Stev. 499. V Ljubljani, v ponedeljek dne 3. febuarja 1913. UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. a (tiskarna I. nadstr.). Uradna ure za stranke so od do 11. dopoldne in od 5. do 6. poi oldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne : : sprejemajo : ; : NAROČNINA: celoletna no pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Opisko in Bosno K 21-60, polletna K 10-80, četrtletna K 5'40, mesečna K 1 *80; za Nemčijo celoletno K 26‘40; za : : ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36'—. : ; Posamezne številke po 8 vin. MRJA izhaja vsak dan razeu nedelje in praznikov ob pol 11. dopoldne. \ \ IJPRAVNISTVO sc nahaja v Selenburgovi ulici Slov. 0, /J., iu uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zve Če« Inserati: cnostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana ::: in reklame 40 vin. — l.iiuaU. ; piejema upravništvo. :: Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo ■ Reklamacije lista so poštnine proste. ■ — Leto III. Preden zagrme topovi... Ljubljana, 3. februarja. Nocoj ob 7. je konec premirja na Balkanu. Če se ne zgodi zadnje ure nekaj takega, kar se približuje čudežu, tedaj je verjetno, da bodo imeli prebivalci Odrina neprijetno noč, ker jim bodo topovi godli, kakor se po navadi ne gode v predpustu. In tedaj bomo zopet priče krvavega mesarjenja, besno okrutnega klanja, krvave satire na človečnost, verstvo in kulturo. In tem groteskneiša bo ironija, ker si je šest velesil, ki predstavljajo v svoji domišljiji vso fcvropo, šest tednov belilo glave svoje izbrane diplomacije, da bi preprečile novo vojno na balkanskih poljanah. Šest državnih velikanov, ki imajo vso svojo politiko urejeno za »prestiž«, za varstvo svojega ugleda, je dopovedovalo nervoznemu svetu, da naj potolaži svoje razvnete živce, češ na Balkanu se ohrani mir, ker ga hočejo velikani; šest državnih samoza-vestnežev je stikalo modre visokopolitične glave in krojilo usodo narodov; šest najemnikov glorije in ponosa je z gestami malomarnosti naznačevalo, da ni treba nikomur misliti in skrheti, dokler imamo teh šest zastopnikov božje previdnosti; naenkrat so napravili pritlikavci na Balkanu svoje križe-kraže, in kakor kafra je izginila modrost in previdnost, slana je vzela prestiž in ugled, in šesteroglava Pythia v Londonu stoji pred novo situacijo akor znana Koristna žival pred novimi vrati. v Nezaslišano je. pravzaprav, da je to mogoče. Gospa diplomacija je vse izračunala, koncipirala, redigirala, skematizirala. intimirala. eksponirala in komunicirala; a naenkrat se godi vse drugače. Ona ni prognosticirala nobenega prevrata; kako so mogli mladoturki revolti-rati? Na njenem programu je bila sprava; kako so mogli balkanski zavezniki odpovedati premirje? Če sc gode take reči, tako brez dovoljenja, tako proti sporedu, proti dispozicijam, tedaj . . . tedaj . . . no, tedaj tudi visoka evropska diplomacija ne ve, kaj početi. Samo oni, Ki menijo, da so gospodje diplomatje potomci dru,?f»ga Adama, v katerega je Bog oče trikrat dihnil. Morda pa se celo motimo. Pleše, ki repre-zentirajo največji kos evropskega zemljevida, morda le nočejo, ker jih balkanski Maksi in Moriei -«ismedije. ki bo kot taka pod naslovom »Indiano-poliška obravnava dinamitarskih zarotnikov« ostala poznana v zgodovini. Najbrž o tej zadevi še ni bila izrečena zadnja beseda. Uprav sedaj bo marsikdo vprašal: »V čigavi službi je bil državni pravdnik Miller?« ... »Ali je porota sestala iz mož ali iz golega orodja?« . . . »Ali je bila justična ma-šinerija zvezne vlade igračica Burnsa, Mc Ma-nigala in tovarišev?« . . . »Ali se je vršila obravnava pod vplivom narodne zveze stavbenikov in trusta za jeklo?« . . . Taka in slična vprašanja je sestavil urednik lista »St. Louis Labor«. Glavna posojilnica. Od likvidacijskega odbora »Glavne posojilnice« smo dobili sledeče pojasnilo: »Skoraj bosta minuli dve leti. odkar se je razglasil konkurz »Glavne posojilnice«. Nebroj upnikov željno pričakuje in povprašuje, kedaj in kako se bo konkurz končal, da dobe vsaj delno plačilo. Spričo ogromne izgube, ki se je pokazala v denarnem poslovanju »Glavne posojilnice«, se člani seveda boje za svojo gospodarsko eksistenco, muči jih negotovost, koliko bodo upniki od njih zahtevali in koliko bo moral vsak plačati. Likvidacijski odbor »Glavne« ima nalogo zbirati prispevke za poplačilo upnikov »Glavne«, ki bodo le z malim delom pokriti iz konkurza. Dokler pa konkurz ni končan, likvidacijski odbor ne more preračunati natančne vsote. Upniki »Glavne« silijo na to, da se konkurz čim preje konča, ker je to nele v interesu njih samih, temveč tudi v korist članov. S konkurznim postopanjem se končna ureditev samo zavlačuje in neizmerno podraži, ker vsak hip nastane nova pravda, ki je združena s stroški. Upniški in likvidacijski odbor torej sporazumno delata na to, da se konkurz »Glavne« čimpreje konča. Tega cilja pa ni moči tako hitro doseči, kakor bi nekateri nestrpni upniki želeli. Ob vladajoči denarni krizi je izterjavanje terjatev »Glavne posojilnice« sila težavno. Gotovina sc ne dobi kar na cesti, in tako gredo zemljišča na prisilno prodajo. Koliko se pri taki prisilni prodaji dobi, je vsakomur znano; saj je še dobro, če se dobi kupec, ki plača zahtevani dve tretjini cenilne vrednosti za kmetsko posestvo. Zlasti pa ni kupcev za večja posestva. Pri izter-javanju vknjiženih terjatev je torej treba previdnosti. če naj se terjatve izterjajo za vsako ceno, potem nastane spet škoda upnikom in članom »Glavne«, ker se delež, ki ga bodo mo-, rali plačati člani ob vsaki delni ali popolni izgubi ene ali druge terjatve »Glavne«, za vsoto te izgube zviša. Toliko pa se že danes da s sigurnostjo presoditi, da upniki nikdar ne bodo prišli do popolnega plačila svojih terjatev, tem manj, če se bo gospodarska in denarna kriza tako naprej razvijala, kakor se je doslej. Skoraj izključeno je misliti na kako izdatno državno pripomoč. Člani »Glavne posjilnice« naj torej računajo s tem, da se bodo rešili edinole s samopomočjo. Likvidacijski odbor ravna v interesu upnikov in članov »Glavne«, ko namerava v najkrajšem času poskusiti z upniki »Glavne« poravnavo na primeren procentualni del njihovih terjatev. Pravde zaradi neobstoja članstva, ki so vzbujale po vsem Slovenskem živahno zani- | nianje, so do malega končane. Po razsodbah, j ki jih je izdalo vrhovno sodišče na Dunaju, je član vsakdo, kdor je podpisal pristopnico, plačal ali si dal odtegniti opravilni delež ter bil vpisan v register zadružnikov. Noben član si ni bil v svesti, ko je pristopil ali pri »Glavni posojilnici« najel posojilo, kakšno zavezo s tem prevzame. »Glavna posojilnica* je zadruga z neomejeno zavezo. Zadružni zakon iz leta 1873 določa, da jamči za vse plačilne obveznosti take zadruge vsak član z vsem svojim premoženjem. l'o bi se še dalo prenesti. Toda nesrečna zakonodaja iz leta 1873, ko se je, ■ kakor vobče znano, izvršil strahoviti dunajski borzni krah, je sprejela v zakon tudi določilo, da sme vsak upnik zadruge z neomejeno zavezo svojo nepokrito terjatev eksekucijskim potom izterjati od enega ali drugega člana, ki sc mu zdi premožnejši, oziroma od kogar upa najprej dobiti denar. Pri sedaj nameravani