Leto V.v štev. 185 LJublfana, četrtek, 7. avgusta 1924 Poštnina pavšajtrana. Cena 2 Din Izha|a ob 4 «}utra}. Stane mesečno 20-— Din ta inozemstvo SO-— , neobvezno Oglasi po tariiu. Uredništvo: Miklošičeva cesta St. 16/1 Telefon št 72. za gospodarstvo prosveto In politiko Upravništvo: Ljubljana, Prešernov*, ul. it 54. Telef. št 36. Podružnici: Maribor, Barvarska uL X. Celje, Aleksandrova c. Račun pri postn. čekov, zavodu štev. 11.842. Ljubljana. 6. avgusta. Nova vlada se je danes predstavila Narodni skupščini z obširno deklaracijo Tri značilne poteze iina program «ša~ recega bloka s, ki je bil danes servirau potrpežljivim narodnim očetom in dan na razpolago cenjenim državljanom, da si z njim obrišejo oči. Gostobeseden je, nejasen in nemožen. In — oprostite — vse, kar je v njem pozitivnega, smo že slišali, vedno znova, v vsaki deklaraciji s tem razločkom, da je bilo drugikrat morda nekoliko konciz-nejše in preeiznejše povedano. Če gospod Davidovič našteva zakone, la jih namerava spraviti pred parlament, mc-amo reči, da je njegov konkretni program v tem oziru precej pičel. Invalidski zakon, ki jo najnujnejši, je bil že pred vrati Narodne skupščine in to v ilr. Žerjavov! redakciji, ki so jo z odobravanjem sprejeli vsi invalidi. Ravno sedanje vladine grupe pa so ga strmoglavile s svojo taktiko. Pripravljen je bil tudi že zakon o dobrovolj-cib. ki ga g. Davidovič niti ne omenja več. Naravno: njegovim zaveznikom radičeveem, klerikalcem vzbuja dobro-voljs-ko vprašanje neljube spomine in sprašujejo se, zakaj so dobrovoljci sploh bili potrebni ... Originalne so izjave o izenačenju zakonodajstva. To so prazne fraze, ki ničesar no povedo in se sploh nahajajo že v protislovju z odločilnimi faktorji sedanje vlade. Saj ravno klerikalci, radičevci, muslimani stojijo na stališču, da je naša država sestavina tako heterogenih elementov, da se z enako mero sploh meriti, z enako zakonodajo sploh urediti ne da. Posebno neiskrena je tudi beseda o davčni reformi. Mesto tarnanja o potrebi pravične razdelitve in obljubljanja da se bo davčna zakonodaja izenačila (kar je težka naloga večletnega za-konodajstva) naj bi bil g. Davidovič konkretno napovedal, da bo nova vlada n. pr. izenačila trošarino na alkohol, hišnonajemninski davek in take stvari, ki se dajo takorekoč s pofcezom peresa napraviti. Tu bi novi vladi aplavrSirali vsi, kakor hi ji ploskali, če bi bila mesto bodoče revizije uradniškega zakona izjavila, da bo takoj državnim nameščencem nakazala vse te neizplačane razlike. Tudi s preganjanjem korupcije je podobno. Same besede, nobenega dejanja Kazenski zakon pri nas inv Srbiji omogoča, da se s trdimi kaznimi prime državne organe, Id sprejemajo mito. Vlada pa obljublja zakon proti korupciji, Id s-o bo šele izdelal. Samostalni demokrati so danes predložili konkretnejši in uspešnejši predog: trv sestavi parlamentarna komisija, ki bo pričela preiskavo zlasti proti korupciji v ministrstvih. Vsak stavek pozitivnega dela deklaracije izziva na ta način kritiko trezne javnosti. Da omenimo še čudovito stališče nove vlade glede samouprav. Vlada je seveda vneta za oživotvorjenje samoupravnega življenja in prava, da bo »kjer je že danes mogoče* vse storila, da se samouprave res tudi uvedejo. G . Davidovič se pri tem dela, kakor da ne bi vedel, da imamo že prav dober zakon o samoupravah, ki ga je treba le izvrševati. Mesto da bi naznanil volitve v oblastne in srezke skupščine, pa obeta izvedbo — občinskega zakona Kje je težkoča, o tem ne more biti dvoma. Radičevci ne pustijo in klerikalci ne da jo. Radičevski in klerikalni pridržki so indi povzročili, da je dobila deklaracija v svojem bistvenem, državno-pravnem delu značaj popolne nejasnosti in neodločnosti. Vlada se skrbno izogiba besede o ustavi in je mesto nje postavila megleno formulo o »bratski slosri* iu o »sporazumu*, pod katerim sj lahko vsakdo predstavlja, kar hoče: Radič svojo republiko, Korošec svojo papeško državo. Ta del vladine izjave ie najboljši dokaz, da je Davidovičeva vlada ujetnica politikov, & jO smatrajo za pripravi,iateJjico te-r®na ia separatistične eksperimente. Davidovič S0 no smfi Več priznavati k ideji narodnega in državnega edin stva ™ o*71- .ki je sedaj mesece nosil po svojih agitacijah »ju goslo vensko orijenta-cijo» se danes z imenom »Jugoslavija® ni npal na dan. Eno grenko piiulo je morala seveda ♦udi federalistična in stran vladinega bloka požreti. Naši klerikalci, Jci so odločni nasprotniki militarizma (dokler nimajo oni bajonetov v rokah) in ki so narod zapeljavali, da bo njihov režim pristopil likvidaciji vojaškega sistema ter upeljal slovensko milico,"so se danes namesto predsednika svoje vlade slovesno izjavili, da nimajo iskrenejše želje, nego čuvati in še jaEati našo armado. Takrat, ko je bil zakon o ustrojstvu vojske na dnevnem redu in ko je bilo treba glasovati za vojaške kredite, »o bili gieii zagovorniki nacifizma t&r bo neo- Madicevska vlada pred skupščino OB SPLOŠNI POZORNOSTI JE BILO VČERAJ OTVORJENO IZREDNO ZASEDANJE NARODNE SKUPŠČINE. — ČITANJE KRALJEVIH UKAZOV IN VLADNE DEKLARACIJE. - PRVA SEJA JE POTEKLA BREZ POSEBNIH INCIDENTOV. Beograd, 6. avgusta, p. Danes se je' čal. so poslanci vladinih grup ploskali, sestala Narodna skupščina k izrednemu j V tem momentu je posl. V/iider s kli-zasedanju. Za sejo ;e vladal neobičen in-|cem: Evo Vam deklaracije gospodina še-teres. Velika množica je oblegala parla- fa! vrgel v zbornico znano brzojavko St Izjemno stanje v Sofiji VSLED ZVEZE MAKEDONSTVUJUŠČIH IN KOMUNISTOV POSTAJA SITUACIJA V BOLGARIJI VSAK DAN BOLJ RESNA. ment vstopnice na galerijo pa so dobili Radiča, poslano 5. avgusta 1914. cesarju le redki. Število vstopnic je bilo znatno Francu Jožefu. (Brzojavko smo objavili v včerajšniem «Jutru* med političnimi vestmi. Op. ur.) Ta brzojavka je napravila zelo mučen vtis in pokvarila vladi-novcem vse razpoloženje. Predsednik Jovanovič je nato predlagal, da se prične jutri debata o deklaraciji vlade. Zemljoradnik Lazič je zahteval, da naj se pred to debato izvrši razprava o podporah za one, ki so od po-vodnji oškodovani. Ta predlog je predsednik s pozivom na poslovnik zavrnil ter pride po deklaracijski debati na dnevni red. Prilodnja seja jutri ob 9. Beograd, 6. avgusta, p. V parlamentarnih krogih smatrajo, da je vladina deklaracija popolnoma neodrejena in prazna. Dejstvo je, da odpira mesta mnogim zlorabam. Izgleda, da je tu vmes roka radičevcev. Vlada je v pogledu svojega programa v deklaraciji povsem meglena. Onn citira samo nekoliko popularnih zakonov, katere bi poskusila vsaka vlada Čimpreje sprejeti in izvesti. Delovna vlada g. Davidoviča ne daje nobenega delovnega programa, ker ve, da ne bo mogla nič storiti. PRISEGA NOVIH RADIČEVCEV. P -ograd, 6. avgusta, p. Danes so prisegli radičevski poslanci dr. Vladimir Smoljnn, Franjo Pancer in dr. Adžija. Potemtakem še niso prisegli: dr. Vandekar, čižmekovič, Stuparič in inž. Avgust Ko-šutifi ter seveda tudi Radič sam, ki je trikrat izvoljen. ZOPET SPOR ZARADI DNEVNIC. Beograd, 6. avgusta, p. Danes popol« dne jc imel sejo administrativni odbor narodne skupščine, ki je sklepal o tem, imajo li poslanci pravico do dnevnic za mesec julij. Odbor je mišljenja, da je treba dncvnicc izplačati za julij in av« gust. Vlada je vložila proti temu svoj veto, zahtevajoč, da ona to stvar reši. Dnevnice naj bi se po njenem mnenju izplačale šele po izvršenem glasovanju o vladni deklaraciji. Na ta način bi se po« slar.ee prisililo, da preje ne odidejo iz Beograda. omejeno tudi radi tega, ker je vlada dirigirala na galerije cele trume detektivov. Raznesla se je bila namreč vest, da bo publika ostro demonstrirala proti ministru Hrasnici in proti klerikalcem. Dr. Hrasnica se jc izognil tej možnosti s te;n, da na današnjo sejo sploh ni prišel. Ob 9. se je pričela cb napeti pozornosti publike (tudi diplomatske lože so bile polne) polniti dvorana. Poslanci so prihajali v gručah ter živahno se razgovar-iajoč zavzemali svoja mesta. Zemljoradniki so zasedli skrajno levico. Alnogo pozornosti je vzbudilo, ko je vstopil Nikola Pašič. Radičevci so prišli po večini tako, da jim ni bilo treba poslušati čitanje kra-Ijevskih ukazov. Mnogo veselosti je vzbu dil radikalski poslanec Toma Popovič, ki se je pri vstopu priklonil muslimanom pozdravljajoč jih s turškim pozdravom, nato pa namignil klerikalcem in radičeveem: »Hvaljen Isus, živela republika*. (Običajni radičevski pozdrav na zborovanjih.) Ob 9.20 je predsednik Jovanovič otvoril sejo ter dal prečitati dopise vlade o sklicanju izrednega zasedanja Narodne skupščine, o demisiji Pašičeve in o imenovanju Davidovičeve vlade. Pri čitanju kraljevih ukazov so poslanci vzklikali: «2ivio kralj!* Nato so vstopili v dvorano novi ministri. Začul se je gromki klic: »Evo, Ra-dičeva vlada prihaja!* nakar je nastala velika buka. Ko se je zbornica pomirila, se ie dvignil min. predsednik Davidovič Preeital ie najprvo ukaz o sklicanju izrednega zasedanja Narodne skupščine ter je nato vzel v roke mannskript z vladino deklaracijo. Predno pa jc mogel pričeti čitati, so se začuli klici: »Doli z vlado III. internacionale! Doli s šarenim blokom!* Trajalo je nekaj časa predno ie mogel min. predsednik pričeti čitati. Deklaracijo (ki jo objavljamo na drugem mestu; op. ur.) je zbornica poslušala mirno in skoraj brez medklicev. Dolgovezni, ponekod ne povsem jasni stavki niso niti vladinim poslancem dali prilike, da aplavdirajo. Sele ko je Davidovič kon- Beograd, 6. avgusta, r. Vsled sporazuma in sodelovanja med makedonskimi revolucionarnim: organizacijami in komunisti je postal položaj bolgarske vlade silno kritičen. Zadnje dni so se pojavile na Bolgarskem dobro oborožene čete nasprotnikov današnjega režima, ki organi- terij topništva. V prestoliri so splošno uverjeni, da jc pričakovati zelo resnifc dogodkov. London, 6. avgusta. r. Današnja Times« prinaša daljši dopis svojega sofijskega poročevaka pod naslovom *Bolj-ševiška aktivnost na Bolgarskem«, v ka- zirajo kmete in uradnike. Vojaštvo in j teTem pravi, da postaja delavnost bol orožniki so se na nekaterih mestih že spopadli s temi četami. V okolici šumena in Tatar Pazardžika se je vnel boj, ki je trajal več ur. Z druge strani zbira in reorganizira Todor Aleksandrov svoje čete v okolici Petriča. V Sofiji se širijo vesti, da hoče Aleksandrov s komunisti in kmeti izvesti prevrat in dobiti vlast v svoje roke. Zaradi naraščajoče agitacije proti vladi se jc vršil kronski svet, na katerem je podal ministrski predsednik Cankov zelo pesimistično poročilo o položaju. Sprejet je bil predlog Cankova, ila so poostre varnostne mere za vzdrževanje reda in mim. Takoj po kronskem svetu je vlada storila energične korake proti komunistom in kmetom. V Sofiji jc proglašeno izjemno stanje. Vsa javna poslopja so močno zastražena. Sofijska posadka je oja-čena, t bližini mesta pa se nahaja več ba- garskih komunistov vedno bolj mrzlična. Komunisti imajo 10—15 tisoč mož, ki so dobro oboroženi. S temi silami hočejo odstraniti Cankovo vlado. Najbolj aktivni so komunisti na severozapadu in severovzhodu Bolgarske. Beograd, 6. avgusta, r. Semkaj sta dospela bivša bolgarska ministra v kabinetu St-ambolijskega Nadelko Atanasov in Hristo Stoja nov. ki sta pobegnila iz Sofije. V razgovoru z novinarji je povedal Stojanov, da sta. bila z Atanasovim pred osmimi dnevi prepeljana v jetniški oddelek sofijske bolnišnice, od koder se jima je posrečilo pobegniti s pomočjo stražnika, ki je bil njun zaupnik. Stojanov je izjavil, da so v Bolgariji zavladale žalostne razmere in da je pričakovati izbruha vstaje. Vlada Cankova spravlja s poti vse neljube ljudi. !S£6)0 SITI SO ŽE R4DICEVSKIH IN KLERIKALNIH IZSILJEVANJ. — SONDIRANJE TERENA ZA ZBLIŽAN JE Z RADIKALI. - POSVETOVANJA KLUBOV. Beograd, 6. avgusta, p. Ne samo v opo-zidj-nalnih krogih, nego tudi v vrstah vlade same se trdi, da je vlada le kratko-dobna in da bo skoraj padla. Trdi se, da ci stavili kot pogoj za podpiranje vlade. Beograd, 6. avgusta, p. Danes popoldne od 16. do 19. ure jc imel sejo radikalni poslaniški klub. Razpravljalo se je o tem, se prične s prihodom kralja v Beograd ; kako se naj zadrže poslanci v debati o Nemške pripombe k zavezniškim sklepom STVARNI IN UMERJENI POMISLEKI. — UGODEN VTIS NA FRANCOZE. — KONFERENCA SE BO ZAVLEKLA. London, 6. avgusta, j. Nemška sporne« London, 5. avgusta, s. Pripombe nemške delegacije k dosedanjim sklepom londonske konference so bile danes dopoldne izročene generalnemu tajniku konference s spremnim pismom na predsednika Macdonalda, v katerem povdar-jajo Nemci: Kratek čas, ki je bil nemški delegaciji na razpolaganje, ji ni dopustil, da si ustvari o vseh podrobnostih medzavezni-ških sklepov in njih pomena točno sod-bo. Meni, da se bo potrebna jasnost dosegla potom medsebojnega razgovora. V ostalem je treba poudariti, da že obsto niča je bila v merodajnih francoskih kro« gih, kakor poročajo zanesljive informa« cije, tako mirno in stvarno, da celo pri* jatelisko sprejeta, kakor ni bila sprejeta od Francije šc nobena nemška nota po vercajski mirovni pogodbi. Francoski tiskovni šef je danes izjavil zavezniškim novinarjem, da nobena nemških pripomb ne izziva k odklonitvi .temveč da sc mo> ra vsaka resno in stvarno proučiti. Pri« pombe. ki jih je Nemčija predložila, so z nemškega stališča stvarno docela upra« vičcr.e in zaslužijo, da jih zavezniki na* tančno proučijo, kar pa bo seveda po* ječi sklepi zaveznikov še niso rešili celega kompleksa vprašanj, ki so v zvezi j daljšalo delo konfcrcncc. Francoska dclc> z izvršitvijo načrta strokovnjakov. Nem- : gacija zastopa stališče, da sc mora raču* ška delcgacija mora polagati odločilni nati s podaljšanjem konferece, da v no> pomen na to, da se razpravlja o vpra- benem stadiju podajanj nc bodo v Nem« šanju vojaške izpraznitve onih ozemlj, ki čiji dobili vtis, da sc v Londonu niso zopet sondiranje terena za sigurnejšo rešitev krize nego je vlada g. Davidoviča. Iz okolice g. Davidoviča izve vaš dopisnik, da že on sam izjavlja, da je z današnjo sestavo vlade nemogoče delati. G. Davidovič pravi, da tudi ne more več trpeti izsiljevanja svojih poslancev. Oni da delajo na to, da čimpreje zapustijo klerikalce in njihove zaveznike. Danes so imeli daljšo konferenco gg. Davidovič, Pera Markovič ia Nastas Petrovič, na kateri so razgovarjali, kako bi se dobilo za koalicijo radikale. Po seji parlamenta so imeli sejo samostojni demokrati v svojem poslaniškem klubu. Sklenili so, da nastopita kot ofi-cijelna govornika v diskusiji vladne deklaracije gg. Pribičevič in Grisogono. Klerikalci so določili za glavnega govornika za prihodnjo sejo skupščine g. Hohnječa. Spahina grupa in zemljoradniki imajo