nobeden pre-
čehovstvo”, če naj ga tako imenujemo, preprečilo marsikatero neumnost. Poštenost marsikaterega fanta ali dekleta se je s tem ohranila.
“Ko pa so ljudje počivali, je prišel njihov sovražnik ter posejal ljulko.” Tako nekako stoji v evangeliju. Ne pozabljajmo tega. Opominjajmo drug drugega, kadar je potrebno. Tako! bomo pričakovali Vstajenje Go-
Ministrski predsednik Louis St. Laurent je v začetku preteklega tedna naznanil, da se bodo vršile zvezne volitve v Kanadi ali v poznem poletju ali pa v zgodnji jeseni. Točnega dni ni povedal. Našel pa se je nek senator, pa imenu Haig, ki trdi, da ,se bodo vršile volitve natančno dne 19. oktobra. Senator Haig je uspel s podobno napovedjo 1. 1949.
* * *
Kanada se po vsem videzu pripravlja za .primer nove vojne: v severnovzhodnem kotu province Saskatchewan bodo izgradili menda naj večje letališče za vojaške vežbe; letališče se bo nahajalo blizu jezera Cold Lake. Letališče bo stalo 35 milijonov dolarjev.
*	* *
,Če naj verjamemo ugibalni a-genciji Gallup v New Yorku,, je bilo leta 1948 v Kanadi še zmerom 68 odstotkov ljudi, ki so bili mnenja, da v Kanadi ne smejo odpraviti smrtne kazni za tiste zločince, ki jo zaslužijo. — Zadnji čas pa se zdi, da se je javno mnenje pričelo spreminjati in neki advokat je pretekli te^ den dejal, da je odprava smrtne kazni v Kanadi samo še vprašanje časa. Navedel je vrsto dr-
žav, kjer so smrtno kazen že odpravili.
* * *
Poslanec bradfordskega okraja v kanadskem parlamentu je cini dan v svojem govoru slovaš kim Kanadčanom potožil, da je med Kanadčani pomanjkanje kanadskega duha. Kot osvetlitev je omenil brezbrižnost tiso-čev in tisočev Kanadčanov — tistih, ki so bili rojeni v tej deželi in katerih starši so se bili rodili tukaj — ki v svojem življenju še niso videli kanadske prestolnice Ottawe.
* * *
V južnem Ontariju se obeta-jo nove televizijske postaje. Tako je vložila družba “Niagara Television Ltd.”, na prometno ministrstvo prošnjo za otvoritev televizijske postaje v mestu Hamilton, Ont. Ta postaja naj bi prenašala predvsem programe za tiste predele, kamor torontska televizijska postaja ne seže. Tudi iz mesta London, Ont., je prišla na prometno ministrstvo prošnja za TV. Vložila jo je tiskovna družba “The London Free Press.”
------o------
Eisenhower svari pred zavlačevanjem
Washington. — Pred sednik Združenih držav general Eisenhower je pretekli teden na tiskovni konferenci v prestolnici Združenih držav izrazil globoko zaskrbljenost zaradi zavlačevanja odgovornih ameriških oblasti z odločitvijo, ali naj zgradita na-
meravane plovne in poglobitve-ne naprave na Reki sv. Lovrenca Združene države in Kanada skupno, ali naj se Združene države temu odpovedo in naj puste’ K a n a d g, naj odloči sama, kakor ve in zna. Pred časom sa zavpili v Ottawi, da je že odločeno, da bo Kanada sama gradila ta projekt. Takrat so v uvodnikih tudi že izražali prikrite grožnje, da bodo vsi, ki se bodo posluževali tega projekta, plačali pripadajoče pristojbine ne glede na razna zavezništva. To namigavanje je šlo brez dvoma na račun Amerike. Kakor je videti, so v Ottawi trdno odločitev o samostojni gradnji po-globitvenih del na Reki sv. Lovrenca zavlekli in da še zmerom čakajo, kaj bodo porekli Ameri-kanci. Eisenhower je zdaj na tiskovni konferenci dejal, da bo Amerikancem morda kdaj zelo žal, če ne gredo s Kanadčani skupaj na delo k ostvaritvi tako važnega mednarodnega projekta.