reviziji zadružnega zakona se bo ta naravnost kruta in z gospodarskega in obče človeškega stališča naravnost nerazumljiva določba izločila. Veliko zaslugo si bodo pridobili zastopniki ljudstva v državnem zboru, če bodo dosegli, da ta izločitev veljaj tudi za vse tiste zadruge z neomejeno zavezo, pri katerih konkurzno postopanje šc ni končano. Namen konkurznega postopanja je, pridobiti vsakemu upniku sorazmerno plačilo in sicer iz premoženja, ki ga je imela »Glavna« ob otvoritvi konkurza. V konkurznem postopanju torej prispevki članov ne pridejo v poštev. Te prispevke članov urejuje reparticijsko (razdelitveno) postopanje, ki ga ima opravljati in dovršiti likvidacijski odbor. Izgubo, ki se pokaže upnikom v konkurznem postopanju, morajo pokriti člani po razmerju števila svojih deležev in brez ozira na premoženjsko stanje. Ta čas s; seveda upniki »Glavne« lahko poiščejo enega ali drugega člana in iz njega izčrpajo vse. kar ima. To ni pravično in utegne uničiti ravno tiste člane, ki bi lahko pripomogli, da pridejo vsi upniki vsaj do delnega plačila. Namen zadružnega zakona ni, enemu upniku dati polno pokritje, drugemu pa nič. ampak nasprotno vsem enakomerno. Zato bo tudi za upnike »Glavne« najboljše, če se zadovoljijo, da se reparticijsko postopanje mirno izvrši. »Glavna posojilnica« ima po dosedanjih ugotovitvah okoli 500 članov in približno 1200 upnikov. Deficit je velikanski, nepokrita vsota vseh terjatev je tolika, da je ne pokrije premoženje vseh članov, ako vse in vsakega posebej poženo upniki od hiše in od ognjišča, vržejo na cesto in prepuste njega, ženo in otroke najhujši revščini. Do tega ne sme priti! Člani »Glavne« niso zakrivili njenega in svojega obupnega položaja. Kar bodo plačali, bodo plačali zato, ker je upravni svet »Glavne« gospodaril z denarjem, kakor da bi ga iz zemlje kopal. Upravni svetniki so sicer solidarno odgovorni za vso po lahkomišljenosti prizadeto škodo, a kaj pomaga to, ako se ne more izterjati. Člani se bodo torej pokorili za nepravilnosti in protizakonito postopanje bivših upravnih svetnikov »Glavne«. Vsak človeški Čut in vsaka Človeška postava pa izključuje, da bi se kdo pokoril po nedolžnem. Zato upravičeno upamo, da se bodo upniki »Glavne« odrekli svoji dvomljivi pravici do izterjanja svojih terjatev eksekucijskim potom in da ne bodo preganjali že itak hudo prizadetih članov, katerih kredit silno trpi. V tem slučaju je mogoče, da pridejo vsi upniki do sa-razmerno dosti višjega pokritja kakor sicer. Če se upošteva premoženje vseh članov »Glavne«, se mora priti do zaključka, da bo razdelitev po ključu števila deležev neizvedljiva.To uvidevajo tudi pametnejši člani, ki so pripravljeni žrtvovati v prid gmotno slabšim članom večji del svojega premoženja, seveda le pod pogojem, da se s tem izpuste iz vseh daljnih obveznosti. Vsak član bo moral pokazati dobro voljo in prispevati po svojih močeh. Likvidacijski odbor opaža, kako nekateri člani na vse mogoče načine izkušajo, prenesti svoje premoženje na bližnje ali daljne sorodnike ali se ga na kak drug način iznebiti. Vse to se bo izpodbijalo, dotični bodo pa tudi^ zapadli kazni, ker je prejasen in preprozoren očitni namen, oškodovati upnike »Glavne posojilnice«. Z ozirom na dejstvo, da se je vest o polomu »Glavne posojilnice« takoj zanesla v zadnio najrevnejšo kočo zadnje najrevnejše gorske vasice na Slovenskem, je izključeno, da bi se kdo mogel izgovarjati, da ni vedel, čemu člani »Glavne« odprodajajo ali na kak drug način odtujujejo svoje premoženje. Torej pamet! Le z združenimi močmi bo mogoče preprečiti uničenje gospodarskih eksistenc in kaznovanje radi neprevidnih dejanj. V tem slučaju bodo prispevale s podporami korporacije, dežela in upamo tudi država. Likvidacijski odbor pošlje v kratkem P‘)Ziv na vse člane, naj se odzovejo, koliko m na kakšen način lahko prispevajo z lepa. Tudi tu bo veljalo geslo: kdor hitro dd. dvakrat da! Ce pa se bo raztegnilo odplačilo na dolgo vrsto let, potem se pomnože stroški izterjavanja in bilo bi s takim postopanjem le malo pomagano upnikom in članom, če se člani ne bodo zavedali svojih dolžnosti, utegne priti neizogibna posledica, da bo večina za njih gospodarstvo težko prizadeta in dotičnim bo potem težko kaj pomagala njih dvomljiva regresna pravica po- iskati oci svojih članov povračilo tega, kar so sami preveč plačali. Obračamo se torej na upnike »Glavne posojilnice« in med temi v prvi vrsti na najbolj prizadete posojilnice, da omogočijo poravnavo s člani »Glavne«, obračamo pa se tudi do članov, da trezno premislijo resni položaj in omogočijo mirno in pametno poravnavo.« Vabilo na naročbo. Zarja izhaja vsak dan ob 11. dopoldne in stane naročnina Za avstro-ogrske kraje: celoletna..................................K 21 60 polletna......................................1080 četrtletna.................................... 540 mesečna........................................180 Za Nemčijo: celoletna..................................K 26 40 polletna.....................................13-20 četrtletna ...................................660 mesečna........................................220 Za ostalo Inozemstvo celoletno 36 kron in sicer s pošiljanjem na dom ali po pošti. Naročnino je pošiljati naprej. Posamezna številka 8 vin. v administraciji in tobakarnah: Naročnina se pošilja pod naslovom : Uprav ništvo . Zarje" v Ljubljani. Ljubljana in Kranjsko. — Kako je lep vojaški stan! Mesec mineva za mesecem, odkar je bilo veliko število rodbinskih očetov pozvanih na »izredne vojaške vale« in sodeč po zadnjih besedah domobranskega ministra, vojna uprava še ne misli vrniti prizadetim osebam državljanske svobode in odtegniti gospodarske katastrofe od hudo zadetih rodbin. Objavili smo nekaj pisem z meje, ki kažejo, kako se godi pod orožjem pozvanim rezervistom. Da je v teh pismih izrečena obtožba vojaške uprave v polni meri upravičena, za to navajamo verodostojno pričo — Danzer-jevo »Armeezeitung«, ki zastopa najfanatič-nejši konservatizem. »Armeezeitung« piše, da je montura za nič, da so rezervisti oblečeni v cape, ki se niti snažiti ne dado, ker razpadejo Ob najrahlejši dotiki. Obuvalo je še žalostnejše. Pri mnogih oddelkih nimajo niti toliko zimskih čevljev, da bi vsak mož dobil svoj par in nekatere kompanije nadomestnih rezervnikov morajo puščati do 40 mož pri pohodih doma, ker so napol bosi. S perilom je vojaštvo strašno slabo preskrbljeno: Moštvo ne menja srajce in spodnjih hlač po sedem tednov? Tudi hrana Je povsem nezadostna. Oficir v »Armce-Zei-tung« piše dobesedno: »Naj pride komisija na mejo, naj se nje člani oblečejo v rezervistov-sko monturo, naj delajo vaje v lepem in grdem .vremenu, časih tudi po noči in nai dobivajo po dvakrat na dan črno kavo in po 200 gramov mesa! Radovedni smo, kakšno poročilo bi potem spisali'.« Svojo kritiko škandaloznih raz,-mer zaključuje »Armee-Zeitung« tako le: »Take oskrbe je sposobna naša »moderna« in-tendanca. Človeku, ki gleda danzadnem to mi-zerijo, se zdi, kakor da živi v časih sedemletne vojne. Vojna bi bila desetkrat boljša od takega življenja!