ISSN 0350-5561
za konec tedna
Jutri zmerno do pretežno oblačno, občasno bo še deževalo. V soboto sončno in topleje.
številka 22
četrtek, 3. junija 2010
Rekordni dosežek: v zgodovini Premogovnika
V enem dnevu na samo enem odkopu izkopali kar 10.100 ton premoga in napredovali za 8,6 metra
Velenje, 31. maja - Po dobrih dveh tednih obratovanja novega odkopa v Jami Preloge so postavili na Premogovniku Velenje nov mejnik na področju odkopavanja premoga. S pomočjo vrhunske opreme so dobro izurjeni rudarji dosegli rekordni dnevni izkop premoga v višini 10.100 ton. Novi odkop obratuje s horizontalno koncentracijo kar pomeni, da viši-
na ni omejena. V primerjavi z odkopi, ki premog pridobivajo s povečano odkopno višino, je potrebno primanjkljaj premoga s stropa nadoknaditi z večjim dnevnim napredkom odkopa. Odkop, na katerem je vgrajenih 112 sekcij podporja, je v
ponedeljek, 31. maja, izvedel 9 rezov in napredoval 8,6 metra.
Omenjeni odkop v Premogovniku Velenje je lociran v sloju premoga, kjer povprečna kurilna vrednost lignita znaša tudi do 13 GJ na tono in j e prvi odkop, ki bo v
Vsakemu po več kot tri leta zapora
Voznika, udeležena v nesreči, v kateri so pred petimi leti v Ljubljani umrli trij e mladi atleti, gresta v zapor
Ljubljana, 1. junija - Petčlanski senat Okrožnega sodišča v Ljubljani je zaporno kazen prisodil obema voznikoma vozil, udeleženih v nesreči, ki se je 5. junija leta 2005 zgodila v križišču Celovške v Ljubljani. V njej so umrli trije mladi atleti: 25-letni Matic Šuš-teršič, 23-letni Patrik Cvetan in 17-letni Velenjčan Nejc Lipnik.
Tri leta in štiri mesece zapora so prisodili Sergeju Šalamonu iz Velenja, ki je vozil avto, v katerem je bilo sedem atletov, za tri leta in pol zapora pa kaznovali Amela Dediča, drugega v nesreči udeleženega voznika.
Senat je oba obsodil povzročitve prometne nesreče iz malomar-nos ti.
1,50 EVR
VELENJE
Pred
referendumom o arbitraži
Milena Krstič - Planino
celotnem času delovanja dolg 200 metrov. Na njem naj bi do konca obratovanja, to je do januarja prihodnje leto, pridobili več kot 900.000 ton premoga.
Direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved je bil ob tem dosežku navdušen: »Za doseženi rezultat velja pohvala vsem, ki delajo na omenjenem odkopu oziroma so z njim kakor koli povezani. Vsekakor velja omeniti tudi vrhunsko elektro stroj no opremo, kije rezultat večletnega razvoja in plod domačega inženirskega znanja in bo dobro vplival tudi na doseganje načrtov. To je tudi eden ključnih ciljev, ki vodi Premogovnik Velenje k zastavljeni ceni 2,25 EUR/-GJ, ki je bila dogovorjena s Hol-dingom Slovenske elektrarne.«
V nedeljo bo v Sloveniji potekal referendum. Volilci bodo odločali o ratifikaciji arbitražnega sporazuma s Hrvaško, ki je v zadnjih mesecih dodobra razvnel ljudi in politiko.
Referendumsko vprašanje se bo glasilo: »Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o ratifikaciji arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške, ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 19. aprila 2010?«
Pred referendumom so nas politiki, tako z levice kot desnice, prepričevali, da imajo prav zgolj in samo eni, pa čeprav stojijo na nasprotnih bregovih. Da imajo prav zgolj oni, bodisi da arbitraži nasprotujejo bodisi da so zanjo. Odločitev pa prepustili volilcem.
Danes in jutri, pred volilnim molkom, ki nastopi v petek opolnoči, bodo gotovo tako eni kot drugi v zadnjih izdihljajih kampanje iz rokavov vlekli še poslednje adute in nagovarjali volilce. Kaj po referendumu?
Ratifikacija sporazuma bo na referendumu potrjena, če bo zanjo glasovala večina volilcev, ki bodo glasovali. V tem primeru bo državni zbor v osmih dneh po pravnomočnosti poročila državne volilne komisije razglasil odločitev, ki je bila sprejeta na referendumu, in jo objavil v Uradnem listu Republike Slovenije. Ce bodo volilci na referendumu zakon zavrnili, pa državni zbor eno leto ne sme sprejeti zakona, ki bi bil v nasprotju s to odločitvijo.
Nezadovoljstvo raste
Grožnje o stavki Vegradovih delavcev vse glasnejše
Velenje, Ljubljana - Za včerajpopoldne je bil napovedansestanek med predstavniki Vegrada in njegovimi podizvajalci pri projektu Celovški dvori. Pobudo za ta sestanek je dal Vegrad, podizvajalci so udeležbo potrdili, ob tem pa menili, da naj bi se sestanka udeležili tudi predstavniki bank in Mestne občine Ljubljana. Podizvajalci nastopajo skupaj, saj so usklajeni in ne pristajajo na individualna pogajanja z Vegradom. Razočarani so, ker naj bi jim Vegrad del storitev poplačal s stanovanji, ki pa so pod hipoteko.
Vegrad z gradnjo Celovških dvorov močno zamuja in si je nabral zaradi tega že za poldrugi milijon zamudnih kazni. Teh pa bo še več, saj trenutno dela stojijo, podizvajalci pa Vegradu do poplačila njihovih terjatev ne želijo izročiti potrebne dokumentacije za tehnični pregled.
Ob vsem tem ostajajo žiro računi Vegrada blokirani, dolgovi do delavcev vse večji, grožnje o stavki pa vse glasnejše, sicer pa jih na nekaterih gradbiščih z bojkotiranjem dela, menda že udejanjajo. Uradnih informacij v Vegradu ne dajejo, to velja tudi za sindikat.
Predčasno glasovanje samo še danes
V nedeljo v Slovenij i referendum o arbitražnem sporazumu s Hrvaško
Ljubljana, Velenje, 1. junija - V skladu z rokovnikom volilnih opravil se je v torek, 1. junija, pričelo predčasno glasovanje, namenjeno vsem tistim, ki v nedeljo ne bodo mogli na volišča.
Ti lahko še danes, v četrtek, 3. junija, med 9. in 17. uro na predčasnem glasovanju na sedežih okrajnih volilnih komisij (upravne enote) izrazijo svojo voljo. Samo še danes (četrtek, 3. junija) pa lahko volilni upravičenci vložijo zahtevke tudi za druge posebne oblike glasovanja. Med njimi tudi volilci, ki bi želeli v nedeljo glasovati na posebnem volišču za invalide.
■ mkp
GRČIJA - OTOK RODOS
Std. ELPJDA BEACH
www.palma.si
VELENJE 03/898-43-70 CELJE 03/428-43-04
i mz
9770350556014
OD ČETRTKA DO ČETRTKA