Komunizem prinaša stisko in revščino
Vedno bolj pogosti so glasovi, strski predsednik Grotewohl. O
Kritika naše imigracijske politike
Toronto, Ont. — časopis “The Globe and Mail” se je pretekli teden v svojih uvodnikov ponovno dotaknil stare rane v kanadski politiki: nespametne in hkrati manj pravične politike vselje-vanja v Kanado. Pod naslovom “Help Wanted” pravi člankar: “Dan za dnem se na stoti-različnih načinov ljudje
ki govorijo o vedno večjem pomanjkanju v komunističnih državah. Tako je komunistična vlada Vzhodne Nemčije dala nalepiti lepake, v katerih obtožuje župane raznih občin, da so nezmožni in da ne znajo prisiliti kmetov k oddaji kmetskih pridelkov. Neki župan, ki je odločno odklonil svoje sodelovanje pri tako zvanih “pobiralnih oddelkih”, je bil obtožen saboter-stva
Vlada Zapadne Nemčije nedolgo tega objavila vsebino nekaterih pisem, v katerih prebivalci Vzhod. Nemčije tožijo čez pomanjkanje, ki vlada v njihovih krajih. Tako pravi neko pismo: “Vsak dan čaka 200
tem priznanju piše Daily Telegraph: “Priznanje Grotewohla o velikem pomanjkanju živil v Vzhodni Nemčiji priča, kako ceno mora plačevati ljudstvo, da sme pripadati k sovjetskemu imperiju. Toda Nemci Vzhodne Nemčije niso v pomanjkanju o-samljeni. Madžarska, nekoč tako bogata žitnica, ne more zadovoljiti vrst ljudi, ki se zbirajo pred pekarijami. Poljska je morala prvič po koncu vojne je j vpeljati leta 1952 racioniranje hrane. Celo Rusija prideluje količino žita, ki je le za malenkost večja od količine, ki jo je pridelovala pred revolucijo. — Njej se je posrečilo združiti svoje satelite v skupnem pomanj-
oseb na voz, ki prevaža marga- kanju. Nihče se ne more vese-
rino. Mnogokrat voz sploh ne pride, dostikrat se pa ne ustavi ter nadaljuje svojo vožnjo v kak drug kraj.” Neka žena iz Lipskega pa takole toži: “Pretekli teden sem čakala v vrsti ves dan, da bi dobila nekaj krompirčkov. Neki drugi dan sem čakala od 5:45 do 9:45, a ko sem prišla na vrsto, je bil krompir že razprodan.” Neka žena iz Erfurta pa poroča, da ni mogoče dobiti rib in da j,e v trgovinah z ribami le ribje olje na prodaj.
Da je v Vzhodni Nemčiji veliko pomanjkanje živil, je priznal sam vzholdno-nemški mini-
liti nad trpljenjem ljudstva, ki ni maralo nikoli komunizma, toda vsi primeri njegovega izko-riščevanja gotovo niso brez zdravilnih učinkov na obeh plateh železne zavese”.
Mi bi pripomnili še to, da tudi v Jugoslaviji ni glede prehrane velika bolje kot po ostalih komunističnih državah. Komunizem, ki tepta vse demokratične in človeške pravice, se ni nikjer, niti na gospodarskem polju izkazal. Čisto naravno, kajti tudi gospodarstvo ima svoje zakone, ki jih ni mogoče nekaznovano teptati.
dovolj. Oglasi “Delo dobe” se raztezajo ne samo v kolone ampak zavzemjo kar cele strani v Časopisih kakor je ta. In vendar smo šele sredi marca, daleč pred ,bodočc[ pomladansko in poletno potrebo delavcev.”
“Najnujneje rabijo, izgleda, učitelje, zaščitne sestre, izučene mehanike in mašiniste, hišnice in pisarniške uradnike, da ne
lahko prepričajo, da delavcev ni omenjamo perečega pomanjkanja
poljedelskih pomočnikov.. Toda v časopisih vidimo tudi oglase, v
katerih iščejo ljudi z delovod-skimi sposobnostmi. Kadar začno časopisi oglaševati te vrste oglasov, potem je gotovo, da. j e vprašanje pomanjkanja delovne sile brez dvoma postalo eno naj-večjih vprašanj naše dežele.”
V članku ponavljajo stare ob- vali letos tožbe o nespametnosti in nepra-; gotovo pa
politiki v Kanadi — naša današnja zvezna vlada v Ottawi ali z drugimi besedami: liberalna stranka. Uvodnik je bil brez dvoma eden v verigi številnih uvodnikov po kanadskem časopisju, ki skušajo bralcem predo-čiti te in ene nepravilnosti naše sedanje vlade in tako ustvariti javno mnenje, ki naj bi pri jesenskih zveznih volitvah naredili konec kraljevanju liberalcev v Ottawi.
