X saboto 2S. Grudna. V zadevi nove cerkvene pesmarice. Za vernem eastile bravee na svoj dopis od 19. oktobra v listu „l)anice", ter jim tukej podani, kar se je per šolskim svetu maja 1850 v Hraslovčah obhajanim na vprašanje : Kako bi se dalo splošno petje per očitni službi božji zopet vpeljati, v zadevi nove cerkvene pesmari-C e sklenilo. Splošno petje v cerkvi zopet vpeljati, so zbrani edinih misel, de je 1) pred vsim pesmarice treba, ktera naj bi, ako je mogoče, za vse slovenske škofije le ena in ravno tista bila. Ta pesmarica naj bi enkrat vse pesmi obscgla, ktere se pri božji službi navadno pojo, potem pa tudi pesmi ob praznikih in posebnih godovih navadne. Po tčm bi se doseglo, de bi se Slovenec, v ktero cerkev hi koli stopil, petja lahko vdeležil, v svojo lastno in drugih spodbudo; kar pa zdaj ni mogoče, ker je cerkveno petje po raznih krajih preveč razločno. 50 V to pesmarico bi sc mogle posebno vse stare pesmi vverstiti, zato ker jih ljudstvo čez vse ljubi in po večini že na pamet zna: pa tudi zato, ker so po svojim zapopadku in posvojili na-pevili skorej sploh v nar boljšim cerkvenim duhu osnovane. Ker se pa vendar v starih pesmih mnogo pogreškov najde, kar gramatiko in prozodijo zadeva, naj bi se enkrat za vselej popravile, potem pa naj hi ne bilo več posameznim perpuseno, jih po svoji volji boljšati in prenarejati. 3) Pesmam bi bilo pa treba tudi zapopadku permerjenih iu v cerkvenim duhu izpeljanih napevov dodjati, tudi prestopne igre, predigre in med-igre (Tebcrgange. Praludien und PeramhulationenJ hi bile tukaj prav na svojim mestu. Zbrani tudi menijo, de bi per nobenim napevu znaminj takta in odstavkinih prenehlejev (Absatz-Pausen) manjkati ne smelo, in de hi še v te bukve tudi vse potrebne rubrike v slovenskim jeziku postavile. Vsi pričujoči namreč menijo, de bi bilo dobro, orga-n i sta iii in mežnarjem bukve v obliki cerkveniga rituala v roke dati, v kterih hi vse našli, karkoli jim je vedili potreba, de bodo zamogli svoje opravila v cerkvi brez spodtike in zmote natanjčno in za pričujoče spodhudivno opravljati. K točki 3 so šolski ogleda še svoje osebne misli dostavili, in prečastitimu škofijstvu v blagovoljno presojo predložili; namreč: a) Dostava v cerkvenim duhu izpeljanih prediger in mediger se še zato kakor posebno potrebna kaže, ker bodo per imeuitniših cerkvenih opravilih v povišanje slovesnosti tudi pogosto muzikaiiljc poklicani, kteri pa žalibog! skorej ravno tiste igre ,'graj°j kakor per ženitvah in zgol posvetnih svečanostih. Tako imenovane rPolkcu in druge enake poskočnice so za cerkev ali per procesijah vpričo sv. rešniga telesa kej malo pristojne ter zamorijo v poslušavcih sicer vesele nikakor pa svetili in nebeških misel in čutlejev buditi. Ako hi hila pa pesmarica po zgorej zaznamvani osnovi sestavljena , bi organistam tudi per enakih peiiožnostili lepe predigre kej dobro stregle, toliko več, ker se dotične veči dela od Kalia. Moča rt a, Handelna le malokdaj v njih rokah znajdejo. tako de med posameznimi pesemskimi oddelki ali kak kos iz tako imenovanih „operu ali pa druge prazne in vodene „fantazijeu igrajo, per kterih glava poslušavcov raztresena, serce pa mcrzlo ostane. b) K povzdigi splošniga petja bi morebiti tudi perpomogla naprava, de hi se per celi službi božji navadno ne pela ena sama pesem z enim samim napevam. Ako ljudje celo leto per opravilu druziga ne slišijo, kakor „pred tabo mi klečimo bodo težko težko veselje dobili petja se vdeležiti. Kratke in jederne pesmice s čednimi medigrami v modri spremembi, tako de hi posameznimi! god o vanju ali posehnimu delu svetiga opravila permcrjcnc. pobožnost vernih podpirale, hi utegnile nar hitreje ljudstvo nagniti, popušeniga petja se zopet lotiti. Tako smo v nemškim (iradcu pred kakimi dvajsetimi letini še pcrložnost imeli lepiga splošniga petja se razveseliti . kjer so do povzdigovanja eno in po povzdigovanji drugo pesem čedno vsi skupej zapeli. Lepa pesmica za vsred maše. po celi cerkvi glasno in veselo vzdignjena. je hila nekdaj, ko se še ni posvetna pevska modrija vcer- kev vrinila, tista: „Zdej bomo vidili" od Sanktusa do Obhajila. c) Morebiti bi tudi nekoliko pozornost zaslužilo petje, kakor je v nemških krajih naše Stajar-ske dežele v navadi, kjer per nekterih pesmih nar poprej predpevec jedno red (Ver«) zapoje, in potem vse ljudstvo ravno tisto red ponovi. Kako veličastno je, ter seže v dno serca, ako se po tem načinu per povzdigovanji zapoje: „Svet, svet, svet ,u kakor sc še per naših sosedih na Horva-škim sliši! d) Morebiti bi tudi posnemo zaslužila osnova masne pesmi v bukvicah .,Katholischer Katcchis-nius- der beiden Scbmitz (gekronle Preisschrift) str. 279 —ktera pesem le samo pet oddelkov ima, po vsakim pa permerjene kratke molitvice vvcrslcne. * J c) K tej pčsmarici bi sc dobre cerkvene pesniške dela s perpravnimi napevi šc zmiram poziicj od prcčastilih ordinarjatov kakor dodatek per poznejših izdajah lahko dostavljale, tako dc bi pes-mariea. kar njeno obsegu zadeva . ne bila enkrat za vselej doveršena. 4 ) Kar potem vpeljavo petja in pervajo v petju zadeva, sc jc zbranim koristno in potrebno zdelo, učence že v začetnih šolah v petju s posebno pridnostjo vaditi, /e mali otroci bi sc mogli napeljevati, pesmi za šolarje, kakor se postavim v bukvah ..Sveto opravilo1* najdejo, čedno in gladko zapeti. Veči vsakdanji in nedeljski šolarji pa bi se mogli tako dolgo v petju vaditi, dc bi vse saj navadne ccrkvcnc pesmi brez pogreška peti znali. .Misel vsili pričujočih pa jc bila, dc jc dolžnost dušnih pastirjev , or^anistam per tem svetim opravilu po vsi moči pomagati. 5) Med tem so nekteri pričujočih vprašali, ali jc koristno, de nrganist tudi pevke seboj na kor jemlje? Nekteri so menili, dc kakor povsod. bi bilo *) Kar našo osebno misel zadeva, moramo obstati.de bi tudi nam taka osnova z vverstenimi molitvicami posebno dopadla. Ako namreč organist nepreter-gano per celi maši oddelk pesmi za oddelkam le naprej in naprej orgla in poje. tako dc pevci med posameznimi oddelki še časa nimajo, se dobro oddahniti; močno dvomimo, de bo ljudi veselilo, petja se lotiti. Vsak kristjan, kteri sc nc kar telesno, ampak tudi v duhu v cerkvi znajde, ima še kej posebniga na sercu, kar bi posebno per sv. maši H i?u rad pcrporočil. ali njemu potožil, ali ga pomoči in usmiljenja prosil itd. Zato menimo, de bi bilo ljudem prav po volji, ako bi nar poprej zapeli: in v veličastnim in združenim petju si serce z zaupanjem navdali in k nebesam povzdignili, potem pa tiho molili in svoje prošnje in potrebe združene h Kristusovim terpljenjcm in smertjo Bogu darovali. Kteri pa v taki znotranji gotovo nar boljši molitvi šc vajeni niso, bi najdli pa v kratkih molitvicah pesmarice koristen navod z resničnim duhovskim dobičkam sv. mašo slišati. Med tem pa, ko bi ljudje tiho molili, bi imel nrganist časa dovolj. v miločutnih ali pa veličanskih inedigrah ljudstvo v svetim nadušenji ohraniti iu blaživne pred-čutleje nebeške harmonije v njih sercih buditi. Ali ravno h temi besedami smo skelečo rano seda-njiga cerkveniga pevstva zadeli! Prav redko namreč ne kar na deželi ampak tudi v mestih nas Nreča dojde, praeludiraiijc in perambuliranje sli-sati, v cerkvenim duhu deržano. S tem pa nikakor ne mislimo našim organistam kej očitati, ker tudi tukaj nar bolje, po postavah sv. cerkve ravnati, kteri ni po volji, de ženske v cerkvi naprej pojd; de je tedej boljši, de naj bi organist sam naprej pel. Take predpevke malokdaj ponižne ostanejo, ampak se rade nad druge povzdigujejo, tudi marsikej nespodobniga se je že permerilo, kjer se moški in ženske na koru skupej shajajo. Tudi predpevke na koru per ženskih v cerkvi pogosto nevošljivost obude in tako se pergodi, de tč kar zato peti nočejo, ker une na koru naprej peti slišijo. Ta opomba je bila od vsili pričujočih kakor iz vsakdanje skušnje