« — Za Tonetom Kogejem. Umrl je mož v Idrii. ki je bil zvest pristaš socialne demokracije. Kot mlad rudar se je oklenil socializma — kot odrasel mož, gmotno dobro podprt, pa je zvesto stal ob strani gibanju. Pomagal je vsakomur, če je le mogel. Bil je med ustanovite/ji »Občnega kons. društva v Idriji«, prvi kontrolor in pa prvi njegov poslovodja. Pozneje je prevzel doma gospodarstvo ter otvoril gostilno »pri Tončku«, ki je bila ves čas središče socialno demokratičnega gibanja v Idriji. V njegovi hiši v Idriji so že ves čas društveni prostori delavskih organizacij. Tonček Kogej je bil mož poštenjak, ki mu ohrani delavstvo v Idriji hvaležen spomin. — Zadnje čase je hudo trpel na želodčni bolezni, kateri je tudi podlegel. Naj mu bo zemljica lahka! — Iz Društva inženirjev v Ljubljani. Sinoči. 31. m. m. je predaval v »D. I. v L.« ob znatni udeležbi g. prof. NVester o reformiranih srednjih šolah. Predavanje o reformnih srednjih šolah v inženirskem društvu ima poseben pomen, ker je znano, da so baš inženirji začeli s propagando te misli v Avstriji. »Stalna delegacija avstrijskih inženirjev« je že leta 1901 povzročila, da se je vpeljala opisna geometrija na gimnazijah kot postranski predmet, in leta 1908 je delegacija dosegla, da so se osnovale v Avstriji prve tipe gimnazijskih reformnih zavodov. »St. d. av. inženirjev« pa je ostala tudi do danes iskrena zagovornica teh reformnih zavodov in tako je izrazil g. prof. Wester po svojih izvajanjih o pomenu in obsegu realnih gimnazij in reformnih gimnazijah željo, da bi vršilo »D. I. v L.« v malem ono delo, ki ga vrši »Stalna delegacija« v velikem. Po vseh kro-novinah eksistirajo že taki zavodi, samo pri nas se ne ganemo. Velika prednost teh zavodov je, da so abiturientu odprte vse poti in da si torej šele v razsodnejši starosti voli svoj poklic, med tem ko si ga mora voliti sedaj učeča se mladina v starosti, v kateri ne more niti od-daleč še oceniti težav voljenega poklica in isto-tako tudi ne svojih zmožnosti. Profesor We-ster je odnesel s snočnjega večera zagotovilo, da se bo »D. I. v L.« s pomočjo profesorskega društva in dr. prav energično lotilo tega vprašanja in da ga spravi v najkrajši dobi pred širši forum. — Brzojavna postaja v Šmartnem pri Litiji je dovoljena z odlokom trgovinskega ministrstva z dne 20. decembra 1912, št. 56.636 B. Občina, oziroma interesenti bodo prispevali 1200 kron. Z delom se prične takoj, ko bo vreme dopustilo. — Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske od 19. do 25. januarja 1913. Novorojencev je bilo 25, mrtvorojenci 3; umrlo jih je 32, In sicer 17 domačinov in 15 tujcev. Za jetiko so umrli 4, vsled mrtvouda 3. za različnimi boleznimi 25. Za Škrlatico je zbolel I. — S trebuhom za kruhom. V petek sta se z južnega kolodvora odpeljala v Ameriko dva Slovenca in 4 Hrvatice. Iz Dunaja se je povrnilo 21 Kočevarjev, v Budimpešto je šlo pa 6 Hrvatov. — Trije mladi tatovi. Pred tukajšnjim deželnim sodiščem so bili te dni obsojeni trije mladi tatovi. Oskar Gerše. 17 let star, mehanik iz Loškega potoka, in Lovrenc Končina, ravno toliko star, ključavničarski vajenec iz Tržišča, sta navzlic svoji mladcsti potepuha in skrajno nevarna tatova in vlomilca. Ko je bil minulo leto Gerše zaradi tatvine od zagrebškega sodišča obsojen v zapor, se je tam seznanil z nekim Mato Vevercom. Tega je opeharil s tem, da mu je lagal, da je baron, da poseduje njegov oče veliko premoženje, nakar mu je ta, ko sta bila iz zapora izpuščena, kupil novo obleko, perilo in obutev, ter mu še v gotovini dal 200 K. Lahkovernost tega človeka je skušal po preteku nekaj dni še nadalje zlorabljati s tem, da mu je pisal, nai mu pošlje še 50 do 100 K, kar pa je Veverca k svoji sreči le premislil in mu denarja ni poslal. Prišel je v Ljubljano, kjer se je sešel z drugim malopridnežem Lovrencom Končino, ki je v tem času ravno od svojega mojstra Janeza Luznaija pobegnil. Potepala sta se po Koroškem, odšla na Tirolsko, kjer so ju v Liencu zaradi vlačugarstva zaprli. Gerše se je izdal pri sodniji za Turka, Ahmeda Ha-madja, Končina pa za Srba Pavla Petroviča. Po prestani kazni osmih dni sta se vrnila v Ljubljano, kjer sta iz Luznarjeve delavnice vzela 17 vitrihov, katere sta za svoje vlomilne namene nujno potrebjvala. Izvršila sta deset drznih vlomov, deloma v ljubljanski okolici, na Gorenjskem in Dolenjskem. Najbolje se jima je izplačal vlom pri Plankarju, kajti kakor ta trdi, mu je bilo v noči na 11. oktobra ukradenih 457 kron gotovine in za 436 K 60 vin. raznega blaga. 1 emu nasproti trdita obdolženca, da sta v gotovini odnesla 1 K 79 vin. in za okoli 80 K blaga. Tudi pri vlomu v Olifčičevi trgovini se jima je obneslo. Dobila sta 180 K gotovine in za 40 K 50 vin. raznega blaga. Poskusila sta tudi pri belem dnevu svojo srečo v Radovljici in sicer v stanovanju zdravnika dr. Jelovška, ker sta od nekoga izvedela, da tam kar po mizah leži denar. Končina je pisal dr. Jelovšku pismo, da je Ušarjeva žena na Brezjah nevarno zbolela ter da se naj takoj k nji pripelje. Gerše je pa to pismo oddal. Ko se je zdravnik odpeljal, je šel Končina k njegovi kuharici z naročilom, da naj gre za gospoda v Predtrg po kov-čeg. hdina zapreka je bil še domači uslužbenec, katerega se nista mogla iznebiti. Med tem se je pa že vrnil zdravnik in obdolženca sta pobegnila na Bohinjsko Belo, kjer sta drugo noč vlomila v Olifčičevo trgovino in se s tem plenom odpeljala v Ti st. Tu sta se sešla s tretjim soobtožencem Maksom Rozmanom iz Ljubljane, ki je tudi nevaren tat. Ta je služil v gostilni v Lloydovi palači. Dogovorili so se, da so skupno vlomili v prazne gostilničarske prostore in od tu so predrli tanko steno trafike Julije Podieb, ter pobrali v gotovini in v blagu za 250 K. Krenili so s tem plenom peš proti Postojni, kjer so jih orožniki aretirali. Obdolženci priznavajo navedena dejanja Sodišče je obsodilo Geršeta na dve let1, Končino na 18 mesecev težke ječe ter pri obeh izreklo, da se od-dasta po prestani kazni v prisilno delavnico, Maks Rozman pa ie dobil eno leto težke ječe. — Izgubljeno in najdeno. Uradnik državne železnice gosp. Leon Schott je izgubil 50 K. obstoječih iz dveh bankovcev po 20 K in enega bankovca za 10 K. — Kuharica Marija Pilarje-va je našla denarnico s srednjo vsoto denarja. — Dijak Leopold Rihar je našel denarnico z majo vsoto denarja. — Pravnik gospod Ivan Košiček je našel denarnico z manjšo vsoto denarja. Znana stvar je, da kava brez dobrega kavnega pridatka ni dobra in okusna. Ravno tako je pa tudi znano, da je najboljši kavni pridatek Kolinska kavna primes z znamko »Sokol«, ki je obenem tudi pristno domače blago. Vsaka gospodinja jo najraje kupuje. Koristen nasvet. Da sem bogat veleposestnik, bi volil s klerikalci; da sem bogat fabrikant ali trgovec, bi volil z liberalci; da sem delavec, bi seveda volil s socialnimi demokrati. — Besede, ki jih je odličen nemški sodnik izrekel o volitvah, veljajo v polni meri tudi za časopisje. Delavec, ki jih ne uvažuje in kupuje ali naroča časopisje svojih gospodarskih in političnih nasprotnikov, škoduje sam sebi najbolj, ker podpira in jači svoje nasprotnike. Delavski boj zahteva od delavca samostojno politično prepričanje. Nasprotniškeinu časopisju pa je deveta briga, ali zna delavec samostojno presojati politična vprašanja, ali ne: narobe — čim manj