3. junija 2010

lokalne novice
Letos 16 vlog za naložbe v kmetijska gospodarstva
Šoštanj - Na marca objavljen razpis Občine Šoštanj za dodeljevanje pomoči v kmetijstvu za letos so kmetovalci podali 16 vlog za naložbe v kmetijska gospodarstva. Skupna višina podanih zahtevkov je bila 193.000 evrov. Ker pa je bilo razpoložljivih sredstev za ta namen precej manj, se je komisija odločila, da vsakemu od vlagateljev nameni znesek v vrednosti 13,7 odstotka glede na predračunsko vrednost njegove naložbe.
Za plačilo zavarovalnih premij so prosilci podali 26 vlog, vlagatelji bodo prejeli sofinanciranje glede na število glav živine. Od osmih vlog, ki so bile podane za zagotavljanje tehnične podpore kmetijstvu, so prejeli osem vlog, tri so zavrnili. Dve vlogi, obema so ugodili, pa sta prispeli za naložbe za opravljanje dopolnilne dejav-nos ti v kmetij stvu.
■	mkp
Zaključek 27. tekmovanja za čiste zobe
Ljubljana, 27. maja - Z veliko prireditvijo za skoraj 3.000 otrok se je v dvorani Tivoli v četrtek zaključilo že 27. vseslovensko tekmovanje za čiste zobe ob zdravi prehrani, ki ga prireja Stomatološka sekcija Slovenskega zdravniškega društva. Na njem so sodelovale skoraj vse slovenske osnovne šole (705 osnovnih šol, med njimi tudi 41 šol oziroma zavodov za otroke s posebnimi potrebami).
Na prireditvi so nagradili najboljše razrede iz vsake od desetih regij, kot zmagovalce z najbolj čistimi zobki pa so za naj razred razglasili učence OŠ Minke Namestnik - Sonje za otroke s posebnimi potrebami iz Slovenske Bistrice. Čiste otroške zobke že drugo leto nagrajuje glavni pokrovitelj Mercator.
Poleg najboljšega razreda v državi so bili razglašeni še regijski zmagovalci, ki tokrat prihajajo z naslednjih šol: OŠ Riharda Jakopiča Ljubljana, OŠ Sladki Vrh, OŠ Bratov Letonja iz Šmartnega ob Paki, OŠ Nazarje, OŠ Solkan, OŠ Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica, OŠ Stražišče (podružnica Besnica), OŠ Prevole in OŠ Bogojina.
■	mkp
Prostor, pot in parkirišča
Solčava - Odjutri (petka) do nedelje, 6. junija, bo Center Rinka, zavod za turizem in trajnostni razvoj Solčavskega, organiziral Pomladanske pohodniške dneve.
Tako bodo jutri ob 11. uri predali svojemu namenu prireditveni prostor v središču Solčave, pot in parkirišča, ki so jih uredili v okolju. Nadaljevali bodo ob 14. uri s pohodom po naravoslovno--etnografski poti od Logarske doline do slapa Rinka, 4 ure kasneje pa bodo dogajanje popestrili še s glasbenim večerom, na katerem bodo nastopili solčavski muzikanti. Dan kasneje, v soboto, ob 9.30 uri bo družinski pohod v Robanov kot, v nedeljo pa bodo pripravili še tradicionalni pohod v Matkov škaf. Tega bodo začeli ob 9. uri.
■ tp
Vrtec Šoštanj finalist natečaja Moja reka si
Šoštanj - Vrtec Šoštanj je vključen v projekt 'eko vrtec', tako otroci celo leto v vrtcu pridno ločujejo odpadke, predelujejo odpadno embalažo in izvajajo različne ekološke projekte.
Udeležili so se tudi natečaja Moja reka si, v okviru katerega izbirajo najboljše televizijske, radijske in časopisne oglase. Na natečaj so se prijavili z dvema prispevkoma in oba sta se uspela prebiti med pet finalistov. V kategoriji TV oglasov so otroci enote Urška iz Topolšice z vzgojiteljico Zorano Globočnik posneli TV oglas z naslovom So v Toplici račke pojedle ribice? Otroci enote Barbka v Šoštanju pa so z vzgojiteljicama Darjo Jelenko in Ivo Naveršnik izdelali tiskan oglas na temo Naša reka Paka včeraj, danes in jutri. Oba oglasa si lahko ogledate tudi na spletni strani www.mojareka.-si ali na spletni strani Občine Šoštanj - www.sostanj.si.
Lepo je videti, kako že najmlajši skrbijo za okolje in za prostor, v katerem živijo. S svojo voljo in ne nazadnje tudi z znanjem pa mnogokrat veliko naučijo tudi starejše.
V soboto srečanje krvodajalcev
Gaberke - Območno združenje RK Velenje se že nekaj let zapored oddolži krvodajalcem občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki za njihovo človekoljubno dejanje s srečanjem. Tudi letos bo tako. Srečanje bo v soboto, 5. junija, ob 16. uri pod kozolcem v Gaberkah.
Organizatorji pričakujejo blizu 500 krvodajalcev, zanje pa bodo pripravili vse, kar je potrebno za prijetno druženje.
■ tp
Odločala bo ekonomika
Svetniki Občine Šmartno ob Paki menili, da se je treba čim prej lotiti razvoja daljinske energetike v lokalni skupnosti - Zaključni račun lanskega proračuna s primanjkljajem tudi zaradi dolgov države
Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki, 31. maja - Občina Šmartno ob Paki je menda edina lokalna skupnost v regiji Saša, ki nima niti metra omrežja daljinskega ogrevanja. Po razpravi o delovnem osnutku Razvojnega programa daljinske energetike v lokalni skupnosti kot eni od osrednjih točk ponedeljkove seje občinskega sveta naj bi bilo v naslednjih 2, 3 letih drugače.
Miran Zager, direktor Inštituta za daljinsko energetiko in vodja poslovne enote Energetika, Komunalnega podjetja Velenje, je povedal, da je po izdelani novelirani energetski zasnovi občine iz leta 2005 možnosti za daljinsko energetsko oskrbo gospodinjstev na območju spodnjega toka reke Pake veliko. Poleg plinifikacije še oskrba s toploto iz obnovljivih virov biomase, možne so izpeljanke, kot je plinska kogeneraci-ja. »Ker pa vsaka odločitev nosi za sabo obveznosti, bi morala lokalna skupnost čim prej proučiti tehnične in ekonomske možnosti uvedbe daljinske energetske oskrbe, da bi se občani lahko odločili za eno od oblik.» Daje potrebno v tej smeri čim prej narediti korake naprej, so v razpravi menili tudi svetniki. Po njihovem mnenju je občina glede sistema daljinske energetske oskrbe v precejšnjem zaostanku, tehnične in
tehnološke rešitve v energetiki so velike, nenazadnje pa ne smemo prezreti še zakonodaje. Ta za onesnaževalce okolja, med katere sodijo tudi gospodinjstva, ki se ogrevajo na kurilno olje, določa še dodatne prispevke in druge stroške. Za nameček pa naj bi - po napovedih - cena energenta v naslednjih letih precej poskočila. Šmarški svetniki so prepričani, da bo pri odlo-
Člani odbora za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti pa so pri tem znova opozorili na zmanjševanje stroškov pri prevozih učencev v šolo. Zaključni račun proračuna so pregledali tudi člani nadzornega odbora, ki pa večjih nepravilnosti niso odkrili. So pa ocenili, da je lokalna skupnost že v začetku leta 2010 prikrajšana za skoraj tretjino proračunskega denarja, saj ima več kot 900 tisoč neporavnanih obveznosti. Za pokritje precejšnjega dela teh, je pojasnil župan Alojz Podgoršek, dolguje denar lokalni skupnosti država.
čanju o možnih oblikah odločala ekonomika. Aktivnosti v zvezi s tem naj bi poslej vodila posebna delovna skupina, v kateri bodo tudi strokovnjaki. O njej naj bi več vedeli že na naslednji seji občinskega sveta, ki bo predvidoma konec tega meseca.
Primanjkljaj tudi zaradi dolga države
Zaključni račun lanskega občinskega proračuna je po mnenju župana Alojza Podgorška zelo pregleden. Podrobnejši pogled pa kaže, da so se prihodki v dobrih 95 odstotkih približali načrtovanim. Člani odbora za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe so pri obravnavi pogrešali poročila javnih zavodov, zanimale so jih tudi neporavnane obveznosti.
Namesto inšpektorja na teren župan?
Dlje časa so se svetniki na tokratni seji zadržali pri pobudah in vprašanjih, pri katerih je veliko slabe volje povzročilo odlaganje odpadkov. »Tako ne bo več šlo,« so bili odločni. Takega nereda, so dodali, kot je danes v zvezi s tem, še ni bilo. Okrcali so delo pristojnih inšpekcijskih služb, ki pa so menda poslale na teren kar župana. Med drugim so na seji razpustili občinsko komisijo za vračanje preveč vplačanih prispevkov za vlaganja v telekomunikacijsko omrežje. Pri 19 podpisnikih, ki trdijo, da so upravičeni do vračila, pa bo občina poskušala doseči poravnavo, vendar le pri tistih, ki bodo upravičenost dokazali s potrdili.
Poletni pogledi na novo zimo
Hotel na Golteh, tekaški stadion na Rogli - Bodo evropskemu denarju sledili tudi evropski turisti - Hotel tudi v Zrečah, »celjski« hotel v Ljubljani. - Tudi »velenjski« v Celovških dvorih? - Bo po nedelji pri nas in med nami mir?
Je že res, da še ni pravega poletja, a vsaj časovno ne zgrešimo preveč, če rečemo, da smo že domala sredi tega letnega časa. In v tem času, ko mnogi mislijo na morje, čeprav »le« hrvaško, so oči odgovornih v največjih zimskih centrih na našem območju uprte v naslednjo zimo. Novih objektov ne gradijo le na Golteh, o čemer v tem tedniku večkrat pišemo, tudi v drugem (po mnenju mnogih pa prvem) smučarskem centru na našem območju, na Rogli, bodo poletni čas izrabili za ureditev novih pridobitev. Na Golteh, kot je znano, gradijo naravi in ljudem prijazen hotel, pa še več drugih objektov, s katerimi bodo dopolnili ponudbo, predvsem bodo povečali zmogljivosti za prenočevanje, na Rogli gradijo tekaški poligon s športnim hotelom. Del poligona so ob tekmovanju za svetovni pokal v tekih v tej zimski sezoni že preizkusili, v celoti naj bi bil poligon končan do zimske uni-verzijade, ene največjih prireditev pri nas. Hotela se bodo lotili julija, gradili ga bodo v javno zasebnem partnerstvu, saj bo sodelovala tudi zreška občina.
V bolj »poletnem« delu Uniturja, družbe Unior turizem, pa bodo letos dogradili hotel Dobrava. S tem bodo Terme Zreče pridobile še več ležišč, saj jih po obisku, ki ga beležijo, tudi potrebujejo. Uredili bodo še vse drugo, kar sodi k takemu zdraviliškemu hotelu. Za vse te hotele, tako na Golteh kot na Rogli in v Zrečah, so del denarja dobili tudi iz evropske blagajne. Na Golteh sicer tarnajo, da so za 9 milijonov evrov vredno naložbo dobili relativno najmanj. Seveda bi bilo lepo, če bi evropskemu denarju, kolikor ga je pač bilo, sledili tudi turisti iz tiste prave Evrope. Vsepovsod pri nas je sicer obisk tujcev kar zadovoljiv, povsod pa si seveda želijo, da bi jih nove naložbe pritegnile še več. In ker v novih objektih tudi ponujajo vse več, si želijo tudi gostov, ki bi vse to, kar ponujajo, tudi koristili. To pomeni, naj pridejo taki z malo
debelejšimi denarnicami. Tako na smučišča, kjer bo tudi ponudba popestrena, da bodo tako na Rogli kot na Golteh nudili »nekaj več«, kot v Zrečah, kjer bodo goste tudi znali razvajati. Hotelov pa ne bodo gradili le na Golteh, na Rogli in ga povečevali v Zrečah, družbi z našega območja naj bi dva hotela gradili tudi v Ljubljani. Gradnja hotela v centru BTC v Ljubljani, ki ga bo gradila Celjska zlatarna, je tik pred startom. Gre za visok hotel, tako po dejanski višini kot tudi po kakovosti. Bolj v negotovosti je seveda hotel v sklopu Celovških dvorov. Tega naj bi namreč tam zgradili velenjski Vegrad. A v stanju, v kakršnem je ta družba, ni gotov ne začetek gradnje, niti ne, če bodo ta hotel sploh gradili. Ce se bo zgodilo slednje ali če bo zamuda prevelika, bo Vegrad seveda moral vrniti namenski (evropski) denar, ki ga je za gradnjo hotela že dobil.
Hoteli torej rastejo ali so vsaj načrti za njihovo rast, v marsikateri občini, tudi na našem območju, pa bi bili veseli, če bi lahko tako optimistično načrtovali gradnjo vrtcev. Povpraševanje za mesta v njih je namreč kljub tarnanju nekaterih, kako lene so naše mlade družine, domala vsepovsod močno naraslo. Ker pa nekateri dvomijo, da bo zanimanje za vpis v vrtce tako močan tudi naslednja leta, se marsikje zavzemajo za odpiranje oddelkov zasebnega varstva. Take rešitve so primerne tudi za manjše kraje.
In ko se eni ukvarjajo s takimi malenkostmi, kot je izboljšanje turistične ponudbe ali zagotavljanje mest za otroke, so nekateri še vedno kot obnoreli zaradi napovedanega arbitražnega reševanja meje med našo deželico na južni strani Alp in sosednjo na severni obali Jadranskega morja. Kocka naj bi padla v nedeljo, drugi pa dvomijo, da bo tudi referendum, četudi bo večina ZA, prinesel mir. Mir pri nas in med nami.
■k
NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in MM^klLLj RTV družba, d. o. o., Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvodaje 1,50 € (8,5 % DDV 0,12 €, cena izvoda brez DDV 1,38 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 % četrtletne 8 % in mesečne 6 % popust.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti);
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2 a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si
Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
DOGODKI
Učencem želijo dati bogato popotnico za življenje
Na osnovni šoli Mihe Pintarja Toleda Velenje ob praznovanju 50-letnice delovanja govorijo in razmišljajo o poti, ki bo za vse srečna
Tatjana Podgoršek
Velenje, 25. maja - Osnovna šola Miha Pintarja Toleda Velenje je postala abrahamka. Jubilej so sedanji in nekdanji učenci ter učitelji šole praznovali s čudovito prireditvijo v velenjskem domu kulture.
V slavnostnem nagovoru je ravnatelj šole Tone Skok med drugim dejal, da kratek pregled preteklosti šole kaže napore in prizadevanja njenih delavcev, ustanovitelja in staršev učencev za razvoj. Obrodili so bogate sadove. Z nalezljivo delavnostjo zaposleni vseskozi razvijajo ustvarjalnost in vedoželjnost, sami pa se bogatijo z otrokovo vedrino in izvirnostjo. Le tako je namreč mogoče uresničevati vrsto nalog, ki jih vzgoji in izobraževanju zastavlja družba. Z nenehnim strokovnim izobraževanjem, iskanjem sodobnejših poti želijo dati učen cem boga to popot ni co za življenje. Pohvalijo se lahko z mnogimi stvarmi. Po mnenju Skoka se je šola v moderni dobi znašla v precepu, ki ga prej nikoli ni poznala. Bila naj bi nekakšno popolno telo, ki je zmožno vsega in mu nič ne manjka. Nadomestiti mora starše, blažiti posledice nji-
«Ček ni visok, je pa iz srca,« je komentiral darilo, ki ga je izročil ravnatelju Toledovke Tonetu Skoku velenjski župan
Srečko Meh.
hovega preveč ali premalo ljubečega ravnanja, biti prijazna. Nuditi toplino in vedrino, hkrati v trdem uku nuditi znanje in obetati družbeni uspeh. Imeti mora posluh za hendikepirane in nadpovprečne učence, navajati mladež na red in disciplino in biti v slehernem trenutku pripravljena odgovarjati na očit ke, da je preveč trda in da krši otrokove pravi ce.
Na Toledovi šoli je - tako Skok -vzklilo veliko mladih, ki so kasne-
je uspeli v gospodarskem, kulturnem, znanstvenem in političnem življenju. Veliko pa je tudi takih, ki so uspeli kot ljudje, znali so poiskati srečo in j o dati drugim. Izrazil je ponos, daje ravnatelj na šoli, na kateri znajo strniti vrste in skušajo dati otrokom tisto najboljše, kar znajo in hočejo. »Ponosen sem, da nas vodi pot, ne cilj. Govorimo in razmišljamo o šolski poti, ki naj bo polna pričakovanj, za vsakega drugačna, toda upam - za vse sreč-
Učenci šole so pripravili res lep program.
na.« Skok se je zahvalil staršem, sedanjim in nekdanjim učiteljem, sodelavcem, ustanoviteljici in vsem drugim, ki so polagali kamenčke v mozaiku zgodovine šole, Toledo-ve šole.
»Čudoviti ste,« je pohvalil Tole-
dovce velenjski župan Srečko Meh in zagotovil, da se bosta lokalna skupnost ter občinski svet še naprej trudila zagotavljati dobre pogoje za delo v vzgoji in izobraževanju, da bo Velenje ostalo mesto priložnosti in prihodnosti. Ob praznova-
nju 50-letnice najstarejše osnovne šole v mestni občini Velenje je izročil ravnatelju Tonetu Skoku ček v vrednosti 1000 evrov.
Obnova notranjosti kulturnega doma končana
V pripravi že razpis za šesto fazo obnove Zdravstvene postaje Šoštanj
Milena Krstič - Planinc
Šoštanj - V Šoštanju so lani obnovili streho kulturnega doma, v marcu in aprilu letos pa je potekala intenzivna prenova notranjosti. Veliko posegov bodo obiskovalci opazili zlasti na odru.
»Oder je na novo prebarvan, zavese so nove, osvetlitev, ozvočenje, video-projekcija prav tako. Obnovljena je komandna soba, od koder potekajo postopki osvetlitve in ozvočenja,« našteva Marija Anžej, višja svetovalka za investicije in projekte v Občini Šoštanj. Za obnovo so porabili blizu 120.000 evrov, investicijo pa je plačala Občina Šoštanj iz proračunskih sredstev.
Nekaj prireditev v prenovljeni dvorani kulturnega doma je maja
Bi tudi vi pokojninsko varčevali v 3. pokojninskem stebru?
Pokliči 080 19 56 ali klikni www.sop.si.
Marija Anžej: »Dela bi potekala julija in avgusta, ko je dela v Zdravstveni postaji manj.«
že bilo. Izvajalci so pohvalili tako akustiko kot osvetlitev.
Šoštanj pa je v pričakovanju šeste faze prenove Zdravstvene postaje. »V pripravi je razpis, ki bo objavljen na portalu javnih naročil, ker bo šlo tokrat za večji obseg obnove. Vrednost tega dela obnove bo namreč okoli 200.000 evrov. Glede na to, koliko sredstev lahko zagotovimo v proračunu, nas prihodnje leto najbrž čaka še sedma faza prenove.« Šesta faza bo obsegala obnovo fasade, streho z izolacijo, obnovo vhodnega dela glavne avle s sprejem no pisar no, pa tudi ureditev okolice, garaž, skratka vse tisto, kar je povezano z ureditvijo fasade.«
Začetek teh del je odvisen od izvedbe postopka. Si pa v Šoštanju želijo, da bi bili ti končani hitro. Tako bi lahko dela izvajali v poletnih mesecih, v juliju in avgustu, ko je tudi dela v Zdravstveni postaji manj in bi ga z gradbenimi posegi ne ovirali preveč.
Slovenska delegacija županov v Romuniji
Pred nedavnim se je pod okriljem slovensko-romunskega poslovnega kluba Triglav - Car-pati mudila na delovnem obisku v Romuniji delegacija slovenskih županov.
Obiskali so vzhodni del Romunije, pokrajino Dobrogea oziroma mesti Constanca in Manga-lija.
Omenjena država postaja vse močnejša vez v poslovanju med Slovenijo in Romunijo, zato so župani na srečanju s predstavniki omenjenih lokalnih skupnosti in tamkajšnjega gospodarstva izkoristili to priložnost predvsem za predstavitev svojih občin, slovenskega gospodarstva in možnosti medsebojnega sodelovanja. Srečanje so
popestrili tudi z nogometno tekmo med občino Constanca in župani Slovenije. Boljši so bili gostitelji, ki so premagali goste s 5 : 2. Povratna tekma naj bi bila v Sloveniji po počitnicah.
V ekipi slovenskih županov so
nastopili: Danilo Burnač (Maribor), Stanko Glažar (Ptuj), Alojz Podgoršek (Šmartno ob Paki), Anton Zakrajšek (Velike Lašče), Miran Jurkošek (Štore), Peter Misja (Podčetrtek), Jože Škalič (Kuzma), Branko Ledinek (Fram),
Roman Richter (Pesnica), Ladislav Pepelnik (Ruše), Siniša Plavšic
(Skupnost občin Slovenije), Marko Simic (slovensko-romunski poslovni klub Triglav-Carpati).
■ tp
V kolonijah ob morju se prostor
Velenje, 31. maja - Poletje se hitro bliža, z njim pa tudi prvi odhodi v zdravstvene kolonije ob morju za otroke iz Šaleške doline. Koliko jih bo lahko deset nepozabnih dni letos preživelo v poletni koloniji, pa tudi koliko otrok si počitnic brez pomoči dobrodelnih akcij ne bi moglo privoščiti, nam je povedala Tinca Kovač, sekretarka MZPM Velenje, ki kolonije organizira za otroke iz vseh treh občin v Šaleški dolini.
V teh dneh je v Vili Mojca, kjer vpisujejo otroke za letovanje v koloniji, velika gneča. Čeprav je tudi letos zanimanje veliko, pa vsa mesta še niso zasedena. »Tudi letos smo dobili preko 250 letovalnih mest v počitniških kolonijah ob morju. Pripravljamo tri izmene letovanja; od 4. do 14. junija bodo v Savudriji letovali predšolski otroci, tja jih bomo torej že jutri odpeljali 32.
Prva izmena šolarjev bo od 25. junija do 5. julija letovala v Poreču. Tja bi radi odpeljali 88 otrok, nekaj mest pa je še prostih. Največja izmena bo v Savudrijo odpotovala 20. julija in tam ostala do 30. julija. V njej bo, če bomo zapolnili vsa prosta mesta, kar 135 osnovnošolcev iz Šaleške doline. Tudi tukaj imamo še nekaj prostih mest,« nam je povedala Tinca Kovač.
Kolonije ob morju so tudi letos pretežno namenjene otrokom z zdravstvenimi težavami, čeprav ne le njim. Za otroke iz socialno šibkih družin tudi letos pridobivajo sredstva iz vseslovenske akcije Pomežik soncu, poleg tega pa se klicu na pomoč zadnja leta vse bolj pogosto odzovejo tudi Šalečani. Kovačeva dodaja: »Zelo vesela sem, da so na letošnjem cvetličnem
sejmu pripravili kar tri dobrodelne akcije za letovanje otrok iz socialno šibkih družin. Vsem resnično hvala. Na spisku za brezplačno letovanje imamo vsaj po pet otrok iz vsake šole v Šaleški dolini, ki jim starši ne morejo omogočiti počitnic. Na šolah nam sicer pripravijo spiske desetih otrok, ki bi najbolj potrebovali počitnice. Letos opažamo, daje veliko več klicev iz družin samih, saj želijo, da bi jim pomagali, da njihovi otroci gredo na počitnice ob morje ali vsaj v naše Sončno mesto, ki bo ob začetku počitnic potekalo na Golteh. Trudimo se, da bi lahko ugodili čim večjemu številu otrok. A vse je odvisno od tega, koliko donatorskih sredstev bomo uspeli zbrati.« Naj dodam le še to, da desetdnevno letovanje otrokom iz socialno šibkih družin donator omogoči že z darovanjem dobrih 180 evrov.
■ bš
4 _DOGODKI
Iščejo se kandidati
Se bodo v vseh treh šaleških občinah v tekmo podali sedanji župani? - Na lokalnih volitvah 2010 bomo volili župane občin, občinske svete, člane svetov četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti - Volitve bodo najverjetneje razpisane za oktober
Milena Krstič - Planine
V vseh občinah po Sloveniji je pred jesenskimi lokalnimi volitvami še veliko odprtega. Stranke so se sicer zgodaj začele pripravljati na novo tekmo, izid katere bo potem veljal štiri leta, a kaj več kot to, da evidentiranje poteka, (še) niso pripravljeni povedati. Redke izjeme so. V Šoštanju je, denimo, kot prvi javno napovedal kandidaturo predsednik občinskega odbora NSi Roman Kavšak.
Imena, ki krožijo po Velenju
Čeprav prvaki strank ne govorijo, pa ulica že ugiba. Recimo, da bo v mestni občini Velenje za župana znova kandidiral Srečko Meh. Tu in tam je slišati, da bi se lahko za SD v župansko tekmo podal tudi pod-
župan Bojan Kontič, ki pa ga v lokalnem okolju, odkar je postal vodja Poslanske skupine SD v državnem zboru, ni veliko ne videti ne slišati.
Zares? Že nekaj časa kroži po Velenju ime kandidatke dr. Cvetke Ribarič - Lasnik. Ali bo res kandidirala, ostaja odprto. V SDS so postopke evidentiranja začeli zgodaj, delali javnomnenjske raziskave, odločitev o kandidatu pa še ni padla. Pripravljajo tudi listo za občinski svet. Kot pravi predsednik mestnega odbora Franc Sever, je pri tem precej prerivanja, kdo bo na prvih mestih. A pojdimo nazaj k županskim kandidatom, kandidatkam. Med osmimi evidentiranimi (lahko so strankarski ljudje, lahko nestrankarski) so bili (nihče pa še ni ničesar podpisal) tudi dr. Milan Medved, Zofija Mazej Kukovič in Franc Sever. »To so osebe, ki so bile evidentirane, še več jih je bilo, osem, krog se zožuje, soglasja do danes še ni podpisal nih-
če, tudi Franc Sever ne,« je potrdil predsednik mestnega odbora SDS.
Za LDS naj bi se, seveda tudi tukaj še ni nič odločeno, v velenjsko župansko tekmo podal predsednik mestnega odbora Jožef Kavtičnik.
V Šoštanju se je eden že javil
Šoštanjska LDS, smo zvedeli, pospešeno išče kandidate. Zagotovo ne bo kandidiral predsednik občinskega odbora, nekdaj tudi župan Šoštanja in poslanec državnega zbora Milan Kopušar. Tako je zatrdil. Lahko si pa še premisli. Na vprašanje, kje iščejo kandidate, je Kopušar namignil, da imajo kar precej ljudi, ki so se z delom že dokazali, med njimi so tudi predsedniki krajevnih skupnosti. Kaj več od tega pa ni želel razkriti. S predsedniki je morda malo zavedel. Kaj pa, če je imel v mislih predsednico KS Šoštanj mag. Vilmo Fece? Lahko da, lahko da ...
Za šoštanjski SDS pa najbrž ni dvoma. Zagotovo se bo skušal vsaj še z enim mandatom preizkusiti sedanji župan in poslanec Darko Menih. Čeprav je bilo v začetku tega tedna slišati, da vnovično kandidaturo veže na »ureditev« razmer v občinskem odboru, pa nih če ne dvo mi, da ne bo kan di dat.
Kandidat NSi bo, to je bilo v ponedeljek v Šoštanju tudi jasno povedano, Roman Kavšak, predsednik šoš-tanjskega odbora stranke. Najbrž pa svojega kandidata, vsaj tako je videti za zdaj, v Šoštanju ne bo imela SNS, kiji predseduje Marjan Vrtačnik. Verjetno. Ni
""HlAS	3. junija 2010
pa rečeno. O tem, ali se bodo podali samostojno ali bodo podprli kakšnega kandidata, se bo treba še pogovoriti z vrhom v Ljubljani. Tudi šoštanjska SD je še skrivnostna. Ampak ljudje evidentirajo. Kandidat bo ali predsednik odbora stranke Jure Kodrun ali pa prejšnji predsednik odbora Boris Plamberger. Slednje je menda bolj verjetno.
Darko Lihtineker? Ja, tudi o njem gre glas po Šoštanju. Da naj bi kandidiral kot neodvisni, nestrankarski. Podpora kakšne stranke pa bi mu pri tem prišla kar prav. Tudi Zares naj bi imel v Šoštanju kandidata za župana, govori se o Zoranu Kacu, zavarovalniškem agentu, ki ga v politiki doslej nismo (za)sledili. Za SLS pa naj bi kandidiral, se pa še odloča, Marjan Jakob, direktor Mlekarne Celea.
V Šmartnem ob Paki hudega pre ri vanja ne bo
Kot je slišati, pa prehudega prerivanja za mesto župana v naslednji »štiriletki« v Šmartnem ob Paki ne bo. Nam je uspelo izbrskati le tri potencialna imena kandidatov za županski ton: ime sedanjega župana Alojza Podgorška (SD). Govori se, da naj bi kandidiral tudi sekretar Območne obrtne zbornice Mozirje Janko Kopušar. Najverjetneje pa bo kandidat za župana SDS v Šmartnem ob Paki predsednik tamkajšnjega odbora stranke Matjaž Dvornik.
Predstavili so se županski kandidati stranke SLS
Mozirje - Stranka SLS je po zastopstvu upanov najmočnejša stranka v Zgornji Savinjski dolini. »Od sedmih občin imamo namreč v mandatu, ki se izteka, štiri župane, ki so bili člani ali so kandidirali s podporo Slovenske ljudske stranke. Podoben rezultat, tudi največje število svetnikov, pa v SLS pričakujemo na letošnjih jesenskih lokalnih volitvah,« je med drugim
na predstavitvi županskih kandidatov stranke dejal predsednik regijskega odbora SLS Andrej Presečnik.
Županske kandidate so podprli odbori v posameznih občinah, med njimi pa so trije sedanji župani, in sicer Ivan Suhoveršnik (Mozirje), Vinko Jeraj (Rečica ob Savinji) in Stanko Ogradi (Gornji Grad). Na Ljubnem ob Savinji, kjer sedanja županja Anka Rakun
ne bo več kandidirala, so v SLS kot nestrankarskega kandidata podprli sedanjega direktorja ljubenske občinske uprave Franja Naraločnika. Za podporo kandidatom v preostalih treh občinah se bodo odločali, ko bodo znana vsa imena.
V stranki pričakujejo, da bodo v vseh občinah nadaljevali dobro delo. Kandidati pa so zagotovili, da imajo pripravljene projekte, ki bodo omogočali napredek posameznih občin. Ob tem pa so izrazili tudi bojazen, da vlada z rebalansom proračuna ne bi okrnila naložb, ki so pomembna za manjša okolja.
■ Tp
Kandidati SLS za župane v Zgornji Savinjski dolini (z leve proti desni): Franjo Naraločnik (drugi),
Stranko Ogradi (tretji), Vinko Jeraj (četrti), Ivan Suhoveršnik
Prvi je najavil kandidaturo Kavšak
Šoštanjski svetnik, oče sedmih otrok, ki se ukvarja z zavarovalništvom, bo kandidiral za NSi
Šoštanj, 31. maja - 40-letni samostojni podjetnik, svetnik v svetu Občine Šoštanj, predsednik občinskega odbora NSi (Nove Slovenije) in oče sedmih otrok Roman Kavšak iz Loko-vice je kot prvi v Šoštanju najavil kandidaturo za župana na jesenskih lokalnih volitvah.
Slogan, s katerim se podaja v boj, je 'Blizu ljudem'.
»Moj volilni program postavlja v ospredje vrednote malega človeka. Bom prvi župan, ki bom petino prihodka, ki bi mi pripadel kot županu, daroval kot donacijo Osnovni šoli Šoštanj. S tem bom pokazal, da lahko tudi tako pomagamo učencem in staršem,« je povedal na novinarski konferenci v šoštanjski Kavarni v pone de ljek.
V svoj volilni program - stranka bo s polno listo sodelovala tudi na volitvah v svet občine in v svete krajevnih skup-
Z novinarske konference: Drago Koren, član izvršilnega odbora NSi, in kandidat za župana Roman Kavšak
nosti - je zapisal brezplačno osnovno šolo, ustanovitev štipendijskega sklada za tiste poklice, ki jih v Šoštanju primanjkuje, zavzel se bo za brezplačno pravno svetovanje za občane Šoštanja. V programu pa ima tudi delitveno bilanco s Komunalnim podjetjem Velenje in ustanovitev »lastnega« komunalnega podjetja.
■ mkp
Mestni odbor SDS pripravil tribuno o arbitraži
Poudarili, da bi potrditev arbitražnega sporazuma Sloveniji za vedno zaprla teritorialni dostop do odprtega morja
Milena Krstič - Planinc
Velenje, 27. maja - Mestni odbor SDS Velenje, vodi ga Franc Sever, je v četrtek zvečer v mali dvorani hotela Paka pripravil javno tribuno z naslovom Arbitražni sporazum med Slovenijo in Hrvaško, delovna mesta in zdravstvena problematika, na kateri sta sodelovala dr. Dimitrij Rupel, bivši minister za zunanje zadeve, in Zofija Mazej Kukovič, biv ša minis tri ca za zdravje, oba vodita tudi vsak svoj odbor pri Strokovnem svetu SDS.
pripada in kar je določilo tudi Ustavno sodišče - teritorialni dostop do mednarodnih voda.«
Daje to zelo pomembno vprašanje, nadaljuje Zofija Mazej Kukovič. »Zaposlovanje in delovna mesta so vezana na konkurenčne prednosti Slovenije, ta pa je vezana na dostop Slovenije na odprto morje. Tega se danes ne zavedamo dobro, ker to samo po sebi imamo. Če bi bili nameni Hrvaške, da to obdržimo, ne bi potrebovali tretjih arbitrov. Delovna mesta so vezana na transportne poti. Že v času Marije Terezije so zgradili železnico Dunaj-Trst. Tam, kje je trans-
V preteklem stoletju so nam vzeli Koroško, Trst in Gorico, tokrat pa je ogrožena naša suverenost na morju, so zatrjevali na javni tribuni.
Dr. Dimitrij Rupel je bil jasen: »Kar zadeva arbitražni sporazum, bi ga bilo treba zavrniti in napraviti boljšega. Možnosti za to so. Gre za dokument, ki razdvaja Slovence. Namesto da bi vodil dialog med Slovenijo in Hrvaško, vodi dialog v Sloveniji, na Hrvaškem se vsi strinjajo z njim. Tudi nobene garancije ni, da bi lahko s pomočjo tega sporazuma ohranili tisto, kar nam
portna pot, je razvoj. Treba je priti do dežel, ki bodo v naslednjem desetletju najbolj obetavne: Indije, Kitajske, Rusije ... Do njih se pride po morju tudi zato, da se jim kaj proda, ne samo kupi. Če bomo to priložnost spustili in bomo znotraj trikotnika Trst-Reka-Koper padli v zaprt bazen, se nam še sanja ne, koliko priložnosti in delovnih mest bomo izgubili.«	■
Dr. Dimitrij Rupel o tihi diplomaciji: »Tiha diplomacija je nekaj običajnega, vendar ne sme biti tista, ki reče: bodite tiho.« Zofija Mazej Kukovič o stanju v zdravstvu:
»Na področju zdravja smo bili doslej obre-
menjeni samo s tem, da se je menjaval minister, ki je bil enkrat bolan, enkrat ni bil bolan. Zdaj ko se je minister zamenjal, pa je zatišje. Sli šim samo to, da če ste kro nič ni bol nik, vam bo smel zdravnik v enem letu dati tudi štiri vrste zdravil, tista, ki so najcenejša. Vse gre v smeri varčevanja na račun pacienta.«
POGOVOR Z RAZLOGOM
»Ni ga politika, ki ne bi poslušal javnega mnenja«
Na pogovor smo povabili vodjo poslanske skupine Socialnih demokratov v državnem zboru Bojana Kontiča
Mira Zakošek
Gospod Kontič, vodite največjo pozicijsko vladno poslansko skupino in imate zato seveda tudi velik vpliv na vse vladne in parlamentarne odločitve. Teh je bilo ob začetkih krize presenetljivo malo, sedaj pa je vlada odprla kopico front, in to tako radikalno, da je nejevolja med državljani očitna. Recimo, da je trenutno najbolj aktualen referendum o arbitražnem sporazumu. Se vam zdi, da je bilo odločanje o strokovno tako zahtevni zadevi res primerno preložiti na državljane?
»Kritike v javnosti na ta račun so neutemeljene, saj moram zelo jasno in odločno povedati, da smo poslanci odgovornost sprejeli in da je predsednik vlade sporazum podpisal. Poslan je bil na ustanovno sodišče in v parlament, kjer smo o njem razpravljali in ga tudi sprejeli. So pa tisti, ki so zahtevali referendum, še preden so poznali vsebino, to glasovanje obstruirali (to nikakor ni sprejemljivo, saj je treba pot dogovarjanja najti znotraj parlamentarne demokracije, ne pa zapustiti dvorane in kasneje oporekati odločitvam) in nam zdaj očitajo, da smo odgovornost prenesli na ljudi. Referendum smo predlagali, ker je obstajala nevarnost, da bo prišlo do zahtev po kar dveh referendumih na to temo (predhodni posvetovalni in zakonodajni), to pa smo želeli na vsak način preprečiti.« In kaj bo, če referendum prinese odklonilno stališče? »Težko je napovedati. Vsekakor bo slabše, kot če bi bil sprejet, tudi če ohranimo sedanji status, ko imamo hrvaški mejni prehod na slovenskem ozemlju in nadzorujemo le polovico Piranskega zaliva. Ob tem pa tudi nimamo dobrih med so sed skih odno sov. Nere -šena medsosedska vprašanja so gojišče za incidente, ki smo jim bili v preteklosti pogosto priča. Treba seje torej vprašati, kakšno alternativo imamo, kaj bo, če bomo arbitražni sporazum zavrnili. Tisti, ki v zadnjih 19 letih na tem področju niso nič naredili ali pa so celo stopili korak nazaj že dogovorjenemu, nam znova delijo očitke in pozivajo državljane, naj glasujejo proti. Za Slovenijo je zagotovo sporazum najboljša rešitev, saj ponuja stik z odprtim morjem. Ob tem je treba poudariti, da če arbitražno sodišče dogovorjenega ne bi opravilo (določilo stika z odprtim morjem), arbitražni sporazum ne bi bil veljaven. Vsekakor pa velja, daje za dva soseda, ki se prepirata za mejo, daleč najbolje, dajo določita. Z arbitražnim sporazumom hočemo narediti ravno to. Pri tem pa je še toliko bolj pomembno, da v tem primeru ne gre za razsodbo, ampak za pravično rešitev, kije pogojena tudi z zgodovinskimi dejstvi.«
Čepravje trenutno ta tema najbolj aktualna, pa bodo v naše življenje bistveno bolj posegli nekateri drugi vladni ukrepi. Recimo spremembe pokojninske zakonodaje. Pri tej imate velike težave in veliko nasprotnikov. Preseneča tudi, da pravzaprav ves čas poudarjate, da jo boste uvajali postopoma, pa vendar prinaša predlog velike spremembe dobesedno čez noč. Vse več ljudi zato razmišlja, kako se čim prej umakniti v pokoj?
»Morda vlada pri komuniciranju ni bila najbolj uspešna, to spoznavam, ko se pogovarjam z ljudmi, ki iščejo možnosti, da bi se čim prej upokojili. S tem pa smo dosegli ravno nasprotni učinek, kot smo želeli. Rešitev je več, pre-pri čan sem, da nič ne bo sprejeto čez noč in
v napovedanem obsegu. Socialni dialog poteka in to bo obrodilo sadove. Seveda seje treba zavedati, da so spremembe potrebne, a uvesti jih moramo preudarno. Po moje morajo iti predvsem v smeri, da bodo tisti, ki bodo izpolnili minimalne pogoje za upokojitev, s stimulativnimi ukrepi pripravljeni še naprej delati.«
V kriznih časih sije zelo problematično privoščiti ulico, to so pokazale tudi nedavne študentske demonstracije. Se vam ne zdi, da je vlada pri vodenju socialnega dialoga premalo tankočutna?
»Kar naprej poslušamo, daje teh pogovorov premalo in da ne dajejo rezultatov. Pa je to daleč od resnice. Predsednik Pahor je opravil številne pogovore s sindikalnimi partnerji in civilno družbo, bilo jih je celo več, kot so jih opravili vsi dosedanji predsedniki vlad skupaj. Res pa je, daje v kriznih časih rešitve veliko težje najti in da odločitve vedno niso priljubljene. A naj še enkrat poudarim, ti pogovori potekajo in v naslednjih mesecih bodo vidni tudi rezultati. Opozicija nam rada meče polena, ob tem pa pozablja, da sama v času gospodarskega blagostanja ni poskrbela za težje čase, ki so se že nakazovali. Kriza, najprej finančna in nato gospodarska, se je začela na začetku našega mandata. Treba je bilo okrepiti zaupanje v finančni sistem in
poseči v gospodarstvo, predvsem v sociali. Prepričan sem, da smo bili pri tem zelo uspešni, to se vidi tudi v proračunu in podjetjih, ki so s pomočjo naših ukrepov ohranila produktivna delovna mesta (med njimi je tudi Gorenje). Oblikovali smo skupino kriznih ministrov, ki še vedno redno zaseda in predlaga ukrepe, ki so po mojem v danem trenutku najboljši. Seveda v tem času ne moremo govoriti samo o razbremenitvah in zmanjševanju davkov. Da ohranimo socialo, smo prisiljeni povečevati tudi javnofinančni dolg. Seveda pa je zdaj čas, da naredimo več tudi za krepitev konkurenčnosti, saj stanje na tem področju ni dobro.«
In kako komentirate strasti, ki so se razplamtele pred parlamentom. Ste omajali stališča
glede malega dela?
»To področje je treba celovito urediti. Vsi poznamo razne zgodbe, tudi zlorabe študentskega dela. Po novem naj bi več študentov prejemalo štipendije, zagotoviti jim moramo pogoje, da bodo lahko doštudirali v predvidenem času in potem tudi začeli opravljati delo, za katerega se izobražujejo. Kar pa se demonstracij tiče, moram reči, da to obliko parlamentarne demokracije podpiram in nimam nič proti, če nam kdo pove, kar si misli, a ko pride do pijančevanja, vandalizma in uničevanja, res nimam besed. Tisti, ki takšne dogod-
ke organizirajo, morajo misliti na to, da lahko pride tudi zlorab, kakršne so se dogajale v tem primeru.«
Ljudje zelo zamerijo tudi hitro bogatenje posameznikov, ki so zgolj slučajno dobili pomembno vlogo v sistemu, pa niso nič posebnega storili. Še več, za slabo poslovanje niti ne odgovarjajo.
»To oceno pogosto slišimo. Epiloga na sodiščih res še ni bilo, a postopki tečejo in prepričan sem, da bodo dali rezultate. Vsekakor pa je s preteklim lastninjenjem zelo povezan tudi zakon o obvezni delitvi dobička, za katerega se osebno borim že nekaj let. Zdi se mi namreč prav, da tisti, ki so uspeli pridobiti premoženje na osnovi lastninskega preoblikovanja in zdaj zagovarjajo lastninsko pravico, del ustvarjenega razdelijo med tiste, ki so jim pri tem pomagali, to pa so delavci. Argumentov, da bi ohranili sedanjo prostovoljno obliko, ne sprejemam.« Termoelektrarna Šoštanj je bila dolgo časa predmet lobiranja. Je po Pahorjevem obisku v Šoštanju, kjer je dobil odgovore na odprta vprašanja, stvar zaključena? »Upam, da ja. Res je bilo potrebnega zelo veliko dokazovanja, daje na koncu prevladal razum in strokovno mnenje, da Slovenija potrebuje energijo iz Šaleške doline. To še toliko bolj, ker je bilo veliko lobiranja in metanja polen proti tej naložbi. Odločitev o jamstvu za najetje kreditov bo vlada sprejela v 14 dneh.«
Za tukajšnje prebivalce, predvsem pa gospodarstvo, je zelo pomembna izgradnja hitre ceste do avtocestnega križa. So zdaj zadeve usklajene tako daleč, da je njena gradnja leta 2012 realna. Je obljuba ministra Vlači-ča, ki jo je dal pred nedavnim, realna?
»Seveda obljubi osebno verjamem, še posebej, ker vem, koliko pozornosti je namenila vlada temu projektu. Verjamem, da bo do konca leta pripravljen držav ni pro storski načrt za javno obravnavo, potem bomo v lokalnih skupnostih povedali svoje mnenje. Projekt je tako daleč, da smo lahko optimistični.« Vlada je zelo izgubila ugled in število tistih, ki ji ne zaupajo več večinsko. Vas to kaj opozarja ali ste predvsem prepričani v svoj prav in javnega mnenja ne poslušate? »Ni politika, ki ne bi poslušal javnega mnenja in ne bi spremljal teh raziskav. Vsekakor so ta opozorila upravičena. Ljudje so od nas veliko pričakovali. A upravljanje države smo prevzeli ravno v času, ko se soočamo z največjimi težavami in ko je za to treba sprejemati nepriljubljene ukrepe. Ti pa so potrebni, da bomo iz krize izšli in si potem zagotovili boljšo kvaliteto življenja. V času krize je težko biti všečna vlada. Je pa prav, da se ve, da smo veliko storili, med drugim je to tudi dosežena višina najnižje plače, za katero nekateri pravijo, daje ta plod evropske direktive, pa to seveda ni res. Uzakonila jo je ta vlada. Takšnih in podobnih primerov je še mnogo. Pre-pri čan sem tudi, da smo na dob ri poti, da v naslednji polovici mandata poskrbimo tudi za višjo stopnjo zaupanja ljudi v vlado. Prav tako sem pre pri čan, da je pred nami čas gospodarske rasti. Ni še sicer razlogov za pretiran optimizem, a razlogov za pesimizem tudi ne.«
Vti
Mestna občina Velenje
Obvestilo
Pravilno kompostiranje in uporaba rjavega zabojnika
Za postavitev hišnega kompostnika na vrtu izberemo polsenčen ali senčen prostor, ki je zavarovan pred vetrom ter lahko dostopen. Pazimo tudi na to, da s postavitvijo kompostnika ne motimo sosedov.
Kompostnik naj bo postavljen neposredno na tla. Vedno mora biti z vseh strani primerno prezračen. Na dno kompostnika naložimo osnovno plast -zdrobljene veje, ki omogočajo dobro zračenje od spodaj in preprečujejo zastajanje vode.
Kuhinjske odpadke in ostanke hrane, ki jih odlagamo v kompostnik, takoj prekrijemo z listjem, zemljo, s travo ali pa jih rahlo zagrebemo. Tako preprečimo neprijetne vonjave in ne privabljamo neželenih gostov (npr. glodalci, ptiči).
Biorazgradljivi odpadki se v kompost pretvorijo le ob zadostni prisotnosti kisika, sicer prihaja do gnitja. Kisika bo dovolj, če bomo suhi strukturni material (veje in zeleni obrez) ter vlažni nestrukturni material (trava, kuhinjski odpadki) občasno premešali.
Prav tako je za proces razgradnje, ki poteka pri 50-60°C, pomembna zadostna količina vlage. Zato je priporočljivo, da v času daljšega sušnega obdobja kompostni kup navlažimo.
Koje hišni kompostnik poln (oz. po pol leta), njegovo vsebino preložimo. S tem ga prezračimo in pospešimo razkroj. Dozorel kompost presejemo s sitom (odprtine od 15 do 20 mm). Preostanek uporabimo kot strukturni material za nov kompostni kup.
Odpadki, ki so primerni za kompostiranje:
•	zeleni vrtni odpad: odpadno vejevje, trava, listje, stara zemlja lončnic, rože, plevel, gnilo sadje, stelja malih rastlinojedih živali, lesni pepel...;
•	kuhinjski odpadki: zelenjavni in sadni odpadki vseh vrst, jajčne lupine, kavna usedlina, filter vrečke, pokvarjeni prehrambeni izdelki, kuhani ostanki hrane, papirnati robčki, brisače in papirnate vrečke...
Ne kompostiramo agrumov, obolelih plodov povrtnin, rastlin, ki so jih napadli nadležni škodljivci...
Dober kompost in kvaliteten humus lahko pridobimo samo iz dobrega »vhodnega materiala«!
Občanke in občani v individualni gradnji, ki nimajo možnosti kompostiranja, morajo biološke odpadke odlagati v rjav zabojnik. Na voljo so različne velikosti zabojnikov.
Zelo pomembno je, da v rjav zabojnik odlagamo le biorazgradljive odpadke brez embalaže in brez drugih primesi. Če je med biološke odpadke odloženih več kot 10 % drugih odpadkov, jih v Regijskem centru za ravnanje z odpadki Celje, kamor jih odvažamo, ne prevzamejo za kompostiranje, ampak jih obravnavajo kot mešane komunalne odpadke, kar za nas pomeni bistveno večji strošek.
V času od aprila do oktobra biorazgradljive odpadke koncesionar odvaža enkrat na teden, v zimskem obdobju pa enkrat na 14 dni. Urnik odvozov za posamezna naselja najdete v brošuri Pravilno ravnanje z odpadki, ki je objavljena tudi na spletnih straneh Mestne občine Velenje vwvw.velenje.si (poglavje V Središču).
Povzročitelji večjih količin vrtnih odpadkov so dolžni zeleni odrez pripeljati v zbirni center. To
lahko občanke in občani storijo BREZPLAČNO. Zbirni center je od aprila do oktobra med tednom odprt med 7. in 18. uro, ob sobotah pa med 8. in 13. uro.
Hvala, ker ločujete odpadkel