vladini deklaraciji. G. Milan Srškič jc predlagal, naj podajo radikali energič« io izjavo, nato pa sc demonstrativno od« stranijo iz skupščine. Predlog ni obveljal, pač pa mnenje, da .jc treba voditi naj« ostrejšo opozicijo proti današnji vladi in v ta namen postaviti čim večje število govornikov. ZA RAZČIŠČENJE KORUPCIJSKIH OČITKOV. Beograd, 6. avgusta, p. Samostalni ac« mokratski klub jc sklenil danes, da poš« Ije predsedniku skupščine predlog, naj se izvoli interparlamcntarna komisija, ki naj ugotovi vse dosedanje očitke in kri« vicc, o katerih sc v javnosti toliko govo« ri in naj sc krivci izroče sodišču. INTERPELACIJA ZARADI RADIČE« VEGA »PARLAMENTA®. Beograd, 6. avgusta, r. Samostojni dc= sejo jutri. Vladni govorniki bodo gg. Na-; mokratski poslanec Večcslav Vilder je stas Petrovič, Voja Marinkovič in kot re-j dostavil predsedniku narodne skupščine zerva Kumanudi, Veijkovič in Pečič. Ra- interpelacijo, ali mu jc znano, da sc go« dičevci so sklenili, da ne bodo govorili tova frakcija v zbornici nazivlja «Hrvat» o vladni deklaraciji. Džemijetski posla- sko « narodno zastopstvo*, da tak naziv niški klub je razpravljal le o pogojih za ne odgovarja določbam državne ustave podpiranje vlade. Nemška poslanca Kraft in posebno členu 74.. po katerem razen in Moser sta bila popoldne sprejeta od državnega parlamenta nc sme obstojati ministra Petroviča, s katerim sta se raz- v naši državi nobeno drugo zasebno telo govarjala o izvedbi zahtev, ki so jih Nem- ! take vrste. šanju vojaške izpraznitv« niso določena, v versailleski mirovni pogodbi. Z druge strani je predsednik druge komisije v svojem spremnem pismu k sklepom komisije omenil, da so francoski in belgijski vojaški strokovnjaki zahtevali dodelitev 5000 francoskih in belgijskih železniških uslužbencev na gotove proge železniškega omrežja na levem bregu Rena. Nemški delegati menijo, da ta zahteva ni združljiva z načrtom strokovnjakov. Nemška nota se bavi dalje 7. vprašanjem jamstva gledo gospodarske izpraznitve Poruhrja, zahteva amnestijo francoskih in belgijskih oblastvih za vse Nemce, ki prihajajo v poštev. Kar se tiče sklepov transfertnega odbora. vztraja nemška spomenica na tem, da. Nemčija ne direktno, ne iralirektno ne bo vezana na kako obveznost glede nabiralnih dajatev. Zavezniške delegacije so ob 10.30 dopoldne pričele proučevati nemško noto. Ob 11.30 so sc sestali vodje vseh delegacij 7, nemškim državnim ka«celarjem dr. Marsom, z zunanjim ministrom dr. Stre-semannom in enim nemškim ekspertom. Sklenili so, da se vrši danes zvečer od devetih v spodnji zbornici seja med za- vpoštevalc resne pripombe Nemčije. MACDONALD O IZPRAZNITVI PORURJA. London. 6. avgusta, s. Na vprašanje Llovd Georgea je odgovoril Macdonald v spodnji zbornici: Kar se tiče gospodarske in fiskalične izpraznitve Poruhrja, je ta končno veljavna, ker so Francozi, Belgijci in vsa konferenca pristali na. tozadevno sklenjene dogovore. Kar se tiče vojaške izpraznitve Poruhrja, strokovnjaki niso zavzeli nobenega stališča, ket to r.i v njihovi kompetenci. Opozorili pa so vlado, da bi vojaška zasedba pri ustvaritvi gospodarske in fiskalične-enotnosti Nemčije mogla imeti velik vpliv. Na to se ni pozabilo. Končno veljavni dogovor pa. je mogoč šele po posvetovanjih z nemškimi zastopniki, f COOLIDGE O LONDONSKIH SKLEPIH. Washington, R. avgusta, s. »Muster Press« je dobil iz Bele hiše nastopne informacije: Londonske dogovore je sprejel predsednik Ooolidge z odobravanjem. Informacije, ki jih je dobil predsednik iz Londona, potrjujejo, da so velesile tik pred končnoveliavno ureditvijo repara- vezniškimi in nemškimi delegati, katere j cijskega vprašanja. Coolidge meni, da ho -e bodo za vsako delegacijo udeležila po j dogovor imel najugodnejši vpliv na trčiva člana in po en ekspert 1 govski promet v Zedinjenih državah. majno trdili: nobenega moža in nobenega dinarja za armado. Takrat so bili seveda v opoziciji in od njihove gorečnosti sa armado niso bili odvisni ministrski fotelji klerikalnih tigrov. Popolnoma so se dosedanje opozicio« nalne, sedaj vladine grupe desavuirale tudi glede zunanje politike. Klerikalci so napovedovali novo ero možatosti napram Italiji — sedaj slovesno proglašajo zvezo s to državo kot eno temeljnih točk svo« je politike. Culi smo tudi, da bo nova vlada takoj obnovila stike z Rusijo. Se« daj pravi, da se bo držala velesil in pra« vilno zahteva najprej spoštovanje goto« vih mednarodnih obzirov s strani boliše« viške vlade, to je prenehanje boljševiške propagande iz Moskve. Natančno to, kar je govorila tudi prejšnja vlada. Predstoječc pripombe so zbrane na br« zo roko kot prvi vtisi. Deklaracija bo tvorila te dni predmet parlamentarne dis« kusijc. Opozicija bo imela lahko delo. Toda to ni glavno. Glavno jc, da pro« gram nove vlade v ničemer nc upraviču« je, da se je izročila država eksperimen« tom grup, katere so se združile le v eni in nobeni drugi ambiciji: da se polastijo državne uprave, ki pa nimajo ničesar, kar bi mogli nuditi narodu in državi do« brega in koristnega. Vprašanje skupinskega predsedstva Beograd, 6. julija, p. Poskus vlade, da .z intrigami glede predsedništva narodne skupščine zanese razdor v vrste radikal: ske stranke, odnosno opozicije, sc je iz« jaloviL Sinočnja diskusija v radikalnem khbu o tem. ali naj predsednik Jovano-- in oba podpredsednika Bahič in Dra« ( govič odstopita, je bila zaključena s so« glasno sprejetim predlogom Nikola Pa= šiča, da naj celokupno predsedništvo POVRATEK KRALJA V BEOGRAD Beograd, 6. avgusta, p. Kralj se vrača v Beograd pričetkom prihodnjega tedna ter bo obiskal več mest v notranjosti Srbije. Posetil bo najbrž tudi Makedonijo SESTANEK KOMISIJE O REKI. Rim, 6. avgusta, e. Italijansko-jugoslo-venska konicrenca za ureditev vseh še nerešenih vprašani tičočih sc mesta Reke je določena na 15. t. m. OMILJEN JE RAZLASTITVENEGA ZAKONA V PRIMORJU? Rim, g. avgusta, j. Tc dni se je vršila pri podtajniku za finance razprava z parlamenta ostane na svojem mestu te ^ ^^ odstopi šele. če bi večina parlamenta to ^ugorodn'imT"pcsTancrkatere se' je ude- zahtcvala. Mcrodajno za ta sklep raducaU j tud- biv5i prefckt v Vidmu posl. Pi- t ti 1 Lil. i---li mnAnm A O ir> ..........• skega kluba je bilo tudi mnenje, da ic doba sedanjega režima kratka in da nc kaže pustiti iz rok parlamentarnega pred« sedstva, ki igra v dobi krize in razpusta narodne skupščine važno vlogo. Vlada zopet si nc upa odkrito nastopiti proti sedanjeipu predsedništvu, ker se boji komplicirati svoj že itak težavni položaj. Tako je današnji seji predsedoval Lju« ba Jovanovič in tudi vsi dosedanji ta i« niki so ostali na svoiih mestih. senti. Razpravljali so o izvršilnih odredbah za razlastitev nepremičnin v sever-novzhodnih ozemljih, ki jo zahtevajo vojaške oblasti. Pri tem so sc baje omilile prvotne trdote teh določb. PODPIS ANGLEŠKO-RUSKE POGODBE. London, 6. avgusta, s. Zastopniki sov« j.etske Rusije so podpisali angleško-rusko pogodbo. =četriek 7. Vin. 1921 vlade 3VA VČERAJŠNJI SEJI NARODNE SKUPŠČI^ JE PRECITAL MINISTRSKI PREDSEDNIK DEKLARACIJO NOVE VLADE. moramo ostati solidarni z velikimi za- Beograd, 6. avgusta, r. Na današnji seji Narodne skupščine jc prečital predsednik ministrskega sveta g. Ljuba Davidovič naslednjo deklaracijo o vladini politiki Spoštovani gospodje poslanci! Vlada, ki ji imam čast predsedovati, smatra za svojo prvo dolžnost, da se predstavi Narodni skupščini, da ji predloži svoj delovni program in da od nje dobi odobrenje svoje politike. Zato je takoj po svoji sestavi kot svoj prvi sklep predložila Nj. V. kralju v smislu čl. 53 ustave prediog, da se Narodna skupščina skliče k izrednemu zasedanju. Odločnost vlade, da ostane čvrsto na parlamentarnemu terenu in v okviru parlamentarnih konvencij povdarjam tudi s tem, da v tej prvi seji izrednega zasedanja spregovorim v imenu kraljevske vlade in Vam razjasnim politiko, ki jo vlada namerava voditi, podrejajoč se Vaši objektivni in merodajni oceni. Nova vlada, gospodje poslanci, je prišla na državno upravo s čvrsto odločnostjo, da politiko naše države odločno usmeri tako, da najhitreje in najbolje pridemo do definitivnega in srečnega kon-solidiran.a notranjih odnošajev. Mi se dobro zavedamo vseli ogromnih težav, na katere se mora zadeti pri vseh problemih notranje ureditve države velike prostra-nosti, kakršna je naša, sestavljena iz pokrajin, ki so jih vekovi in usoda do zaJ-njega časa razdvajali. Ali mi smo prepričani, da se vse te težave, naj bodo še tako velike, lahko prebrodijo in da se lahko hitro prebrodijo, ako našo državno politiko vodimo v taki smeri, da zbudimo in oiačimo bratska čustva, ki nas vežejo in ako se bodo oni, ki pred kraljem in narodom, pred zgodovino in bodočnostjo, pred vami gospodje narodni izvoljenci, nosijo odgovornost za državne posie, odločno in zavedno potrudili, da, izogibajoč se nepomirl.ivih formul, prodrejo v globino in vsebino vsakega problema in prinesejo v njegovo reševanje ono širokost nazorov, brez katere se v naši državi tudi v današnjem času ne more nič trajno in koristno končati, in ako bomo pred vsem vsi mi odgovorni politiki prožeti globokega prepričanja, da se naša skupna hiša mora urejevati skupno in dogovorno na nepokolebljivi slogi in pravilnem in prisrčnem sporazumu Srbov, Hrvatov in Slovencev. Mi mo drug drugemu kaj jemati, mi smo dolžni zaupati se eden drugemu odkrito padnimi demokracijami, ali vlada upa, da na:de način, da se izenačijo danes še nasprotna stališča glede značaja mednarodnih odnošajev in mednarodnih obvez, kar je bila do danes glavna ovira obnovitve odnošajev z bratskim ruskim narodom. Kraljevski vladi bo v imenu naše države stal pred očmi vedno ideal narodnega miru in svobode. In storiia bo vse, kar je mogoče, da se začetek mednarodnega organizma, ki naj nas dovede k temu ideala, Zveza narodov, ojači in raz- viie- • u Držeč se te svoje osnovne misli bo predvzela vlada vse ukrepe, da se čimprej ustvari ona potrebna atmosfera vzajemnega razumevanja in tolerance, ki je neobhodno potrebna, da se veliki notranji problemi morejo pravilno reševati in rešiti ob sodelovanju vseh narodnih elementov. Napela bo vse sile, da prinese v državno administracijo več reda in korektnosti v delu, da s strogostjo in absolutno nepri-stranostjo v njej razbije partizanstvo in osigura brezpogojno izvrševanje in spo skus, pa naj pride s katerikoli strani, da j Telefon 73o Kino ^j^foijS^fei dSTOS? Telefon 730 7., 8. ia 9. avgusta nastopi nadvse priljubljena ^s ^-/f? skus, pa naj pride s katerikoli strani, aa se spravijo v nevarnost te pravice in določeni pravni red z nasilnimi in nelegal- ! nimi sredstvi. Vlada je odločena, da se čimprej in um ; ji bo to mogoče, loti reševanja težkega in mučnega problema samouprave v celi njegovi obširnosti. Ali že pred tem je vlada odločena predložiti potrebne zakonske predloge, ki bodo omogočili, da se samoupravno življenje začne vsaj tam, kjer je to že danes mogoče, četudi v oni omejeni formi, v kateri je to po sedanjem za-konodavstvu možno. A kar se lahko v tem oziru stori tudi brez novih zakonskih pooblastil se bo storilo brez odlašanja. Tu posebno mislim na oživotvorjenjc zakona o občinah tam, kjer se lahko izvede pa do sedaj še ni izveden. In ako se ti posli smatrajo kot nujni in neodločeni, bo vlada, da življenje in potrebe naroda ne čakajo na formule, paralelno z gornjimi posli in tudi pred nji mi pristopila donošenju nujno potrebnih zakonov, za katere misli, da ne trpijo odlašanja. Tako je med drugim odločena, da še v tem izrednem zasedanju predloži Narodni skupščini predloge zakona o invalidih, o pomoči oškodovanim po povodnji, o zcmljoradniškem kreditu in o spremembah in dopoliilih zakona o uradnikih. Vlada smatra, da je skrajni čas da se pristopi reformi posrednih in neposrednih davkov in pravični razporedbi in iz- V vloo-i nadvoivcdkinie Elizabete xerezvje STA »I ZAKON v 7 velikih dejanjih v glavnih vlogah Hennv Porten, Mvgen- u fch *ef Ahratm Morevski Ernst Leutsch Jakob Tiedtke. Predstave ob'/,5., '18 , n. 'J- štovanje zakonov. Vlada bo stremela po- j enačenju davčnih bremen v celi državi, sebno za tem, da za vsako ceno in z vse- j To je potrebno ne samo zaradi reda v mi sredstvi izkorenini korupcijo in da,; državnih financah, temveč tudi v interesu četudi z drakonskimi sredstvi, prepreči; narodnega miru in sloge, ki je od prvo-dcmoralizacijo organov državne uprave. [ vrstne važnosti za to vlado. Nihče v tej Da to čimprej doseže, bo vlada še v tem zasedanju predložila zakonski ipredlog, ki ji bo da! potrebno zakonito pooblastilo. Administrativni nered in korupcija, ki ta nered omogočuje, se ne moreta popolnoma izkoreniniti, ako se ne podvzamejo ukrepi, da se administracija poenostavi, da se odgovornost precizira, da se po vseh vejah državne uprave izjednači za-konodavstvo v celi državi. Vlada bo torej že v tem zasedanju predležila nekoliko najnujne.ših zakonskih predlogov v tej smeri. Čuvajoč z vso silo politične in državljanske pravice vseh naših državljanov, ki so po ustavi in po zakonih garantirane, bo vlada odbijala vsak po- državi ne sme imeti občutka, da je izkoriščan in prikrajšan, kakor tudi ne sme nikdo v to verovati, da bi mogel biti privilegiran. Vlada upa, da bo že izvrševanje vseh teh -ikrepov znatno ublažilo ekonomske in socialne težave, s katerimi se borimo in odločeno je, da v cilju čim hitre.še odstranitve teh težav prevzame tudi druge primerne ukrepe. To je na kratko progi am vlade. Nedvomno je obsežen in za izvršitev je treba časa, moči in dobre volje. Vlada zahteva od Vas, gospodje poslanci, zaupanje in podpore. Prosi Vas da se jasno odločite. Vaši odločitvi se bo podvrgla. rec je imel veljati Liegeu, ki je zapiral j pota v notranjost dežele. Liege je bil si-j cer trdnjava, toda ta ctrdnjava> niti od | daleč ni zaslužila svojega imena. Par sta-1 rih forov, nikakih pravih modernih utrdb,1,, nikake težke artilerije. Nemška je bila čisto enostavno presenečenje skoro nezavarovanega obmejnega mesta. Peščice belgijskih posadk so se branile nad vse junaško, seveda je bil vsak odpor proti stokratni nemški premoči zaman.. Vendar, ko so Nemci z velikim pom-pom razglasili, da so dne 7. avgusta zjutraj zavzeli Liege. so imeli v rokah le pravo mesto samo, od forov pa samo nekatere na jugu in vzkodu, dočim so se v ostalih držali Belgijci v junaškem odporu še več dni ia Sele med 11- in 13. so nadli zadnji fori. Belgijci so se borili tem hrabreie, ker so pričakovali, da jim vsak čas prispo na nomoč francoske in angleške čete in da je vsled tega treba kolikor najbolj mogoče zadržati nemški naval. Toda nem ško presenečenje je bilo preveliko in na sprotniki nanj povs.m ne^dostno pri-j pravljeni. Dne 7. avgusta so šele prvi francoski oddelki prestopili belgijsko mejo. Dalekosežen akt Davidovičeve vlade proti ustavi io proti zakonom SPOJITEV MARIBORSKE IN LJUBLJANSKE OBLASTI VENOSAMO nima". OBLAST. - SISTIRANJE VELIKEGA ZUPANA ZA MARIBORSKO OBLAST. Opozorili smo že, da Uradniški za- Usoda stanovali skega vprašanja Novi minister soc. politike dr. Šef-kija Behmen je izjavil novinarjem na vprašanje, kaj bo s stanovanjskim za konom. sledeče: »Koncem leta poteče veljavnost stanovanjskega zakona. Težak problem danes r>o 6 letih! Ta prr >>!