samostojno mislijo delavci o političnih vprašanjih, čim manj spoznavajo svoj položaj v družbi, čim manj poznajo svoje lastne razredne interese, tem lažje se dado gospodarsko izkoriščati, tem rajše jemljejo lepo laž za čisto zlato. Velika zasluga delavskega časopisja je, da opozarja delavce na človečanske pravice, da jih pripravlja, vzgaja in šola za gospodarske in politične boje. Delavstvo ima svoje lastno časopisje za brambo svojih interesov in zatorej ne more in ne sme noben politično in strokovno organiziran s kupovanjem ali naročanjem na-sprotniškega časopisja množiti veljavo svojih nasprotnikov. Delavec, ki kupuje tuje časopisje, ustavlja razvoj vse družbe. Stvar je jako preprosta in nič mnogo bistroumnosti ni treba za spoznanje, da je veljava delavstva v javnem življenju narasla le vsled razširjenja socialističnih idej, vsled agitacije in organizacije. Ampak oboje je neuspešno, ako se ne naslanja na razvito delavsko časopisje. Če je časopisje v resnici najizdatnejše sredstvo, da si delavstvo pribori moč in veljavo, je jasno, da je delo časopisja tem uspešnejše, čim več ima čitateljev. Vsak delavec najbolj streže interesom svoje družine, zlasti svojih otrok, ako je naročen na socialno demokratično časopisje. Tisti soldi za socialno demokratični list se z bogatimi obrestmi poplačajo, to naj bi predvsem razumele delavske žene, ki le še prepogosto odvračajo moža od naročanja in čitanja delavskega časopisja. Ob koncu meseca ne moremo delavstvu postreči z boljšim nasvetom, kot je ta: Vsak čitatelj »Zarje« glej, da pridobiš svojemu glasilu novega naročnika. Z enim samim novim naročnikom podpreš prav izdatno svoj list in privedeš štiri, pet brezbrižnih delavcev v vsakdanjo socialistično šolo. Uvažuj ta nasvet! Listnica uredništva. S. T. v Trb.: Naznanilo, da je seja krajevnega delavskega odbora rudarske zadruge preložena, smo dobili šele v soboto popoldne. Štajersko. — Trbovlje. Članom krajevnega delavskega odbora rudarske zadruge druge skupine naznanjamo, da jih bomo na prihodnjo sejo povabili zvabili, ker je seja na dan 2. februarja odpadla. Goriško. — Samomor v Nabrežini. V petek ob 4. popoldne se je v nabrežinski restavraciji ustrelil 28letni natakar Franc Cankar, doma iz Vrhnike. Oddal je nase tri strele: dve krogli v glavo in eno v prsi. Po naročilu poklicanega zdravnika so nevarno ranjenega nesrečnika prepeljali v tržaško bolnišnico. Samomorilec ki je že pred leti poizkusil končati si življenje, trpi na neozdravljivi živčni bolezni in v pismu, naslovljenem na svojo mater, navaja nevrozo za vzrok samomora. Trst. — Politični odbor jugoslovanske socialno demokratične stranke ima v pondelejk 3. februarja ob pol 9. zvečer izredno važno sejo v svojih prostorih. Vsem odbornikom priporočamo prav toplo, da se seje gotovo udeleže. — Kaj pa> ml? Te dneve se je vršil v Trstu občni zbor tržaške skupine »Lege nazionale«. Iz poročila je razvidno, da je tržaška skupina nabrala v pretečenem letu preko 200.000 K. Lanski Legin ples sam je donesel nad 11.000 K čistega dobička. Ni ga italijanskega nacionalca, ki ne bi bil daroval Legi večjega ali manjšega darilca. Tudi nemški nacionalci znajo nabirati za svojo šolsko družbo in Ciril-Metodova družba tudi ne zaostaja za drugimi. Delavci se od meščanstva v tem pogledu lahko marsi-kal nauče. Kakor žrtvujejo drugi za svoje inštitucije, bi moralo žrtvovati tudi delavstvo za svoje. Naša izobraževalna društva, ki vrše med delavstvom plemenito kulturno delo, bi morala biti deležna vse večjega zanimanja. Vsak delavec bi moral biti član našega »Ljudskega odra« ali član kake njegove podružnice. Poleg vsega pa delavci ne bi smeli pozabiti v nobenem slučaju in ob nobeni priliki svojega delavskega časopisja, predvsem naše »Zarje«. Saj vrši v polni meri nalogo ljudskega učitelja in delavskega branitelja. Drugi so člani svojih društev. Mi vsi bi morali biti člani naših društev in bi morali biti naročeni na »Zarjo«. Drugi nabirajo za svoje inštitucije, mi bi morali nabirati za svoje. »Lega Nazionale« uči delavstvo, koliko mora žrtvovati za svoja društva in za svoje liste. Umetnost in književnost. — Slovensko gledališče. Z veliko vnemo je prigovarjala uprava slavnemu občinstvu, naj pride v soboto v gledališče; vse mu je povedala, kar misli, da rado sliši: Igra, ki jo misli uprizoriti, bo za nas nova — to je nekaj za radovednost; vesela je — resnoba torej ne bo motila predpustnega razpoloženja; francoska je — to je skoraj toliko, kakor če bi se reklo, da je pikantna; in lahka je — to je morda glavno, ker jamči, da ne bodo imeli možgani nič truda in napora. In vse to je precej resnično. Pa vendar je Mala čokoladarica, ki polni vkljub svoji francoski provenienci, ali pa morda prav zaradi nje gledališča v Berlinu, v Draž-danih in na Dunaju, pri nas privabila tako malo občinstva na svojo premiero, da bi morala pravzaprav res izvršiti svoj sklep in postati nuna, če ne bi bilo to v nepremagljivem navskrižju z njenim značajem. Seveda ne bi bilo nič drugače, ako bi bili igrali Hamleta — nemara bi danskega princa še bolj ignorirali. »Mala čokoladarica« je torej lahka francoska komedija, spretna zgrajena, ne duhovita, vendar pa dovtipna, ne umetniška, vendar pa teatralna. Gospod Paul Gavault, ki jo je sestavil lepo po pravilih, je najbrže prepričan, da je v njej tudi psihološka ideja; ali vrtoglavo dekle, kakršnih poznamo z odra že več, je tudi brez takih globokih zahtev lahko zabavno. Veselih iger zahtevajo ljudje veliko, Revizorji pa ne prihajajo vsak dan na svet. Naposled nam je (iavault vendar ljubši od firme Bluinenthal in Kadelburg. Za povest o muhasti hčerki čokoladnega miljonarja imamo seveda premalo prostora; konštatiramo, da se je občinstvo veliko smejalo, in to bodi dovolj. O predstavi bi se dalo povedati marsikaj pohvalnega; ali predvsem moramo omeniti, da pri nas še vedno ne znajo igrati veselih iger v pravem tempu. Konec je bil napovedan na gledališkem listku ob pol 10., dočakali pa smo skoraj pol 11. v gledališču. Ampak če bi se bilo igralo, bi bila predstava res ob pol 10. končana. Najboljša je bila ga. Kreisova, ki je igrala glavno vlogo gibčno, živahno, muhasto — vobče dovršeno. Priznanje zaslužijo ostale dame — ga. Bukšekova, ga. Juvanova in gdčna. Danilova. Prav dober je bil g. BohuslaV v vlogi domišljavega slikarja !n f^dnika. I udi g. Povhč je bil umesten Kol lahkoživi očka male Benjamine. G. Fišer ima v svojem organu nekaj nenaravno patetičnega, tako da je včasi kar mučno; dvomljivega dej-Siva, da se Benjamina zaljubi vanj, ni napravil nič bol, verjetnega. Ostale vloge so epizodne, in so bne deloma boljše, deloma slabše. — Svetovni jezik »Ido«. Socialistično delavstvo severne in srednje Evrope se v vedno j večji meri uči svetovnega jezika »Ido« ki naj omogoči pripadnikom različnih narodov neposredno medsebojno razumevanje. Za člane malega naroda je tak mednaroden občevalni pripomoček tem potrebnejši. Vse. ki se zanimajo za Ido, opozarjamo na slovensko učno knjigo svetovnega jezika, ki Jo je izdal g. J. KovaSiž. nadučitelj v St. Vidu p. Juno; knjiga stane 1 K in se dobi pri avtorju in po knjigarnah Delavsko gibanje. = Kolektivna pogodba dunajskih mizarjev obnovljena. Ena najvažnejših