t-eto XXXII. Številka 18 ^1 %tanovitelji: občinske konference SZUL l^^epice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka Tržić — Izdaja Časopisno pod je t j« '^8 Kranj — Glavni urednik Igor Slavec Odgovorni urednik Andrej Zalar Po Dalmaciji je divjalo snežno neurje, Gorenjska pa je doživela eno najlepših in najtoplejših nedelj v letošnji zimi. Na smučiščih se je trlo ljudi kot da bi vedeli, da se zimski užitki poslavljajo. Mnogi pa so se z izletom v naravo izognili gneči na smučiščih in cestah. Vremenoslovci napovedujejo poslabšanje, zato bi bila res škoda zadnjo nedeljo čepeti doma. (jk) — Foto: F. Perdan Kranj, torek, 6. 3. 1979 Cena: 4 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. LASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Priprave na praznovanje 60. obletnice ZKJ > ^"riič — Pred dnevi se je v ^**£]Ću sestal odbor za praznova-60. obletnice Zveze komuni-Jugoslavije. Beseda je tekla &dvsem o programu prireditev, ^fcvečenih temu jubileju, ter o Rilcih posameznih akcij, prireditve naj bi potekale vse », začetek pa naj bi pomenila '^ležba Tržičanov na osrednji r^5anosti v Bohinjski Bistrici **jaja, ko bodo odprli muzej ža Godca. Osrednja tržiška il-editev bo 4. julija ob dnevu na Bistriški planini, kjer lo odkrili spominsko ploščo, j^titem ko namerava štab mlađake pohodne enote Kokrški ^ed avgusta organizirati množil pohod mladine »po ilegalni 'tj tovariša Tita čez Karavanke ^ 1934«. SV Tržiču nameravajo razen izdati brošuro, v kateri jj opisali položaj delavskega ^•eda v tržiški občini na začet- ku 20. stoletja, boje za severno mejo, organizirane začetke naprednega delavskega gibanja, oblike delovanja naprednega delavstva v Tržiču, ilegalne partijske prehode čez mejo, okupacijo in tekstilno stavko v Bombažni predilnici in tkalnici 1936. leta. Brošura naj bi izšla pred 29. novembrom, ko naj bi odprli tudi razstavo o naprednem delavskem gibanju v tržiški občini. Člani odbora so na seji razpravljali še o ureditvi okolice spomenika na Mahavovem griču v Sebenjah, od koder je tovariš Tito 1934. leta začel svoj ilegalni prehod čez Karavanke. Okolica j> precej zanemarjena. S prostovoljnim delom naj bi zato člani mladinske delovne brigade Kokrški odred ter drugi krajani uredili kamniti tlak okrog spomenika, zahtevnejša dela pa naj bi prevzelo gradbeno podjetje. •J. Kepic Teden boja proti raku Zdravi otroci — varna bodočnost Teden boja proti raku, ki se na pobudo Med narodne zveze izvaja vsako leto, in sicer v Jugoslaviji prvi teden v marcu, ima predvsem namen, da opozori široko javnost in vse družbene dejavnike na probleme in potrebe boja proti raku in jih pridobi za pomoč zdravstveni službi in za sodelovanje v izvajanju zdravstvenega varstva na tem področju Nosilci in organizatorji te akcije so predvsem društva in organizacije za boj proti raku. Društva želijo o raku obvestiti čim širšo javnost. We le od zdravstvene službe, ampak od vsakega posameznika je odvisno Njegovo zdravje, to pa še posebej velja za rakovo bolezen. Slovensko društvo za boj proti raku se s svojini delovnim programom vključuje v mednarodno leto otroka, ki je posvečeno varstvu vseh ^trok sveta pod geslom »Zdravi otroci - varna bodočnost«. Ta akcija *\ej zbudi družbeno zavest o obveznosti do milijonov otrok vsega sveta, zagotovi naj jim kar najboljšo zdravstveno varstvo o!> prizadevanjih za Hpjošen vsestranski napredek. V ožjem programu hoja proti raku pa se je društvo letos odločilo Z# vsebino, ki jo obeležuje geslo »Zgodnje odkrivanje novotvorb debe-jega črevesa«. Pogostost raka na tem področju narašča / razvojem civi-*i2acije in dosega že K) odstotkov vseh rakavih oholem S pravočasno diagnozo pa je ta oblika novot vorb med najuspešnejšimi za zdravljen je Potrebna pa bo boljša kadrovska zasedba in oprema bolnišnic. Ker je uspeh zdravljenja s postopki, ki so danes na voljo, tem večji, ^ijfl manjša je rakova razrast in čim prej pride bolnik v roke zdravniku, ^taja društvu za boj proti raku glavna naloga zdravstveno vzgojno ^el° s prizadevanjem za čimprejšnje odkritje (<• bolezni in takojšnje zdravljenje. Ljudem je treba povedati, kakšna so začetna znamenja **aka in kaj nas pripelje na misel, da je v našem debelem črevesu nekaj ^aiobe. Prav tako si društvo prizadeva usposabljati in motivirali zdravstvene delavce za zahtevno in delikatno zdravstveno vzgojno delo • _ ----- A----- :-----1 • w poklanja .--------j" N>ja proti raku. To temo je društvo SR Slovenije za boj proti raku Wralo za temo leta 1979 na pobudo in na temelju sklepov posveta malignih obolenjih debelega črevesa in danke, ki ga je imelo »loven-^Icfl zdravniško društvo maja lani Vrtci, šole, študij Ko bomo letos praznovali dan žena, naj bi ga delovno, priporočajo sindikati in družbenopolitične organizacije. Razumljivo, da s prazničnim obeležjem, ki pa ni kosilo, zakuska, izlet, nagelj ali vaza, temveč spoštljiva in kulturna beseda, pozornost in naklonjenost, iskrena čestitka kot priznanje naši materi, ki je ponosna vzdržala najtežje dni I in naši ženi, ki kot delavka v združenem delu gradi sedanjost. Koliko besed, razprav, problemskih konferenc je že bilo za osvetlitev položaja današnje proizvajalke, kolikokrat je že odkrito spregovorila o problemih in težavah! Nikoli zato, da je pač nekaj rekla, vedno zato, ker jo problemi še vedno težijo in bolijo. Rada bi se naprej izobraževala, ob delu, a nima časa ne možnosti, kajti celodnevne šole se le prepočasi uveljavljajo in tudi o organizirani prehrani za zdaj le še govorimo. In tako na Gorenjskem, kjer je kar okoli 50 odstotkov zaposlenih žena, nizamo podatke, kako slaba je njena kvalifikacijska struktura, kako se ne uveljavlja v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih, kako je skoraj ni na vodilnih delovnih mestih, kako pravzaprav na vseh področjih zaostaja. Kajpak je v ozadju, ko marsičesa ne razume, ko tudi ni dovolj obveščena, če mora po delu takoj v vrtec ali za štedilnik. Lahko je odločati, lahko se je dogovarjati, če ob ustrezni izobrazbi poznaš probleme in njihove poti, tih in neaktiven pa postaneš, če stvari ne razumeš, ker nisi imel ne časa in možnosti, da bi sedel na sestanku ali celo prebiral gradivo. Ključ do njenega družbenega, političnega in samoupravnega uveljavljanja je kot na dlani. V nas samih, v naši pripravljenosti, da bi pohiteli z gradnjo vrtcev, šol, da bi glasovali za organizirano družbeno prehrano, da bi jo tako razbremenili bremen, ki jih še vedno potrpežljivo nosi. Tedaj se bo lahko vpisala v večerno šolo — ne le v pletilski ali šivalni tečaj — tedaj bo lahko enakovredno študirala in popolnoma enakovredno odločala. Zato upamo, da bo ob dnevu žena vedno manj kosil po bolj ali manj imenitnih lokalih, vedno manj tistih, nedoumljivo »milostnih«: ob dnevu žena bodo pa naše delavke lahko delale le štiri ure! Naj bo čimveč trdnih obljub, da poslej v delovni organizaciji ne bo dileme, če bi delavka rada študirala, če bi želela poleg tovarne tudi vrtec, če bi tako posredno izkazala svojo voljo ne le do dela, temveč predvsem do resnične enakopravnosti v združenem delu. D. Sedej Človekovo okolje in družbeno planiranje Kranj — Na pobudo republiškega komiteja za varstvo okolja prireja izvršni svet kranjske občinske skupščine, jutri, 7. marca, ob pol osmih zjutraj regijsko posvetovanje o družbenem planiranju in razreševanju problematike varstva okolja. Predstavnik jeseniške občine bo v uvodnem referatu orisal problematiko človekovega okolja v sistemu družbenega planiranja s stališča Gorenjske in jeseniške občine. Skof-jeločani pripravljajo razpravo o problematiki onesnaževanja voda, kanalizacije in odpadkov iz cistern, Kranjčani pa razpravo o odstranjevanju trdih odpadkov, strupenih odpadkov in odpadnih olj. Na posvetovanju bo govora tudi o problematiki onesnaževanja gozd inih parkov in pašnikov, ki so važni pri ohranjevanju naravnega okolja in razvoju kmetijstva. Posvetovanje bo predvidoma trajalo do pol enajstih, nato pa škofjeloška občinska skupščina prireja ogled čistilnih naprav v Škofi) Loki in Železnikih. -jk Finkova hiša dan pred rušenjem - Finkova hiša v Kranju in bližnja poslopja na nekdanjem Bekselnu so že pripravljena za rušenje. Okolica je že primerno ca varovana, prav tako pa so pripravljalna dela že opravili nunciji. Mine boito predvidoma aktivirane jutri ob 16. uri. ko se bo Finkova hiša sesed/a. Na tem mestu bo zgrajeno novo poslopje banke (jk) - Foto: F. Perdan 23» ^%D^S0M fčMAIlEC ^ jj ^oval vas bo ansambel EPEL iti KM S • Vstopnice do SO din lahko kupite na razstavišču. • Naročila sprejema komerciala Savski loq tel 22 234 • Organiziranim skupinam OZD nudimo popust pri vstopnini Razstavišče Gorenjskega sejma v Kranju je ogrevano. Tito v Splitu Predsednik republike Josip Broz-Tito, ki se mudi v Splitu, je v nedeljo dopoldne v spremstvu predsednika zveznega sveta za mednarodne odnose Miloša Minića obiskal hotel »Lav«. Najljubšega gosta so pozdravili split.ski družbenopolitični delavci in hotelski gostje. Predsednik Tito se je z gostitelji pogovarja/ na hotelski terasi in se zanimal za gospodarski razvoj Splita. Uspehi carinikov Lani so cariniki na naših mejah prepreči/i 109 poskusov prinašanja mamil, H1H1 poskusov ilegalnega vnaša njo orožja, streliva in razstreliva, 32 poskusov odnaša nja umetniških del. Odvzeli so približno 400 kg tihotapljenega nakita, zlatnine in srebrn i ne. V 8900 primerih so odkrili odnašanje deviznih sredstev in odvzeli so več kot 2500 nezakonito uvoženih osebn i h a i tomobilov. Nov letalski red I. aprila bo začel veljati nov letalski red. Vsak ponedeljek, sredo in petek bo le tafo dAT poletelo za New York iz Beograda in Zagre ba, ob sobotah pa se bo usta vilo tudi na ljubljanskem letališču. 30. aprila bodo odpr li tudi linijo Beograd— Pe king, kamor bo letalo polete lo vsak ponedeljek, povratek pa bo ob sredah. Od maja naprej pa bo naša dežela po vezana tudi z Avstralijo, ka mor bo moč leteti vsak petek, povratek pa bo v nedeljo. Nov letalski vozni red pa bodo uvedli tudi na domačih letalskih progah. ■ 50-letnica Djakovićeve smrti Na seji občinske konfercn ce Slavonskega Broda so sporočili, da bo predsednik repu bi tke d osi p Broz - Tito predsednik častnega odbora za počastitev 50. obletnice smrti Djura Djakovića. V okviru te proslave, ki bo ime la jugoslovanski značaj, bo konec aprila v Slavonskem Brodu potekalo znanstveno srečanje o življenjski poti in delu tega funkcionarja, ki so ga ubili na jugoslovansko-avstrijski meji pred 50. leti. Predvidevajo tudi. da bodo na jugoslovanskem tekmova nju kovinarjev, ki bo letos v Novem Sadu, podelili nagni do »Djuro Djaković«. Od V ar dar j a do Triglava Do odhoda letošnje štafete mladosti na več tisoč kilo metrov dolgo pot je manj kot dvajset dni. Mladinci jo bodo 24. marca odnesli z Kaven na Koroškem. Na slovesnosti pričakujejo okoli 25 tisoč obiskovalcev iz vse Slovenije (iovorila bosta Boris Bacdek in Lev Kreft. Program pa ima naslov Od Vardarja do Triglava. Štafeto bodo po nesli na pot izpred e/ektro peči v ravenski železarni. Sečoveljsko letališče Vse kaže, da bo na sečo celjskem letališču kmalu za čel redno delati obalni letal ski center. Ze prihodnji teden naj bi tam pristalo prvo leta lo, last turističnega hotelske ga podjetja Portorož, katero bodo uporabljali za pano ramske polete nad slovensko obalo. RADOVLJICA V sredo, 7. marca, bo ob 13. uri redna seja komiteja občinske konference ZKS skupaj s predsedstvom občinskega odbora Zveze sindikatov Radovljica. Na seji bodo razpravljali o uresniče'vanju sklepov 9. seje predsedstva CK ZKS, o ceni uresničevanja zakona o združenem delu, o poročilu o uresničevanju akcijskega programa za uveljavljanje družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospo darstvu, o poslovniku medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko ter o nekaterih drugih vprašanjih. V petek, 9. marca, bo redna seja predsedstva občinske konference SZDL Radovlj ica, na kateri bodo razpravljali o poročilu o opravljenih kandidacijskih postopkih v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, o izvedbi občinske kandidacijske konference, o zaključnem računu in predlogu finančnega plana za letos, o predvideni gradnji in rekonstrukciji magistralnih in regionalnih cest v občini ter o ustanovitvi koordinacijskega odbora za planiranje. D. S. ŠK. LOKA Na današnji seji izvršnega sveta občinske skupščine obravnavale več osnutkov odlokov, samoupravno sporazumevanje o združevanju denarja za dograditev športnega centra v Skofji Loki in še nekatere druge zadeve. Jutri, 7. marca, ob 16. uri pa bo 13. seja občinske konference SZDL Skofja Loka. Na dnevnem redu je obravnava predloga programa in zaključkov celovitega sistema obveščanja v občini Skofja Loka, prometne študije za Skofjo Loko, zaključnega računa OK SZDL za lani in finančnega plana za letos. V pomoč mladim Kranj — Potrebno je več sodelovanja s šolo, s krajevnimi organizacijami in vsemi, zlasti še s starši, ki bi mladim lahko napravili lepši danes. Prav tako se je potrebno bolj organizirano zavzemati za večjo družbeno skrb otroškemu varstvu, za igrišča in prostore za otroke in podobno. 0 teh in podobnih vprašanjih so se ondan pogovarjali na občnem zboru društva prijateljev mladine na Zlatem polju v Kranju. Vso pomoč so društvu obljubili v tamkajšnji osnovni šoli Franceta Prešerna. Novo vodstvo bo skušalo uresničiti zastavljeni program ob večjem sodelovanju s šolo in vsemi organizacijami, predvsem pa o tem seznaniti in pridobiti starše. K. Makuc Kmalu Sindikalni obveščevalec Tržič — Na nedavni seji komisije za informiranje pri občinskem svetu /veze sindikatov v Tržiču so se člani med drugim dogovorili tudi o izdaji glasila občinskega sveta, ki se bo imenoval Sindikalni obveščevalec in bo izhajal po potrebi. Prva številka naj bi izšla predvidoma 20. marca, in sicer v 450 izvodih, prejeli pa naj bi jo člani občinskega sveta zveze sindikatov, komisij pri predsedstvu občinskega sveta ter člani izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata. ("Mani komisije so se dogovorili tudi o poteku akcije »v vsaki delovni organizaciji glasilo«, ki je bila začrtana že za marec, vendar pa bodo zaradi prenatrpanost i programa akcijo izvedli aprila. Njen namen je zlasti izboljšanje vsebine tovarniških glasil oziroma ustanovitev leten povsod tam; kjer jih še nimajo L Kepic DIJAŠKI DOM KRANJ razpisuje prosta dela in naloge RACUNOVODJK za nedoločen čas Pogoj: — srednja ekonomska šiihl. — pet del delov mh izkušen | Nudimo garson je.o HIŠNIKA za nedoločen čas Pogoj: — KY delavec inštalaterske, kovinske ali lesne s| roke. — vozniški i/pit H kategorije Nudimo družinsko stanovanje s cent ralno kurjav o POMOČNIKA KIHARICK za nedoločen ran Pogoj: — priučent a ) kuhari ica I — I leto delovnih izkušeni KUHINJSKK POMOČNIC K za nedoločen čas Razpis velja 14 dni po objavi. Nastop dela takoj ali po dogovoru. L. B. Tržič ani za samostojnega pravobranilca Tržič — Tretje leto je minilo, od kar družbeni pravobranilec samoupravljanja iz Radovljice opravlja svoje delo tudi v tržiški občini. Da pa bi svoje naloge, ki jih mu nalaga zakonodaja in dokumenti skupščin ter družbenopolitičnih organizacij, res uspešno uresničeval, v Tržiču že nekaj časa razmišljajo, da bi dobili lastnega pravobranilca. Družbeni pravobranilec samoupravljanja je namreč lani obravnaval 79 zadev iz tržiške občine Po številu spornih zadev so bile že tretje leto zapored na prvem mestu tiste s področja delovnih razmerij, kar je prav gotovo odraz dandanašnjih razmer in razvitosti samoupravnih odnosov v organizacijah združenega dela. V sporih iz delovnih razmerij gre zlasti za nepravilnosti okrog pre-kinitv dela, razporejanja na druge dela oziroma naloge in podobno. Ko so mii\uli teden na razširjeni seji predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov v Tržiču razpravljali o poročilu družbenega pravobranilca samoupravljanja za lansko leto, so se odločili, da sprožijo pobudo za samostojnega pravobranilca samoupravljanja v občini Tržič. H. J. Zahvala občinski skupščini Občinski odbor Zveze prostovoljcev — borcev za severno mejo 1918-19 škofjeloške