•-: to dobo reševal kot odnošaj med hišnim posestnikom in najemnikom. Pozabilo se je vsaj rekaj storiti za nbbženjc stanovanjske krize, stvari bo moralo ministrstvo za soci-jalno politiko objektivno zaslišati obe strani, hišne posestnike in najemnike, ter pravočasno predložiti NarM-i skupščini zakonski predlog, da bomo v novem letu imeli red in mir in da bomo mo^li vsaj v mali meri pričeti graditi nova cenena stanovanja.* i Izjava ministra je enako vznemi-... ... ne uvidel, da je g. Davidovič jugo- rila hišne nrsestnike in najemnike. Ka slovenski Ke renski, ki s svojo politično ko si 'Ir. 3ehmc-n predstavlja akcijo za Celjski občinski svet Celje, 6. avgusta 132-1. Dajiašnja seja občinskega sveta jo bi-x radi prvotne nesklepčnosti otvorjena šele ob pol 9. V odsotnosti župana dr. Hrašovca je predsedoval podžupan g. kar, ki je pred prehodom na dnevni red prečital pismo dr. Serneca, ki se zahva. Ijuje za imenovanje častnim meščanom. V reklamacijski odbor za občinske vo-. litve sta bila izvoljena občinska odbornika dr. Kalan (dem.) in Šviga (soc.). pred-i sednik pa je v odsotnosti župana podžupan. Pri slučajnostih je občinski svetnik dr. Božič omenjal, da se je na seji IS. julija sklenilo, da se naprava vodovoda od invalidskega doma do novih vil za l;;;r> dr. Kalana odloži na prihodnje proračunsko leto. Lastniki vil pa bi se radi seiih ie sedaj in bi bili v tem času stroški izkopavanja macjšL Zato so lastniki ome-" I n;enih treh vil prosili, da se vodovod i napel« do njihovih vil že sedaj, za kar j =.o pripravljeni kriti stroške za sedaj sami in zobte-vajo njih povrnitev od občine šele prihodnje leto brez obresti. Predlo? je bil enoglasno sprejet. Referent" personalnega odseka dr. Kalan je nato sporočil, da 'e ministrstvo za socialno politiko z odlokom z dne 31. julija naznanilo, da se upostavlja pravica občine, imenovati zastopnike stanovanjske oblasti Kakor znano, je bila na sej. občinskega sveta meseca decembra 10?. izvoliena stanovanjska komisija, ki pa •» bila kmalu nato razpuščena in imenovan rent. Predlog referenta, da se uveli sedaj isti odbor, kakor meseca decembra., ie bil z malimi spremembami sprejet in : -___cfjrn. stanovanjska izvoljena soglasno stara komisija in razsodišče. S tem je bil dnevni red izčrpan m Pri "tem 'stanju podžnFn 0h _ srčno, lojalno, brez rezerve in brez za- |kon"nikakor ne pripušča samovoljnega on!h star0VWlj. teea ni po- hrbtnih misli z vso bratsko ljubeznijo, ki nas navzlic vsemu veže. To je podlaga, gospodje narodni poslanci, na kateri se nahaja v svoji politiki današnja vlada. Celokupni njen program, ki ga čast izložiti, je logično izveden osnovne podstavke. V zunanji politiki razpolaganja s čmovnistvom. imam iz te se nanaša le na premeščenje. ne pa na penzioniranje. S tem, da je vlada skle nila upokojiti velikega župana v ljani Ln v Mariboru, je gladko zagrešila kršenje zakonov. Stališče, ki ga je zavzela nova vlada napram uradništvu, . . da ga penzionira in odstavlja brez vsa-bo vlada skrbela, da s svojim postopa-, kptr° pohodnega po zakonu predpi- niam o r-e*]r\ tr 11 r»n ? m ci-n i;m nplrun c cvn_ 1 . 1 - - i - 234FlTnov.J"zak." suspendirana stalnost ! predvsem monar' \o in enotnost države vedal :__,____ „.„n,..gj!0.ni« np n:i nn in naroda? Ako so ze taki sklepi vlade. pravo p, a ve koncesije, ki jih dela naš Keren-r L'nb-1 ski avtonomistom ia fsdsralistom, kake koncesije bodo čez nekaj tednov šele one, ki jih bodo zahtevali čiani tretje Ln-ternacijonale, ki so že danes faktični gospodarji Davidovičeve 'lr.de?! sanega procesa, je brezdvomno zelo važno principielno vprašanje, ki odpira na stežaj vrata samovolji in korupciji gospodov minitit.ov. Ako lahko vlada in penzionira vsakega župana, ki je vrhovni šef obče uprave v oblasti, potem z isto pravico lahko postavi na cesto tudi zadnjega slugo in vsakogar, ki je med njim in velikim županom. Činovniški zakon je namreč isti za nrav vse uradnike. Za ___, eklatantno kršenje zakona ter prikraj-, Uive osebe so bdi sevedasami nacional- njem, s celokupnim svojim delom, s svojim držanjem nasproti vsem in vsakemu jasno očrta mednarodno važnost naše nacionalne države. Narod mora biti na državo ponosen in mora vedeti, da Ima - ko noči odstavi vzroka, biti nanjo ponosen. Posvečujoč j____ *„„„„„ i-; ; stalno pozornost negovanju in jačanju obrambne moči države, bomo z na.več-jo pozornostjo čuvali in negovali velike zveze in dragocene simpatije, ki jih je naš narod že pridobil. Mi se bomo trudili, da zavezniški odnošaj, ki nas je vezal in nas še veže s Francijo, Anglijo in Ameriko postane stalen in nespremenljiv element tiaše zunanje politike. Mi se bomo trudili, da vzdržimo zvezo sklenjeno s kraljevino Italijo, nadejajoč se, da bosta obe državi od tega imeli koristi, ki bedo kompenzirale težke žrtve, ki so storjene, da se je ta zveza sklenila v obo.estran- j skem interesu in v interesu miru. - . . ,„m„,:„;v, Mi se bomo, gospodje narodni poslan- celo vrsto ^^mhj.rkon ci, trudili, da zvezo, ki veže našo državo z bratsko Češkoslovaško in s kraljevino Rumunijo, vzdržimo in naredimo vedno bolj intimno, prepričani, da je ta zveza osnovni in nenadomestljivi element miru in mirnega razvoja v Srednji in Jugovzhodni Evropi. Ko jemljemo za podlago naše politike................ „ „„i.„„„„, „ spoštovanje sklenjenih mednarodnih po- i 1Jevini *>» ob!a5,lh- Z z?konom 0 Tudi se ni hotel spustiti v raz-o finančni plati teca ptobl^ma. V bndretu vlada nima za to nobenih sredstev. . . _ ...... Iz Beograda javljajo rezimsia !i£ti. da ie na predi«? ministra notranjih oo-SlOV v berila r.nc.koiiri velika žu- pana dr. Vilka Baltiča v Ljubljani ln dr. Pirkmajeria v Mariboru. Obenem je m;Tustr*ki svet skenil 'irennv3ti g. Teodorja Sporna kot velikega žitpana sa spoieno'!' :*.'i '-isko in mariborsko ob-last. Mesto velikesra župana v Mariboru 1 vlada ni vr.Č zr sedla, pač pa je sklenila — Usmrtitev morilcev gospe Evans. P« n- rociiifc iz Mehike so vladne čete na za-htevo predsednika generala Obregoca morilce angleške državljanke ge. F.var..-in njenega upravnika, nemškega državljana Straass, takoj aretirale. Morilci sc bili od vojnega sodišča se istega dw ( obsojeni v smrt in takoj po obsodbi ustreljeni. _ Obletnica izbruha svetovne vojne v RusliL Povodom desete obletnice svetov. ^ vojne so se vršila pretekli teden v seh mestih » mnogih vaseh p-edavanji in manifestacijami V Moskvi so priredili sprevod po ulicah, ki se ga je udeležilo okoli tristo tisoč l;'udi. ____. Rusiji v vs zborovarja Pred desetimi leti v Zagrebu Dne 6. avgusta 1014 ie bil objavljen |_________ po zagrebških ulicah uradni razglas, ki j imenovati dr. VodoHvca kot «de!ega opozarja državljane na njihovo aolicost, j ljubljanskega velikega župana v da denuncirajo svoje sodržavljane, ker 1 se »v vojnem času pojavlja po monarhiji veliko število sumljivih, za državo in "avno varnost nevarnih eseb«. Te sum- ni ljudje in takratna vlada je klicala 1 patriotične kroge«, da podpirajo strem-da se take osebe najde;o sevanje uradniških pravic je pa ven darle danes še možnost reparacije, ker imajo prizadeti uradniki priliko da se proti prizadeti krivici pritožijo na državni savet, ki bo vladi dal lekcijo, kako je treba respektirnti zakone. Vlada pa je včeraj zagrešila razven tega tudi radikalno kršenje ustave ter „ . „.si.„Hii; tp.konov. : da se take osebe takoj storijo neskodiji- Mariboru. L a-* s«*® ^ „ Foliocne ue a v f Upokojitev velikih jvenif:. Kakor poročajo županov v Sloveniji. Kakor poročajo režimski listi, jc vlada sklenila upokojiti velikega žu» pana v Ljubljani dr. Vilka Baltiča in velikega župana v Mariboru g. dr. Ot= marja P i rk m a j e r j a. Kakor nam py ročajo iz Beograda pa tozadevni ukazi še 6. avgusta: ZAGREB V eiektih tendenca nespremenjena. - V de«iial> je bila dalje slana Srn Danes je ua tržišču vladalo pn-Učno mrtvilo, ker jo bilo malo povpraševanja. leča ji i.viz - dalja popustnu Intervencije ni odo, ker n> bil, potr.D „a. P omet jc bi! zelo slab neka v^ se ie trgovalo lc v devizah na Uuna , Italijo in Prago. Po borz. je bila .ealca-da.ot slaba, itotirale so 'na način, ki ga se da re^arirati samo 'z desanirr.niem same vlade. Vlada je i Današnji frankovci in radičevci, kakor različnih sklenila suspendirati mesto velikega i tudi oni, ki so našli prostora v župana v Mariboru, obenem je mari-; drugih strankah federalističnega bloka, borsko oblast podredila ljubljanskemu ^ velikemu županu ter imenovala veli-ikega župana za celotno Slovenijo. I Po čl. 95 Ustave so uprava v naši kra- godb in ko ostajamo na terenu da morajo brezpogojno rešpektirati vsi in vsak politični red stvari, ustvarjen po mirovnih pogodbah, ki jih je podpisala tudi naša država, in da se morajo v kolikor niso že izvršeni, izvršiti, se bo kraljevska vlada trudila, da tudi z drugimi državami, posebno s sosednimi, vzdržuje in neguje korektne in prijateljske odnošaje. Stoječ na principu «Balkan balkanskim narodom» bo kraljeva vlada posvetila posebno pozornost odnošajern z našimi sosedi na Balkanu. Vlada upa, da bo globo- j obči upravi ter z zakonito uredbo o raz-' delitvi' države na oblasti je bila pri nas določba Ustave, ki predvideva razdelitev narodne države, za katero so se borili ljudje, ki so jih takozvani >patnotičm« krogi denuncirali. Tragično je, da so deset let po objavi tega razglasa oni, ki so se vneto po n.em Ijenje oblasti, da se t. in storijo neškodljive. Seveda dolžnost vsakega »patriotičnega državljana je. da take elemente tudi sam opazuje, jih s svojim osebnim posredovan em »onemo- ^ goči v njihovem delovanju in >stori vse. niso podpisani. Vlada je Po poro.rin, re- h 3 .....Iji- žimskih listov sklenila postaviti za vca> kega župana v Ljubljani g, Sporna, ki naj bi bil veliki župan obenem za ljubljansko in mariborsko ob1 a s t Za voditelja njegove ekspoziture v Mirite ru hoče v!ada imenovati g. dr. Vodopiv ca. G. Sporn jc bil veliki žu dr. Baltičem tja do 7. junija, torej teden po trboveljskih dogodkih, ki so se dogodili 1. junija. To je treba ugoto= viti z ozirom tla predrzno in laznjivo vest v «S'ovencuz>, ki bi menda rad na* prtil krivdo za trboveljske dogodke dr. Baltiču, namesto prejšnjemu in bodoče- so se prav temeljito posluževali tega poziva in denunciranja. Izvršujoč »sveto dolžnost« so uničili mnogo eksistenc in dali zadostno materrala za preganjanje članov hrvatsko-srbske koalicije, predhodnice JDS. Ali enega niso mogli onemogočiti s tem dcnnnciranjcm: vstajenja smrdim 3100 do 31C0, Dunaj MU" Budimpešta "1-09 do 0.111,_Bukarešta 0 do 37. Italija izplačilo Sob.o do 359.5, London izplačilo 363 do 366 New-York ček 81.15 do 82.15, Pariz 0 do 447, Prasn 241 do 244, Sofija 0 do 60. Švica 15S45 do 1544.5; valute: dolar S025 do 81 "5 aK 0.1145 do 0.116o. Kc 233.0 do Teodorja ' 341A n.K 0 do 0.11; .lekti: tančni pa-™ " 34. Hrvatslia 40 do 4_, na oblasti, že iz—šena. V smislu ustavnega določila je bil v ljubljanski in v mariborski oblasti postavljen po en veliki župan kot šef obče državne uprave. Za ljubljansko in mariborsko oblast je bila tudi v ostalem do kraja izvedena likvi- . . Racija f r:-jšnjcga upravnega s;anja. ' pred desetimi leti, temveč šc včeraj ^ Ali je današnja razdelitev na oblasti tudi danes so samo sprememli način povsodi praktična, ne prihaja tu v poštev. boja... Ustpva in pozitivni zakon ne podlegata tega razglasa oni, ~ « — - r - .Slovenec, potem je ravnali, poštah odlični faktorji v te. so ^a o F državi, proti kateri so se borih ne samo I " - -----------*' dobro poznamo. Vprašamo Jih: ! pravico odločati le obl-stne skupščine in čilo, da so Nemci dne 7. avgusta zjutraj j da še te — dokler je v veljavi seJ—.............. ■ va — le tedni, če nova oblast kem slučaju sc bo v^ | več, nego 800^ prebivaj bl'sfne skunsčme in eno, aa so i\emci ane <- ----- j— • „ . _„j f. veljavi sedanja usta- zavreli belgijsko trdnjavo Liege (LOttich). j Kdaj ste -petpresed!.^ ^edk^ ir (h kateri moramo Ostercu naravnost čestitati), Pregljev ljubki samospev (Daj mi roko>, Ha-tzejevo , in »Ciganko Marijo>. G. Janko je moral ob navdušenem aplavzu občinstva dvoje pesmi ponoviti. Gdč. Kocuvano' I se pozna dobra šola. Njen glas zveni posebno v srednjih legali mehko in simpatično. .Vnšifev »ecer v Mariboru. V torek zvečer smo imeii v mariborskem Naro 1-nem gledališču iz-c-r:no lep počitniški m terrmzzo. Vesel"" p.edallšfe pod vodstvom g. M. Spasiča je gostovalo i NuS:-čevim večerom treh komedij v enem dejanju. Predvsem nam je ugazal Brani-slav Nušie sam, o. u orna njegova dela. Zna pisati komedijo v nedolžni šali tn ostri satiri in pa za eder. Interpreti Matije' ic. Spasič in ga. Siefa Spasič pa so fr? ;<-k.'zali dobre rufmirane igralce, ki w številne publiko izvrstno zabavali od prv. ga do zadnjega nastopa. Izmed simpatične trojice pa je gotovo najmočnejša ga. Š efa Spasič, ki bi si jo želeli videti še večkrat na našem odru, še bolj na imeti vsaj podobe" talent v našem dramskem osobju. V !or< i; smo končno vidr^i, da ln i mo v Maribor c veliko Srbohrva-'ov, ki so zelo časno obiskali večer, tuli voj-iS. c, tako da jc bilo gledališče skoro razprodano. Ža' da ni tudi med sezono 'rko. Cene pr; ftorom so bile celo zel;) »isoke. Razstava oblikujofih umetnikov v Splitu. V Splitu pripravljajo hrvatski slikarji bi kiparji, udruženi v skupini neodvisnih oblikujočih umetnikov veliko razstavo svojih del, ki bo trajala od 30. septembra do 15. oktobra t 1. Od kiparjev razstavijo: Ivan Meštrovič. Fran Krši-nič in Marin Studin; od slikarjev pa: Ljubo Babič, Vladimir Bečič, J. Kljakovič, Jerolim Miše, Zlatko Šulentič iu VI. Var-laj. Priprave ra Moštrovirevo rarstavo v Ameriki Pred mesecem dni se je vrnil iz Amerike v Zagreb znani hrvatski publicist Milan Marjanovih, ki se je mudil od pomladi dalje v Ameriki, kjer je pripravljal teren za razstavo del kiparja Ivana Meštrovida. Ameriški umetnostni zgo- | dovinarji in prijatelji lepili umetnost se j že tri leta trudijo, da bi se mogla onkraj | oceana prirediti reprezentativna razstava 1 našega največjega kiparja. Končno se je j letos sestavil odbor, ki bo skrbel za to, , da se razstava po zasluženju uresniči, i