	i
	1
Od srede do torka - svet i n domovina
a

Sreda, 26. maja
Poslanci so sprejeli zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, po katerem bo predsednika komisije imenoval predsednik republike. Namesto dosedanjih petih bodo komisijo po novem sestavljali le trije funkcionarji, predsednik in dva njegova namestnika.
Državni svetniki so izglasovali odložilni veto na zakon o udeležbi delavcev pri dobičku.
Na ministrstvu za delo so pripravili popravek zakona o zaposlovanju in delu tujcev. V noveli zakona, ki bo zdaj mesec dni v javni razpravi, ministrstvo na novo ureja sezonsko delo in uvaja modro karto ter spreminja pogoje za pridobitev osebnega delovnega dovoljenja.
Južnokorejska mornarica je izvajala veliko protipodmornično vajo. Enodnevna podmornična vaja Južne Koreje zahodno od mesta Tae-an je bila namenjena pripravi na morebitni napad severne sosede.
Petek, 28. maja
Borut Pahor se je v Parizu srečal z izraelskim premieijem. Ta je pohvalil arbitražni sporazum med Slovenijo in Hrvaško ter ga dal za zgled ne le regiji, ampak tudi vsemu svetu.
Tudi sicer je bilo domače časopisje prav vsak dan polno zagovornikov in nasprotnikov arbitražnega sporazuma. Oglasil se je Janez Janša, kije na javni tribuni SDS v
Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja sprejele nove ukrepe za jedrsko razorožitev po svetu.
Nedelja, 30. maja
Med izrednimi lokalnimi volitvami na severu Kosova, ki so jih organizirale oblasti v Beogradu, so mednarodne sile v Kosovski Mitrovici preprečile hujši spopad med Albanci in Srbi.
Svetovalka ameriškega predsednika je dejala, da je razlitje nafte v Mehiškem zalivu verjetno največja okoljska katastrofa v zgodovini ZDA.
Še več pozornosti kot razlitje nafte pa je poželo dogajanje v Veliki Britaniji. Že po 18 dneh je namreč
Samuel Žbogar je obiskal Lendavo, kjer je dejal, daje bilo veliko govora o morski meji in stiku z odprtim morjem, medtem ko so preostale težave »najmanj tako življenjske, še posebej za ljudi ob meji.«
Okrož no sodiš če je po del no zaključenem predkazenskem postopku v zadevi Patria prejelo zahtevo za preiskavo dveh ljudi.
Tožilstvo je ovrglo kazensko ovadbo zaradi odpadanja ometa.
Tožilstvo je ovrglo kazensko ovadbo zaradi odpadanja ometa v predoru Šentvid, ki so jo kriminalisti vložili zoper Ivana Zidarja, Tomis-lava Nemca, Boštjana Riglerja in Radovana Žerjava.
Predsedniki študentskih svetov vseh štirih slovenskih univerz bodo podali predlog za ustanovitev nove nacionalne koordinacije študentskih svetov.
Oživela je grožnja s stavko v javnem sektorju. Pogajalskima skupinama vlade in sindikatov ni uspelo doseči soglasja o dodatkih.
Četrtek, 27. maja
Vlada je na seji s funkcije državnega sekretarja na ministrstvu za notranje zadeve s 1. junijem razrešila Gorana Klemenčiča. In še nekaj je storila: čeprav se s sindikati ni uskladila o položajnem dodatku in dodatku za dežurstva, je potrdila besedilo novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju.
Pobudniki izstopa iz mestne občine Koper so bili razoča ra ni nad odločitvijo poslancev, da ne podprejo samostojnosti občine Ankaran. Napovedali so, da se bodo obrnili na ustavno sodišče.
Po treh letih pogajanj je Slovenija prejela tudi uradno vabilo za vstop v OECD. Premier Borut Pahor je dejal, da je to zanj zelo čustven trenutek.
Politiki so veliko govorili o temle ozemlju.
Polhovem Gradcu dejal, da v primeru potrditve sporazuma poti nazaj ni in ne mi ne prihodnji rodovi ne bomo mogli ničesar storiti.
Minister Vlačič je vladi predlagal, naj da Darsu poroštvo za okoli 300 milijonov evrov zadolžitev. Kot je pojasnil, ta denar potrebuje tudi zaradi »spremembe finančnih konstrukcij« pri gradnji avtocest.
V Zahodni Bengaliji so maoistič-ni uporniki povzročili železniško nesrečo, v kateri je umrlo najmanj 71 ljudi, več kot 200 pa jih je bilo ranjenih.
Ame riški pred sed nik Barack Obama si je med obiskom plaže v zvezni državi Louisiani ogledal škodo po razlitju nafte v Mehiškem zalivu.
Sobota, 29. maja
Na tisoče ljudi je v Lizboni protestiralo proti napovedanim varčevalnim ukrepom portugalske vlade, ki naj bi preprečili ponovitev grške krize.
britanska vlada doživela pretres. Zaradi škandala, daje z davkopla-čevalskim denarjem plačeval najemnino ljubimcu, je odstopil
Vzrok za prvi škandal nove britanske vlade.
minister za finance David Laws.
Po izbruhu ognjenika na Gvatemali je obmorsko državo zajela še močna tropska nevihta Agata, v kateri je umrlo 12 ljudi.
Po volitvah na Češkem je postajalo očitno, da bodo vlado vodile desnosredinske stranke, čeprav so zma ga li levi soci al de mo kra ti (ČSSD) Jirija Paroubka. Ta je namreč kljub zmagi napovedal
Slovenske železnice bodo dokapitalizirane.
Premier Borut Pahor je potrdil dokapitalizacijo Slovenskih železnic (šlo naj bi za 126 milijonov evrov) in povedal, da vlada podpira preoblikovanje Slovenskih želez nic v hol ding, pa tudi povezovanje z Luko Koper in Intereu-ropo.
Potem ko je izraelska vojaška ladja napadla človekoljubni konvoj ladij za Gazo, kjer je življenje izgubilo deset ljudi, je mednarodna skupnost ostro obsodila dejanje Izraela.
Nemški predsednik Horst Köhler je presenetil z odločitvijo, da odstopa s položaja. Razlog naj bi bile hude kritike njegovih nedavnih izjav o nemški misiji v Afganistanu.
Torek, 1. junija
Generalni sekretar OECD Angel Gur ri a ter minis ter za raz voj in evropske zadeve Mitja Gaspari sta namreč v Ljubljani podpisala sporazum o članstvu Slovenije v OECD.
V mednarodni skupnosti so se v torek nadaljevale obsodbe ponedeljkovega napada izraelskih komandosov na ladje s človekoljubno pomočjo za Gazo, v katerem je umrlo najmanj devet ljudi. Varnostni svet ZN je zahteval preiskavo incidenta.
Kar 84,8 odstotka vprašanih v anketi Centra za raziskave javnega mnenja podpira zamisel o obvez ni ude lež bi zapos le nih pri delitvi dobička.
Tokrat so protestirali na Portugalskem.
Slovenija je prejela uradno povabilo v OECD.
Ukrajina se je tudi uradno odpovedala članstvu v zvezi Nato. Zunanji minister Konstatin Grišenko je sporočil, da je to vprašanje umaknjeno z dnevnega reda ukrajinske politike.
Na uli ce fran coskih mest se je zgrnilo na tisoče delavcev, ki so tako izrazili svoje nasprotovanje vladnemu načrtu za zvišanje starostne meje ob upokojitvi.
Prav nič pa niso protestirali ljudje, ki so morali zapustiti svoje domove - na tisoče ljudi jih je bežalo zaradi dveh ognjenikov, ki sta izbruhnila v Gvatemali in Ekvadorju.
Hrvaška, Srbija, Črna gora in BiH so se zavzele za krepitev regionalnega sodelovanja in vzajemnega zaupanja ter za skupni prispevek k napredku regije na poti v EU.
Izrael je zavrnil, kot so dejali, »pomanjkljiv in hinavski« dokument, s kate rim so pod pis ni ce
odstop, saj mu izid ne omogoča oblikovanja vlade.
Kitajske oblasti so usmrtile moškega, ki je konec apri la z nožem napadel otroke in odrasle v vrtcu.
Ponedeljek, 31. maja
Minil je dan, ki naj bi prav pri vseh bil dan brez cigarete. Mediji so poročali, da kljub dvema desetletjema boja proti kajenju in številnim kampanjam proti uporabi tobaka še vedno kadi 29 odstotkov državljanov Evropske unije.
Dražja elektrika?
Če bo vlada dvignila trošarine na električno energijo, tako kot to predvideva v izhodiščih za pripravo rebalansa proračuna, se bo elektrika, pravijo analitiki, podražila kar za okoli deset odstotkov.
Po anketi TV Slovenija pokojninska reforma in finančna pomoč Grčiji ne uživata velike podpore javnosti. 80 % anketiranih ne podpira sprememb upokojevanja, dobrih 60 % pa nasprotuje pomoči Grčiji.
žabjor perspektiva
Nove dimenzije
ljubezni
Tjaša Zajc
"Višina bi bila idealna okrog 180 centimetrov, športni tip, se razume, zraven bi bilo dobro še, da ima modre oči. Geni za delavnost bi bili tudi potrebni, in da ne pozabim, tiste, ki imajo kakršne koli gene za sposobnost kuhanja, označite kot še posebej potencialne kandidate... Aja, pa še to; naj bo krvne skupine 0..." Nekoč, pred davnimi časi (kakor se vzame, čas je pač relativna stvar) je bilo vprašanje ljubezni stvar staršev. Ti so določali, ali bo Micka primerna za Francka in ali bi bila Jožica primerna za sinčka Janeza. Ce si imel srečo, so starši izbrali kaj pametnega, čeprav je imela velikost mošnjička pri tempomembno vlogo, kdo sploh pride v ožji izbor. Ponekod je še danes tako. Pri nas pa že lep čas sami izbiramo, kdo bo tista oseba, ki nas bo jezila, veselila, spravljala v obup ali evforijo in si prislužila naziv 'naša ljubezen'. Svoboda pri izbiri partnerja je s sabo prinesla marsikaj in vsak dan prinese še kaj novega. Kaj kmalu bomo lahko izbirali skoraj po naročilu. Si predstavljate, da partnerja naročate kot pico? "Eeem, pa naj ne bo preveč začinjena." Naj se sliši še tako bizarno, smo skoraj tam. Cez štiri mesecepride namreč v Sloveniji na tržišče nova storitev podjetja Molekula, d. o. o., z nazivom FindMe. "Posameznikom, ki s pomočjo spleta iščejo sorodne duše, pomaga najti takšne, s katerimi se genetsko, spolno in plodno dopolnjujejo, "piše na spletni strani podjetja. In zakaj je to pomembno? "Kompatibilni pari imajo povečano verjetnost spolne kompatibil-nosti in so bolj plodni, ženske s kompatibilnim partnerjem pogosteje doživijo orgazem in redkeje varajo, prav tako bosta kompatibil-na partnerja imela bolj zdrave in imunsko bolj odporne otroke." Hmm.
Je že tako, da je evolucija na področju ljubezni ubrala živahen korak. Tale evolucija je kot en majhen hudiček, ki hodi po svetu in dela zmedo med ljudmi ter ubira sila čudne in zavite poti. Še tam, kjer pot ni utrjena, se gre sprehajat! Ce so namreč kje ljudje najbolj genialno napredovali v kompliciranju, je to v ljubezni. Poglejmo samo prvo srečanje: klubi, bari, družabni dogodki ali navsezadnje služba, niso več "in" za nova poznanstva. V primerjavi z gensko analizo še spletne aplikacije, klepetalnice in druge možnosti iskanja sorodne (ne)srečne dušice preko spleta zvenijo staromodno. Področje ljubezni je človeštvu uspelo zakomplicirali do Kitajske, od koder jo je odneslo v vesolje. Pa se je tam skoraj izgubila. Vkozmosu.
Iz kozmosa izhaja tudi ideja o boljši polovici. Že v stari Grčiji so napletli zgodbico, ki gre nekako v tem smislu, da naj bi bila duša sprva eno, dokler je ni bog prepolovil in sta nastali dve polovici, ki sta bili poslani na Zemljo. Sedaj pa - gremo, miško, vso srečo pri iskanju! Pri tej tezi se je kolegica zamislila: "Veš ... To mi ni bilo nikoli jasno, "je začela nekoliko sramežljivo, "včasih države niso bile določene kot danes. Kako naj vem, da je moja polovica ostala v Sloveniji?!" In res. Kako vedeti, da je vaša izbira prava? Danes skorajda ne iščemo več primernega, temveč idealnega partnerja zase. Je pač tako, da mediji pravijo eno, filmi ponujajo drugo idealizirano in utopično sliko idealne ljubezni, vsak dan pa se na tržišču najde kakšna nova knjiga, kot so Ne boj se ljubiti!; Sto najpogostejših vprašanj o ljubezni, Imate popolnega partnerja?; Na pomoč! Moj moški je fantek ... in še in še in še bi lah ko naštevali.
Angleški klinični psiholog Frank Tallis je v enem od intervjujev dejal, da je "ljubezen v naši kulturi postala nekakšna oblika religije, ki ustvarja nerealna pričakovanja. Na neki točki smo začeli v drugih ljudeh iskati tisto transcendenco, ki smo jo prej iskali v religiji. In seveda smo že vnaprej obsojeni na poraz, ker so ljudje pač polni napak. "Ali bo genska analiza tisti pravi iskalnik za popolno zvezo, s popolnim partnerjem, popolnimi otroki in brezhibnim dednim materialom, bomo videli. V tujini tovrstni ponudniki tovrstnega iskanja obstajajo že nekaj časa. Vendar pa mislim, da človeka moraš spoznati in za to je včasih potrebno malo iskati, se kdaj tudi izgubiti, preden najdeš pravo pot. Nekje sem zasledila rek, da je v življenju najbolj nevarno biti preveč previden. Zato je pri iskanju vredno zbrati pogum in tvegati ob zavedanju, da je treba obžalovati stvari, kijih ne naredimo. Jasno je, da vse izkušnje niso prijetne. Na koncu pa je še vedno - ... Kdor išče, ta najde, kajne?
radio®alfa
<5 m
■	S
■	*
O (V
=5 co
n eo
GOSPODARSTVO
Američani postajajo solastniki Gorenja
Delničarji Gorenja so izglasovali dokapitalizacijo, v prvem koraku bo to pomenilo vstop ameriške korporacije IFC v lastniško strukturo Gorenja v višini 25 milijonov evrov, v drugi fazi pa prodajo dokapitalizacijskih delnic v enaki višini obstoječim delničarjem Gorenja - V prvi četrtini leta Gorenje dobro posluje
Mira Zakošek
Velenje, 28. maja - Delničarji Gorenja so skoraj soglasno sprejeli sklep o povečanju osnovnega kapi tala v prvem kro gu, ko bodo vse razpoložljive delnice ponudili Mednarodni finančni korporaciji (IFC) za 25 milijonov evrov, enak znesek bo zagotovljen tudi v drugem krogu (delnice bodo ponujene obstoječim delničarjem), ki bo izveden letošnjo jesen.
Po oceni Bobinca bo dokapitali-zacija skupini Gorenje omogočila še hitrejše izpolnjevanje strateškega načrta, hitrejše vlaganje v razvoj novih izdelkov in storitev, morebitne prevzeme (enega že načrtujejo, po neuradnih informacijah naj bi šlo za švedsko Asko), prestrukturiranje na področju izdelkov za dom in divizije Ekologija, energetika in storitve, ki ima večji potencial rasti. V obeh krogih doka-pitalizacije bo cena delnice enaka, znašala bo 13,32 evra, kar predstavlja šestmesečno povprečje enotnega tečaja Gorenjeve delnice.
Uprava Gorenja je bila vesela, da je skupščina z 99-odstotno večino izglasovala sklep uprave in nadzornega sveta o dokapitalizaciji. »To pomeni vstop ugledne svetovne finančne korporacije v lastniško strukturo Gorenja. Obenem to zagotavlja veliko finančno trdnost, omogočilo pa nam bo še hitrejše doseganje strateških ciljev,« pravi Bobinac. Na sliki (z leve): članica uprave Mirjam Dimc Perko, predsednik uprave Franjo Bobinac in direktorica za stike z javnostjo
Uršula Menih Dokl.
Pozitivno poslovanje
Ko Franjo Bobinac, predsednik uprave Gorenja, ocenjuje letošnje poslovanje, pravi, da so še daleč od tega, da bi bili lahko brezskrbni, a so veseli, ker že tri četrtletja poslujejo pozitivno. To velja seveda tudi
za obdobje letošnjih prvih treh mesecev. »Dobiček je bil letos bistveno boljši kot lani v enakem obdobju. Z zaskrbljenostjo pa gledamo, kako so trgi za trajne potrošnje dobrine še vedno zelo šibki. Ljudje se bojijo za svoj posel, mnogi so izgubili službe
in redko posegajo po trajnih potroš-nih dobrinah, kot so tudi pohištvo in gospodinjski aparati.« Bobinac k temu dodaja, da skušajo še naprej čim bolj obvladovati vse stroške -materiala, dela in storitev, ter da si prizadevajo, da prodajo več izdel-
V HTZ jih je že skoraj tisoč
Vse večji poudarek dajejo obnovljivim virom energije
Delavnica zaščitnih sredstev bo v začetku junija pripravila modno revijo, na kateri bodo predstavili nove modele delovnih oblek, ene za jamo, druge za delavnice.
Mile na Krs tič - Pla ninc
Hčerinska družba Premogovnika Velenje, HTZ, I. P., je z 985 zaposlenimi, med njimi je 41 odstotkov invalidov, eno največjih invalidskih podjetij v Sloveniji. Programov, s katerimi se zaposleni ukvarjajo, je veliko, nekaj novih je na vidiku.
V zadnjih letih je veliko slišati o programu AquaVallis s pitniki za filtriranje komunalne vode, napravami za preprečevanje vodnega kamna in filtri za stekleničke, ki jih uporabljajo kolesarji. Slednje na patentnem uradu čaka na certifikat, potem gre v prodajo. Vse bolj prodoren je profitni center Obnovljivi viri energije, ki se ukvarja s postavljanjem sončnih elektrarn, znotraj tega pa je na vidiku obetajoč program geo-termalne energije, ogrevanja z vodo, ki je v zemlji. Eksterni rudarski programi so se izkazali in opozorili nase pred nedavnim z uspešno izpeljanim projektom v bosanskem rudniku Mra-mor. S podobnimi projekti, kot je bil ta, ki vključuje prodajo rudarske opreme, strokovno svetovanje, organiziranje in posredovanje pri remontiranju elektro-strojne rudarske opreme, pa se jim posli obetajo v širšem območju jugovzhodne Evrope. Ta hip je aktualen rudnik Breza, v zadnjem času pa so zanimanje za njihove storitve pakazali tudi v Turčiji, pravi direktor HTZ Velenje Dejan Radovanovic. Vse bolj prodorna je enota ESTO, ki ponuja elektro-strojne storitve in vzdrževanje opreme. »Trenutno delajo za novi nakupovalni center Mercator v Velenju. Zelo veseli smo bili, da smo ga dobili. Ta enota je prisotna tudi na Spodnji Savi na verigi hidroelektrarn, kjer izvaja pomembna dela. V bodoče bo ta enota izvajala tudi montažo in vzdrževanje avtomatskih dvižnih zapornic.« Programov je še veliko, tudi Studio HTZ, delavnica zaščitnih sredstev... »Delavnica zaščitnih sredstev je prepoznavna po izdelavi delovnih oblek, od čevljev, pasov, rokavic do čevljarskih opravil.« AquaVallis je blagovna znamka, o kateri veliko slišimo. Kolikšen tržni delež predstavlja? »Celoten HTZ Velenje ima za leto 2010 načrtovanih 8 milijonov evrov prihodkov od
eksterne prodaje. Znotraj tega naj bi prihodki blagovne znamke AquaVallis prinesli 8 odstotkov. Ta delež pa moramo v prihodnje še povečati. Zelo si bomo prizadevali za prepoznavnost znamke, in to ne samo v Sloveniji, ampak tudi v tujini. Zelo tesno naši razvojni strokovnjaki sodelujejo z inštitutom v ruskem Tomsku,
Dejan Radovanovič: »Število novih zaposlitev bo odvisno od intenzitete upo kojevanja.«
kije na področju filtracijskih sistemov gotovo najmočnejši v svetu.« Preko blagovne znamke AquaVallis pa v slovenskem prostoru postaja vse bolj prepoznaven tudi celotna družba HTZ Velenje. »Absolutno. Mi smo tega veseli.« Znana je dolgoročna usmeritev družbe matere, Premogovnika Velenje, ki si prizadeva, da bi bile njene hčere čim manj odvisne od nje, da bi glavnino prihodkov ustvarjale na zunanjih trgih. Kakšno je to razmerje v HTZ Velenje danes in kakšni so cilji za naprej? »Še pred leti je bilo 90 odstotkov prihodkov neposredno vezanih na Premogovnik. Lani je bilo razmerje 72 : 28. Takšno razmerje načrtujemo tudi za letos. V prihodnjih letih, treh, štirih, pa bi moralo biti to razmerje že dobrih 30
odstotkov proti slabim 70 odstotkom.«
Kateri program pa prinaša največ prihodkov
na zunanjih trgih?
»Obnovljivi viri energije in ESTO, ki je, kot sem že povedal, dobil posel pri Mercatorju. Enota OVE pa je pred kratkim tudi podpisala dve pomembni pogodbi za večji obseg dela. Če bi se malo pošalil, bi rekel, da ta trenutek vodita OVE in ESTO pred Eksternimi rudarskimi programi.«
Danes je v podjetju skoraj tisoč zaposlenih.
Kako bo z zaposlovanjem v prihodnje?
»Vsi se trudimo, da sistem hčerinskih podjetij Premogovnika ne bi več strogo temeljil na pridobivanju premoga. Iz tega razloga bomo intenzivno razvijali programe in držali število zaposlenih v takih okvirjih, kot so danes. V naslednjih treh, štirih, petih letih bi zaposlovali 20 do 25 invalidov in 25 do 30 zdravih delavcev. Število pa je seveda pogojeno z intenziteto odhodov zaposlenih v pokoj.«
Je na vidiku kak nov projekt?
»Kar nekaj jih je. Eden od njih je projekt piro-liza, predelava odpadne gume. Iz odpadnih gum, ki bi jih zbirali na lokaciji, ki jo še določamo, bi pridelovali kurilno olje in karbonski prah, ki je potem zopet uporaben v industriji avtomobilskih gum; razvijamo protivibracijsko rokavico, namenjeno delavcem v gozdarstvu in delavcem, ki delajo z napravami, ki vibrirajo. Ukvarjamo se s projektom ekočolna na solarno energijo, poganjala bi ga elektrika iz sončnih celic. Eden od projektov, ki še ni zaživel, je pa zanimiv, so večnamenski blokovni segmenti, podobni kontejnerjem, sestavljivi kot lego kocke ... No, vsega pa tudi ne morem razkriti.«
Idej ne manjka. Koliko pa jih imate kot predsednik NK Rudar za naprej?
»Idej je vedno veliko. A pomembnejše so ta hip smernice. Osnovno poslanstvo vseh, ki smo zadolženi za nemoteno delo nogometnega kluba, je, da pridobimo čim več otrok, jih iztrgamo z ulice in pritegnemo v klub. Kar pa se tiče prvega moštva, bomo stremeli k temu, da vključimo čim več domačih in mladih igralcev, na tribunah pa si želimo čim več gledalcev. Trudimo se zanje.«
kov z višjo dodano vrednostjo.
Skupina Gorenje je v prvih treh mesecih letos ustvarila skoraj 291 milijonov evrov prihodkov od prodaje ali 1,5 odstotka več kot v prvem četrtletju lani. Dobiček iz poslovanja je znašal 7,8 milijona evrov, medtem ko so imeli v enakem obdobju lani sedem milijonov evrov izgube.
Dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) skupine Gorenje se je glede na primerjalno obdobje lani potrojil - s sedem na 21 milijonov evrov, čisti dobiček pa je znašal 517.000 evrov.
Po Bobinčevih besedah se na trgih zahodne Evrope prodaja gos-
podinjskih aparatov povečuje, medtem ko je na vzhodnih trgih, kot so Rusija, Ukrajina, Poljska, upadla za 12 odstotkov. V Gorenju ugotavljajo, daje letos prodaja gospodinjskih aparatov v Sloveniji upadla za sedem odstotkov. Tovrstne padce skuša Gorenje nevtralizirati s povečanjem prodaje v zahodni Evropi in na trgih zunaj Evrope.
Divizija Aparati za dom je dosegla pomembno izboljšanje dobičkonosnosti. Rasla sta programa kuhal-nih in hladilno-zamrzovalnih aparatov, prodaja pralno-pomivalnih aparatov pa je padla. Družba Atag je uspešno nadaljevala načrtovani obseg prodaje in dobičkonosnosti.
Število zaposlenih manjše za 300
Tudi v letošnjem letu v Gorenju nadaljujejo postopno zmanjševanje števila zaposlenih. Skupaj naj bi jih bilo manj 300. To usklajujejo v dogovoru s socialnimi partnerji. Z njimi so se tudi dogovorili, da nih če v Gore nju ne zaslu ži manj kot 605 evrov neto.
Gorenju zapade 400 milijonov kredita
Članica uprave Gorenja Mirjana Dimc Perko je povedala, da Gorenju v naslednjih štirih -etih zapade v poplačilo 400 milijonov evrov dolgoročnega posojila, ki ga bodo poskusili z IFC refinancirati.
Nov nadzorni svet Gorenja
Na skupščini so delničarji imenovali člane nadzornega sveta, ki bodo zastopali njihove interese, mandat pa bodo nastopili 19. julija. V njem so Peter Kraljič, Maja Makovec Brenčič, Keith Miles, Uroš Slavinec in Marcel van Assen. Svoje člane bodo predlagali še zaposleni.
Predsednik Branko Meh
Velenje - Prejšnji teden so se sešli na volilni skupščini člani Območne obrtno-podjetniške zbornice Velenje. Na njej so osrednjo pozornost namenili volitvam novih članov v organe skupščine zbornice, kar so zahtevale spremembe statuta. Z njimi so se uskladili s statutom Obrtne zbornice Slovenije, ki predvideva le enotirni in ne dvotirni sistem vodenja, kot so ga poznali na velenjski območni zbornici.
Člani skupščine so za predsednika Območne obrtno-podjetniške zbornice Velenje izvolili Branka Meha, dosedanjega predsednika njenega izvršnega odbora. Podpredsednika skupščine pa sta postala Franc Krevzel in Janez Podbornik.
Branko Meh je tudi poslanec zbornice v Obrtni zbornici Slovenije in bo na volitvah 14. junija kandidiral za njenega podpredsednika.
■ tp
Slovenski dan mladih raziskovalcev
Velenje, 3. junija - Danes med 12. in 17. uro bodo v regionalnem multimedijskem centru Kunigunda pripravili Slovenski dan mladih raziskovalcev, ki bo istočasno potekal še v Mariboru, Rušah, Ptuju, Murski Soboti, Ljutomeru, Celju, Bistrici ob Sotli, Ljubljani in Kopru. Velenjski dogodek bo potekal v sodelovanju Mladinskega sveta Velenje, Šolskega centra Velenje in Mladinskega centra Velenje z Evropskim kulturnim centrom Maribor. Projekt, v okviru katerega se bo zgodil, se imenuje »Sm'ris«.
■ bš
""HlAS	3. junija 2010
8 _POGOVOR
Šoštanju primanjkuje zemlje
Na pogovor smo povabili župana Šoštanja in poslanca v državnem zboru Republike Slovenije Darka Meniha
Milena Krstič - Planine
Začniva pogovor s ta hip gotovo najbolj aktualnim dogodkom, rušenjem hladilnih stolpov Termoelektrarne Šoštanj, ki bodo do leta 2014 nadomestil novi blok 6. Med ljudmi, ki živijo v neposredni okolici, za zdaj negodovanj ni. So stvari pripravljene tako, da jih ne bo tudi v prihodnje?
»Zadeve so končno dogovorjene. Predsednik vlade Borut Pahor je prejšnji teden jasno povedal, da blok 6 mora biti. Vsi smo si oddahnili. Kot veste, so gradnji novega bloka mnogi nasprotovali. Predvsem tisti, ki z njim niso bili neposredno povezani.
Šaleška dolina je vseskozi povezana z energetiko. Glede na to, da bo šesti blok tehnično dovršen, mu Šoštanjčani nismo nasprotovali. Z dogajanjem smo se sproti seznanjali, za kar so zaslužni predstavniki Termoelektrarne. Ti so za prebivalce pripravljali tudi dneve odprtih vrat, na katerih so lahko dobili odgovore na vsa vprašanja. Občina je ustanovila koordinacijski odbor. Informacije si izmenjujemo. Mislim, da so ljudje zadovoljni.« Kako pa je Šoštanj pripravljen na gradnjo? »Nekaj stvari se je treba še dogovoriti, v glavnem pa smo pripravljeni. Povezali smo se z ministrstvom za notranje zadeve, da bi v Šoštanju okrepili policijsko kontrolo. Zdravstvo bo moralo dobiti še kakšnega zdravnika, morda dežurno službo. Primanjkovalo nam bo nekaj parkir nih mest, a to težavo rešujemo sproti. Šoštanj bo pripravljen tako, kot je treba.« Ko se že pogovarjamo ob bloku 6 in termoelektrarni, je zavesa že pozabljena? »Ta famozna zavesa tone v pozabo. Bilo pa je prav, da smo se na izjavo odzvali. Ne pozabimo, da so se ob njej Šoštanjčani vsega, kar se je v preteklosti s Šoštanjem dogajalo, spomnili in so ranljivi. Danes politični konflikti ne koristijo nikomur in niso potrebni. Sodelovanje med občinama Šoštanj in Velenje je vzorno, zgledno in koristno za obe.«
Primanjkuje jim zemlje
Kaj pa poslovno okolje? Ustvarjate v občini pogoje za nove obratovalnice, nova podjetja, nova delovna mesta? Veliko smo pisali o odkupu hmeljišča v Metlečah, kjer naj bi nastala industrijska cona. Kako daleč je oziroma kje se zatika, ker se očitno zatika? »Šoštanj je specifično mesto. Primanjkuje mu zemlje. Na vzhodu jo jemlje jezero, ki se širi, nekatera zemljišča so še vedno ali pod denacionalizacijo ali pa lastniki na njih ne dovolijo gradenj. Zavod za kulturno dediščino ima svoja pravila ... Tu je železnica, ki s svojimi togimi pravilniki omejuje projekte, je vodna skupnost, ki nas tudi omejuje ...
Prostorske načrte urejamo sproti. Izdelane imamo tudi za Metleče, vendar je tam precej močvirnato. Izdelati smo morali dati geološko in hidrološko študijo. Za hmeljišče, ki je bilo vrnjeno od sklada kmetijskih zemljišč, moramo pridobiti celo vrsto raz-skav in dovoljenj, da bomo lahko gradili. Ogromno zasebnikov je v prostorski stiski, želijo si možnosti za novogradnje, a žal ne gre, kot si želimo.« Ljudje, ki nekaj časa niso bili v Šoštanju in so sem prišli v zadnjem času, so opazili velike spremembe. Marsikaj je novega. Ne samo v mestu.
»Kljub temu daje bil Šoštanj že skoraj odpisan, se je začel razvijati. Postopoma. Ogromno energije in sredstev smo namenili kulturni dediščini. Pomembno se nam zdi, da se mesto dokaže tudi v tem in pokaže kulturo, tradicijo, tisto, kar je nekoč imelo. Mislim na muzej usnjarstva in vilo Mayer. To sta zadevi, na katere smo posebej ponosni. Veliko smo naredili za blaginjo bivanja,
predvsem v infrastrukturi, kanalizaciji, opremljanju naselij s kabelsko televizijo, telefoni in seveda osnovnim, kar mora imeti vsak, vodo. Veliko pozornost smo posvetili vodovodu v Ravnah. Kraj je bil z vodovodom najslabše opremljen. Nekaj težav z vodo je še v Zavodnjah in Šentvidu, a zadeve urejamo. Skrbimo tudi za dobre cestne povezave. V izgradnji je brezžični internet.«
Na marsikaj ponosni
Naštevali pa bi lahko še naprej: nakupovalni center Pilon, Zimzelen, obnovljen kulturni dom, obnovljena Zdravstvena postaja...
»Veliko naporov je bilo vloženih, da smo dobili koncesijo za center starejših. Srečno roko smo imeli tudi pri iskanju investitorja. Našli smo ga v Premogov-nikovem PV Investu, ki je center zgradil v slabem letu. Uporabniki so zadovoljni tako z lokacijo kot s programom.« V krajevnih skupnostih pa rastejo ali pa obnavljate domove krajanov. Si zelo pri-izadevate za druženje? »Zavedam se, da v devetih krajevnih skupnostih, kolikor jih je v občini Šoštanj, poteka življenje tako kot v mestu, le da v manjšem obsegu. Zato je treba tem ljudem omogočiti tudi, da se lahko družijo in razvijajo različne dejavnosti. Tam, kjer takih mest še nimajo, jih gradimo. Najnovejše nastaja v Ravnah, kjer bo rekreacijsko-kulturni center v kratkem predan namenu.
Pridobljeni pa imamo že tudi gradbeni dovoljenji za dom gasilcev in krajanov v Topolšici in za dom v Zavodnjah.«
Ljubiteljska kultura in gasilstvo segata daleč v preteklost
Ljubiteljska kultura je pri vas razvejana. Ima dolgoletno tradicijo.
»O tem veliko povedo jubileji. Skoraj vsaka krajevna skupnost ima pevski zbor. Kakovosten in z lepo zgodovino. Pred kratkim je šestdesetletnico praznoval pevski zbor Društva upokojencev Šoštanj. Zborovsko petje ima v Šoštanju tradicijo, svoj podmladek pa ima v osnovni šoli, kjer deluje kar nekaj izvrstnih pevskih zborov.
Ne smemo pozabiti pevskega zbora Svoboda (lani 40 let), pa pihalnega orkestra Zarja, ki letos slavi 85-letnico uspešnega delovanja.« Všoštanjskem poveljstvu delujejo 4 gasilska društva. Kako skrbite zanje? »Vsa štiri vzorno delajo. Ljudje se lahko zanesejo nanje, če potrebujejo pomoč. Ob takih društvih se lahko počutijo varne. Tudi gasilska društva se ponašajo z zgledno preteklostjo. Prostovoljno gasilsko društvo Šoštanj - mesto je lani slavilo 130-letnico, PGD Lokovica šteje 100 let, letos bomo praznovali 80-letnico PGD Gaberke in v naslednjem letu 80-letnico PGD Topolšica. Občina tem društvom pomaga tako, da jim omogoči najmodernejšo opremo, upam si trditi, da imajo enega najmodernejših voznih parkov v Sloveniji.«
Začenja se gradnja Športnega parka
Zadaj pa prihajajo mladi. Letos je bil spet velik vpis v vrtec. Imate dovolj prostora, da boste lahko jeseni sprejeli vse nove varovance?
»Veseli smo velikega vpisa. Za otroke smo dolžni poskrbeti. Nihče ne bo ostal na cesti. Iščemo možnosti, kje otroke namestiti, da bodo varni in bodo imeli oskrbo, ki si jo zaslužijo. Tokrat iščemo prostore za tri nove oddelke. Enega smo našli v Topolšici v šoli, dva pa bomo najverjetneje obnovili na stari šoli Bibe Roecka in tako omogočili začasno bivanje otrok v dveh oddelkih. Kot veste, pa imamo tudi že idejni načrt za skupni vrtec v stari šoli, kjer bo prostora za 17 oddelkov. Pod eno streho bo združil otroke, ki trenutno obiskujejo vrtce na štirih lokacijah.
Športni park, turizem...
»Šport je bil v Šoštanju vedno dobro razvit in množičen. V krajevnih skupnostih gradimo športna igrišča, ki so zelo obiskana. Eno povsem novo imajo v Skornem, pred kratkim smo odprli prenovljeno sodobno igrišče v Zavodnjah, opremljeno z razsvetljavo.
V Šoštanju samo prenovili zunanje rokometno igrišče (nove tribune, nova zgradba za slačilnice in sanitarije). Velik projekt pa bo prav gotovo športni park pod Vilo Široko, kjer bo cel kompleks igrišč, dve z umetno travo, eno z navadno, tenis igrišča, igrišče za odbojko na mivki, košarkarsko igrišče, manjše balinišče. Prejšnji teden smo od lastnikov Vošnjakov
odkupili še zadnjih 8.000 kvadratnih metrov zemlje, tako da lahko gradnjo pričnemo.« Turizem?
»V krajevnih skupnostih deluje osem turističnih društev, ki so povezana v zvezo. Dobro sodelujejo. Vsako ima kakšno posebnost. Izstopa sicer Pust Šoštanjski, a je še vrsta prireditev, kijih pripravljajo turističlna društva in v občino privabljajo obiskovalce in družijo tukajšnje prebivalce: Veselje ob Toplici v Topolšici, oglarstvo na Pristavi, gobarstvo in srečanje izseljenih družin v Gaberkah, kožuhanje v Skornem, zabavno športno srečanje društev v Florjanu...« Koliko pa cenite vrednote NOB? »Imamo sedem pododborov, ki so vključeni v medobčinski odbor. Dobro sodelujejo, skrbijo za spomenike, ki jih je na našem območju blizu 20, pripravljajo prireditve. Občina jim pri tem pomaga, sledimo njihovim pobudam. NOB ne sme v pozabo, vendar mislim, da v današnjem času potrebuje še drugačne vsebine.«
Stanovanj ni nikoli dovolj
Politika novogradenj, stanovanja, zasebna gradnja...?
»To pa je velika težava. Nekaj čez 100 stanovanj, ki so v lasti občine, je zasedenih, novih vlog za stanovanja pa iz leta v leto več, 50 do 60 jih prispe na vsak razpis. Potem izdelamo listo, po kateri delimo stanovanja, ki so na voljo. Žal tudi Stanovanjski sklad RS nima na voljo veliko stanovanj.
Kar se tiče individualne gradnje, pa opažamo, da velikega zanimanja med zunanjimi investitorji ni, ker tudi zemlje nimamo. Lastniki zemlje se ne odločajo za prodajo, iščemo kompromise. Obnavljamo stara stanovanja. Tako si pomagamo. Na Trgu bratov Mravljak, v bivši Železnini, bomo iz treh ogromnih starih stanovanj pridobili sedem ali osem novih.« Kriza, ki še traja, ni šla mimo Šoštanja. So ljudje, ki so potrebni pomoči. Gotovo veliko takih potrka tudi na vaša vrata. Kako jim pomagate?
»Veliko ljudi je ostalo brez dela. Iščejo pomoč. Prihajajo s položnicami. Pomagamo s subvencijami, s pomočjo na domu, enkratnimi pomočmi. Sodelujemo z Rdečim križem, pomagamo pri razdeljevanju paketov...
Po svojih zmožnostih pač. Pred kratkim smo aktivirali zasebnike in večja podjetja, da bodo pomagali vdovi s trojčki, ki živijo v skrajno slabih bivanjskih pogojih v Zavodnjah.«
Za invalide ste poskrbeli?
»Lani in letos smo zanje uredili kar nekaj dostopov, tako da lažje pridejo v prostore. V zdravstveni postaji smo vgradili dvigalo, prav tako imajo dvigalo v trgovskem centru, kulturnem domu, muzeju usnjarstva. Dvigalo bo imela tudi vila Mayer.
Na cestah, ki smo jih obnavljali skozi Šoštanj, so urejeni prehodi, parkirišča za invalide pa smo posebej označili s tablami.«
Nekaj zadreg z odpadki tudi v Šoštanju
Odpadki. Po zaprtju komunalnega odlagališča ste dobili nov sistem ravnanja z odpadki tudi v Šoštanju. Je bilo veliko zadreg?
»Šoštanj seveda ni bil izjema. Tudi odpadke iz Šoštanja je treba od 1. januarja voziti v Celje. To je vse podražilo, spremenilo logistiko, na novo je bilo treba zastaviti politiko odvažanja smeti. Zadeva je še v povojih, a jaz koncesionarju zaupam, vem, da jo bo speljal tako, kot jo mora. Nekaj začetnih težav je bilo pri samem razdeljevanju posod, zlasti rjavih, ki so jih razdelili vsem na določenih območjih. Kasneje se je izkazalo, da jih vsi ne potrebujejo in so jih množično vračali. Ta zmeda se zdaj ureja.« Imate v Šoštanju dovolj zbiralnic?
»Imamo 73 mest za odlaganje odpadkov, uredili smo 17 otokov, 5 pa jih še načrtujemo. To je pravzaprav razkošno, kajti na en otok naj bi prišlo 500 prebivalcev, mi ga imamo na 116 prebivalcev. Kljub temu pa so ljudje še nezadovoljni. na žalost nekateri ne upoštevajo navodil, določene embalaže ne stiskajo in tako so zabojniki zelo hitro polni. Še huje pa je to, da nekateri puščajo polne vreče kar ob zabojniku, čeprav ta še ni poln. Smo se pa s koncesionarjem dogovorili, daje odvoz pogostejši.«
Sanacija treh najbolj kritičnih plazov
Kaj pa plazovi,v občini jih je evidentiranih
kakih 40?
»Plazovi so nam spremenili marsikateri načrt, ki smo ga imeli v občini planiranega za letos oziroma prihodnje leto. Samo škoda treh plazov, ki so v lanskem julijskem neurju najbolj prizadeli Lokovico, je bila cenjena na 900.000 evrov, kar je pomenilo, da bo sanacija stala najmanj 2,5 milijona evrov. Kje dobiti toliko denarja?
Moram se zahvaliti državi, da se je takoj odzvala in nam zagotovila intervencijska sredstva v višini 112 tisoč evrov, nekaj smo zagotovili sami in za sanacijo najbolj nujnega porabili 200.000 evrov. Uredili smo prehode, zemljišča, prav zdaj pa smo poslali na ministrstvo za okolje in prostor vso dokumentacijo o plazovih, ovrednoteno tudi na republiški komisiji, in pričakujemo pomoč, ki je obljubljena za tri največje plazove v Lokovici. Vse ostale plazove, ki pa jih je okoli 40, pa smo razvrstili po težavnosti. Vedeti pa morate, da je tu bilo še nekaj starih plazišč, nekateri stari več kot 10 let, ki so tudi čakali na sanacijo.«
Toplovod.
»Največja želja nas na občini in prebivalcev Lokovice je, da bi zgradili še drugo fazo toplovoda. Za to napenjamo vse sile. Načrt je izdelan. Naložba bo potekala nekaj let. Ogrevalo se bo 80 hiš, kar je veliko. Sicer pa je Lokovica najbližje Šoštanju in si ta toplovod zasluži. Napeli bomo vse sile, da bi po dopustih pričeli delati.«
Sodelovanje, delo v svetu?
»Svet je del občine in vodi vso politiko občine. V njem so ljudje, ki so bili izvoljeni. Vsak izvoljeni svetnik in svetnica naj bi imel pred seboj cilj, da se občina razvija, postane prepoznavna, da se izboljša življenje prebival-
cev. V tem času nam je to kar uspevalo. Na splo šno sem z delom sveta zadovoljen, čeprav so se dogajala tudi nekatera odstopanja, ki niso bila potrebna. Včasih je prihajalo do trenj, ki so jih nekateri izkoristili za opazke, včasih so se pojavile tudi žaljive besede. Teh ne vračam in jih tudi ne odobravam. Poskušam biti strpen in upam, da mi to uspeva.«
Poslanec državnega zbora
Gospod Menih, ne samo, da ste župan Občine Šoštanj, ste tudi poslanec SDS v državnem zboru. Pravite, da je delo poslanca in župana združljivo, je pa najbrž naporno. Imate v Ljubljani stanovanje ali se v službo vsak dan vozite?
»Delo je naporno. V Ljubljani nimam stanovanja, tja se vozim vsak dan ali vsak drugi dan. Zvečer, ko se vračam iz Ljubljane, pa je lahko še tako pozno, tudi polnoč je že bila ura, pa se ustavim na Občini in pogledam, kaj so uslužbenci pripravili, preverim, če je treba kaj podpisati... Postorim vse, da lahko občinska uprava naslednje jutro normalno začne delati. Tudi vsako jutro, preden se odpravim v Ljubljano, se oglasim na občini, tako da imam dogajanje pod nadzorom. Občinska uprava je izredno delavna, izredno sposobna in pripravljena na nove izzive.« Način življenja torej.
»Sem se navadil. Včasih, ko ne grem v Ljubljano in sem ves dan na občini, mi skoraj nekaj manjka. Dolgčas pa ni. Tudi za vikende se neprestano kaj dogaja.« Prejemate plačo poslanca in nagrado župana, ne?
»Prejemam poslansko plačo in nagrado nepoklicnega župana.« Gotovo so bili začetki dela v državnem zboru težki. Kako je bilo? »Prvič je bilo kar malo neugodno, kajti priti v tako institucijo, kot je parlament, ni ravno vsakdanja zadeva. Bilo se je treba hitro prilagoditi. Kolegi, ki so tam že dolgo in imajo ogromno izkušenj, so nam pomagali prebroditi začetne zadrege, od njih smo dobili osnovne informacije, način gibanja po parlamentu, se seznanili s poslovnikom ... To je zdaj osvojeno. Tudi vključujemo se v živahne debate, ki se odvijajo v državnem zboru. Nisem človek, ki bi nekaj govoril in spraševal zato, da bi govoril. Če kaj vprašam, vprašam tisto, kar je koristno za našo občino ali dolino. Da bi pa ponavljal stvari, ki jih je pred menoj povedalo že dvajset poslancev, to pa ne. To pa je zame izguba časa.« Malo za šalo in malo zares: ljudje iz tega okolja so se na začetku spraševali, koliko let bo minilo, da se boste oglasili v parlamentu. Nekateri poslanci se nikoli ne. Pri vas ni trajalo ravno dolgo.
»V začetku je bilo težko, ko ne veš, kako in kaj bi, pa da ne izpadeš smešen ali siten ... Sčasoma pa so se težave nabrale in bilo je potrebno kaj vprašati. Takrat sem prebil »zvočni zid.« Nekajkrat sem tudi kot predstavnik stranke podal mnenje stranke, tudi v odborih, v katerih delujem (za šolstvo, zdravstvo, promet) sodelujem v razpravah. Ljudje, ki spremljajo televizijo, so me že nekajkrat videli. Če pa kdo še vedno ne verjame, da sem se oglasil, pa mu lahko prinesem tudi kak magnetogram.« Poslansko vprašanje ministru za zdravstvo je Šoštanjčanom in drugim približalo okulista. »Pri tem sem bil kar vztrajen. Zahvaljujem se gospodu Miklavčiču, daje takrat prisluhnil naši težavi, tako da imamo zdaj končno okulista. Z novim ministrom pa bom tudi na vezi za zdravstveno službo, za zdravnike in tudi mogoče za dežurno službo. Prav tako z ministrstvom za notranje zadeve, da nam pomagajo s policijskimi kadri zagotoviti varnost v Šoštanju.« Kako pa ste povezani z drugimi poslanci iz tega okolja? Iz različnih strank prihajate. Se dajo stališča ujeti ali so si preveč nasprotna, da bi bilo to mogoče. »Poslanci iz doline ali Saša regije ne vidimo prav nobenih ovir za sodelovanje. Pri skupnih projektih imamo skupna stališča (glede tretje razvojne osi, glede energetike ...). čeprav smo si po političnih prepričanjih različni, ko pride do odločanja, zagovarjamo stališča, ki so skupna vsem nam.«
Darko Menih: »V parlamentu sem kar hitro 'prebil zvočni zid'.«
3. junija 2010
»»h:as
AKTUALNO
9
V pričakovanju odgovora o skoraj 60-milijonskih naložbah
Leto 2009 posebno leto - Podražitve znane po junijski skupščini podjetja - Leto 2010 v znamenju evropskih projektov
Tatjana Podgoršek
»Leto 2009 je bilo za Komunalno podjetje Velenje posebno leto. Kriza se je dotaknila naših dejavnosti, odrazila pa se je v manjši prodaji vode in pri odvajanju in čiščenju odplak. Posledično smo ustvarili manj prihodkov, kot smo načrtovali. Dosegli smo dobrih 20 milijonov, načrtovali pa smo jih 21,2 milijona evrov. Smo pa v celoti uresničili oba osrednja cilja: dobra oskrba uporabnikov in varčevanje na vseh ravneh,« je na kratko označil minulo leto direktor Komunalnega podjetja Velenje Marijan Jedovnicki.
Na zmanjšanje prihodkov je, po njegovih navedbah, vplivalo plačevanje obveznosti za najete kredite. Te so najeli v preteklih letih, ko so veliko vlagali v posodobitev komunalne infrastrukture, ostali pa so tudi brez sredstev za razširjeno reprodukcijo. V precejšnji meri so k nižjim prihodkom prispevale še cene storitev, ki že od leta 1993 ne pokrivajo vseh stroškov, ne glede na polno obračunano amortizacijo. Zaradi slednjih je v najtežjem položaju oskrba z vodo, kjer je poleg prenizkih cen za nameček padla tudi prodaja. V zadnjih osmih letih za kar 1,7 milijona litrov, po drugi strani pa je omrežje »poraslo« iz 500 na 632 kilometrov.
»Zvišanje cen ni nekaj, kar bi kogar koli veselilo, je pa neizbežno dejstvo. Pristojno ministrstvo je že dalo soglasje za povišanje, podražitve pa se obetajo po odločitvi na junijski skupščini podjetja.« Izračuni kažejo, da bodo podražitve precejšnje, sploh za individualne hiše. Če bodo člani skupščine sprejeli predlog novih cen, bo štiričlanska družina za vodo-oskrbo, odvajanje in čiščenje odpadnih voda ob zaračunani stoodstotni omrežnini plačevala 58 evrov na mesec oziroma 45 evrov ob obračunani 50-odstotni omrežnini. Sedanja cena je 33 evrov. Za gospodinjstva v stolpnicah bo zvišanje s 23 na 25 do 28 evrov, odvisno do zaračunane polne ali polovične omrežnine. Kakšni bodo zneski na položnicah, bo znano po že omenjeni junijski skupščini podjetja.
Marijan Jedovnicki: »Zvišanje cen ni nekaj, kar bi kogar koli veselilo. Je pa neizbežno dejstvo.«
Dodatne stroške bo »prinesla« tudi sprememba pri prenosu infrastrukture. To morajo komunalna podjetja prenesti na svoje lastnice, lokalne skupnosti, in jim zanjo plačevati najemnino. Občine pa morajo zanjo obračunavati polno amortizacijo, kar pa bo glede na prenizke cene zelo težko. Razliko bodo morale pokrivati iz proračunov, ki pa so že danes »obubožani«.
Čeprav so v minulih letih v posodobitev komunalne infrastrukture precej vlagali, je nadaljnje posodabljanje nujno, sploh v vodooskrbi (čistilne naprave za pripravo pitne vode, izgradnja ter obnova cevovodov) in kanalizacije. Vlaganja so ocenili na blizu 60 milijonov evrov. Zato so občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki v sodelovanju s Komunalnim podjetjem Velenje prijavile na evropske razpise dva projekta, in sicer program celovite vodooskrbe v vrednosti dobrih 41 milijonov evrov ter projekt kanalizacije v vrednosti 18 milijonov evrov. Za prvega pričakujejo pozitiven odgovor iz Bruslja do konca letošnjega poletja. Drugi projekt pa je še na ministrstvu za okolje. Jedovnicki meni, da bo okleščen zaradi pomanjkanja državnih sredstev in sredstev EU. »Od 41 milijonov evrov pričakujemo 23 milijonov evrov evropskega denarja, 13 milijonov bodo primaknile lokalne skupnosti, blizu 6 milijonov evrov država. Če bomo dobili pozitivno potrditev, bodo vlaganja pomenila, da bo pri oskrbi z vodo mir za naslednjih 30 let,« je še dejal Marijan Jedovnicki.
Streha, ki deli mnenja
Kdo j e proj ektiral in kdo plačal nadstrešek nad atrij em pri Centru Nova? - Kje bo sedaj kmečka in kje »navadna« tržnica?
Velenje, 24. maja - Postavitev nadstreška nad atrijem pri Centru Nova, ki ga domačini v Velenju še vedno najpogosteje imenujejo atrij KSC, je med Šalečani povzročila zelo mešane občutke. Nekaterim se zdi rešitev dobra, drugi so prepričani, da je slaba in da celo uničuje podobo enega najlepših kotičkov v središču mesta. Zato smo nekaj vprašanj, povezanih z investicijo in prihodnostjo tržnice v središču mesta, postavili županu MO Velenje Srečku Mehu.
Zanimalo nas je, kdo je projektiral in kdo plačal nadstrešek, ki vzbuja zelo mešane občutke pri domačinih. Enim je všeč, verjetno pa je več tistih, ki jim ni, saj se jim zdi pretemen in postavljen na preveč stebrih, kar atrij naredi nepregleden. Sploh, ker je v sredini postavljen tudi vodnjak. Atrij naj bi dobil nadstrešek tudi zaradi sobotne kmečke tržnice, da bi ta lahko potekala prav v vsakem vremenu, saj jo MO Velenje pripravlja vse leto. Izvedeli pa smo, da so se ti načrti spremenili in da pod
Atrij je precej temen, streha pa je zaradi statike postavljena na več stebrov. Po novem bo to le prireditveni prostor, kmečka tržnica ostaja pod nadstreški Centra Nova.
novo stre ho trž ni ce ne bo. To bo sedaj le prireditveni prostor, ki je krst doživel konec minulega tedna na Lirikonfestu. Ali je primeren za prireditve ali ne? Mnenja so spet deljena, preglednost pa vsekakor ni najboljša.
Atrij ni občinski
Sicer pa nam je župan Srečko Meh povedal: »Verjetno je vsem že znano, da zemljišče v atriju ni v lasti MO Velenje. Lastnik je eno od podjetij Tomaža Ročnika, zato je tudi plačal projekte in postavitev nadstreška nad atrijem. MO Velenje pa je pri tem sodelovala, saj smo skušali ohraniti atrij kot prireditveni prostor, izdali smo tudi soglasje zanjo. Skrbela nas je zračnost atrija, saj bi, če bi bil preveč zaprt, v poletnih mesecih lahko to povzročalo težave. Prepričan sem, da se moramo strehe privadiiti, verjet no pa jo je mogo če še kako modificirati. Nikoli nismo razmiš-
ljali o tem, da bi v tem atriju potekala tržnica, kot jo še danes poznamo pri »Košakih«. V atriju smo želeli imeti le sobotno kmečko tržnico, sicer pa prostor za prireditve, saj smo s streho želeli omogočiti prireditve v vseh letnih časih, v vsakem vremenu,« nam je najprej povedal župan. Dodal je, da so nekaj let poslušali, kako v odkritem atriju ni mogoče pripravljati prireditev in da je streha nad njim nuj na.
Dodatna težava pri projektiranju strehe nad atrijem naj bi izhajala iz lastništva lokalov ob atriju. Lastnikov je več, streho pa so morali načr-tova ti tako, da ta ni pose ga la v zasebno lastnino imetnikov lokalov. »Tudi zato projektiranje ni bilo lahko delo, statiki pa so natančno izračunali, koliko stebrov je treba postaviti, da streha ne bo popustila pod težo snega. Verjetno bodo kritiki povedali, daje možno narediti en sam steber, a sam se v to ne
bom spuščal. Mislim, da je najbolj pomembna varnost.«
»Navadna« tržnica bo ostala ob Cankarjevi
Izvede li smo še, da sobot na kmečka tržnica ne bo več potekala v sedaj pokritem atriju. »Zaenkrat ostaja pod nadstreški Centra Nova, saj prodajalci pravijo, daje lokacija boljša. Razmišljamo tudi, da bi jo lahko prestavili v spodnjo etažo centra Nova, ki je prav tako pokrita in bi omogočala izvedbo v vsakem vremenu. Tam, kjer poteka »navadna« tržnica, naj bi lastnik stavbo podrl, potem pa na tem mes tu ure dil pro stor za začas no tržnico. Ostalo zemljišče naj bi uredili v parkirišče, saj časi gradnji še enega manjšega nakupovalnega centra niso naklonjeni. To bo moralo počakati na boljše čase,« nam je še povedal župan.
■ Bojana Špegel
O odpadkih z gluhimi in
l v • •
naglušnimi
Velenje, 27. maja - Prejšnjo sredo je Mestna občina Velenje v prostorih Društva gluhih in naglušnih Velenje organizirala predavanje o ločenem zbiranju odpadkov. Člane društva je najprej nagovoril župan Mestne občine Velenje Srečko Meh, predavala pa je zunanja sodelavka Mestne občine Velenje za področje ravnanja z odpadki Alenka Centrih. Prisotna je bila tudi uradna tolmačka iz Celja Duška Berločnik. Članom društva so predstavili nov standard ravnanja z odpadki, poudarek pa je bil na ločenem zbiranju v zbiralnicah, ekoloških otokih in zbirnem centru v Velenju.
Prisotne je zanimalo, kam lahko oddajo neonske svetilke in odpadne injekcijske igle ter druge pripomočke, kijih dnevno uporabljajo diabetiki. Dobili so pojasnilo, da jih lahko oddajo v zbirnem centru ali v okviru akcij zbiranja nevarnih odpadkov.
Udeleženci pa so prispevali tudi več predlogov, med drugim opremljanje trgovin in drugih javnih objektov z zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov, mesečno analiziranje količine odpadkov v posameznih zbiralnicah, večjo fleksibilnost delavcev na terenu ter zbiranje kosovnih odpadkov vsaj dvakrat letno - slednje predvsem zaradi starejših občanov, ki nimajo možnosti, da bi jih pripeljali v zbirni center. Vse predloge bodo na MO Velenje pri nadaljnjem usklajevanju aktivnosti pri ravnanju z odpadki, kolikor bo le mogoče, tudi upoštevali.	■
Vprašanj in predlogov o ravnanju z odpadki ni bilo malo.
Izkoristite ugodnosti, ki jih imajo naročniki tednika Naš čas. Ne vabi le dostava na dom, ampak tudi nižja cena. Plačilo celoletne naročnine vam prinaša kar devet številk zastonj. Za naročnike pa so ugodnejše tudi cene malih oglasov in zahval.
Izkoristite dobro ponudbo.
In kako se lahko naročite na Naš čas?
Pokličite 03/ 89817 51.
Prostovoljno, investicijsko, ter rentno pokojninsko zavarovanje.
Pokliči 080 19 56 ali klikni www.sop.si.
kultura