posneta in resnična spoznana. Ker se je pa od druge strani oporcklo, de bi moral organist opešati, ako bi mogel per celim opravilu in šc večkrat na dan sam naprej peti, je bilo opomnjeno, de, ako bi bilo le enkrat splošno petje vpeljano, bi ne bilo naprej peti toliko težavno; zakaj zadosti je, de organist versto le začne, in dc petje v taktu ostane, semtertje s svojim gl«i-sam pomaga, kakor je to neprecenljivi Kiippcl v Celju storil. Potem pa tudi ni treba, dc bi sc per celim opravilu nepretergano pelo; iu kratke pesmi s čednimi medigrami med pojedinimi oddelki bi ljudi še hitreje k petju nagnile, ker bi vmes tudi še nekoliko moliti utegnili. Per tej perložnosti je bil tudi pobožni učitel Vegund v skalah s polivalo v misel vzet, kteri akoravno slabe persi ima, pa vendar petje mojster-sko v cerkvi vlada. Ze pred več leti je lepo navado vpeljal, de se nar boljši pevke, ktere tudi po fari zavolj svoje pohožnosti in ponižnosti nar bolj slove, vsred cerkve zbirajo, ktere, kakor hitro on versto na koru začne, harntoniško za njim potegnejo, tako dc cela cerkev prav lahko za njimi zapoje. ti) Dalej se jc opomnilo, ako bi bilo pa vendar temu ali unimu organ i slu pevk na koru neogib-Ijivo potreba, dc naj si pa pevk poiše, ktere nar bolje pojd in so tudi v taktu dobro vajene, potem vemo, dc tista njiva ne more obilne žetve obroditi, ktera je le pičlo setev prejela, in to velja od naših šolskih perpravnic, kar cerkveno muziko zadeva; dotične muzikalnc dela pa so v ceni veliko previsoko, kakor de bi sc zamogli učiteli per svojih pičlih dohodkih z njimi dovolj preskerbeti. Le tiste učitelc zadene naša očitna in glasna, j-a tudi zaslužena graja, per kterih najdeš polno izbo tea-tralskih in drugih iger, zvunaj nekoliko pesemskih napevov, pa malo, de ne rečem, čisto nič cerkveniga. Po naši misli kaže to zlo posvetno serce od ene — nezvestobo v poklicu pa od druge strani. Slepec nc more od lepote barv peti in posvetno serce ne od lepote svetiga raja: tudi organist more narpoprej sam v svojih mislih in željah po nadze-mcljski nebeški glorii hrepeneti, ako hoče s svojo muziko enake občutljejc v svojih poslušavcih buditi. Imamo pa hvala Bogu! tudi druge učitele, kteri veliko nalogo svojiga lepiga poklica v nje celi obsegi dobro umejo, in si tedaj tudi za vredno koralno muziko neutrudljivo perzadevajo. Zalibog! dc nam je eden nar slavniših organistov v naši škofii, namreč v učenji šolskih pripravnikov ncu-trudeni in pobožni ucitel Celjskih normalnih šol in organist per farni cerkvi gospod Koppel letašnjo spomlad umeri. Tode imamo še tudi druge, in še več, kakor slišimo, se jih najde v Sekovski škofii. Kar pa Ljubljausko škofijo zadeva, so nektere imena že preobee in prestavno znane, kakor de bi jih treba bilo, tukej še posebej imenovati. P«. pa tudi kakor dobre Kristjane zavolj svoje pobožnosti po fari slove, ktere ne pojejo zato v cerkvi, de bi jih ljudje zavolj njih lepiga glasa hvalili, ampak Bogu v čast, vernim v spodbudo in pobožno veselje. Mladenči in možje pa bi bili za to opravilo vsekako dostojniši. H sklepu je bilo nekoliko oddelkov iz toliko praktičniga predgovora k rMajerjevi pesmarici", kar cerkveno petje in orglanje zadeva branih, in z branjem eniga oddelka od tistiga govora, kteriga je veliki Ve it h „zur Jahresfeier der Gesellschaft fiir Kircbenmusik und Choralgesang" per sv. Ani na llunaji izustil (llomiletischc Vortra^e. \Vien 1834. IV. Bandchen. S. 284 —293), pretres tega vprašanja končan." K — T Slavnima kanonika doktorja l>llha govorica v obletnico družbe za cerkveno glasbo in cerkveno petje. (Pri sv. Ani na Dunaji.) Tako je Bog *vet ljubil, de je srojig« edinorojeniga Sina dal. Jati. 3, 16. Skoz tmine viharne noči zablisketa luč na-prot vsa mila, in ko pozdrav miru iz daleke domačije se zasliši glas ves prijazen. Plašni popotnik oberne svoje oko proti luči, posluša na glas, in novo tipanje se mu v persih zbudi. Pa lučji žar zopet zgine, glas omolkne, noč in vihar terpita naprej. Pa vnovič se oglasi poprejšni glas, in se časi in časi ponovi, dokler se sčasama juterna zarja svetleji prikaže, in se večkrat zaslišani glasovi v nebeško glasbo združijo in vredijo, ki veliko, čez vse veselo novico naznani. Sicer še tudi ta glasba zopet omolkne, vihar se zopet vzdigne, stara noč se zdi, de se temnejši še poverniti hoče, pa nc dolgo, in svetloba dneva se vzdigne ko pre-magovavka, in vnovič se razlega petje miru, in ne več v posameznim glasu, temuč v sto in sto glasih v veličastnim soglasji in v mili zlogi. In od zdaj se nebeška novica več ne zgubi, temuč se glasi po vcsolnim svetu sercam vsih tistih, ki na zemlji po-potujejo in — išejo. Kaj dc ta prilika reči hoče, nc bo treba.dolgo razlagati, kakor hitro se spomnimo velike pergodbe, ktera sc je binkoštni praznik godila. Neznana noč jc bila, ki je s svojo smertno senco in grozo nad člo-veštvam ležala, dokler so ga zmota in nevednost, spačenost volje, dušna smert zadolženja vklenjeniga deržale; in tako zlo temna je bila ta noč, de so gjobočino cele britkosti le tisti nekoliko zapazili, ki so bili nar vredniši in nar zvestejši med ljudmi. Vunder jim je naletel, že od začetka časov sem, marsikteri nebeški glas, ki jim je od previdnosti in ljub cz ni božje, od nekdanje sprave in poprave posamezne besede govoril, in so se tudi ti častitljivi glasovi pri mnogih starih rodovih zgubili, so se vunder, čedalje bliže in veseleji, v ustali prerokov ponavljali, dokler so se poslednjič, ko se je čas dopolnil, v celim razodetju, v ustab luči in življenja samiga v soglasno celoto zedinili. In ta visoka in sladka glasba, kakor je še do tistod ni bilo na zemlji slišati, je »govorjena v besedah Odre-šenika: „Tako je Bog svet ljubil, de je svojiga edinorojeniga Sina dal". Sicer, ko se jc ta glasba pervič oglasila, šc popolni dan ni napočil. Nikodem, kije po noči k Jezusu prišel, jc ni zapopadel, in tuli še sami apostelni ne; zakaj, kakor Janez pristavi: „še Duh ni bil dan, zato ko ae Jezus ni poveličan bil". Iu kakor edlove harpe molčijo, dokler veterc pozdravljaj e jih, skoz strune ne potegne; in kakor so orgle mutaste, dokler sapni vlak po njih znotrajnih prostorih ne buči, po tem pa tudi, kakor hitro se jim roka mojstra perbliža, se v stoterih glasovih v veliki soglasbi zbudijo: tako so sedeli apostelni in učenci molčeči in plašni, dokler de je veliko delo sprave in odrešenja bilo dopolnjeno, dokler de je bil Sin človekov poveličan, in sc je sveti Buli kakor v bučanju viharja k njim doli spustil: „tedaj so bili vsi od Duha napolnjeni, in so začeli govoriti:" v mnogih glasovih in jezikih so se zedinili vsi v veliki soglasni kor. In kaj je bil glavni za-popadek veličastne soglasbe? — rTako je Bog svet ljubil, de je svojiga edinorojeniga Sina dal, de kdor v njega veruje, ne bo pogubljen, ampak ima večno življenje". Tako je pa tudi god Jezusoviga rojstva, o kterim so angeli čast prepevali llogii in mir ljudem, v resnici praznik soglasbe; praznik zopet vrav-nane sprave med Bogam in človeštvam v cerkvi. In ker tudi mi danes v tej hiši Božji v pravim za-popadku besede glasbini praznik obhajati imamo: obletnico namreč družbe in naprave, ktere lep in dostojin namen je, pravo cerkveno glasbo in cerkveno petje podpirati in povikševati, sc ho spodobilo in bo pristojno, zgor omenjene cvangelske besede tudi od te strani premišljevati. Hočemo tedaj nar-poprej visoki predmet premisliti, ki je v njih izgovorjen, z njegovo nasprotno stavko, in ključem njegovo razveze vred, drugač pa hočemo prevda-riti, kako se ta veliki predmet v našim življenji in v keršanski glasbi izpeljati da. V ta namen še hočemo poprej lluba vse resnice in vsiga zastopka za njegovo božjo pomoč poprositi. 