občine, se zahvaljuje občinski skupščini za priznavalnino v višini 1000 din. ki so jo dobili vsi borci — prostovoljci ob f»0-letniči bojev za severno mejo Tržiški mladinci o prihodnjih nalogah Tržič — Pred dobrimi desetimi dnevi so mladinci iz osnovne organi zacije ZSMS T rž ič-mest o pripravili volilno-prograinsko konferenco. Na konferenci so pregledali svoje dosedanje delo, izvolili novo predsedstvu in izdelali programsko usmeritev za naslednje obdobje Osnovna organizacija ZSMS Tržič-mesto je še zelo mlada organizacija, saj so jo ustanovili šele konec leta 1977 Ob ustanovitvi so si zadali precej obsežen program dela. vendai ga zaradi sko|>e aktivnosti mladih m kadrovskih težav niso uspeli v celoti uresničiti. Uspešno je bilo delo mladincev na družbenopolitičnem področju, sodelovali so na volitvah v krajevno samoupravo in Olga ne SZDL, manj uspeha pa so imeli s pridobivanjem mladine za razne akcije. Zato so kot prvo nalogo v progra mu zapisali množičnost. V ta namen so v /.adnih mesecih ustanovili komi si jo za delo s pionirji« da bi mladino, ki končuje osnovno šolo, pritegnili k delu v osnovni organizaciji Povezali se bi ti In tudi z osnovnimi organi/> cijami ZSMS v združenem delu. z drugimi osnovnimi organizacijami ter sodelovali na akcijah, ki jih bo organizirala občinska konferenca zsms Tržič Konec februarja bodo ustanovili marksistični krožek, v marcu pa bodo pripravili proslavo ob dnevu žena in odbojkarsko tek movanje za dekleta Načrtuiejo tudi ustanovitev komisije /a mednarodne odnose, ki naj bi vključila V delo osnovne organizacije tudi mladince iz drugih republik. M. Kotar Akcija, pomembna za Slovence na Koroškem Merilo in potrditev demokracije S plakatno akcijo pod geslom »Podprim kandidate demokrate« se je tudi Zveza slo venskih organizacij na Koroškem vključik v volilni boj pred občinskimi volitvam 25. marca — Narodnostne, človečanske i* gospodarske pravice OELOVKC - Zadnja dvojezična plakatna akcija na Koroškem« eden od načinov vključevanja Zveze slovenskih organizacij na Ko»t škem in naše narodnostne skupnosti onstran Karavank^ v volilni b% pred 25 marcem, ko bodo volitve občinskih odbornikov. Geslo slovo-ske skupnosti v volilnem boju je »podprimo kandidate demokrate«,k* je srž poziva volivcem, naj v občinske odbore izvolijo čim več slovenst* in nemško govorečih demokratov. To pomeni, da bodo Slovenci ped? rali vse tiste demokrate, ne glede na kandidaturo na krajevnih bs* ali listah deželnih strank, ki zagovarjajo hitrejši gospodarski ranet dvojezičnega ozemlja oziroma .Južne Koroške in jim je cilj zagotovm enakopravnega položaja slovenske narodnostne skupnosti v w* pogledih Slovenska narodnostna skupnost bo glasovala za kandidate« podpirajo gospodarski razvoj Južne Koroške, se zoperstavljajo odsdr vanju ljudi v razvitejše dele države in dežele, se zavzemajo za gr infrastrukturnih objektov, zagovarjajo komunalno politiko, ki bokal stila v Min občanom, ni prizadevajo za popolno uresničitev 7 đ*»* državne pogodbe in zagovarjajo enakopravno zastopanost Sloves* po občinah in jim je pri srcu demokratičnejše odločanje v občini Vi cilji so merilo demokracije, ki jo morajo kasneje potrditi 25 rmr izvoljeni občinski odborniki. Takšnega stališča je tudi Narodni? koroških Slovencev, ki razen tega zagovarja tudi samostojne slovesa liste. Vendar je odločitev Zveze slovenskih organizacij širša< \ai n volitev tistih kandidatov, ne glede na materin jezik, ki sena občinski ravni zavzemali za izpolnitev pravičnih zahtev sloven* skupnosti in za uresničitev demokratične občinske politike. Topil pomeni, da Zveza slovenskih organizacij na Koroškem samostojni* Slovmcev ne podpira Nasprotniki Slovencev so to hoteli pribH v lažni luči in tako izigrati obe osrednji organizaciji Slovence*^ Koroškem. Praksa zadnjih let narodnostnega boja je pokazala dtj v njem lahko enako uspešni tudi nemško govoreči sodeželani. Nikjer zapisano in potrjeno, da lahko samo Slovenec zastopa slovenske rese in da je treba oblikovati posebno koroško slovensko st Frontna organiziranost naprednih demokratičnih sil je najus Predvsem pa morajo biti upoštevani vsi socialni sloji. Tudi s terena kažejo, da je temu tako in da se v večini občin tudi tako nizirajo. Prezreti pa ne kaže novosti, da Slovenci vedno bolj pou tudi gospodarski in socialni vidik razvoja manjšine. Slovenski program je torej odraz sedanjih razmer in potreb na dvoji ozemlju Južne KoroAke j Kosnjei KRANJ •Jutri, 7. mana. ob 1 r> uri bo v sejnih dvoranah zasedanje t*1 r> kranjske občinske skupščine, na katerem bodo razpravljali o rj upravnem razvoju krajevnih skupnosti, o uresničevanju x*ke» j, združenem delu, o predlogu odloka o letošnjem proračunu o piec detajlnih urbanističnih redov za Brnike, Duplje in Mavčiče, o kri za razdeljevali je sredstev krajevnim skupnostim in o ukrepih zai vo posledic poplav v krajevnih skupnostih. Akcija zaključni računi Korak napr Čeprav bodo podatki o akciji zaključni računi v škofjeloški obdelani šele v drugi polovici meseca, je po besedah predse*! občinskega sveta Zveze sindikatov Skofja Loka Janeza Thalent* sedaj možno oceniti, da je pomenila ne le korak naprej v aktiv*! sindikatov, temveč predvsem v samoupravljanju; delavcem so se 8*1 širše odprla vrata k pravim odločitvam, k možnostim, da razmišljaj*! ukrepajo kot gospodarji in se tako odmikajo od mezdne miseh**] Ocena je )>ila dana za škofjeloško občino, vendar bi jQ l^j fclif posplošili Podatki, ki prihajajo iz drugih občin ah iz vse SloveiuiV govorijo drugače Zaključni računi v preteklih letih so bili p reci v* kopica številk, zgolj formalnost, ki poprečnemu delovnemu Človek veliko pomenila in ga je postavila v položaj, koje moral slepo* strokovnim službam in mu ni preostalo drugega, kot da je dvignil v potrditev Letos pa so povsod opazni bistveni premiki na bolj«: sicer moč trditi, da s,, se povsod približali ciljem akcije, vendar je! prave vsekakor treba oceniti pozitivno. Najbolj zagreto je tekla razprava v tistih delovnih kolektivih.! so delavci že vajeni, da ob letu ne dobe na mizo le obračun za h obdobje temveč obravnavajo tudi periodične ah celo mesečne «_ Skratka tam. kjer imajo najboljši vpogled v vsa gospodara** poslovna gibanja v kolektivu Nai za primer še enkrat omenimo k* 1 ,ib lahko dodali še precej dolg seznam delovni I temeljnih organizacij. sko Savo, Čeprav bi jih Nasprotno pa v marsikateri delovni organizaciji še niso zahtev zakona o združenem delu. ki predpisuje, s katerimi podstreha predstavit, poslovanje TOZD ali delovne organizacije; pozabil vpisan podatke o dohodku na delavca, dohodku v primerjavi s pop* no porabljenimi sredstvi, .'istem dohodku na delavca, akumulao,' primerjavi s čistini dohodkom, dohodkom in poprečno uporabit sredstvi osebnih dohodkih in porabi na delavca ter čistem o, dohodku na delavca To je podatkov, s katerimi se lahko pi__ uspešnost al. ...•uspešnost poslovanja. Vse to pa mora biti povea« primernimi analizami in primerjavami. Marmkie P« *<» razprav, zapletle pri delitvi čisteg Premaihn.....Iločani.- v preteklih letih m s tem povezan mezdni odr*£ ,,. ponekod sprožil plitev., po čimvečn delitvi na osebne dohodke.I« gospodari.n.c in visok čisti dohodek nedvomno opravičujeta »dol*| no nagrado«, vendar le d.....daj, ko je takšna odločitev pove***! odio,,, v.....la se del denarja vlaga v razširjeno reprodukcijo. Pa še neka i smo v razpravah o zaključnih računih pogrešali-i redki so primeri, da bi družbene delavnost, položile obračun as* dela ... delavcem razi.»ž.le zakaj so porabile denar. Ali drugače r*vV| povedale, zakaj delav, . prispevajo denar. Takšnii pojavi p« so vposj nem nasprotju z zakonom o združenem delu. ki pravi, da dehr* I združene.,, d.h. v temeljni organizacij. - «Joftj,j , M>ti šolstva zdravstva, so, .aln.ga skrbstva m drugih družbenih dejav*>J Prve ocene kažejo, da ni še vse tako. kot bi moralo biti. Kah^/f tudi. da je pobuda /K ... Zveze sindikatov padla na ugodna tla.b»*| ia najbolj valno, tudi rezultati so L. Bogati' Torek, 6. marca 1979 3.STRAN Z dogovorom do umirjenih cen stanovanj Tržič — Izvršni svet skupščine °bčine Tržič je v torek razpravljal o ^^edlogu družbenega dogovora o *"^cionalizaciji stanovanjske gradit-v^ v Sloveniji, ki ga je pripravil °dbor podpisnikov družbenega dogo-vora o oblikovanju cen stanovanjske graditve v Sloveniji, na podlagi J^vne razprave o osnutku dogovora v prteklem letu. Namen družbenega dogovora je Ugotoviti dosedanje uresničevanje 5**'ednjeročnih programov stanovanjske graditve, postopno izboljšanje •pogojev gospodarjenja v stanovanj-^ero gospodarstvu ter intenzivnejšo ^adnjo stanovanj, s čimer bo Ustvarjena ugodna osnova za potopno umirjanje cen stanovanj. Čeprav je že lani tekla razprava o ^nutku dogovora tudi v tržiški ob-^i, je izvršni svet menil, da je Podlog v nekaterih poglavjih pre-*yalo določen, predvsem pa, nasprot-7*p kot za občinske skupščine in r^rnoupravne stanovanjske skupnosti, premalo zavezujoč za gradbena •^dietja. J H. J. Slabo pripravljen program V Kamniku menijo, da je predlagani program dela medobčinske gospodarske zbornice preveč deklarativen — Natančneje bo treba opredeliti delitev dela z republiško gospodarsko zbornico Kamnik — V skladu z zakonom o združenem delu in zakonom o združevanju združenega dela v splošna združenja in gospodarske zbornice poteka oblikovanje medobčinskih gospodarskih zbornic. Priprave na ustanovitev se zaključujejo. Tako je imela medobčinska gospodarska zbornica za Gorenjsko v preteklih dneh svojo ustanovno skupščino. Z uspešnostjo akcije pa se ne morejo pohvaliti v ljubljanski regiji in kaže. da bodo med zadnjimi v Sloveniji. Seveda se takoj zastavi vprašanje zakaj. Ze pred dvema letoma je bil oblikovan iniciativni odbor, ki je pripravil predlog programa dela in statuta, njegova naloga pa je tudi evidentiranje možnih kandidatov za skupščino in organe medobčinske zbornice. Materiali :o bili poslani v razpravo organizacijam združenega dela. izvršnim svetom občinskih skupščin in občinskim sindikalnim svetom Do srede meseca februarja Preobremenjeni gostinski delavci j* Hadovljica — Delovna inšpekci-• ki je lani opravila več pregledov območju radovljiške občine, ugo-jj^'lja, da se kljub urejeni zakono-t^ji v organizacijah združenega dela |> vedno pojavljajo pomanjkljivosti. 1^ '»t najbolj pogoste so kršitve pri j/**t«pkih sklepanja delovnih ja. Organizacije se namreč v pri-i>^rih samovoljne zapustitve dela rl/Msibajo uvedbi postopka za kršitev r^ltivne discipline. Inšpektorji so rj ^gledali tudi stanje pri zasebnih 'odajalcih. Tako kot že nekaj let l^j Kilo tudi za lani očitno, rla delavci. ^ fc© zaposleni pri obrtnikih, še ni-**l^j*> dovolj vpogleda v dohodek i> h»tov. Oh zaključku leta delavcem -h^ tacajo določeno vsoto, vendar pa >*j,višina dokaj različna in tako obrt-l^^i *e ne upoštevajo predvidenih ^terijev. fi^Kol druga pomembna kršitev pri l»t zgledih obrtnikov ugotavljajo po-*st" podaljšan delovni čas delavcev ^Hs^hnih gostiščih in pri sezonskih skupinah delodajalcev iz drugih republik. Med temi delavci in delo dajalci večkrat tudi ni pogodb, medtem ko zasebni obrtniki večinoma pogodbe sklepa jo. Inšpektorji so pregledali tudi gradbene objekte in delovne prostore ter ugotovili več nepravilnosti Organizacijam predvsem primanjkuje skladiščnih prostorov, ponekod pa so stroji in oprema zelo pomanjkljivo opremljeni Ko so preiskovali nesreče, je bil najbolj pogost vzrok zaradi nepravilnega zavarovanja strojev in naprav. V stalnem porastu pa so tudi nesreče na delo in z dela in prav hi morale organizacije združenega dela natančneje analizirati. D.Sedej naj bi odbor dobil povratne informacije s predlogi in pripombami. Teh pa je bilo v kamniški občini malo. Le dve organizaciji združenega dela sta občinskemu sindikalnemu svetu posredovali nekaj predlogov Občinski sindikalni svet s tem seveda ni zadovoljen, saj je bilo v razgovorih v delovnih kolektivih pripomb dovolj Ob tem pa naj bi predvsem združeno delo povedalo, kaj želi dobiti od nove oblike povezovanja. Razprava na izvršnem svetu občinske skupščine je osvetlila problem in nam hkrati tudi dala odgovor, zakaj je združeno delo posredovalo tako malo predlogov in pripomb. Predlagani dokumenti so slabo pripravljeni, program dela medobčinske zbornice je preveč deklarativen in natančneje bi morala biti opredeljena delitev dela med republiško in medobčinsko gospodarsko zbornico. Cv torej ni jasnega koncepta medsebojnega povezovanja, tudi ni mogoče pričakovati, da bo združeno delo dalo konkretne pripombe. V ljubljanski regiji so vse institucije med seboj povezane, vrzel obstaja le na področju gospodarstva. Kamniške organizacije združenega dela so se v preteklih letih soočale z. njo. saj bi svoje pobude in mnenja nedvomno uspešneje plasirale v okviru medobčinskega povezovanja. Ce se torej ne zastavlja vprašanje o potrebi po ustanovitvi medobčinske gospodarske zbornice, pa bo treba temeljiteje opredeliti njeno delo in status, stališča glede delegatskega oblikovanja skupščine in organov zbornice in seveda združenemu delu jasneje pokazati, kakšna bo delitev dela med republiško in medobčinsko gospodarsko zbornico le s tem ho odpravljen dvom. da se medobčinska gospodarska zbornica ne bo približala združenemu delu. M. Volčja k Obveščanje mora biti celovito Prva naloga sveta za informiranje pri občinski konferenci SZDL Tržič je izdelava analize stanja na področju informativne dejavnosti v občini Tržič - V prvič sestali iredo so se v Tržiču člani novega sveta za informiranje pri občinski konferenci SZDL. ki so doslej delovali le v ožjem strokovnem telesu, program skem svetu lokalnega radia Naloge, ki jih pno1 svet postavlja družba, niso lahke. Da bi namreč delovnim ljudem in občanom res zago- Le živa beseda! •le že tako. da so nam postali kar nekam odvra t ni ti drobno tiskani 'nformatorji, ki nas zdaj že skoraj sleherni dan čakajo pri vratarju, da $a vzamemo s seboj in preučimo, kaj je v kolektivu novega; 'rjformativna služba seje potrudila, vse je skrbno, natančno napisano tudi z grafikoni prikazano, pa vendar največkrat skupaj, le bežno preletimo, a zavrženi« Taki miio Udari. Tudi tistega dne lansko spomlad je sav 4 Vratarju informator, ki je obrazlagal osebne dohodke S; . .očka tisti mesec, osebni dohodek nekoliko nižji in lahko sled. tudi na hi. kot .se je to zgodilo takrat v savski TOZD Tovarna av.opncvmat.k« K list. an uva dokler nas ne avce čakal pri za |še. je to zgodil prekinitev dela. Ko sindikalni d elavci skočijo v k'ljub vsem naporom informativne službe za v s« 'ormiranost delavcev . . . Izvršni odbor sindikata je takrat dal pobudo s,.v finemu centru, naj najde obliko, kako bi kar najbolj« brej oddelkovodje in vodje izmen, ki so z delavci pri hejšem stiku, in jih redno osebno obveščali o vsem. kai dogaja, kar jih zadeva tako ali drugače Seminar za nop« ^ela so poimenovali »Medsebojni odnosi v delovni skupini' bripravah in razglabljali jih o vsebini teh seminarjev s<> 'ani pričeli z delom: vsak teden se {<> neposrednih delovodij zbere /.. 'Ive šolski uri na seminarju, in to med delom V treh tednih se tako čvrstina seminarju vseh 90 delovodij Prva tema. ki s() jo obravnavali Je bila seveda tista najbolj pereča - delitev osebnih dohodkov po hovem pravilniku. Sledil je sanacijski program za TOZD Umetno tisnje. na rezultati ankete o zadovoljstvu delavcev / delom, delovnim *' -......«....................i akcijo. Ugotove, cla je skupaj kriva le nein kinin izobrazi informirali na i trojih v najtes v tovarni posredne v od je Po daljših decembra Usnje, pa rezultati Okoljem in mesebojnimi odnosi, zdaj pa je na vrsti posebna tema med obojni odnosi v delovni skupini. Čeprav je bilo v začetku čutili malo na|>etosti pri le j obliki uspo-ubijanja, saj so se morda vodje čutili nekoliki) prizadele češ da je vse skupaj naperjeno proti njim. je sedaj postal ves seminai ena ama ^prta fronta mnenj; vsa vprašanja s, razčiščujejo sproti dužhe dobivajopobude neposredno s seminarjev m že se kažejo prvi rezultati Vrjdje izmen sami nakazujejo na probleme m izražajo želje po novih temah, ki zanimajo delavce: s področja komerciale, financ, razvojne broblematike. investicij itd Na novo bodo vključeni tudi vodje iz enei Retike, kontrole izdelkov in polizdelkov, kontrolnega laboratorija itd Živa beseda na seminarju in /i\ prenos mnenj do neposrednega delavca! Kot povedo v SAVI, iz lastnih izkušenj, je to edini ^kozi katero bo delavec pravilno in pravočasno obveščen i Vprašanja sproti razčiščena. 