pogodb, ki se iztečejo letos, pogodba dunajskih lesnih delavcev, ki velja za 15.000 delavcev, je bila 26. t m obnovljena. S tem je močni delavski skupini' prihranjen v letošnjem letu boj, kar znatno izboljšuje položaj ostalega delavstva. V nedeljo je shod mizarskih zaupnikov, ki se ga ie udeležilo blizu 1000 mož, potrdil načrt nove pogodbe, ki ga je predložil pomočniški odbor in odobrila' zveza mojstrov. Prvič so dunajski lesni de-i lavci dosegli letos novo pogodbo brez stavke1 ali izprtije. Glavne določbe nove pogodbe so: Delovni čas s četrturnim zajtrkovalnim in enournim opoldanskim odmorom traja od 7 zjUtrai do četrt na šest zvečer; delovni čas na teden znaša 53 in M četrt ur. Minimalna mezda s« Je zvišala splošno za 3 vinarje na uro, ravno-: kar izučenim pomočnikom in pomožnim delav-1 kam za 2 vinarja; 1. Junija 1915 se zviša pomočnikom z dveletno prakso za nadaljna 2 vi-; narja, ostalim — izimši pravkar izučene in P* neizučene pomožne delavce — za 1 vinar. N* mezdne in časovne določbe v tarifu so vezani tudi oni mojstri, ki vstopijo pozneje v zvezo mojstrov. Vsled praznovanja 1. maja pomočniki ne smejo biti oškodovani. Za poravnavo sporov iz pogodbe je določena posebna spravna komisija in razsodišče. — Dunajski lesni delavci so s svojo kolektivno pogodbo lehko zadovoljni-Veliko število tarifnih pogodb bo treba letos obnoviti. Skoro v vsej stavbni obrti, v mnogi*1 kovinarskih obratih, v tiskarstvu in v mnogih druzih panogah potečejo letos pogodbe. = Strokovna organizacija in gospodarsk* kriza. Pomen strokovne organizacije je najbolj očiten v časih gospodarskih kriz, kakor se pojavljajo sedaj. Organiziranega delavca varuje brezposelna podpora organizacije pred najhujšo bedo, dočim se neorganiziran delavec ne more nasloniti na nobeno pomoč. Ampak še veliko večja je korist strokovne organizacije za ves delavski razred. V časih gospodarskega procvi-tanja so rasle mezde tudi prej. dokler gi dt-lavci niso ustanovili svojih organizacij. Ako ie več dela kot delavcev, gredo mezde kvišku same od sebe. Ampak slabi časi so prej zopet vse vzeli, kar so dobri časi prinesli. Odkar šči tijo mogočne strokovne organizacije delavstvo, so se razmere izpremenile: organizacije onemogočajo, da bi kriza pokopala vse priborjene uspehe lepših časov. Časih se jim celo posreči, da izsilijo nove uspehe, kar posebno Jasno kaže obnovitev kolektivne pogodbe dunajskih lesnih delavcev. Nedvomno bi bili mizarski pomočniki ob ugodnih gospodarskih razmerah več dosegli kot skrajšanje delovnega časa za pol ure in zvišanje mezde ^a dva do tri vinarje na uro Ampak ravno mizarska obrt je od gospodarske krize močno udarjena in število brezposelnih mizarjev je po vsej državi veliko. Da se v teh hudih časih delovne razmere niso poslabšale in da je delavstvo pridobilo celo nove uspehe brez boja, j-e dokaz, kakšna silna moč Je zbrana ^ strokovni organizaciji. Nikdar bi se podjetniki v takih kritičnih časih ne vdali, ako ne bi vedeli, da stoji za delavskimi zahtevami mogočna strokovna organizacija, ki je pripravljena ‘n oborožena tudi za boj. = Zapiranje trgovin. Zakon o zapiranju trgovin določa: 1. Pomožni delavci v trgovin’1 morajo imeti po končanem delu vsaj enajst ur nepretrganega počitka; 2. prodajalne, pisarne in skladišča se morajo zapirati najkasneje ob 8. zvečer, v trgovini z živili najpozneje ob 9. zvečer; deželna vlada sme odrediti da se za* pirajo prodajalne prej. Zoper ta zakon se upi* raio kramarji, češ da je krivičen, ker predpi* suje zapiranje trgovin tudi onim trgovcem, ki nimajo zaposlenih pomožnih delavcev. Krščanski socialci in nemški nacionalci so vložili v poslanski zbornici predlog, da se odpravi obvezno zapiranje prodajaln. Da prestrežejo napad na pravice trgovskega osobja, so vložili socialno demokratični poslanci nasproten predlog, ki določa: 1. Pomožnim delavcem in vajencem v trgovski in špedicijski obrti je po končanem delu dovoliti dvanajstur nepretrganega počitka; deželna vlada leliko odredi, da se ta počitek začne ob sedmih ali pa tudi prej. 2. Prodajalne morajo biti zaprte od 8. zvečer do 7. zjutraj; deželna vlada pa sme odrediti, da se zapirajo prodajalne že ob sedmih. Ako obvelja socialno demokratični predlog, bo omogočeno deželni vladi, da določi začetek nočnega počitka za pomožne delavce v odprtih prodajalnah na sedmo, v pisarnah na šesto uro tudi tam, kjer se ne more odločiti za splošno zapiranje trgovin ob sedmih. Na ta način se olajša zapiranje trgovin od sedmih in prepreči, da bi nastavljenci in hlapci delali naprej v zaprtih trgovinah. = Zavarovalni kapital zoper zadružno ljudsko zavarovanje. Na miljone delavcev je zavarovanih pri kapitalističnih ljudskih zavaro; valnicah. Nemška konsumna društva so v zvezi s strokovnimi organizacijami ustanovila zadružno ljudsko zavarovalnico »Ljudsko Oskrbo«, da se ljudsko zavarovanje iztrga za- sebneniu kapitalu in izroči 'delavski upravi. O načrtu je »Zarja« svoj Čas obširno poročala. Delavska ustanova je šla zavarovalnemu kapitalu na živce in trideset kapitalističnih zavarovalnih družb je brž ustanovilo konkurenčen zavod »Nemško delniško družbo za ljudsko za- varovanje«. Nemška vlada kajpakda podpira novo kapitalistično podjetje. = Nemčija na predvečer orjaškega mezdnega boja? Po prizadevanju bivšega trgovinskega ministra so se danes obnovila razbita pogajanja v nemški lesni obrti. DENAR ZA TURČIJO. Carigrad, 2. Porta upa, da se ji danes izplača prvi obrok posojila v znesku dvanajst-stotisoč funtov, ki ju ga je dovolila neka finančna skupina na zakladne bone po kurzu 94. Carigrad, 3. Zadeva posojila Nemške banke, ki je v zvezi s koncesijo za mestno železnico, je urejena. Berlin, 3. V merodajnih krogih izjavljajo, da so vse turške vesti o denarni pomoči, ki bi io dobila turška vlada v katerikoli obliki, izmišljene. Tudi zadeva koncesije za mestno železnico, ki je že stara, ni v zvezi z nikakšno finančno transakcijo. KRALJ FERDINAND BOLAN. Frakobrod, 2. »Frankfurter Zeitung« javlja, da je kralj Ferdinand, odkar se je vrnil z vojne, hudo nevrasteničen, vsled česar ima vlada velike težave z njim. DANEV V PARIZU. Pariz. 2. Na povratku iz Londona se je dr. Danev ustavil tukaj in je konferiral z izvoljenim predsednikom republike Poincarčjem in z drugimi politiki. VELESILE. Konferenca poslanikov. London, 3. Včeraj je imela konferenca poslanikov zopet sejo. o kateri pa ni izdala nobene uradne izjave. V poučenih krogih trdijo, da se je bavila z odgovorom turške vlade na noto velesil. Konferenca baje vztraja na stališču, ki so ga velesile zavzele v svoji noti, t. j. da naj se Odrin izroči Bolgarski, odločitev o egejskih otokih pa prepusti velesilam. Turčija je o tem poučena. Vendar ne bodo storile velesile nobenega skupnega koraka več in če se bo vojna nadaljevala, ostanejo strogo nevtralne. V Londonu upajo. London, 3. Tukaj se vzdržuje vest, da je konferenca poslanikov našla pot, po kateri je še mogoč vpliv na balkanske nasprotnike, ne da bi bilo treba kakšne skupne demarše. Velesile stoje slejkoprej na stališču, da naj bi Turčija Izročila Bolgarski ves Odrin, mislijo pa, da bi se ta cilj vendar lahko dosegel s pogajanji in da bi se ta lahko obnovila na podlagi zadnjih turških