1. Ako greški modri stariga veka tolikokrat mnogoslavne soglasbe nebeških š i rja v opomnijo, ki bi se iz sukanja in mezenja nebeških truplov, kakor mogočna glasba naredila: ako so davnej pred njimi, starodavni učeniki Hindostanski terdili. de bi bila vsaka stvar od svojiga stvarnika eno poglavitno vižo za petje prejela, de bi vse skupej, vsaka v svojim glasu, veliko glasbo celiga sveta storile, nam vse to da toliko veči pravico, te prilike ne za gole dozdevke prevroče glave imeti, temuč za globokeje spoznanje reda in edinosti stvar-jeniga sveta, ker tudi sveto pismo (Job. 3H) od združeniga soglasja govori, ravno kakor od na-verstenja vsili reči, ktere je Božja modrost po meri, vagi in številu določila. (Modr. H.) In ako spričuje vesoljna natura, kolikor jc človeški um dozdaj dognati zamogel, po svojih natančnih razmerah v številu, po sukanju nebeških truplov, po izobraženju pozemeljskih stvari, po mezenju in stopnjah luči in farb in ne manj glasov, od večne Besede Božje, po kteri jc vesoljni svet stvarjen: se sme ta prečudni red v resnici velika glasba vesoljniga sveta imenovati, ki se glasi v čast njegoviga Stvarnika. ^Nebesa perpovedujejo čast Božjo, delo njegovih rok oznanuje firmament". (Psalm 18.) Pa popolnost tega celiga soglasja, natančno doveršenjc vsili akordov se izpeljava zavolj dveh reči iz življenja in djanja, iz zaderžanja človekoviga, in pervič s'iecr, ker bi on, ko duhovno bilje, z zavestjo in svobodo obdarovan, svojiga Stvarnika imel spoznati, najti in ljubiti, kar gole njturne bitja ne morejo; potem, ker ni golo du- hovno bitje, temuč tudi naturno, tako de sta ta dva velika kraljestva stvarjenja, duhovni in naturni svet, v njem živo sklenjena. 1*0 tej sklenitvi je človek ta veliki akord med duham in naturo, vnjem do»eže stvarjeni svet svojo skončavo in dopolnjavo, in ni kje plitvi izrek, ako se človeški svet vevan-geliih večkrat sploh „sveta imenuje. De bo človek, kakor je njegova narvikši naloga, v resnici celo soglasje vesoljniga stvarjenja izpeljal in dopolnil, se zamore to le zgoditi, ako se iz cele globočine svoje znotrajnosli, s prostovoljno izvolitvijo k Hogu oberne, ki mu s svojo blagomilosljo in ljubeznijo naprot pride; ako si Iložjo voljo za svojo postavo izvoli, kteri se v ljubezni podverže, in tako namen svojiga stvarje-pja, popolnost ali osrečenje svojiga življenja v Hogu in iz Hoga doseže. Kakor pa, od svojo-Ijuhja vlečen, ljubeči in sveti volji svojiga Stvarnika nasprot ravna, in se večni postavi in visokimu namenu svojiga stvarjenja odtegne, je segel spre-derzno roko v red sveta, je skazil lepo soglasje, je gerdi činder si naredil, razdvojen z Bogam, samim grbo, celo naturo je divjimu razredu, živinski spačnosli, slepoti in nevednosti v sužnost padel, in v tem strašnim razdertju bi se bil hitro v začetku v brezen vderl, ko bi se nc bil od zgor doli pre-magovavni, gospodovavni glas v grozni razred oglasil, ko bi se ne bila vstvarivna Beseda dala, od začetka zadolženja, narpoprej po znotrajnim glasu s varjenja, potem pa v dopolnjenim razodenju nesrečne stvari k luči in življenju nazaj pripeljati. In to je poglavitni predmet, od kteriga so v nar starših časih vsi narodi vedili, in na kteriga se od Adama sem vse bitje in ohstatje, vse ohranjc-nje in zaupanje človeškiga rodu vpira: „Tako je Bog svet ljubil, de je svojiga edinorojeniga Sina dal". Nov in nebeški človek, potem tedaj Bog-človck je stopil med nas, ko Bog novo božje razo-denje , ko človek spravo vsiga rodu prinesti. On sam je bil narvikši in prečudni akord Božje in človeške za vestnosti v eni osebi, s svojo popolno po-korsino našo nepokoršino poravnati, z združenim soglasjem človeške volje v Njem z Božjo voljo spačeno glasbo naše volje razrešiti, in vsim svojim bratam rešenje od stariga dolga, dodeljenjc raz-svetlijočiga iu oživljajočiga Duha Božjiga in sprejetje v očetovo ljubezen Božjo spel zaslužiti. Ta veliki predmet tedaj, po osebi Kristusa, in v tej osebi za vselej in vekomaj dodelan, bi se imel od Njega v popolni stavi skoz vse takte ali veke časov brez preneha izpeljevati, to jc zasluženje in gnada Kristusova bi imela do vsakiga človeka priti, in vsi se je po svoji prostovoljni izvolitvi vdeležiti, ..de hi vsi, ki Na-nj verujejo, nc bili pogubljeni,temuč večno življenje dosegli". Ali to veličastno izpeljavanje akordov, ki bi sc v vsakim narodu , vsakim človeku , vsakim jeziku in v vsili časih ko edina velika beseda odrešenja in poprave nazaj glasiti imeli, de bi ena vera, eno upanje, ena ljubezen vse napolnila, zadene tudi na svojo vrešočo nasprotno stavko, na divje zavriske, ki Ijuto nasprot krolijo, v tistim puntu stare človeške spačnosti, kjer zdaj posvetna mesena zastopnost v svoji globoki zabilnosli, zdaj zopet napuh, mesenost in drugi strastni glasovi stari prepir na tavžentere viže zopet ponavljajo. Popačena se torej zdi velika glasba človeškiga življenja na svetu, in vunder ima vrešočo zadevanje vsena-sprotnih glasov le en sam splošni izvirk: nasprotovanje namreč stariga ali pozcmcljskiga, in noviga ali nebeškiga Adama v človeškim rodu, kterih vsak se le obderži, ako drugiga premaga. Bolj pa, ko mesena modrost svojo glavo vzdiguje, ter se zoper duha in višji resnico vojskuje, toliko bolj si prizadeva s svojimi vresočimi kvinti veliko glasbo evangelija prevpžti; povsod se naše puste dneve gorečnost napenja, uno glasbo oglušiti. In kaj je poslednji namen vsiga tega krika, ki se povsod po pismih in pesmih, v dozdevni pameti in nespameti, zoper narsvetejši in nar razveselivniši resnico vzdiguje? Kaj drujiga, ko, de bi človeštvo na Sina Božjiga več ne vervalo, in po tem takim — zakaj to izhaja iz besed našiga predmeta — se brez pomoči vekomaj pogubilo. Zakaj", kakor aposiel žaluje, „beseda od križa je tistim, ki se pogubijo, nespamet". Se mar vpraša, kaj de se pod besedo „po-gubiti seu zastopi? Odgovorijo: barka se pogubi, ko se razbije in vtone; žival, ko strohni; človek pa, ki sicer zamore po duhovno umreti, pa ne po duhovno strohneti, se pogubi, če svoj zveličavni namen za vselej zgubi. Pa zaženejo tisti, ki so si s svojo nepokoršino terdo nasprotno stavko božje pravice sami perklicali, vrešoče vpitje, in homatijo z enim glasam: Bog ne pusti nikogar poguhiti sc, Bog ne pogubi človeka na vekomaj zavolj tako imenovaniga greha, ki se le v trenutjib časa stori, Bog je ljubezen! — Kaj se da temu nasprot reči? Terdenje je resnično, je po sv. pismu, in ima tudi besede sv. evangelija za se. „Znkaj Bog ni svojiga Sina zato i:a svet poslal, de bi svet obsodil, temuč de bi svet po njem zveličan bil. Kdor tedaj v Njega veruje, ne bo obsojen, kdor pa ne veruje, je že obsojen, ker ne veruje v ime edinorojeniga Sina", ker temo bolj od luči ceni, ker edi-niga rešitelja od sebe paha, ki mu pomoč dati zamore in lioce; ker starimu, pozeineljskimu človeku še nc da slovesa in se torej nebeškimu Adamu odreče. Nihče pa zveličan bili ne more, ko le po ljubezni Božji ali svetim Duhu, kteriga podeljenje nam je Odrešenik sam zaslužil. To je tedaj ključ v razvezo vsih vrekov(vgo-vorov). Bog ne sodi (ne pogubi) nikogar, zakaj Hog je ljubezen; pa človek sodi ali obsodi samiga sebe, zakaj Božja ljubezen jc čista, sveta ljubezen. Cista in sveta jc Božja ljubezen, zakaj de-siravno nobeniga dobička nima od človekovigazve-ličanja, in ravno tako nobene škode od njegove pogube, mu je Bog vunder nar blažji dar podelil, ki zamore vstvarjenimu bilju visokost dati, samiga sebe zavestnost namreč in svobodo; čez vse to ponuja temu, ki se je po lastnim zadolženji sam zgubil in popačil, obilnost milosti, desiravno ga nikdar k spreobernjenju ne sili, ravno zato ne, ker jc svoboda duševna blagost in vrednost človeka. Kdor tedaj ponujaniga zveličan ja noče, in v starim nasprotju terdovraten ostane, ne bo še le od viši oblasti obsojen; on sam je, ki si je obsojo izgovoril. „Iz svojih lastnih ust boš sojen44, pravi gospod v evangelij svojimu nezvestimu hlapcu. In tako se sicer zgodi, de se soglasje sveta zdi, kakor de bi iz