Člani odbora so: dr. Chr. Brinton, Mrs. i Sage-Quinton, ravnateljica muzeja v Bu-| fallu. Cel. Quinton, kurator muzeja v San ! Franciscu, Mr. Foz, • ravnatelj muzeja v Brooklvnu, dr. Bedrich Stepanek, bivši-poslanec češkoslovaške republike v Wa-shingtonu ter M. Marjanovič kot Meštrovi-■ čev zastopnik. Odboru stoji na čelu prof. Mih. I. Pupin. Odbor je že določil vse potrebno glede prevoza kipov in plastik v Ameriko. Prva razstava bo v BrookIyn-muzeju meseca novembra. Odtod se prenese razstava v New-York in od tam v ostala ameriška mesta. Po dosedanjem ! načrtu pojde čez ocean okolu 30 večjih i Uešlrovičev kipov in plastik v lesu, marmorju in bronu. Del teh stvari se nahaja ! sedaj v Londonu, del pa še doma v Za-I grebu, odkoder pojdejo na pot v kratkem. Meseca septembra odpotuje tudi Meštrovič sam. Razstave njegovih del v Ameriki bodo obiskovalcem brezplačno na ogled. Ameriško židovsko gledališče, ki je gostovalo na Dunaju delj časa z znatnim uspehom, se je poslovilo od Carltheatra v torek 5. t. m. Pri zadnji predstavi je igral naslovno vlogo v poslovilnem komadu sam ravnatelj Morris Schvarz. /• Noti pomočnik zunanjega ministra. Ka pomočnika ministra zunanjih zadev ie imenovan naš dosedanji generalni kon-aul v Pragi, Jovan Vuekovič. Gospod [Vučkovič, ki je že nastopil svoje novo inesto, je znan kot eden naših najodlič-hejšhi diplomatov. V Pragi je imel ope-tovano ostre konflikte z bivšima poslanikoma Hribarjem in dr. Vošnjakom katerih karijera se je predčasno zaključila, inemalo po njegovem prizadevanju, j » Deputaeija ljubljanskega velesejma v feeogradu. Včeraj zvečer se je pripeljal v Beograd delegat ljubljanskega velesejma, član glavnega odbora ravnatelj trgovske akademije v Ljubljani dr. L. Boehm, da kakor vsako leto, vzajemno z glavnim tainikom centrale industrijskih korporacij v Beogradu, dr. Cvetkom Gregoričem osebno povabita k slavnostni otvoritvi letošnjega velesejma odlične osebnosti nage prestolice. ; • Fin. delegat dr. Šavnik nastopi 7. tega meseca 14 dnevni dopust in prosi p. t. publiko, da se v tem času s pismenimi intervencijami obrača na njegovega namestnika g. dvornega svetnika Bonača. | » Vsem razstavljaicem velesejma. Urad ljubljanskega velesejma ponovno prosi, 'da vsi razstavlialci tudi s svoje strani na-jpravijo čim večjo propagando za obisk »elesejma, da bo uspeh popoln. * Himen. Poročil se je g. Pavel Medic, jnčitelj v Ljubljani, z gospodično Marijo iLobe, učiteljico v Celju. Bilo srečno! stroške šolanja. Vsa potrebna pojasnila daje Kmetijska družba za Slovenijo v LjubljanL . . , , « Zandarmerijska podoficirska šola v Kameni« je nedavno zaključila svo, redni tečaj, ki je trajal šest mesecev. Tečaj je dovršilo 3S0 pripravnikov: 3o z odliko, 252 s prav dobrim in 93 z dobrim uspehom Novi žandarmerijski podčastniki so bili takoj razmeščeni raznim orožmškim polkom. Nov žandarmerijski tečaj se otvori početkom septembra. Sprejetih bo 3,0 pripravnikov. * Novice iz Kranja: Ivan Smrdelj, mehanik v Kranju, se je vozil z motornim kolesom iz Ljubljane ter si pri tem z o-mil nogo. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico. — V gradbenem oziru se Kranj precej pomlaja. Tovarnar Rakovec je skoro dokončal svojo dozidavo enonad-stropne hiše v dvonadstropno. Trgovec Franc Majdič ravno dokončuje svojo veliko stavbo v kokriškem predmestju, istotako trgovec Berjak, ki je spremenil gospodarsko poslopje poleg Fidra v lično stavbo. V novih vilah poleg Majdica ze stanujejo lastniki istih in najemniki. Park pred Narodnim domom tudi že dobiva uprav čedno lice. Odkar so postavljene v park klopice. je obisk precejšen. » Vodstvo «Družbe sv. Cirila in Meto-da> naznanja, da se vrši letošnja Velika skupščina dne 7. septembra v Celju. Vse cenjene podružnice prosimo, da animirajo vse svoje člane iu članice za obilno udeležbo. Obenem pros;mo tudi, da nam po- Kupujemo ziato- platin. Tovarna za ločenie dragih koviu Ljubljana, Sv. .lernHa c. 237. tliš PolsEgnle-posrsiiBMon^ IMiiieTGti FRANC BAR Cankarjevo mit. 5.Tel.40- 5, uu11c1j1ku . — ---------------i ifiuu. i------------------■• Smrtna kosa. Včeraj zjutraj je umrl j šljejo izkaze delegatov in število podruž- °uul . . T,-___- .v i ____ rin^Lonn rnrlstvn lf» T) T O- it Žireh v starosti 27 let g. Anton Kopač, posestnik in trgovec. Pokojnik je bil kre-jnenit značaj in vrl naprednjak. Bil je (splošno priljubljen. Pogreb bo v petek na ferno pokopališče na Dobravčevi v Zireh. L. V Mariboru je umrl bivši odvetnik vdr. Jos. Posseck, kurator lastnikov pivovarne Gotz, v starosti 58 let. Pogreb se bo vršil danes, v četrtek, dne 7. avgusta ob 17. na grad Pogled v Ločah pri Polj-Eauah. Umrli je bil brat graščaka gospoda Possecka v Ločah. — Blag jima spomin, Žalujočim naše sožalje! • Angleška eskadra v Splitu. V torek Zjutraj je priplula v splitsko luko angleška eskadra, obstoječa iz 4 super-dreadnoghtov in 8 rušilcev torpedovk. 'Admiralska ladja je izstrelila 15 topovskih strelov in dvignila našo zastavo v pozdrav. Istočasno je svirala godba našo himno. Množica občinstva Je sprejela angleško eskadro z velikim navdušenjem. Popoi-.ne se je vršila med 'Angleži in . Pokažimo s svojo navzočnostjo, da je Celje pristna naša gruda. * Ali je to tudi korupcija? Sinočnja cStraža> javlja z razprtimi črkami med domačimi vestmi, da je novi prometni minister Sušnik dovolil polovično vožnjo na železnici za klerikalne mladeniške dni, ki se vrše prihodnji teden v Mariboru. To seveda ni korupcija, čeprav so kričali klerikalni listi o korupciji, ko je dovolilo ministrstvo polovično vožnjo za Sokole in druge prosvetne organizacije. • Za snažnost in liigijeno r trgovinah. Ministrstvo za narodno zdravje je odredilo, da morajo vsi sanitetni referenti prodajam živil posvečati posebno pozornost. Trgovci, ki bi se pregrešili proti tej na-redbi, bodo strogo kaznovani. Pregled trgovin se bo vršil od časa do časa. » V znamenju nožev. V neki gostilni v i zarjah pri Dobrovi sta se stepla železniški delavec Alojzij Sojar iz Notranjih Goric pri Brezovici in Jernej Armič iz Kozarij. Sojer je svojega tovariša udaril, kar pa je tega tako ujezilo, da je potegnil žepni nož in prerezal Sojerju žile na desni roki. — V Nevljah je delavec Anton Trobevšek v pretepu zasadil tesarju Her- mn lisi. ru nunami! r . ---------- ■ „* , . , , simo prijatelje točnih pismenih ' manu Flerinu iz Olsevka noz v levo roko poročil o izidu volitev na uredništvo v Ljubljano, j * Akademike, ki vsled težkih življen-Skih razmer ne morejo stalno bivati v vseučiliškem mestu, opozarjamo na razpis prefektovskih mest v dijaškem domu v Ptuju v našem današnjem inseratu. • Žalne svečanosti v Surdulici. Ministrski svet je dovolil subvencijo v znesku 100.000 dinarjev za žalne svečanosti v Surdulici, kjer se bo vršilo posvečenje ka bolnici. * Vlom v St. Jungertu. Pred nekaj dnevi sta vlomila v hišo posestnika Karla Podvršnika v Št. Jungertu pri Dobrni dva tuja srednje stara moška in odnesla razne zlatnine, verižic, prstanov, nadalje moško obleko ter ženski naglavni robec v skupni vrednosti 2000 Din. * Otrok pod vozom sena. V Smolniku nad Rušami so pri posestniku Gomjaku pelice pod katero počivajo zemeljski na Bregu odpregli od voza. ki je bil s ostanki onih žrtev, ki so jih v vojni po- senom naložen, vole in pozabili voz za Mi Bolgari. Kralj bo 9. t. m. preko Beo- j vreti. Voz je začel drčati po bregu nagrada odpotoval v Surdulico, da prisostvu- vzdol ter na travniku povozil 5 tednov je tamkaj otvoritvi nove šole in posve-Eenju kapelice nad grobnico vojnih žrtev. Svečanosti se bodo udeležili zastopniki vlade, vojske ter raznih korporacij in društev. starega otroka, ki mu je popolnoma zmečkal glavo. Otrok je bi! takoj mrtev. * cPomlajcvalna mast po 25 Din kg!» S takim reklamnim vzklikanjem je te dni na beograjski tčaršijii ponujal nekdo več » Not stanovanjski zakon. Ker koncem jo množino svinjske masti. Ljudje so sicer tekočega leta poteče veljavnost sedanjega videli, da je to navadna svinjska mast. © . ... _____i___ „ A: l-imrtv-ili L"f»r IP nnn leKOcega itrui ^ici^ ^ -------- | - . .. stanovanjskega zakona, je ministrstvo za , vendar so jo radi kupovali, ker je bita socijalno politiko začelo zbirati potrebne; cena - 25 Din za kilogram - izredno podatke za izdelavo novega stanovanjske-1 nizka. Mnogi pa so se tudi zanimali za U zakona, oziroma za eventualno podalj-Upomlajevalno mast>. Prodajalec je trdil, šanje dosedanjega zakona. Sestavljena bo! da je čudotvorno mast kupil od nekega v kratkem posebna komisija, ki naj bi indijskega fakirja. Za skrivnost se je za-izdelala načrt novega zakona. V tej komi- čela zanimati tudi policija, ki je dognala, mast ukra-in hišni gospodarji. i dena v beograjski okolicL Pomlajevalec * Zgodnja jesen. Čeravno se nahajamo je že pod ključem. Šele v prvi polovici avgusta, imamo ven-1 * Fazne nezgede. Marijana Keršiča po-dar že teden dni popolnoma jesensko j sestnikovega sina z Ižanske ceste v L;,ub-vreme. Solnce le redkokdaj pogleda skozi liani, je domači konj udari' s kopitom po oblake, temperatura se vkljub pasjim dne-; glavi in mu zadal 5 cm dolgo rano. -vom ne dvigne nad 24 st. C in večkratj Franc Orešnik. delavec v tovarni Remic na dan nam hladen dež še zniža to jesen- in Komp. si je pri padcu zlomi! 'evo roško temperaturo. Meščani so z vremenom , ko. Ponsrečence so oddah v splono bol-nezadovoljni, v vinogradih in sadnih kul- nico. ' turah pa povzroča ta prezgodnja jesen * Požar v beograjskem kinu. V nekem občutno škodo. Vremenski preroki nas to- | kinu ob periferiji Beograda je v pone-lažiio, da se bo to neugodno vreme pola- deljek zvečer izbruhnil poznr ki je hitro roma obrnilo na bolje. Upajmo, da nas objel tudi nekatere sosedne hiše m ba-bližnji dnevi ne bodo zopet razočarali. | rake. škoda znaša nad 5 milijonov dinar- • Sprejem gojenk t kmeiijsko-gospo-1 jev. Kako je požar nastal, doslej se m dinisko šolo Kmetijske družbe r Ljublja- j pojasnjeno. „i Zavod se nahaja v Marijanišču in prič- * Pogon za roparsko tolpo. \ okoli , "e novo šolsko leto s 1. oktobrom, šola Novega Sada se je pojavila ropar ka tol-traiall mesecev. Gojenke. ki morajo biti pa, ki je izvršila ze celo vrsto zločinov. tralL_; ifi., i«,L nlačuieio mesečno Te dni je zopet roparska tolpa oborože- Prišedši na njegovo dvorišče, je s palico zamahnil tako nerodno, da je zadel na i glavo Mesaroševo hčerko, ld se je vsled ! udarca onesvestila. Mesaroševi hlapci so mislili, da je deklica mrtva ter so rekli gospodarju, da je Kočiš ubil njegovo hčerko. Nastal je pretep, pri katerem je Mesaroš ostal na m-stu mrtev. * Samomor seljaka. Na železniški progi Blinski-Kut-Caprag se je predvčerajšnjim vrgel pod vlak seljal: Marko Stilič. Vlak mu je odrezal glavo. Motiv samomora m znan. * Mladoletni vlomilci. Zagrebška policija je prišla na sled tolpi mladoletnih vlomilcev, ki je izvršila v Zagrebu in njega okolici celo vrsto vlomov in tatvin. Najdrznejši vlomilec je komaj 15 let star. Cela vlomilska družba je bila izročena državnemu pravdništvu. * Železniški promet med Zagrebom in Osijekom prekinjen. Vsled trajnega deževja v zadnjih dneh je med Miklevši-čem in Culinici v Slavoniji reka Kara-šica poplavila tamkajšnji kraj. Povodenj ovira tudi železniški promet med Zagrebom in Osijekom preko Križevcev. Valovi so razrušili železniški most čez Karašico in tako ie železniški promet tamkaj ustavljen, dokler ne bo most zopet popravljen. Direktna vožnja iz Zagreba v Osijek jo onemogočena. Iz Liubliane u— Gospodarsko in izobraževalno dru* štvo za dvorski okraj vabi svoje člane na izredni občni zbor, ki se vrši v pon« deljek dne 11. t. m. ob 8. uri zvečer pri «Rusu», Pred igriščem št. 2. Dnevni red: Volitev predsednika. — Odbor. u— Kolo poljsko = jugoslowianskie iz Varšave, skupina univerzitetnih profesor« jev in akademikov, gospodov in dam, pride v času med 10. in 14. avgustom v Ljubljano. Da jim more prirediti Ljublja. na gostoljuben bratski sprejem, sc je os« noval pripravljalni odbor, v čegar imenu bodo v tekočih dneh pobirale dame z nabiralnimi polarni prostovoljne pri spev« ke. Javnost se uljudno naproša za blago« hotno podporo, ker moramo zastopnikom poljskega naroda pokazati, da razumemo potrebo vzajemnih vezi med nami in nji« mi in da smo predvsem hvaležni za go» stoljubnost, ki jo vživajo pri njih naši akademiki. — Pripravljalni odbor. u— Inž. Ličko Biber +. Včeraj se je v Ljubljani vršil pogreb v Mariboru na zavratni bolezni prerano umrlega inž. L. Bibra ob mnogobrojni udeležbi. Oddelek naše vojske mu je v zadnji pozdrav iz« strelil častno salvo. Pokojnik je igral v našem revolucionarnem pokretu v bivši avstro « ogrski mornarici odlično vlogo ter je ob prevratu kot poročnik fregate prevzel poveljstvo nad šibeniško luko. Bil je navdušen avijatičar ter je svoje nagnenje do avijatike ohranil do zadnje« ga, kar ga je tudi napotilo, da se je po prevratu posvetil tehničnemu študiju ter dosegel diplomo strojnega inženjerja. Bodi mu ohranjen časten spomin; priza« detim rodbinam pa naše iskreno sožalje. u— Umrli v LjubljanL Včeraj so bili prijavljeni sledeči smrtni slučaji: Fran Primožič, dclavcc, 61 let. — Frančiška Gruden, posestnikov« žena, 47 let. — Jernej Funtek, tovarn, delavec, 38 let. — Fran Hočevar, užitkar, 84 let. u— Poziv trafikantom in trafikanti« njam. Krivica, ki se nam je storila s tem, da se nam je zniža'a prodajna mera tobaka, nas sili, da se udeležimo vsi do zadnjega sestanka, ki se vrši danes dne 7. t m. oh 8. uri zvečer pri Mraku na Rimski cesti. Dolžnost obvezna. Odbor. u— Organizacija prodajalcev premega in drv si je na zadniem občnem zboru izvolila naslednji odbor: načelnik Al. Strupi, podnačelnik Rupcrt Kotnik, od« ; bornika Jože Plankar in Anton Val i a. vec, namestnika Lovro Kveder in Vinko Krže, revizor Josip Svetič. | i:— Izredna s<\;a Akademskega dru« ?tva iiig-)s!o;/t-.>-k b <<"!inil.ov se bo vr» : šila v četrtek dne 7. avgusta t L ob 18. uri. — Predse inik. u— Policijske prijave. Od torka na sredo so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 tatvina, 2 prestopka kaljen ia nočnega miru, 1 pijanost, 9 prestopkov cestnega policijskega reda, 6 prestopkov pasjega kontumnea, 1 p'es brez dovolie« nia, 1 bogok'etstvo, 1 prestopek v zgla-ševalnih predpisih in 1 eksces. u_ Goljufivo igro s tremi kartami igrata no nekaterih lokalih dva neznana ' moška.'od kojih ie prvi 35 do 40 let star, oblečen v sivo obleko z zelenkastim po« torek pa ga jc » in je bil njegov odposlanec 10=ietni Vinko Slamič prijet. Izdal pa je seveda tudi prijatelja, ki je čakal na sladko robo na neki klopi v Ti« voli ju. Iz Cel?a e— Stanovanjska oblast v Celju. Mini« strstvo za socialno politiko, ki je svoje« časno odvzelo mestu Celje posle stano« vanjske oblasti in jih poverilo vladnemu komisarju. ;e z rešitvijo št. 367 od 31. ju« lija 1024. odredilo, da se vodstvo poslov j ! stanovanjskega ob'astva zopet vrne mest ' ! ni občini celjski. S tem je končno ven« , j dar prenehalo brezvladje v stanovanj« ; i skih ozirih in je upati, da bo raznim . | samolastnostim in prestopkom v tem po« , ' gledu enkrat za vse'ej storjen konec. e_ Prekmurski dijaki pod vodstvom g. nrofesorja Orožna so prispeli na svo« jem potovanju tudi v Celje, kier so si og'edali razne zanimivosti. Iz Celia gre« do dijaki. 