3. junija 2010
Zvesta slikarstvu in barvam
Mag. Nataša Tajnik Stupar po devetih letih pripravila samostojno razstavo v domačem mestu -Navdih in inspiracija tokrat voda
Velenje, 29. maja - Slikarka mag. Nataša Tajnik Stupar je v petek zvečer odprla samostojno razstavo slik. V zasebni galeriji ArsIn so njene živobarvne slike, ki so tokrat navdih dobile v vodi, resnično zaživele. Na odprtje razstave pa je prišlo toliko ljudi, kot jih v velenjskih galerijah in razstaviščih že dolgo nismo videli. Strokovno besedo o razstavi je podala likovna kritičarka mag. Milena Koren-Božiček, večer pa so prijetno glasbeno popestrili nadarjeni dijaki 2. U razreda gimnazije Velenje.
Nataša prizna, da je doma vedno najtežje razstavljati. Tudi v petek je imela tremo. A so ljubitelji likovne umetnosti njena dela, ki so nastala v zadnjem obdobju, odlično sprejeli. Materinstvo, ki se mu je
prvič posvetila prav v tem času, ji je očitno dalo dodatno energijo in nove, optimistične poglede na svet.
Čeprav se v rodnem Velenju, kjer živi in ustvarja - v ateljeju je skoraj vsak dan - že dolgo ni predstavila s samostojno razstavo, slikarka v teh letih ni mirovala. Uspešno je sodelovala na številnih skupnih razstavah doma in v tujini, za svoja dela je prejela tudi kar nekaj nagrad. Njena slika krasi tudi eno od sten slovenske hiše v Bruslju.
Ob odprtju razstave nam Nataša Tajnik Stupar povedala: »Leta 2006 sem pripravila zadnjo samostojno razstavo v Škofji Loki, zato sem po materinstvu potrebovala kar nekaj časa, da sem pripravila to razstavo, saj sem morala pustiti, da so se stvari »ulegle«. Sicer sem slikarsko ves čas aktivna, če ne rišem, razmišljam. Moram pa reči, da se slikarji danes lahko počutimo kot dinozavri; dandanes se mladi umetniki pogosto odločajo za nove, sodobne prakse, ki so bolj zaželjene v galerijskem sistemu pri nas in v tujini. Slikarjev s čopičem v rokah je še vedno veliko, možnosti za samostojne razstave v galerijah in razstaviščih pa ni prav veliko.«
Zanimalo nas je, zakaj jo je tokrat navdihnila prav voda. »Gre za
Slikarka Nataša Tajnik Stupar je ob odprtju razstave odgovorila na nekaj vprašanj Barbare Sermek iz Galerije
ArsIn.
široko konceptualno polje mojega raziskovanja. V slikah se veliko ukvarjam s strukturo, z osnovnimi likovnimi prvinami, gradniki slik. Voda je širok naslov, so se mi pa prav v zadnjem času v slikarstvu zgodile spremembe, zato mislim, da bo voda počasi dobila tudi kakšno obrežje, nove prebivalce ...«.
To, da Tajnik-Stuparjeva vsa leta, odkar v Velenju obstaja umetniška gimnazija, poučuje na likovni smeri,
nanjo vpliva zelo pozitivno. Mnoge je tako dobro pripravila, da so uspešno opravili sprejemne izpite na ljubljanski ALUO. Delo z mladimi, pravi, se zelo pozna tudi pri njenem delu. »Dajejo mi veliko, jaz jim vračam. Z njimi ostajam v duši mlada. To vpliva tudi na moje konkretno slikarsko delo, saj slike ponavadi gradim didaktično, zato so prepoznavne tudi za dijake.«
■ bš
Kakor da se sliši glas morja ...
Tradicionalni letni koncert mešanega pevskega zbora Svoboda Šoštanj
Pevke in pevci MePZ Svoboda Šoštanj so se z zanimivim programom v petek, 28. maja, spet predstavili ljubiteljem petja v kulturnem domu v Šoštanju in se tako za čez poletje poslovili od poslušalcev. V prvem delu smo slišali zahtevnejše umetne pesmi in priredbe narodnih pesmi, drugi del pa je bil namenjen popevkam in dal-
matinskim pesmim. Kar nekaj priredb je prispevala Tadeja Vulc, ki je tudi dirigirala zboru narodno Jaz bi rad cigajnar bil. Kot spomin na lanskoletno tekmovanje pri Mariu so zaplesali in zapeli finalni mix Dober dan & Čuj deklica & Čez Šuštarski most.
Kot gostje na koncertu nastopil Dravograjski oktet Kograd IGEM pod umetniškim vodstvom Tadeje Vulc. Pevci so navdušili, saj niso samo odlični v petju, ampak so tudi pravi igralci. »Repno župo«, ki jo je za njih napisala Tadeja, smo skoraj zaduhali, tako prepričljivi so bili.
Posebno doživetje so predstavljale dalmatinske pesmi, ki sta jih skupaj zapela zbor in oktet.
Uživali smo vsi, izvajalci in občinstvo, ki je nagradilo nastopajoče z gromkim aplavzom.
Med koncertom se je zbor z zborovodkinjo Anko Jazbec zahvalil bivšemu predsedniku Ivanu Sevšku, ki je to funkcijo uspeš no opravljal skoraj 20 let (od januarja letos je novi predsednik Svobode basist Peter Anželak).
Program je simpatično povezoval Boštjan Oder, za sceno je poskrbela Klementina Rednak Mež-nar, pri koreografiji pa je pomagala Judita Kolenc.
Koncert je uspel, navdušenje poslušalcev je vzpodbuda zboru za nadaljnje delo in prav gotovo bo v Šoštanju še veliko takih »fajn« večerov.
■ Z. S.
Prikupni Snežinka in Rožica
Premiera Lutkovnega gledališča Velenje bo v četrtek, 10. junija, ob 18. uri v dvorani Centra Nova
Velenje, 10. junija - Pod okriljem Festivala Velenje deluje tudi Lutkovno gledališče Velenje, ki je doslej ljubitelje lutk vseh starosti že večkrat presenetilo in razveselilo s svojimi predstavami, ki se odlikujejo po dobri scenografiji, režiji in lutkah, v svojem malolet-
nem delovanju pa so uspeli vzgojiti kar nekaj odličnih mladih igralcev. Prihodnji četrtek ob 18. uri bodo v dvorani Centra Nova predstavili novo lutkovno predstavo »Snežinka in Rožica«, ki je nastala po motivih bratov Grimm.
Tudi tokrat je režirsko taktirko prevzela Alice Čop, ki je zgodbo tudi priredila in napisala scenarij, v 35-minut dolgi predstavi pa bosta zaigrali Vanja Kretič in Silvija Oštir. Lutke in sceno sta izdelala Alice in Kajetan Čop, glasbo za predstavo je ustvaril Gorazd Planko, posnel pa jo je Andrej Hočevar.
V predstavi hoče umirajoča kraljica spremeniti stiskaškega kralja,
ki ima raje svoj zaklad kot družino. Izpove strašno uganko in z njo prikliče hudobnega škrata, ki začara mlada princa Vilija in Jako v med veda in orla. Škrat odne se zaklad v skalovje, kjer ga morata začarana brata čuvati. V hišici ob gozdu pa s svojo mamo živita dve ljubki sestrici, Snežinka in Rožica. Kljub temu da sta si različni, se imata zelo radi. Nekega dne na vrata njune hišice potrka ranjeni medved, ki zna govori ti .
Kaj se zgodi potem, pa tudi, ali bodo prave vrednote, sočutje in ljubezen premagali prekletstvo, boste izvedeli, če boste prišli na premi-ero. Predstava je primerna za otroke od 3. leta starosti dalje.
■ bš
Sestri Snežinka in Rožica sta zelo različni, imata pa se radi. Bosta skupaj s prijatelji, ljubeznijo in sočutjem uspeli premagati prekletstvo? (foto: Ksenija Mikor)
Arhitektura katastrof
Urban Novak
Zadnja v vrsti velikih katastrof, za katere se zdi, da jim ni konca ter da vedno pogosteje bičajo obličje zemlje, me je prisilila ka razmisleku, kako se v resnici spreminja tudi način gradnje ter pristop k snovanju naših okolij. Katastrofa, o kateri govorim, je izlitje nafte iz poškodovane vrtine v Mehiškem zalivu.
Omenjena katastrofa je dobra ilustracija, kakšno bitko človek še vedno bije z naravo za svoje okolje. Naključje je namreč, da se je izliv nafte zgodil prav pred obalami zvezne države Louisiane, kije pred nekaj leti že utrpela obsežne posledice divjanja orkana Katrina. V obdobju ponovne izgradnje mesta predlagane rešitve dviga stanovanjskih hiš na visoke podporne stebre na najbolj izpostavljenih območjih vsekakor niso računale z izlivom nafte ter nastankom smrdečih obal in močvirij pod hišami. Pa omenjena prilagoditev arhitekture delovanju narave še zdaleč ni osamljen primer. Nekoč enostavno gradnjo energetsko razsipnih in naravi neprijaznih stanovanjskih hiš vedno bolj izpodrivajo ekološke hiše z minimalnimi izpusti tako emisij plinov kot odplak. Ameriško ministrstvo za energijo je razpisalo natečaj za Solarni desetoroboj, s pomočjo katerega želijo dobiti rešitev za stanovanjske objekte, ki naj bi bili samozadostni ter naj bi uporabljali obnovljive naravne vire. Takšen temeljit zasuk v snovanju stanovanjskih objektov pri največji porabnici energije ter obenem tudi največji onesnaževalki okolja kaže, da se tudi v najbolj »napredni« državi na svetu zavedajo pomena vpliva ljudi na okolje. Precej pred ZDA že nekaj let uspešno orjejo ledino okolju prijazne gradnje skandinavske dežele in Nemčija. Kljub neugodnemu podnebju, ki ima za posledico zmanjšano delovanje sonca ter manjše število sončnih dni, precej bolje izrabljajo obnovljivo sončno energijo. Prav tako so se načrtno in premišljeno lotili planiranja novih stavb, kar pomaga ublažiti posledice delovanja naravnih katastrof.
Čeprav Slovenija ne velja za državo, ki bi bila zelo ogrožena zaradi delovanja naravnih katastrof, to vsekakor še ne pomeni, da katastrof pri nas ni ali pa jih ne bo. Največjo nevarnost poleg potresov predstavljajo poplave, vetrovi ter zemeljski plazovi. Vsi našteti vsaj nekajkrat na leto, če ne pa vsaj nekajkrat v desetih letih, prizadenejo posamezna območja Slovenije. Zanimivo, da so se takšnim pojavom naši predn iki s svojim načinom gradnje že uspešno prilagodili. Danes pa to davno pozabljeno znanje ponovno odkrivamo. Kadar poročajo o močni burji z Vipavskega, vedno poslušamo, kako je burja odkrila aluminijaste strehe na šolah, industrijskih obratih itn. Bolj poredko pa se sliši novico, da bi burja razkrila s korci krito streho. Ali pa pred nekaj leti presenetljiv nastanek tornada nad Kamnikom ter njegovo uničenje gozdov nad Kamnikom. Tudi v naši regiji se spominjamo predvsem poplav, ki vsake toliko časa prekinejo cestne povezave, povzročajo zemeljske plazove ter nas opomnejo, kako krhko je premirje med človekom in naravo.
Nezgode ter naravne katastrofe, ki nas občasno prizadenejo, so opomniki pred nenačrtovanim poseganjem v okolje. Ko enkrat narava podivja ter uniči vse na svojih rušilnih poteh, je zvoniti po toči prepozno.
Sodoben pristop h gradnji vse bolj upošteva znanje naših prednikov ter jih uspešno združuje s sodobno tehnologijo ter novim znanjem. Pa vendar nam vse to znanje ter tehnološki napredek ne bodo veliko pomagalo, če ne bomo v prvi vrsti prisluhnili naravi. Ob vsakem divjanju narave se bo boleče pokazalo naše nerazumevanje narave in njenega delovanja ter reševanje nastalih težav z arhitekturo, ki bo zgolj odgovarjala na naravne katastrofe.
Mislim, da je več kot čas, da pri širjenju svojega bivalnega okolja začnemo delovati odgovorno ter poskušamo upoštevati omejitve, ki nam jih nastavlja narava. Posluh za naše ožje in širše okolje je namreč pot, ki nam zagotavlja harmonijo bivanja v današnjem svetu.
107,8 MHz
täonjSKÜ IDO CAS©POSDOl M@ZAlOZ
c ke
Kako si urediti svoj dom?
V rokah držite debelejšo številko tednika Naš čas. Njeno prebiranje vam bo vzelo več časa tudi zaradi priloge Kako si urediti svoj dom? Že nekaj let bogati vsebino časopisa konec maja ali v začetku meseca junija.
Urejanje stanovanja, stanovanjske hiše, njene okolice ni nikoli končana zgodba. Vedno iščemo rešitve, s katerimi bi bilo naše bivanje prijetnejše, naša okolica urejena »za dušo« kot radi rečemo. V pri lo gi smo zbra li nekaj zamisli, informacije, kako lahko dom dogradimo, ga izboljšamo, iščemo zanj kar najbolj skladno, a tudi uporabno podobo.
Zato boste v prilogi našli informacijo v zvezi s projektiranjem sprememb, ponu-
dbo za že izdelano hišo, zimski vrt, kje lahko kupite okna, vrata, talne obloge, keramiko, že izdelane sedežne garniture, omare, toplotno črpalko. Našli boste tudi odgovor na vprašanje, kam se lahko obrnete za izdelke stavbnega in pohištvenega mizarstva. Podjetje Pup Velenje tudi tokrat ponuja nasvete in storitve za lepo urejeno okolico. Za tiste, ki razmišljajo o nakupu ali potrebujejo nove radiatorje, bo kot nalašč ugodna ponudba Gorenja Tiki. Zelo zanimiva je ponudba centralnega sesalnega sistema ... Skratka, prebiranje priloge bo vsem, ki so morda že sredi prenove doma, urejanja okolice ali o tem še razmišljajo, prihranilo čas in tudi denar.
■ tp
Ž^fe) ... na kratko...
AVE
Od 9. do 11. junija bo v Plitvicah potekal festival Media Fest, na katerem bodo nastopili številni hrvaški in drugi glasbeni izvajalci. Od slovenskih bosta na festivalu nastopila Tanja Žagar in velenj ska sku pi na AVE, ki bo ob tej priložnosti proglašena za rock legende ex YU.
ZLATI MUZIKANTI
Belo kranj sko-do lenj ska glas be na naveza napoveduje novi album z naslovom Nič ni lepšega. To je po štirih letih njihov drugi album, na njem pa je 16 pesmi, med kate ri mi naj de mo tudi Pepel ko, pesem, s kate ro so se Zlati muzikanti leta 2007 pred-sta vi li na Emi.
SKATER
Na nogometno mrzlico pred začetkom svetov ne ga prven stva v Južnoafriški republiki so se odzva li s pri lož nost no sklad bo z naslovom Fuzbaler. Avtor glasbe in pri red be ja Dean de Luc ca, avtor bese di la pa Igor Pirkovič.
KATJA FAŠINK
Pred stav lja aktu al no sklad bo Lutka, romantično balado, ki jo je zapela v slovenskem, hrvaškem in srbskem jeziku. V kratkem pa lah ko pri ča ku je mo tudi videospot, Katja pa se že pripravlja tudi na nastop na letošnji Slovenski popevki, kjer bo zapela skupaj z Rokom Ferengjo.
TANJA ŽAGAR
Poletje je najin čas je novi singl z njenega aktualnega albuma Hvala, ker si ob meni ti. Sklad ba v živah nih rit mih sam be je plod uspešnega sodelovanja z legendo slovenske popevke Ivom Mojzer-jem in priznano avtorico besedil Metko Jauk Ravnjak. V pripravi je tudi vide os pot, ki ga bomo lah ko videli že konec junija.
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.
1.	ENRIQUE IGLESIAS feat. PITBULL - I Like It
2.	SHAKIRA feat. FRESHLY GROUND - Waka Waka
3.	EDWARD MAYA feat. VIKA JIGULINA - Stereo Love
35-letni latino zvezdnik Enrique Iglesias je objavil single z naslovom I Like It, v katerem se pojavlja tudi raper Pitbull, in ki napoveduje skorajšnji izid njegovega že devetega studijskega albuma Euphoria. Skladbe na novem albumu bodo v angleškem in španskem jeziku, skupaj pa bo na Enriqueje-vem novem izdelku, ki bo izšel v prvem tednu julija, štirinajst skladb.
117.1 MHZ
Radio Velenje
.LESTVICA
I ■
I ■
I
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.
1.	Pajdaši - Drobna laž
2.	Domen Kumer s prijatelji - Nekoč bom jaz tvoj angel
3.	Zaka pa ne - Pridi nazaj
4.	Ansambel Vihar - Še čakam te
5.	Gianni Rijavec in Zidaniški kvintet - Adijo Špela
6.	Veseli Svatje - Ljubim ženo poročeno
7.	Novi spomini - Fičfirič
8.	Ansambel Donačka - Vem, da nisem sama
9.	Štajerski Baroni - Pesem o ljubezni
10.	Ansambel Lisjaki - Daleč je dom
Po 28 letih zmaga za Nemčijo
V Oslu se je v soboto zvečer odigralo zadnje dejanje letošnjega Evrosonga. Pred 18.000-glavo množico v Telenor areni se je pomerilo dvajset izvajalcev, ki so se v finale uvrstili skozi dva pre-dizbora, in pet nastopajočih, ki so imeli neposredno pravico nastopa v finalu. Petindvajseterica se je borila za glasove televizijskih
vključno z najnovejšim singlom EO, ki napoveduje tako novo ploščo kot poletno koncertno sezono. Šank Rock bodo po nekaj letih spet nas to pi li na legen dar nem Rock Otočcu, že jutri, v petek, 4. junija, pa jih bo mogo če videti in slišati tudi v Celju.
Laibach med 300
Ob 30-letnici delovanja je skupino Laibach doletela še ena čast - njihovo ploščo Opus Dei, ki je
nica je doslej v svoji karieri, ki traja že več kot dvajset let, prodala več kot 60 milijonov albumov in velja za eno najbolj prodajanih samostojnih izvajalk na svetu.
Lovšinov Hudičev Sod
Pero Lovšin je pri ZKP RTV Slovenija izdal že svoj osmi samostojni album, ki ga je naslovil Hudičev sod. Na njem se je po
I ■
I ■
I
...več na: www.radiovelenje.com
gledalcev in letos tudi strokovne komisije, na koncu pa je največ točk osvojila nemška predstavnica, 19-letna pevka Lena, ki je s skladbo Satellite z naskokom premagala konkurenco. To je po 28 letih spet zmaga za Nemčijo, ki je leta 1982 zmagala s skladbo Ein bisschen Frieden pevke Nicole. Drugo mesto je osvojila Turčija, tretje pa je pripadlo Romuniji. Slovenija se v finale ni uvrstila, v drugem predizboru v četrtek je med sede mnaj sti mi nas to-pajočimi s šestimi točkami osvojila predzadnje, šestnajsto mesto. Tako so se žal uresničile napovedi stavnic, ki so naši predstavnici napovedovale uvrstitev pri dnu razpredelnice.
Šank Rock v Celju
Šank Rock že vrsto let velja za eno od koncertno najbolj aktivnih in najuspešnejših skupin. Tudi letos bo zasedba poskrbela za zajetno dozo rocka na vseh večjih slovenskih odrih, saj imajo fantje do sredine septembra za zdaj načrtovanih že osemnajst koncertov. Ti bodo potekali hkrati s snemanjem nove plošče, sicer pa so v repertoar letošnjih poletnih nastopov vključili nekaj pesmi starejšega datuma in nekaj novejših,
leta 1987 izšla pri neodvisni založbi Mute Records, je britanska revija Metal Hammer namreč uvrstila med 300 najpomembnejših metalskih albumov vseh časov. Metal Hammer je sicer največja revija za področje metal glasbe na Otoku, novico pa je objavila v svoji majski publikaciji. (www.metal-hammer.co.uk/magazine/)
Kylie in Aphrodite
Konec junija se na glasbene lestvice vrača popularna avstralska pevka Kylie Minogue. Pri založbi
svoje lotil nekaterih glavnih tem slovenskega ljudsko zabavnega izročila, kot so ljubezen, glasba, vino, veselje, vojska ... in še kaj. Na Hudičevem sodu je štirinajst Perovih novih skladb, edina predelava, in to afriškega koma da, je pesem Jarabi, ki jo je Pero skupaj z Ano Vipotnik odpel za album
Parlo pho ne bo namreč izšel njen novi single All The Lovers. Izid skladbe pomeni tudi napoved njenega novega studijskega albuma z naslovom Aphrodite, katerega izid je predviden 5. julija. To bo Kyliejin že peti album pri založbi Parlophone, podobno kot predhodniki pa bo tudi ta postregel s plesno pop glasbo. 42-letna zvezd-
Fake Orchestra Made in China. Hudičev sod je nastal v sodelovanju s kitaristoma in producento-ma Igorjem Leonardijem in Magnificom, poleg njiju pa so sodelovali še basist Krešo Tomec, harmonikar Rihard Zadravec Riki, bobnar Jure Rozman in pevka Maja Keuc.
NASI KRAJI IN LJUDJE