15 v tovarni SAVA omika, bodo vsa In še nekaj so spoznali seminarji. Le redno tovrstno izobraževanje i hodo prekinili I" v poletnih me» niso učinkov Hi enodn. v m kaj velja m v SAVI '0 secih. leseni pa z njimi spel ..adal|." ali I ) Deden« lovili ustavno pravico neposrednega odločanja v vseh sredinah in na vseh nivojih družbenopolitičnega življenja, bo potrebno organizirati tak sistem informiranja, ki jim bo to tudi v celoti omogočal. Le redno, pravočasno, resnično, popolno in ljudem razumljivo obveščanje bo lahko pripomoglo k oblikovanju politike in samouprav nemu odločanju tako v družbenopolitični skupnosti in organizacijah kot v samoupravnih interesnih skupnostih. organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih (''lani sveta so za letos sprejeli dokaj obširen program dela, vendar pa bodo zahtevne naloge- lahko uresničevali šele potem, ko bo izdelana analiza stanja na področju informativne delavnosti v občini, ki bo poka zala na vse pomanjkljivosti v dosedanjem načinu obveščanja. H. J. Skrb za borce in invalide Tržič - Konec Februarja so se na posvetu, ki ^a je pripravila komisija za invalide- in borce pri skupščini občin«' Tržič, /brali člani komisij«' za borce NOV. vojaške invalide ter dru-ge bor«e pri občinskem odboru ZZU NOV. predstavniki SZDI. m /M. samoupravnih interesnih skupnosti s področja socialnega skrbstva, po kojninsko invalidskega skrbstva ler si anovan jske skupnost i Beseda je tekla n uresničevanju akcijskega programa u nadaljnjem dopolnjevanju sistema socialne varnosti norcev NOV ler vojaških invalidov Omeniti gr«- zlasti zdrav stveno varstvo borcev, učinkovitejše in hitrejše zagotavljanje pogojev za izboljšanje trenutnega stanja, informacijo posveta s predstavniki ainbu lani in dispanzerjev za bor««', zdrav-I jen j«- v naravnih zdraviliščih, so-« ialno varnost kmetov borcev, po kojninsko zavarovanje, stanovani sk«> problematiko ter priznavalnine Ker j«' akiijski program, ki na je posredoval republiški komite za vprašanja bor« cv NOV in vojaške invalide pri skupščini Sl<" Slovenije, (lokaj obšnen. so Tržičani sklenili, da pri izvršnem odboru skupnosti socialnega skrbstva ustanovilo po seben koordinat i |ski odbor, ki bo vodil akciji) skupaj t občinsko k«»n- lerelKO SZDI. I Kepi« LOKA, proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje n. sol. o. Skofja Loka objavlja prosta dela oziroma naloge 1. VEČ NKV DELAVCEV za dela v skladišču I na Kidričevi 54, Skofja Loka Pogoj: — končana osnovna šola, poskusno delo traja 1 mesec 2. VEC KV VOZNIKOV motornih vozil za razvažanje blaga iz skladišča Pogoj: — končana šola za K V voznike motornih vozil — poskusno delo traja 45 dni 3. VEČ PRODAJALCEV Pogoj: — končana šola za prodajalce, — poskusno delo traja 45 dni 4 DVEH NATAKARJEV za delo v bifeju — prodajalni Pirniče Pogoj: — končana poklicna gostinska šola in eno 'eto delovnih izkušenj, — oziroma PKV natakarica, — poskusno delo traja 45 dni 5. PROGRAMERJA za delo v delovni skupnosti skupnih služb Pogoj: kandidati morajo obvladati programska jezika COBOL in RPG II ter imeti praktična znanja za dela na računalniškem sistemu, poskusno delo traja 60 koledarskih dni 6. REFERENTA ZA IZOBRAŽEVANJE za delo v delovni skupnosti skupnih služb Pogoji: pedagoška akademija (2 leti) ali višja šola za socialne delavce ali njima ustrezna šola z dvoletno prakso. Poskusno delo traja '{ mesece. Vsa dela se združujejo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo svoje prošnje z dokazili o izobrazbi na naslov: LOKA, DS skupnih služb — kadrovski sektor, Kidričeva 53, Skofja Loka v 15 dneh po objavi oglasa. !n S" BOMBAŽNA PREDILNICA IN TKALNICA ■■■■■■■■ TRŽIČ ■ Na podlagi 6. člena Pravilnika o delovnih razmerjih v združenem delu objavljamo naslednja prosta dela in naloge VODENJE IZMENE IN KONTROLIRANJE PROIZVODNJE Pogoji: 1. — 4-letna srednja šola tekstilne — konfekcijske smeri — 3 leta delovnih izkušenj, — poznavanje tehnološkega procesa in kontrole kakovosti, v konfekciji, — poznavanje organizacije dela v DO 2. — poklicna šola šiviljske stroke — 5 let delovnih izkušenj, — poznavanje tehnološkega procesa in kontrole kakovosti v konfekciji. — poznavanje organizacije dela v DO Prijave na obljavljena dela in naloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Kadrovski oddelek 15 dni od dneva objave. Prijavljeni kandidati bodo obveščeni v 30 dneh od dneva objave. interesenti lahko dobijo v Kadrovskem oddelku tudi vse dodatne informacije. DES - PODJETJE ZA DISTRIBUCIJO ELEKTRIČNE ENERGIJE SLOVENIJE LJUBLJANA, Hajdrihova 2, n. sub. o. TOZD ELEKTRO KRANJ, Cesta Staneta Žagarja 53 a, b. o. Komisija za delovna razmerja razglaša dela in naloge za nedoločen čas: FAKTURIRANJE IN LIKVIDIRANJE KONZUMNE DOKUMENTACIJE V KONZUMNEM ODDELKU 2 delavca Pogoj: ekonomski tehnik Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: TOZD Elektro Kranj, Cesta Staneta Žagarja 5,'{ a. Rok prijave je 1 5 dni po oglasu. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri prijavljenih kandidatov v 15 dneh po opravljeni izbiri. 4. STRAN Podvojena proizvodnja v LTH V LTH V Škofji Loki gradijo novo proizvodno ^kumentacijo uraestetmiko i j mr\rn-\ t t j _i * i , i" • • i • i » • „ dogovorili o skupnem reševanju m- nalO lUZJJ tliaailstVO — V njej hO najsodobnejša frastrukturnih vprašanj te cone: Ra- oprema, ki bo z dobro organizacijo dela omogočila podvojitev proizvodnje — Pripravljajo tudi novo organiziranost — Hkrati nove naložbe tudi v drugih temeljnih organizacijah V zadnjih nekaj letih je proizvodnja v Hladilstvu. temeljni organizaciji združenega dela I .TU i/ škofje Loke. naraščala vsako leto za več kot petino. Nekaj let so lahko hitro rast omogočali z izboljšavo tehnoloških postopkov, dobro organizacijo dela. vendar je zdaj delovni prostor postal tako pretesen, da je vsako nadaljnje povečevanje nemogoče. Zato so se v LTH odločili za gradnjo nove tovarniške hale, v katero bodo postavili najmodernejšo tehnologijo. Povečanje proizvodnje je namreč nujno, ker povpraševanje za serijskimi in posamičnimi hladilskimi proizvodi stalno narača in to doma in na tujem. Stalni napori za povečanje izvoza in s tem za konkurečno sposobnost in kakovost izdelkov pa tudi zahtevajo posodobitev proizvodnih procesov. Naložba, ki bo v celoti veljala 160 milijonov dinarjev, je deljena v dva dela. Najprej bodo zgradili novo proizvodno halo z 8400 kvadratnimi metri delovne površine, za katero bodo odšteli 85 milijonov dinarjev. Gradi jo SGP.Tehnik iz Skofja Loke s svojimi kooperanti. Hala je montažnega tipa in zanjo dobavlja elemente Gradiš iz Ljubljane. Po pogodbi mora biti zgrajena poleti, stroje pa bodo začeli nameščati 1. septembra in opravili preselitev do 1. oktobra. V novih prostorih bodo izdelovali komercialno hladilstvo — omare, vitrine, točilne pulte, hladilno opremo po naročilu in toplotne izmenjevalce. V novih pogojih ho moč sedanjo proizvodnjo podvojiti. Začetek uresničevanja drugega dela investicije pa je tesno povezan z uspešnim uresničevanjem prvega. Staro proizvodno halo za proizvodnjo zamrzovalnikov bodo podaljšali za la metrov in vanjo vgradili najsodobnejšo tehnologijo in tako skrajšali čas izdelave zamrzovalnikov od poprečno 3.4 ure na 2,2 ure. S tem bodo lahko sedanjo proizvodnjo M)0 zamrzovalnikov na dan povečali na 500 ali več. Poleg omenjenega programa zamrzovalnikov ho v starih proizvodnih prostorih, le na skoraj podvojeni površini, ostala proizvodnja kompresorjev in agregatov. Naložba torej pomeni, da bodo v LTH lahko že prvo leto normalnega obratovanja lahko skoraj podvojili proizvodnjo in tudi izbiro izdelkov. Ob gradnji nove tovarne hladil -stva pa se hkrati pripravlja nova organizacija dela in tudi nova samoupravna organiziranost. Pripravljajo analize v koliko samostojnih TOZD naj se sedanja največja temeljna organizacija Hladilstvo razdeli. Čeprav je opisana investicija največja v zgodovini tovarne, ne zavira enakopravnega razvoja vseh temeljnih organizacij. Tako bo že spomladi Zavod za hladilstvo in klimatizacijo zastavil z lastnimi sredstvi gradnjo povečanih laboratorijev. TOZD Livarna se bori za pravico nakupa novega velikega livarskega stroja, ker brez dodatnih proizvodnih možnosti ne more več pokrivati povpraševati j po vlitkih v domači in tuji motorni industriji. TOZD Elektromotorji v Poljanah dela v popolnoma neustreznih prostorih, čeprav od nje pričakujejo izjemne poraste v proizvodnji tistih sestavin, ki jih za finalizacijo potrebuje TOZD Hladilstvo. Da rešijo ta problem, so v LTH že naročili zazidalni načrt za industrijsko cono v Poljanah, kjer naj bi letos uredili zemljiško knjižna vprašanja in grad- cima jo. da bodo lahko že leta 1980 zastavili lopate pri gradnji nove hale v Poljanah. Vse omenjene naložbe bodo skupaj veljale 240 milijonov dinarjev Ob vsem pa bi se dalo misliti, da je pozabljena TOZD Orodjarna. Vendar pa v LTH menijo, da je potrebno v tej temeljni organizaciji najprej vzgojiti dovolj kvalificiranih delavcev in drugih kadrov in vzporedno vlagati v dodatne proizvodne zmogljivosti. Letos so namreč prvič po nekaj letih dobili več učencev za orodjarno in uposahljanje mislijo v sodelovanju s Centrom za kovinsko in avtomehansko stroko v Škofji Loki nadaljevati. L. Bogataj V LTH TOZD Hladilstvo gradijo novo proizvodno halo. - Foto: F. /Vrtfc" Kritično o zaposlovanju in uresničevanju kadrovske politike Jesenice — Na sejah zborov jeseniške občinske skupščine v minulem tednu je bila ena glavnih točk obravnava analize zaposlovanja in pregled uresničevanja družbenega dogovora o načelih za uveljavljanje kadrovske politike v jeseniški občini. Zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti je prvi dokument obrazložil predsednik izvršnega sveta Ivo Sčavničar kot predstavnik predlagatelja analize, o drugem egp Komisija za delovna razmerja EMBALAŽNO GRAFIČNEGA PODJETJA Skofja Loka objavlja prosta dela in naloge FAKTURIRANJA za določert čas (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom) Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednji pogoj: — aktivno znanje strojepisja, po možnosti dveletna administrativna šola Obvezno je trimesečno poskusno delo. Kandidati morajo pismeno vlogo z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela podati v 15 dneh po objavi na naslov: Embalažno grafično podjetje Skofja Loka, Kidričeva cesta 82. O izbiri kandidata bomo udeležence razpisa obvestili v 8. dneh po izbiri kandidata. Iskrina centrala v Moskvi Kranj — Delovna organizacija Iskra je sodelovala na mednarodnem razpisu za gradnjo mednarodne telefonske centrale v Moskvi. Ministrstvo za zveze SSSR se je po razpisu odločilo za Iskro, ki je v Moskvi že montirala sodobno mednarodno telefonsko centralo. Ta bo vključena v promet do olimpijskih iger in bo precejšnja pridobitev za izboljšanje telefonskih povezav Sovjetske zveze z ostalim svetom, saj je centrala najvišjega nivoja v svetovnem telefonskem omrežju — nivoja, imenovanega CT 1. Centrala je tipa Metaconta 10 C, Iskra pa proizvaja te centrale na podlagi licenčne pogodbe s firmo BTM — Antvverpen. Centrale Metaconta so moderni telefonski sistemi. Zahtevna razvojna dela za prilagoditev sistema posebnim zahtevam sovjetskega telefonskega omrežja ter zahtevam kupca so samostojno izvedli iskrški strokovnjaki. Večino opreme so že dobavili ter jo postavili, trenutno pa centralo v Moskvi preizkušajo. D. S. SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ >0 SO SO tO 70 |0 «0 «00% Še vedno moški in ženski poklici Mtmm&?$®-i^......^^mnmmm :_::::: :!32!F!;:..: ižsgmtmmm (4) Poklicne namere letošnje generacije osmošolcev po spolu razkrivajo značilno tradicionalno delitev na Ženske in moške poklice. Rezultati zgostitve fantov in deklet v posameznih poklicih še bolj zaostrujejo vprašanje poklicnih presežkov in primanjkljajev. Poklici orodjarja obdelovalca kovin, elektrotehnika, strojnega tehnika in številnih drugih deficitarnih poklicev ne zahtevajo posebnih fizičnih naporov, oprav ljajo se v enakih ali celo boljših delovnih pogojih kot nekateri »ženski poklici« Prav za te poklice pa se organizacije združenega dela zelo težko odločajo, da bi jih zaupala dekletom, ki prav zaradi tega in verjetno še številnih drugih bolj ali manj pomembnih razlogov teh poklicev nočejo. Za dekleta tako ostaja sorazmerno ozek krog poklicev: vse bolj se razrašča feminizacija gimnazij splošne in pedagoške smeri, tekstilni poklici, prodajal ke itd., kar pa ni zaželeno in še poslabšuje ravnovesje v kadrovski bilanci. Delež deklet in fantov letošnje generacije osmo Solcev (1978/1979). ki nameravajo v posamezne pokh KL3UČAVMIČAR3I («) 0ROD1AR3I (2M) OBOE L. KOVIN (10) KLEPAR?! (1S) AV70MEHAMKI (t!9) RTV MEHANIKI CI9) ZIDAR?! (12) MI2AR3I (24) MILIČNIKI (50) El .TEHNIKI (405) OBRAT ELEKTRIKAMI (27) FIMOMCHANIKI (21) ILEKTROMEHANIKI CS*) 5TR03NI MEHANIKI (m)»5T«.TEM.(»ti METALURŠKI TEHNIKI (1») 7 LESARSKI TEHNIKI U*> KUHAR] I (2«) DRUGI KMETIXI (VST.TFH.K11) fcRADBENI TEHNIKI (701 KEMHSKI TEHNIKI (15) OSTALI TEHN. (likovni .61AS8 )(«) tlMWAI. MATURANTI (2V) Z0B0ZDR TSHNUCI-ASIST. (H) uflTECJl -CMN.PEDAG-SMERI (121) CRAFtCNI TEHNIKI (M) TEKSTILNI TEHNIKI (411 EKONOMSKI TEHNIKI (166) PRODAJALCI (152) FRIZEmi (1*) MEDICINSKE SESTRE (««) ADMINISTRATIVNI TEHNIKI (12) VZC 031 TE L jI (67) ADMINISTRATORU («0 c o. Številni poklici so po stališčih osmošolcev izključno moški, drugi izključno ali vsaj pretežno ženski Med »mešane« poklice sodi zelo majhen krog petih poklicev: gradbeni tehniki, kemijski tehniki, gimnazija splošne smeri in ostali (likovni, glasbeni itd.) tehniki Odkrivanje glob jih vzrokov za tako neugodno situaci jo, zlasti pa še za skromne premike na tem področni, bi lahko odkrila le posebna študija. Temno polje na skici pomeni delež fantov, belo polje- pa delež deklet Številke v oklepaju za poklici pomenijo skupno število poklicnih namer, kar je hkrati opora za presojo o statistični zanesljivosti izračunanih odstotkov. Franc Helčič dokumentu pa je spregovoril predsednik komisije za uresničevanje družbenega dogovora o kadrovski politiki Franjo Kragolnik. Oba sta delegatom pojasnila tudi ugotovitve in sklepe predlagateljev dokumentov. V analizi zaposlovanja predvidevajo, da bo zaradi majhnega naravnega prirastka, upadanja priseljevanja in že sedaj visoke stopnje aktivnega prebivalstva v prihodnjih letih prišlo do primanjkovanja delavcev. Tako bodo stopnje zaposlovanja manjše, kot so si jih začrtali v planu za to srednjeročno obdobje. Rast družbenega proizvoda bo tako treba dosegati z uvajanjem sodobne tehnologije in organizacije dela ter izboljševanjem kvalifikacijske strukture zaposlenih. Zaradi neustrezne šolske izobrazbe in usmeritve nezaposlenih že sedaj manjka delavcev. Ker bi z dokvalifikacijo in prekvalifikacijo dosegli tudi polno zaposlenost žensk v sedanjih delovnih organizacijah, bodo morali odločno začeti uresničevati program usmerjenega izobraževanja in postopno prekvalifikacijo nezaposlenih. Delovne organizacije bodo zato morale v načrtih predvideti svoje dolgoročne potrebe po delavcih, in sicer v skladu s svojimi razvojnimi načrti in širšo družbeno skupnostjo. Ker je pričakovati, da se bodo delavci z začasnim bivališčem v jeseniški občini v prihodnosti v večjem številu vračali v svoje kraje, bo treba intenzivneje kot doslej izboljševati njihove življenjske razmere in iskati rešitve, da bi začasno prijavljeni delavci postali stalno prebivalstvo. S sosednjimi občinami, posebno z radovljiško, se bodo morali dogovoriti o bodočih smereh razvoja. Kot ugotavlja izvršni svet, bo to še posebno potrebno zato, ker bo tudi v prihodnosti precej žensk iz jeseniške občine odhajalo na delo v radovljiško, jeseniška ob'čina pa bo še naprej rabila moško delovno silo od drugod. Komisija