26 po številu v Rogaško Sla« tino. e— Samomor. Ko sta v pondcljek oko« li pol 7. ure zvečer dva ribiča lovila ribe na levem bregu Savinje med železniškim mostom in izlivom Voglajne, sta opazi« la v bližini starčka s palico, ki se je spre« haial ob vodi. Kmalu nato pa sta ga vi« dela plavati v deroči Savinii. Ko sta ga hotela s pomočjo ribiških palic rešiti, se on ni zmenil za pomoč, temveč je plaval dalje. Ker pogreša jo od istega dne opol« dne 83«letnega delavca Antona Jeretina, stanujočega v Prešernovi ulici 22 in ker odgovarja njegova identiteta s popisom utoplienca, je gotovo, da je Jerctin izvr« šil samomor, v katerega so ga baje gna« le rodbinske prilike. Žc dalje časa je bilo opažati na njem neko zamišljenost in otožnost. Njegovega trupla še niso našli. Iz Maribora lilni imenik sina mesarja in gostilničarja Schrotta, kjer klerikalci večkrat zbonj= jejo. Sin dr. Schrott pa je zaposlen pri Tagespošti v Gradcu in prihaja v Mari-bor le na posete. Dr. Schrott ie seveda nemški nacionalec. Iz Primorja * Morski volk v tržaški UikL V torek predpoldne je moštvo parnika «Santorio« ki je plul iz Kopra proti Trstu, kakih 500 metrov daleč od obrežja zapazilo velikega, nad 7 m dolgega morskega volka, najnevarnejše vrste. Kapitan je obvestil c tem tržaški pristaniški kapitanat, kateri ie takoj opozoril prebivaltsvo, naj bo previdno pri kopanju, ker je zverina zelo opasna človeškemu življenju. * Epilog ljubezenske drame v hotelu i kar je Radič bival v Moskvi. Ali je res? Sinočnja «Vo!ksstimme» Strahote volkov v Bosni V okolici Bratunca blizu Srebrnice v Bosni se zadnje čase pojavljajo neverjetni slučaju Volčja.zverjad se je v bližnjih šumab tako razpasla, da postaja drzna in opasna za vse ljudi in nihova selišča. Ponovili so se slučaji, da so volkovi v tolpah napadli ljudi in živino, na kateri so povzročili posebno veliko škodo. Poročila pravijo, da ne preteče niti teden dni, da ne bi se pripetil slučaj, ko volk napade čredo ter ugrabi kravo, vola, konja ali vsaj ovce ali kozo. Nekatere posestnike so neprestani volčji napadi oškodovali ik> 25 do 30.000 Din. Pred vomo je bila opasnost pred volčjimi tolpami v teh krajih prav takšna kakor danes, toda položaj je bil v toliko boljši, ker so se prirejali javni pogoni na krvoločno zverjad. Takrat se je sešlo celo selo ali več naselbin skupaj. Ljud.ie so se oborožili s potrebnim orožjem fr uprizarjali lov na volkove in divje svinje, ki so tudi precej številne v teh krajih Tako je bilo mnogo zverine zatrte. I i. t. m. zjutraj se je v Jelah pripetilo I bledeče: družina posestnika Ivana Proda-noviča rt odšla na delo. Kmalu na to so i se pred" hišo pojavili volkovi, ki so pla-i i lili na domačo živino, počivajočo v hle-' vu Raztrgali so na kose konja ter zače-i li obdelava« tudi kobilo. Žival je začela hrzati in vihrati. To je čula Prodanov,-I 6eva snaha, ki je stekla domov, da vidi kaj =e godi. Prišedši na dvorišče se je 1 hotela podati v hlev, toda tu jo je opa zil velik volk ter jo popadel za roko. Prestrašena ženska je zamahnila z dni-n-o roko po zverini, nakar je volk popustil ranjeno roko ter popadel zdravo. Zverina je začela mrcvariti svojo žrtev na najbrutalnejši način ter jo dodobra izgrizla po hrbtu, nato jo je odvlekla v bližnji potok. Šele od tam so shšali ljudje obupne klice na pomoč ter pnhiteU k nesrečnici. Žena je ležala do polovice v vodi ter krvavela iz neštetih ran. Preostalo ni nič drugega, kakor da eojo odpeliali v srebreniško državno bolnico, kier "so ji zdravniki nudili prvo pomoč brez posebne nade. da bi mogla okrevati. Ljudje so radi tega dogodka strašno razburjeni in zahtevajo, da se obnoviy> oo-oni na volkove v istem obsegu kakor 'o se vršili pred vojno. Da se pa to iz-,vede bo treba med ljudstvo razdeliti orožje, katerega prebivalstvo sedaj mma. trdi, da so klerikalci vreklamirali Zahvala. Podpisana si šteje v priletno dolžnost zahvaliti se za nadvse prisrčen sprejem na kraljevem dvoru. g. kapetanu Pogačniku ter blejskemu župani g. Tomcu za i izkazane mi dobrote. Zagreb, 7. avgusta 1924. SESTRA ASA C1ZLJ. ; krivalom, velike suhe postnve ter g'adko najmanj 16 let stare, plačujejo mesečno za hrano, stanovanje, razsvetljavo m sploh za vse 500 Din. Pouk sam je brezplačen. Deklice, ki žele vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo predložiti svoje lastnoročno spisane in nekolkovane prošnje do 25. avgusta Kmetijski družbi v Ljubljani. Prošnji je priložiti krstni list, zadnje šolsko spričevalo, zdravniško spričevalo, posestni list in obvezno pismo staršev ali varuha. s katerim se zavezujejo plačati vse na z vojaškimi puškami, napadla kmeta Voiiča, ki se ie peljal v Novi Sad. Roparji so mu vzeli 7000 dinarjev ter se potem izgubili v bližnjem gezdu. Veliki župan je odredil pogon za roparsko tolpo. * Uboj v zmoti. V baškem Petrovem selu se je dogodil te dni nenavaden uboj kot posledica zmote. Seljak Mihajlo Kočiš jo šel s svojima dvema sinovoma obiskat svojega soseda Antena Mesaioša. obrit, drugi pa nekaj ma;ši. modro ob'e> čen. Tujca govorita nemški in sta ogo« liufa'a razne lahkomiselineže že za več tisoč dinarjev. Policija oba zas'edu'e, vendar na se izbomo skrivata in ju do« slej še ni bilo mogoče izslediti. u— Prav «srčkana» naročila ie znal ! nisati pekovski va jenec 15«'etni Milan | Ornič. GTasPa so se pa navadno tako«1e: I Prosim 10 ali 20 a'i 30 tort! Pa dajte fan* tu! Prosim ... S'edil je podpis te ali one stoiničarke, za katero ic vedel, da ku< puje torte pri Zalazmku. S takim list. : kom je potem lovil okrog maihne dečke 1 in jim obljubil nekaj od slaščic, ako sto« Ipiio z naroči!om po nje. Pred dobrim 1 tednom sc mu jc poskus še nosrečU. v Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem i režalostno vest, da je naš iskrenoljubl.em soprog, oče, sin, brat in svak, gospod Urit on Kopač ml. posestnik in trgovec po dolgem trpljenju v sredo ob pol 3. uri zjutraj v 27 letn svoje starosti previden s sv. zakramenti mirno v gospodu ZaSP8'Pogreb predragega pokojnika se vrši v pet"k ob 9. uri dopoldne na farno pokopališče na Dobravčevi v Zireh. Lecpoldina Kopač soproga; Tonica, hčerka; Anton Kopač, oče. Rodbine: Kopač, Demšar, Tratnik. -Četrtek 7. VIII. 1524= V Mars v biizms Štiri tedne na ledeni T >» v« ?}IoSCi Norveška ladja «Quest», znana ladja pokojnega raziskovalca južnega morja, rešila 21 mož posadke danske ekspe- Razpravliali smo že parkrat o zanimivem pojavu, da se bo Mars v avgustu tako približal naži zemlji kakor že dolgo ne. Oba planeta se bosta takrat ushnjala ^ v isti črti s solneem, in oddaljena bosta J° «Teddy» m jih iskrcala v drug od drugega «le, 56 milijonov_ kilo- IslalfdijL Moštvo se na metrov t i. loO kra toliko, kakor je od-: /( mendaJne bo spomLnja. dal ena luna od zemlje. Takrat bodo na- = v"Je . perjem vsi teleskopi na svetu na naš so- j 1° ^J^^sta lanskega leta je pri- sednji planet. ... ... , ,. „ ' šla «Teddy» na ekspedicijskem poto-Najmogocnejsi vseh dosedanjih dal no- . ^ . , 1 <*„ gledov je teleskop na observatoriju Mont iV^T ^ ll Jkom^o VVilson v Zedinjenih državah. Njegovo POStajo zrcalo meri v premera 2 m 50 cm in nje- ob vzhodni obali Gren lan Je. Tukaj Je gova povekšava je 6000. Skozi ta tele-! ^ cladf^ 500 kilometrov od Sco-skop nam je torej Mars 60-00 krat bližji j ™rt>y Sunda, ob led, ki se m dalpre-kakor če ga gledamo s prostim očesom, P^- ^ ^b.rp in premtojoSe se ali z drugimi besedami, 24. avgusta se ledene plošče so gnale ladjo v&flno globo videl Mars na Mont Wilsonu kakor i »okeje v led. Dne 9. avgusta je postal da je v razdalji 10.000 km. |str0;l ,Mraben 111 se m m0Sla VeC No, nekaj je to že. Vendar pa tudi ta; ganiti. . , , ,___ ogromna povekšava ne pripomore, da bi! Dne 21 avgusta je led popolnoma mogli na Marsu opazovati posameznosti, obkolil Jadjo in jo tako pokvaril, da ni Vsled tega so se astronomi trudili in se §e trudijo, kako bi izgotovili teleskop, ki bi povečal še mnogo bolj kakor oni na Mont Wilsonu. Pri sedanjem stanju industrije optičmh izdelkov pa se zdi, da je nemogoče ustvariti večji teleskop. No, amerikanski inženjer Mac Afee pravi, da se mu je posrečilo. Iznašel je namreč živosrebrni teleskop. Kakor znano, dobi tekočina v posodi, ki se hitro vrti, vsled centrifugalne sile cbliko parabole. Ce torej vrtimo horicon-talno ležečo posodo, v kateri se nahaja živo srebro, ne bo gladina živega srebra nič več horizontalna ravnina, ampak pa-rabolično-konkavna. In baš parabolična oblika zrcala je tista, katero bi najraje dosegli optiki za zrcalo teleskopov. Centrifugalna sila ustvari torej sama to, za kar bi potrebovali steklarji neprimerno več truda in časa. — Ideja rotacijskega zrcala vobče ni nova 2e leta 1919. je delal take poskuse ameriški fizik R. W. Wood v bližini Nevvyor-ka. Da pa bi preprečil gube, ki jih povzroča tresenje stroja, ki vrti posodo z živim srebrom, na površini živega srebra, je amerikanski učenjak prevlekel površino živega srebra s tenko plastji glicerina, ki je silno lepljiv, in uspeh ni izostal. Opirajoč se na ta uspeli poskus, je Mac Afee začel graditi svoj teleskop. Premer vrtečega se živosrebrnega zrcala bi naj znašal nič manj kakor 15 m 25 cm. Postaviti pa misli svoj teleskop na dnu nekega opuščenega rudarskega rova. Slučajno pa se nahaja v Chanaralu (Chile) v višini 2500 m nad morjem neki rov, ki so ga opustili španski rudar;!, in baš nad tem rovom se bo 24. avgusta nahajal Mars. 2ivosrebrno zrcalo naj bi tvorila tenka plast živega srebra, ki jo namerava Mac Afee postaviti na dno rova v posodi s premerom 15 m 25 cm. Posoda naj bi se vrtela s hitrostjo enega vrtljaja v sekundi. Ta hitrost bi se seveda lahko regulirala in obenem ž njo tudi krivina živosrebrnega zrcala. S tem bi se izpreminjala tudi žariščna razdalja zrcala, ki bi lahko variirala med 100 in 200 m. Reelna slika planeta bi nistala v žarišču zrcala in bi merila 3 cm. S primerno velikim okularjem bi se daia doseči ogromna — 30.000 kratna — povekšava. Mac Afee pa ne namerava samo opazovati skozi teleskop; njegov načrt je namreč, kinemategrafirati slike planeta. Vsi snimki bi se seveda ne posrečili, toda če je le eden dober izmed desetih, je dovolj. Te slike namerava Mac Afee povečati, tako da bi slika planeta merila 60 cm v premeru. Takrat šele bi se lahko zopet načelo vprašanje kanalov. Vsa razprava, kakor si jo je zamislil Mac Aiie, bi stala kakih 150.000 dolarjev. Seveda bo treba premagati še precejšnje težkoče. Pri vsem tem pa lahko slabo vreme vse pokvari. Ce bi 24. avgusta oblaki zakrivali Mars, namerava Mac Afee porabiii svoj teleskop za opazovanje lune. bilo več upanja, da bi jo mogli rešiti. Krmilo je bilo popolnoma pokvarjeno in ladja je dobila veliko luknjo. «Ted-dy» je ležala tako močno v ledu, da je posadka začela v bližini graditi kočo. Ves mesec september je plaval led z ladjo in kočo proti jugu v bližini Sco-resby Sunda. vendar pa več kot sto kilometrov od obale. Začetkom oktobra je bil položaj tako kritičen, da se je bilo bati, da se ladja kmalu potopi. Kapitan Bistrep je sklenil zapustiti ladjo in poskusiti doseči suho zemljo na ledeni plošči. Posadka je to res storila. Plošča je plavala počasi proti jugu in je bila vedno v nevarnosti, da jo razbijejo ledene gore in viharji. In na tej plošči je prezebala posadka štiri dolge tedne! Dne o. novembra, ko je postajala plošča vedno manjša, ker je za-devala ob OTomne ledene gore, je imela za seboj nad 400 kilometrov. Ljudem se je posrečilo izkrcati se na malem otoku, približno 50 kilometrov od kolonije Angmagsalik. Tu so odkrili po- drug drugega napadati; večji in močnejši so požrli manjše in v kratkem času jih je od dvesto do tristo ostala lc še dvojica. Bogme so bili požrešni: Po njegovem mnenju so sc med seboi uničevali le vsled tega, ker so bili različnih pasem Svilnata nitka, kakor se uporablja iz šivanje, je sestavljena iz kakih dvesto nitk. Nit iz pajčevine, ki bi naj bila tako močna, da bi se ne utrgala pri šivanju, bi morala biti spletena iz 30.000 nitk! Najtežji kokoni sviloprejk tehtajo 02 gra ma, tako da je potrebno 2300 črvov za en funt svile. Reaumur je bil mnenja, da bi se izplačalo proizvajanje pajčevinaste svile le pri velikih pajkih, kakršni žive v Ameriki. No, na Madagaskarju živi posebno velik rod pajkov, ki so uprav velikani: imenuje se nephila madagascariensis, njegov trup je dolg 5 centimetrov, največja razpetost med skrajnimi nogami pa celo 14 cm. Ti pajki proizvajajo silno mnogo pajčevine. Nekdo je opazoval: v 27 dneh je dobil štiri tisoč metrov dolgo nit? Vprašanje uporabe pajčevine seveda še ni rešeno, in naše mnenje je, da bo ostal slučaj one Američanke še dolgo časa. osamljen. Pajki pa bodo lahko slej kakor prej nemoteno spletali svoje mreže, v veliko nadlego ljudem in nečastno smrt tisočerih muh. Wil!iam N. Gemmi sodnik iz Chi-caga, ld je dvajset let vodil razprave zaradi nedržanih poročnih obljub, je izdal sedaj knjigo, v kateri navaja celo vrsto zanimivih razprav, iz katerih je razvidno, kaj vse smatrajo v Zedinjenih državah za obljubo poroke. Tako je rekel mlad mož gospodični: «Kako bi vam pristojalo, ko bi stali pred oltarjem!* Dekle ga je tožilo za 5000 dolarjev odškodnine in fant je bil obsojen, da mora plačati ta znesek, keT — ni držal zakonske obljube. Gospod Richmond je izrezal ljubavno pesem iz nesrečence, med katerimi je strašno i ijsta iu jo poslal gospodični Virginiji. razsajal skorbut, eski-mi, ki so jim po Ta »mm oaValk da io zasnubi in kazali pot preko ledu na suho. Dne 1-1 decembra .je teb 21 mož končno stopilo na suho pri Angmagsaliku, kjer jih je vzel na krov «Quest» in jih spravil v Reykjavik. a iz pajčevine r Neki ameriški list je nedavno priobčil vest, da se je ob priliki neke soareje v Newyorku pojavila elegantna dama odeta v svilo iz pajčevine! 