3. junija 2010
Zlati gimnazijci
Na Gimnaziji Velenje, ki je ena od šestih šol Šolskega centra Velenje, vsako šolsko leto vpišejo v kroniko šole dijake, ki izstopajo iz sivine povprečja z uvrstitvami na najrazličnejših tekmovanjih. Na zajeten sez nam se je za šol sko leto 2008/2010 že vpisalo sedem dijakov, ki so osvojili zlato priznanje na tekmovanjih iz najrazličnejših znanj.
Dijakinja 4. letnika Jana Obšteter se je izkazala na tekmovanju iz biologije. »Nanj se nisem posebej pripravljala, ker smo snov ponavljali pri rednem pouku in se na takšen način »urili« za maturo. Izšlo se mi je zelo dobro. Kaj mi pomeni zlato priznanje? Prijeten občutek je, spodbuda za nadaljnje delo, daje ti večje možnosti za pridobitev oziroma za to, da obdržiš štipendijo. Glede na to, da me čaka zrelostni izpit, tudi potrditev, da sem nanj dobro pripravljena. Študij bom nadaljevala na biotehnični fakulteti v Ljubljani.«
Žiga Gregorin, dijak 2. letnika, Gregor Rus in Borut Lampret, dijaka 3. letnika, se kitijo z zlatim pri-
znanjem iz matematike. "Že od otroštva sem navdušen nad matematiko in s tekmovanj iz tega predmeta že hranim nekaj priznanj, a tokrat sem zbirki prvič dodal zlato. Vnete priprave nanj so se obrestovale. Poleg potrditev znanja mi pomeni izziv za nove preizkušnje. Prihodnje šolsko leto se bom še bolj trudil in se poskusil uvrstiti še višje med dobitniki zlatih priznanj," je povedal Gregor Rus. Stari znanec tekmovanj iz matematike in logike je Žiga Gregorin. »Uspehe iz osnovne šole z državnih tekmovanj, ki so potrdili znanje, sem tokrat nadgradil. In to si bom prizadeval tudi v naslednjih letih. Samo znanje, pridobljeno pri rednem pouka, je za kaj takega premalo, zato je zlato priznanje spodbuda, da bom odprl še kakšen matematični učbenik.«
»Težko bi rekla, daje tekmovanje iz slovenskega jezika tekmovanje iz znanja materinščine. Pisali smo namreč spis. Je pa res, da najbrž poleg vsebine štejejo tudi napake,
zato je potrebno poznati ločila in še kaj drugega,« je povedala Mihaela Štiglic, dijakinja 3. letnika in nadaljevala: »Ne bi rekla, da mi slovenski jezik »leži«, imam raje matematiko. Vendar sem se izkazala na šolskem tekmovanju, se uvrstila na državno in ... Občutek je prijeten, nova izkušnja v pripravah na nadaljnjo življenjsko pot.«
Vid Jazbec, dijak 2. letnika, je osvojil zlato priznanje na tekmovanju iz logike in kemije. "Na najzahtevnejših preizkušnjah iz logike tekmujem že od 5. razreda osnovne šole dalje. Vsak uspeh mi veliko pomeni. Nad kemijo sem navdušen, zato mi osvojeno priznanje na tem področju pomeni še več. Zadal sem si nalogo, da ga osvojim tudi prihodnje šolsko leto."
»Na tekmovanje iz fizike sem se pripravljal zavzeto, dal vse od sebe in uspeh je tu. Prijeten občutek je imeti zlato priznanje v žepu. Je potrditev, da delam prav. Prepričan sem, da mi bo pridobljeno znanje koristilo pri rednem pouku fizike in tudi sicer. Razmišljam namreč o študiju v tej smeri,« je povedal Kristjan Kuhar, dijak 3. letnika.
■ Tp
Velenjčani v Plesnem vrtincu 2010
Rogaška Slatina, 27. maja - Letošnja revija plesnih skupin celjske regije v Plesnem vrtincu se je odvrtela v kulturnem domu v Rogaški Slatini. Z vseh območnih revij na Celjskem območju je strokovna spremljevalka Kristina Poj-bič Champaigne izbrala 15 otroških in prav toliko mladinskih koreografij, ki so se v dveh delih zvrstile na odru kulturnega doma Rogaška Slatina. Z območne revije Velenjski plesni oder 2010, ki je bila 11. marca v Velenju, je na regijsko revijo uvrstila 6 koreografij Plesnega studia N Velenje.
V otroškem delu revije se je predstavila skupina za sodobni ples 2 s koreografijo Polone Boruta V kraljestvu povodnega moža. V popoldanskem mladinskem programu seje Plesni studio N Velenje predstavil s koreografijo Polone in Lucije Boruta Naše Bukvice, s koreografijami Nine Mavec Krenker Zar-jovena dvičica in sklopom dveh koreografij Dekletam in Šumeči valovi. Strokovna spremljevalka regijskih revij Sinja Ožbolt, ki izbira program za obe republiški prireditvi (Pika miga in Festival Živa), je velenjske plesalce in kore-ografinje zelo pohvalila, rezultati izbora pa bodo znani konec meseca junija.
■ Foto: Velja Bunjevčevič
Stopinje na odru
Plesni studio N Velenje se bo v soboto, 5. junija, ob 18. uri predstavil v domu kulture Velenje s povsem novim programom, ki so ga letos poimenovali Če sploh kje so? Na 17. zaključni produkciji Stopinje na odru se koreogra-finje in plesalci ukvarjajo z vprašanjem, ali je še kje v vesolju pla net, podo ben naše mu pla ne -tu, in če je, kakšni so njegovi pre bi val ci. Če vas mika izve de -ti, kakšna bitja živijo v domišljij skem sve tu Ples ne ga stu di a N, si oglejte predstavo.
Na regijskem srečanju plesnih skupin je več koreografij predstavil Plesni studio N. Za
nastope jih je republiška selektorica Sinja Ožbolt pohvalila.
Nasnuli ogrlico turističnih zanimivosti
V Vinski Gori ponosni na prvi slovenski mladinski Turistično informacijski center, ki so ga ob bogatem kulturnem programu odprli v soboto - Mladi se že veselijo prvih obiskovalcev, ki jih bodo vodili po treh urejenih turističnih poteh
Odprtje novo urejenih prostorov M TIC-a v Vinski Gori je bilo odlično obiskano, program pa so pripravili mladi, ki bodo odslej še bolj aktivni turistični delavci.
Vinska Gora, 29. maja - V soboto dopoldne so v Vinski Gori, v tamkajšnji podružnični šoli, odprli lepo urejene prostore novega Mladinskega informacijskega turističnega centra. Ta je poseben tudi zato, ker je prvi tovrsten v Sloveniji, v njem pa bodo delali mladi turistični delavci. Vodila jih bo Anica Drev, ki je več o delovanju »M TIC-a«povedala tudi na sobotni kulturno bogati otvoritvi, v kateri so nastopili učenci matične in podružnične šole Gorica, zapel pa je tudi odličen otroški pevski zbor OŠ Gorica. Idejo in odprtje pisarne sta med drugimi pozdravila župan MO Velenje Sre čko Meh, ki je številnim krajanom povedal tudi več o nadaljnjem razvoju kraja, ter pomočnica ravnatelja OŠ Gorica Sonja Ramšak, ki ni mogla prehva-liti pridnih šolarjev podružnične šole v Vinski Gori.
Anica Drev nam je povedala,
kako so idejo o odprtju mladinskega TIC-a spravili v življenje: »Ideja o mladinskem TIC-u ni nova, 'stara' je že kar nekaj obdobij, vendar nikoli ni bilo korajže, dajo spravimo v življenje. Letos, ko so mladi iz Vinske Gore izdelali raziskovalno nalo go, s kate ro so naka za li smeri razvoja turizma v kraju prav za mlade, smo se odločili, da to najlepše nadgradimo, če odpremo Mla din ski TIC. Tudi zato, da ne bomo samo hodili po naših treh lepo urejenih turističnih poteh v kraju, ampak da bomo sami tudi pridobivali turiste, predvsem mlade iz vse Slovenije. Ob pomoči vodje velenjskega TIC-a Slavka Huda-rina, kije idejni vodja projekta, smo se na današnje odprtje pisarne pripravljali z vso vnemo. Pomagal nam je Ivan Planinc, ravnatelj OŠ Gorica, Franc Špegel iz Turistične zveze Velenje, MO Velenje, predvsem pa smo hvaležni podjetniku
Tomažu Ročniku, ki je financiral ureditev pisarne za M TIC.«
In kako bo mla din ski TIC delo -val? »Otro ci so sami izrazili željo, da bodo delali v pisarni TIC-a, ki bo pravza prav delova la tako kot tisti za odrasle; sami se bodo potrudili, da bodo privabili turiste v kraje, kjer jih bodo mladi ne le sprejeli, ampak tudi vodili na oglede. Pripravljali bodo tudi delavnice. Sedaj, ko so mladi pod mentorstvom mlade Ane Žerdoner nasnuli ogrlico turističnih znamenitosti v kraju, je čas, da jih predstavijo čim več obiskovalcem,« je še dodala naša sogovornica.
Mla din ski TIC bo zaen krat na široko odprl vrata vsako soboto in nedeljo dopoldne, ko bodo mladi sedeli v pisarni in čakali na turiste. Po kraju bodo vodili tudi med tednom, odvisno od povpraševanja, ki si ga res zelo želijo.
■ bš
Na kulturnem bazarju v prestolnici
Ljubljana, 20 maja - V Cankarjevem domu v Ljubljani je bil Kulturni bazar, ki so ga skupaj pripravili ministrstvi za šolstvo in šport ter za kulturo in Zavod RS za šolstvo. Predstavilo se je več kot 150 ustanov in samostojnih kulturnih ustvarjalcev iz vse Slovenije. Uspeš no je bila zasto pa na tudi
velenjska kultura. Predstavili so Muzej Velenje, Galerija Velenje, Muzej premogovništva Slovenije, Festival Velenje ter Kino Velenje. Vsi so predstavili svojo celotno ponudbo, poseben poudarek pa je bil namenjen programom in projektom, ki jih posamezne institucije pripravljajo za otroke in mlade,
predvsem za organizirane šolske skupine.
Velenjčane je spremljala tudi Pika Nogavička, ki je obiskovalce že vabila na 21. Pikin festival, ki bo letos potekal med 19. in 25. septembrom. Festival Velenje je na bazarju predstavil tudi svojo novo publikacijo »Program za velike in male«, v kateri so zbrali vse predstave lastne produkcije (od lutkovnih in plesnih predstav do njihove zadnje uspešnice - muzikala Čarovnik iz Oza), s katerimi želijo gostovati po vsej Sloveniji.
Poseben poudarek so dali predstavitvam in projektom, ki jih velenjske kulturne ustanove
pripravljajo za otroke in mladino.
VI PIŠETE
»
Marjanke« na prvem samostojnem koncertu
Velenje, 25. maja - Prejšnji torek zvečer se je na Velenjskem gradu s svojim prvim samostojnim koncertom predstavila citrarska skupina »Maijanke«. Pripravili so bogat in pester enourni program. S petjem jih je spremljala Martina Zapušek in citrarka Mira Slemenšek, s flavto Jernej Marinšek in z violino Leja Krt.
Številne poslušalce so navdušili z nežnimi zvoki citer, ki jih je lepo dopolnilo petje, flavta in violina. Tako so skupaj s poslušalci ustvarili prijeten večer na tem resnično lepem prostoru za tovrstne koncerte. Citrarska skupina Marjanke deluje v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje že nekaj let. Njihov vodja je dolgoletni citrar
Marjan Marinšek, po katerem je skupina dobila tudi svoje ime.
Skupino sestavljajo: Boža Bauer in Betka Kralj (obe iz Domžal), Darja Sintič (iz Celja) in iz Velenja: Mira Preložnik, Mira Slemen-šek, Jožica Klanfer, Anica Sešelj in Milica Tičič. Kljub temu da so na citre pričele igrati v poznejših letih svojega življenja, jim volje in vztraj-
nosti ne manjka. Imele so že 24 nastopov, tako v Velenju kot tudi po drugih krajih po Sloveniji. Tudi načrti so bogati. Nastopile bodo v okviru prireditve »Prešmentane citre«, jeseni pa tudi v Cankarjevem domu v okviru desetega festivala Univerz za III. življenjsko obdobje.
■ MT
»Marjanke« so skupaj s poslušalci in glasbenimi gosti ustvarile prijeten večer.
Velika Inventura ali mladost na kvadrat
V četrtek, 27. maja, so v Galeriji Velenje odprli razstavo del dijakov likovnega dela umetniške gimnazije Velenje. Po pozdravu kustodinje Mile ne Koren Boži ček je o delu spregovoril njihov učitelj Željko Opa-čak, akademski slikar, razstavo pa je uradno odprl ravnatelj gimnazije Rajmund Valcl. Dijaka glasbenega dela umetniške gimnazije sta z igranjem na kitaro obogatila program svojih sošolcev. Svežina in bogastvo sta atributa te razstave.
Veliko število izdelkov, ustvarjenih v številnih tehnikah, pričajo o raznoterosti postopkov, tako kot značajev njihovih avtorjev. Vse prekipeva od radovednega raziskovanja in rasti. Igrivo. Predstavljeni so izdelki šestih praktičnih in teoretičnih predmetov risanje in slikanje, likovna teorija, predstavitvene tehnike, plastično oblikovanje, osnove varovanja dediščine ter bivalne kulture. Vtis je, da je sicer velika Galerija Velenje naenkrat postala premajhna za tako obsežno razstavo.
Mladost vabi, prepustite se ji še vi v naslednjih nekaj dneh ter uživajte v njihovi krativnosti.	■
Velenjski gimnazijci na MICC na Poljskem
Maj je skupina osmih velenjskih gimnazijcev z mag. Alenko Gortan
preživela nadvse delovno, kajti pripravljali smo simulacijo sodnih procesov proti vojnim zločincem Flic-ku (Nuernberški proces), Marti-novicu in Erdemovicu (Srebrenica in Mostar v Jugoslovanski vojni) ter Ruggiu iz ruandske vojne. Dijaki so sodelovali s kolegi iz nemškega Freiburga, poljske Varšave in romunske Bucovine. V skupinah po štiri so že mesec dni pred srečanjem v kongresnem centru v poljski Kryzovi preko elektronskih medijev pripravljali zgodovinsko ozadje posameznih primerov in nato skupaj s trenerji (mladimi pravniki in politologi) pripravili simulacijo sojenja. Vsak posamezni primer je obravnavala skupina štirih tožilcev, zagovornikov in sodnikov. Blaž Jezeršek je dobil vlogo zagovornika v primeru Flick, Vid Jazbec je bil tožilec, Klara Salobir branilka v primeru Martinovic, Teo Vajdl je bil sodnik, Črt Skornšek obramba v primeru Martinovic, Ana Marija Vipavc je bila sodni-
ca, ŽigaVajdič tožilec v primeru Ruggiu, Jerca Aubreht pa je dobila vlogo poročevalke. Skupina poročevalcev je izdelala tudi video posnetek (Poročila iz Kryzove) in dve izdaji časopisa v angleščini.
Na spoznavnem večeru smo Velenjčani udeležencem postregli s slovenskimi specialitetami in jim
predstavili Slovenijo, naše mesto in njegove potenciale. Spoznali smo tipične poljske jedi (veliko zelja), Romuni so nas presenetili z dobrim sirom (kako ga delajo, je bilo tisti hip odveč), Nemci pa s slanino. Zaplesali smo slovensko polko, romunsko kolo in seveda ni šlo brez poljske poloneze in pred-
vsem veliko smeha. Projekt smo zaključili s slavnostno podelitvijo, ki ji je sledilo še dolgo potovanje z vlakom proti Sloveniji. Dijaki so se ob zmagi na koncu zahvalili profesorici za pogum, da jih je prijavila na tako zahteven projekt, in že snujejo načrte za naslednji podvig.
■ Alenka Gortan
Pri petnajstih izdala mla din ski roman
15-letna Velenjčanka Laura Kregar, ki končuj e deveti razred na OŠ Miha Pintarj a Toleda, bo svoj mladinski roman »V iskanju sreče« predstavila drevi v velenjski Knjižnici
Bojana Špegel
Velenje, 3. junija - Mlada Laura Kregar iz Velenja je še pred iztekom svojega zadnjega leta v osnovni šoli v roke prijela knjigo, ki jo je napisala lansko jesen in zimo. Že kot majhna deklica je kazala dar za pisanje, njen prvenec V iskanju sreče pa je mla-din ski roman o dekletu Marie, ki je podobna dekletom svoje starosti, pa ven dar dru gač na. »Največja odlika romana je, da ni »zapackan« z izkušnjami in razumevanjem odraslega človeka,« pravi urednica knjige Ana Duša iz založbe Skrivnost. Z mlado pisateljico smo se pred nocojšnjo prvo javno predstavitvijo v velenjski Knjižnici - več o sebi in knjigi bo ob 19.19 uri povedala v pogovoru z Mileno Ževart - pogovarjali tudi mi.
Laura je knjigo posvetila svoji najboljši prijateljici Katarini, pisati pa jo je začela lani oktobra. »Najprej sem pisala »kar tako«, ko sem zapiske pokazala mami, pa meje spodbudila, da nadaljujem, da iz tega še nekaj bo. Dobila sem voljo in knjigo dokončala v treh mesecih. Najprej sojo prebrali starši, potem sem jo pokazala tudi svojim najbližjim prijateljem,« nam je mlada pisateljica povedala na začetku. K temu doda, da so ji dobro ležali šol ski spi si in da dokaj redno piše tudi dnevnik. »Ko sem pisala knjigo, sem vsa svoja čustva zlivala na papir. Pisanje je bilo kot fiter, saj sem ob njem preživljala precej žalostno obdobje v življenju. Knjiga ni avtobiografska, sem pa vanjo vključila nekaj manjših dogodkov, ki so se mi res zgodili.«
In kakšna je zgodba njenega mladinskega romana? »Glavna junakinja Marie preboleva smrt svojega fanta, išče moč, da bi zopet zaživela tako, kot je pred tem dogodkom. Na koncu knjige to najde in stopi na novo pot,« Lau ra, ponos na na svoj prvenec, na kratko predstavi zgodbo romana. Knjigo je že razdelila prijateljem in učiteljem, prvi odmevi so odlični. »Knjigo pripo-
Mlada pisateljica Laura Kregar s svojim prvencem »V iskanju sreče« v rokah.
ročam predvsem mladim bralcem, najstnikom torej. Želim, da bi z njeno pomočjo spoznali, da se tudi po zelo tragičnih dogodkih da najti srečo in zaživeti na novo. Upam, da to ni moja zadnja knjiga, želim še pisati.« Laura bo šolanje nadaljevala na celjski Gimnaziji Center; tam bo imela še štiri leta časa, da se odloči, kako naprej, čeprav pravi, da se že spogleduje s psihologijo. In da bo pisanje vedno ostalo njeno veselje.
Dohodninska olajšava pri pokojninskem varčevanju nad 10 let!
Pokliči 080 19 56 ali klikni www.sop.si.
akulteta
Dodiplomski visokošolski strokovni programi na Doba fakulteti: ' MARKETING 1 POSLOVANJE
< POSLOVNA ADMINISTRACIJA
■	ORGANIZIRANJE IN MENEDŽMENT SOCIALNIH DEJAVNOSTI««0
Podiplomski magistrski programi na Doba fakulteti: MEDNARODNO POSLOVANJE
■	ORGANIZIRANJE IN MENEDŽMENT SOCIALNIH DEJAVNOSTI««0 MENEDŽMENT VSEŽIVUENJSKEGA IZOBRAŽEVANJA««0
Klasični Info dan bo 9.6., ob 16. uri, na Dobi in v DE Ljubljana. Informacije in svetovanje vsak dan v vseh študijskih središčih.
Do 30.6.2010 boste pri plačilu vpisnine lahko uveljavljali poseben popust ob 20-letnld Dobe.
doba fakulteta, preäemow 1, maribor, fataltteta®dc4ie.si; tal. 02 228 38 90
www.fakulteta.doba.sl
VI PIŠETE