za uresničevanje družbenega dogovora o kadrovski politiki v svoji prvi ugotovitvi navaja, da je bil dogovor sprejet že v 1974. letu in zato ni usklajen niti 1 ustavo in zakonom o združenem delu niti s kongresnimi dokumenti. Ker ga zato ni moč v celoti uresničevati, ga bo treba spremeniti in uskladiti tudi z novim družbenim dogovorom o ka- drovski politiki, ki ga pripravljaj* naši republiki. Ker je po sprejetju zakona o *k* ženem delu prišlo do organizaciji sprememb, bo treba v prihodnje p* pisu novega družbenega dogovC-posvetiti več pozornosti in v spRf manje vključiti tudi temeljne otp nizacije, ki doslej še niso pristop*' dogovoru. Kljub bolj načrtnemu uresttfr vanju kadrovske politike po sp* jetju dogovora pa vsi rezu]* uveljavljanja tega dokumenta a* spodbudni. Podpisniki dogo«* namreč niso uresničevali vseh spr jetih načel; bodisi zato, ker na**1 organiziranih ustreznih stroko^ služb, bodisi zato, ker so posvet več pozornosti reševanju posaia* nih problemov kot celovitemu al* ničevanju kadrovske politike. bo v tem mandatnem obdobju misija temeljiteje spremljala prip* ve samoupravnih splošnih akte*' področja kadrovske politike, vsem planov kadrovskih potreb? razvidov del in nalog, ter se vkj vala v vsebinsko oblikovanji aktov. Komisija med drugim da bo treba v bodoče poss. pozornosti ustrezni organi kadrovskih služb in prirnei lifikacijski sestavi delavcev Prav tako bodo v združei morali zagotoviti, da bodo števanju realnih potreb plani L postali sestavni del načrtovanji, tem bo kadrovsko štipendiranje I ral o postati pravilo, sol kij štipendiranje pa izjema. Po razpravi o obeh dokui, kateri je delegacija strojnih iz jeseniške železarne opoj potrebo po upoštevanju podat analize zaposlovanja ter pj naj bi v novem družbenem o kadrovski politiki dali poudarek organiziranosti skih služb in poklicnemu nju, delegacija jeseniške bolnic«I opozorila na problematiko v zve* nočnim delom njihovih delavk, tako zbor združenega dela kot & krajevnih skupnosti potrdil oba*' kumenta. Zbora sta sprejela :-stališča družbenopolitičnega zbrf tej problematiki, v katerih j*M jI ostalega delegati podpirajo & ^ izvršnega sveta in komisije za ^ ničevanje družbenega dogovor* kadrovski politiki. S. SA# JUGOBANKA Temeljna banka Ljubljana n. sub. o. LJUBLJANA, Titova 32 Komisija za delovna razmerja vabi k sodelovanju za novo ekspozituro v Kranju 1 SODELAVCA ZA BLAGAJNIŠKA OPRAVILA Od kandidatov priča k Ujemo. da imajo: - srednješolsko izobrazbo ekonomske smeri ali gtanvfe - 2 leti delovnih izkušenj na enakih ah podobnih delih. - veaelje za delo s strankami, - da «6 pripravljeni delati v dveh izmenah I telo s,- združu je za nedoločen ras s polnim delovnim časom. Pismene prijav.' z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošlji* v 15 dneh od dneva objave na naslov: Delovno skupnost Jutfobanke - temeljne banke Ljubljana. Titova .12, oddelek kadrovskih zadev. O i/idu izbire bomo kandidate pismeno obvestili v 15 dneh od dneva opravljene izbire. V S S K «0» I i* V ' SLIKARKE RAZSTAVLJAJO Bled — Ob letošnjem dnevu žena bodo 7. mana v avli osnovne iole odprli razstavo olj blejskih slikark Marine Bačarjeve, Irene Lejlja in Katke Plemljeve. Razstava bo odprta do 'M. marca. V kulturnem programu bodo sodelovali recitatorji in zbor domače šole. V Sivčevi hiši pa bodo v petek, 9. marca, ob 18. uri odprli razstavo tapiserij radovljiške rojakinje Angele Pozderae-Mlakarjeve, ki stalno živi in ustvarja v Bosni ter zbirke male plastike iz keramike, s katero se bo predstavila ljubljanska umetnica Aljoša Součkova. Ta zanimiva I razstava bo na ogled do 26. marca. JR KOROŠKI AKADEMSKI OKTET V Kranju bodo jutri. 7. marca, ob 18. uri v Gorenjskem muzeju Tavčarjeva 43/1 odprli razstavo »Slovenka v revoluciji«. Tokrat bo Jroja dela razstavljala akademska slikarka Adriana Maraž. V koncertnem delu programa bo slovenske narodne pesmi pel Koroški akademski ♦drtet. Koncertni spored bo komentiral urednik za narodno glasbo pri *TV Ljubljana Marjan Stare. P. L. Recital v Podbrezjah — Člani osnovne organizacije Zveze socialistične mladine Slovenije iz Podbrezij razvijajo živahno kulturno življenje. Med drugimi so pripravili recital Prešernove poezije in Cankar jeve proze. Program je popestril moški pevski zbor iz Dupelj. - T. Dol-lan KNJIŽNICA IVANA TAVČARJA SKOFJA LOKA Danes ob 18. uri bo spominsko srečanje posvečeno Edvardu Kardelju. Rado Jan bo razgovor usmeril na njegova dela o razvoju slovenskega narodnega vprašanja. Knjižnica srečanje pripravlja v sodelovanju s Slavističnim društvom iz Kranja. V sredo, 7. marca, ob 18. uri bo Pavle Hafner predaval o Španiji. Na vrsti bo že drugi del predavanja o tej zanimivi deželi, spremljali W bodo diapozitivi. V četrtek, 8. marca, bo najmlajšim pravljice pripovedovala Marija Ubar. Ob dnevu žena je izbrala pesmi iz zgodbe o materi. -.......miiflKrr v mu ■ i Tfae častnim članom AKZ Kranj: Franca dnu/nt/ (na sliki), Stojanu '%in Francu Šifrerju — Foto: F. Perdan AKZ hiti k 10. obletnici \^koraj desetih letih dela je Akademski komorni Sr iz Kranja zabeležil prek dvesto zahtevnejših fotopov doma, v Italiji, Avstriji in Franciji -znanje dirigentu Matevžu Fabijanu, družbi in častnim članom zbora i nastopa in obenem omenja 10 let trdega, a iJ*nj — Pravzaprav Akademski ri(/'*rni zbor iz Kranja že vso /ad ij£ *ezono V^no omči., fhlT^nega dela. V okvir tega jubileja '>^ga zbora je sodil tudi sobotni občni zbor. na katerem je v htHrtnem govoru Matevž Kleč rojevanje zbora, ki je nastal . \/'ani, nekdanjimi gimnazijci. f^jjfesetih letih so mnogi odšli Pri Ji)).''pa so vedno novi in vedno več VHilo. Danes šteje AKZ /»■ prek ^K^vk in pevcev, ki so si z vztraj -•i____:i: ;„,„ ,, dov. moderne zadnjem obdobni pa sr /.lasti kladbe. ki jih prav /an|e pri/nani slovenski sodobni mlatelji »M»r seveda povezuje ljubezen do l^snp "" odkrivanje JteznaniK. neosvo,eiuh možnosti pa ne l)i bilo dovoli, ce In i Matevž Kabijan ne /na I pišejo sklac" Vse t«> /borov od ^t rokov no navdušen ja C1 delom in voljo priborili ime ne r v kranjskem, pač pa tudi v šil a^ slovenskem in mednarodnem %Ltf>ru. So štirikratni dobitniki ^jji^e plakete na osrednjih srei h ^ Pevskih zborov v Mariboru, m £V.Pa imajo nastope tudi v ltab|i. H^ji in Franciji. Za svoje uspešno \f V) letos prejeli veliko Prešel i k'Plaketo občine K rani. •pevajo slovenske narodne in ■■■-mi |«-smi drugih nar o izkoristiti njihovega iiiiviiiiiH-ii,... .'rav njemu gre namreč največja /asluga. da /bor ni ostal le na poprečni ljubiteljski ravni Kvalitetnega razvoj* zbora pn si nfegovi člani ne morejo zamislili niti • pomoči družben* skup nekaterih posameznikov Zato so na sobotni svečanosti Fran ca Grudna. Stojami Trošta m K ran Sifrerjs sprejeli /a častne člane ca /bora V ki po občnem umnika i sk i ijAem kultni nem programu /boru je sodeloval hai orkester to Radovljice II delov čan Še več podobnih prireditev Kulturni teden v Predosljah je izpolnil celo najbolj optimistična pričakovanja, saj si je osem prireditev v domači dvorani s 195 sedeži ogledalo poprečno po 240 obiskovalcev — Spodbuda za še živahnejše kulturno udejstvovanje Predoslje — V drugi polovici februarja se je v Predosljah končal bogat kulturni teden z osmimi kvalitetnimi predstavami, ki ga je pripravilo domače delavsko-prosvetno društvo Svoboda v počastitev 70. obletnice svojega delovanja in slovenskega kulturnega praznika. Okoli dvajset Pred osi janov, članov pripravljalnega odbora, ki so kulturni teden načrtovali že dober mesec pred začetkom, potem pa so bili takorekoč dan in noč na nogah, da bi vse gladko teklo, je bilo poplaćanih za svoj trud. Prav tako tudi številni domačini in okoličani, ki so si prireditve v lepo obnovljeni in ogrevani dvorani ogledali. Na vseh skupaj jih je bilo skoraj dva tisoč, torej poprečno 240 vsak dan, čeprav ima dvorana le 19.r> sedežev. In še več bi jih verjetno bilo, če hi se imeli kam usesti. Predsednik pripravljalnega odbora kulturnega tedna je bil Ivan Muhi. dolgoletni organizator v domačem DPD Svoboda. »Kultura v Predosljah in okoliščih vaseh je živa,« je pripovedoval in se spominjal, da so takoj po končani drugi vojni udarniško obnovili porušeno dvorano v kulturnem domu. »Za Silvestra 1945. leta smo že igrali Stilmontskega župana. Igralcev smo imeli dovolj, obiskovalcev pa tudi. Do nekako 1955. leta smo pripravili v eni sami sezoni tudi do šest gledaliških predstav, da o številnih prireditvah ob državnih, republiških ali krajevnih praznikih niti ne govorim. Potem se je vse skupaj malo umirilo. Ljudje so raje ostajali doma pred televizorji kot pa prihajali v mrzlo dvorano. Zato smo člani društva res iz srca hvaležni vsem krajanom, ki so nam lani z denarjem in prostovoljnim delom priskočili na pomoč, da smo dvorano lahko polepšali in opremili s centralnim ogrevanjem. Zbrali smo kar 80.000 dinarjev, delo pa je bilo vredno celih 70.000 din.« Zato pomeni kulturni teden tudi poskus oddolžitve vsem, ki so podprli prizadevanja članov društva »Presrečen sem bil, ko sem bil vseh osem dni priča takorekoč do zadnjega kotička zasedeni dvorani,« je nadaljeval Ivan Muhi. »Takih gledalcev si povsod lahko samo želijo. To so nam zatrjevali vsi nastopajoči: od domače igralske skupine, ki je pripravila Finžgarjevo ljudsko igro Razvalina življenja, narodno-zabavne-ga ansambla Gorenjci, igralcev Prešernovega gledališča iz Kranja, ki so uprizorili Človeka na položaju, do folkloristov iz Save, Železne Kaple na Koroškem in iz Predoselj pa slovenskega igralca Jožeta Zupana, okteta Britof, Učiteljskega pevskega zbora iz Kranja, skratka vseh. Posebno nas je razveselil program učencev osnovne šole Josip Broz-Tito, ki so na izjemno zanimiv način prikazali svoje delo v šoli zunaj učnega načrta.« Ni zato čudno, če si krajani podobnih prireditev na domačem odru še želijo. Člani društva obljubljajo, da jih ne bodo razočarali. Že za to soboto ob 19. uri pripravljajo kulturni program, posvečen ženam. V njem bodo sodelovali pravkar ustanovljeni oktet Predoslje, oktet Britof in domača igralska skupina z odlomkom iz Rokovnjačev. Prav pa bi bilo — in o tem bo V društvu še tekla beseda — da bi podoben kulturni teden, morda nekoliko krajši, pripravljali odslej vsako leto, saj gledalci to Žele, možnosti za to pa imajo na pretek doma; učenci osnovne šole, dramska skupina, folkloristi, oktet Predoslje in upokojenski pevski zbor Predoslje so zago-, tovo sposobni pripraviti tri ali štiri prijetne večere, tudi če morda ne bi vabili nikogar od drugod. H. Jelovčan Pomlad, zima, poletje in jesen — štiri tapiserije, s katerimi se Marina Mihe-lič-Satler pri v č p red s ta 11j a javnosti. Razstava tapiserij in slik V galeriji škofjeloškega gradu se s tapiserijami predstavlja Marina Mihelič-Satler, s slikami pa Gorazd Satler Zbrana dela Edvarda Kardelja Na letošnjem sejmu knjig v Beogradu bodo tudi /bruna dela revolucionarja in misleca Edvarda Kardelja pod skupnim naslovom Samo upravljanje', Ta izjemna edicija, ki zajema najpomembnejša dela Edvarda Kardelja, kaže genezo misli in prakse socialističnega samoupravljanja v •Jugoslaviji, in to z vseh vidikov. Natisnili bodo pvt zvezkov v nakladi 35.000 kompletov v vseh jezikih narodov in narodnosti Skofja Loka — V petek, 23. februarja, je bila v galeriji na škofjeloškem gradu odprta druga letošnja razstava. Tokrat se skupaj predstavljata dva ustvarjalca in prostore gelerije polnita dva niza razstavljenih del. Marina Mihelič Satler iz. Ljubljane, diplomirala je leta 1,974 na Akademiji za likovno umetnost pri pred. Janezu BernikU, se prvič predstavlja javnosti. Ze pri diplomski nalogi se je lotila tapiserije, ki je tudi naprej ostala njeno izrazno sredstvo. Uporablja klasično tehniko tkanja na ročnih statvah, tako kot so nekdaj naše Belokranjke tkale platno. Tapiserije danes prodirajo v naša stanovanja in druge prostore kot okrasni predmeti. Toda pri tapiserijah Marini' M. Satler ta deko- rativnost ni vidna. Njena dela potrjujejo, da je tapiserija lahko tudi slikarska zvrst, ki uporablja tehniko tkanja. Gorazd Satler iz Ljubljane, diplomiral je leta 1972 na Akademiji za likovno umetnost pri prof. M. Sedejo, se v Skofji Loki predstavlja že drugič, tokrat z deli zadnjih dveh let. Ob otvoritvi razstave, je oba razstavljavca predstavil Andrej Pavlo-vec in ob koncu v povabilu na ogled razstave dejal, da so to dela. ki jih je treba razmišljajoče gledati in odkrivati, kaj je skrito v likovni govorici. Razstava, ki bo odrta do 23. marca, je že doslej v skofji Loki vzbudila veliko zanimanje, morda tudi zato. ker so tapiserije redek gost naših galerij. M. VolČjak Po darila v Steklo v Kranju v* Za obdarovanje ob dnevu žena je posebno primerna zelo uporabna garnitura strgal COMB1 GH1P-PER, uvožena i/ ZRN. Gena 2.19.90 din. Lični kozarci za serviranje čaja ali kuhanega vina so vam na voljo po 17,30 din. Obiskali smo prijetno in dobro založeno trgovino STEKLO na Titovem trgu v Kranju, ki je znana vsem, ki iščejo primerna darila za obdarovanje ob posebnih priložnostih. Med ogledom razstavljenega blaga smo se prepričali, da je pred nakupom darila vsekakor vredno obiskati to trgovino, saj iz. nje skoraj ne moreš oditi praznih rok. Prijazne prodajalke so nam razkazale in nas seznanile O lepih izdelkih iz kristala, stekla, dekorativnih predmetih, keramičnih izdelkih in kuhinjskih predmetih. Našo pozornost je pritegnila garnitura strgal in pa komplet kozarcev za čaj ali kuhano vino. Posebno ugodno, po 16,50 din, pa prodajajo gobe za ikebane. Se bi lahko naštevali, kaj vse vam je na voljo, vendar vam raje priporočamo obisk trgovine, kjer boste s pomočjo prijaznih prodajalk našli marsikaj primernega in uporabnega za gospodinjstvo ali izbrali primerno darilo. 6 STRAN TOREK, 6. MARCA 1! ŠTEFKA DROLCEVA: Kako smo bili potrebni drug drugemu! Umetnikova beseda. Topla, mehka, nežna, pa spet krik, jeza v glasu, očeh, kretnjah in znova pridušen šepet bolečine ... In tebi kar mrgoli po koži, stiska vrat . . . Taka sta bila ta večer Štefka Drolčeva in Rudi Kosmač, ki sta v Kranj prinesla spet čisto novo Prešernovo besedo. »Bolje bi bilo, seveda, če bi bila publika pri takih interpretacijah bolj odmaknjena od odra, da bi luč še bolj zgovorno osamila igralca, da bi se ne menjavala tako hitro razpoloženja, oziroma bi moral biti večji presledek med eno in drugo pesmijo. Toda vedno ne gre,« po nastopu ugotavlja Štefka, ki smo jo zaprosili tudi za kratek intervju za GLAS. Bolj malokrat jo vidimo v Kranju. No, nazadnje je gostovala lani z Abruzovo Staromodno komedijo, pa še prej enkrat z rusko komedijo Volkovi in ovce, prej je pa nismo videli menda prav od Fizikov sem. Iz Ponikev pri Gelju je doma. Od mladega jo je vleklo k odru. Še kot študent se je vključila v grupo Ljubljanskega odra v Mariboru, ko pa je bilo mariborsko gledališče po osvoboditvi odprto, so jo povabili na poskusno dobo. Takrat še ni bilo igralske akademije in slovenski dramatik in režiser Fran Žižek jim je priredil tečaj po sistemu Stanislav-skega, ki pravi, da mora igralec vedno svojo vlogo resnično podoživeti. »Na ta leta imam pretresljive spomine. Vsi igralci, ki smo se takrat znašli v Trstu, smo živeli vandrovsko, ubogo, napol cigansko življenje. Toda živeli smo polnokrvno! Zaradi publike, ki nas je dobesedno upijala. To je nepozabno. Kako željni so bili slovenske besede. Sleherne. Če jo je pa v vas prinesel še umetnik iz osrčja Slovenije, prinesel Cankarja, Prešerna, prinesel borbeno pesem, potem je bilo doživetje še polnejše. Kako ubogi smo bili vsi. Dvorane majhne, mrzle, morda v kotu gašperček, stoli, ki so jih ljudje prinesli kar s seboj, zaviti v plaščih poslušajo, tiho, skoraj brez diha je dvorana in potem navdušenje do solz... Kako smo bili potrebni drug drugemu!