nepokoršine in nezvestobe v posameznih dobah časa razderlo se in popačilo, pa prišlo se bo tudi enkrat k velikinui skončavanju glasbe, ki bo v veličastnih in mogočnih kadencah zgodovino sveta k koncu gnala : tačas narbolj vrešoči nasprotni krik ve-likiga vesoljniga akorda ne bo pačil več, ker bojo tudi ti, v revno nezmožnost pahnjeni, v celim raz-kačenju nespokorjeniga zadolženja svoje glasove z veliko glasbo, združiti in spoznati permorani; »Tako je Bog svet ljubil, de je svojiga edinorojenigaSina dal!" Veči pa ko milosl, bolj pekoč bo občut zadol-ženja, svetlejši ko luč, temnejši bo njej nasprot noč laži, v kterih bo resnica premagovavka ko gro-Eomni blisk posvetavala se. Ako se zdaj iz visočin in globočin tega spoznanja obcrncmo k temu, kar je v sredi obojiga, in se vprašamo za poglavilniši nalogo svojiga življenja , se ta z eno besedo i/.reče: Vera v Jezusa, ko Sina Božjiga, de zadobimo večno življenje; de namreč v inoči te vere Njemu slišimo, se njegoviga zasluženja vdelcžimo, in bi skoz Božjiga l)uha v očetovo ljubezen Božjo sprejeti bili. Ka-košna pa mora vera biti, de bo tako dobro sadje prinesla? Gotovo taka, ki se skaže v mislih, besedah in djanju, v pokoršini in življenju, ki nas {»erpravne stori, se ravno tako radovoljno Sinu iožjimu vdati in darovati, kakor je On to za nas na neizrečeno vižo storil; z eno besedo: živa vera. Hočemo pa še jasneje spoznati, kaj de bi živa vera bila, poprašajmo sami sebe, ali nauk verujemo, ki ga današnji evangeli izgovori. Je temu tako, verujemo tcrdno besede: „tako je Bog svet ljubil", po tem je naša vera — vera v božjo ljubezen: prava vera v to ljubezen mora pa sama že k tej ljubezni hiteti, in po tem takim živa biti. I)e bi nas pa živa vera v resnici z Jczusam združila, kako se to zgoditi, in le misliti zamore brez njegove resnične, prave in žive pričujoenosti med nami, po kteri ga zamoremo iskati, najti in posesti? Tu pa ni bil dan tako v naše izveličanje, de bi le kakimu samimu veku slišal, temuč rekel in obljubil j« : »Glejte, z vami sim vse dni do konca sveta". Obljubil je po tem takim svojo živo ob-stajo v človeštvu, v moči in gnadi svetiga Duha; in to vedno delo in djanje Odrešcnika z nami, de v Njem in z Njim živimo, kaj je druziga ko življenje cerkve? Kakor vsako posamezno človeško življenje v človeštvu svojo korenino ima, iu je torej človeško življenje vse družb in s k o, ravno tako je keršansko življenje posamczniga človeka cerkveno življenje, ki svoje zemljišč, rast in izrejo le v cerkveni zavezi najde. Torej kristjan naj nikar ne stavi vse svoje naloge samo na to, de bi le tako imenovan pošten človek bil, ki pohvalo spodobniga, čistiga in pravičniga življenja vživa, ker vsaka resnična čednost, vsako Bogu ilopadljivo djanje le v živi veri, le v združenju z zasluženjem Kristusovim dobro izhajati, in vso svojo moč in potrebno gnado le od Božjiga Duha zadobiti zamore, ki po obljubi Kristusovi v cerkveni družbi vlada. Le kdor je tej zavezi zvest, bo v zavezi ljubezni in življenja s svojim Odreše-nikam stanovitno ostal, ker se vedno obstoječe daritve v prcsvetim resnim Telesu in zveličavnih po-mog cerkve, tako pa tudi tistih združenih pobožnih opravil vdeleži, ki vredeno Božjo službo storijo. In glej , tukaj se obeme pot naših misel že do tretjiga in sosebniga predmeta našiga današnjiga obhajanja, do visokosti in naloge keršanske umetnije, in sosebno glasbene umetnije. Zakaj v službi združeniga, očitniga in torej zunajniga počeševa-nja Božjiga nam sveta umctnija naprot pride, dc *) Evangeliju, v Cclji leta 1845 na svetlo danimu, je obrazik pridjan, ki to resnico v sliki kaže. Prestavljavec. v besedi in pridigi, v podobah, barvah in glasovih misli in občutenje znotrajniga gledanja in pobožnosti razodeva. In tukaj stoji obrazovavna umet-nija tudi zastran cerkvcniga življenja v visoki ča-stitosti; zakaj od tistod, ko se je vidljivo razo-delo, kar ie večno in nevidno, in se je Božja visokost v človeški naturi perkazala, je malarju in podobarju naloga postala, to kar je Božje in nebeško, v pozemeljskih podobah izobraziti. Tudi zidarska umctnija spriča tukej svoj prelepi namen; v veličastni povzdigi svojih obokov in stebrov, v redu in razmeri častitiga poslopja duha Kristuso-viga k višimu domišljcnju tega povzdigovati, kar je veliko in sveto. Pa obstoječi tok misel, občo tov, djanja volje, znotranjiga življenja, izgovori le umctnija, v resniškim hodu, v hvalnicah in psalmih; tekoči besedi pa gre na strani ko vedna spremljc-vavka, pomagavka in povzdigovavka glasbena umctnija, ki je po tem takim pa še bolj bistveno, bolj živo in priserčno kakor druge umetnije s pobož-nostjo in Božjo službo sklenjena in združena. Zakaj v resnici, kdo ne občuti tega? Kar tiea brez perut, govornik brez glasu, to je psalnt brez liarp, pesem brez viže, hvalnica brez soglasnima petja, in sploh združena pobožnost brez pomoči glasbene umetnije. Penite glasov v nebesa se povzdigajočih so, ki človevokiga duha in njegovo besedo k večni Besedi kviško neso, edinost soglasja v množini glasov je, ki red in edinost ve-soljnigasveta, in sosebno pa združenje in lepo edinost pridiguje, h kteri cerkev ljudi zbrati in združiti iše; in, kar podobe in barve in stebri v slikah pokazati ne morejo, in kar pridiga sama izgovoriti ne ve, in od česar sam Apostel obstoji, de ni človeku dano izgovorili, tje šo doseže dozdevni svet glasov; neizrekljivo izreči je sosebna pravica, ki je le glasbeni umetnii podeljena. Ako so tedaj od tega spoznanja vojeni, že očaki starih časov, sosebno v starim testamentu si prizadevali, Božjo službo s petjem iu brenkam oživiti , ako je posebno David vse pomogc na to ober-nil, ktere je glasbena umctnija tačas imela, kakor se to sosebno iz 150. psalma vidi, tako slišimo v cerkvi noviga testamenta, in sicer hitro v začetku njeniga življenja, po vpostavi sv. rešnjiga Telesa, kako je Kristus sam hvalnico zapel. poprej ko sc je v terpljenje podal, učimo sc iz listov sv. Pavla iu drugih pisem, de so se kmalo v pen ili keršan-skih zbirališih hvalnice in psalmi peli , in sv. Avguštin v svoji očitni spovedi ne more dosti besedi najti, de bi globoko in mogočno ganjenje popisal, ki ga je to sveto petje v Milanski cerkvi v njegovim sercu naredilo. Pa cerkve sosebni glas premagan ja in svete radosti, narmogočniši telo cerkvene glasbene umetnije, so vse obsegajoče orgle, ki vse višine in globine prešinejo, in v svojih mogočnih stopnjah in glasih Božje ko zemeljsko, vojsko ko zmago, jok ko veselje pred poslušajoče uho in občutno serce pripeljavajo. Kdor si je teuaj to lepo opravilo zvolil, ne glasbene umetnije sploh, temuč sosebno umetnije svete glasbe se prijeti, kdor cerkvcno in koralno petje in pa cerkveno glasbo podpirati in vižati želi, naj se usede k orglam v duhu deviške umetnice, svete Cecilije, od ktere popis perpoveduje, de je evangeli vedno na svojim sercu nosila: zakaj njegova naloga ni nikakoršna druga, kakor de si tisti predmet čisto osvoji, ki ga v vsaki cerkveni glasbi in sosebno v vsakim glasbenim izdelku, ki je za per sveti maši, izpeljati ima, ta veliki evan- geljski predmet: „Tako je Bog svet ljubil, de je svojiga edinorojeniga Sina dal*. Xa tem predmetu se vzdigne, kakor na svoji podlogi veselo angeljsko petje: Gloria, od njega se vzdiguje ko kviško ple-sajoee megle dišečiga kadila, graduale in aleluja. Iz tega predmeta se razvija, kakor cvet in sad iz bersta visoko Kredo, zakaj verujemo v vsigamo-gočniga lloga in Očeta, ki tako močno človeka ljubi, de mu je svojiga edinorojeniga Sina dal za Odre •senika. In v tej čisti, neizmerni ljubezni spoznamo svetost Božjo, ki sc poveličuje v Sanktusu. In lista ljubezen, od ktere apostel govori: rOn me je ljubil, in je samiga sebe za me dalu, ima v hvaležni ganitvi in skesani ponižnosti oznanovana in v pomoč klicana biti v vsih glasbenih razpelja-vali za „Agnus