Podeželski čar Irske hlapi
Dublin, Irska. — Praznovanje svetega Patrika, ki je menda naj večji irski narodni praznik, so v irskem starem kraju prazno.
mnogo manj veselo, bolj trezno kakor pa
vičnosti sedanje imigracijske .sinovi in hčere veselega in do-politike Kanade kakor tudi o ne-, brodušnega irskega naroda, ki je umestnosti preurejenega vselje-’raztresen po svetu. Parade za ta valnega zakona, kakor smo ga!praznik v mestu Dublinu, ki je bili dobili preteklo j esen. V, prestolnica Irske, so se vršile v uvodniku čitamo, da so pred ne- |znamenju industrializacije deže-davnim merodajni ljudje prouče- !le in delavskih gibanj. Gesla, ki vali problem evropskih begun-!so jih delavci nosili, so spomi-cev. New York Times je ob tejjnjali človeka na narodnega ju-priliki zapisal, da imata Kanada jnaka Parnella. Dežela, ki se je in Avstralija mnogo možnosti za'nedolgokar osvobodila gospodo-naselitev beguncev, a da sprejo- valnih Angležev, izgleda da hi
PRIPRAVE ZA KRONANJE — Za učin kovitim spomenikom krimske vojne grade delavci dodatek Westminsterski opatiji, ki bo s lužil kronanju Elizabete II. 2. junija. Pročelje dodatka bo okrašeno z doprsnimi kipi an gleške kraljice.
mata odstotkovno mnogo manj priseljencev kakor mnogo gosteje naseljene dežele in da ne Kanada ne Avstralija ne izglodata posebno nagnjeni za sprejemanje večjega števila beguncev. Uvodnik se konča v namigava-nju, da je vzrok tej nespametni in manj pravični imigracijski
več tista skrivnostna, romantična dežela, ki je rodila toliko veselih ljudi, pesnikov in pisateljev svetovnega slovesa.
------o------
— Število na trebušnem tifusu in pegavcu obolelih ljudi se je v zadnjih letih v Ameriki znižalo za več tisoč letno.
Prah časa
j, .e bi se bilo zgodilo to v Ev-ko?1’ ^ je ne PUSD1 'odhajati ta-V, Tamkaj bi odprl okno na ^ 2aJ in če bi se bilo zgodilo to . So tega, bi se sklonil skozi na n 2ai odprto okno in ji vrgel po-če v ^ak° kakor uče otroke. In Vi r/-Se kBo zgodilo to v njego-
r \ 1 cv4-rv1 c-\	r-T/~\l .r\
Pob,
b
-zeli, bi stal ha oknu zeleno arvan cvetlični zabojček z
j0l!^mi rdečimi in belimi in vi-si . Gastimi trobentami oktober-j,;^. Potunij. A to je bilo v Ame-
1 ih okna tukaj se niso odpi-*aia f -
ž
a tako kakor v Evropi. In oba bg‘ 26 dolgokar nehala biti otro-kg'. I0kna svoje podstrešne so-la J° je gledal, kako odhaja; bi-g0ie sloka, rjavolasa, srnje la-ne boje in zastajenega smeh-živ J13 licib- Ustnice je imela.
Meč,
v
i-Na na ______ jv.
Konci njene svilene "e Gvratne rute so ji frfotali
ključe po obeh žepih svoje razpete bluze je (nekomu, ki jo je čakal v avtu) pomahala in nato izginila v vozilo. Bil je eden tistih razkošnih avtomobilov, Packard ali Lincoln. Avtomobilov ni nikoli razločeval. Potem je težki avtomobil na nizkih kolesih s tujo številko odpeljal, počasi, kakor odpeljavajo imenitni avtomobili. Izginil je navzdol po ulici, kjer so med preperelimi lesenimi hišami in parka-nimi avtomobili, pol manj razkošnimi kakor njen, skozi migotajoče sence in medlo sončno luč lagodno jadrali rumeni platamo-vi listi in krotko sedali na zapuščeni pločnik.
Ne da bi se ganil, je gledal v smer, kamor je izginil avtomobil. Skopo razprti beneški zaslon na oknu ga je navdajal z ob
Sveži jesenski sapi. Iskaje čutkom jetnika. Mislil ni na nič
in čez dolgo časa se je sklonil nad okensko polico in zapisal s svojim prstom kazalcem v prah, ki se je bil nabiral tamkaj že bog-ve kako dolgo: Lojzka. Napisal ga je prav tako lepopisno kakor pred dvajsetimi in toliko leti, ko sta hodila skupaj v prvi razred in je on prejel nagrado v lepopisju. Zanj je bil to velik dan kajti celo šolski nadzornik, ki je prišel iz mesta, mu je segel v roko in rekel: “Ti si pravi junak!” In to je slišal ves razred. Lojzka je bila tedaj sedela v naj-prednji klopi na dekličji strani. Toda zdaj ni pisal več tako lepo kakor tedaj. Od vojne, lakote in od samote, ki ga je pospremila prav semkaj, so se mu tresle roke. Vendar — imena kakor Lojzka je še zmerom pisal prav tako kakor nekoč.