koncesij. London, 3. V poučenih krogih mislijo na podlagi poročil iz Carigrada, da bi bilo turški vladi všeč, ako bi se mogla na podlagi svojega odgovora dalje pogajati in da bi tudi v glavnih točkah še popustila, če bi ji dali balkanski zavezniki priliko, da bi se zavarovala proti domačim eventualnostim (?). V Berlinu niso izgubili upanja. Berlin, 3. V krogih, ki imajo zveze z zunanjim uradom, pravijo, da je vkljub pozni uri še mogoče preprečiti obnovitev vojne. Včeraj so bili storjeni diskretni politični koraki, o katerih ni natančnejših poroči; upajo pa vendar, da se danes še pojasnijo nekateri momenti, tako da ne bo imela puška zadnje besede. Rusija nevtralna. Peterburg, 3. Glede na položaj na Balkanu ne zasleduje Rusija nobenih egoističnih namenov. Ako se res obnovi vojna, hoče Rusija ostati nevtralna kakor ostale velesile. Izključeno pa ni, da se prepreči vojna še zadnji hip. PANISLAM1ZEM. Carigrad, 3. Mohamedanski prvaki v Afganistanu so imeli sestanek, na katerem so izjavili, da se mora turška vojna smatrati za zadevo vsega mohamedanskega sveta. Zlasti predaja Odrina, v katerem so važna islamska svetišča, bi bila udarec za vse mohamedanstvo in se mora preprečiti. Zaradi tega hočejo priskočiti Turkom v vsakem oziru na pomo, tudi denarno, in so v ta namen nabrali 250 funtov. CESAR PIŠE PISMO CARJU NIKOLAJU ... Oficiozno poročilo. Dunaj, 2. Oficiozni »Fremdenblatt« poroča; Izvedeli smo. da nese prihodnje dni podpolkovnik Bogomir princ Hohenlohe - Schil-Iingsfiirst v Peterburg carju Nikolaju lastnoročno pismo cesarja Franca Jožefa. Neposredno občevanje obeh vladarjev izraža prijateljske odnošaje, ki vladajo med dunajskim in pe-terburškim dvorom. POGRETA AKCIJA. Dunaj, 3. Princ Hohenlohe. ki je izbran za sla, je zet nadvojvode Friderika in je bil za enak posel dolčen že 20. novembra »v kritičnem tednu«. Tedaj je bilo avstrijsko - srbsko razmerje do skrajnosti napeto; kot poslednje sredstvo za ohranitev miru je avstrijska diplomacija predlagala, da piše cesar ruskemu carju lastnoročna pismo in za to misijo je bil izbran princ Hohenlohe, ki ga je cesar sprejel 20. novembra na posebni avdijenci v budimskem gradu. Pozneje so namero opustili iz bojazni, da bi utegnil neprijazen carjev odgovor le poostriti položaj. KOMENTARJI ČASOPISJA. Dunaj, 2. Dunajsko časopisje obširno komentira cesarjevo lastnoročno pismo, katerega besedilo je še neznano. »Neues Wiener Tag-blatt« pravi, da je namen cesarjevega pisma tale: Vsled balkanskih hornatij je Rusija mobilizirala svojo vojsko ir. jo postavila na gališko mejo. Na rusko mobilizacijo je Avstrija odgovorila z mobilizacijo svoje vojske, ki jo je zbrala na ruski meji. Mobilizacijski stroški so ogromni in hudo obremenjujejo državno blagajno — vsled ^ega pošilja cesar Franc Jožef carju Nikolaju lastnoročno pismo, v katerem mu predlaga, da obe državi demobilizirati, ker je demobilizacija ua korist i Avstrije i Rusije. — »Neue Freie Presse« poroča, da cesarjevo lastnoročno pismo m v zvezi s tristoletnim jubilejem Romanovske dinastije, ki se bo obhajal prihodnje dni, temveč da se nanaša na politične diference med Avstrijo in Rusijo. »Neue Freie Presse« pripisuje pismu dalekosežen političen pomen in podpira svojo trditev z okolnostjo, — da so bila avstrijska poslaništva v tujini tele-grafično obveščena o pismu. (Komentarji oficioznega časopisja so pretirani in poveličujejo pomen cesarjevega pisanja. katerega vsebina je še neznana. Dejstvo ie, da so doslej vladale med dunajskim in peter-burškim dvorom izza aneksijske k/ize jako napete razmere in car Nikolaj se je na svojem potovanju v Racconigi na prav demonstrativen način v veliKem kolobarju izognil avstrijskih tal. Cesarjevo pismo kaže. da se je ta medsebojna neprijaznost nekoliko polegla; vse druge kombinacije so zaenkrat, dokler ni znano besedilo cesarjevega pisma, prezgodnje. Koristnejša in bolj pomirjevalna od te dvorne literature bi bila vsekako takojšnja demobilizacija, na katero pa vodilni krogi avstrijski še ne mislijo, saj je domobranski minister še v soboto izjavil, da je odpust pod orožje pozvanih rezervistov in nadomestnih rezervistov nemogoč.) MINISTRSKI SVET. Dunaj. 2. Včeraj popoldne se Je sešel pod predsedstvom grofa Stiirgkha ministrski svet. Posvetovanje je trajalo več ur. Rešile so se tekoče zadeve. Minister javnih del. dr. Trnka, se ni udeležil posveta, ker Je še vedno bolan. GENERALSKI SVET. Dunaj, 3. Generalski svet pod cesarjevim predsedstvom se bo sešel takoj po pustnih dneh. PRESTOLONASLEDNIK JE ODLOŽIL PROTEKTORAT »SREBRNEGA KRIŽA«. Dunaj, 3. Društvo »Srebrnega križa«, ki se je ustanovilo leta 1908. z namenom, da se preskrbi delo od vojaštva odpuščenim mladeničem. je bilo pod piotektoiatom prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Kakor smo že svoj čas poročali, se je pa društvo »Srebrnega križa« pečalo največ s tem, da Je preskrbovalo podjenikom stavkokaze. Sedaj so pa prišle na dan še druge nečedne kupčije tega društva. V očigled tem razkritjem Je odložil prestolonaslednik protektorat pri »Srebrnem križu«. STAVKA NA REKI Reka, 2. Stavka v tovarni za torpede traja dalje. Delavci zahtevajo odslovitev nadinže-nirja Duerksa. Vsi pomoli in obrežja so prenapolnjena; prihajajoči parniki morajo ostajati pred luko. GALIŠKA VOLILNA REFORMA. Dunaj, 3. Pogajanje Poljakov in Rusinov zaradi deželne volilne reforme na Gališkem se nadaljuje dne 7. februarja. DESYJEVE OBTOŽBE PROTI LUKACSU. Budimpešta, 3. Bivši državni tajnik, poslanec dr. Zoltan Desy, je podal sodnemu dvoru dokaze za svoje obtožbe proti ogrskemu ministrskemu predsedniku Lukacsu. Očita mu pred vsem uporabo državnega denarja v volilne namene, prodajo svojih hiš erarju za pretirane cene in da je ostal, že ko Je bil imenovan za finančnega ministra, predsednik razredne loterijske družbe. Vlada ja izdala zelo dolg in v podrobnosti segajoč komunike v tej zadevi, s katerim izpodbija Desyjeve obdolžitve. nflp, - (,lzwmeramqčl ,p žNdMxfkšC IOJ ŠPANSKA VLADA. Madrid, 2. Kabinet Romanones je objavil vladni program, ki obsega obširno socialno reformo. Madrid, 2. Iz palače Javljajo sledečo zgodbico: Ko je ministrski predsednik Romanones rpedložil kralju svoj program, je Alfonzo dejal: »Imel sem že osemnajst ministrskih predsednikov, vsak je imel velik program in — nobeden ga ni izvršil.