2e precej dolgo je tega, kar se je prvič govorilo o uporabi pajčevine za žen- njinii pa ostali člani družbe. Ko se je pripeljal predsednik, jc stopil predeni starešina družbe in mu voščil prav dolgo življenje in dosti zdravja. Masaryk sa je v šali vprašal, ali nočejo pustiti cigani v miru kokoši, cigan pa je tajil, da bi kdaj kaj ukradli. Ko se jc Masaryk vračal, so mu cigani hitro postavili slavolok. Les in veje pa so si «v naglici izposodili« v sosednjem gozdu. X Duh po piva vzrok za odpust. Zelo energičen bojevnik alkoholne prepovedi v Ameriki je znani avtomobilski kralj Henry Ford, najbogatejši človek na svetu, ki je nad svojimi delavci uvedel strogo nadzorstvo. V vseh tvornicah, delavnicah in pisarnah je dal nabiti tole naznanilo: »Odslej bo vsakdo odpuščen brez opravičila ali izgovora, ako se na njegovi sapi pozna le najmanjši duh po pivu, vinu ali sploh alkoholu, ali pa ako se pri njem ali na njegovem domu najde alkoholna pijača. Vlada zahteva ostrejši boj zoper alkohol. Naša organizacija bo izvedla brezpogojno do skrajnosti to po< ostritev prepovedi.® X Proletarski koledar. Vrhovni svei za delo in obrambo Sovjetske unije je izdelal načrt reforme koledarja, po katerem naj bi imelo «proletarsko» leto na Ruskem dvanajst mesecev po šest petdnevnih tednov. Vsak peti dan naj bi veljal počitku, zato pa se uvede deveturni delovni čas. Strokovne organizacije odklanjajo projekt, češ, da pride na ta način na mesec po 9 krat 4 krat 6, t. i. 216 delovnih ur, dočim jih je bilo po dosedanjem koledarju ob osemurnem delavniku le 200 (vštevši sobotne olajšave). X Čudno srečo je imel kolesar, k' se je vračal s športne prireditve v bližini Vratislave v Nemčiji. Zaletel se je v avtomobil. Sunek je bil tako močan, da je zletel kolesar skozi debelo šipo, nameščeno pred šoferjem, ki jo je seveda razbil in se lepo vsedel na blazino poleg šoferja- Samo malo se ie opraskal in po-rezal, hujšega se mn ni zgodilo. Kraljestvo mode Moška domača obleka banalna, pa naj služi kopanje v banjf ali pa na prostem. Običajno uporabljajo zanjo razne vrste bombaževine, v katere so všite originalne vezenine, podloga in obložkl pa so iz vpijajoče tkanine (tissu eponge). Leimen-Peuch ima v izložbah zelo ljubke halje z žoltimi in modrini; progami. Ta tvrdka stremi za tem, da bi odpravila kopalne halje in jih hoče nadomestiti s pižamami iz vpijoče tkanine. Ta novost bi bila prav posrečena, seveda bi se obnesla le za kopanje v hiši, praktična pa je, ker kopalca, ki stopi » „.. —o.............i iz banje, hitro osuši, obenem pa služi dopoldanskih urah v strganih opan j lahko kot prav primerna domača obleka. ' Tako modrujejo Parižani. Blagor juti, saj pri nas imamo drugih in nujnejšiii skrbi in težav dovolj in moramo po ogreni ni večini biti zadovoljni, ako se lahko vsaj za pednevi kolikor toliko dostojno oblečemo... Ta je zaman čakala, da jo zasnubi in sodišče ga obsodi na 4000 dolarjev iz istega vzroka. Neštevilni so taki in podobni slučaji, pravi sodnik Gemmi v svoji knjigi Zanimivi pa so tudi obratni primeri, ki so še bolj čudni in naravnost smešni Gospa Smithova je zahtevala ločitev zakona, ker si mož z nohti, ki jih noče porezati, trga nogavice, katere mora ona krpati. Soprog ni hotel odnehati I pred sodnikom. Posledica: ločitev, pa tudi take države v ameriški Uniji, ki izrekajo pri ločitvah zakonov le na ločitev od mize in postelje. Gemmi prihaja do zaključka, da je .. * vi . _ ___T"»..,. <-l Neki iilozot je dejal, da se značaj kaže v malenkostih. Človek, ki čuti, da je opazovan, se opazuje. Tuie mnenje vpliva nanj bolj kakor lastni razlogi. Za eleganco in način izbiranja oblačil velja isto. Okus se ceni po malenkostih intimnega, domačega življenja. Kaj naj rečemo o gcntleinanu, kojega obleka je ukrojena po najnovejši modi in čigar iz-likani čevlji pričajo o skrbni negi in pozornosti na lepo zunanjost, če pa taistega gospoda zalotimo pri indiskretnem obisku v kah in zamazani srajci? Domače odelo je kriterij bon tona. V naslednjem hočemo podati nekaj smernic, kako naj se gospod oblači doma Povzemamo jih iz revije «Mon-sieur», vsled česar jih seveda ni mogoče doslovno prenesti v naše razmere, menimo pa, da bomo kljub temu ustregli našim čitateljem, ki se zanimajo za moško modo, če jim podamo par potez to- ^semtfapoSmo nekaj. Do- ^aže vse>lno"načrtov inpredle, zdaj niti v Parizu nimajo posebnega mo->v za jesen in zimo. Zanimalo pai to Sprehodi po letoviščih O novih m od .no dornislckih K bilo sedaj še malo zgodaj govoriti, čeprav sc £u tiuuaju ^uovuuvftu | c. - , .. skesa blaga za moška domača cdela.kcr I naše čitateljicc gotovo ako jimnansem •> izdeljujejo tvorničarji le žensko blago, par modnih zanimivosti, ki s- pojavna o S česar se morajo tudi moški ž njim! v letošnji sezon, po velikih svetovnih je tudi domišljiji kopališčih in letoviščih. Čeveljčke vidiš v vseh mogočih, tudi zadovoljiti. Zato pa 00 podtaknila zinifla, da je namreč te nitke močnejše kakor tkanina! !0t>ljvit>il zakon. Ko je o tem zaznala pariška Akade- j " _—-- mija, je pozvala Reaumura, znanega iz-1 ^ Veliki cikloni v Porenjtl. V ne-umitelja toplomera, ki se po njem Ime- j jeij0 je divjal nad mestom Ueiieidingom nuje, naj ji poroča, kar mu je znanega j cii5ion> kj je odnašal cele strehe in jih o novi ideji. Mislimo, da ne bo nezanimi- ; ponej^ vrgel na drugo stran Rena. Raz-vo, če podamo v naslednjem nekaj misli.' v,i«i, ia Kil/-, no Sin. Vihar ie izru- ki jih je imel o tej stvari znanstvenik pred več kakor dvesto leti. Reaumur se je najprej pobrigal za to, kako bi v prvi vrsti prehranil in vzgpjil pajke, ter je vprašanje o uporabljivosti pajčevine odložil na pozneje. Ker ni imel dovolj muh na razpolago, da bi ž njimi hranil svoje gojence, jih ie začel krmiti z navadnimi črvj, ki jih :e poprej na drobno razsekal, in pajki so bili s hrano vrlo zadovoljni. Kmalu je prišel Reaumur ua to, da jc barva pajčevine zelo različna: včasih siva, modra, bela itd. Nitka tkanine vzdrži težo 0.1 grama, gosenična preja vzdrži po 1.8 grama, nitka sviloprejke pa celo 4 krat več, pa je tudi štirikrat debelejša. Reaumur je hotel vzgojiti večje št;vilo pajkov, pa ni šlo, ker so se pajki preveč sovražili. Sprva, piše sloviti fizik, so se še nekam razumeli, a kmalu so začeli rdečimi ali zelenimi horizontalnimi pro- j svilene nogavice po tene barNc Knlo c M i gami, ovratnik in obložki na rokavih so prcccj kratko, za letosnn okus včasih f £ surovega, nebarvanega blaga. Druga že malce prekratko. In ozko ,c tud, vcu-1 iz svile z originalnimi vezeninami ah.no bolj. Pas jc sc vedno n:zck m n-xc pa karirana. V nekaterih pariških izlož- iti navzgor, ce mu modm ddvtatorj, ^ tebah se opažajo posebno razkošni in dra- | lito prerokujejo. Rokavi so kratk al goceni proizvodi kakor iz modrega ma- | jih sploh m. rokav.ee tuui kra.ke Izrc-črnimi vezeninami, s ! *ek okrog vratu jc majhen (sp.cast. ova* bitih je bilo na tisoče šip. Vihar je Izru-val mnogo dreves, drogov cestne železnice, brzojavnih in telefonskih in drugih podobnih, predmetov. Orkan je zagrabil čolne in celo ladje na reki in iih vrgel na suho. Škoda je ogromna. X Cisan ostane cigan. Ko je pretekli mesec potoval predsednik Masa-ryk po Češkoslovaški, so ga v Luhačo-vicah pozdravili tudi cigank Vsi ciganski otroci so se morali postaviti ob cesti, napol nagi in tudi popolnoma goli, za neverjetni t je, kdor se ne odloči, da si nabavi i blago za obleke, ker je sploh nemogoče, da bi slabo ali dra50 kupil pri tvrdki 1078/a 0! Često ga krasi priljubi iz gli ali štirioglati), delani po načinu mos= kih srajc, okrašeni z gostimi gumbki ali roškega krepa s -------- ----------. črnimi reverji in obložki. Maroški krep : len ah okrogel). . se sploh mnogo uporablja za hišna ob- ; ljeni deški ovratn.k Ponajvcc civojn« lačila. Nekaj posebno finega je brokata- : organdija m obrobljen z blagom toalete, sto odelo z rdečimi in zlatimi uvezenimi ' ki sc završujc v pentljo. Elegantno ucin= cveticami, ki spominjajo na veličastno- , kujejo tudi prsni vstavk. (plastron, okro ' , , • ,„i I -Is -i: flplnni no načinu mos« razkošno in eksotično bogastvo onjental-skih oblek. ln nočna pižama? Staroslavno nočno j nzi srajco je moška moda v velikem svetu že zdavnaj zavrgla. Moška pižama se iz deluje običajno iz takem odeiu se pač hitro in mirno za-ziblješ v sladki sea. Ratinirau okus pariških modnikov izpričuje podnevua pižama iz vtkanega sa-tina ali pa progaste svile. Posebno div-r,a je pižama iz črnega satena, posejanega z zlatim dežjem, Da učinkujejo mladostno in sveže dro= mu*™ p.,-...a ^ | bni volani na krilu, je znano. Priljubijo kitajskega krepa. V j ne so tudi obleke iz pSisiranega blaga. bodisi cele ali pa v partijah. Obleka pa ostane vkljub temu ozka. Sploh so fa» voriti mode letos «tabliers robes«, t. j. čisto gladke obleke iz kakršnegakoli ma* terijala. Separatni prednji del je zložen v drobnejše gube v partijah ali celotna ter prišit na ozek pas, ki je zavezan Pa r fšk a'*t vr d kT Leme n -Peuch ima v iz- d^v daljšo pentljo. Ta tunika izjeda ložbah razkošno bogate tonkinske Piža" I ^jS^Sh?^ povsem gladke oblekce, ki kimajo prav nikakega okraska barvastega pasu, ma» lega žepa, kake pentlje, skromne veze* nine ali velikega monograma. Seveda pa •e poleg niih v kopališčih tudi zelo mnogo čipkastih in aplikacijskih toalet, pa tudi stilskih oblek, ki 50 priljubljene zla. s ti zaradi kontrastu. Klobuki so kljub žgočim soirčnim žar/ kom v pretežni večini še majhni, ravno tako tudi solnčniki, med katerimi ;e pr»v mnogo kitajskih, oziroma japonskih. me brez pasov, s širokimi rokavi in ohlap nimi ovratniki. Ta izložba je sploh v vseh ozirih sijajna. Originalne so njene pižame iz maroškega krepa z vdelanimi vezeninami ali pa iz tafeta z olivnim gumbom na ovratniku. Dvajset vekov zrafiniranega okusa se skriva v gubali teh modernih odel, ki ne vzbujajo med modnimi Parižani nič manjšega občudovanja kakor Vau Dyck ali Bottieelli med poznavalci slikarskih umetnosti. Omenimo naj še kopalno haljo. V dobi; eksotičnih mod seveda tudi ta nc sme biti; Roda Roda: Gledališka diva Pavel je ležal na preprog; belega medveda, kakor se piše v vseh romanih — in je zamiiijeno opazoval kolo-barčke, ki so se dvigali iz njegove fine svn-ljčiee. Srkal je konjak, zakaj vsi ju-srkajo konjak. Pozval je služab-nika, ki je prišel tako tiho, kakor more Priti v romaiiu. t Pavlu je oko zadovoljno obstalo na sukah zei0 dragocenih žerifk — bil je torej mož, kakor ustvarjen, da ga pre kujemo iz življenja v dva zvezka romanske zbirke, ako ... .. .Ako bi ne imel na sebi glavnega pogreška, ki naj ga odkrije moja povest. Do leta 1898. sva bila s Pavlom ne-razdružljiva prijatelja. Tega leta je »mrla Pavlova teta, ki jo je Pavel vedno zaman naskakova-1 s prošnjami za denar in ki mu je sedaj zapustila vse svoje imetje. Pavel je hudo obogatel. To je spravilo mene in njega" v druge kroge. Razen tega sem naslednja leto odpotoval na Angleško. Tako svojega šta-""ri Pavla nisem videl dve ali tri lf',-1 Ko sem se vrnil, je bila moja orm r ■: pianu. Zvestoba je lastoost filistrstva, ki mu pripadam jaz. Na?el sem ga v istem vzornem stanovanju. kamor se ie naselil takoj po smrti rajne tete. in to je vplivalo relo pomirjevalno name. Izkazalo se je, da je Pavel, ta lahkomiselna stvar, delai pametno in ni takoj vsega razmetaL Obujala sva stare, spomine in govorila o raznih ljudeh najine bivSe družbe. Spomnila sva se tudi nekega barona — Kako se je že pisal? N---? cNerhn',» je pripomnil Pavel. «Si ga poznal?* «S tvojim posredovanjem — od nekega živahnega večera, ki ie udeležila tudi neka gledališka diva . . .» | |d'Or iz dveh razlogov. Prvič, ker si mi j vrnila, ker ni imela poguma pozvoniti. ! drag prijatelj in drugič, ker bi ti sicer. Tretji pot, ko je videla, da se je | pravili drugi, a skoro gotovo napačno, j baron nekam odpeljal, je vdrla pn Ležeče p3 mi je na tem. da si pravilno poučen. Poalnšaj torej! Ta Nemi, ki se je delal takrat mojega prijatelja in kar je nekaj časa gotovo bil, je imel ženo, ki bi zaslužila, da bi jo nosil na rokah. Bleda, ljubezniva, majhna žena. ki jo je Nerini vedno puščal samo, da Clairi d-0r. Nadela si je napačno ime in jo stala \ pred divo. držeč v roki zbiralno polo v I korist gradnje t.eke cerkve. Claire d'Or se je počutila s posetom zelo počaščeno. Grofi, knežje, baroni, kratkomalo moški — bogme, te ovija je njen der.ar nemoteno zapravljal po j taka dom s nt na kraljica okoli prsta zabaviščih. Baronica je prav dobro ve- !na tucate — in često še dragega poleg . . *. ..»•• n* . 1 1 j_____— taj« a.tntrt »/ie-nj^rmo-o criitn dela za njegove vragolije. Trpela je, tiho je trpela, neopazno vsem. Ko so prihajale k njej «printeljicc» in ji o Ncriaijevih pustolovščinah pripovedovale. i-.cIi.kor se pač more povedati z drugoga. Toda dama resničnega sveta — do te čuti nepritajeno, plaho spoštovanje ... Markiza Carrv, kakor se je baronica sicer imenovala, je bila presenečena «Da.» je prikimal Pavel in se na- !dobrim okusom — se jc smejala tako;po Clairinem nastopu. Pričakovala jc smehnil" bil je*poseben' lahen porogljiv | prisrčno, da so jo vse zavidale radi nje- resolutne, našminkane, ognjevite Sen- ali bolesten smeh. ne vem. kaj_ je bil prav za orav. «Sedaj se spominjam — neki petek jeseni...» »Tako natančno ne vem. Torej sta se s tem Nerinijem kasneje še večkrat srečala?* Pavel je zamifel in pritrdil. «Z n jo — Claire d'Or — gledališk" divo tudi?* sem vprašal. Dolgo se je obotavljal, pušil, srkal, trrbaueii čelo, ootem se je pa s celim telesom obrnil k mer.i in zaeel: «Po- nega srečnesra temperamenta. In o Neriniju ter Claire d'Or, gledališki divi je bilo toliko govoric! Nekega dne, ko so časopisi zopet v žarečih barvah opisovali demante. obleke in navade Cin.ire d"0r, je v baronici Negrini zmagala ženska nad damo — in v žge vi radovednosti je sklenila priti stvari do dna, s tem da poseti svojo tekmico. Dvakrat je stala, kakor je, pozneje rama pripovedovala, en grande fcennc ^J^tUaitoia^A -veda takoi.etila. ske v drznem budoarju — sedaj pa je stala pred njo ljubka, diskretna Claire, ji z distingviranimi kretnjami ponudila mesto v lepem salonu — in ko je čnia obiskovalko srovoriti o nekih prispevkih, jo podpisala dvakrat toliko, kolikor bi prav za prav premogla. Baronica Nerini jo onemela od občudovanja. Hote ali nehote — razumela je moža. Zdajci so ?e ji oči zarosHc. Ni vedela, kaj naj stori, da odtrga moža od tega a ne dovolj naglo, da bi jih ne opazila Claire, ki jc bila vsa osupla in si tega ni mogla pojasniti... Pa le trenutek in je uganila vse. da bi kaj rekla, se jo zgrudila k nogam baronici, ki je že vstala in poljubovaU in tolažila. Nato sta se obe ženski objeli in jeli znova jokati. — — — 7.. Ko je Nerini zvečer hotel k Clain d"0r, je ni bilo doma. Tudi dru-i dan je ni bilo doma — in šo manj tretji dan. Tretji dan je našel Clairo — pri baronici Nerini Od tedaj se Nerini in Claire nista več videla. Ncrinijevi so se preselili v >!ilan.» Tako je pripovedoval Pavel. Opazi! sem, da ima povedati še neka.