« Leta 1947 Štefka odigra tudi svojo prvo vlogo na filmu: Tildika je v prvem slovenskem filmu Na svoji zemlji. Sicer pa v Trstu največ igra zelo nežna dekleta, ženske krhke narave in nekaj komedijskih likov. Bila je Julija v Romeu in -Juliji. Hiaeinta v Pohujšanju in potem Katrin v Dedinji. »Na nek poseben način, se mi zdi, je bila to od vseh moja najljubša vloga. V vlogi Katrin je v eni osebi združen tako širok lok čustvovanj, toliko ljubezni, bolečine, razočaranj in vseeno moči, da se ponovno vzravna v življenju, kot redkokje. Blizu mi je kot bitje. Človek za vsako vlogo najde tudi v sebi korenine — čustva, ki jih v življenju sicer kontroliraš in jih ne izdaš. Igralcu pa je dan ta poseben čar, da jih lahko odpiraš, jih zavestno formiraš, oblikuješ mimo sebe. Nemogoče pa je karkoli polnega izdati, če ni v tebi ... So igralci v nekih smereh bolj preprečljivi, ker so bolj avtentični prav v tistem čustvu, drugod pa spet ne. ECREinflr^ Hotel CREINA Kranj Ob dnevu žena, 8. marca priredi hotel CREINA ples v restavracijskih prostorih. Teater je nenadomestljiv Za vsako vlogo najdeš v sebi korenine ... Ko je prijela v roko mikrofon in začela s Povodnim možem, se je zdelo, da ga bo interpretirala nekako vsakdanje, počasi, pripovedno. Skoraj razočaran si v začetku. Toda »ko pri-drve se črni oblaki.. .«, plane iz nje taka sila, tak zagon, da ti stopi kurja polt, zažge vročica in v istem trenutku ti neka nepojmljiva sila dobesedno zavrti drobovje . . . »Ne, nisem zanj. Gledališče je vendar skupnost, celota, kjer nastopa mnogo ljudi. Mogoče, če bi bil to večer poezije, kot je na primer tole danes. Vendar gledališče je delo mnogih, je dialog, ni monolog, čeprav se lahko v tej smeri mnogo zanimivega ustvari, ne more pa to negirati dialoga.« Navadno si igralci še posebno žele igrati določenih vlog. Njihovi življenjski cilji so. Ko jo poprašam po tem, sem skoraj gotova, da si želi še kakšno močno, zahtevno vlogo v grški tragediji, kot je bila na primer njena Klitaimnestra v Oresteji . . . Pa me preseneti. »Ne, nobenih želja nimam. Zelo rada delam, igram, nimam pa posebne želje, da bi ravno to delala. Življenje, ki sem ga preživela, se skozenj prebijala, je bilo tako bogato, tako polno, toliko vlog sem zaigrala, da praktično nimam več velikih želja. Preprosto: rada igram in nimam kompleksov tudi za male vloge.« Veliko je dala iz sebe v vseh teh letih in ostala bo nepozabna Ana Karenina, Agatija Tihonovna v Go-goljevi Ženitvi, Maša v Utvi. Marija v Delavnici oblakov. Tanja v Kozakovi drami Legenda o svetem Ghe, Helena v Shakespearovem komadu Trailus in Kresida, Francka v filmu Na klancu, nesrečna mati v Kukavičjem Mihcu ... Za svoje veliko delo je leta 1959 dobila Prvomajsko nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije, leta 1964 pa Pre-kamera pa ti pride dobesedno v bit, v žile. Vse lahko narediš, le če znaš. čutiš. Vseh nians pa seveda ne moreš dobro zaigrati: nekje se razživiš bolj, drugje manj.« Leta 1961 je Štefka Drolčeva spet v Ljubljani. Iz nežnih vlog na deskah tržaškega gledališča naglo preide v ostre vloge v Medei, zaigra Klitaimnestro. Izmeno v Smoletovi Antigoni. Vloge z nečloveškimi razsežnostmi, kot pravi sama. Potem je spet pri Odru 57, ki daje največ slovenska dela. pri K ksperi men talnem gledališču . . . »Tudi tu je bilo polno zanimivih vlog: Lepi dnevi od Becketa, Faulknerjev Rekviem za vlaču-go. Vloga Temple Drake v Rekviemu mi je tudi zelo pri srcu,« se naenkrat Štefka zamisli in za trenutek preneha s svojo pripovedjo. Mehak žameten glas ima in ne vem, zakaj mi neprestano po glavi bega spomin na njeno vlogo v Fizikih, kjer so jo s tisto dolgo, strogo črno obleko, brezštevila drobnih gumbov in visoko zavezanimi črnimi čevlji, visoko belo frizuro tako postarali in utrdili ... Tule pred mano je živo nasprotje, »Da, takoj za Dedinjo,« nadaljuje z. Rekviomom. »Ta razklana figura se ti zaje tako globoko pod kožo, prav v bit človekove eksti-stence, te vedno znova pretrese, vznemirja. Pravi čudež je igrati komad, ki tako sprošča igralca!« Dostikrat ob večerih poslušamo Štefko Drolčevo tudi na radiu, v ladijskih igrah, pravo doživetje pa je njen literarni nokturno. »Na radiu zadnje čase manj delam, vendar pa je radio zanimiv medij. Prave čarovnije se da z njim ustvarjati; z njim se lahko pomenkuješ povsem prijateljsko, se mu zaupaš do najtanjših stvari.« »Kaj pa film?« »Ta ima svojo velikansko prednost pred teatrom, ker gre lahko v tako neizmerno širino, toliko publike lahko zajame, ima pa kamero, ki ti pride dobesedno v bit, v žile: vse lahko narediš, le če znaš, če čutiš. Brez napora je pred tabo vse in kot najzauplji-vejšemu prijatelju zaupaš stvari kameri, verjeti pa moraš, da je za tistim očesom — publika. Teater je po svoje nenadomestljiv, kamera pa je lahko neverjetna v svoji senzibilnosti — ničesar ji ne moreš skriti, vse kar imaš, je dano.« »Kaj pa menite o gledališču enega?« Življenje, ki sem ga preživela, jv bilo tako bogato, tako polno, da praktično nimam več veli kili želja. Prišla bi. če bi bili veseli tega. šernovo nagrado za tri vloge: za dr Zahndovo v Fizikih, /a Keson i jo v Gamusovi Kaliguli in za plesalko v Božičevih Kaznjencih. Leta 1 «>77 pa prejme Severjovo nagrado za Staro modno komedijo, iz. katere, po nje nih besedah, veje neverjeten optimr /.eni in volja do življenja Rahla komedija, ki pa prav nič ne prizadene. Pred kratkim so z njo uspešno gostovali v Priničah »Bi še nastopali takole, kot je bil na primer ta večer Prešernovih pesmi?« »Seveda bi. Šla bi kamorkoli, kjer bi bila publika vesela tega.« Morali bi slišati, kako preprosto m ljubo zveni tisto njeno: »če bi bili veseli tega « Seveda. Štefka, veseli bi bili. pa še kako! Tekst: Danica Dolenc Foto: Prane IVrdan TE DNI V MERKURJU V GLOBUSU Praktična darila za 8. rec praznik žena lahko dobite na oddelku MERKUR v veleblagovnici GLOBUS, kjer vam bodo prodajalci pri izbiri darila radi svetovali in po želji tudi aranžirali Oglejte si bogato bo praktičnih daril odlašajte z nakupom! Obiščite tudi prodajalne Ljubljani, Škofji Loki, Gorenji vasi, Naklem Radovljici, Lescah, na Bledu in Jesenicah VokrlCU KRANJ Praktična darila za dan žena 8. mai v blagovnici »TINA«, Ki — kozmetika — usnjena galanterija — perilo Darila izdajamo tudi na bone in Iskrene čestitke za dan žena 8. marec ,ično *»vii Ste se že odločili, *s čim boste obdarili družinske člane ali poslovne sodelavke Murka ima v svojih poslovalnicah že pripravljena praktična darila in okrasna darila po želji izbrana darila aranžiramo priporočamo vam nakup DARILNIH BONOV, katerimi lahko kupujete) v naših poslovalnicah Lescah, Radovljici, na Bledu in na Jesenicah. murha V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO NEKAJ SPREHODOV OKROG DOMŽAL ob bregovih Pšate, Bistrice in Rače Opisuje Črtomir Zoreč štev, ki imajo v svojih sredinah tudi mlade: KUD Dobrava, TVD Partizan, gasilsko in turistično društvo. D. Papler V CERKLJAH ZA DAN ŽENA Cerklje — V počastitev osmega marca, dneva žena bodo jutri ob 18. uri učenci osnovne šole Darovin Jenko pripravili proslavo, na kateri bodo nastopili šolski orkester pod vodstvom Franca Jakopiča, pevski zbor in solisti. Po proslavi pa bodo odprli razstvo v avli osnovne šole s fotoeksponati »Slovenska žena v revoluciji«, pripravili pa bodo tudi razstavo knjižnih del, ki so jih napisale znane pisateljice z vsega sveta. j Kuhar Lesce - V Lescah je prehod čez železniško progo severno od tovarne Verig še vedno velika ovira v prometu. Ta problem bo treba sčasoma rešiti skupno z železnico. -B. b. MLADINSKA ORGANIZACIJA SPET OŽIVELA Naklo — Pretekli teden je bila v zadružnem domu v Naklem ustanovna konferenca osnovne organizacije ZSMS. Na konferenci, ki se je je udeležila večina mladih iz krajevne skupnosti, predstavniki družbenopolitičnih organizacij in druStev ter občinske konference ZSMS, so izvolili organe osnovne organizacije in sprejeli delovni program za letos. Poročilo o dosedanjem delu in vzroke za dveletno mrtvilo je podal Milan Pagon. Razrešili so staro predsedstvo in izvolili novo. Vanj so se po delegatskem principu vključili tudi predstavniki družbenih organizacij in dru- Kuharski tečaj — V kulturnem domu v Retečah 17 tečajnic obiskuje kuharski tečaj. V štirih tednih bodo obiskovalke tečaja spoznale vrsto kuharskih veščin, kijih praktično poučuje Frančiška Miklavčič iz Poljan. Tečaj je pripravila Delavska univerza iz Škofje Loke. fr V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO Kuhanje ji je v veselje G«javost se siri «r «r *r w, Jesenice — Veterinarska inšpek Poljane — Za večino žensk je kuhanje nadležno opravilo, še posebno, če so zaposlene. Tega pa ne bi roogli trditi za 66-letno Frančiško Miklavčič iz Poljan. 28 let že vodi kuharske tečaje za odrasle. fZe od malega sem rada kuhala, saj sem bila iz gostilne doma. Se danes se spominjam, kako mi je bilo težko, ko so mi dejali, da bom vodila k&j kuhanja v Poljanah. Toda Slo je in danes imam za seboj že več kot *)_ tečajev. Celih 20 let pa že sodelujem z Delavsko univerzo v Škofji Loki,« je pripovedovala. Koliko tečajnic je v tem času naučila kuhanja, ne ve. Prav gotovo pa jjb je bilo veliko. In Se jih bo precej, frariičiška ima svoje recepte. Pravi, da so v prehrani z leti nastajale velike spremembe. Sama sledi vsem tem spremembam in tečajnice praktično nauči kuhanja, jih pouči o pripravi P°Rrinjka, seznani s potrebno čistoča, z osnovami prehrane in tudi z "'agajniškimi opravili. »Kaj priporočam? Ja, predvsem ftmmanj maščob, prežganja, moč- natih jedi. Po kosilu pa tudi kozarec dobrega vina.« »Mami«, kot Frančiški pravijo tečajnice, je vesela vsakega uspeha svojih varovank. Za svoje neutrudno delo je prejela diplomo z značko Delavskih univerz za zasluge in uspehe pri izobraževanju odraslih -fr Zbor kranjskih jamarjev - Ko februarja so se zbrali na občnem '-"oru člani Društva za raziskovanje ^m iz Kranja. Kranjsko društvo in **c>ja v Gorenji vasi združujeta hI ,1 nov. Aktivnih članov je manj. ru«»11 razširiti po Gorenjskem Pripravljajo prvo -it,, vilko biltena Globine Gorenjske Lansko lettl je bilo kljuh težavam izjemno uspešno Odkrito je bilo ~>.{f> metrov globoko brezno pri Leski planini, kar je tretja globina \ -lugosla vi ji. Uspeh je spodbuda za midalj nje delo Raziskovanje je splošnega družbenega pomena in ni le konjičci« nekaterih (T Koželj) Jesenice — Veterinarska inšpekcija, ki deluje na območju radovljiške in jeseniške občine, je lani opravila preglede mesa in mesnih izdelkov v klavnicah in predelavah. Ob teh pregledih so največ nepravilnosti ugotovili zaradi nedovoljenega in vnaprej pripravljenega zrezanega mesa in izdelovanja mesnin na žaru. Inšpektorji so nadzorovali akcije zatiranja kužnih bolezni, živali so bile zaščitene proti vraničnemu in . šumečemu prisadu, pregledali so krave molznice in plemenske ž robce, Zaščitili so tudi obe čredi govedi KŽK, kooperacije Radovljica ter cepili pse proti steklini v času večje razširjenosti pasje kuge. Lani je garjavost gamsov prestopila meje lovskih družin občine Jesenice in se pojavila tudi v loviščih Zavoda za gojitev divjadi Triglav in Lovske družine Begunjščice. Garjavost se tako nezadržno počasi širi naprej in ogroža tudi druge gorske predele. Veterinarski inšpektor je lani opravil tudi številne druge preglede, letos pa bo inšpekcija nadaljevala z nadzorom nad zbiralnicami mleka in s preprečevati jem kužnih bolezni. Predvsem stekline, ki že neposredno ogroža območja obeh občin ter pa-razitne bolezni čebel. I). Sede j Pogovor o telefonu, kanalizaciji... Predoslje — Za petek, 9, marca, sklicujejo oh 19. uri v kulturnem domu v Predosljah zbor krajanov in kandidacijsko konferenco SZDL. Na njej bodo krajani potrdili kandidate za organe republiške konference SZDL. medtem ko se bodo na /boru pogovorili o vprašanjih, ki jih neposredno zanimajo. Tako ho beseda tekla o izgradnji telefonskega omrežja, ki je predvidena V 1980. letu. o morebitnem samoprispevku za izgradnjo kanalizacije v južnem delu Predoselj, na podlagi katerega hi krajevna skupnost lahko zaprosila tudi za dodelitev združenih sredstev, ki se zbirajo v okviru občine. Celotna naložba bo namreč zahtevala najmanj milijon dinarjev. Na zboru krajanov se bodo skušali pogovoriti tudi o možnostih za izgradnjo klubske sobe v dvorani kulturnega doma, za kar se še posebno navdušujejo mladi, ki bi radi brali, igrali šah in sploh koristno izrabili svoj prosti čas H J HPKA o, darilo! meni,za dan ŽENA. ČUDOVITO, DA SI SE SPOMNIL JANEZ. SAJ BI SKORAJ POZABIL, PA M€ JE TA 3 M ICA SPOMNILA DA JE DAME3 8- MAREC! (109. zapis) Zaslužni Prešernov rodoslovec Tomo Zupan je v svoji knjižici »Kako Lenka Prešernova svojega brata, pesnika, popisuje«, med drugim zapisal tudi naslednje Lenkine besede: DOKTORJA IN NAŠE HIŠE PRIJATELJ FRONC PREŠEREN Z BLEDA Na Bledu je bil ob doktorjevi smrti, kakor so mu rekli, »bogati Prešeren«. Prav popolnoma doktorjevega imena »Franc Prešeren« se je pisal. Bil je naši hiši v Vrbi prijatelj in je zmiraj k nam prišel. V rodu pa nam Ribičevim ni bil. Bil je v Zabreznici pri Španu doma. Kako je bogat postal, mi ni znano. Katra mi je pravila, da je v Kranju za doktorjev pogreb veliko plačal. Preskrbel je tudi za pogrebne bakle in še druge pogrebne stvari. Tako Lenka. Iz drugih virov še zvemo, da je pesnik svojega blejskega soimenjaka imel bolj v šali kot zares, za »strica«. On sam, blejski »ta bogati Prešeren« pa pesnika za svojega »bratranca«. V resnici sta si bila le prijatelja in se dobro poznala. Pesnik je svojega blejskega »strica« vpeljal tudi v ljubljansko kazinsko družbo, kar je imel pesnikov soimenjak za pravo počastitev in priznanje, in bil pač zato svojemu »bratrancu« prijateljsko hvaležen. BLEJSKI PESNIKOV SOIMENJAK Res prijetno naključje: v tem in v nekaterih prihodnjih zapi-• sih mi bo spet lahko stekla beseda o Prešernu in o Prešernih, celo o rodu tega imena, ki je pognal korenine na Brezovici pri Ljubljani in rodu, ki se je povzpel celo do plemstva »Preschem von Helden-feld«! No, še to mimogrede: o blejskem Prešernu je pisal Stanko Vraz. Janez Trdina, Josip Jurčič, Jakob Aleševec in drugi naši književniki. Zato najprej nekaj njegovih življenjskih podatkov. Franc J ust UM Prešeren je bil rojen 27. avgusta 1809 v Zabreznici št. 6, umrl je 7. februarja 18b'4 na Bledu — Zeleče št. 8. — Po nekaj letih študij se je posvetil gostinstvu. Kupil si je 29. oktobra 18:15 hišo v Mlinem št. 45. ki jo je .'JO. decembra 1852 prodal ter kupil 29. aprila 1857 od Marije Hoffmann takoimenovani Hotel »Marienbad« v Zelečah št. 8, izza leta 1870 imenovan »Louisen-bad«, danes je to Hotel Toplice. Blejski Prešeren pa očitno ni bil le kak gostinski pohlepnež. četudi mu je najbrž »dobro šlo« in je tako utegnil tudi (»bogateti (za kar seveda preprosta Lenka ni mogla vedeti). »Novice« so tudi 9. julija 1845 pisale, da je »F. J. Prešeren, posestnik na Bledu, svoje rojake k petju podbada! in marsikaki pesmi pripravno vižo zložil« Mož si je v Ljubljani in s potovanji po svetu osvojil izrazito slovensko miselnost'. Bil je na Poljskem, v Rusiji. Italiji in Švici. Naučil se je zlasti dobro poljščine. Bil je diužboljubiv človek, duhovit mož in radodaren prijatelj. Za slovenski preporod je bil iskreno vnet. Leta 1841 je imel v gosteh Stanka Vraza, ki mu ga je s priporočili napotil »bratranec« iz Ljubljane. KAJ PRAVI O NJEM PISATELJ JANEZ TRDINA Bilo je leta 1857, ko sem se o počitnicah naselil na bregu . Blejskega jezera, dobivši si stanovanje v Prešernovi hiši, v kateri je bila ne le izvrstna gostilnica, ampak tudi kopališče — toplice. Gospodar njen je bil bližnji sorodnik (tu Trdina nima prav, morda je bil napak informiran — op. C. Z.) pesniku Prešernu in z njim skoraj istih let. — Šole sta pohajala obenem, družilo ju je tesno prijateljstvo že od otroških let. Skupaj sta uganila tudi marsikatero burko in neugodnost, posebno pred pustom na plesiščih. Popisovala sta doma prav majhne listke s kratkimi zabavljicami na slovenskem, nemškem ali laškem jeziku, jih nosila s sabo na zabave ter jih pometala po tleh, seveda tako skrivaj, da ju nihče ni opazil. Na listkih se je zabavljalo prvakom ljubljanske birokracije, starim devicam, domišljavim koketam, na-puhnjenim krasoticam in še mnogim drugim ljudem, katere sta imela na piki. Blejski Prešeren je bil jako izobražen. Človek je razpravljal z njim vsako politično, narodno ali socialno vprašanje. Mož je znal samostojno misliti, pogovor z njim je bil prijeten, poučen. V njegovi hiši sem stanoval več tednov. Kmalu sva se dobro spoprijateljila in hodila vsak dan skupaj na sprehode po prelepi okolici Blejskega jezera. Zdaj sem si dobil priliko, da zvem natanko vse življenje pesnika Prešerna, kolikor ga je bilo znanega njegovemu strič-niku. (Spet moram poseči v Trdinovo pripoved — prav ob tem »stričniku«. Pisatelj Jane/. Trdina ima v slovenski literarni zgodovini slab sloves: da je nevaren fabulist, kadar naj bi bil zanesljiv in vesten posrednik kakih zgodovinskih sporočil; to se pravi, da si je kdaj pa kdaj dovoli! preveč »licentie poetice« — pesni! prejeli strelci, ki so dosegli najv idmi-< rezultate na tekmovanjih. 