« Nato je Romanones z živahno gesto odgovoril: »Bodite prepričani, veličanstvo, jaz izvedem svoj programi« SPLOŠNA STAVKA USLUŽBNCEV NAD- CESTNE ŽELEZNICE V HAMBURGU. Hamburg, 2. Včeraj zjutraj so pričeli s stavko vsi uslužbenci nadcestne železnice v; Hamburgu. Uslužbenci so zahtevali povišane mezde, a ker ni ravnateljstvo hotelo določiti gotovega termina za plačevanje višjih mezd, so uslužbenci pričeli s stavko, ki jo vodi strokovna organizacija transportnih delavcev. S stavko so uslužbenci prelomili pogodbo in zaradi tega zapadejo njihove kavcije po 100 in 200 mark. Hamburg, 3. Stavka v Hamburgu Je končana. Družba je delavcem dovolila koncesije. STAVKA V PETERBURGU KONČANA. Peterburg, 2. Velika stavka v Putilovih podjetjih je končana. BANDA VLOMILCEV. Bruselj, 2. Tukaj so prijeli 33 članov mednarodne bande vlomilcev, ki je izpraznila več bank. Pri aretiranih so našli vrednosti za več miljonov frankov. LADJA V SILI. Novi Jork, 2. Križarka Cincinatti Je dobila ukaz, poiskati angleško ladjo Yingchoro, ki so jo videli z zlomljenim vijakom brez pomoči v višini Luzona. Ladja ima 200 potnikov. MONGOLIJA. Peking, 3. V poučenih krogih je slišati, da je Juanšikaj sklenil spomladi odposlati vojaško ekspedicijo v Mongolijo pod vodstvom podpredsednika republike. ____ Novice. * Mladi samomorilni kandldatje. Iz Budimpešte poročajo: V pondeljek zvečer se Je ustrelil 161etni delavec Karl StraBgvirtler. Našli so pri njem pismo z napisom »Zaobljuba«. Iz pisma je izvedela policija, da so sklenili StraB-giirtler. njegov 161etni oriiatell elektrotehnik Pred novo vojno. Nocoj se konča premirje. Diplomacija še vedno upa, da ne bodo zagrmeli topovi. Zavezniki in Turki so pripravljeni za boj. TURŠKE PRIPRAVE. Generalski svet. Carigrad, 2. Vrhovni poveljnik Izet paša se je vrnil od Cataldže. V vojnem ministrstvu Je bil pod njegovim predsedništvom vojni svet, katerega so se udeležile najvišje vojaške osebnosti. Ladje ne smejo odpluti. Carigrad, 2. Vojno ministrstvo je izdalo prefektu luke ukaz, da zabrani odhod vseh turških trgovskili ladij, kar jih je v luki, in jim naloži, da imajo izkrcati vse svoje blago Častniki in vojaki v taboru! Carigrad, 2. Vrhovno armadno poveljni-štvo je izdalo ukaz. da imajo vsi častniki uradniki in vojaki čatalške armade, ki so še na dopustu. nemudoma odriniti k svojim četam in se zglasiti pri poveljništvih. Častniki vzhodne armade, ki so bili stavljeni na dispozicijo, se imajo v 24 urah zglasiti, da se vrnejo na svoja mesta. Častniki, ki se ne zglase v predpisanem času. se izbrišejo iz armade. (To Je ukaz. ki daje disciplini prav slabo izpričevalo!) Kurdi. Carigrad, 2. Kurdski senator Abd ul Kadir je pozval vse Kurde, ki so bili vpisani kot prostovoljci, da se nemudoma zglase pri nabornih uradih. TUDI TURČIJA NE PRIPUŠČA POROČEVALCEV. Carigrad, 2. Vojno ministrstvo je naznanilo poslaništvom, da vlada ne pripušča vojnih poročevalcev na bojišče; torej bi se mogli dopisniki fe na svojo odgovornost udeležiti vojne. Manifest Izet paše. Carigrad, 3. Vrhovni poveljnik turške armade Izet paša je izdal vojski sledeči ukaz: »Njegovo Veličanstvo mi je izročilo poveljni-štvo armade. Zanašajoč se na vašo in božjo pomoč sem sprejel to čast. Vsi poznate dobro nakane in barbarstva naših sovražnikov, ki nas hočejo osramotiti. Bodočnost in čast otomanske države je v vaših rokah. Ves narod polaga vse svoje upanje v popolno slogo vojaštva in častnikov v boju zoper sovražnika. Narod vam izroča sveto dolžnost, da rešite domovino in država. To je vse, kar vam imam reči. Svetu moramo dokazati, da smo Turki. Prepričan sem. da se lahko zanašam na vsakega izmed vas, kadar gre za rešitev domovine. Narod, ki je pripravljen, da pogine za svojo vero in domovino, zasluži božjo zaščito.« Stališče velikega vezirja. London, 2. »Daily Nevvs« javljajo sledečo izjavo Mahmud ševketa: Prevzel sem obrambo Odrina In Čataldžc kot conditio sine qua non. Tako hoče narod, in če se to ne izpolni, imamo revolucijo. 2ato ne morem biti ne jaz, ne mnee tako predrzen, da bi še to odstopil. Dah smo polovico Odrina in bili smo pripravil®™ Porušili utrdbe v svoji polovici. V bolgar-skh rokah ne bi ohranil Odrin ne svojega vojaškega. ne trgovskega pomena. Turki niso sejmarji, ki mešetarijo, ampak vojaki; Bolgari so pa kmetje, narod brez časti, ki bi vodil naj-krvavejšo vojno zaradi enega kilometra zemlje. Raznašale so se vesti, da je Rusija pritiskala na 'Turčijo, češ, da izvrši pred Carigradom mornariško demonstracijo, ako Turčija ne odneha. Ali te vesti so izmišljene. Turčija ne jemlje bolgarsko - ruimmskega konflikta v poštev, i n nič ni verjeti, da pride tam do vojne. ,06 bi tudi tristotisoč imunskih vojakov prestopilo bolgarsko mejo, ne pomeni to nič. Vojsko pri Cataldži in pred Carigradom spremljajo simpatije vsega turškega naroda. Lahko se pravi, da stoji pri Cataldži vsa Turčija zoper balkansko zvezo. Če pride do bitke, bo ena ali druga stran uničena, zakaj to bo boj za življenje in smrt. Samo velesile bi mogle preprečiti zadnji boj. TURKI V SOLUNU. Solun. 3. Grške oblasti so prišle na sled mladoturški zaroti, ki ima namen organizirati vstajo. Storjeni so potrebni ukrepi. VOJNA ALI REVOLUCIJA. Carigrad, 2. Veliki vezir dobiva vsak dan pisl”a °d vojakov, ki mu groze s smrtjo, da maščujejo Nazima. — Pravijo, da je zbor vojakov pri Hademkeju izvolil novega vojnega ministra. Vojaška liga, ki ima sedež v San Štefanu, je poslala deputacijo k velikemu vezirju, k1 je izjavila, da da za Nazimovo smrt lahko na ta način zadoščenje, če začne takoj z vojno. Ce pa bi predal Odrin in otoke, naskoči armada brez obzira na sovražnika Carigrad in pobije vse mladoturke. Dan usode. Carigrad, 2. »Tanin« piše: »Jutri bo pokopana zgodovinska- slava dveh stoletij, ali pa bo posežena največja neodvisnost naših narodnih Bil. Vsi moramo imeti pred očmi slavni dekret |z leta 1871., s katerim je bil mobiliziran ves francoski narod.« Turško ljudstvo želi mir? Pariz, 2. »Matin« pravi, da je po brzojavili vesteh iz Carigrada sklepati, da želi tur-JSko prebivalstvo miru. Turčija in Egejski otoki. Carigrad, 2. Porta je razposlala vsem poslanikom obširno okrožnico, s katero obraz-laga svoje stališče, da ne more predati egejskih otokov Grški, in pobija grške argumente s turškega stališča. Odhod Izet paše. Carigrad, 3. Vrhovni poveljnik Izet paša je zopet z generalnim štabom odpotoval k armadi pri Cataldži. NA SVIDENJE! London, 2. Grški ministrski predsednik Venizelos je z delegatom dr. Streitom zapustil London. Pred odhodom je dejal zastopniku Reuterjeve agenture: Ne poslavljam se definitivno, ampak pravim »Na svidenje!« Prepričan sem, da bomo v kratkih tednih zopet v Londonu, da sklenemo mir; prej pa morajo Turki priznati svoj poraz in na bojišču podpisati mirovne preliminarije. PUTNIK V SKOPLJU. Belgrad, 2. Šef generalnega štaba vojvoda Putnik se je odtod vrnil v Skoplje. BALKANSKA SLOGA — PROVIZORIČNA. London, 2. Venizelos je pred svojim odhodom izjavil, da je balkanska zveza sedaj popolnoma čvrsta, kaj bo pa v treh mesecih, je težko reči. Če pride do tega, da morajo v torek govoriti topovi, naskočijo zvezne vojske skupno Odrin in ne odnehajo, dokler ne prisilijo Turčije na bojišču za mir. BOLGARI ZAPIRAJO KOMITADŽIJE. Solun, 2. Na ukaz bolgarske vlade so v okraju Seres prijeli več kakor 200 bolgarskih četašev, ker so se med vojno udeležili ropov in okrutnosti. Med zaprtimi je tudi vodja ko-mitadžij Dumbalakov, ki je bil nekaj časa v Langaci nameščen za prefekta. ITALIJA NE ZAHTEVA PREISKAVE. Rim, 2. Vesti, da je Italija predlagala sestavo mednarodne komisije, ki bi imela preiskati pritožbe zaradi grozodejstev med vojno, se ne vjemajo z resnico. STOTISOČ MOŽ NASKOČI ODRIN. Rim, 3. Tukajšnja »Tribuna« objavlja razgovor svojega dopisnika z adjutantom vojvode Putnika, ki je dejal: »Če hoče blaznost novega turškega kabineta imeti vojno, jo bo imelo: Hitro, kratko, viharno vojno! Ne morem in ne smem natančno označiti načrta za novo vojno, ali to lahko povem, da bo glavna sila zaveznikov, za katero prihajajo v poštev bolgarske in srbske čete, osredotočena pred Odri-nom, da izsili kapitulacijo. Pred Čataldžo se zadovolje Bolgari z defenzivo. Naskakovali ne bodo, ampak bodo vezali turške moči. Srbi pošljemo pred Odrin 30.000 mož; z onimi 60.000 možmi, ki so zdaj pred Odrinom, bo to torej 90.000. Bolgari pa zbero pred trdnjavo še večjo moč, tako da bomo imeli za naskok na trdnjavo stotisoč mož, in Bolgari nastavijo tudi takoj velike topove za obleganje. Kar se tiče bombardiranja, so bili vsi naši predlogi za človečnost in naše želje, da se varuje življenje in stavbe v obleganem mestu, doslej zaman. Vsa odgovorost za grozen bombardma pade torej na mladoturke. Prisilili so nas na brezobzirno vojno, torej se ne moremo več ozirati na pravice usmiljenja. To bo najžalostnejša In naj-bolestnejša stran v zgodovini vojne; ali balkanskih zaveznikov ne zadene ne odgovornost ne krivda. V enem tednu bomo imeli v svojih rokah mesto ali pa njega razvaline.