3. junija 2010
Tradicija, kakovost ... jih delajo prepoznavne
Člani 10 sekcij Kulturnega društva Šmartno ob Paki lani nastopili skoraj 80-krat - Želijo obnoviti kulturni dom - Mijo Žerjav na predsedniškem mestu zamenjal Tomaž Lesnjak
Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki, 22. maja -
Minulo leto je bilo za blizu 150 članov 10 sekcij, ki delujejo pod okriljem Kulturnega društva Šmartno ob Paki, zelo delovno. Vsaj tako je na skromno obiskanem občnem zboru v dvorani šmarškega kulturnega doma pri pregledu opravljenega dela v letu 2009 dejala dosedanja predsednica društva Mija Žerjav.
Po njenih besedah šmarške kulturne zanesenjake delajo prepoznavne doma in marsikdaj tudi na tujem tradicija, kakovost in samo število nastopov. Teh je bilo lani skoraj 80. Ob tej priložnosti je okrcala tamkajšnje občane, ki bi lahko - po njenem mnenju - s svojim obiskom dali prireditvam večjo odmevnost. Večkrat pogrešajo kakšen znan obraz. Na začetku poročila se je dotaknila materialnih pridobitev. Z denarjem, ki so ga prejeli na razpisu Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in sredstvi lokalne skupnosti, so posodobili ozvočenje v dvorani, kupili nekaj opreme v sodelovanju s Kulturnim društvom Gorenje, sami so zbelili bivšo kino kabino, uredili elektriko in poskrbeli za lepši videz avle doma.
V domačem okolju so bili organizatorji nekaterih prireditev, tudi
S skromno obiskanega občnega zbora
druge so obogatili s svojimi nastopi. Sicer pa so člani Gledališča pod kozolcem februarja lani premierno uprizorili delo Mrtve duše, z njim gostovali po Sloveniji, član skupine Jože Robida pa je pa prejel za stransko vlogo v tej rdeče--črni komediji priznanje Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Na premiero novega odrskega dela se je pripravljala tudi mladinska skupina gledališča. Več priložnostnih nastopov je imela folklorna skupina Oljka, ki je med drugim sodelovala še na medobčinskem srečanju folklornih skupin. Lani je skupina prvič organizirala kuhanje
oglja. Nadvse uspešno je bilo lansko leto za mešani pevski zbor, za plesno skupino Fione, moški zbor Franca Klančnika je zapel na različnih proslavah in prireditvah v občini, člani literarne skupine Potke so ustvarjali vsak zase, prav tako likovniki in sestav Vesele babice. Tambu-raši pa igrajo v orkestru kulturnega društva Polzela.
V nadaljevanju občnega zbora so izvolili novo vodstvo. Mijo Žerjav je na predsedniškem mestu zamenjal Tomaž Lesnjak, ki je doslej vodil folklorno skupino. Ta je o letošnjem delovnem programu povedal, da bo med prednostnimi
nalogami skupen projekt vseh sekcij društva. Predstavili ga bodo sredi septembra, v njem pa bo nastopilo blizu 100 članov društva. Sicer pa ima vsaka sekcija svoj program, v njem pa predvidene koncerte, nastope. Skupna jim bodo še prizadevanja za nadaljnjo obnovo kulturnega doma in reševanje prostorske stiske ter program abonmajskih predstav. Župan Alojz Podgoršek je povedal, da se jim bo morda želja glede prostorov letos le uresničila, saj se za zdaj obeta, da bi se občinska uprava izselila iz kulturnega doma drugam.
Za en dan postali kuharji
Učenci drugih razredov OŠ Gorica smo imeli naravoslovni dan- Priprava solat.
V uvodnem delu smo spoznali kuharja San-dija in Milana. Razdelili smo se v štiri skupine, zavihali rokave, si zavezali predpasnike in seveda umili roke ter pričeli delati. Nato smo lupili, rezali, sekljali, mešali ...
V skupinah smo pripravili šest vrst solat: sadno, šopsko solato, solato iz polnozrnatih testenin, zeleno solato s tuno, krompirjevo solato s kumaricami in pisano solato. Ko smo pripravljali solate, so se nam že pošteno cedile sline, zato smo komaj čakali, da jih poskusimo. Še prej pa smo se pogovorili o zdravi prehrani, izdelali smo prehrambeno piramido in ugotovili, daje uživanje sadja in zelenjave zelo koristno, saj vsebuje zaščitne snovi, ki naše telo varujejo pred različnimi boleznimi.
Potrudili smo se pri dekoraciji mize, zgubali serviete, pripravili šopke... Ker je pomlad pisa-
na, je bila tudi naša miza polna barv. Povabili smo tudi goste in sledila je degustacija. Uživali smo in bili ponosni na svojo bogato obloženo mizo.
Ta dan smo se veliko naučili o zdravi prehrani. Spoznali smo, daje hrana nujna za rast ter da uživanje zdrave hrane pomaga ohranjati naše zdravje. Prav tako pa smo v praksi spoznavali kulturo obnašanja pri mizi.
Ob koncu smo se še zahvalili kuharjema in se za spomin še fotografirali.
■ Nevenka Brešar
Športni vikend
Bele Vode - V tem kraju so poskrbeli za zanimiv vikend. Kulturno-športno društvo Vulkan je poskrbelo za organizacijo dveh športnih turnirjev. V soboto je potekal nogometni turnir, ki se ga je udeležilo 9 ekip. Na koncu je slavila ekipa Belih Vod, druga je bila Lepa Njiva in tretje Ljubno.
V nedeljo je bil turnir odbojke na mivki. Na njem je sodelovalo šest ekip. Zmagala je ekipa Florjan,
drugouvrščena je bila ekipa Lepa Njiva. S tretjim mestom se je
morala zadovoljiti ekipa Tesarstvo Peter Grudnik.
IS. P.
Mladi muzealci na Kavčnikovi domačiji
Tudi letošnje majsko srečanje mladih muzealcev je bilo na Kavčnikovi domačiji v Zavodnjah pri Šoštanju.
Za to, da je otroke pri prihodu na domačijo pričakal vonj po sveže pečenem domačem kruhu iz krušne peči (seveda smo se ga do sitega najedli), sta poskrbela gospa Slavica in gospod Gvido, za katera se je nedeljsko jutro začelo že ob peti uri.
Muzealcem smo namenili vrsto različnih aktivnosti in jih prepustili lastni izbiri, kaj bodo počeli. Andreja Zelenik je pripravila pomladansko obarvane ustvaijalnice, v katerih sije bilo mogoče izdelati izdelke iz gline, ptičke na kljukici, marjetice velikanke, si okrasiti klik-klak kroglice ter se polepšati z venčki iz ivanjščic. Svoje spretnosti so lahko preizkušali pri hoji s hoduljami in vodenjem tikca, pri katerih pa so hitro ugotovili, da sta to igri, kijih še vedno zelo dobro obvladajo njihovi babice in dedki. Posebno doživetje je bila tudi peka jabolk, s katero se je marsikdo srečal prvič. Seveda ni manjkal tudi ogled več kot 400 let stare Kav-čnikove dimnice.
■ Tekst in fotografija: Tanja Verboten
Biti poslanec - Jaz poslanec
Dijaki 3. A Gimnazije Velenje smo se bolj za šalo kot zares spomladi prijavili na tekmovanje v simulacijah evropskega parlamenta. Projekt »Res dijaška EU«, ki so ga pripravili v klubu evropskih študentov, je sofinancirala Evropska unija (pri izvedbi je pomagala tudi informacijska pisarna evropskega parlamenta).
Na poti do glavne nagrade - tridnevno potovanje v Bruselj in Strasbourg - smo se morali dokazati v treh krogih simulacij. Prvi krog smo izvedli kar pri razredni uri. Na regijske simulacije smo se v spremstvu profesoric Tanje Golob in Sandre Dostal podali v Novo Gorico. Od tam nas je pot vodila na nacionalno simulacijo v Ljubljani.
Na prvi stopnji smo se prebili naprej ob pomoči razlage Jana Škober-neta in z velikim ščepcem improvizacije. Na regijsko simulacijo smo se morali odpeljati v Novo Gorico, zato smo se malo bolj pripravili in seznanili s tematiko. Zagovarjati smo morali obvezno označevanje države porekla na vseh izdelkih. Poleg tega smo se morali seznaniti tudi z energijsko politiko, kije bila predmet debate drugih dveh skupin. Dobili smo vse možne točke za debato, potem pa so nam žal morali odbiti lepotnih 0,5 točke (od 112). Kljub temu smo se uvrstili na nacionalno simulacijo, kije potekala 14. maja v stavbi parlamenta v dvorani državnega sveta.
Tu so bili vsi dobro pripravljeni, tako Srednja šola Domžale kot Škofijska gimnazija Vipava, za najtrši oreh pa so se izkazali predstavniki Gimnazije Novo mesto. Tudi temi sta bili dosti zahtevnejši in obsežni -mladinska politika EU in varovanje državljanskih pravic na spletu. O slednji smo razpravljali z Domžalčani, vmes pa so nas predvsem predstavniki Novega mesta poskusili s komentarji čim bolj potolči in priboriti še kakšno točko sebi v prid. K sreči Domžalčani niso bili niti približno tako napadalni in smo uspeli po slabi šolski uri doseči kompromis (kar seje bolj redko zgodilo). Zasedanje smo zaključili z glasovanjem.
Z gimnazijo Novo mesto smo bili precej izenačeni, zato smo komaj čakali, da se na razglasitvi rezultatov nehajo zahvalni govori. Bili smo na trnih: »Smo zmagali ali nismo?« Predstavnik komisije je oznanil: »Zmagovalec nacionalne simulacije je... gimnazija Velenje.« Toooo! Skočili smo v zrak, kot da so naši premagali Veliko Britanijo na svetovnem prvenstvu v Južni Afriki. »Pozabi zdaj bonton in uglajenost, ZMAGALI SMO, v Bruselj gremo!«
■ Maja Zupančič
MODROÜB KRONIKA
Preprodajalci v priporu
V preiskavi zasegli 1.000 gramov amfetaminov in 250 gramov kokaina - V priporu trije Velenjčani, ki so z drogami oskrbovali velenjske odvisnike
Celje, 1. junija - Kriminalisti in policisti Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Celje so v sodelovanju s kriminalisti Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Ljubljana dne 28. maja letos zaključili obsežno preis-
kavo kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami.
Zaradi suma storitve enaintridesetih kaznivih dejanj so kazensko ovadili pet slovenskih državljanov, starih od 20 do 33 let. Ob zaključku pre-
iskave je bilo po odredbi preiskovalnega sodnika opravljenih šest hišnih preiskav. Ena hišna preiskava je bila opravljena na območju pristojnosti Policijske uprave Ljubljana, preostale pa na območju pristojnosti Policijske uprave Celje, v Velenju. Zoper pet osumljencev je bilo odrejeno pridržanje po Zakonu o kazenskem postopku.
Predkazenski postopek je usmerjalo Okrožno državno tožilstvo v Celju.
Kriminalisti Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Celje so obsežno preiskavo omenjenih kaznivih dejanj začeli oktobra lani. Pri preiskavi kriminalne združbe so uporabljali klasične metode policijskega dela ter prikrite preiskovalne ukrepe, s katerimi so pridobili dokaze o izvrševanju organiziranih oblik kaznivih dejanj.
Osumljenci z območja Velenja so skrbeli za oskrbo odvisnikov s prepovedanimi drogami kokain in amfetamin. Drogo so nabavljali pri 29-letnem osumljencu z območja Ljubljane, kije bil za istovrstna kazniva dejanja obsojen že leta 2003.
V preiskavi je bilo zaseženo okoli 1.000 g amfetaminov in 250 g kokaina. Vrednost grama prepovedane droge amfetamin je približno 10 evrov, vrednost grama kokaina pa se giblje med 60 evrov in 80 evrov.
Pri hišnih preiskavah so kriminalisti pri dveh osumljenih našli več delov orožja (mehanski sprožilci za detonatorje) in 105 pištolskih nabojev, za kar bo podana kazenska ovadba zaradi nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva.
Po končani preiskavi so s kazensko ovadbo k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Celju privedli štiri osebe. Preiskovalni sodnik je najprej vsem štirim odredil sodno pridržanje, v nadaljevanju pa trem osebam pripor.
Podrobnejše informacije je na novinarski konferenci predstavil Jože Senica,
vodja Sektorja kriminalistične policije PU Celje.
Odprtje sobe, namenjene razgovoru z otroki in mladostniki
Celje, 28. maja - Kriminalisti Skupine za mladoletniško kriminaliteto Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Celje bodo odslej razgovore z najmlajšimi žrtvami in storilci kaznivih dejanj, opravljali v prijaznejšem okolju. V petek so namreč dočakali odprtje novega prostora - sobe za razgovore z otroki in mladostniki.
Ideja o prijaznejšem prostoru je bila med kriminalisti v Skupini za mladoletniško kriminaliteto prisotna že dlje časa. Doslej so razgovore z najmlajšimi žrtvami in storilci kaznivih dejanj opravljali v običajnih sobah za razgovore, nekaj časa tudi v zunanjih institucijah. Odslej pa jim je na voljo na novo urejen, otrokom in mladostnikom prijazen prostor, ki so ga uradno odprli v petek.
Otvoritev novega prostora so popestrili s kratkim glasbenim programom, zbrane sta nagovorila
Zdenka Jan, vodja Skupine za mladoletniško kriminaliteto, ter direktor Policijske uprave Celje mag.
S svečanosti na PU Celje
Karol Turk, ki sta sobo s prerezom traku tudi svečano odprla.
Klemen Čampa V-Racing zmagal v skupini N 2000
Na letošnji prvi gorski hitrostni dirki v Sevnici je bila zelo številna tudi zasedba dirkačev iz kluba V-Racing Velenje. Na listi sicer ni bilo nekaj do sedaj naj uspeš nej ših (Zajelšnik, Grudnik, Boh), vendar pa so tudi mlajši člani zelo uspešno branili klubske barve. Ob dobri tehnični in strokovni podpori kluba V-Racing je novinec, 22-let-ni član kluba Klemen Čampa, z avtomobilom Renault Clio 2.0 RS osvojil prvo mesto v prvenstvu FIA Challenge v skupini N 2000. Za Klemna, ki je pričel tekmovati letos, je to sploh prvi nastop na kakšni gorski dirki, zato je ta uspeh toliko večji. V skupini N generalno je zasedel 3. mesto, v generalni razvrstitvi pa je bil 13. med 48 udeleženci. Prvi nastop na goski dirki je bil tudi za Davida Paradiža v Suba-
ruju Impreza GT, kije do sedaj tekmoval v avto slalomu, tokrat pa v FIA Evropskem pokalu E1 in bil v svoji kategoriji 7. ter generalno 16. Rezultat bi lahko bil še boljši, a je
imel David zaradi zelo spremenljivega vremena pripravljeno preskromno paleto dirkalnih pnevmatik.
Prvič sploh v dirkalnem avtomobilu na dirki pa je bil tudi mladi
Jure Žove, 21-letni Velenjčan, ki se je prav tako na novo odločil za dir-kaško pot. Tokrat je v dirkalnem Cliu 1.4 16 V osvojil v kategoriji 1400 ccm 1. mesto in uspešno prestal ognjeni krst. Sreča pa žal ni bila naklonjena Mitji Strožiču, ki je po odličnih vožnjah na treningu in tudi še prvi vožnji na dirki moral kasneje odstopiti zaradi okvare na motorju njegovega Forda Escorta RS 2000.
Zmagovalec v generalni razvrstitvi je bil Maribarčan Sašo Horvat - Muitsubishi Lancer E1, pred češkima voznikoma Danom Micha-lom na drugem in Vladimirjem Vit-verjem na tretjem mestu.
Naslednja, 2. gorska dirka državnega prvenstva Slovenije, bo šele 15. avgusta v Lučinah.
Kolesarju pes prekrižal pot
Velenje, 25. maja - V torek je kolesarju, ki je kolesaril po lokalni cesti v Bevčah, nenadoma na cesto pritekel pes mešanec. Zaradi tega je padel. Pri padcu se je teles no poškodoval. Zdravniško pomoč je iskal v dežurni ambulanti. Policisti za lastnikom psa še poizvedujejo.
Pobeg s kraja nesreče
Velenje, 25. maja - Na Škalski cesti v Velenju je prišlo v torek do prometne nesreče. Povzročitelj je s kraja nesreče pobegnil.
Nesreča se je zgodila, ko se je voznik osebnega avtomobila izogibal neznanemu vozniku, ki mu je pripeljal nasproti po levi stani vozišča. Zaradi tega je voznik trčil v drsno ograjo, neznanec pa je odpeljal naprej.
V nesreči sta se poškodovala voznik in sopotnik, ki sta iskala zdravniško pomoč v dežurni ambulanti. Za pobeglim voznikom še poizvedujejo.
Trk na parkirišču
Šoštanj, 29. maja - V soboto je na parkirišču na Aškerčevi neznani voznik osebnega avtomobila z znanimi registrskimi oznakami na
njem zaradi nepravilnega premika trčil v dva tam parkirana avtomobila in po trčenju odpeljal s kraja.
Vozilo so policisti kasneje izsledili, povzročitelju pa bodo naknadno »dostavilii« plačilni nalog za dva prekrška.
Prejšnji teden so ukradli...
Velenje, 27. maja - V četrtek je z dvorišča Osnovne šole Šalek nekdo ukradel zaklenjeno žensko gorsko kolo znamke lombardo, sivoze-lene barve.
Velenje, 28. maja - V petek je neznanec na parceli samostojnega podjetnika v Vinski Gori s podvozja žerjava odmontiral in vzel dve platišči s pnevmatikama.
Velenje, 31. maja - V ponedeljek dopoldne so policisti obravnavali poskus vloma v prostore balinarskega kluba na Aškerčevi. Storilcu je v notranjost uspelo priti, odnesel pa ni ničesar.
Izgubil nekaj sto evrov
Velenje, 30. maja - V nedeljo dopoldan je občan v Intersparu v Šaleku izgubil nekaj sto evrov. O tistem, ki jih je našel in jih očitno vzel, policisti zbirajo obvestila. V tem primeru gre namreč za kaznivo dejanje zatajitve.
Iz policistove beležke
Napadalna psa
V	sredo, 26. maja popoldne, se je v Šmartnem ob Paki mamica z otrokom v otroškem vozičku in s psom na povodcu sprehajala po peš poti. Med sprehodom sta do nje pritekla dva nemška ovčarja, eden od obeh je napadel sprehajalkinega psa in ga ugriznil v taco. Za lastnikom psov policisti še poizvedujejo, vsaka informacija občanov Šmartnega ob Paki bi jim prišla prav.
Kalila nočni mir
V	sredo, 26. maja, sta dva mladeniča pred stanovanjskim blokom na Foitovi v Velenju kalila nočni mir. Policisti so jima zaradi tega napisali plačilna naloga.
V	soboto, 29. maja ponoči, pa so razlogi za moteno spanje bližnjih stanovalcev prihajali iz Sončnega parka.
Nasi len mla de nič
V	soboto, 29. maja dopoldne, je doma v Belih Vodah v pijanem stanju razgrajal in nad starši ter mlajšim bratom in sestro 20-letni mladenič in izvajal nasilje nad njimi. Ker se ni pomiril niti, ko so na kraj prispeli policisti, so se ti odločili za 48-urno pridržanje, potem pa so mu izrekli ukrep prepovedi približevanja. Napisali bodo tudi dve kazenski ovadbi. Eno zaradi
nasilja v družini, eno pa za poškodovanje tuje stvari. Med prevozom v pridržanje je namreč poškodoval zadnji notranji del intervencijskega vozila policije.
Obležal
V	soboto, 29. maja, je na Efen-kovi v Velenju obležal pijan moški. Policisti so mu pomagali, a ga tudi oglobili.
Ni raz gra jal prvič
V	stanovanju na Koroški cesti v Velenju je v soboto, 29. maja, v pijanem stanju doma razgrajal mlaj ši moški. Ne prvič. Ker se ob prihodu policistov ni pomiril, so se ti odločili za pridržanje.
Udaril ga je
V	soboto, 29. maja, v jutranjih urah so policisti posredovali v lokalu Impulz v Rečici ob Paki. Tam je vidno pijanega gosta udaril neznanec. Zaradi prekoračenega obratovalnega časa bodo policisti podali poročilo tržnemu inšpektoratu. Za kršiteljem še poizvedujejo.
Brata sta si v laseh
V	ponedeljek, 31. maja, so policisti obravnavali prijavo 18-let-nega brata z Gorice v Velenju, nad katerim doma izvaja nasilje dve leti starejši brat.
Vred no pohvale
Pohvalo si tokrat zasluži Šoštanjčan, ki je v torek, 25. maja popoldan, v parku v Šoštanju našel šop ključev in manjšo torbico rumene barve z napisom Debbi. Lastnik lahko predmete prevzame pri policistih.
V	nedeljo, 30. maja zjutraj, je varnostnik v Intersparu v Šaleku našel moško denarnico z vsebino. Policisti so lastnika z območja Mozirja o najdbi že obvestili.
V	ponedeljek, 31. maja zvečer, pa je na Policijsko postajo Velenje občan prinesel mobilni telefon znamke nokia 6680, ki ga je našel v Veleja parku.
16
Tudi prvi mož šmarške opozicije Franc Berdnik (prvi z leve) dobro ve, da je življenje prekratko, da bi pili slaba vina. To med drugim dokazuje priznanje, ki mu ga izroča šmarški župan Alojz Podgoršek (v družbi z letošnjo vinsko kraljico Andrejo Erzetič in predsednikom šmarških vinogradnikov Petrom Krajncem). Vsi tudi vedo, da stvari v prisotnosti dobrega vina in lepe ženske zgledajo drugačne. Čistega vina so si nalili, si bosta župan in prvi mož opozicije kmalu nalila tudi čiste vode?