Dri-. lic. cela daritev sv. maše, kdo jo spozna, kdo jo zadosti ceni, kdo jo veruje, ako nc prrvdari v sercu teh besedi: ..tako je Bog svet ljubil Tako jc tedaj očividno, de bo le tisti, ki ta poglavitni predmet živo spozna , resnost pricijočiga življenja, globočino človeške revšine, veličastnost odrešenja v svojib glasbenih izdelkih izlikati zamogel, kakor so to sicer vse priproslo vunder toliko ginl jivo keršanski mojstri slurejih vekov izpeljali, in še v novejšim času llavdn. Albrrchtsber-g« r. Vogler. Evbler in drugi dobro izveršili. Kdor pa tega živiga spoznanja in tega duha nima. bo izdelke za cerkveno glasbo ravno tako sostavljal (komponir.nl). kakor posvetni malarji s svetimi o h raza m i počno, namreč vse posvetno: on bo (kakor je že Atanazi Kircher žalovaje rekel) ves zapopadek pesem in duha svete cerkve zgrešil: on ho ti^to spačenost 7. obema rokama podpiral. ko sr gb dišna glasba v cerkev nosi, cerkvena pa v gledišč: on bo z vrešočim hrupa m. in vrisani mnogih inštrumentov svoje notranje uboštvo pokriti iskal, to spakarijo še pa z gerdim napuham poviksal iu dovcršil. de si ho z veči skerhjo prizadeval. dc bi se njegova umetnost občudovala, kakor de bi umrtnija visokimu iu svetimu namenu služila. Kaj čem pa V a m sosebno na seree položiti, ki ste ko perpravniki za cerkveno glasbo, in ko licenci družhinske naprave tukej pričijoči ? Hočete keršanski umetniki biti. dc bi keršan>kimu duhu k rasti pomagali, jc potrebno, de veliki predmet dobro zapopadete in umete, kteriga smo ravno premišljevali: ako ga želite pa umeti in čisto zapopa-sti. je zopet potrebno, dc to veliko resnico v lastnim djanju in življenju izpeljujete, in sle ji v keršanski pohožnosti in pravici vsi zvesti: zakaj, kakor SV. pismo uči: „ne glasi se verlo livala Božja v ustali grešnika-, in kako hoče tisti v sladko soglasje duše zediniti. kije še sam po svojim življenju popačen glas v kraljestvu Božjim? Pred k raljema Jozafalam in Joramam je stal, kakor sveto pismo pove, prerok Elizej, in bi jima imel, ker ji jc sovražnik stiskal, od Božje pomoči napoved dati: pa ni mu bilo to mogoče, ker sle mu ne volja in jeza. desiravno pravična jeza, seree razlogotile. In tu 011 zapove, dc naj pevic s har-pami pride: in ko je ta na barpe pel. je bila moč Gospodova z Eli zrj e m. in prerokoval jima je pomoč in zmago. (IV. kralj. 3.) Soglasni lircnk in pelje je prineslo zopet mir in red v njegovo seree, in zdaj je šc le bil pripraven za vikši spoznanje. ^ trj sliki spoznajte, moji gospodje pripravniki, svojo nalogo, in svoj poklic. Zakaj od deia in perzadrvanja utrudeni, od skerbi tlačeni, od mno- giga terpljenja in strast terpinčeni, stopijo verni v hišo Božjo; ko pridejo, nimajo praviga duha, strune njihovih sere so razpušene in nesoglasno napete. Vam je pa lepi dar i/poročen, kmalo s pervimi glasi predigre serca poravnati, de bodo za obude-nje in podučenje svetiga Duha pripravne. Tako je tedaj spodobno, koristno in potrebno, de danes Duha vse resnice, veselja in moči v pomoč zakli-čemo, dc vsakiga izmed nas za njegovo delo, za njegovo učenost ali umetnijo okrepča, de mi, vsak v svojim od Božje volje mu postavljenim glasu v to nebeško pesem vdarimo. Tako je Bog nas ljudi ljubil, de jc svojiga edinorojeniga Sina dal, de po njegovim zasluženji opravičeni pred njega pridemo; — lako je Bog nas ljudi ljubi!, de je lluha svoje Božje učenosti in ljubezni nam poslal, de bi nas vse z Njim zedinil, de hi tukcj in vekomaj v veselim soglasju njegovo velieastvo hvalili. Amen. (llomiletische Vorlrage v. J. E. Veith. IV. Bdeli. S. 273 IT. \Vien 1834.) Prestavil Stojan. Scdajni o Vin i r katol«ke cerkve. XIII. Avstriansko cesarstvo. 14. Ogersko. (I)aljc.) Peter Pazman. Ferdinand II. Bethlen G a bor. Ko jc hil Pazman nadškof postal, je kmalo najdel priliko tudi svojo politiško razumnost svetu razodeti in jo v prid Ogerskc dežele oberniti. Cesar .Matija, ki ni imel sam nič otrok, bi bil rad svojiga verliga bratranca Ferdinanda naslednika imel, ali protestantje, ki so vidili, kako zvest in serca n katolčan je ta. so se mu kakor na Nemškim tako tudi na Ogerskim ustavljali, — še le v 2 mescih I. 161H jc bila Ferdinandova volitev za ogerskiga kralja od deželniga zbora dokončana. Za Ferdinanda so se vlekli nar bolj katolški pervaki, kterili rodovin je bil Pazman šc čez 50 k katolški veri sprcobernil. - Ali kaj so počeli protestantje! Njih glava Bethlen Gabriei (Gabor) kalvine in že od I. 1613 Scdmograški veliki knez se je bil zvezal z češkimi puntarji, vdaril 9. okt. 1620 katolško armado per Presburgu, poklical 20.000 divjih Tatarov iu 15,000 Turkov na Ogersko in spet per Neuhauselnu katolčane natepel. Bethlen, kteriga so bili zdaj od Ferdinanda II. na pomoč poklicani Poljaki nabili, je hil v I. 1622 v Nikolshurgu scer mir storil, pa že v I. 1623 je bil spet v zvezi z nemškimi puntarji in je razdeval s 60.000 Turki majhno ogerskc zemlje, ki je bila še v Ferdinandovi oblasti. V I. 1624 se je hil Bethlen spet v mir podal, ga v 1. 1626 v tretje prelomil, dokler de je v I. 1629 k sreči za katolško cerkev umeri. V teh strašnih časih , ko so Luterani in Kalvinci v zvezi s Tur k uni katolško vero v Evropi uničiti hotli, — v tih solza vrednih stiskah katolške cerkve — so bili zlasti I rije možje od Boga izvoljeni se silnimu perzadevanju protestantov zoper-staviti, na Bavarskim vojv od 31 a k s i m i 1 i a n, v Avstrii cesar Ferdinand'II. in na Ogerskim nadškof Peter Pazman. (Glej Zgodnja Danica Nro. 8, 9, 21 I. 1849.) — Pazman je vidil, de je to nar bolj krivo, de je toliko ljudi ud katolške vere odpadlo, ker niso imeli dovdj duhovnov in podučenja. V več farah že ni bilo več fajmoštrov najli: možje neduhovskiga stanu, licenciati imenovani, so mogli duhovne opravila opravljati, — so kerševali, poročali in mertve h grobu spremljevalk Temu pomanjkanju v okom priti je Paznian na Dunaji postavil seminištvo zaogerske bogosloven (J>az-maneum, ki se zdaj cvete. V Tirnavi je v 1. 1624 postavil odgojilnico f Krziehungshaus) zaple-menitnike. V pismu, s kteriui jo je vtemelil, 011 pravi: Mladenči ne bojo tu imeli druge dolžnosti, kakor v božjim strahu pobožno živeti, se pridno učiti, dokler hojo v odgojilnici, potit j pa narodu in domovini zvesto služili.u Notranjo vredovanje in vodstvo te odgojilnico je izročil družbi Jezuitov, ktero je on svojo mater imenoval. Kmalo potlej (162.)) je bil on tako srečen. Jurja Zriuvi, Nikolavža Forgacs, Jurja Krdsevv, Andrea lialassa in celo rodovino Jakusič v katolško cerkev sprejeti. Pobožen Ferdinand II. hi bil rad svojiga sina Ferdinanda III. naslednika v svojih dcržavah imel, ali na Ogerskim so mu protestantje z vso močjo nasprot delali. Zbor, ki se je hil v Oedciihurgu zastran volitve kralja sošel, je zlo vlekel na Kal-vinea Bcthlcna, le trije ogerskih pervakov so hili za Ferdinanda, namreč Pav man, NVaitzenski škof Štefan Scnvei in grof Ksterhazv. Ali Paznian je vedil zborne naloge tako \oditi, de je katolška in torej avstrijanska stranka zmagala. Svetoval je on narprej noviga palatina izvoliti, ubogali so ga, in izvoljen je hil grof Nikolavž Ksterhazv, zdaj je za Ferdinanda že boljši kazalo. Se so protestantje (llethlenova stranka) po vdovi Batthvaui iskali cesarico premotiti, de bi se volih i noviga kralja zoperstavila: zakaj če Ferdinand II. umerje, brez de Iii hil njegov naslednik že izvoljen, so rekli, ho ona gospodarila. Ali cesarica je odgovorila. de po smerti Ferdinanda II. svojiga mo/.a ne želi več živeti, toliko manj pa kraljevali. Tako je hil Ferdinand III. izvoljen. Po tem zboruje Paznian v Oiuru (linah) in v Presburgu Jezuite vpeljal, v obeli mestih jim je na svoje potniške stanovanje perpravil. Dalej je hil 011 Ferdinanda II. pregovoril, de je vse du-liovske posestva, ki so bile v posvetnih rokah, rešil, in jih zopet duhovšini dal. Iluhovski stan je tako peršel k moči