Toda ona je zdaj odšla.
Navdala ga je samota, da je stopil pred ogledalo, ki je stalo ob steni. To ogledalo je bilo staro in pe preveč jasno, če je ho-
tel videti v njem glavo mladega človeka žalostnih oči, s prsti počesanih las in v dve oklepaju podobnimi črti stisnjena usta, se je moral skloniti. Ovratnik njegove belo srajce je bil razcefran in zelena ovratnica se je zdela črne barve. Tako je stal nekaj trenotkov pred logledalom, strmel v obraz mladega človeka, potem pa se je sunkovito obrnil, prižgal luč na nočni omarici in legel na nepostlano postelj.
Toda ali je bila to res Lojzka? Ali se mu ni samo tako zdelo? Ne, bila je ona, kajti na mizi so bile stvari, ki jih je prinesla zanj:' okrogla, plcšnata, v usnje oblečena steklenica slivovke, dva zvezka, ki je vanju med vojno pisal svoj dnevnik, majhna vaza za spominčice, ' glinast kipec angeljčka z zelenimi krili in pepelnik iz Bosne. Te stvari mu je poslala sestra.
Vstal je in stopil k mizi. Odprl je zvezek in prečital enega vsakdanjih zapiskov:	“Čampo
Concentramento, Chiesanuova, Italia,” pod čemer je stala drobna kolona pisave v tintnem svinčniku. Listal je po dnevniku in našel suho planiko. Imela je velik, srebrn cvet, ki je že razpadal, a je še zmerom imenitno izglodal. Ni si vedel razložiti, kako je jorišla planika v dnevnik. Spominjal se je, da je imel eno v mašni knjižici. Sam jo je bil utrgal na Karavankah. Toda tega je bilo že zelo dolgo. Poduhal je cvet, toda planika ni dišala, bila je mrtva in suha. Potem je pobožal glinasto glavo angeljčka z zelelnimi krili. Domislil se je na rjav žebelj, ki je bil zabit v steno nad posteljo, stopil tjakaj in obesil kipec nanj. Potem je stopil nazaj, napol priprl oči in angeljček se mu je zdel čedalje bolj podoben tistemu, ki je vanj verjel, ko je bil še mlad deček. Spomnil se je tiste stare molitvice, ki jo je molil vsak večer preden je šel spat:
Angeljček, varuh moj . . .
Noč in dan mi stoj ob strani, vsega hudega me brani . . .
Toda zdaj že dolga leta ni molil molitvice in ni mislil na an-geljčke. Skozi mrežo trepalnic na očeh se je angeljček zdel ko da mežika. A v resnici je bil kipec kakor poprej, brez življenja, okameneli tovariš njegovega otroštva.
Slivovka v odmašeni steklenici se je razdišala po sobi prav kakor diše doma v jeseni sadni; vrtovi. Eden od kozarčkov, ki sta | stala jiri steklenici je bil skoraj | še poln. Lojzka ni marala piti.; Rekla je, da ne sme, ker da bi j postala zaspana in ker da ima; biti naslednji dan opoldne v j Washingtcnu.
— V Washingtonu? — jo je j vprašal.
— Da, — je rekla in potem | dodala, — Washgington. D. C. — | Gez trsnotek mučnega molka ga j je vprašala: — Ali živiš tu kaj? —
On je samo pokimal.
Njene oči so potovale po nizkih stenah sobe, počivale na obrabljenih policah, na katerih so bile nakopičene knjige1 in se ustavile na mizi, ki je bila polna razmetanih stvari.
(Dalje prihodnjič)
Slovenske potniške agencije TRANSMUNDIAL
SE PRIPOROČAJO ROJAKOM. -Ar vozne karte za ladjo ali avion ■Ar denarna nakazila, paketi prevodi, emigracija itd.
pišite ali nas obiščite, govorimo slovensko
CARACAS—Venezuela, Pasaje Capitolio 16
TORONTO—Kanada, 258 College St., Tel. MI 4868 MONTREAL—Kanada, 2098 St. Catharine West. Tel. FI 5306
ITALIJA - NEMČIJA - FRANCIJA
IVAN ZOREC:
Domačija ob Temenici
&#*=**»
Spet se je zagledal v Trlepo-vino, ki se ji je izbrisalo ime starega rodu. Gledal jo je, kakor človek, ki ima vso ljubezen, najsi je otožna in obupana, zmerom pred seboj. Vanjo so sijali solnčni žarki, ki so se upirali tudi v njegov, že nekoliko postarani obraz; sijali so s tiho, mirno jesensko svetlobo, zgodnji starosti podobno.