9 posebnih priznanj pa najboljši pionirji. Hkrati so bila podeljena tudi priznanja za dosežene uspehe na letošnjem tekmovanju za (Iorjančev momorial \1 Strelci za praznik SKOFJA LOKA - V okviru praznovanj strelcev v Škofji Loki je bilo tu strelsko tekmovanje z. zračno puško. Za Gorjancev pokal so se pomerili v moddruštvenom in medobčinskem tekmovanju. Rezultati — moddružinsko tekmovanje - mošt veno — 1. SI) Kopačevina (Skofja Loka) I3A6. 2. SI) bratov Kavčič IMA, :!. SDTahor (Goren ja vas) 1207: posamezno — člani — I. .lerob :ib2. 2. Oman .152, 3; Stanonik (vsi Kopačevina) .142; mladinci — moštvono — |. SI) Kopačevina 10««, 2. SI) bratov Kavčič 10.12. 3. SI) Kopačevina II »9«; posamezno — 1. Fojkar (Kopačevina) 364, 2. Možgan (bratov Kavčič) 35«. 3. Kuž-nik (Kopačevina) 33«. Medobčinsko tekmovanje — moštvono - 1. SI) Kranj 1 115. 2. Občinska strelska zveza Hrastnik 1115, 3. Občinska strelska zveza Kamnik I 133; posamezno — I. Naglic (Kranj) 369. 2. Cvetko (Hrastnik) .1«», 3. (igelj (Nova (lo* rita) .»««. Š. LaiiKiis 1 Svetovni alpski pokal — moški Naši trije več kot odlični L A K R PLACII) - Nafti trije alpski smučarji Križaj, Kuralt in Strol so so voč kot odlično odrezali na veleslalomski tekmi v Lake Placidu. Tu bodo prihodnjo leto olimpijsko zimsko igro. Nafti trije so vsi dobili točko v svetovnem pokalu. Bojan jo bil četrti, Kuraltu je uspelo, da se je to sezono v veleslalomu prvič uvrstil med prvih deset, bil je deveti. Strelu pa je zaradi padca »uftla« uvrstitev med prvih deset, a vseeno je Boris pripeljal v cilj in osvojil sedemnajsto mesto in novih devet točk. Sicer pa je v tem predolimpijskem velc-slalomskem nastopu ponovno slavil Šved Ingemar Stenmark. Stonmark jo bil v prvi vožnji »šele« tretji, toda v drugi je spet vozil tako kot zna samo on in je zmagal. Naft Bojan je bil po prvi vožnji na četrtem mestu. Vendar je bil na drugi progi boljši in le nekaj stotink sekunde je zaostal, da bi se uvrstil na drugo mesto. Tudi s četrtim mestom je Bojan vse bolj v ospredju, da v veleslalomu dobi bronasto odličje. Ločan Kuralt je v prvem nastopu »zaspal«, saj je bil štirinajsti. A Jože je imel v drugem svoj dan. Vozil jo tako, kot še nikoli doslej in uspelo mu je, da je bil na koncu deveti. Strelu se je ponesrečila druga vožnja. Po prvi je bil deseti. V drugi pa jo tik pred ciljem sel s proge, se nato »ujel« in nadaljeval do cilja. Rezultati — 1. Stenmark (Švedska) 2:38,93, 2. Kun (Avstrija) 2:41,01, 3. Lu-scher (Švica) 2:41.10, 4. Križaj (Jugoslavija) 2:41,14, 5. H. Hemmi (Švica) 2:42,15, 6. Stock (Avstrija) 2:24,20, 7. Wenzel. (Liechtenstein) 2:24,40, 8. Kournier (Švica) tenstein) 2:42.40, 8. Fournier (Švica) 2:43,34, 9. Kuralt (Jugoslavija) 2:43.89. 10. Gros (Italija) 2:44,07. 17. Strel (Jugoslavija) 2:44,87. V skupnem seštevku svetovnega pokala jo po nesreči Američana, padel je in si zlomil nogo, vodstvo prevzel Liischer prod Stonmarkom. Bojan pa je z dvainosemdesetimi točkami na osmem mostu, v veleslalomu pa je tretji. _t 11-, Trnovski maraton Djuričič in Kordeževa najhitrejša v-'RNI VRH - Na petem trnovskem maratonu je nastopilo nad tri tisoč ljubiteljev smučarskega toka. Čeprav je prireditelju zagodlo vreme, saj je bila smučina mehka, so vsekakor lahko zadovoljni nad letošnjo udeležbo. Zaradi mehke smučine pa so morali progo skrajšal i. Na daljši progi je med moškimi imel največ uspeha Tone Djuričič iz Mojstrane, saj je premagal vse tekmece. Najhitrejša mod ženskami pa je bila Milena Kordež z Jam-nika. Rezultati - moški - 1. Djuričič (Mojstrana) 1:08,00, 2. Burgar (Hlebce) 1:08,53, 3. Kobilica (Zg. Gorje) 1:11,25, 1. Kalan (Kranj) 1:1 1.36. 5. Bošter (Iskra); ženske — L Kordož (Jamnik) 1:23,15. 2. Kustoc (Jelovica) 1:25,29, 3. Korad (Lovrenc) l:2fi,25, 4. Fister (Jamnik) 1:33.19; moški (15 km) - 1. K.Zupan (Sp. Gorje) 42.51. 2. Manfreda (Lovrenc) 11.17. 3. T. Zupan (Klan) 15.0« h Košarka Zmagal le Lokainvest KRANJ — V nadaljevanju prve zvezne, republiško ženske ter super slovenske moški' lige in slovensko ligo — zahod v košarki so vsa Korenjaka moštva igrala tokrat slabšo. Š«- najbolj so se odrezali košarkarji l.okainvosta. ki je dobil srečanje v Kopru s Tom osom. Izidi — ženske — Jedinstvo : Alpina 8«:«8 (33:29). Litija : Jesenice 19: 1 I (21:21). moški - 1. Jožica : Triglav Hb:73 ( 13:35). Tomos : Lokainvest 85:8K (11:11). Lesonit : Jesenic« 92:83(40:35). Pari prihodnjega kola - ženske — Alpina ! Jo Pari prihodnjega kola — ženske — Alpina : Jožica, Jesenice : Maribor, moški — Triglav : Kraški zidar. Lokainvest : Lesonit, Jesenice : Gostol. t. učars skoki Na dvanajstem tednu poletov v Oberstdorfu je Stanko Velikonja iz Predmeje poletel 154 metrov daleč — Foto: F. Perdan Hille (NDR) zmagovalec Oberstdorfa Na tradicionalnih jo nastopilo letos le •Strelska družina Brata Kavčič U Škofje Loke je ob svoji letnici podelita 'rsto plaket in priznanj najuspešnejšim članom škofjeloških strelskih družin - Foto: F. Perdan Občni zbor kranjskega Partizana KRANJ - Partizan Kranj, društvo za športno rekreacijo in telesno vzgojo, jo imelo občni zbor. Na občnem zboru so člani poslušali poročila izvršnega odbora, strokovnega in nadzornega odbora v preteklih dveh letih. V poročilih jo bila š«' posebej poudarjena rast članstva. Prav tako jo porastol ugled društva, ki je s pomočjo rekreacije za vse kategorijo občanov ponovno začel odigravati vlogo v novi usmeritvi naš« telesne kulture. Lota 197« jo imelo društvo 1«2 članov, letos pa jih je ž«' 327. Večina K«' jih vsaj enkrat tedensko udeležuje rrdne vadbe ali rekreacije po prosti izbiri. Parti/an pesti pomanjkanje prostorov, kar je značilno za skoraj vse športne kolektive v kranjski občini, prt organizaciji rekreacije pa je to še posebej pereče. Pri prihodnjem sr«-d-njoročnem planiranju je treba v vsaki večji krajevni skupnosti načrtovati vsestransko uporabno večnamensko dvorano. Občni zbor je protestiral, ker je bila iz prvotnega načrta ureditve športnega parka Stanka Mlakarja črtana voč-namonsln dvorana, za katero j«' Partizan še posebej zainteresiran. Parti/an zagovarja široko javno razpravo ob razgrnitvi tega načrta. Stalno j«- treba opozarjati na dolg Kranja do Partizana, najstarejšega športnega kolektiva, ki š«- vedno nima svojih prostorov. Na občnem zboru so bili izvoljeni novi organi in sprejet delovni načrt za prihodnje obdobje. Ilvcmii najprizad«-v -nojšima vaditeljema so bila podeljena društvena priznanja. Za zaključek zbora so prikazali film o dejavnosti in akcijah društva. Rb OBERSTDORK smučarskih poletih 35 skakalcev iz osmih držav. Mod nastopa jočimi jo bila polovica imen. ki se bodo potegovala za naslov svetovnega prvaka čez nekaj dni v Planici. Sicer pa jo večina držav poslala na to tekmovanje B ekipo, tako tudi Jugoslavija. Nafto vrsto so v glavnem sestavljali mladi skakalci in veteran Dolhar. Že prvi dan je presenetil 23-letni Hille iz Nemške demokratične republiko. Vse tri dni je bil najboljši in zmagal z veliko prednostjo pred skakalcema iz ČSSR Škodo in Samčkom. Kljub dobrim tekmovalnim pogojem pa ni uspelo pogumnim letalcem izboljšati svetovnega rekorda, ki ga ima še vedno mladi Avstrijec Innauer s 17« m. Zdaj je na vrsti Planica, kjer se bo zbrala vsa svetovna elita in je zato ob ugodnih vremenskih pogojih pričakovati nov najdaljši polet na svetu. Nafti tekmovalci so se uvrstili v »zlato« sredino. Najboljši je bil Stanko Velikonja iz Predmeje, ki je zasedel 15. mesto. Na naslednji dve mesti sta se uvrstila Tepeš in Baje. Veteran Dolhar je bil 24.. Anžel P« 27. J. .J Norčič odličen na Finskem LAHTI - Na tradicionalnem mednarodnem tekmovanju v smučarskih skokih v finskem Lahtiju, kjer so vsako leto zbere vsa svetovna elita, je dosegel Kranjčan Bogdan Norčič izreden uspeh. Na 100-m skakalnici je v nedeljo osvojil odlično drugo mesto in s tem dokazal, da njegova forma raste. To pa jo zelo razveseljivo, saj je le dober teden do začetka letošnje največje priredit ve v smučarskih skokih — 5. svetovnega prvenstva v poletih od 15. do 18. marca v dolini skakalnic v Planici. V Lahtiju je zmagal domačin Kokkonen, tretji je hil Avstrijec Tuchscherer, četrti Borovitin (Sovjetska zvoza). poti pa Švicar Sumi. i j 2IRI — V soboto je bilo ni niči tekmovanje mlajših pioa.., S RS, hkrati p« je bilo tekmovujci in mlajših pionirjev za pokal paj je nastopilo 60 mladik 11 klubov. Med mlajšimi pionirji je i Ijivo zmagal Dolar. Rezultati: mlajši pionirji: 1. nice) 198,0 (27.5, 28,5), 2. Man. 180.6 (25, 25), 3. Siler 174,4 (2_ Škrjanc (oba Triglav) 174.1 (25. vat (Ilirija) 170,4 (25, 24,5) 6. niče) 169,2 (24, 25), 7. Slatne 23.5), 8. Jenčič (oba Triglav) It, 24), 9. Zabkar (Krite) 164.« (24.5, Mur (2iri) 162,5 (23, 23). 11. Jeke že), 12. Štirn (Triglav), 13. Z« 15. Melin (Triglav); starejši pionirji: 1. Stanonik II 29), 2. Eržen 189.8 (25.5. 27.5). 186.7 (27, 27). 4. Tominc (vsi (24,5, 23,5), 5. Zorman (Triglav) * 23,5), 6. Smid (Jesenice) 163.2 (J MISLINJA - Na VIL metnoruh1 skega bataljona v smučarskih . 65-m skakalnici je nastopilo 76 iz osmih klubov. Člani so tekmovali pokal SRS, kjer sta Kranjčana Peternel osvojila pomembne toči treh konkurencah so bili kranjskega Triglava, ki so .. Ijivo osvojili kot ekipa lovoriko VHi riala Pohorskega bataljona. Rezultati: člani: 1. Cimžar 197.71 2. Peternel (oba Triglav) 196.6 (! Štefančič (Žiri) 182.3 (53. 53,5), 4. lenje) 179,9 (53. 54). 5. Pudgar (! 179,4 (54, 53),... 7. Burjak (Ziri) 51,5); mladinci: 1. Fintar 182.7 -2. Šink 177,6 (52. 50.5), 3. Kancih*-glav) 170,2 (52, 48)... 6. Marti (47, 46,5), 7. Šinkovec (Žiri) 1 41,5), 8. Jereb. 9. Dolinar (vaj nirji: 1. Beton 210.1 (60.5. 58). 182.6 (55. 51.5). 3. Bernard 169JI 4. Cimžar (vsi Triglav) 160.2 (49. LJUBNO - Na tradicionalnem -nju za pokal Savinjskega flosaru ! pilo okoli 80 skakalcev iz vse \ Največji uspeh so imeli kranjski saj so zmagali v dveh posamičaak 1 rencah. hkarti pa osvojili prvo med ekipami in s tem pokal Sa« flosa rja. Med vsemi nastopajoči« gel najboljši rezultat mladinec Finžgar. Rezultati: člani: 1. Cimžar 200,9 (48, 57), .2. Ceh (Velenje) 57,5), 3. Naveršnik (Mislinja) _ 53,5), 4. Pudgar (Predmeja) 185JI 5. Kancilja (Triglav) 181,8 (45. ci: 1. Kinžgar 201,2 (48. 58). Triglav) 191.9 (47. 55.5). 3. nja) 178,3 (45,5, 52,5), 4. glav) 167.3 (45. 48), 5. KožeJj 158,3 (43,5. 47). 7. Skerjanc (Kr (39, 43); pionirji: 1. Jošt (Krile) 53,5), 2. Beton (Triglav) 186,2 (4! 3. Kafttrun (Križe) 179.7(45. 51).4J 179,3 (46. 52), 5. Gašpirc (oba T» (44, 51,5)... 8. Cimžar (Triglav) t<1 49). KRANJSKA GORA - Tu se je s svečano otvoritvijo začelo jubilejno smučarsko svetovno prvenstvo časnikarjev. Na Brs-nini je bila v nedeljo svečana otvoritev. V Kranjski gori se je /brala vsa smetana peres ter TV reporterjev, radijcev in fotore-porterjev. Pokroviteljstvo nad jubilejnim srečanjem je prevzel predsednik zveznega izvršnega sveta Veselin Djuranović. Časnikarji v Kranjski gori ne bodo imeli samo športnega tekmovanja v veleslalomu, slalomu in smučarskem teku. V pogovoru z Veselinom Djuranovičem ter predsednikom slovenskega izvršnega sveta Antonom Vratušo ter ostalimi družbenopolitičnimi voditelji naše republike se bodo spoznali tudi z našo samouprav- Jubilejno petindvajseto srečanje novinarjev svel Časnikarji mojstri tudi na smučeh no ureditvijo. Obiskali varno Elan in Iskro. Danes bo prvi tekmovalni1 V moški in ženski konki bodo pomerili v veleslalc sredo pa še v slalomu. V pa bodo na sporedu š v kratkem prizorišče spopada najboljših letalcev na sveta.' pogumnejši in najboljši s«> bodo potegovali za svetovni naslov. Med temi bodal naši skakalciJctalci. Četverica jih bo, ki bodo skušali doseči, kar se sploh v smučarskem skakalnem letalnem športu sploh doseči da. Zadnje obtožbe najboljšega. Kranjčana Bogdana Norčiča. glede dela z jugoslovanskimi skaka* vse bolj in bolj bolečo. Že nekaj lot nazaj opažamo, da jo v našem skakalnem športu nekaj Skakalci obtožujejo trem-rja in vos strokovni štab vsemogočega. Obtužiueta zanjo premalo poskrbi-. dal to sezono precej denarja* čič hi moral vaditi z našimi. Planiftki komite jo za Norčiča in za ost— ----- ,n,n|i sredstv« ki so lahko "-oteno trenirali Ni "V^^ ^sGtv^ O- Haaner I 6. MARCA 1979 Petrič ivakrat uspešen P RACA _ Na močnem med na rod-g»a mitingu, kjer je nastopilo lepo steka plavalcev iz Evrope, je Kranjčan ^*ti« Petrić zmagal na 1500 in 400 m .J* etri c je zmagal na 1500 m kravi s **a»ui 19:11,7, na 400 metrov pa v času Alpsko mučanje '£ - Pred dnevi so se smučarji in *«■ tovarne obutve PKKO iz Tržiča v veleslalomu. Na dobro priprav-0 na Zelenici seje na startu zbra-kaaf 130 ljubiteljev tega športa. Rezul-ituke - do 25 let: 1. Ruparčič (Obu-2. Dolčič 44.09. 3. Lavrič (obe I4J.23. 4. Meglic 48.54, 5. Gosar (obe ' *».M: od 25-35 let: 1. Kramar «".0.1. 2. Soklič (Gumoplast) 49,36. rarina. 49.59. 4. Podlipnik (obe Ohu-S2.T2. 5. Meglic (DSSS) 53,46, nad 1 Stritih 53,37. 2. Križaj (obe DSSS) 3. Kralj 58,42. 4. Jav ornik (obe Obu-1:25.62: moški - do 25 let: 1. Klemene »djarna) 40.52. 2. Meglic 41.06, 3. Josef Mreža) 42.33, 4. Jerman (DSSS) 42,67, "»Tko (Orodjarna) 42.83: od 25-35 let. 1*gh> Jernej (Obutev) 40,52, 2. Meglic ~*j (Komerciala) 40,74, 3. Primožič t. Jurjevčič (oba Obutev) 42,45, 5. |»« (Orodjarna) 42.69; od 35-45 let: "adnik (Komerciala) 41.96. 2. Meglic J Roblek (oba Obutev) 46,28, 4. Ha 'Komerciala) 46,65, 5. Špehar (DSSS) !J. aad 45 let: 1. Svab (Obutev) 14,57, ■2^ritik (Orodjarna) 45,60, 3. Kališnik D 4547. 4. Teran (Obutev) 49.78, 5. re (Komerciala) 50,06. J Kikel DVAKRAT RAVNIKARJKVA IN CERKOVNIK D^AJUSKA GORA. K OBLA - V soboto ^*dk> »o se člani vrhunskega razreda *»»krat pomerili med seboj. V soboto • v Kranjski gori tekma v velesla-* aedeljo pa na Kobli v slalomu. Oba-*U aa izredno težkih in ledenih pni-ahivila članica škofjeloškega Alpe ^Mateja Ravnikar in smučar Ijubljan-pije Tomaž Cerkovnik. Obakrat manjkali nekateri boljši člani kega razreda, vendar je bila tekma 'kvalitetna in zanimiva ter borbena. Jtati - veleslalom ženske: 1. Ravni-Ipetour) 1:31,06, 2. Benedičič (Jesc-M2.57. 3. Koklič (Branik) 1:33,62. reafk (Jesenice) 1:24,49. 5. Porenta 1:24,87; člani: I. Cerkovnik «) 1:18.00. 2. Rečnik (Branik) J Pretnar (Alpetour) 1:20.77, I. (Olimpija) 1:20,98. 5. Kibnikar 1:22.64); slalom ženske: I. Ravnikar W«r) 99.23. 2. Porenta (Alpetour) J Pehare (Tržič) 101.65. 4. Juvančič ^P>)») 104.81. 5. Vesek (Jesenice) .''2 moški: 1. Cerkovnik (Olimpija) • J Virk (olimpija) 92.07. 