iu premoženju , mogoče mu jc bilo odslej zadeve vere tudi z unanjiiui pomočki podpirati. Paznian je nato imel zbor svoje školije (Dioccsan-Svnode) v Tirnavi. Nar bolj seje v njej pretrcsovalo :* stan duhovnov ( petrinarjev), minilmv in pravice ostrigonskiga nadškofa. - - V I. 1637 je Paznian postavil v Tirnavi vseuči lišč in ohernll v to 100.000 gold: iz svojiga. Vodstvo teh visokih šol je dal Jezuitam. Dal je hil tem šolam veliko bukev, in ponudil Turkani 30,000 gold. za ostanke slavne Korvinove knižiiicc, ki so hili v Budi: — tode ti niso holli bukev predat*, ktere so potlej v vojski prešle. Sploh ni nobeno leto prešlo v kterim bi Paznian ne hil kaj koristniga za vero in deržavo storil. Na perporočilo Ferdinanda II. ga je hil v I. 1629 papež Urban VIII. storil kardinala rimske cerkve z naslovani sv. Ilicronima llir-cov, in v I. 1632 je bil 011 kakor cesarjev poslanec v Hiinu rmleč klobuk prijel. — Spisal je hil do 20 večidel bogoslovskih bukev, in ker je on madžarski jezik ljubil iu posebno lepo slovstvo v njem rabil, ga .Madžari po pravici imenujejo očeta in kneza madžarske zgovornosti. Pazmanov zgled je tudi druge ogerske škofe budil k posnemanji. Štefan Sennves, škof v Ve-sprimu, je otel kapitclske posestva, perpcljal spet koršaje v Vespriiu, od koder so bili sto let poprej od Turkov in puntarjev pregnani, in je spisal za nje postave, ktere zvesto spolnovati je vsak nov korar s persego obljubiti mogel. Cesar Ferdinand II.. kteriga protestantje in po imenu katolčani sicer grajajo, kteriga pa vsak pravi katolški kristjan s spoštovanjem imenovati more, — njemu namreč se je nar bolj zahvaliti, de katolška vera na Nemškim in v Avstrii ni poginila, — je umeri 15. svečana 1637, in kmalo potlej 19. sušca 1637 je Bog tudi vredniga nadškofa in kardinala Pazmana iz tega sveta vzel. Janez Kemcnv, llethleiiov pervi svctovavec in torej Pazmanov sovražnik, hvali med Ogri tistiga rasa tri može: svojiga gospoda kneza Oahricla Beth-11 * 11. in tega dva zopernika : palatina Nikolavža Ksterhazv in kardinala Petra Pazmana. - Kemcnv ima prav", ko se je hil Pažman jel glasiti, je hila katolška duhov sina uboga, stiskana, boječa in je imela malo udov: koje on umeri, jc hila madžarska duhovšiiia premožna, mogočna, speštova. ser-cna in učena. Ko je hil Paznian se jel glasiti, je bilo Ogersko večidel že protestansko : ko je umeri, je bilo večidel katolško. I Haljo sledi. 1 Koivinr Ilejtmnnck. (Halje iu konec V poslednjim pripovedovanji je bilo rečeno . de jc konjar llcjimanek , potem k«» seje bil spreobernil in ozdravil, zopet pričel svoje nekdanje opravilo, namreč, koli jurstvo in mesetarstvo. V bolezni je bil sklep storil, de bo ves drug človek, ako mu Hog še zdravje da; poglejmo.kako je ta sklep spolnoval. Ob tistim času. ko je Petrovo bogastvo bilo jelo pojemati in njegov a kupčija pehati, seje bil njegov sosed, Jakob ravno tc barautije poprijel. Ker jc bil po>icn in perljudon. zraven tega pa ves bogoljubcn mož. mu je tudi kupčija dobro teknila. V malo letih si je bil tako opomogel, de je bil zdaj med prcmožiiišimi tistiga kraja, desiravno Jc bil. bi djal. iz nič začel. I.c-la. ki je vse Petrove okoljšine dobro vedil. ga zdaj za svojiga poinagavca pri kupčii naprosi, kar je Peter rad obljubil. Tako je Peter zopet v široki svet stopil. Rilo je ravno sveto leto. Peter, ziirjen v svojim opravilu, je svojimu gospodarju veliko dobička perdobil; zavoljo tega mu jc tudiJakop meni tega, za kolikor sta sc bila pogodila, velikrat kej pcrvergel. 7t zaslužkam je Peter svoje dolgove poplačeval, ki jih je bil v svojih sa-mopašnih letih skorej po vsih pivnicah krog in krog naredil. in pa svoji bogoljubni hčeri k živežu pomagal, kolikor se je moglo. Kranca je namreč po smerti svoje mutcrc sama hišo oskcrbovala , si s pridnostjo marsikej perslužila. /lasti je skerbela. sc še bolj z Itogam skleniti. ker smert njene matere in očetove žalostne dogndbe so jo bile prav popolnama prepričale, dc na svetu je vse nečiiiicrno. Peter pa je imel dokaj pcrlo/.nn*t, pohujšanje popravljati, kteriga je nekdaj delal. Večkrat je zadel med trumo pivskih možakov iu je slisal, dc so tu duhovne zaničevali, tam post grajali, drugej celo od svetiga leta premalo spoštljivo govorili. Peter jc mirno poslušal njih ugovore iu zabavljicc, potlej pa jim je (alej „Zgodnjo Dan". N. 48. 184». Ker konca tega „obraza iz življenja" od Fr. Pravdy nismo mogli v roke dobiti, ni bil obraz ondi dokončan. l)e bo pa povest celotna, smo persiljeni nekoliko priobraaiti. tudi mirno odgovoril, tode s tako resnoto in umetnostjo, de jih je vselej ugnal, in veliko zmed njih poboljšal. Posebno jih jc ginilo , ko jim je pravil, de je tudi sam nekdaj tako govoril, kakor oni, ter jim je razložil, kako je na pravo pot peršel. In ker je bilo ravno sveto leto, je Peter še več perložnosti imel, govorjenje v verske reči in dela spokornosti zapeti. Viditi je bilo poslednjič . dc jc on bolj m.sjonar kot kupeevavec. Toliko jih je njih zmot prepričal, k poštcnimu življenju naklonil. in pregovoril, sc dobrot svetiga leta vdeležiti, dc so ric«rečni in zlo zgubljeni možaki, ki so kolikcj vere še čutili v svojim sercu, nalaš njegoviga tovarštva iskali, slišati tolažbe njegoviga govorjenja, in sc k pobotanju vneti. Mnogoteri mu je tožil, de bi rad dosegel dobrote svetiga leta. dc sc mu pa zdi, dc je že v*e prepozno iu vse zastonj , ker je silo globoko v pregrehe zakopan. Ali Peter mu je vedil tako ljubeznjivo govoriti od neizmerniga morja božjiga usmiljenja, od perjazno.-ti nebeškiga očeta . h ktero on zgubljene sinove, z'a*ti v svetim letu, sprejema itd., de gajepre-govoril pri spovedniku daljniga tolaženja poiskati. Tode tudi so se na-li prederzneži, ki so jezikali, de je še zmiraj čas. de se bo to tudi na zadnjo uro poravnalo, če ne popred. Pa Peter jim je znal dobro v serce vtisniti, kako nevarno je pokoro odlašati, kako grozno jc nad božjo milostjo grešiti, de božje usmiljenje se v ma-ševanje spreoberne , kadar človek mero svojih hudob j dopolni, in dc noben človek ne more vediti. če mu bo pravični K<*g jutri še pomolil svojo usmiljeno roko, ako jo dans od sebe suje. k temu je vedil Peter toliko zgledov povedati, dc jc mnoge tudi nar terdovratniši pretreslo, in so v sveti pokori začeli iskati dušniga pokoja. Tudi je naletel take, ki so mu rekli, de bodo v drugo vero prestopili, v kteri je lužej živeti, kakor v naši. ko v nji zlasti spoved in pokora toliko težave prizadene. S tacimi sc Peter ni veliko prickal, ker jc vedil. dc to govorjenje ne izhaja iz prepričanja, ampak iz strasti in hude volje. Rekel je večji del nekako tako le: rPerjatel! malo reč te poprašam: Ako bi bil ti na smertni postelji, kaj bi storil ?u iu v marsikterim so sc boljši misli obudile. Veliko dobriga je Peter per tacih perložnostih dopernašal, vender se mu je zmiraj zdelo; de je še le premalo, izmiti svoje poprejšnje madeže. toraj si je prizadeval tudi po druzih potih za svoje grehe zadostovati. Noben dan ni pozabil za tiste moliti, kterim je kdej pohujšanje dajal, in kadar je ko-likej utegnil, ga je bilo vidili, kako je po cele ure v cerkvi klečal in premolil. Kruh, ki ga je jedel, je bil mnogokrat s solzami okapan. in per mizi. ko se mu je še ljubilo jesti, sc je večkrat spomnil svojih poprejšnih r.mot. ter je žljico z roke djal in si pritergal. Tako Petrovo djanje pa ni prav zlo dolgo terpelo. Bolezin huda vročina ali ntačuh je bila v tistim kraji perčela in je tako divjala, de so v marsikteri hiši vsi stanovavci pomerli. Kna zmed pervih žertev te bolezni je bila — Franca. Petrova ljubeznjiva hčerka. Kako močno, de je Petra bolela ta nepovračljiva zgu-ba . je lozej misliti, kot popisati. Edina tolažba mu jc bila, ker je vedil. de je čista kakor angele, in sc na-djal. de je šla naravnost pred obličje božje, ter bila perdružena tistim, rkteri so nar bližej