Iz doline je dihal veter, noseč s seboj zamolkle glasove življenja, duh vasi in vonj polja. Pa vsega tega ne bi bilo treba, da je pred njim zaživela preteklost.
“O otroci . . . otroci . . .!” je vzdihoval in trpel.
Ljubezen, zmerom silnejša, zmerom obupnejša, je pestovala polje, travnike, hoste, ki so šelestele in govorile z jezikom, slišnim samo veliki ljubezni.
Počasi je odmeknil pogled, o-či so pobožale Goršelovino, noge so ga nesle v hosto.
Ampak tudi hosta mu ni dala pokoja, kamor je stopil, je zaječal spomin in ga klical.
Med gladkimi bukvami, visokimi in ravnimi, je sel na nizek štor. Oči so mu obstale na majhni jasi, z nje je poskočil spomin, pozabljen in zakopan v daljno preteklost.
“Hoho, ti, kaj še pomniš, kako je bilo?” se je nenadoma pačil pred njim. “Poglej jaso, sredi nje trohni star štor . . . tiste lepe bukve, saj veš . .
S komolci na kolenih si je Tr-lep podprl glavo v obe roke, zamižal in se vdal živemu spominu, ki se ga ni mogel ubraniti.
Dekla Francka . . . Kaj je tisto res bilo tako pregrešno? Saj se je potlej omožila in ji je skrivaj naklonil marsikatero pomoč, da bi si vest opral pred Bogom. A Bog mu nemara še ni odpustil, na starost mu nalaga pokoro . . .
Dolgo je sedel, spomin se ni
CATHOLIC CHARITY
NAZNANILO GLEDE DOBRODELNE KAMPANJE
Vsem tem, katere sem več let zaporedoma obiskal kot član glavnega odbora škofijske organizacije “CATHOLIC CHARITY CORP,” naznanjam, da je sedaj za to zbiranje vse tako dobro ure jeno, da vsak darovalec, kateri daruje nekaj več, in ki prej me pismo od škofa Edward Hobana, lahko sam pošlje podpisano karto v škofijo. Lahko pa jo tudi meni izroči. Vsa darila poslana škofu, so vse eno meni sporočena, da so jih prejeli, to velja za podpis ali za gotov denar, oziroma ček. Za to dobi potem fara kredit.
Tudi ni potreba da se takoj tflača, dovolj je podpis, za plačilo je čas celih 9 mesecev. Ves glavni odbor s škofovimi i odobritvami je dobro pregledal vse potrebe in načrte, za katere se zbira denar po celi škofiji in je naravnost idealen uspeh in načrt.
Zelo priporočam, da bi se v poletnih dnevih odpeljali na “PARMO,” kjer je sezidano celo mesto dobrodelnih hiš in zavodov, kateri bodo v bodočih letih služili v veliko pomoč sirotam: otrokom in starčkom, pa tudi drugim nujnim potrebam. . Prosim, upoštevajte poziv, ki ga boste dobili od škofijskega odbora!
hotel umekniti, še rajnico ženo mu je kazal, tisto tiho, vdano trpečo svetnico.
Oči so se mu zameglile v spokorni solzi, iz prsi mu je zahropel težak vzdih . . . Da, bolehna je bila, slabotna in zdelana, on pa je revskal vanjo in jo priganjal na delo, ko bi jo bil moral streči in rad imeti . . .
“Kako? Saj si tiščal, zmerom bolj tiščal za Francko,” mu je spomin očital.
Grenak kes ga je skelel in sram mu je gnal kri v glavo.
“Oh, če bi ona še živela, nikor li se s Trlepovino ne bi bilo zgodilo, kar se je,” je spoznaval.
Da, Bog ga je potipal z dolgo roko.
VII.
Nacetu se je zdelo strašno za malo, da ga Trlep še zdaj nadzira in strahuje; vendar je zaradi Maričke tiho trpel in delal.
“Trlepovina je kakor bi bila ukleta,” je vzdihoval, kadar ga je Trlep spet kje zafrkoval.
Dostikrat se je sredi dela srepo zagledal in zamislil. Vse koprneče misli so se mu nenadoma začele vprezati v velik vlak domotožja. Domača gruda, Kra-ševčevina, glej, je vila gole, o-bupne roke in ga klicala, klicala.
Ali je mogel preslišati mehki, topli glas domačije?
Ta glas ga je zmerom bolj vabil, zmerom bolj klical. V naj težjih sanjah sredi noči ga je slišal, tako živ, tako razločen je postajal, kmalu še spati ni mogel več.