-, a ga v n jegovi zamižljenosti nisem 1: ■ ■ tel motiti. , , , , .. Pušil je. srkal 111 pozvonil služabnik' . s katerim .ie govoril italijansko. Kmalu je zašumela zavesa v vra. in v sobo je stopila najljubkejša blon dinka sveta — Claire. Bil sem kakor da je vame treščilo, ko je Pavel dejal: 'Ljuba Claire, tu H predstavljam svojega .-Urcga prijatelj, ki si že pred leti 1 o vršno spoznala.. «Dobro došli.* ;>.• odgovorila Pavlov;, žena na moj poklon in mi ponudila v ooliub svaie. sladke, ozaritne crttk-- Naš izvoz v prvi polovici 1924 S te dni objavljenimi izvoznimi podatki Generalne direkcije carin za junij je torej znan pregled izvoza za celo polovico tega leta. Gibal se je v tem času izvoz, primerjan z izvozom v isti dobi prošlega leta, takole: v tonah v milijonih Din meseci I. II. III. /IV. V. VI. 1324 220.110 228.436 266.718 260.920 318.973 289.782 1923 186.924 166.847 183.707 216.068 260.259 262.514 1924 668.9 646.1 746.3 725.3 738.5 650. C 1923 396.7 463.1 652.7 460.5 I 689.31 642.4 1^584939 L274.319 4.175.9 3.333.8 Po posameznih mesecih so se glavni izvozni predmeti tekom teh 6 mesecev _ ------ gibali takole (v milijonih Din; meseci so o.60 lire (za komad), kakor aori z rimskimi števil- ' , ! itožah ie povpraševanje zelo slabo. Radi padca cen sirovim kožam so padle tudi e«ne izdelanim. Kotirajo v Zagrebu na debelo, postavno skladišče: vache-krupo-ni, lahki 70—72, teHri 78—80, vratina .•10— 42 likaiieo (Mačk) 63—70, kravje usnje, rjavo 95-100, črno 90-95 Din za kilogram, boscalf 22—26 Din za kvadratni čevelj. , Goriški trg (4. t. m.) Cene v brah: ze* ]je 0 SO — 1; korenje 0.70 — 0.80; Čehu* o.60 — 0.80; fižol 2.40 — 2.60, fižol koks 3.40 — 3.S0 lir; krompir 0.35 do 0.40 lir; paradižniki 0.80 do 1; grah ] 80 _ 2.40 lir; fižol v stročju 0.60 do 1.50; jabolka 1 — 1-80; orehi 5 — 6; hruške 0.80 — 2.40; breskve 2.80 — 5.50; namizno grozdje 3.20 — 3.60; sveže ma* slo 13 — 15; kuhano maslo 18 — 20; med v satov ju 8 — 9; čisti med 10 — 12 (vse za ko): mleko 1—1.20 (za 1); jajca 0.55 označeni kakor gori z kami): Les: I. 134; II. 161; IU- 176; 141.6; V. 196.3; VI. 184. Jajca: I. 42.8; II. 35.8; III. 68.4; 74.4; V. 106.4; VI. 48.4. Goveda: I. 76.5; II. 41.1; III. 39.6; IV. 52.6; V. 54.9; VI. 63.9. Sveže meso: L 62.7; II. 65.3; III. 28.2; IV. 21.3; V. 18.9; VI. 31.7.^ Prek a jeno meso: I. 21.9; II. 3.4; IV. IV. III. 4.3 .3; IV. 7.2; V. 5.2; VI. 6.9. Svinje: I. 28.4; II. 25.4; III. 19.1; IV. 24.5; V. 23.9; VI. 19.7. Kanji: L 15; II. 16.8; III. 21.1; IV. 24.5; V. 22.5; VI. 19. Pšenica: 1.4; II. 9.2; TIT. 9.4; IV. 8.5 V. 10; VI. 5.5. Turščica: I. 23.9; II. 26.4; III. 42.1; IV. 41.4; V. 28.2; VI. 9.2. Suhe češplje: I. 60.2; II. 35.4; II,. 23.4; IV. 11.3; V. 2.2; VI. -. Kože od divjačine: I. 2; II. 22; III. 45.8; IV. 54.5; V. 7.1; VI. 14. Iz tega pregleda vidimo, da je znašala \ rednost v prvi polovic t. 1. izvoženega blaga 4175.9 milijona Din, to ie za^ 824 milijona Din, odnosno za 25 odst. več nego v isti dobi lanskega leta. Les zavzema kakor vedno tudi sedaj prvo mesto med izvoznimi predmeti. Glavni kupec našega lesa je bila Italija. Izvoz jajc je dosegel v maju rekordno številke (vrednost 106.4 milijona Din), a je v juniju zopet znatno padel, kar je pripisovati okolnosti, da je nastopila vročina. ki kvari blago in radi tega malokdo rizkira izvoz. Glavni kupci naših jajc so Švica, Avstrija in Nemčija. Izvoz goved je od februarja dalje naraščal. Glavni kupci naših goved so bili Italija, Avstrija in Češkoslovaška. Svinje so nakupovali največ Avstrijci in Čehoslovaki. Izvoz tur-ščice je v juniiu znatno oslabel, ker so glavne količine bile izvožene že prej. Najmočnejši izvozni mesec je bil v prvi polovici t. 1. marc, potem maj, april in drugi, lani pa je bil najmočnejši maj, potem marc. juni in drugi. Napram lani znatno povečani izvoz govori, da je bivša vlada vodila uspešno izvozno politiko. Žal le. da Generalna direkcija carin ne izdaja obenem z izvoznimi tudi uvozne podatke, na pediagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti spremembo trgovinske bi-lance napram lani. Kolikor se da iz privatnih informacij sklepati, letos izvoz ni bil večji od lanskega. Tržaški sladkorni trg. Mlačno razpo* loženje traja dalje. Kupčija ni bila veli* ka. Največ so se trgovali češkoslovaški fini kristali in madžarski peščnati slad* kor. Dosegle so se nastopne cene: pc* š č n a t i sladkor, madžarski, oktober* december Lst. 18.5 — 18.10: normalni kristali, češkoslovaški, promptnoLst. 26; fini kristali, češkoslovaški, prom ptno Lst afi; isti, nktober*dccember Lst. 10 io — 20; isti, v 50 kg — D/S, Lst. 20.5 do 20.15. — Pred otvoritvijo ljubljanske borze. Kakor nam poročajo, se bo vršila ofieijel-na otvoritev ljubljanske borze za blago in vrednote dne 16. t. m. ob 10. dopoldne v borznih prostorih na Kongresnem trgu štev. 9. __ Izredna glavna skupščina Hmeljarskega društva v Žalcu, ki se bo vršila v nedeljo 10. t. m. ob 2. uri popoldne v gostilni g. Fr. Robleka v Žalcu po na-slerlniem redu: 1. Približna določitev pridelovalnih stroškov za 100 kg hmelja in množine letošnjega pridelka. 2. Razgovor o plačilu za obiranje hmelja. 3. Druga potrebna razmotrivanja pred hmeljsko se-7;jo. 4. Nasveti. — Ker so razpravljanja glavne skupščine velevažna, cai bo tudi udeležba mcogobrojca. Pridite torej vsi' _ Položaj na hmeljarskih tržiščih. Iz Niiroberga poročajo: Čeprav se bliža, že hmeliska sezona in so vesti o izgledih hmoljske letine le ugodne, so vendar cene čvrste. V Niirabergu notirajo: prvovrstni hmelj 260—295 zlatih mark, srednji 'n dobri srednji 210-250 zlatih mark za 50 kg. V Alzaciji je k t? očita mirna in so cene potisnjene pod 1000 frankov. V 2at-cu notira hmelj med 8800-4000 čK. Na jnžno-zapadnem nemškem hmeljskem trgu so cene poskočile za 50 mark pri 50 kilogramih. Izglede nove letine pričenjajo tam radi vlažnega vremena, manj ugodno presojati. Neugodna so poročila, tudi iz. Alzaoije zlasti za zgodnji hmelj. — Dobave in prodaje. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu se bo vršila 28. t., m. ofertalna licitacija glede dobave 6150 žarnic- (prvotno razpisana p.a dan 11. t. n.). — Dne 6. septembra se bodo vršile naslednje ofertalne licitacije: pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotiei glede dobave skretnic ter glede dobave handaž za kolesa; pri ravna-teljstvu državnih žcleznic v Zagrebu gle- — Angleški krediti za češkoslovaško sladkorno Industrijo. Iz Prage poročajo: Pogajanja o kreditih v funtih za financiranje sladkorne kampanje sladkornih t vernic, ki pripadajo koncertoma Praške kreditne banke in Moravske agrarne banke, so uspela povoljno. Kredit. Id znaša 1.5 milijona funtov, se bo likvidiral v šestih ratah. _ Ustavitev plačil na Dunaju. Z Dunaja poročajo, da. je ustavila plačila veletrgovina z mesom in mastjo Otto Klein. G. ra. b. H., Wien ni. Pasiva znašajo 2.6 milijarde, a aktiva le 438 milijonov aK. Nadalje jc zaprosila za uvedbo poravnalnega postopanja veletrgovina z živili. Otto Kohlberger & Co.. G. m. b. H., Wien F". Pasiva znašajo 3.75 milijarde avstrijskih kron. — Zboljšanje madžarske trgovinske bilance. Iz Budimpešte poročajo: Po izkazu madžarskega statističnega urada, se končuje prvo polletje madžarske trgovinske bilance s primanjkljajem 57.7 milijona zlatih kron napram primanjkljaju 96.6 milijona zlatih kron v prvem semestru prošlega leta. Uvoz ie zaašal vrednost 298 milijonov, a izvoz 240 milijonov zlatih kron. — Izkaz Rimumske Narodne banke z dne 12. julija, izkazuje povišanje obtoka bankovcev za 100 milijonov na 17.89 milijarde lejev. '= Žetev v Besarabiji je uspela istotako slabo kakor v sosednjih okrajih Ukrajine. Žitna žetev je v glavnem končana. Sokolski Glasnik št. 14.—15. ima. na uvodnem mestu razlago o velikem pomena, ki ga iraa n. sokolski sabor v Zagrebu za nadaljno delo bodočih petih let, zato jc treba, da. delegati na sabor pridejo dobro pripravljeni. Ogromno gradivo, ki ;ra je zbralo staresinjstvo in dalo delegatom v -roke, da se spoznajo o vseh vprašanjih, ki pridejo na saboru v pretres, je temelj, na katerem -naj župe razpravljajo že doma, da bodo debate na sabora stvarne in solidne. Sokolski sa-bor mora ustvariti nekaj popolnega, in stvarnega, na čemur bomo gradili v bodočnosti v korist, celokupnega jugoslovanskega Sokolstva. — Na drugem mestu je oklic saveznega starešinjstva o izidu olimpijske tekme, kakor so izdelanih številka več. Šport de dobave raznih tiskovin. — Dne 9. septembra se bodo vršile naslednje ofertalne licitacije: pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave usnja in usnjatih jermenov; pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotiei glede dobave 1500 kg olja, ter glede dobave raznih podvezic in žeblje v za, tračnice ter tirefonda; pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave 60.000 k? čistega bencina. — Uprava državnih monopolov v Beogradu bo predala 8. septembra- na javni dražbe okoli 300.000 kercu je dovoljeno na podlagi sejemsko legitimacije v času od 5. do 19. avgusta t. 1. potovati brez vizuma v Češkoslovaško in iz nje. — Nižje cene mleku v Italiji. Italijanska komisija za določanje cen mleku je prišla, do zaključka, da je dosedanja cena mleku 64.9 lire za hI previsoka in da jo je treba, znižati za 3.3 lire. Po tem znižanju stane liter mleka v Italiji okrog 2.20 Din v naši vrednosti. _. Slovaška sladkorna kampanja. Iz Bratislave poročajo: Slovaške sladkorne tvornice imajo zasigurano za predelavo Naraščajski dan na Bleclu Gorenjska sokolfka župa je priredila svoj naraščajski dan preteklo nedeljo ca Bledu. Vreme jc prireditev sicer oviralo, vendar se je mogel vsaj glavni del programa izvršiti. Rano zjutraj so se pričele tekme naraščaja. Med posamezniki je bil v višjem oddelku prvi naraščaj-nik Karol Piber z Bleda, dragi Jože Kavčič iz Škofje Lcke, tretji Franc Kavčič iz Krania, v nižjem oddelku pa po vrsti Leo Kovačič. Ivan Rozman in Slavko Masterl vsi iz Stražišča. V višjem oddelku si je priborila prvo mesto samo vrsta iz Škofje Loke. drugo pa z Bleda, v nižjem oddelku je bila prva vrsta iz Strašišča, druga iz Tržiča, tretja iz Kranja. Pri popoldanskih skušnjah je nastopilo 502 moške in ženske dece z zelo slikovitimi župnimi skupinskim vajami, 96 ženskega narašča ja na gredeh ter 100 naraščaja iko f s prostimi vajami. Po skupnem obedu v Zaki so se podali naraščaj ic deea k razvitju prapora blejskega naraščaja. Razvitje se je izvršilo pred Sokolskim domom na Bledu. Zbrani naraščaj in članstvo je pozdravil župni poti staro sta br. Špicer z jedernatim govorom. Vaditelj blejskega naraščaja br. Bitecc je cato izročil s primernim nagovorom praporščaku lepo izdelan prapor. Po razvitjuprapora se .je razvil veličasten sprevod mimo kraljevega dvorca v Zako. Na čelu sprevoda jc korakala irodba jeseniškega sokolskega društva, za njo 7 društvenih in trije naraščajski prapori, 260 moške in ženske dece, 120 moškega in 100 ženskega naraščaja, 120 članov in 80 članic. Zbrano Sokolstvo ie ob pohodu mimo dvorca deMliralo pred kraljevsko dvo£co. Po prihodu v Zako je nastopil moški naraščaj s prostimi vajami, ženski naraščaj blejskega društva z vajami j Po jezeru«, moška deea pa z vajami s puškami. Ostali del telovadnega sporeda je vsled dežja moral odpa-sti. Cela prireditev jo pokazala višek or-ganizatorične sile Sokolstva, ki se je kljub neugodnemu vremenu v lepem številu udeležilo prireditve. Omeniti moramo zlasti deco in naraščaj iz Železnikov in Žirov, ki so kljub veliki oddaljenosti od železniške prege dospeli ca svoj prazoik. Sokolsko društvo v Šiški je moralo vzlie temu, da se ie razviti« naraščajske-ga prapora vršilo v nedeljo pri skrajno slabem vremenu, odpovedati javno telovadbo in veselico. Vsled tega se vrši v nedeljo 10. t. m. ob 4. uri pop. javna telovadba in veselica z istim sporedom kakor bi se morala vršiti v nedeljo. Pred telovadbo povorka pr> Šiški. Narodne nošo dobrodošle. Sodeluje godba Dr. divizijske oblasti pod osebnim vodstvom j dr. Čerina. Bratska društva se vljudno ( vabijo, da se udeleže te prireditve. — j Za odpovedano prireditev dne 3. avgusta , kupljene vstopnice so veljavne za 10. ; avgust. — Zdravo! Sokoiska društva naj javijo svojim župani točen imenik (z bivališčem) vseh j udeležencev Pokrajinskega zleta. v Za- ] grebu v svrho zavarovanja proti nezgo- Naš veslaški šport Preteklo nedeljo se je v Curihu vršila mednarodna veslaška tekma, katere se je udeležil od naših klubov splitski »Gusar., čigar moštvo je dospelo na cilj kot peto. Prvi so bili Holandci, drugi Švicarji, tretji Čehoslovaki, četrti pa Belgijci. Čehoslovaki, Belgijci in naši veslači so dospeli ca cilj z diferencami ene sekunde. Ob tej priliki hočemo podati kratek pregled našega veslaškega športa ter dati nekoliko pripomb glede nastopa Gusarja v Curihu. Državna samostojnost je povzročila pri nas tudi glede veslaškega športa velik razmah. Poleg starih predvojnih klubov »Neptuo (Osljek), Danubius (Novi Sad), Hrvatski veslački klub (Zagreb), Ljubljanski športni klub in drugih je nastala vzdolž naše primorske in dalmatinske obale cela vrsta novih veslaških organizacij, zlasti v Splitu, Makarski, Si-beniku, Gružu, Dubrovniku, Komlži, Ko-torju itd.; pa tudi na ozemlju stare Sr-biie so vzrasli novi veslaški klubi, predvsem seveda v Beogradu. Propagatorji veslaškega športa in ustanovitelji veslaških organizacij v Stari Srbi.il so bili srbski akademiki, ki so za vojne študirali na angleških univerzah v Ox Fordu in Cambridgeu. Razvoj našega veslaškega športa je ro dil potrebo vrhovne veslaške organizacije. Ob priliki jugoslovenskega sokolskega zleta v Ljubljani 1. 