Jagnjcta, in za njim hoilijo. kamor grcu. — Zdaj Peter vse druge opravila popu-ti. in sc poda boln kam streči. Noč in dan jc bil okoli njih. in kakor podred v drušinah. tako je zdaj bnlnikam d« lil mnogo tolažila. Na svet ga zdaj ni kej več vezalo, iu prrpravljeu bi bil tudi umreti, samo lo ga je skerbelo. de jc pokore še premalo. Ccr-kve ie bil v svetim letu že vsekrati obiskal, in tudi h tolažilam svetih zakramentov je bil potirjen. Toraj ga je toliko manj tež lo . ko jc tudi njega po trudili strežbi pri bolnikih bciezin položila. V bolezni je imel veliko tolažbe od svojih sinov Janeza in Simna in zlasti od njunih žen, ki ste mu stregli, kakor svojimu lastnimu očetu. Tudi možje, kterim je poprej dobre svete dajal , so ga obiskovali, in marsikteri sc mu ni mogel dosti zahv aliti, de mu je k toliko sladkimu dušnimu pokoju pripomogel. V tem so se Petrove ure stekle, in po tem, ko je bil vse dušne iu telesne reči v red spravil , je bil vzet v deželo živih. Ilavno poslednji dan svetiga leta je bil pokop Marsikteri očenaš se jc za njegovo dušo zmolil, in marsiktera hvaležna solza je ua njegov grob rosila. J. Ila^lcil po kcrsniiskim Nvelu. Iz Nemškiga. V Majucu je per Kirhajmu in Sotu zopet cn zvezek Stolbergovih /godb vere Jezusa Kristusa na svitlo peršel. Pred 2 letama umerli Friderik Keic je to delo, v kterim se je do 86. letasvoje starosti trudil, do konca 12. stoletja doveršil. Veti del tega zvezka jc še on spisal. Sklenil ga jc pa Dr. Drišar, ki se jc na polji cerkvene zgodovine žc davno dobro izurjeniga skazal. V predgovoru obljubi, vsake dve leti 3 zvezke na svitlo dati, in posebno cerkcv zadevajoče pergodbe v pretres vzeti. Iz K o pen ha gn a. Ker jc po vstavi svobodno spoznanje vere pcrvoljeno, je avstrijansko vladarstvo varstvo katolčanov v tem mestu iz rok dalo. — Obema du-hovnama. ki sta bila dozdaj per avstrijanskim poslanstvu v službi, je danski kralj viteški križ Danebroškiga reda v spoznanji njuniga hvale vredniga obnašanja podelil. — Iz Prusovskiga. Duhovnik Safranck je pred-stojništvu še le napravljene katolške občine v Bernavim iz lastniga premoženja 10(10 tolarjev kot vlago za plačo eniga učenika podaril, ter sc nadja, dc se bo znesek po druzib milih darovih kmalo zadosti pomnožil.-—Nekdanji vojaški duhoven in zdanji pomočnik per sveti Hedvigi v Berolinu, Vavrečko, je po skladu 4000 ka-tolškim vojakam na Prusovskim molitevne bukve podelil. Iz Kima. Ni davno, kar jc anglikanski duhoven Viljam lien, rnjen Irec, v Rim peršel. Kmalo po svojim prihodu je med starimi znanci tudi zdunjiga na-mestniga vodja irske družbe, Bernarda Sinila obiskal ter se je z njim povratno od ločivnih ver»>k h reči pogovarjal. Srečni izid tega pogovora jc bil, de se je lien ▼ katolško cerkev verni! — Vpitje, ki se na Angleškim zavoljoponovljenja cerkvene vladije vzdiguje , je Rimu le dokaza slabot-niga stanja deržavne cerkve. Iz Dunaja. Pravijo, de so zadeve greške (izhodne) cerkve že vravnane. Upanje imajo Romanci,de bodo nadškofa zadobili; vunder bo pa romanska cerkev s serbsko cerkvijo še vedno zvezana ostala. Iz Angleški ga. Nadzornik Pasijonistov, oče Ignaci (Juri Spencer), zdaj po Irskim hodi , k molitvi za spreobernjenje Anglezov spodbudovat. Časnik rTa-bletu naznani spis krivoverskiga dnevnika „Derri Stan-dardu, iz kteriga imenitno sledi: rKot brat angleškiga vikšiga svetovavca, ki je nekdaj zmed nar bolj veljavnih udov svobodomisleče vlakim samim pa jc velika vojska . ki ima f» miljo-nov uiož. izvoljeno ljudstvo božje, božji ljubljenec med narodi. Pa kakšno orožje ima križanska vojska ? Nar veči topovi, krogle, ki jih nikdar iier.iuanka, so: „Ce-šena si Marija!u Vsaki križanski vojak mora vsakdan vsaj eno Češcnasimarijo za spreobernjenje Anglezov moliti, svoje rodovincc, perjatle, sosede, posle tudi k temu spodbudovati, dalje v ta namen sveto mašo slišati in zakrament sv. rešnjiga Telesa prejeti. Irci, ki na Angleške pridejo, si morajo z vso močjo perzadevati, med temi, s kterimi sc bodo soznanili, vero razširiti; tako bi mogli posli, ki jih veliko iz Irskiga na Angleško pride, svoje soposle, otroke gospodarjeve itd. v katolški veri podučevati. Po taki zvezi in zavezi, ki je pa očitna, bi se angleško krivoverstvo kmalo vničilo. -— V Irce, pravi dalje, je posebno zaupal; ko bi se mu ne vdali, bo med drugimi narodi križansko vojsko nabiral. Spcncer je po tem od stanu katolčanov na Angleškim govoril. Ko bi bile vse katolške cei kve v Londonu v nedeljo petkrat napolnjene, bi zamogel Ic tretji del katolčanov per sveti maši biti. Oratorijauei so samo za svet v Londonu 300.000 goldinarjev dali. V Li-verpoolu mu je duhoven rekel, de imajo 8000katolških otrok in učilnic Ic za 1000 otrok. Krivoverci imajo veliko učilnic, v ktere tudi katolške otroke jcmljo, ki potem dostikrat vero zgubc; posebno se to v tako imenovanih ubožnih učilnicah godi. Spencer jc od hiše do hiše darov prosil za hišo, ki jo hočejo Pasijonisti per Londonu zidati in ki bo 60.000 goldinarjev veljala. Zahvalil je na zadnje katolčane za prijazno sprejetje in obilne darove. ..Število poslušaveov", tako sklene do-pisavcc, „je bilo siino veliko; tudi veliko krivovercov je bilo med njimi, ker jih jc Spencerjevo slovito ime in K 62. listu Zgodnje Danice IH50. njegovo posebno oblačilo mikalo. V njegovim govorjenji ni bilo nič žaljivima: nasproti, tako silne vneme šc nikdar nismo s toliko umant, previdnostjo in priserčnostjo združene vidili«. Tako govori krivoverski pieavec. Iz Dunaja. Škofje gerške ločene ccrkve, h kteri se večidel Serbi in llumuui štejejo, so bili od ministerstva v zbor na Dunaj poklicani, .le pa med njimi nekako razdvojenje. Komuni nočejo namreč vladi serbskiga patrijarha podverženi biti; sliši pa se praviti, dc se llumuui hočejo zopet s katolško ccrkvijo skleniti. —- Daj nam Bog, dc bi sc to govorjenje vresničilo, in razsvetli tudi naše slovanske brateSeibljane.de bi tudi oni spoznali, kaj je v njih pokoj in zveličanje, ter sc vernili v naročje matere Cerkve, ktera že dolgo po njih žaluje. Veselje sc odpera sveti Cerkvi na Angleškim, vesele r.namnja sc sem ter tje slišijo tudi iz Nemškiga in iz druzih krajev, morebiti ni silo deleč, dc sc bo kej velieiga zgodilo; srečne oči, ktere bodo vidile! — Pogorelski odbor v Krakovini je te dni prejel 10.000 frankov, ktere so poslali sv. oče papež Pij po svojim poslancu na Dunaju. Polovica tega dnara je odločena za cerkve, polovica za pogorelce. rV viharji tolikih nesreč, tolikerih strast, tohkerih opravil sveti oči niso pozabili na nesrečo vernih otrok svoje cerkve, in pri vsi dnarni stiski pr.hite v pomoč davnimu katolškimu sedežu Poljakov. Z občutka m resii « li ga na\dha iu sinovske hvaležnosti sprejmemo ta dokaz ob« in*kiga spomina in Idagoserčnosti Pija IX.u Tako govori Krakovski dnevnik ,.Czas" k uniniu o/nanilu. Zares, ko se sveti oče zmislijo na lepo kotolško Poloniju in nično verne sinove, ki so v nar hujših prekucijali vero ohia-nili, iu nekteri zmed njih celo svoje pregnanstvo v to obračajo, materi cerkvi novih otrok pridobiti, lahko se jim njih občutljivo serce vname, ji v nesreči pomagati. Tinti češku-hralovuki Vrstnik, iz kteriga se jc nekaj koklju tudi med Slovence raztrosilo, je svojo pre-hvaljeno češko - bratersko ljubezin in zanašljivost tudi s tem razodel, dc svoj jezik nad tem brusi, ker na Angleškim katolška vcia ntoč dobi\a, iu ker jc katolško školijstvo vstanovljeno. Po sporočilih iz H ima so sveti Oče po vesoljnim namestniku kardinalu Patricitu vsim duhovnam velieiga katoliškiga mesta poziv razposlali, v kterim se k nerednim duhovnim vajam spodbudujejo, ki bi imele več meseov terpeti. „I)esiravno sc s\cti oče, sc tam med drugim bere, vcrliga vedenja rimske duhov šine v času prekueije iu hudodelstev dobro spomnijo, vunder močno žele. de bi vsi duhovni sleherne verste svoje zunanje in znotranje življenje