Marička je z otožno skrbjo o-oazovala moža. Zdelo se ji je, da je oslabel, nemara celo obolel.
“Nace, kaj ti je?” ga je milo-vala. “Kar nič več nisi, kakor si bil. Ali si bolan, ka-li?”
“Nič, nič, Marička,” se je pota j eval.
“Jezus, ti moj — bolan si, saj vidim,” ga je lovila za roko. “Kaj, ko bi stopil do zdravni ka?”
“Saj mi ni nič, res ne,” se je branil in umikal pogled, da mu iz oči ne bi vzela boleče skrivnosti.
Pa vendar: kako rad bi dobri Marički izdal, da mu je srce žalostno in plaho, včasih tudi togote polno na oblastnega, nagajivega četa in da mu z njunega
doma hrepeni na Kraševčevino; kako rad, pa si ni upal, ker se je bal njene žalosti in ljubezni.
Tako je med mladima zakoncema nastajala prva skrivnost in rastla vso zimo.
Nace jo je čezdalje teže skrival. Maričko je bolj in bolj skrbelo, kaj ga tišči in mu jemlje noči in moči.
Na pomlad sta Nace in Marička neko nedeljo sama sedela \ sobi in molčala. On je sedel za mizo in gledal v pratiko in na plan, ona pa je na klopi pri o-knu brala neko knjigo.
Zunaj je bilo grdo vreme. Oblaki, sivi in težki, so lili dež na mlado polje, curki so bili močni in ravni, kakor bi se žito usipalo iz sevnice.
Po pokrajini je molčala tiha ubranost. Nacetu je duša obstala nad Kraševčevino in ni mogla dalje; drhtela je kakor postovka nad njivo in jo gledala, gledala.
Po kolovozni poti proti vasi se je bližal človek s širokim zelenim dežnikom. -Noga mu je čvekala po razmočeni zemlji in dvigala rjavo blato.
Nace je odprl okno, da bi bolje videl. Vetra ni. bilo poseb nega, a v sobo je vendarle deli-nil vonj zemlje in mokre hoste ki se ji je že napenjalo rjavo po-pje. Vse je bilo tiho, tudi ptiči so molčali, le polje je zameknje-no še in še poslušalo, kako ga bijejo težki curki in se prašijo v nizko, komaj vidno meglo.
“Obličan —,” je Nace spoznal moža na dežju. “Kam neki ti ri ne ob takem vremenu?”
Res je bil Obličan in šel je naravnost proti Trlepovini.
“Marička,” jo je Nace opozoril. “Obličan gre k nam.”
“K nam?” se je začudila, od ložila knjigo in se brž ozrla po sobi, ali je vse v redu.
Zunaj so se zaslišali koraki in otepavanje blata z nog, v sobo je stopil Obličan.
“Dober dan, golobčka dva, ki se rada imata!” se je nasmehnil in jima pokimal.
“Bog daj!” je Marička odzdravila.
“Dežja ste prinesli,” je Nace dejal.
“Dežja in še kaj.”
“Še kaj?”
“Dobre letine, glej ga! Če spomladi dežuje, pravo rašč oblju-buje.”
“No, Bog daj!”
“No, Bog daj!”
“Samo treba je zemljo lepo pestovati.”
“Treba, da.”
“S pestovanjem pa je tako: če ga je preveč, te roke bolijo in glava.”
MALI OGLASI
♦ “Stoker” naprodaj
Avtomatični “stoker” na premog se proda na 1858 E. 93 St., ali kličite RA 1-4215. (58)
ANTON GRDINA, SR.
Vloge sprejete do 10. aprila zaslužijo 2% od 1. aprila
Ml
PLAČAMO
2%
na HRANILNE VLOGE
zavarovane do $10,000 član F. D. L C.
BANK
O F
OHIO
921 HURON ROAD in 6 naših podružnic
Venec na grob vzorne Mrs. Frances i. Zaller
Kar ne morem drugače, ka kor da napišem nekaj vrstic v blag spomin na grob blage pokojnice Mrs. Frances J. Zaller.
Imel sem priliko poznati to družino. Večkrat sem se raz-govarjal z enem ali drugim v poslovnih zadevah posebno potom banke, kjer je bil g. Zaller mnogo let odbornik. !
Družinsko življenje pokojnice so dičile lepe in hvalevredne lastnosti.
Bila je neumorno delavna, versko .zavedna, .skrbna za pravo vzgojo svojih otrok. Daši je bila toliko let odlična trgovka, je ostala pri tem vedno skromna in do revnih in potrebnih zelo zelo darežljiva.
Teh načel se je držala, mnogi tega niso opazili, Jaz pa sem jo v vsem tem dobro poznal in tudi spoštoval.