« KAJ MISLI ŠUKRI-PAŠA. Pariz, 2. Iz Carigrada poročajo, da je neki mladoturški list objavil sledeči brezžični brzo-jav odrinskega poveljnika: »Moj odpor bo trajal, dokler mi ostane le še en mož, in tega zadnjega ustrelim potem s svojo roko, da ne pade v bolgarske roke. V mestu je 40.000 Bolgarov; preden pa prepustim mesto sovražniku, bo teh 40.000 Bolgarov zavitih v mrtvaške roke.« V tukajšnjih krogih ne verjamejo v pristnost tega telegrama. Odrin upa na zmago. Carigrad, 3. Vlada objavlja brzojav odrinskega valija Hali-bega, da je trdnjava z vsem preskrbljena in da upa na zmago. Nova vlada je vlila vojakom in prebivalcem nov. pogum. (Opazka o novi vladi dela ves brzojav sumljiv.) BOJEV NI BILO. Sofija, 2. Iz Carigrada so poročali zunanji časopisi, da so bile pri Cataldži med prednjimi stražami praske, ki so se razvile v boje z znatnimi izgubami. Enako so poročali 4udi z Gali-polija. Vlada ni dobila nobenega poročila v tem zmislu. Te vesti se morajo torej smatrati za izmišljene. Carigrad, 2. Vlada zanikuje vse vesti o bojih med prednjimi stražami. HAMIDIJE NI POTOPILA LADIJ. Carigrad, 2. »Tanin« pravi, da so izmišljene vesti, ki so pripovedovale, da je križarka Ha-midije napadla štiri grške ladje in potopila tri izmed njih. Evgen Ortl in 16Ietna Irma Eichelbrenner sku-jen samomor, ker je bil zaljubljen StraBgiir-tler v Eichelbrenncrjevo. Orli pa v njeno sestro. StraLlgurtler je predal svoje kolo za 21) K in kupil dva revolverja. V ponedeljek zvečer bi bili morali izvršili vsi trije samomor, tako so se bili doir.emli. Dekle pa si je zadnji trenotek premislilo. Nato sta šla StraBgiirtler in Ortl v vežo neke vile, a v odločilnem tre-notku se je Ortl skesal, le StraGgiirtler je izpolnil obljubo. Iz obeh revolverjev je ustrelil v se in bil takoj mrtev. * Firezprlmerno oderuštvo. Pred desetimi leti le otvoril odvetnik na Dunaju svojo pisarno. Bil ie brez sredstev in je potreboval denar za opravo pisarne !n za stroške; razentega je bila prav takrat niegova soproga v sanatnriiu, kjer so jo operirali. Odvetnik si ie izposodil zato r j2 S E G- §5 .sl 5 co CJS CCS N O cn 'a. TO C ««IJlYIHWItl Uj „Lrk«r Medic tovro Šebenik,Siš)'® pri liub!j«m O T3 w O N ■■ ro ra C; P KI ta 3 o 3 ta < 3 t=3» C=»- c-=j 03 Za veselice! Velika izbira uajccnejših raznih krink, kap, klobučkov in drugih pokrival, gir-land, koriandoli, serpentin in drugih reči. » Vse te predmete dajem društvom v komisijsko prodajo, to je, kar se ne raz-peča sprejmem po veselici nazaj. .*. Isto * el j » za vsa zunanja naročila« FR. IGLIČ, Ljubljana, Mestni trg št. 11-12. Žepni koledar za 1913 ===== v Trstu === se dobi pri ANTONU VAUPOTIČU v Delavskem domu', ulica Madouina 15. Ali sem že „Zarji“ pridobil novega naročnika? asistent oddelka tt it*\*ko bolezni in porodniškega omlete,i «ež. bolnico * zopet ordinira. / ik — Jk St. 2081. Ustanova za vojaške sirote. Pri podpisanem mestnem magistratu je oddati za tekoče leto Josip Siihnlovo ustanovo za vojaške sirote v znesku 90 kron. Pravico do te ustanove imajo revne sirote vojaškega rodu, naj bodo zakonske ali nezakonske, moškega ali ženskega spola. Prošnjam, katere je vlagati pri magistratu najkasneje do vštetega zadnjega februarja 1.1. je priložiti rojstni in krstni list, in če iz njega ni razvidno, da je bil prosilcev oče po poklicu vojaškega stanu, tudi še posebej dokaz o tem. magistrat IjvuTolos-aasOsl, dne 31. januarja 1913. NAZNANILO OTVORITVE. Začenši s 1. februarjem 1913 se bodo sprejemali bolniki v privatno zdravišče Sanatorium Najmodernejši komfort: novo poslopje, zdravnik stanuje v hiši, električna razsvetljava, centralna kurjava s toplo vodo, v vsaki sobi vodovod s toplo in mrzlo vodo. Avtoklav (sistem Schaerer) 2-5 atmosfer, 138» C. EMONA Ljubljana, Komenskega ul. 4. Najmodernejši komfort: novo poslopje, zdravnik stanuje v hiši, električna razsvetljava, centralna kurjava s toplo vodo, v vsaki sobi vodovod s toplo in mrzlo vodo. Avtoklav (sistem Schaerer) 2 5 atmosfer, 138« C Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. — Privatno porodništvo. — Medicinalne kopeli (radij, elektrika, ogljenčna kislina, kisik, žveplo, smrečni ekstrakt itd.) Porodništvo: Oskrbnina na dan: I. razrdd iz k. Lastnik in sef-zdravnik: Prof. dr. A. pl. Valenta - Marchthurn 11 raired 8 K' dr. Franc Derganc primarij porodniško-ginekološkega oddelka primarij prvega klrurglčnega oddelka deželne bolnice. deželne bolnice. Delavske konsumne zadruge ZA TRST, ISTRO IN FURLANIJO -- vpisana zadruga z omejenim jamstvom.- Skladišče oblačil Trst, ulica RaUineria štev. 3, O V.TBAfc 3 n g Evo izkaz inkasov od 18. septembra do 31. decembra 1912: Konfekcija Manufakture Obuvala | Pokrivala o - o i mo K T [ K v | K v | K 1 v K I v September 5.624 86 6.977 88 2.548 32 1.636 ! 50 16.787 ■j 56 Oktober 19.123 72 10.705 76 6.923 21 3.640 j 60 40.393 j 29 November 18.209 42 14 200 19 1 5.172 94 2.426 i 04 40.008 i® December I 12.628 60 8802 67 5.329 74 | 2 250 ! 30 29 011 1 si - | 55.586 60 1 40 686 50 | 19.974 21 9.953 i 44 126.200 1 76 D | W Trv.VU« , „ --............... Te številke govore jasneje nego vsaka druga ponarejena in lažnjiv* reklama O uun.«w.ujejo dejstvo, da članom ^Delavskih zadrug" izdatno konvenira kupovati kc fekcijsko blago, manufakture, obuvala in pokrivala edino v lustuem skladii oblačil. ,SLAVIJA‘ VZAJEMNO ZAVAROVALNA BANKA V PRAGI, CflS: i"Sk."»S3£ pogodbe, posebno za življenje in proti požaru le pri njej. — BANKA .SLAVIJA* ima posebno ugodne pogoje in prikladne načine za zavarovanje življenja. Njem tal® M preskibljenje za starost, za slučaj smrti roditeljev, za doto otrokom, so najccnejši. Ona razdeljuje ves čisti dobiček svo|im članom. Zivljenske poHct banke .Stavt}«* so neizpodbitne in nezapadljive. Gmotno podpira banka .Slavija* narodna društva in organizacije, prispeva k narodnim dobrodelnim namenom In stremi za Izboljšanjem ta o** mosvojitvijo narodnega gospodarstva. Ogromni rezervni londi nad K 68 milijonov jamčijo za popolno varnost. Čistega dobička je do sedaj izplačala svojini članom thijen-skega oddelka K 2,733.740-70 Kapltaiij in škod pa je do sedaj izplačala K 123,257696 77. Vsa pojasnila daje ter cenike in razkazila razpošiljs drage volie ta poltrda« prosto GENERALNI ZASTOP „SLAVIJE“ VZAJEMNO ZAVAROVALNE BANKE V LJUBLJANI.