v nekoliko dnevih preiskali v svoje poboljšanje in v oživljenjc po pokladanji rok prejetih gnad." De sc bo to tolikanj lože zgodilo, se po papeževim povelji več prostornih samostanov ca sprejetje tistih duhovnov perpravlja. ki sc hočejo v tem času vsim drugim opravilam in skerbem odtegniti. rPomnite (govori, dalje vesoljni namestnik), de ste perva duhovšina sveta; tista duhovšina, ki jo sv. Bernard nar lepši verdjano imenuje in iz ktere olika duhovnov vesoljne ccrkve izhaja; tista duhovšina, ki ima veliko srečo, do jo cerkveni poglavar. Kristusov namestnik sam neposredno vodi; tista duhovšina, v kteri se po svetim Ci-prijanu nezvestoba vkoreniniti ne more. Pojdimo torej serčno in ponižno v sveto samoto. Naša molitev bodi stanovitna, naš duh bodi obernjen v božjo besedo, naše kolena naj se perpogujejo pred Gospodam med altarjem in cerkveno vežo, ter ga prosimo, dc se sami pos\e-timo, de pa tudi lju-tvu milostivo odpusti, ga blagoslovi in zasluženih šib otme." lz Milana. Lombardiški škofje so se tukej zbrali zgovoriti se, kako de se imajo cerkvene zadeve v oziru deržave ▼ravnati. To je tedaj tretji deželni zbor ▼ av-strijanskim cesarstvi, kteri ae od prihodnjih cerkvenih zadev samostojno pogovarja. Iz Prage. rPrazske Novine" perpovedajejo, de se na Pemskim ne bo nova škofija napravila, in de se je sklenilo. 40,OOO goldinarjev, ki bi jih bilo za plačo škofa, korarjev i. t. d. vsako leto potreba, v poboljšek tistih duhovnov oberniti, ki iiuajo pičlo plačo ali že v pokoji žive. Iz Monako vi ga. Med tem, ko ae dve leti sem le od vujukniga krapa govori, cerkev serca vedno bolj amiraje, in tako ne tudi vera vedno bolj spoštuje. Ozna-navavci znotrknjiga miia so vsi obhodu ki. ki po potrebi časa ua pervo v domači deželi apostoljsko delo začenjajo, ker se takej taka ali pa že veči sirovost kaže, kakor v plfjih deželah gospodari. Veselo oznanila je, de sc nove cerkve zidajo in posvečujejo, de se naše ceikve v duhu cerkvene ametnoeti popravljajo, kar tudi daha pobožnosti oživlja. Znamnje mira je naprava veliko u ii I ne in bolnišnic pod vodstvam cerkvenih redov, ki so si s stojim obnašanjem že davno spoštovanje vsih vernikov v Kvroj i in zunej nje zadobdi. Vedeli nas slišati, de ae imenitni možje, tako pogosto kakor nikdar, v katoliško cerkev vračujejo. Znamenitno je tadi, de se samo-talni in veljavni možje vsimu po-Hvetnimu odpovedujejo, cerkvene družbe, kterih visoki numen je ravno povnliga keršanske omike v ljudstva, z vho moejo podperati in tako nje same povzdigniti. V ravno vstanovIjenim Bcnediktinarskiin samostana v Mo-nakovim se je sloviti katoliški učenik Dr. llaneberg kot novinec podal in bo še zmiram učenik na vikši šoli bo-gonlovstva ostal. Ako se bo učenost zopet tje vernila, kjer je deset sto let zavetje dobila, bodo presoje v ozira veliko tac*h naprav kmalo nehale, iu one bodo mirno b tolikanj večim u »peham delale. I. j a bljana. ti. Janez Res, fajmošter v Polho-vim-tiradcu so postavljeni fajmošter in tehant v Idrii. Umerli so: tiospod Luke ž K o pore, odidužcn kaplan v Šmartnim per Litii, 15. vel. serp. — tiospod Matevž Hafner, novo - posvečen mašnik v Kranji, 2 grudna. — tiospod Janez Zal o kar, odslužen duhoven na tioričiči, 18. grudna. — tiospod Jožef Podli p ni k, odslužen kaplan, v tiradu , 16. gradna. — Gospod Franc Vojska, fajmošter in tehant v Kamniku, 21. gradna t. I. — in gospod Janez Berce, odslužen kaplan, v »Slaviui 23. t. m. Cerkveno »lovstvo Ravno so na svitlo prišle: Zgodbe svetiga pisma stariga in naviga zakona ob kratkim za mladost, in sleheruimu v poduk in spodbadovanje. Zvezane veljajo 20 kr. in so na prodaj v c. k. primorski zalogi šolskih bukev v Tersta in dragih primorskih soseskah; dobe ae tarej po ravno tisti peti kakor druge šolske bukva iz Tersta. Te zlate bakve. ki jih je bil po vikšim povUji in napeljevanji častiti in dobro znani gospod Laka Je-ran, duhoven v Horjulu, z velikim tradam, pa tadi z velikim veseljem spisal. obsežejo na 20 polah v osmer-ki 88 zgodb in en perstavek iz svetiga pisma stariga cikona v pervim delu in 95 zgodb iz sv. pisma noviga zakf*na v drugim dela, ki ma je še sklep od svete katoliške cerkve in perstavek od sv. Petra, pervaka apo-stelnov in perviga poglavarja svete Cerkve perdjan. Za a) Pod tem naslovam sc bodo zanaprej v »Zg. Danici" v«c -loven-kc bukve, ki verske reči zadevajo in od kter h bo vredništvo zvedilo, na/nanje dale. vsako zgodbo, ki je ob kratkim iz av. pisma vzeta brez ptujiga prestavka, sledi razlaga in poduk ob kratkim, kolikor je ravno potreba. Natis je prav čeden, še po-pir je lepši kot v druzih Teržaških šolskih bukvah. Na zadnje je pa še sveta dežela ali Palestina narisana in tadi načert Jerazalemskiga mesta perdjan; vae v čistim, gladkim slovenskim jezika. — Lepših, koristniših bakev in bolji kap si jih pač omisliti ne moreš! Perporoeilo katolikih časnikov* Na koncu leta bo morebiti marsikomu Ijabo zve-diti, kteri de so imenitniši katolški časniki, ki katolško vero, resnico in pravico proti duhu nejevere, lažnjivosti in krivice zagovarjajo, ljubezen do svete cerkve vne-majo, k keršanskimu življenju spodbudujejo. kakor tudi novo bogostovsko slovstvo pretresujejo; in to tolikanj bolj, ker se iz nevednosti, pa tudi iz vnemarnosti toli-krat zgodi, dc se ravno tisti, ki bi iuieli katolške dnevnike sosebno podperati. na časnike naročujejo , ki jim za lep denar nar dražji blago, sveto vero, jemljo, njih dobro mater, sveto katolško cerkcv, zaničujejo in njih same kot njene otroke zasramujejo. Nar imenitniši časnik , ki je posebniga perporočenja vreden, zavoljo obsega, ker se na deržavnim in cerkvenim polji obrača, kakor tudi zavoljo dobriga kupa, jc: Die ca Koln erseheinende »Deutsche Volkshalle". Izhaja zunaj pondeljka vsaki dan ne veliki pdli in velja za tri mesce 2 gold. 49 kr. po pošti. — Dobriga katolškiga duha so tudi deržavni dnevniki: „Das deutsche Volksblatt" in Stuttgart; „ d a s Mainzcr Journal" inMainz, „die Aags-burger Postzeitungu, „Oesterreichischer Korrespondent" in Wien, „der Volksbote" in Miinchen. — Na cerkvenim polji se obračajo: „Oesterreichischer Volks-freundu in Wicn (izhaja dvakrat v tednu, na pol poli, iu velja za pol leta 1 gold. 20 kr. po pošti; na zadnje ima tudi pregled vsih imenitniših pergodb); „Wiener Kirchenzeitung" (izhaja trikrat v tednu, na pol poli, velja za pol leta po pošti 5 gold. 20 kr.); „Katholi-sches Blatt aus Mahren" in Bruun (izhaja enkrat v tednu, na pol poli in velja po pošti za celo lote s per-klado 4 gold., brez perklade 2 gold.); „Katholische Blatter aus Tirol" (izhaja dvakrat v tedna na poli z enkratno perklado, in velja po pošti za pol leta 3 gold. 10 kr ); „Katholischer Wahrheitsfreundu in Gratz (izhaja trikrat v tedna na pol pdli in velja za pol leta po pošti 2 gold. 30 kr.); „Katolički list Zagrebački« (izhaja enkrat v tedna na celi pdli in velja po pošti za celo leto 5 gold.); „Hlas gednotyu v Bernu (izhaja enkrat v tedna na pol pdli in velja po pošti za celo leto 1 gold. 52 kr.); »Theoiogische Monatschrift" inMainz (cena za 12 zvezkov po bakvarjih je 5 gold.); „Am-brosias" in Regensbarg (cena za celo leto po bakvarjih 3 5»ld.); „Philothea" in Wurzbarg (tadi 3 gold); „Ston" in Aagsbarg (6 gold. 40 kr.); „Sion neae" in Augsbarg (6 gold. 40 kr.); „Theologi*che (Jaartal-sehrift" in Tiibingen (5 gold.); „Zeitschrift fur die ge-sammte katholisehe Theologie" in Wien v zvezkih a 1 gold ; „Der Katholik", eine rcligiose Zeitschrift in Mainz (v 24 zvezkih 8 gold.) Opomba. Prihodnjima listu „Zg. Danice", t. j. pervimu od leta 1851 bo kazalo za leto 1850 z zavitkom pridjano. Zavoljo božičnih praznikov sc jc to pot „Zg. Danica" za dva dni zakadila. Tudi pervi list prihodnjiga leta se bo še le v petik, t. j. 3. prosenca razpošiljal. Odgovorni vreduik in zaloznik: Janez Kr. Poyačar. — Natiskar: Jože/ Blaznih v Ljubljani.