3. Sitar (Ma-"I *2M, 4. Ribnikar (Tržič) 93,60, 5. "■k (Branik) 94,19. Odbojka Blejke in Železar KRANJ — Tudi v drugi zvezni odbojkarski ligi ter moški republiški se naši odboj-karji niso preveč izkazali. V slovenski ligi sta dobila pri moških Železar ter v ženski Bled. Oba pa sta novi točki osvojila v go- steh. V drugi zvezni ligi pa so se Blejci in Jese-ničanke z gostovanja v Mariboru in Ravnah vrnili praznih rok. Izidi — moški - Maribor : Bled 3:1, Plamen : Izola 0:3, Žužembt'rk : Železar 1:3. ženske — Fužinar : Jesenice 3:0, Maribor : Bled 0:3. Pari prihodnjega kola — moški — Bled : Fužinar, Jama : Plamen, Železar : Trebnje, ženske — Jesenice : Merkur, Bled : Mislinja. -b Košarka Jeseničani presenetili KRANJ — V organizaciji osnovne šole Simon Jenko iz Kranja in košarkarskega kluba Triglav je bilo v Kranju odigrano prvo srečanje občinskih reprezentanc Šolskih športnih društev Gorenjske v košarki. Nastopile so štiri reprezentance starejših pionirjev in to z Jesenic, Škofje Loke, Tržiča in Kranja. Že na prvem turnirju, le teh bo skupaj pet, so presenetili košarkarji Jesenic, katerih nosilec je osnovna šola Prežihov Voranc, ki so v srečanju z reprezentanco Škofje Loke zmagali. Letos reprezentanca Jesenic lahko računa na visoko uvrstitev, lahko pa bi dosegli še kaj več, če bi v svoji občini dobili podporo in razumevanje. Lanskoletni nosilec naslova gorenjskega prvaka reprezentanca Kranja po prikazani igri nima pravega nasprotnika, saj je z obema nasprotnikoma na prvem turnirju zlahka opravila in to kar s precejšnjo razliko v koših. Izidi srečanja: Skofja Loka : Jesenice 33:36 (13:22), Jesenice Kranj 27:56 (16:24), Tržič : Kranj 16:85 (8:41), Skofja Loka : Tržič 63:34 (32:14). Po prvem turnirju je na prvem mestu reprezentanca Kranja, drugo in tretje mesto si delita ekipi Jesenic in Škofje Loke. Na četrtem mestu so košarkarji Tržiča. Fkipa Radovljice je bila v tem kolu prosta. M.Cadež Kranjčan Beton zmagovalec Delovna organizacija MMJKT AVTO K O VI NAR S H^E Skofja Loka, §ff l^atV Kidričeva c. 51 razpisuje naslednja prosta dela in naloge 1. VODJE ODDELKA OBDELOVALNKE 2, KNJIGOVODJE OBRAČUNA OD in VODENJE BLAGAJNE :\. KNJIGOVODJE MATERIALNEGA KNJIGOVODSTVA 4. SKLADIŠČNIKA V SKLADIŠČU ORODJA 5. 2STROJNIH TEHNIKOV ZA DELO V TEHNIČNEM SEKTORJU (>. VEC KVALIFICIRANIH KLJUČAVNIČARJEV Pogoji: 1. delovodja kovinske stroke in i leta delovnih izkušeni .tli visokokvalificiran strugar / izpitom m 5 let delovnih izkušenj 2. in -I srednja šola ustrezne smeri in 1 leto delovnih izkušenj 4. kvalificiran orodjar / izpitom /a skladiščnika ali kvalificiran ključavničar z izpitom za skladiščnika ali kvalificiran elektrikar z izpitom za skladiščnika, praksa zaželena, odslužen vojaški rok 5. strojni tehnik. i leta delovnih izkušenj na področju operativne in tehnološke priprav« dela. odslužen vojaški rok (i. končana poklicna šola. praksa zaželena, odslužen vojaški rok. Za vsa navedena dela in naloge je posebni pogoj poskusnega dela, ki traja 2 meseca. Osebni dohodek po pravilniku o oblikovanju in delitvi sredstev z.a osebne dohodke. Pismene ponudbe pošljite v 8 dneh od objave na naslov: Avtokovina Skofja Loka, Kidričeva c. 51. 13.STRAN G LAS Central TOZD Planinka Kamnik čestita rec in gostinske vsem delovnim ženam za 8. ma-vas vabi v Kamnik v svoje prijetne kavarno ^ikT^^^ J GP Zelenica iskreno čestita ženam za njihov praznik in vabi na družabno plesne prireditve v restavracijo nad avtobusno postajo v Tržiču: — četrtek, 8. marca — sobota, 10. marca in v DISKOTEKO od četrtka do nedelj ob 18. uri. e s pričetkom Vabljeni! BRASLOVCF - Na tekmovanju starejših pionirjev v smučarskih skokih za pokal SMS na 35-m skakalnici na Dobrovljah je zanesljivo zmagal Roman Beton iz Kranja, medtem ko je bil slovenski prvak Krištof Gašpirc iz Cerkelj tretji. Na naslednji mesti sta se uvrstila Jošt in Kaštrun iz Križev Rezultati: 1. Beton (Triglav) 210,9 (.12. 34,5). 2. Irbančič (Logatec) 201,0 (3(1. 35,5). .1. Gašpirc (Triglav) 196,8 (28, 31). 4. Jošt 195,8 (28. 34.5), 5. Kaštrun (oba Križe) 194.6 (27. .15)... 9. Cimžar 171.0 (24.5. 31), 10. Bernard (oba Triglav) 172,3 (24,5, .13). •I I Dvajseta zimska lesariada Smučalo in teklo nad 550 tekmovalcev "■A - Bohinjska Bistrica, tekaška ±**°tin* in smučarski tereni na Kobli ^+2.ll*kli teden gostili delavce lesne indu-Jt^^-(otdarje in lovce, ki so se v smučar-av^kiif*" ve'e»la'omu tekmovali na re-^^"** prvenstvu. Pokroviteljstvi* je kategorija «5 Up Bled, nastopalo pa je več kot «eia»o>alcev in tekmovalk. razvrstitvi so največ uspeha ^•■»tavniki pokrovitelja LIP. saj so "kupni uvrstitvi. Drugi so bili i AJplesa iz Železnikov, tretji pa ••tveni konkurenci pri ženskah v ■ »o bile najboljše predstavnice Slovles (trgovina) in Alplesom, v konkurenci so slavili Elanovci, *° bili velealalomisti Marlcsa iz Ma-tretji pa Glin Nazarje. V smučar-•eky »o pri ženskah zmagale v modelu ponovno tekačic«- Lipa pred ■ n Elanom, pri moških pa je Elan. drugi s« Alplesovci in tretji Rezultati - teki - ženske I. - I. Poljanec (LIP) 12:16.58. 2. Šolar (Alples) 13:34.14. 3. Kustec (Jelovica) 11:19.33. II. kategorija - I. Kistič 14:49,65 2. Mencinger (obe LIP) I 1:19.95. .1. Vavpo-tič (Klan) 16:49,66; moški - L kategorija - 1. Kod man (Flan) 18:21.35. 2. Oabor (C.C. .Maribor) 18:58.28. 3. Nastran (Alples) 19:16,83, H. kategorija — 1. Kobilica (GG Bled) 18:49,60, 2. T. Kepinc 21:45.04, 3. V. Hepinc (oba LIP) 22:05.67: veleslalom — ženske — I kategorija — I. Vogrinec (Slovles) 44,92, 2. Berčič 15,59 3. Sifrer (obe LIP) 15,67, II. kategorija - 1. Ažman (C.C. Bled) 49.62. 2. Veber (LIP) 52.28, 3. Sturm (Alples) 52,71; moški - I. kategorija — I. Gašperšič 52.17. 2. Jakopič (oba Klan) 52,25, 3. |»rc-zelj (Alples) 53,17. II. kategorija - 1. Lakota (GG Bled) 13.11, 2. Šmid (Alples) (4.97. 1. PleaeC (Lesna Slovenj Gradec) 45,75, |||. kategorija — 1. Mulej (Kozorog Kamnik) 19.14. 2. M. Gašperšič (Slovles) »9,99, .1 Primožič (C.C. Kranj) 50.29. .,||, r KŽK KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT Kranj TOZD Kmetijstvo -VRTNARSTVO Vam nudi za 8. marec — dan žena veliko izbiro lončnic in šopkov na: vrtnariji Zlato polje, vrtnariji S t razišče in v cvetličarnah: Rožmarin, Globus, Planina. Za spomladansko urejanje vrtov vam nudimo bogato izbiro sadik, trajnic, grmov-nic, sadnega in okrasnega drevja na vrtnariji Planina. Se priporočamo! r Trgovska delovna organizacija GOLICA Jesenice s TOZD Zarja, Rožca, Delikatesa pestita vsem ženam ob njihovem prazniku in jim zeh se veliko delovnih uspehov v. TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Praktična darila za 8 marec so v prodaji -najnovejše garniture ženskih robcev - v poslovalnicah Triglav v Kranju Trž.ču in Kam-niku Vsem ženam iskrene čestitke za njihov praznik opisniki poročajo -K JEZERSKIH KORENIN - V ne-*5. februarja, je Smučarski klub Jc-' priredil za krajane tradicionalni Jurskih smučarskih korenin. Tek-"o bili razdeljeni v starostne kate-Profle pa so bile urejene pod Kočno in vlečnici Mali vrh. **kmovalci so z maskami poskrbeli ** razpoloženje. Sodelovalo je nad .•"""^•Icev, za katera so v hotelu izžrebali darila. Jjti - ženske: Marija Arh (od 25 do **• Chovič (med 30 in 40 let), Ro-"•«tmn in Anica Jakopič (od 40 do '*«nka Žagar (nad 50 let); moški: W^~*Pl©tnik in Jože Lahajnar (med 30 *t), Milan Smrtnik in Jakob Zadni-in 50 let), Peter Šinkovec (med .** '«), Milan Skuber (med 55 in 60 Krničar (med 60 in 65 let). Jože •Mmed 65 in 70 let) in Ludvik Vir-•k^Pini nad 70 let. A Kamičar -ARSKO TEKMOVANJE MILlC.M CARINIKOV - Postaja jeseniške >* » Kranjski gori pripravila smu-1 fekmovanje delavcev Uprave javne postaj milic in Carinarnice Jesc-T»kaiovanje ')*• bilo v veleslalomu in y veleslalomskem tekmovanju mo-35 let so bili najboljši Franc fl'JV). Drago Zadnikar (PPM i" Andrej Kolenc (PM Jesenice), v )< moških nad 35 let pa Jože Rozman Jesenice), Jože Oergarec (PMM Ko->««dio) in Janez Koželj (UJV Kranj), j« zmagalo moštvo Postaje mejne Korensko sedlo pred UJV Kranj in y> mejne milice Jesenice. V velesla-*,B tekmovanju žensk so bile najbolj-rJ« Pehare (JV Kranj). Irena Jako-*-*rinarnica) in Pavla Benet (Carinar-' ^ teku. na 5 kil°nietrov so se med moškimi uvrstili na prva tri mesta Friderik Novak (Korensko sedlo). Franc Kotnik (Carinarnica) in Jože Pretnar (Carinarnica). Ekipno je zmagala Carinarnica pred CJV Kranj in PMM Korensko sedlo ter PM Jesenice. Ženske so tekle na 2.5 kilometra. Najboljši sta bili Marija Kej-žar (PMM Rateč«) in Irena Jakopič (Carinarnica). Skupno je tekmovalo nad 120 tekmovalk in tekmovalcev. Skupno je bila najboljša l'JV Kranj pred PMM Korensko sedlo. Zmagovalcem je podelil odličja predsednik konference sindikata UJV Kranj Silvo Jager, prehodni pokal pa je zmagovalni ekipi predal načelnik l'J V Stane Mihalič. Organizator prihodnjih iger bo jeseniška Carinarnica. A. G. ŠAHISTI V OLŠEVKI - Šahovski klub Grintavce Olševek je priredil 2. hitropotez-ni interni šahovski turnir, na katerem je sodelovalo 12 šhistov. Z desetimi točkami je zmagal Alojz Blaznik. Miha Simunkovič je zbral 9 in Vinko Ccbulj H točk. V Čebul) TEKMOVANJE SLOVENSKIH ZDRAVNIKOV — V Kranjski gori je bilo prvo jugoslovansko tekmovanje zdravnikov v veleslalomu, ki ga je organiziralo Slovensko zdravniško društvo. Nastopilo je i ~>t> tekmovalk in tekmovalcev. Ekipno je zmagala Ljubljana pred Novo Oorieo, Zdravstvenim (lomom Maribor, Zdravstvenim domom Jesenice in Bolnico Jesenice. Med ženskami so bile najboljše v posameznih starostnih skupinah Miša Pfcifcr. Marinka Milavcc. Marjeta Povšc-Trnjcr in Jasna Muellcr. Pri moških pa so zmagali Andrej Kumar, Vladimir Veselv. Borut Pire in Tone Martinčič. Najboljši nas bodo zastopali na svetovnem prvenstvu v Val d'lseru. I) K TOZD OBUTEV ŽIRI TOZD OBUTEV GORENJA VAS TOZD PLASTIKA ŽIRI TOZD PRODAJA ŽIRI, 64226, Stara vas 23 Telefon: 064 69-250 — Telex: 34 622 n. sub. o. n. sub. o. n. sub. o. n. sub. o. Iskrene čestitke vsem ženam za njihov praznik 8. marec J Gorenjska oblačila Kranj Vsem delovnim ženam iskrene čestitke ob marcu — dnevu žena TOZD KONFEKCIJA -KRANJ in TOZD KONFEKCIJA -JESENICE 8. tovarna čipk, vezenin in konfekcije Bled Vsem ženam čestitamo za njihov praznik .marec mm ZID Konfekcija Mladi rod Kranj /skrene česti teke za dan žena Za 8. marec čestitamo vsem delovnim ženam in jim želimo veliko uspehov m Žito Ljubljana TOZD Triglav Lesce TOZD Tovarna čokolade Gorenjka Lesce TOZD Pekarna Kranj Ob dnevu žena iskreno čestitamo vsem ženam in jim želimo še veliko delovnih uspehov IVIU KRAM Vsem ženam iskrene čestitke za 8. mar< Bombažna predilnica in tkalnica Tržič _ w 6 ar OlflMfCI modne pletenine iskreno čestitamo vsem ženam za njihov praznik marec Almira alpska modna industrija Radovljica Vsem delovnim ženam čestitamo za 8. marec 4 vas vabimo v novo tovarniško prodajalno v tr$t\ skem centru Deteljica v Bistrici pri Tržiču Po ugodni ceni vam nudimo posteljnino, namizne garniture in n*^ sko blago. Zlatarska delavnica Levičnik Živko Kranj, Maistrov trg 9 (nasproti Delikatese) Nudimo vam darila trajne vrednosti. Čestitamo za 8. marec, dan žena Gostilna LOVEC Gorice Vsem delovnim ženam čest itamo za H. mare« vsem ženam za 8 marec iskreno čestitamo TERMOPOLJ S0V0DENJ 4626 MALI telefon OGLASI 23-341 Poceni prodani omaro za dnevno sobo, pisalno mizo in otroško posteljico z jogijem. Bogataj. Vrečkova 11. III. nadstropje 1535 KUPIM: MOTOR motocross endura, registriran, prodam. Brezar, Kidričeva 25, Skofja Loka 1530 Pi odam Zastavo 101 — letnik 75, Koroška 65, telefon 22-708 Kupim zazidljivo PARCELO v okolici Škofje Loke. Plačam v gotovini. Naslov v oglasnem oddelku. PRODAM Prodam enoosno traktorsko PRIKOLICO s kasonom in »oplini«. Dolenc. Križna gora 15, Skofja Loka 1452 KOKOŠJI GNOJ, ca. 4 t, in sveža DOMAČA JAJCA dobite vsak dan popoldan pri Rotarju, Srednja vas 6 pri Goricah 1481 Prodam večjo količino kvalitetnega SENA. Žeje 5, Duplje 1475 4-Prodam stresno OPEKO, bobrove in kamenje za betoniranje. Na-wvoglasnem oddelku 1511 dam SENO. Velesovska 1, ir 1512 Jam semenski KROMPIR de-' igor. Zg. Brnik 44, Cerklje 1513 lam KRAVO pred tretjo telit-Vtfelnica 6, Zg. Gorje 1514 . Jam devet tednov starega [CA. Radič Ema. Dobro polje 1. kje 1515 /odam semenski KROMPIR de-pnigor. Voklo 12 1516 ceni prodam TELEVIZOR RR [Tel. 23-687 1517 Fodam PSA, nemškega ovčarja, ega čuvaja. Partizanska 44, 1518 lam gosto zaraščeno leskovo TO za butare (na polovico). 6. Preddvor 1519 lam STRUŽNICO »kapple« ^Jim metrom stružne dolžine in Jrarsko STRUŽNICO Emko unikat. Kranj. Križnarjeva pot 5 1520 Prodam tri KRAVE po izbiri. S*ti Duh 41. Skofja Loka 1521 Prodam barvni TELEVIZOR Go-^■je. Informacije dopoldne, Kranj, ^ 26-68] 1522 Prodam 2AGO venecijanko za r**rez hlodovine. Jensterle Miran, podporezen 3. Podbrdo 1525 Kupim kombiniran OTROŠKI VOZIČEK in motorno vrtno KOSILNICO. Telefon 23-341 1534 Kupim LES za ostrešje (grušt). Naslov v oglasnem oddelku. 1531 ZAPOSLITVEN VOZILA Prodam avto 125 PZ. letnik 1974. Srednja vas 78. Šenčur 1108 Prodam VVV 1200. letnik 1965. Cerklje 153 1416 Prodam ŠKODO 110 L. letnik 1976. Informacije popoldan po telefonu 45-024 - Kranj - 1523 Prodam karambolirano DIANO 6 L, letnik september 1978. Cesta na Jezerca 10. Radovljica 1524 Prodam karamboliian NSlT — Prinz. celega ali po delih. Jerman Anton, Luznarjeva 8. Kranj, telefon 25-080 1525 Prodam RENAULT 4 TLS za rezervne dele. Brečevič. Gosposvetska 11, Kranj, tel 23-128 1526 Prodam dobro ohranjen AMI 0. letnik 1968 za 13.000 din. Kranj, telefon 23-806 1527 Kupim ZASTAVO 750. starejši letnik. Selo 20/a. Žirovnica 1528 Prodani dobro ohranjeno ŠKODO 100, letnik 1972. registriran. Ogled vsak dan. Kanin je 2. Bohinjska Bistrica 1529 V uk sprejmem učenca za poklic finoniehanika. Nagrada po učnem uspehu in osebni oceni v višini 00 odstotkov poprečne slovenske plače. Prevoz na učno mesto povrnjen. Prednost za sprejem: čimboljši šolski us|>eh in veselje do uka za poklic. Pismene ponudbe z življenjepisom poslati na naslov: Peter Avbelj. Kajuhova 23, Bled 1340 Popravljam pisalne in računske stroje v popoldanskem času. »PRECIZNA MEHANIKA«, Balanč Pavel. Drolčevo naselje 36. tel.: 27-057 1234 V službo sprejmem MIZARSKEGA pomočnika in DELAVCA za pri-učitev Hafnar Franc. MIZARSTVO, Zasavska c. 2. Kranj 1443 Zaposlim ZIDARJA ali DELAVCA za priučitev v zidarski stroki. ZIDARSTVO in FASADERSTVO. Plestenjak Jakob. Zg. Bitnje 177. tel. 25-633 1444 Popravljam pralne stroje. Pegan Ljubo. Zupanova 5. Šenčur 1522 POSESTI V najem vzamem HlSO. Naslov v oglasnem oddelku 1497 Prodam zazidljivo PARCELO v Ročevnici pri Tržiču. Ponudbe po tel.: 064-50-150. intš. 229. po 14. uri 1500 CP Glas, Kranj, Ulica Mose Hfckja L Stavek: KT Gorenjski tif* Kranj, tisk: Združeno podjetje 4«aaka pravica, Ljubljana, Kopi-t*rjrva 2. — Naslov uredništva in »»»•v« Usta: Kranj, Mose Pijadeja 1 - Tekoči račun pri SDK v Kra-n/ti številka 51500-603-31999 - Te-•Hbai: glavni urednik, odgovorni "redaik in uprava 23-341, uredništvo 21-«35. novinarji 21-860, malo-^*soi in naročniški oddelek **-Ut. - Naročnina: letna 300 din, Mfetna 150 din, cena za 1 številko ■ kolportaf i 4 dinarje. - Oprosće-*• prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš ata, brat in stric JAKOB MALOVRH upokojenec Od njega se bomo poslovili v torek, 6. marca 1979, ob 16. uri na pokopališče na Zgornjem Jezerskem. Do pogreba leži v hiši žalosti, Potoče št. 25 pri Preddvoru Žalujoči sin Ludvik in ostalo sorodstvo! Kranj, 5. marca 1979 ZAHVALA Ob smrti našega dragega strica, brata in svaka ANTONA PLEŠA se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ki so nam izrazili sožalje, mu darovali vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in tolažilne besede ob grobu ter pevcem za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi! Struževo pri Kranju, 26. februarja 1979 ZAHVALA V devetinsedemdesetem letu starosti nas je nenadoma zapustila naša mama, babica in prababica FRANČIŠKA JERŠE Šnajdrjeva mama iz Sr. Bitenj Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam izrazili sožalje, sočustvovali z nami, ji darovali cvetje ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi duhovniku za lep pogrebni obred in pevcem za lepo zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: hči Milka in sin Zorko z družinama Sr. Bitnje, Skofja Loka, 1. marca 1979 OBVESTILA EKSPRES čiščenje talnih oblog (tapisoma, preprog itd.), foteljev in kavčev. Gogala Marko, Kidričeva 38, Kranj (Seniak, tel. 22-059) 1230 KRANJČANI! Pooblaščen servis z najmodernejšimi sredstvi vam nudi usluge nadom: čiščenje itisona, tapisoma. preprog itd. Za družbeni sektor, tudi po celi Gorenjski. Oglasite se od 14. do 20. ure po tel 22-043 1533 Hotel TRANSTURIST SKOFJA LOKA prireja v četrtek, 8. marca 1979, ob 20. uri PLES ob dnevu žena vabljeni rezervacije sprejemamo na tel.61-261 vpisuje V NOVE PLESNE TEČAJE ZAČETNI - petek, 2. marca, ob 20. uri, ponedeljek, 19. marca, ob 1 7 45 in torek, 27. marca, ob 1 7.45 NADALJEVALNI - sobota, 3. marca, ob 15 45 in četrtek, 1 5 marca ob 20. uri Vsi tečaji razen sobotnih so dvakrat tedensko. Vpis vsak dan od 1 7.30 do 20. ure, v plesni sobi pri Zmajskem mostu na Petkovškovem nabrežju 