P V Šmartnem ob Paki, ki ima v nogometu več kot 85-let-no tradici-o, -e v tem času nogometna mrziica na višku. Ne toliko zaradi vse bolj bližaj očega se svetovnega nogometnega prvenstva v Južni Afriki, ampak bolj zaradi domače enajste-rice, ki -e z eno nogo že v tako želeni drugi iigi. Med zelo vnetimi Šmarškimi Martini (navi-aško skupino) -e gotovo Njerka Tanjšek. Skupaj z njo sta na tekmi v Celju »švica-a« tudi oba njena sinova, na tekmi j e bil tudi mož, ki - jasno -brcata v šmarški mlajši selekcij i. Če bo še v soboto tako, »fešta« ne uide. Če ne kdo drug, bo Njerka poskrbel a zanjo, so prepričani šmarški nogometni navdušenci.
4 Mitja Čretnik (Mič) in Peter Groznik (Peč), Velenjčana, poleg tega, da sta zaljubljena v radio oziroma knjižnico, obožujeta nogomet. Sta vneta navijača Rudarja in mora se zgoditi res kaj nepredvidenega, da izpustita ob jezeru kakšno njegovo brcanje. Kot mnogi v teh dneh nestrpno čakata Južno Afriko. Za svetovno prvenstvo sta se ogrevala v soboto tudi v Celju in bila navdušena nad šmarsko zmago, saj jim privoščita uvrstitev v drugo ligo.
Igrala za velike
Velenjski otroci so dobili nova igrala. Kakšna igrala bi potrebovali tudi pomembnejši odrasli. Da se ne bi igračkali z nami.
Študentski meni
Nov študentski meni: gratinirane kocke in jajca.
Še sreča
Zadnji čas mnogi veliko govorijo o psih v Velenju. To na srečo še ni tako hudo. Hudo bi bilo, če bi govorili, da je na psu Velenje.
Nekaj še manjka
Pravijo, da je zdaj po vstopu v OECD Slovenija članica vseh najpomembnejših mednarodnih združenj. Pa ni povsem tako; nismo še v klubu velikih Evrovizije.
Še več opozoril
Tudi na našem območju vinogradniki pridelujejo vse kakovostnejše vino. Tako bo ministrstvo za
3. junija 2010
zdravje moral pivce še bolj opozarjati na škodljivost čezmernega pitja. Policija tudi. Najučinkovitejše so ponavadi žene.
S ceste
Policisti naj bi z akcijami nevarne voznike spravili s cest. Ker ti prepogosto spravljajo s cest druge voznike.
Ne le gradnja
V	Velenju se ne veselijo le novih gradenj. Mnogi se veselijo tudi rušenj. Predvsem v Starem Velenju.
Naval na črpalke
Bojda se nam obeta velik naval na bencinske črpalke. Vozniki so namreč prebrali, da bo že leta 2047 zmanjkalo nafte.
Zdaj gre zares
Zdaj gre za zares za res!
V	nedeljo se bo treba odločiti. Čeprav mnogi ljudje še ne vedo, ali bodo z glasom ZA res proti, in z glasom PROTI v resnici za.
Tako kot letošnjih zimskih olimpijskih iger se nameravajo udeležiti tudi Sočija 2014.
Veliko dobrih poti in športnih užitkov
Leta 2003 je skupina občanov v Šmartnem ob Paki ustanovila Klub športnih navdušencev, Fan klub Ane Drev. Danes združuje nekaj čez 100 članov, ki so na nedavnem občnem zboru kluba ocenili lansko sezono in se dogovorili o prihajajoči.
Dosedanji predsednik kluba Marjan Knez je dejal, da je za njimi bogata sezona. Pri tem je izpostavil predvsem udeležbo skupine na zimskih olimpijskih igrah v Vancouvru, kjer so prispevali kanček svojega k odločitvi njihove sokrajanke, članice slovenske alpske smučarske reprezentance Ane Drev, da vztraja na začrtani poti. »Skupaj z navdušenci Tine Maze in Petre Robnik smo bili na igrah pravi slovenski ambasadorji. Tako kot na državnih in drugih smučarskih tekmah, kjer ob progah bodrimo Ano in ostale naše smučarje in smučarke, smo prepoznavna
Če si opravi gobar, si pač gobar. Velenjčan Ivan Koren, tudi zavzet marauhovec (član velenjskega društva Marauh), -e -mel prejšnji četrtek zjutraj srečo in nos. Že navsezgodaj -e bil v Rogatcu, kamor pogosto zaha-a, saj j e bila tam doma njegova žena, in odkril lepega jurčka (borova goban), ki raste v jeseni, v bolj toplih prede-ih pa -udi v maju. Takoj je imel od znancev zanj tri litre borov-ničevca, evre ... Seveda ga ni (pro)dal, ampak je z njim prišel v naše uredništvo.
■ vos
navijaška skupina. Vsakokrat dokazujemo, da smo navijači pomemben del tekmovanja.«
Na ugotovitev, da so v kraju poleg smučarke pomembni tudi nogometaši, se je Marjan Knez odzval: "Glede tega bomo poskušali narediti še kakšen korak naprej, čeprav člani kluba že danes spremljamo in bodrimo šmarške nogometaše v prizadevanjih za uvrstitev na višjo raven tekmovanja. Predstavljamo tisti del športa, ki pomeni fair plej, strpno navijanje in veliko ljubezen do gibanja ter življenja mladih."
Delo športnih navdušencev je pohvalil šmarški župan Alojz Podgoršek. »Za vami je veliko dobrih poti in športnih užitkov in naj bo tako tudi v prihodnje.«
Med prednostnimi nalogami »fen klubovcev« v prihajajoči sezoni bodo srečanje članov na jesenskem pikniku, ureditev spletne strani kluba in sodelovanje na tekmah, ob smučarskih progah in ob nogometnih igriščih. Sprejeli pa so tudi odločitev o pripravah na olimpijsko obdobje - Soči 2014.
■ Tatjana Podgoršek
S CITYBON-om boste lahko zares privarčevali!
Ponovno smo za vas pripravili CITYBON in razlog več za ugodne nakupe v Citycentru Celje. Priznane blagovne znamke v več kot 80 prodajalnah in lokalih, kulinarična razvajanja in darila, ki vas čakajo ob nakupu, so zagotovo pravi razlogi, da boste lahko s CITYBONOM privarčevali več kot 800 EUR.
CITYBON boste lahko koristili od 3. do 25. junija in morda bo prav to obdobje razlog za nakup darila ob koncu šolskega leta ali za rojstni dan, pripomočka za počitnice in prosti čas.
Poiščite vaš CITYBON v vašem nabiralniku, na Informacijah ali v prodajalnah Citycentra Celje!
cl£y/cBntBr
Vse najboljše

PRILOGA DOM
PRimom
Dom je en sam
Dom je en sam in pripada vsem družinskim članom. Pri njegovem nastajanju, urejanju ali prenovi starega se nam poraja vrsta vprašanj, ki so povezana z njegovo uporabnostjo, videzom, udobjem, izkoriščenostjo prostora ... Različna območja v domu lahko oblikujete na različne načine, lahko se poigrate tudi z barvami, svetlobnimi učinki in bivalnimi otoki. Že zgolj zanimiva preproga okoli sedežne garniture poudari poseben položaj tega območja. Rastline niso le dekorativna dopolnitev, ampak absorbirajo elektrosmog in čistijo zrak. Voda daje pozitivno energijo in nudi pomirjujoče razpoloženje v prostoru. Akvariji, sobni vodnjaki, kamini, dekorativne stene ... dopolnjujejo in dograjujejo podobo. Naj ne bo odločilno, kaj je v danem trenutku nakupa prevladujoč oblikovalski trend, ampak občutek, da nam bo oprema prinašala udobje še več let.
A ilLMONT
PVC / ALU okna in vrata Zimski vrtovi Ograje in ograjna vrata
Telefon: 02/ 80 55 700
Nekatera doživetja so nepozabna. NLB Stanovanjski kredit
Izkoristite zelo ugodne pogoje NLB
Stanovanjskih kreditov z nespremenljivo ali spremenljivoobrestno mero. Naši kreditni svetovalci vam bodo predstavili tudi ponudbo kreditov iz jamstvene sheme RS in skupaj ooste našli kredit po vaši meri.
Ponudba velja do 17. septembra 2010, z
možnostjo predčasnega zaključka. Dodatne informacije so vam na voljo v NLB Poslovalnicah in na telefonski številki 01 / 477 20 00.
nlbO
www.stanovanjskikredit.si
FRANC MAJ O RAN C, s.p. • Cesta Leona Dobrotinška 21 • 3230 Šentjur E: franc.majoranc@siol.net • T: 03 746 12 90 • F: 03 746 12 95 • M: 041 629 572
•	proizvodnja termopan stekla
•	zimski vrtovi in fasade
•	ALU in PVC stavbno pohištvo
•	vhodna vrata
•	razne zasteklitve
•	dodatne zasteklitve

Mansarda
Enodružinske hiše, zgrajene v 70. ali 80. letih prejšnjega stoletja, imajo največkrat neizkoriščeno podstrešje. In zelo pogosto postane prav to podstrešje prvi dom za mlado družino, ki si uredi stanovanje v mansardi.
Z ureditvijo neuporabljenega podstrešja v hiši pridobimo bivalne prostore, ki lahko služijo vsem namenom in hkrati izboljšajo energetsko bilanco celotne hiše. In ti dve postavki sta močno povezani med seboj. Neizkoriščeno podstrešje je običajno slabo izolirano, kar pomeni, da nam toplota uhaja preko stropa spodnjih prostorov in stopnišča v podstrešje, kjer se izgubi. No, pojdimo kar po vrsti. Najprej nekaj vrstic o prostoru, na kaj pomisliti v fazi načrtovanja, izvedbe in koriščenja. Mansarda je nekoliko poseben prostor, saj je prostor tlorisno enak ali podoben kot spodnje etaže, prostornina in celotna oblika pa sta precej drugačni. V mansardi je tudi nekaj posebnosti, ki so velike prednosti, prostor pa postane bolj privlačen kot spodnji prostori. Ena od prednosti je možnost osvetlitve prostorov od zgoraj. Z vgraditvijo strešnih oken namreč osvetlimo celoten prostor z najboljšo dnevno svetlobo, in to ne s strani, temveč na sredini. Nobeden od spodnjih prostorov ne more biti tako osvetljen. Drugo je razgled iz mansard-nega stanovanja. Predstavljajte si, da imate pogled na zasnežene hribe ali celo morje, morda na mesto ali drugo lepo okolico. Z višje točke, mansarde namreč, se vidi več, bolje in dlje. Seveda pa je pogoj, da strešna okna niso vgrajena previsoko, to je ne višje, kot je 110 cm spodnji rob stekla. Če pa je osvetlitev preko frčad, se to težje doseže. Priporočljivo je, da so prostori z odtoki na istem mestu kot v spodnjih prostorih, pa tudi to drži le deloma. Res je to pomembno pri sanitarijah, a odtok iz kuhinje je lahko speljan nekaj metrov stran. S tem dosežemo optimalni izkoristek celotne mansarde, saj nas ne
omejujejo notranje nosilne stene. V mansardi je konstrukcija strehe, ki nosi samo sebe, ali še nekaj stebrov, ki podpirajo ostrešje, ostalo pa nam je na voljo za uresničitev idej. Posebnost mansarde je tudi poševnina. Ker nam del prostora »jemlje« streha, si zato dovolimo imeti prostor odprt do slemena. S tem si povrnemo potrebno kubaturo zraka, kar je bistveno za dobro počutje in zdravo bivanje.
Še nekoliko več o sami toplotni učinkovitosti hiše z uporabljeno mansardo, dobrem počutju in delnem pokritju porabljene energije. Hiše z neuporabljeno mansardo so praviloma nekoliko starejše in spadajo v »problematičen« stanovanjski fond, ki porabi precej več energije, kot bi si danes želeli. Razlog je v tem, da se ob gradnji pred 15 ali več leti ni posvečalo toliko pozornosti energetski učinkovitosti kot sedaj. A teh hiš ne bomo sedaj kar podrli in postavili nove. Je pa vredno dobro premisliti, kaj celovitega na hiši narediti, če že urejamo mansardo. In pri tem ne mislim na debelino izolacije, saj je to najlažja trditev, ki pa je vprašljiva, če ima hiša že ima 8 cm izolacije po ovoju. Investicija v dodatno oblogo fasade se ne povrne tako hitro. Ko pa gremo v mansardo, tam velikokrat sploh nimamo izolirane strehe, temveč je izolacija položena po tleh. Torej bo potrebno izolirati streho in tako močno zmanjšati toplotne izgube.
Zelo pomemben pa je celoten pogled na ureditev mansarde in možne izboljšave na sami hiši, morda tudi na sam način bivanja v hiši. Strešna okna, ki so najboljša izbira za osvetlitev mansarde, naj bodo postavljena tako, da lahko ujamejo sončno toploto. Torej več proti vzhodni, zahodni in južni strani. S tem v sončnih zimskih dnevih ogrevamo prostore s sončno energijo. Marsikomu se sedaj poraja vprašanje 'ja,kaj pa poleti?!, saj bo prevroče'. Za zaščito pred sončno vročino se uporablja zunanje mrežasto senčilo, ki kar
Mansarda je nekoliko poseben prostor, saj je prostor tlorisno enak ali podoben kot spodnje etaže, a prostornina in celotna oblika precej drugačna. V mansardi srečamo tudi nekaj posebnosti, ki so lahko velike prednosti in prostor postane bolj privlačen kot spodnji prostori. Ena od prednosti je možnost osvetlitve prostorov od zgoraj.
za 80 % zmanjša prehod sončne energije preko stekla, hkrati pa tudi nekoliko zmanjša vhod svetlobe, ki jo je v takšnih dneh preveč. Senčila so prevečkrat prezrt, a zelo pomemben element pri izboljševanju energijske bilance hiše. Pozimi nam namreč lahko bistveno zmanjšajo toplotne izgube, poleti pa preprečijo pregrevanje mansarde.
Pomembna je tudi izbira strešnih oken. V hišo, ki jo prenavljamo, nima pomena vgrajevati oken z
izredno dobrimi izolativnimi lastnostmi, saj so takšna okna do trikrat dražja od danes normalno izolativnih. Hkrati pa imajo današnja običajna strešna okna pozitivno energijsko bilanco. To pomeni, da v obdobju kurilne sezone prepustijo v prostor več energije, kot so toplotne izgube. Seveda je to razmerje precej odvisno od mikro lokacije hiše, koliko sončnih ur ima v zimskem času, kakšne so povprečne zimske temperature, vetrovnost, orientiranost
strehe in še kaj. A že na internetu se najdejo brezplačni programi za takšne izračune.
Dovolj dnevne svetlobe pomeni tudi manjšo porabo elektrike za osvetljevanje, počutje je boljše, dnevna svetloba dokazano pozitivno deluje na zdravje in produktivnost, otroci se boljše učijo in še bi se dalo naštevati.
S pravilno izbranimi in postavljenimi strešnimi okni lahko pridobimo izvrstne bivalne prostore, v katerih porabimo zelo malo
energije za delovanje, dosežemo pa tudi ugodje bivanja, ki se pravzaprav ne da meriti in spraviti v številke.
Ureditev podstrešja v bivalno mansardo običajno pomeni, da bo v hiši bival kakšen član več. To je povezano tudi z večjo porabo tople vode. Segrevanje sanitarne vode je nujno potrebno, hkrati pa je to tudi eden večjih porabnikov energije v hiši. Zato je smiselno vgraditi solarne kolektoije in vodo ogrevati s sončno energijo. Če bi bila to prevelika investicija v trenutku prenove, pa vsaj pripravite cevi za povezavo med streho in lokacijo morebitnega hranilnika tople vode. In potem čez dve, tri leta vgradite solarne kolektorje. Sposobni so namreč pokriti do 70 % vse energije, potrebne za ogrevanje sanitarne vode.
Vsekakor želim sporočiti, da urejanje mansarde ni le stopnišče, izolacija, mavčne plošče in keramika v kopalnici. Je nekoliko več, a vendar ni neobvladljiv poseg. Pri urejanju premislite o osvetlitvi, potrebni izolaciji, ugodju bivanja ter možnostih izkoristka naravnih danosti vaše obstoječe hiše. Znanje je danes na nekoliko višji ravni kot v času gradnje hiše. Izkoristite to.
■ Vojko Golmajer
Dejavnost:
-	kipar prevozi
- gradbena mehanizacija
-	nizke gradnje
- rufenje objektov
-	gradnja cest
- možnost najema kompresorjev in manjše gradbene mehanizacije (nabijači {žabe), vibraplošče, vodne črpalke)..
Tel./fax: 03 588 26 07, mobitel: 041 650 830
nrxm
M
Lesarstvo s stoletno tradicijo.
Storno 8,3325 Šoštanj
i-y-1 i Tel.: 03/ 898 6900, Fax: 03/ 8986907
I—I---A---1—I E-mail: zagarstvo.mesic@siol.net
Balkonske ograje
Vrtne ograje
Protihrupne ograje
Stenske in talne obloge ter brune
Proizvodnja - prodaja - montaža
Ekotrade d.o.o., Otiški vrh 53 2373 Šentjanž pri Dravogradu Slovenija
tel: 028786797 faks: 028786796 mob: 041321246
e-mail: prodaja@ekotrade.si spi. stran: http://www.ekotrade.si
3. junija 2010
ni'*i:AS
PRILOGA DOM
19
Centralni sesalni sistem v vsak dom
Centralni sesalni sistem v objektu je sestavljen iz štirih sklopov:
1.	cevni instalacijski sistem (razpeljava po objektu)
2.	vtičnice
3.	sesalni komplet (kit)
4.	sesalna enota (sesalec)
Cevni instalacijski sistem (napeljava) je izveden iz posebnih antis-tatičnih PVC cevi, premera 50 mm, ki so vgrajene v zidove in tla. V stanovanjskih objektih običajno poteka vertikala iz ene etaže v drugo etažo na sredi stanovanjskega objekta, večino preostalih cevi pa se polaga horizontalno na betonsko ploščo (pod estrih) ali pod strop in se zaključi s podometnimi dozami za sesalne vtičnice.
Sesalne vtičnice se razporedijo po objektu tako, da je z izbrano sesalno cevjo moč doseči vse
VAC Si
CENTRALNI SESALNI SISTEMI
vogale v objektu. Običajno se razporedi ena vtičnica na vsakih 50 m2 površine.
Sesalni kompleti vsebujejo gibljivo sesalno cev, kovinski teleskop z držalom in stikalom za vklop ter osnovne nastavke za sesanje (ščetke). Standardne dolžine sesalnih cevi so 9, 12 in 15 metrov.
Sesalna enota (sesalec) je montirana centralno v pomožnem prostoru (klet, garaža, utility) in zato pri delovanju ni moteča. Pri izbiri sesalne enote je potrebno upoštevati različne dejavnike: velikost objekta, število etaž, želeno število vtičnic, dolžina cevne napeljave, pri čemer vam strokovnjaki svetujejo že v ponudbeni fazi.
V	podjetju VACSI, d. o. o., ponujajo centralne sesalne sisteme kanadskega proizvajalca DRAIN-VAC za domačo, profesionalno ter industrijsko uporabo. So eden največjih ponudnikov centralnih sesalnih sistemov in edini specializirani na tem področju v Sloveniji, distribucijo pa izvajajo tudi na vse trge bivše Jugoslavije.
V	pomladni akciji ponujajo
zastonj inštalacijski material za vgradnjo centralnega sesalnega sistema v vaš dom.
CENTRALNI SESALNI SISTEM?
V IZJEMNI POMLADNI AKCIJI VAM PONUJAMO ZASTONJ INŠTALACIJSKI MATERIAL ZA VGRADNJO CENTRALNEGA SESALNEGA SISTEMA V VAŠ DOM.
ö VAC Si
CENTRALNI SESALNI SISTEMI
Brezplačna dostava materiala po Sloveniji. Delo (vgradnja) ni vključeno.
Izračun prihranka je enostaven!
Za vsako vgrajeno sesalno vtičnico vam podarimo 40 EUR. Primer: v objektu površine 200 m2 potrebujete 5 sesalnih vtičnic, kar pomeni za vas strošek za material v višini 200 EUR brez DDV (5x40 EUR). Za taisti znesek računa vam TAKOJ izdamo dobropis, ki ga vnovčite ob nakupu centralnega sesalca in ostale opreme najkasneje v roku 18 mesecev.
VACSI d.o.o. je vaš zanesljivi partner, specialist za centralne sesalne sisteme najvišje kakovosti (5 let garancije).

Akcija velja samo za kupce fizične osebe do 31.08.2010 oz. do preklica in se nanaša na en (1) stanovanjski objekt.
Preverite ponudbo na naši spletni strani www.vacsi.siali nas	| |	- '	-
pokličite na : 041 861 126 oz. 070 850 907
VACSI d.o.o. Centralni sesalni sistemi | Razstavni salon Velenje: Cesta Simona Blatnika 27 (pri avtokampu Jezero) | 3320 Velenje | Prodaja 041 861 126 | Montaža 070 850 907 | www.vacsi.si
Največje konkurenčne prednosti so:
1. centralni sesalni sistemi najvišjega kakovostnega razreda (5 let garancije), izjemne moči in dolge
življenjske dobe (preko 20 let);
2.	vodni centralni sesalni sistemi
(ki od uporabnika ne zahtevajo nobenega vzdrževanja, saj se posesane nečistoče pomešajo z vodo (filter!!!) in samodejno odplaknejo v kanalizacijo);
3.	podpultna sesalna cev za
kuhinjo VROOM;
4.	izvlečna sesalna cev, integrirana v stensko vtičnico (HIDE-A-HOSE);
5.	kvalitetna izvedba storitev vgradnje, servisiranja in poprodajnih aktivnosti;
6.	mreža pooblaščenih
instalaterjev za svetovanje in izvedbo po vsej Sloveniji.
Preverite ponudbo na spletni strani
www.vacsi.si
ali poklicite na 041 861 126 oz. 070 850 907.
Po toči zvoniti ... je lahko prepozno!

Odločite se za OPA!, edino premoženjsko zavarovanje z dodano osebno in pravno asistenco ter asistenco doma. Ob izbiri zavarovanja na novo vrednost si namreč zagotovite zamenjavo poškodovane ali uničene stvari z novo in dva nasveta letno pri odvetniku - na katero koli temo!
Z OPA! imate torej poleg varnosti svojega doma poravnane tudi stroške odvetnikov, zagotovljeno medicinsko oskrbo in prevoz v bolnišnico ter pomočpri osebnih nezgodah in strokovno pomoč pri nujnih hišnih popravilih, varovanje premoženja v hiši ali stanovanju in asistenco še v mnogih drugih škodnih primerih.
Doma, na poti ali v tujini.
NA NOVO VREDNOSTI
www.ZavarovalnicaMaribor.si . 080 19 20
Vremenske spremembe v zadnjih letih povzročajo vedno večjo škodo na premoženju. Se tudi vi v dneh, ko je vreme nestabilno in je toča že poškodovala marsikateri avto in hišo, sprašujete, kako zaščititi svoje premoženje pred neurjem s točo?
1. korak: Zavarujte svoj dom!
Odločite se za premoženjsko zavarovanje OPA! na novo vrednost. S tem si namreč zagotovite zamenjavo poškodovane ali uničene stvari z novo in dva nasveta letno pri odvetniku - na katero koli temo!
Z zavarovanjem OPA! imate rizik toče, ki je naravna nesreča, vključen v zavarovanje kot temeljni rizik. To pomeni, da ob sklenitvi zavarovanja niso potrebne širitve ali pa
doplačila, da bi svoje premoženje zavarovali tudi pred točo.
2. korak: Če vam toča poškoduje premoženje
in imate sklenjeno premoženjsko zavarovanje OPA! z osebno in pravno asistenco ter asistenco doma vas prosimo, da o škodi obvestite svojega zastopnika, jo fotografirate in pričnete sanacijo, da se škoda ne bi širila. Škodo lahko prijavite na brezplačni telefonski številki 080 19 21, na spletni strani www.ZavarovalnicaMaribor.si ali na najbližji poslovni enoti.
Čez nekaj dni vas bomo poklicali in povprašali, ali želite, da bi vas obiskal naš svetovalec in vam OPA! podrobneje predstavil. Za obisk svetovalca pa se lahko dogovorite sami s preprostim klicem na brezplačno telefonsko številko 080 19 20.
[PIPETI JOVAN
Trgo Jovan, d. o. o.
Arja vas 59,3301 Petrovče Salon in skladišče: Latkova vas 221 E-mail: parketi.jovan@siol.net GSM: 041 637 208
feNajvečjalzbira^ -— parketov na Štajerskem. Na zalogi oljeni parketi in parkeli primerni za talno ogrevanje!
■■■■■■■■hIMIH
117,8 MHugM
Radio Velenje
"'"VAS
Ustvarite svojo simfonijo iz izdelkov svetovno znanih proizvajalcev talnih oblog:
•	vinil
•	linolej
•	guma
•	tekstil
•	gotovi parketi
•	laminati
•	pluta
•	orientalske preproge
•	tekači in predpražniki, letve, profili
•	materiali Thomsit za vgradnjo talnih oblog
Po želji naročite naš orkester, ki vam ponuja:
•	strokovno svetovanje
•	vgradnjo vseh vrst talnih oblog
KEMO ^PLAST
Razstavno-prodajni salon Ljubljana
BTC, Hala 10, Šmartinska 152, 1000 Ljubljana t. 01 541 90 01, ljubljana@kemoplast.si
Razstavno prodajni salon Šentjur
Drofenikova 7, 3230 Šentjur t. 03 746 42 00, info@kemoplast.si
Razstavno prodajni salon Šenčur
Šenčur pri Kranju t. 04 595 11 80, sencur@kemoplast.si
PARKET se že stoletja izkazuje kot odlična talna obloga na najrazličnejših področjih uporabe, tako v stanovanjskih prostorih kakor tudi v drugih objektih. Edinstvena lepota, njegova toplota in estetski videz navdušujeta vse več ljudi. S starostjo pa še pridobiva svojo lepoto in atraktivnost.
Gotovi parketi so postali trend, saj so rešili težave in prispevajo h krajši izvedbi ter zagotavljajo vrhunsko kakovost površinske obdelave in možnost polaganja na klik (utor se zaskoči v pero brez lepljenja). Proizvodni programi podjetij Weitzer iz Avstrije ter Tarkett iz Srbije in Švedske obsegajo masivne, dvo- in tro-slojne gotove parkete, športna tla ter letvice, ki zaključijo neko bivanjsko enoto. V programu Weitzer pa najdete tudi kompleksne rešitve lesenih stopnišč.
LAMINATI veljajo za največjo konkurenco parketu, saj so odpornejši na obrabo, mogoče jih je preprosteje položiti in na koncu so tudi cenejši. Prednost lam-inata je, da ga lahko položimo na obstoječo talno oblogo in pod njega damo
debelo penasto folijo (2 do 3 mm), ki deluje kot dober zvočni in toplotni izolator. Bodimo pozorni na klasifikacije (na primer: razred 31 - primeren za vse stanovanjske površine in manjše obremenitve v javnih prostorih), termično prevodnost, antistatičnost, nevsebovanost formaldehidov, slabšo gorljivot Cfl-s1.
Za proizvode Quick Step vam vodilni proizvajalec laminatov Unilin Flooring iz Belgije nudi 20-25-letno garancijo. Na voljo imate tudi laminat Lagune, ki je primeren za mokre prostore (razred 32) in ima robove posebej zaščitene proti vlagi.
VINILNE TALNE OBLOGE so v Sloveniji še vedno v samem vrhu prodaje. Poznamo jih več vrst in se razlikujejo po različni obdelanosti materialov. Groba
TEKSTILNE TALNE OBLOGE in PREPROGE (itisoni in tapisoni - razlika je v obdelavi), ki so narejene iz kvalitetnih sintetičnih vlaken: poliamidnih (nylon 6.6), poliakrilnih, poliesternih in akrilnih ter seveda naravnih vlaken - živalska (volna in svila) in rastlinska (bombaž, lan, sisal, kokos, juta, papir, morska
delitev je na heterogene (poznane kot topli podi) in homogene vinilne talne obloge. Inovativnost proizvajalca Tarkett (vodilnega svetovnega proizvajalca talnih oblog) se izraža v novi kolekciji homogenih vinilnih pododv IQ Gemstone. Ino-vativni iQ PUR za celotno površino v celotni življenjski dobi ne potrebuje vos-kanja niti poliranja in kljub temu ohrani odpornost proti madežem in nečistoči. Tu pride v poštev dejstvo, da vgradnja predstavlja le 8 odstotkov vseh stroškov, vse ostalo so skupni stroški čiščenja in vzdrževanja. Tako Tarkettova usmerjenost v konstrukcijo površinske zaščite talne obloge zagotavlja 30 odstotkov nižje stroške čiščenja in vzdrževanja.
Obiščite nas v naših razstavno prodajnih salonih v Ljubljani, Šentjurju in Šenčurju, kjer Vam bomo podrobneje predstavili naš prodajni program,
trava ...). Za objekte moramo paziti, da talna obloga vsebuje določene kvalitete. Test GuT nam pove, da talna obloga ne vsebuje okolju in zdravju škodljivih snovi. Tu je še oznaka TFI, ki pove, da je tekstilna talna obloga trpežna in kvalitetna. Kupec lahko po številki atesta na inštitutu v Aachnu preveri verodostojnost podatkov. Važno je vedeti, da je talna obloga antistatična, težko gorljiva, impregnirana s Scotchgard ali Teflon zaščito.
V našem programu boste našli proizvode visokokvalitetnih itisonov, tapisonov in preprog firme Norddeutsche Teppichfabrik iz Nemčije, Lano Carpets iz Belgije, Dura Tufting iz Nemčije, Maltzahn Carpets iz Nemčije in Daljnega vzhoda ter Mc Three Carpets iz Belgije.
KEMO ^PLAST
www.gorenjetiki.si
gorenje
GORENJE TIKI
AKCIJSKA ODPRODAJA RADIATORJEV!
ZARADI ZAMENJAVE PROGRAMA LAHKO SEDAJ ŽIČNE IN CEVNE
RADIATORJE DOBITE PO IZJEMNO UGODNIH CENAH!
AKCIJA VELJA SAMO DO ODPRODAJE ZALOG!
ŽIČNI RADIATORJI ETHERM
ŽE OD 10 € DALJE!
SOBNI ŽIČNI RADIATORJI
•	Velika grelna površina - velika toplotna
moč!
•	Izjemno lahki v primerjavi s klasičnimi radiatorji.
•	Majhna razdalja do zidu.
•	Enostavno čiščenje.
•	Toplotne moči od 180 do 1526 W.
•	Za doseganje večjih toplotnih moči možnost vezave v poljubne zaporedne ali vzporedne sklope.
•	Višine od 280 do 900 mm, širine 460 do 1240 mm.
KOPALNIŠKI RADIATORJI BELI: OD 10 DO 30 €! KROMIRANI: OD 15 DO 35 €!
KOPALNIŠKI CEVNI RADIATORJI
•	Širok izbor dimenzij.
•	Odlične toplotne vrednosti.
•	Prečni loki omogočajo priročno sušenje brisač.
•	V beli barvi ali elegantni kromirani izvedbi.
Izdelki se po predhodnem preizkusu prodajajo brez garancije!
Aparati na slikah se lahko razlikujejo od aparatov v prodaji.
SOBNI ŽIČNI RADIATOR ETHERM
CEVNI RADIATOR FINO

Vse radiatorje lahko kupite v naši Industrijski prodajalni na Magistrovi 1, v Ljubljani, vsak dan, od ponedeljka do petka od 8.30 do 16.30 ure! let ustvarjalnosti Za vse dodatne informacije pokličite našo industrijsko prodajalno na telefon 01 5005 734.