Njena pot življenja je bila vse čase polna trdega dela, polna skrbi za vzgojo in večjo izobrazbo njenih sinov in hčera. Veselila se je, če je mo8da kje kaj doprinesti za srečnejšo bodočnfost našega naroda v obče. Ker je bila tudi odlična in izobražena, se ni bala niti v trgovini povedati vsakemu, kaj je vredno življenja in kaj ni.
Izredno sta bila vneta oba pokojnika za delo in pravično življenje. Oba sta bila značaja, kakoršne danes tako potrebujemo. Sedaj sta že pokojna. Naj sledi plačilo za delo, za skrbi in za trpljenje, ki sta ga oba obilo iriiela. Odšla sta, toda ostali so pa vredni potomci, ki bodo sledili njunemu zgledu in hodili po istih potih. Take osebe zaslužijo, da jih ohranimo v lepem spominu.
Soba se odda
Opremljeno soho oddajo v najem moškemu. Kličite EN 1-0590.	(60)
“Aha,” je Nace pritegnil, ker ni vedel, kaj bi dejal.
“Da ti kar hitro povem: Zdajle sem bil z nekim možem izpod Novega mesta pri tvoji materi. Pila sva in se pomenkovala, kje bi se zanj dala kupiti lepa domačija. Ali ti veš?”
“Ne, ne vem.”
“Ne? Glej, midva pa sva jo napol že ugenila.”
“E, kje?”
(Dalje prihodnjič.)
Molki dobijo delo
Moški dobijo delo
Potrebujemo delavce za delo v skladišču, voznike trukov in pomočnike voznikov. Zglasite se osebno v uradu.
Drenik’s Beverage Dist. Inc.
23776 Lakeland Blvd.
RE 1-3300	RE 1-3301
(61)
ZA VSE ŽIVLJENJE V SPOMIN VAŠIM DRAGIM V ■ ■ ■
JUGOSLAVIJI f#
Darujte nov SINGER šivalni stroj!
Pridite v najbližji SINGER SEWING SEWING CENTER, in pozanimajte se za ugodne pogoje pod katerimi lahko pošljete* nov SINGER* šivalni stroj vašim dragim v Jugoslavijo.
Če jim pošljete ta čisto nov SINGER stroj, je to več ikot darilo. Vi jim daste š terp nekaj, kar je za nje neprecenljive vrednosti, ker prihranijo na denarju, lahko ga pa tudi uporabijo kot sredstvo za dodatni denarni dohodek.
" _ Imamo tudi veliko izbiro SINGER šivalnih strojev za vašo lastno po-; trebo. SINGER SEWING CENTRI fcDs&G ' so zaznamovani z velikim rdečim S na izložbenih oknih.
SINGER SEWING CENTER
Uvrščen v vaši telefonski knjigi samo pod Singer Sewing Machine Co.
Naroči se enostavno!
Obiščite najbližji SINGEK
SEWING CENTER in oddajte vaše naročilo. Vse
ostalo bo naredil SINGER.
Poskrbeli bomo za:
*	VSE POTREBNO GLEDE ODPOŠILJANJA
*	IZROČITEV V ONI SINGER TRGOVINI, KI JE NAJBLIŽJA PREJEMNIKOVEGA DOMA
*	OD PREJEMNIKA PODPISANO PRIZNANICO KOT DOKAZ IZROČITVE
*	* Trade Mark ol THE SINGEK MEG. CO.
P
Hiša za dve družini
v bližini East 185 St., 5 sob spodaj, 5 sob zgoraj, zimska (storm) vrata in okna, dvojna garaža Vse v dobrem stanju. V spodnje stanovanje se lahko vselite TAKOJ. Zelo dober nakup.
Zelo dober nakup
Dobro izpeljana mesnica grocerija že 30 let v slovenski naselbini v Norwood okolici proda po zelo ugodni ceni radi družinskih razmer. Za pdrobno-sti pokličite
KOVAČ REALTY 960 East 185 Street KE 1-5030
_________________________(61)
Hiša naprodaj
Proda se hiša v dobrem stanju za 1 družino. Ima 6 sob nov furnez na plin, dva gara ži, blizu cerkve Marije Vnebo-vzete v Collimvoodu. Vprašaj te na 15926 Whitcomb Ave. Lastnik.	—(60)
Hiša naprodaj
Izvrstna hiša za 2 družini, 4 in 4, dva furneza, kombinacij ski jeklena in zimska okna zdo-lej. Zgotovljena podstrešna soba. Dvojna garaža. Blizu Waterloo Rd. in E. 161 St. —(62)
Naprodaj
Kuhinjska peč na plin, Kuhinjska miza in stoli, 2 celi postelji, omare, polica, preproga, po zmerni ceni. Vprašajte pri stranskih vratih zgorej na 6522 Bonna Ave.