1922 se je ustanovil Jugoslovanski Veslaški Savez, v katerem je danes včlanjcoih nad 25 veslaških klubov. Sedež Saveza ic v Beogradu, tehnični odbor pa v Splitu kjer so trije klubi, med njimi zlasti agilni cGusar». Primorski klubi goje večinoma veslanje v takozvanih jolah (Ycle de mer), in sicer radi valov in nemirnega morja, ki dopušča le redko veslanje v pravih angleških dirkalnih čolnih (outrig-ger), zato je veslaški Savez za letos razdelil prvenstvo države na dva dela: Za jole in za outriggerje. Izvršitev prvenstva za jole, ki se je vršilo 12. julija, je prepustil Savez Splitu. Startale so dvojke, štirice in osmice. Poleg dveh splitskih klubov so se udeležili tega prvenstvenega tekmovanja klubi «Krka* iz Sibenika, »Neptun* iz Dubrovnika in Hrvatski veslaški klub iz Zagreba. Ostali naši klubi se vsled preranega termina niso mogli | udeležiti tega tekmovanja, ker so njiho- i vi člani večinoma akademiki, ki so bili! ta čas še na svojih študijah v univerzi- | tetcih mestih. Nekateri klubi, tako tud' Ljubljacski sportci klub, so samo zaradi tega prvenstvenega tekmovanja na morju nabavili dirkalne jole, ki pa so dospele šele teden dni pred prvenstveno regato. Tako tem klubom ni bilo mogoče priučiti svojih veslačev na to, za nje dosedaj neznano kategorijo čolnov. Normalni veslaški trening za regato znaša namreč tri do štiri mesce, da doseže moštvo popolno vigranost in uajizdatnejši pogon čolna. Veslaški trening zahteva od vseh športov največjo koncentracijo moralne in fizične energije. Ti klubi so pravočasno opozorili na te zadržke. Gusar pa je iorsiral termin ter spojil regato jol z izbirno tekmo za letošnje prvenstvo Evrope v Curihu dne 2. in 3. t nt, kamor je hotel na vsak način prili kot reprezentant naših državnih barv. Dejansko se je te izbirne tekme udeležil polce Gusarja samo še en klub. Letošnje državno prvenstvo se vrši šele 7. in 8. septembra v Beogradu, kjer se bodo prvič v naši držav! merilc sjte vseh veslačev Jugoslavije. Zato je bil start Gusarja v Curihu cekoliko preran, ker dosedaj sploh še nismo preizkusili svojih veslaških sil med seboj. Nočemo podcenjevati uspeha Gusarja v Curihu, vendar pa menimo, da jc malo preveč samozavestno, da nastopamo v težki mednarodni borbi za prvenstvo Evrope, do-kler nismo v državni prvenstveni tekmi pregledali svojih vrst. Jugoslovanski veslaški savez jc od lani čian mednarodnega Saveza (Fedcra-tion Internationale de societes d' avircn, F. I. S. A.) Prihodnje leto sc vrši tekmovanje za veslaško prvenstvo Evrope v Pragi, kier mora po mednarodnih savez-nih pravilih nastopiti tudi Jugoslavija, ker je določen obligatoričei start za vsa države razen oaih, ki niso od država kjer se vrši evropsko prvenstvo ločene več kot po dveh državah. Kakor govori, se Gusar ne udeleži državne regate -s Beogradu. Vsekakor pa je potrebno, da sc določi posebna izbirna tekma za Prago, ako Gusar faktično ne bo startal v Beogradu. Iz zbora nogometnih sodnikov. (Službeno). V petek, dne 8. t m. ob 20. uri zvečer se vrši v damskem salonu kavarne »Emona® izredni občni zbor s sledečim dnevnim redom: Poročilo odbora, absolutorij, volitve novega odbora, volitev delegata za občei zbor v Zagrebu in slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti se vrši pol ure kasneje nov občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu udeležencev. Gg. sodniki, ki se ne morejo udeležiti občnega zbora, pa morajo poslati polnomočja za našega delegata, ki odpotuje v Zagreb (ime naj spustijo) in sicer najkasneje do sobote, dne 9. t. m. na sekcijo v kavarno »Evropa«. Občni zbor v Zagrebu se vrši v nedeljo, dne 10. t m. Sodniki za mladinske tekme. Za mladinske pokalne tekme, ki se vrše v nedeljo na igrišču Ilirije so določeni sledeči nogometni sodniki: Laik : Slovenija g. Raška; Primorje : Hermes g. Možma; Slovan : Mladika g. Strnad in Ilirija : Panonija g. Goslar. Kolesarski podsavez Slovenije. Povodom IV. zvezdne dirke v Celje, dne 10. t m. se vrši v petek zvečer ob 730 sestanek vseh iunkcijonarjcv ic dirkačev v klubovih prostorih »Ilirije*, restavracija »Novi svet*. . Klub kolesarjev in motocikhstov Ilirija. Dirka za »klubovo prvenstvo 1924« sc vrši v nedeljo dne 10. t. m. o priliki zvezdne dirke v Celje. Pri nedeljski plavalni tekmi skozi Rim je na 7700 m dolgi progi dospel kot . rvuji ji. ----- ' - , _ c 1 prvi na cilj Bacigalupo Benato od C. b. Ruentes v 1:05:08. Lawn-tennis turnir priredi S. K. iu riia v Ljubljani 15. avgusta ic sledeče dni ob priliki ljubljanskega velesejma. Je to 3. pokrajinski in 1. mednarodni turnir tega kluba. Tekmovalo se bo za prvenstva Slovenije, in sicer: gospodje ic dame posamezno, gospodje v dvoje; za prvenstvo Ljubljane: gospodje in dame posamezno, gospodje v dvoje, dame iu gospodje v dvoje, gospodje (juniorji) posamezno. Rok za prijave je 12. avgust Uprava turnirja razpisuje častno nagrado za naj-boliše amaterske fotografije s turnirja. Vstopnice za turnir se dobe v trgovini J. Goreč, Dunajska cesta 1. Cene: Permanentne vstopnice 25 Din, dnevne stopnice 5 in 10 Din. Svetovni rekordi češkoslovaških atletinj. Mednarodna zveza za ženski šport je priznala 13 rezultatov čehoslovaških lahkoatlctim kot svetovne rekorde, med niimi: Skok v višino z mesta (Očadliko-va) 1-13, mec žoge (Vidlakova) 28.63, met kopja z obema rokama (Olmcrova) 41.61, z eno roko (Janderova) 27.27. Prihodnje olimpijske damske igre se vršijo 1. 1926 v Bruslju, 1930 pa v Pragi. n Ali ste že poslali na-i ročnlno za „Mro" Lastnik in izdajatelj Konzorcij «.^utra>. Odgovorni urednik F r. BrozoviS. Tisk Delniške tiskarne, d d. v LJubljani Ljubljana 6 avcusta 1924. I.O Ljubljana 306 uad morjem Kraj opazosania Ljubljana Ljubljana Ljnblj&ua / arreb . Deoprad Da oaj . 1'raga . Inomost ob 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. Zračni tlak 7650 764 2 7643 760 4 Zračna temperatura Veter Oblačno 0—10 Pauavioe. mm j 14-2 brez votra oblačno 01 23 6 sev. zapaJ več. jasno —' 18 3 brez vetra jasao — ! 14-0 zapad reč. iasno o-i V Ljubljani barometer sUnovit temper. primerna SoIncevib»ja ob 4-17. tahaia ob 19*23 Dunajsko vremensko poročilo. V Av- Italija ima že docela jasno vreme. V se iltltUV Cto. jnv\iviww r>---------- ------~ okro- 130.000 oralov sladkorne pese. Le- i dam. Kdor ce bo prijavljen nima pravice tošnia letina Pese bo za la»s4a> Ido., poškoubeae nagrade. striji je šc precej nejasno in deževno, vendar pa je fremta zapadnega vre mer.a oelablieua ter potisnjena proti vzhodu. verni Švedski je zelo toplo. Napoved za četrtek: Vreme negotovo. m . s i!" »opevanje- t. Senltre- » rai-.uca vsa*. b.»eda 1 Din. - PrlobMJejo .. 1. »al. ogla.1. *1 VZ -.„a»Tat N. vprašanja od^arl. uprava * J. vprašaju priložena ..»k. to planu T a vrrn, «- m IV,cno«ebnlm vhodom, išče samostojen gospod za takoj. Ponudbe na upravo „Jutra" pod ,,Elegantna". 16039 : izdeluje najhitreje fotograf I Hu'--on H t b š e r. Ljubl jana, i Valvasorjev trg 7. 1828 Prefekti. Dijaški dom v Ptuju razpisuje dvoje mest prefpkmv. Kvalifikacija: Srednješolska matura, po možnosti znanje Tranonščlne. Prednost Imajo akademiki. Stanovanje ln popolna oskrba v zavodu, plača po dogovoru. Nekolko-vane prošnje s curr. vitae vsaj do 15. avgusta na vod-fctvo dijaškega doma v Ptutu 16047 Kot gospodinja Iščo mesta mlada gospa k samostojnemu gospodu ali vdovcu. Vajena je vsega gospodinjstva. - Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod značk ..Pridna gospodinja". 1593 Mlad trg. pomočnik išče mesta v kakem večjem j kraju Slovenije v trgovini | 5 f^-p^Tf'---T^^^Jf 'TAl opremljeno mes. sobo ponudbe na upravo „Jutra" 1 ' - — pod ..Spccerija 65". 16007 Za vzgojiteljico želi mesta vdova, bivša učiteljica, 34 let, k otrokom brez matere. — Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod znamko ..Skrbna vzgoja". 16010 Otomane in drugo blazinasto pohištvo, ima vedno v zalogi po najnižji ceni Rudolf Radovan, tapetnlk. Krekov trg štev. 7. 15312 V/ertheim blagajne priporoča ..Ljubljanska ko-inercijama družba ' Ljublja-značko ua> Blelwelsova cesta št. 18. 10S9 j ISče gospod. — ronudbe Enonadstronna hiša i v. j.. Ljubljana, postni /tnl z vrtom ln zemljiščem se po uaI _ jako ugodni ceni takoj pro-da. Puizve se v Ljubljani Opekarska cesta 10. 15102 , na pre-16041 Črn klavir (Stutzflilgel), dobro ohra- NaMov^povcT^iprava°„jutra" Maribor, Orajskl tr5 1 16034 1{a,poia?a 0d 9. avguB-a nat>r«>j s popolnim bufetom rarztih ie.til, v restavraciji in Dalmatinski kleti istotam se nahajajoči. Nova dobava šumadijskeea terana po 10 Din v Dalmatinski kleli kakor tn;li v restavraciji. Dobro vpeljana domača primorska in srbska kuhinja, katero vodi dobro izvežbana kuharica. Na razpolago so najboljša domača etara in nova vina po zmernih cenah Za obilen obisk se priporoča re3tavraterka Napredno obrtniško društvo v Ljubljani priporoča slavnemu občinstvu naslednje obrtnike: Kleparji: Pičman Lovro, Streliška ulica 29. Mizarji: Primožič Ferdo, Trnovski pristan X, Perko Matija, Zgor. Šiška (teleion 372), Senica Jožef, Za Bežigradom 5, Škafar Franc, Rimska cesta 16. Zaloga pohištva: Škafar Franc, Rimska cesta 16. Ključavničarji: Geyer Rudolf, Cesta na gorenjsko železnico, Rebek Josip, Cankarjevo nabrežje 9. Soboslikaiji: Rožič brata, Vegova ulica 8, Špeletič Štefan, Rimska cesta 16. Pleskarji: Rožič brata, Vegova ulica 8, Bricelj Ivan, Dunajska cesta 16. Vodovodni instalaterji: Pičman Lovro, Streliška ulica 29. Parketarji in zaloga parketov: Puh Josip, Gradaška ulica 16, Primožič Ferdo, Trnovski pristan 4. Krojači in krojačice: Iglič Fran, Kolodvorska ulica 28, Kersnič Ivan, Resljeva cesta 1. Brivci: Franchetti Engelbert, Dunajska cesta 20, Loborec Franc, Rimska cesta 21, Zaje Franc, Dunajska cesta 12, Gjud Ivan, Stari trg 28. Fotografi: Hibšer Hugon, Valvazorjev trg 7. Knjigovezi: Jakopič Ivan, Cankarjevo nabrežje 8. Pes prepeličar star 9 mesecev, se proda ali pa zamenja za psa čuvaja. Naslov v upr. .Jutra'. 15913 Čistokrvna volčja psica z rodovulkoiu. kakor tudi 6 m!a ličev, sc poceni proda. Pojasnila daje: W. Schubert. v Tržiču. 1B99T Psička fozterlera, špica aH plnča, kupim. Ponudbe na upravo „Jutra" pod ..Lušten". 16040 Opremljena soba j Kdor iisšs kal predal: | Kdor hoče iioj kupili I Kdor išes sluliie itd. f Kdor rad čita lepe povesti, naj naroči priljubljene romano „ Do sedaj so izšli sledeči: ' JEAN DE LA HIRE: Lucif ep Fantastičen roman v VI. deiih. Ceua Din 45' vezano Din 55'—, po pošti Din 2 vec. BBSBBsaESssafiHara | FEREAL CUENDAS: | 1/oIIJki ira^t^izitoi? a Zgodovinski roman iz dobo španske inkvizicije. | Cena Din 30—, po pošti Din 2 — ve«. g HARRY SHEFF: * Hči papeža Zgodovinski roman, ki popisuje krvoločnost in g neti ravno življenje papeža Aleksandra VI., nje- ™ Rovoea s'oa Cezarja in hčerke Lnkrecije Borgije. Broširano Din 30'—, ve-ano Din 36 —, po pošti Din 2'— več. Posestvo v bližini škofje Loke, se upravi proda ali odda v najem. — Pojasnila daje Splošno kreditno društvo, Ljubljana, Aleksandrova cesta. 15S40 I po možnosti predsoba s po- ! sebnim vhodom se Išče za , . ! boljšega gospoda. Naslovov i g J H S C f i T 3 » „]lilfl3 R ..Jutra". nobeni knjiž- § s ■ s ■ B i'3 Hiša z gospodarskim poslopjem in i 3 orali zemlje (občinska ln vaška zajerlnica), naprodaj. — Hiša se nahaja v bližini občino, pošte in cerkve, prl-rjravna -a vsako obrt. Cena je 60.000 Din. — Pojasnila dale J. Malešlč, trg. v Metliki. 16018 Papir za dekoržranje c1M S K1H PROSTO,iGV nudi v veliki izberi tvrdka *no,a II. Tič^i*, Liabljaua. niči ne sme manjkati Conkarie« M i Uredil dr. J. Glonar Vez. 37 Din, broi. 30 Din, pošt. fSO Dm a 12 m a v g » , o ■ -i a ' @ a § Naroča se pri | Tiskovni zadrugi ^ i 1 v Ljubljani " | Absolventi |a drž. dvorazredne trg. šole z lletno prakso, vajena vseh Pisarniških del. Išče prlmer-mesta. Cenj. ponudbe D'i. U!,r- ..Jutra" pod šifro .Marljiva 57". 15964 ,u. „ Kletar pn na niin^t.. , r . Kopalna banja ln vistra svcttljka, sc proda Uih:a na grad 5. 15S83 Na Bledu ; ob samem jezeru, do kraljevega posestva, krasna lega, I se prodaja zemljišče z borovim ln jelovlm gozdom, | okolu 70.000 kv. metrov, ---------------I celo ali ua purcele. Pogoji „ ... ^ povoljnl. Obrnit! se Je ua: Enosedezni avto i Ar,i z. ni?a, geu. direk- ..Baja". prost davka iu šo- torja carin v pokoju ln in-ferskega Izpita, v najbolj- . dustrljalca. vila .Ajlce na Sem stanju, naprodaj po ze- Bledu (Slovenija). 15507 lo ugodni ceni. Ogleda se B^ssaassssfaKffstffia 5 so ca Dunaj,, T jug0Bia. , vi l. Izu cn , vseh 4,tar_ : sk h poslih, |5fu odgovar- i jajoce mesto. cent. ponudbe pod ..Podrumai- III-A 29/a" na luterrcklam. a. a. Za5rcb Palmotlčeva 13 Kam nik. 16010 Posestvo — — se proda po ugodni ceni na Oklukavi gori pri Sromlah. Eleganten pianino Vila. hram z voo pripravo, in prava perzijska preproga čebelnjak, vinograd Anton sc proda. Informacije daje Svet, Globoko, Bro-ice. .. _ t... — >• iftf,tn . Ijb'1 I ' I tik •V - -i ■ ' V Denite v juho in prikuhe krepčilo hrane „JUMAMW imaie iz preprostih jedil izvrstno, zdravo in redilno 1868/a hrano. CLAUDEE FARRERE: C3r UL S SL s? j i Zgodovinski romf.n iz življenja morskih ropar-jev v XVII. stoletju. Cena Din 20 —, po pošti Din 2 — več. FR. HELLER : Blagajna veiiksga vojvode Roman. Ceua Din 1 o'—, po pošti Din 2'- več. FR. HELLER: -«♦.»- Prigode gospoda CoIIina Šaljiv detektivski roman iz velikega sveta. Cena Din 10'—, po pošti Din 2'— več. Knjige se naroia;o pri npravniatvu ,,Jutra" v Ljubljani. Prešernova ulioa 54. Priporočamo knjigo: Stoposič a., namsnoBSlia blf^o. Popis bitke in njen pomen z dvema zemljevidoma. Knjiga velja 8 poštnino vred Din 31'— ter sc naroča pri Tiskovni zadrugi v LJubljani. Deioišks. sisi-v010*1 Din 50,000.000-— Eszor-mt zaklad okoli: Din 10,000.000- Centrala: Ljubljana, Dunajska cesta Podružnice: Brsiice, Celje. Crnomeli. Gorica. Krani, Maribor. Mehovi«, Novi Sad, ' Ptui, Saraisva, Solit. Trst, agenclta Logatec Brzojavni naslov: Banka LJubljana Tel. štev.: 251, 413, 502, 503 in 5C4 ===== «JUTRO® št. 185 ===== *»as Veridicus K^s^s^g^ss^^s^g^ss*®?«®?««®«« Jermena za. cepe gože, biče (gajžle), jermena za čevlje, tržaške bičevnike, motvoz (špa-ga), srni s, čevljarsko prejo, čopiče za belenje in pleskanje ter razne krtače kupite najceneje v veletrgovini j G5VALD BOBEIC LJUBLJANA Sv. Jakoba trg it. 9. 1097 l Vse vrste reklamnih napisov za LJabljanski veleiejem, bodisi na zunanji ograji ali v notranjih prostorih dobavlja še vedno kakor do sedaj tvrdka 1114/a Aleksandrova c. 1 LJUBLJANA Selenburgova nI. 6 strokovno izučena špecijalista za črkoslikarstvo y vseh panogah te stroke. Specijaliteta: steklene napisne iirme, slikanje državnih uradnih in drugih grbov po predpisih. — Izvršitev od najenostavnejšega do najnreciznej&ega modernega sloga. Naročila za Ljubljanski velesejem prosimo pravočasno. da nam bo mogoče ista točno dobaviti. Telefon 908. rctanovljeno 1S03. Manufakturna trgovina Opozarjamo na mlajšo moč, kl mora biti tudi vešč v aranžiranju izložb, išče zagreška veletrgovina msnufak-- turnega blaga. ■ Nastop službe takoj. Ponudbe je poslati pod šifro „Prodavaoc 11-846" „!nterreklam", d, d. oglasni zavod, Zagreb, Palmotičeva ulica 18. 4li2/a H se naroča pri Tiskovni zadrugi v Lju&ijanl tee velja b poštnino vred Din 6 50. Pesniški zbirki Fr. Zbašnik A. Debeljak Vez. 15 Din, broš. 9 Din pošt. 1 Ž5 Din TISKOVNA ZADRUGA Ljubljana vseli kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo Toplo priporočamo knjigi A. Novačau vsaks vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in briket9 mm- p?.« zmn zn premog, g. b„ g nasipi IlilULUV.--- Mlk!oSI6eva cesti Ste*. IG/11. - V*i.82 Pbi. pt*t 1 '•>" Cm Naročite pri Tiskovni z»»irug! r LjubHani Centrala za SHS ssss^s poznani kot naibolisi — šivalni s troj!, Bournev& C©„ New ^ Prodala na obroke