35, Ljubljana, tel. 320-042 (061) SOZD ALPETOUR ŠkofjaLoka DO TURISTIČNA AGENCIJA LJUBLJANA objavlja na podlagi sklepa Komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela oziroma naloge v poslovalnici Skofja Loka 1 SAMOSTOJNEGA TURISTIČNEGA REFERENTA za organizacijo in prodajo izletov in letovanj 2 TURISTIČNEGA REFERENTA za prodajo avtobusnih letalskih vozovnic Pogoji: Pod 1.: — višja šolska izobrazba — filozofske ali ekonomske fakultete turistične smeri, — dve leti delovnih izkušenj, — aktivno znanje angleškega jezika in pasivno znanje nemškega ali italijanskega jezika. Poskusno delo 3 mesece. Pod 2.: - srednja šolska izobrazba - gimnazijski maturant, — dve leti delovnih izkušenj. Poskusno delo 2 meseca Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom; deljen delovni čas. Pismene ponudbe z dokazili sprejema kadrovski oddelek SOZD Alpetour Skofja Loka, Titov trg 4b - 15 dni po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 60 dneh po izteku prijavnega roka. Splošno gradbeno podjetje SGP GRADBINEC Po sklepu Odbora za delovna razmerja Kranj Delovne skupnosti skupnih služb Kranj objavljamo proste delovne naloge in opravila: v tehničnem sektorju GLAVNEGA TEHNOLOGA Pogoji: končana visoka oziroma višja tehniška šola gradbene smeri, opravljen strokovni izpit in 3 leta delovnih izkušenj v izobraževalnem centru VZGOJITELJA VAJENCEV Pogoji: višja izobrazba, pedagoške smeri in 2 leti delovnih izkušenj v splošnem sektorju 2 DAKTILOGRAFA Pogoji: končana administrativna šola in 6 mesecev delovnih izkušenj Po sklepu Odbora za delovna razmerja TOZD Lesni obrati Kokrica, Cesta na Rupo objavlja proste delovne naloge in opravila VODJE SEKTORJA v mizarski delavnici in žagi Pogoji: višja oziroma končana srednja tehniška šola, lesne oziroma gradbene smeri, opravljen strokovni izpit in 3 leta delovnih izkušenj OBRAČUNSKEGA TEHNIKA Pogoji: končana srednja tehniška šola gradbene smeri in leto dni delovnih izkušenj Za vse razpisane delovne naloge se delo združuje za nedoločen čas in s polnim delovnim časom. Kandidati naj prošnje z dokazili pošljejo na naslov: SGP Gradbinec Kranj, Kadrovsko socialna služba, Kranj, Nazorjeva 1. Prijave sprejemamo 15 dni od objave v časopisu. Sredstva od prodanega mamografa - za zdravstveno varstvo ž zena Akcija zgodnjega odkrivanja raka na dojkah V teh dneh se začenja na Gorenjskem epidemiološka raziskava vseh nad 20 let starih žensk, da hi tako lahko določili rizične skupine žensk, ki so bolj nagnjene k raznim tudi rakastim obolenjem dojk. Vprašalnik bo medicinska sestra izpolnila za vsako žensko starejšo od 20 let, ki bo iskala kakršnokoli zdravstveno pomoč v splošni ambulanti, ,v obratni ambulanti ali v dispanzerju za žene. Na tak način bo zdravnik, če bo ugotovil, da je potrebno, žensko napotil na nadaljnje preglede; rezultati ankete pa bodo tudi pokazali, v kolik- šni meri se na Gorenjskem pojavljajo obolenja dojk in kakšne vrste so. Tako zbrani podatki ne bodo le omogočili načrtovanje nadaljnjega dela in razvoja Mik ročen t ra za bolezni dojk na Jesenicah, pač pa bodo tudi koristni Onkološkemu institutu v Ljubi j ani. Ob vsakem obisku v ambulanti pa bodo ženske prejela tudi zloženko »Preiskujte si dojke same«, ki jo je v nakladi 50.000 izvodov naročil gorenjski zdravstveni svet. S tem se v letošnjem letu prav v mednarodnem tednu boja proti raku in ob dnevu žena nadaljuje akcija Ceste cvetijo Cestnoprometna inšpekcija kranjske občine ugotavlja, da so še posebno slabe lokalne in krajevne ceste — Na kategorizacijo lokalnih cest v kranjski občini že predolgo čakajo, zaradi česar prihaja do nesoglasij, kdo je za določen odsek pristojen — Kranj potrebuje prometni urad, kakršnega imajo na primer v Celju Kranj — Stanje lokalnih in krajevnih cest je slabo, ugotavlja cestno prometna inšpekcija kranjske občine. To ugotavljajo še posebno po zadnji od jugi in obilnemu deževju. Najbolj kritično je na cestah Kranj — Breg — Mavčiče —Zbilje. Kranj — Trboje — Mose — Smlednik, Kranj — Besnica — Podblica. Prebačevo — Voklo —Voglje in na stari škofjeloški cesti. Se slabše so makadamske ceste, ki niso deležne vzdrževanja, kakršnega želimo. Nekatere so komaj še prevozne, kar še posebej velja za ceste med Šenčurjem in Voklim. Šenčurjem in Trato. Goricami in Bašljem. Babnim vrtom in Belo, Britofom in Šenčurjem, Stražiščem in Čepuljami, Besnico in Podblica, Stražiščem in Bitnjami. Drulovko in Planiko, Zalogom in Viševco, Tupa-ličarui in Možjaneo ter Goricami in Svarjami. Do tako hudih poškodb po sodbi inšpekcije ne bi prišlo, če bi bilo vzdrževanje primernejše. Zaradi pomanjkanja (lenarja je vzdrževanje le najnujnejše in daleč od tehničnih in zakonskih normativov. Takšno vzdrževanje pa je kljub temu drago. Učinkovito je le krajši čas. Problematično je predvsem odstranjevanje vode. Problemi pa se pojavljajo tudi pri pristojnostih na posameznih cestah. Problem izbija na lokalnih cestah in cestah, ki naj bi bile v pristojnosti krajevnih skupnosti. Kategorizacije lokalnih cest v kranjski občini še ni. čeprav je bila obljubljena že lani. Dogaja se, da v posameznih prime- rih nihče noče prevzeti obveznosti do posamezne ceste. Rekonstrukcije in novogradnje ceste večkrat .delamo brez ustrezne dokumentacije, na hitro in v skladu z vsoto denarja, kar pa vpliva na kvaliteto del. Posledice takšnega dela srečujemo na cestah. Omenjamo ceste med Naklom in Dupljami, med Babnim vrtom in križiščem s cesto Trstenik — Bašel j. med Čepuljami in Planico, v Adergasu, med Glinjami in Zalogom, na Stefanji gori in v Stiski vasi. na Ješetovi ulici v Stražišču in še bi se našli enaki primeri. Cestnoprometna signalizacija je še pomanjkljiva, vendar je le boljša Ne postavljamo je več tako stihijsko in nenačrtno, temveč z dovoljenjem pristojnega skupščinskega upravnega organa. Nujno bo oblikovati strokovno skupino, zadolženo in usposobljeno samo za to področji'. Položaj je takšen, da bi kazalo ustanoviti prometni urad. ki bi strokovno urejal in načrtoval reševanje te problematike. Tako so pred. leti ravnali v Celju, pa so uspehi že vidni. Marsikaj pa utegne rešiti tudi nov zakon o javnih cestah, svoje pa bo brez dvoma prispevala tudi izpopolnjena organiziranost samoupravne komunalne interesne skupnosti, ki se pogosto še ubada /. začetnimi težavami. Zboljšave pa obetajo tudi organizacije združenega dela. zadolžene za javne prevoze Pomanjkljivosti je vedno manj, prav tako pa je dovolj možnosti, da bodo v prihodnje še redkejše .] Košu jek tovarniško prodajalna OD loMRRCn IMOV DELOVNI non stop B3013CO sobota in dnevi pred prazniki BCD01300 zgodnjega odkrivanja raka na dojkah, ki se je pričela leta 1975, ko so na Gorenjskem zaposlene ženske namesto daril ob dnevu žena sredstva namenile za nakup mamografa. V tej akciji, ki jo je vodil medobčinski svet zveze sindikatov za Gorenjsko, se je zbralo toliko denarja, da sta bila lahko kupljena dva manografa. Prvi je začel obratovati 8. julija 1977 v novoustanovljenem Mikrocentru za bolezni dojk pri Splošni bolnišnici na Jesenicah. Ker. pa se je kasneje ugotovilo, da za tolikšno število pregledov, kolikor jih je na Gorenjskem potrebno, povsem zadostuje en aparat, je bil drugi po sklepu regionalne zdravstvene skupnosti konec lanskega leta prodan. Skupščina regionalne zdravstvene skupnosti je na svoji zadnji seji 19. februarja letos tudi potrdila predlog Zdravstvenega sveta, kako naj se sredstva od prodanega aparata porabijo najbolj racionalno za zdravstveno varstvo žena. Razen ankete, od katere zdravstvena služba pričakuje celotno sliko posameznih rizičnih skupin, pa bo zdravnik lahko odkril tudi že nenormalnosti na dojkah ter ob na-daljnih preiskavah tudi, za kakšno vrsto obolenja gre. Ce je z vrsto preiskav, sem je vključena tudi preiskava z manografom. ugotovljeno rakasto obolenje, je skrb za nadaljnje zdravljenje prepuščena Onkološkemu institutu. Ker pa je vsako uspešno zdravljenje še posebno pa pri raku najbolj odvisno od zgodnjega odkritja, je vsekakor pomembno, da vsaka ženska predvsem sama misli na svoje zdravje. Zloženka, ki sta jo že pred časom izdala Društvo SR Slovenije za boj proti raku in Rdeči križ Slovenije, spodbuja ženske, da z enostavno preiskavo dojk same ugotavljajo morebitne spremembe. Vsako nenavadno spremembo pa mora seveda videti tudi zd ra vnik. Tako zloženke, ki naj bi jih sčasoma dobile vse ženske gorenjske regije in materialni stroški ankete, bodo veljali 250.000 din. Preostali deiuu od prodanega aparata in preostalih sredstev pa je skupščina regionalne skupnosti namenila za nakup dveh aparatov »Real t ime« v vrednosti 950.000 din za Bolnišnico za porodništvo in ginekologijo Kranj ter Splošno bolnišnico Jesenice. Takšen aparat z ultrazvokom ugotavlja mesto zarodka v maternici ali izven maternice, ugotavlja znake življenja ploda, njegovo velikost in gibanje, uporablja pa se tudi za meritev velikosti in vrste drugih tvorb na primer t u moi jev v t rebušni vot lini. L. M. V potoku na strehi Brode v Poljanski dolini — Neprimerna hitrost je bila vzrok prometni nesreči, ki se je pripetila I. marca zjutraj ob 5.15 pri Brodeh na cesti med Poljanami in Skofjo Loko. Dve osebi sta bili na srečo le lažje poškodovani. Voznik osebneg.. avtomobila Zdravko Debeljak, star 20 let, z Bukovega vrha nad Poljanami je vozil usodnega jutra skupaj s sopotnico Olgo Setničar, staro 18 let, prav tako iz Bukovega vrha, od Poljan proti Skofji Loki. Pri Brodeh ga je v ostrem desnem ovinku blizu spomenika NOB zaradi neprimerne hitrosti na zasneženi in poledeneli cesti začelo zanašati levo. Nekaj časa mu je vozilo še uspelo obdržati na cesti, potem pa je xapeljal s ceste v potok, kjer je obstal na st rehi. Brzina, sneg in led Vrba — Sneg in poledica I marca zjutraj ter neprimerna hitrost v takšnih voznih razmerah so povzročili težjo prometno nesrečo*na magi st talni cesti pri Vrbi. -Kun oseba je bila hudo poškodovana in je bila prepeljana v jeseniško bolnišnico. Voznica osebnega avtomobila Sonja Makuc. stara 28 let. i/. Mojstrane je vozila od .Jesenic proti Kranju. Ko se je bližala avtobusnemu postajališču Vrba na desni strani, je bila pozorna na avtobus na postajališču. Ko je bila približno 30 metrov od postajališča, je opazila, da se je avtobus premaknil proti izteku postaje in vključil levi smerni kazalec. Maku če va se je bala, da bi avtobus izsilil prednost. Zato je zavirala. Na zasneženi in spolzki cesti jo je zaneslo levo V tem trenutku je pripeljal nasproti tovornjak, ki ga je upravljal 38-letni Filip Valant iz Bodešč pri Bledu. Tovornjak in osebni avtomobil sta trčila. Prvega je zaneslo na travnik, drugega pa nazaj na V nakladi 50 tisoč izvodov je izšla zloženka »Preiskujte si dojke same* te bodo dobile vse gorenjske žene. Pismo iz Stuttgarta »Bilo nam je lepo, zares lepo •..« Občinska konferenca SZDL Kranj in občinsM skupščina prejeli zahvalo našega genert konzulata iz Stuttgarta za pomoč pri orgai šole v naravi za otroke naših zdomcev — zabna doživetja otrok v domovini Kranj — »Dovolite nam, da se v imenu otrok, njihovih staršev, koordinacijskega odbora Slovenskega kulturnoumetni-škega društva Triglav in v našem imenu zahvalimo za idejno in materialno pomoč, ki ste jo nudili otrokom, ki so se udeležili zimske šole v naravi v kranjski gori med 7. in 14. januarjem. Ob tej priložnosti bi vam želeli sporočiti, da so se otroci vrnili iz domovine polni najlepših vtisov in želja, da bi bilo takšnih šol v naravi v prihodnje še več!« --\ Usoden padec na mostu Podljubelj — 19-letni Danijel Kokalj iz Podljubelja je zadnji dan februarja našel blizu enega od vikendov v Podljubelju hudo poškodovanega Albina Valjavca iz Podljubelja, starega (iS let. Poškodovani je hotel vstopiti v vikend, vendar zaradi izčrpanosti in poškodb ni mogel najti ključev Danijel Kokalj je poškodovanega Valjavca pripeljal do svojega stanovanja, od koder ga je rešilni avtomobil tržiškega zdravstvenega doma prepeljal v jeseniško bolnico. Poškodbe so bile tako hude, da je Valjavec 1. marca ob pol enajstih v bolnišnici umrl. Tržiški miličniki so raziskovali vzroke poškodbe in smrti Valjavca. Ugotovili so, da je šel pokojni usodnega dne od doma proti svojemu vikendu. Na Jurjevem mostu je stopil v odprtino in padel več kot 2,5 metra globoko. Z glavo je udaril v železni vijak mostu. Imel je še toliko moči. da se je privlekel do vikenda, kjer je omagal, -jk vozni pas. Sonja Makuc je bila hudo poškodovana. Pripeta je bila z varnost nim pasom. Nespametno čez cesto Kranj - 30-letna Marija Jerenko iz Trboj je v petek, 2. marca, nekaj čez deseto uro zvečer neprevidno prečkala kranjsko obvoznico pri hiši številka 23 in bila pri tem lažje poškodovana Jerenkova je pešačila po travnatem klancu proti obvoznici kjer ni prehoda za pešce, prav tako pa vozišče deli neprekinjena črta. Zaznamovani prehod za pešce je okrog 10(> metrov nižje. Jerenkova je neprevidno stekla čez cesto. V tem trenutku je po obvoznici pripeljal Sta niša Sandoljevič, ki se je Jeren-kovi uspel izogniti. To pa ni uspelo Marinki Rozman z Jame pri Kranju. Vozila je pravilno in s primerno hitrostjo, vendar je kljub izogibanju Jereiikovo zbila po cestišču. Prepeljana je bila v ljubljansko bolniš- Brez izpita Spodnje Gorje - V soboto, 3. marca, se je v Spodnjih Gorjah poškodoval voznik neregistriranega motornega kolesa Ludvik Ferenčak, star 18 let. iz Zgornjih Gori j. Vozil je po lokalni cesti med Bledom in Krnico. Zaradi neprimerne hitrosti in neizkušenosti ga je v Spodnjih Gorjah zaneslo v desno ograjo, kjer je padel. Zaradi poškodb so ga prepeljali v jeseniško bolnišnico. J Košu jek »Prepričani smo, da strinjali z nami, če ugo da je ta oblika stika poi pri ohranjanju narodne padnosti teh otrok, pri ni domovinske vzgoje, slovel jezika, kulture in navad.« Tako piše v pismu občin« ferenci SZDL Kranj in skupščini Kranj generalni Socialistične federativne Jugoslavije v Stuttgartu. družbenopolitična skupnost ko pomagala pri organizaciji' šole v naravi za 65 otrok n Iavcev iz okolice Stuttgarda omogočila uvedbo izvirne vezovanja najmlajših na dor Prav tako je že dogovorjena pok«! šola v naravi, ki bo sredi leta 1 mantu ri. Naš generalni konzulat je p*>l tudi spise otrok, udeležencev zi** šole v naravi v Kranjski gon. so najzgovornejši dokaz, kak no in za otroke enkrat r. veselje na domačem snegu. Samo Kladnik iz Ludwigsfa v spisu opisuje vzdušje v skuj ne more pozabiti najrazliči otroških norčij, ki jih ni in ni biti konec, zaključuje svoje t > ugotovitvijo, da je »bilo \ K-gori lepo, zares lepo. Vsi si bi bilo še več takšnih šol v Kranjske gore tudi ne more Andrej Pukl, učenec s] dopolnilne šole iz Feuer Veselo je bilo na snegu, prav manj prijetno zvečer, ko sem na harmoniko. Prepričan je. prihodnje leto spet na sm domovini. In še in še bi lahko števali . . . Otroški spisi so bili prebr zaključni prireditvi šole v n je bila 11. februarja v Su Vsi udeleženci šole so znanja, najboljši v sm tekmovanju pa kolajne. Prii poroča naš generalni konzi bila posvečena tudi spomiM velikega sina domovine Kardelja. Zaradi narodne žalo*: so jo spoštovali tudi naši )jd|jt tujini, je odpadel zabavni prt*"' J. Ki DEŽURNI NO l/ \ 2 7-860 Gospodarski sporazum — Ij sitega glavnega mesta Pekinga j* vala naSa gospmlarska delega< vodstvom podpredsednika /veznega nega sveta Branislava Ikonica " ložnosti je bil podpisan spoi slovansko-kitajski blagovni naj bi letos dosegla 420 mili) skih dolarjev. Kitajska napoveduje umik -kingu so se po vesteh svetovnih i danes (ponedeljek) odločili za umik čet z vietnamskega ozemlja. Enote opravile svojo nalogo, saj so skoraj 2« kilometrov globoko na „ ozemlje. Seveda pa umik pogojuj* ravnanje Vietnama. Kazni v Iranu — Sodišče Hi vega režima v Iranu je obsodilo , nadaljnjih 7 generalov in visokih v, . osebnosti V razsodbi pravijo, da j smrt obsojeni poskušali zruiit: režim in ponovno pomagati na ftahu 1'ahlaviju. kit^ Manj nafte - Iranska vi vedno močneje posega na po skrbe zahodnih držav z nafto . za časa Šaha največji dobavite!; državam. Nova iranska vlada prekinila, kar je prisililo večino držav, da za 5 odstotkov zmartj" !>o nafte m naftnih derivatov •J K<