Hiša naprodaj
Hiša z dveml stanovanji, eno 5 sob in furnez na premog, drugo 3 sobe in furnez na plin. Zadaj veliko poslopje primerno za delavnico. Cementni dovoz. Vse e v dobrem stanju. 1164 Norwood Rd. zadaj.	—(60)
ANTON GRDINA, SR.
Ob smrti dragega . . .
se misli nehote obrnejo na pogrebnika in dostojno od-premo preminulega na njegov zadnji počitek.
Slovenska pvgreb niča MARY A. SVETEK vam je v dneh žalosti na uslugo s svojo dolgoletno izkušnjo; vaše želje izpolni v vseh po-: a nkostih; z a upanje, ki ga ji poverite, ji je sveto.
Dostojanstven pogreb z vso osebno pozo rnost jo, ceno, je del
MARY A. SVETEK
SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD
478 E. 152 St.	KE 1-3177
Cleveland, Ohio
ne glede na posluge.
ZDAJ NAJEMA SPOSOBNE MOŠKE
ZA
UČENJE PRI DELU
FORGING PRESS OPERATORS
SKILLED MEN FOR
TOOLMAKERS
(For experimental work building jigs and fixtures)
AUTOMATIC SCREW MACHINE OPERATORS
MACHINE REPAIRMEN
(1st and 2nd Class)
Vprašajte za W. S. OLIVER v employment uradu od 8 zj. do 5 pop. od pondeljka skozi petka; od 8 zj. do 3:30 pop. v soboto.
Dobra piača od ure in dobri delovni pogoji.
Prosimo prinesite izkaz državljanstva.
THOMPSON
PRODUCTS,
Inc.
23555 Euclid Ave.
(61)
Pomivalec
Pomivalec za posodo dobi delo od 3 do 9 zvečer, 6 dni v tednu, nič ob nedeljah.
Fannie’s Lunch
400 E. 156 St.
KE 1-9750
(59)
!JTnjTJTriJTnjTJTnjTnjTJi-n_jT_!TjT_ri rum m n
K. S. K. JEBNOTA
★ ★ ★ ★ ★
P0S0JUJE DENAR (lanom KSKJ po k% obresti nečlanom po 5% obresti na zemljišča in posestva
' brez kake provizije ali bonusa
"k ir if 'k -k
Posojila so napravljena na tak način, da se im glavnico odplačuje v mesečnik obrokih
Za pojasnila in informacije Diiite na:
SLAVNI URAD K. S. K. JEDN0TE
351-53 NORTH CHICAGO STREET JOLIET, ILLINOIS n.njmn nnnnnnnninninnnnnnnnnnr‘
DIEMAKERS
Za srednje in velike dies
TOOLROOM ENGINE LATHE OPERATORS MACHINE REPAIRMEN DIE REPAIRMEN
Mi bi radi tudi govorili z
MACHINISTS
Visoka plača od ure in čas in pol za nad urno delo ter dvojna plača ob nedeljah. Dobri delovni pogoji in doda-ek za življenske stroške.
Ta dela pri OBEH NAŠIH TOVARNAH, E. 93 in Woodland ter 1115 W. 152 St., ampak ZGLASITI SE MORATE V ŠT. 1 employment uradu.
MURRAY OHIO MFG. GO.
1115 E. 152 St.
(63)
Thomas Flower Shop
CVETLICE za vse prilike šopke in cvetlice lahko brzojavimo na vse kraje Andy, Albin in Fred Thomas (Tomc), lastniki 15800 Waterloo Rd. - IV 1-3200 Na domu: HE 2-1982
Stanovanje se odda
Neopremljeno stanovanje se odda odraslim na E. 61. cesti med St. Clair in Superior Ave. 3 lepe sobe brez kopalnice. Kličite med 2. in 4. uro pop. BR-1-0655.	(58)
ZULICH
INSURANCE AGENCY
FRANCES ZULICH. Agent
Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile In pohištvo
IVanboe 1-4221 18115 NEFF ROAD
Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. KE Cleveland 10, Ohio
1-O034
Machine Operators
AND
Assemblers
Visoka plača od ure z dodatkom za življenske potrebščine. Prosimo ogiasite se ose-no v našem employment urada na Engle Rd., južno od Brookpark.
FORD
MOTOR 00.
17601 Brookpark Rd.
(63)
OTVORITEV — S prvim toplim soncem so odprli nd Kurfuerstendamm v britanskem delu Berlina kavarne nCL cestnih ploščnikih.