PRILOGA DOM
ARW£NA
PROJEKTIVNO PODJETJE
arhitekt Marijan KAC, s.p., Efenkova 61, 3320 Velenje
prostorsko načrtovanje projektiranje objektov izdelava lokacijskih delov projektov strokovno svetovanje
»041/406 269, 041/446 732 % E-mail: arhena@siol.net
Primerjava stroškov pri ogrevanju sanitarne vode: kurilno olje / toplotna črpalka
Toplotna črpalka je naprava, ki izkorišča energijo okolice. Pri toplotni črpalki govorimo o toplotni moči in o pogonski moči. Toplotna moč črpalke je na razpolago za gretje vode, pogonsko moč pa ima motor za pogon kompresorja. Toplotna moč je približno 3-krat večja, kot je pogonska moč. To pomeni, da je potrebno plačati samo tretjino energije, ki nam jo daje toplotna črpalka. Predpostavimo, da uporabnik, ki zunaj kurilne sezone ogreva vodo z oljem, porabi 500 l kurilnega olja. Znano je, da je izkoristek kurilnih naprav, če jih zunaj kurilne sezone uporabimo samo za ogrevanje sanitarne vode, slab. Če uporabnik vgradi toplotno črpalko, je primerjava sledeča:
Hitro ugotovimo, da se začetna investicija za nakup toplotne črpalke povrne izredno hitro, celo prej kot v treh letih.
NOV SALON KERAMIKE V CELJU!
SALON KERAMIKE Kidričeva c. 6 3000 Celje
tel.: 03 491 22 11 fax: 03 491 22 10 gsm: 041 659 547
Poraba kurilnega olja:	500	litrov
Kurilna vrednost porabljenega kurilnega olja:	5000	kWh
Izkoristek kotla zunaj kurilne sezone:	35	%
Koristno porabljena energija:	1750	kWh
Cena kurilno olje:	0,637	EUR /liter
Stroški ogrevanja s kurilnim oljem:	318,50	EUR
Koristno porabljena energija (toplotna moč):	1750	kWh
Poraba elektrike za pogon toplotne črpalke za 1750 kWh toplote (pogonska moč):	545	kWh
Cena električne energije (enotna tarifa):	0,11	EUR /kWh
Stroški ogrevanja s toplotno črpalko:	59,95	EUR
		
RAZLIKA (prihranek):	258,55	EUR
www.tapro-grosist.si
Prednosti toplotne črpalke TERMOpump so:
•	porabi do 4-krat manj energije kot klasični grelnik;
•	vodo segreva na najvišjo temperaturo do 55 °C;
•	enostavna montaža in priklop;
•	brez potrebnih dodatnih gradbenih del na strehi in fasadi;
•	TČ zajema toploto iz zraka in s tem znižuje temperaturo okolice (hlajenje kleti ali shramb);
•	velik volumen hranilnika toplote omogoča delovanje TČ v času cenejše tarife električne energije.
Toplotna črpalka z »DIGITAL SCROLL EVI« kompresorjem
Nova serija toplotnih črpalk DIGITAL EVI omogoča brezstopenjsko regulacijo moči, kar postavlja nove standarde pri ogrevanju, pripravi tople sanitarne vode in varčevanju z energijo.
Toplotna črpalka prilagaja izhodno moč v razmerju med 12-100 %, zato se popolnoma prilagodi vašim potrebam ter toplotnim izgubam objekta in lahko deluje brez zalogovnika. Kljub temu da zalogovnik ni vgrajen, ni nevarnosti pred pogostimi vklopi kompresorja. To je pogosto razlog za vgradnjo zalogovnika pri klasičnih toplotnih črpalkah, ki delujejo po načelu vse ali nič (0 ali 100 %).
Prednost toplotnih črpalk serije DIGITAL EVI se pokaže tudi pri pripravi tople sanitarne vode, saj je toplotno črpalko možno priklopiti na katerikoli bojler z izmenjevalcem brez znižanja energetske učinkovitosti pri manjši površini izmenjevalca.
Novi vremensko vodeni regulator Vam omogoča vremensko vodeno regulacijo ogrevanih krogov ter ločeno regulacijo tople sanitarne vode, hkrati pa omogoča pregled delovanja ter vseh potrebnih parametrov na velikem grafičnem zaslonu.
Kompresor z EVI tehnologijo (vbrizg hladiva v glavo kompresorja) nam prinaša bistvene prednosti:
-	povečanje moči toplotne črpalke (20-30 %) pri nizkih temperaturah vira;
-	višji COP;
-	enostavna zasnova sistema;
-	odlična zanesljivost DIGITAL SCROLL kompresorjev (v zadnjih devetih letih znaša kar 99,996 %).
■ Jure Šacer, Termo Shop, d. o. o.
ILRMO SGDdoo.
Sešče 48 a Prebold * Tel.: 03/ 705 30 57 • GSM: 041/ 642 643
Pozimi TOPLEJE - poleti HLADNEJE
Toplotno - izolacijski fasadni sistemi
(Röfix, Baumit)
-POPUST
5 If	raliteta po evropskih merilih • ugodno
toplotne črpalke, sisnMl 0GREVAN3AEVAN1A lN HLAJEN*
MODRA ŠTEVILKA
•	Šempeter v Savinjski dolini. Rimska 176 //(»080 88 33^
•	PE Velenje, Cesta talcev 5	^
info@termoshop.si, www.termoshop.si
Izdelujemo:
•	vse vrste fasad
•	notranje in zunanje strojne omete
•	gradimo stanovanjske objekte
www.termosgd.com
JELOVICA
Ob nakupu energijsko varčnih oken vam podarimo do 25% popusta.
JELOVICA PSC Celje, Mariborska 91,3000 Celje • Trgovina JELOVER Tel.: 03 5413 050, gsm: 041 209 549 • trgovina.celje@jelovica.si

Ali ste prepričani, da pijete zdravo pitno vodo?
ne filtracijske sisteme, kijih namestimo na mesta, kjer običajno pijejo vodo. Tako je družina zavarovana pred morebitnimi nezgodami na vodovodnem omrežju, katerim smo priča vedno pogosteje. Večini priporočamo podpultne sisteme
hidrator, do 6-krat boljši kot običaj na voda.
Prodajni program AquaVallis vam ponuja tudi ionizator vode za pripravo kvalitetne ionizirane vode, ki vodo dejansko obogati z negativnimi vodikovimi ioni, ki so gori-
Ko govorimo o pitni vodi, si večina ljudi predstavlja vodo iz vodovodnega omrežja ali "vodo iz pipe". V zadnjem času vse več ljudi pomisli tudi na ustekleničeno vodo, ki pa je običajno okoli 1.000--krat dražja od vode iz vodovodnega omrežja. Tako ustekleničena voda kot "voda iz pipe" morata biti neoporečni s kemijskega in mikrobiološkega vidika.
Ali veste, kolikokrat v zadnjih nekaj letih je bila na območju, kjer živite, voda oporečna?
Največkrat predstavljata težave motnost in mikrobiološka oporeč-nost (prisotnost bakterij ali virusov). Standardi za običajno pripra-
vo pitne vode zahtevajo 99,99-od-stotno čisto vodo. To ne pomeni, da voda ne vsebuje bakterij, virusov ali težkih kovin, pomeni le, da jih ne vsebuje toliko, da bi ti povzročali težave pri zdravju. Vam to zadošča?
Lahko dobite več! Ker tudi v Sloveniji prihaja do slabšanja kakovosti zalog pitne vode, so razvojne aktivnosti pripeljale do novih postopkov filtriranja vode oziroma odstranjevanja oporečnih sestavin iz nje. Zato smo v podjetju HTZ Velenje, I. P., v sodelovanju z Inštitutom za napetostno fiziko in raziskavo materialov v Tomsku (Rusija) in Kemijskim inštitutom
Ljubljana razvili filtrske vložke in filtracijske sisteme AquaVallis.
Osnova filtrskih vložkov AquaVallis je sodobna in varna nano-tehnologija, s pomočjo katere je razvit filtracijski material, ki iz vode odstranjuje viruse in bakterije z učinkovitostjo 99,999999 %. Poleg mikrobioloških agensov filtrski vložki AquaVallis iz vode odstranjujejo tudi težke kovine in koloi-de. Omenjene lastnosti smo s pomočjo Kemijskega inštituta Ljubljana testirali s filtracijo enorm-nih koncentracij fekalnih bakterij ter različnih kovin. Opravljene teste j e potrdil tudi Inštitut za varovanje zdravja RS. Tako zagotovi-
mo boljši okus vode, izločimo klor in druge zdravju škodljive snovi ter zagotavljamo filtracijo vode z majhnimi padci tlaka s primerno hitrostjo in s tem zadostno količino pitne vode.
Gospodinjstvom ponujamo raz-
na eni pipi, ki so priključeni direktno na javni vodovod ter porabijo minimalen prostor v kuhinjskem elementu.
Alkalna ionizirana voda postaja najpomembnejša preventivna zdravstvena pridobitev naše generacije in je najboljša dosegljiva pitna voda, ki jo odlikujejo manjši vodni skupki, manjša površinska napetost, lažji prehod vode v celice in tako posledično boljše čiščenje ter lažja hid-racija vode v telo. Kot močan anti-oksidant naše telo oskrbi z obilico kisika, ki nam posredno daje energijo in uravnava pH našega telesa, kar pomaga preprečevati bolezni. Je močan detoksifikant in izreden
vo življenja.
Če se želite pridružiti večji skupini uporabnikov in nekaj narediti za zdravje, smo pravi naslov. Več informacij o programu AquaVallis najdete na naslovu www.AquaVallis.-si.
Lahko nas pokličete na brezplačno telefonsko številko 080 81 89, z veseljem vam bomo svetovali in na vašo željo brezplačno izmerili oksidacijsko redukcijski potencial - ORP vrednost vaše vode.
sam
Dtopclom
Ugodna ponudba
skupina
Armex armature
Odstranjevanje odpadnih vod iz gospodinjstev se zdi zaradi številnih uredb, zakonov in predpisov, ki se jih mora upoštevati, na prvi pogled zapleteno. S pravim partnerjem in pravilno izbranim sistemom boste trajno pridobili, saj se izognete dragi kanalščini kot tudi visokim stroškom čiščenja odpadnih voda
(odvoz iz greznic). Iz našega širokega programa izdelkov za odpadne vode vam nudimo več vrst popolnoma bioloških malih čistilnih naprav od 2 do 200 PE, greznice in ostali pribor. V naši ponudbi se ravno tako nahaja širok izbor izdelkov za izkoriščanje deževnice (rezervoarji, črpališča, filtri za
deževnico, odjemna mesta, digitalni pokazatelji nivoja, ponikalnice ...) Z izkoriščanjem deževnice prihranite do 50 % pitne vode.
Za več informacij si oglejte bogato ponudbo proizvodov na naših spletnih straneh:
www.cistilnenaprave-dezevnica.si ali nam pošljite povpraševanje na e-mail: info.armex@siol.net ali nas pokličite na tel: 01/78 69 270, 01/ 78 69 260, 051/652-192.
gorenji
^VAROVANJE
Gorenje, d. d. VAROVANJE
L Partizanska 12,
Velenje fo@gorenjevarovanje.si f: +386 3 899 27 07
Trije razlogi zakaj
• 24-urna intervencijska ekipa
• varovanje javnih prireditev • 24-urni priklop na pogodbeni varnostno nadzorni • center

PRILOGA DOM
PRODAJA in MONTAŽA
Boris Koran s.p.
Dolenja vas 98, 3312 Prebold GSM: 041/ 626 814
:: STAVBNO POHIŠTVO
(les, alu, pvc) :: SENČILA vseh vrst (rolete, notranje in zunanje f žaluzije, pliseji, komarniki) :: MONTAŽA stavbnega pohištva
UGODNO * HITRO * KVALITETNO
Nekaj razlogov, zakaj premišljeno kupovati stavbno pohištvo
Okna in vrata so pomemben element našega doma, tako funkcionalno kot estetsko. Omogočajo bivanje v svetlih in prijetnih prostorih, hkrati pa nudijo zaščito pred zunanjimi vplivi. Okna in vrata nas ščitijo pred hrupom, vremenskimi vplivi in prašnimi delci, hkrati pa ob slabem tesnjenju povzročajo visoke stroške ogrevanja oziroma hlajenja. Zato je pravilna izbira oken in vrat pomembna za kakovostno in denarnici prijazno bivanje.
Panoramsko okno ali panoramska stena je za marsikoga nuja, saj omogoča funkcionalno povezanost dnevnega prostora z zunanjostjo. Poleg maksimalne osvetlitve prostora panoramsko okno omogoča širok in udoben prehod iz notranjosti v zunanjost objekta, hkrati pa opravlja vsa zaščitna dela klasičnih oken -od zvočne do protiprašne zaščite. Moderne panoramske stene nudijo dobro toplotno zaščito in so tudi enostavne za uporabo.
Zimski vrt je lep in funkcionalen prostor, ki oplemeniti vaš dom. Zimski vrt vam omogoča stik z naravo in okolico. Odlika zimskih vrtov je, da so izredno prilagodljivi. Tako si lahko zimski vrt naredite popolnoma individualno, poi svojih željah in možnostih. Zimski vrt pa je tudi zahteven projekt, vreden dobrega načrtovanja. Kvaliteta bivanja v vašem zimskem vrtu je odvisna od oblike konstrukcije in izbranih materialov, načinov ogrevanja, zračenja in senčenja.
Vhodna vrata povedo veliko o lastniku domovanja. Navadno so vhodna vrata tista, ki
dajejo obiskovalcu prvi vtis, lastnikom pa izrekajo dobrodošlico. Zato se je pri izbiri vhodnih vrat vredno potruditi. Velikost, oblika, kombinacije materialov, kakovostni razredi, kljuke, nivo varnostne in protizvočne zaščite ... Vse to so elemnti, ki lahko naredijo vaša vhodna vrata nekaj posebnega.
Vhodna varnostna vrata morajo poleg lepega videza vašemu domu dajati tudi največj možno zaščito. Statistično gledano je največ vlomov prav skozi vhodna vrata, saj je skozi navadna lesena ali aluminijasta vrata mogoče vlomiti hitro, tiho in skorajda neopazno. Varnostna vrata so zato prava rešitev za zaščito vašega premoženja. Kljub teži in robustnosti so protivlomna varnostna vrata estetska in enako prijetna za uporabo kot navadna vhodna vrata.
Kateri material izbrati?
Materiali so posebno poglavje pri izbiri stavbnega pohištva, iz katerih so okna in vrata narejeni. Najpogostejša elementa sta les in PVC. Kateri je boljši? Odgovor ni enostaven.
Toplotni upor okvirja okna narašča z njegovo debelino. Med energijsko varčne štejemo okvirje z debelino 70 mm in več. Toplotna prehodnost okvirja iz lesa se giblje med 1,5 do 1,8 W/m2K. Za izdelavo se pretežno uporablja les iglavcev. Razvoj PVC profilov, iz katerih se izdelujejo okvirji za okna, je šel od dvokomornega in trikomornega do pet-šestkomornih profilov, ki so tudi že dostopni na našem trgu.
Slabši PCV profili imajo U-vrednost od 2 do
2,4 W/m2K. Trikomorni profil ima U-vrednost okoli 1,6 W/m2K, medtem ko petkomorni profili dosegajo U-vrednosti približno 1,2 W/m2K. Sodobni PVC okvirji so že odpornejši na UV sevanje ter tudi dimenzijsko stabilni.
Les je naravni material in kot tak ima prednost pred PVC, ki je ekološko manj primeren. Ker se okna iz PCV relativno novejši izdelek, zato tudi standardi, predvsem tisti, ki naj bi opredeljevali trajnost, še niso v celoti znani. Če pa se zaradi cene odločimo za PVC okna, se odločimo za kakovostnega proizvajalca.
Konstrukcija lesenih oken je drugačna od PVC oken. Ta so narejena iz profilov, ki imajo različno število komor in ojačitve v notranji strukturi, zato je tudi kakovost teh profilov lahko različna.
Če se omejimo samo na okvir, lesene okvirje izdelujemo v Sloveniji. Izdelava lesenega okvirja je lahko temeljita, saj lahko pri izdelavi oken začnemo že pri drevesu oziroma lesu kot surovini. Okna iz PVC se pri nas izdelujejo iz uvoženih profilov, zato na kvaliteto materiala ne moremo vplivati. Izdelava oken iz PVC je relativno enostavna (razrez, varjenje, sestava), zato je cenejša kot izdelava lesenih oken.
To je bilo le nekaj razlogov, zakaj premišljeno izbrati dobavitelja in monterja stavbnega pohištva.
Vir:http://www.eclanki.com/Art/243/311/Nek aj-razlogov-zakaj-premi-ljeno-kupovati-stavbno-pohi-tvo.html
■ Pripravil: Jure Beričnik
Zavese, prti, preproge ...
■ ••	■	• ■ V	«VI
naredijo dom privlačnejši
Bodoči
Zaselek »Savinjski log«
Zaselek »SAVINJSKI LOG« je novozgrajeno naselje na Bregu pri Polzeli s sodobno gradnjo in infrastrukturo. Nahaja se v občini Polzela in je od avtoceste Ljubljana-Maribor oddaljen le streljaj, tj. 1,5 km, od centra Polzele pa dober kilometer.
Polzela in Breg pri Polzeli z ožjo in širšo okolico ima s svojo lego v Spodnji Savinjski dolini pomembno vlogo v geografsko-prometnem, zgodovinsko-kulturnem in gospodarsko-kmetijskem smislu, in sicer že od rimskih časov pa vse do danes. Je pomembno prometno križišče, ki povezuje cestne poti iz celjske kotline v Šaleško dolino in Zgornjo Savinjsko dolino. Z neposredno bližino avtoceste je Ljubljana dosegljiva v pičlih 30 minutah, Celje v 10 minutah in Maribor v 35 minutah.
Na deset tisoč kvadratnih metrih stavbnih zemljišč so zgrajene štiri dvo-stanovanjske hiše(dvojčki) in trinajst enostanovanjskih hiš, z vso novo sodobno prometno in komunalno infrastrukturo, kot so voda, elektrika, kanalizacija, čistilna naprava, mestni plin, telekomunikacije, ulice z javno razsvetljavo in pločnik.
Hiše so klasično grajene, nudijo sodobno arhitekturo, racionalno razporeditev in urejeno okolico.
Naselje že »živi« svoje življenje. Še vedno pa obstaja možnost takojšnjega nakupa hiše, saj je na voljo še nekaj enot enostanovanjskih hiš (dograjenih v V. gr. fazo), na parcelah v velikosti cca 495 m2 in ima 153,00 m2 netto stanovanjske površine. Dvostanovanjska hiša (dvojček - dve enoti) je dograjena v IV. gr. fazo, posamezna enota stoji na parceli v velikosti cca 285,00 m2 in ima 135,00 m2 neto stanovanjske površine, z možnostjo dograditve še dodatnih 50 m2 stanovanjske površine v mansardi. Zaselek Savinjski log vam nudi številne ugodnosti in možnosti, kot so bližina šol, vrtca, pošte, zdravstvene postaje, banke, trgovskih centrov, glasbene šole, zgodovinskih spomenikov, muzejev, športnih centrov in prelepe okolice (ne le s pogledom na izletniške točke, temveč z možnostjo pohodništva, kolesarjenja, planinarjenja, rekreacije), lahko pa tudi postanete član katerega od društev, ki so po svoji številčnosti in raznovrstnosti fenomen in so odprte za vsakega prebivalca.
Zanesljivo lahko trdimo, da je zaselek Breg pri Polzeli kraj, kjer smo zgradili dom, da ga s kančkom svoje izvirnosti uredi vsak zase po svoji meri, za družinsko srečo.
Naš dom še kako obogati in naredi privlačnejši pravilna izbira zaves, prtov, preprog, karnis . Zato je najbolje, da izbiro ali svetovanje s tega področja prepustimo strokovnjakom. ZAVESE so lahko:
-	klasične (poigrajte se z igrivostjo barv in različnih naborov);
-	panelne zavese (trakovi po željah in merah);
-	lamelne (dajejo občutek urejenosti pisarnam);
-	zgibane zavese (z njimi si odprete pogled v naravo, zaprete pa si pogled pred sosedi);
- rolo (so v kombinaciji z drugimi zavesami ali preprosto samostojne). PRTI, TEKAČI, NADPRTI Še kako pripomorejo k toplini doma. Na voljo vam je široka paleta materialov in izvirnih modelov.
POSTELJNA PREGRINJALA, BLAZINE
Z mehkobo naredite svoj prostor
še prijaznejši.
KARNISE
S karnisami, ki jih brez vrtanja pritrdite na okenski okvir in z drsniki za karnise, ki jih ne natikate, ampak preprosto kliknete, si lahko zelo poenostavite montažo oz.
Stari trg 26, Velenje Tel.: 03/ 897 49 80 GSM: 041/728 017 E-mail:bodoni@siol.net www.bodoni.sl
Del. čas: pon. - pet. sob.
8.008.00-
17.00 12.00
ZAVESE
PRTI, TEKAČI, NADPRTI POSTELJNA PREGRINJALA, BLAZINE KARNISE
NASVETI, IZMERE, MONTAŽA
obešanje zaves.
NASVETI, IZMERE, MONTAŽA
Z dekorativnimi dodatki ustvarjate svoje prostore tople in popolne.
ZA UREJENO OKOLJE
VRTNARSTVO
GRADNJE
upiyp
Sau&e**K<zc6e>i
SPORT
»''Has
3. junija 2010
Danes tukaj, jutri tam
Za igrala velenjskega Vrtca darovali kar 7000 evrov - Številke 7 v klubu ne bo nihče več nosil
Po pričakovanju je bil četrtkov večer prejšnji teden v Rdeči dvorani pravi rokometni praznik - obarvan človekoljubno. Osrednji dogodek je
Metka Čas je seveda žarela od zadovoljstva, ko je od predsednika rokometašev Uroša Marolta, navijačev in župana prejemale to darilo.
aša s tem, da je ob slovesu s predsedniške dolžnost klub prvič v zgodovini (v sezoni 2002/03) postal pokalni prvak Slovenije; Franjo Bobinac je bil predsednik zadnji dve sezoni. Ve se, igralci so se v prejšnji sezoni prav tako prvič okronali z naslovom državnega prvaka. Ljubitelji rokometa pa verjamejo, da bo Gorenje tudi pod novim predsed-
ka države, v pred nedavnim končani sezoni do podprvaka in znova igranja v Evropi. »Takšno je pač življenje športnikov, tudi rokometašev. Danes si tukaj, jutri tam,« je dejal Ivan Čupič, na koncu Gorenjev kapetan.
Vodstvo RK Gorenje Velenje se je s simboličnimi darili (fotografijami - njihovimi portreti in majicami) poslovilo od igralcev, ki zapuščajo Velenje, in se zahvalilo tudi tistim, ki so klub zapustili že prej. Gledalci pa so se odhajajočim igralcem in tistim, ki so odšli že prej,
To ekipo sta vodila Ivica Obrvan, s katerim je bilo Gorenje v predpre-jšnji sezoni državni prvak, in Ivan Vajdl, ki je v sezoni 2002/03 s takratnimi v klubsko vitrino prinesel prvi naslov pokalnega prvaka Slovenije. Ekipi prihodnosti pa je dirigiral aktualni trener Branko Tamše s pomočnikom Antejem Bojičem.
Zabavali so se
To ni bilo tekma, v kateri bi ekipi želeli zmagati za vsako ceno. Oboji so želeli predvsem čim bolj zaba-
mrežo kot toča. 'Tujci' so imeli po prvi tretjini (igrali so trikrat po 20 minut) pet golov prednosti, po drugi štiri; dve, tri ... minute pred koncem še tri (50 : 47). V preostalih minutah pa so pokazali veliko uglajenost in zmaga je s košarkarskim izidom pripadla Gorenjevi prihodnosti. Miha Žvižej (igral je tudi njegov brat Luka) je gledalce navdušil tudi s svojimi rap-erskimi sposobnosti. Povsem na koncu pa je sledilo veliko priznanje Borutu Plaskanu, enemu najboljših igralcev Gorenja doslej,
bila revijalna tekma med ekipama rokometašev, ki so navduševali včeraj, predvčerajšnjim ..., in igralci, za katere bodo ljubitelji rokometa stiskali pesti v naslednji sezonah in upali, da bodo ponovili dosedanje uspehe. Znesek do prodanih vstopnic so namenili za nakup igral v Vrtcu Velenje. Klub je zbral 3000 evrov, 415 pa Šaleški graščaki, njihovi najbolj vneti navijači. Izkazal pa se je tudi župan Srečko Meh, ki je ta znesek tako rekoč podvojil (skupaj 7000 evrov), in ravnateljica
Za prispevani denar so se vsem na začetku pred revijalno tekmo simbolično zahvalili najmlajši. Otroški pevski zbor Vrtca je rokometašem in vsem v dvorani 'podaril' nekaj pesmi in prav tako navdušil. Najbrž tako množičnega in močnega ploskanja prejšnji četrtek še niso doživeli od približno 1500 gledalcev. Nekaj besed so potem rekli tisti, brez katerih - kot je bilo poudarjeno - ta klub ne bi bil tako uspešen. To so Franc Plaskan, ki je bil kar 35 let predsednik in se lahko pon-
nikom Urošem Maroltom privabljalo ljubitelje rokometa v dvorane z odličnimi igrami.
Tudi solze
Skratka, ta večer je bilo veselo, tudi žalostno, nekateri igralci so imeli tudi solze v očeh. Ne samo tisti, ki so se poslavljali, tudi igralci, ki so ostali, saj so postali kot ena družina in tudi to je ob njihovi kvaliteti ter dobrem trenerskem vodenju pripeljalo predlani do prva-
še enkrat zahvalili z močnim ploskanjem. To pa je bilo gotovo namenjeno tudi prihodnji ekipi. Gledalci so zaploskali seveda tudi igralcem, ki so jim prav tako polepšali prejšnji četrtek. V ekipi Gorenje včeraj so poleg odhajajočih igralcev kot gosti navduševali Uroš Zorman, Luka Žvižej, Matjaž Bru-men, David Imperl (vratar) in nekdanji igralci Gorenja Jure Dobelšek, Aleš Sirk, Matjaž Mlakar, dolgoletni kapetan Sebastjan Sovič, vratar Uroš Senica in Marko Oštir.
vati gledalce in tudi sami so se zabavali. Prikazali veliko lepih, privlačnih potez in golov, za katere so gledalci bolj ali manj prikrajšani na tekmah, na katerih 'moraš' zmagati. Na tej tekmi so sede-memetrovke izvajali celo otroci. Velenjska sodnika Drago Ocvirk in Miri Štrigl najbrž v življenju še nista imela tako lahke tekme, ali pač. En rumeni karton pa sta vseeno morala pokazati. Dobila ga je osa, Gorenjeva maskota.
Žoge so letele v eno in drugo
ki je v svoji dolgoletni karieri igral samo za Gorenje. Odigral je kar 1525 tekem in dosegel 426 zadetkov. V Evropi je imel 107 nastopov z 28 goli. Njegov dres s številko so dvignili na častno mesto pod strop dvorane, 'njegove' številke pa v Gorenju ne bo nihče več nosil.
Prireditev so obogatili z nastopom tudi člani akrobatske skupine »Dunking devils« in harmonikarski orkester Roberta Goličnika.
■ S. Vovk
Prašnikar se eno leto
Golob, Tomažič Šeruga, Selimi, Vidic, Stojnic niso več rudarji
Velenje, 1. junija - Po pričakovanju je Bojan Prašnikar novi (stari) Rudarjev trener. Že v prejšnjem prvenstvu je kot tretji trener za Marijanom Pušnikom in Francijem Oblakom moštvo vodil zadnjih sedem krogov in z njim končal na sedmem mestu. V torek se je vodstvo kluba z njim dogovorilo, da bo trener Rudarja še eno leto z obvezo, kot so zapisali, »da nadaljujemo začrtano pot tudi v prihodnji tekmovalni sezoni, in sicer pot, ki temelji predvsem na delu z mladimi in domačimi nogometaši.«
Rudarjevi privrženci gotovo pričakujejo, da bo klub z enim najuspešnejšim slovenskim trenerjem imel v novi sezoni velike cilje. Najbrž še ne bo (ali pač) startal na prvo mesto, vsekakor pa bo Prašnikar začel ustvarjati moštvo, ki bi bilo v bližnji prihodnosti vendarle sposobno prinesti v Velenje prvi naslov državnega prvaka.
Moštvo medtem že doživlja spremembe. Fabian Cipot bo ostal v Rudaiju še leto dni, Rusmin Dedič pa še dve leti. Prost igralec je po koncu sezone postal Petar Stojnič. Želeli so, da bi ostal v Velenju, vendar se je določil, bo nogometno pot nadaljeval v Švici in od torka
ni več Rudarjev član. Niso pa podaljšali sodelovanja z Mihom Golobom, Davidom Tomažičem Serugo, Nedzebedinom Selimijem in Janom Vidicem (niso zadovoljili oziroma so predragi). Pogodba je
potekla Almirju Sulejmanoviču in Alemu Mujakoviču, s katerima se še usklajujejo.
Po besedah športnega direktorja Mirana Jalušiča se naj bi okrepili s tremi, štirimi igralci, v vadbo prvega moštva pa bodo tudi spet vključili nekaj svojih mladincev. Priprave na novo sezono bo Prašnikar začel 14. junija.
Pred vrati druge lige
Nogometaši Šmartna v osrednji tekmi predzadnjega kroga3. SNL z 1 : 0 premagali celjski Simer Šampion in ga zamenjali na prvem mestu - Zlati gol dosegel Rok Cizej
V pričakovanju težke, tako rekoč odločilne bitke v Knežjem mestu, se je postavljalo vprašanje, kdo je bolj obremenjen s samim dvobojem. Gotovo so po šmarških glavah brodili jesenski duhovi in valjenje skale v hrib ter lezenje iz brezna, Celjanom pa je nemalo skrbi povzročala slaba forma v zadnjih krogih. Torej se je obetala prava drama s posebno dimenzijo.
Bojan Žurej je stavil na prekaljene in najbolj pripravljene može, enako so storili domačini.
Medtem ko se je celjski strateg odločil, da se bo dvobojeval po preizkušenem receptu, torej v glavnem na svoji polovici in z izpadi preizkušal trdnost gostujočih okopov, so Šmarčani presenetili z mirno in potrpežljivo varianto, taktiko izčrpavanja. Res tega od njih nismo bili vajeni, saj so do sedaj odigravali srečanja v glavnem na »borilni« način - kdo da več. Modra odločitev. Številni gledalci, med katerimi je bilo seveda mnogo več tistih, ki so si grizli nohte za Šmarčane, se je zavedalo, da to ne bo igra za oči, ampak se je iskal rezultat za dušo in srce. Redke priložnosti in polpriložnosti v prvem delu so kazale na to, da so
Šmarčani gotovo igralsko »težji« in da bodo v drugem polčasu prestavili za brzino višje. Prava odločitev je bila menjava
poškodovanega Alena Mujanoviča s hitrim, ozdravljenim Velerjem. Dobro naoljen in motiviran šmarš-ki stroj je začel delovati brezhib-
no in majati celjske obrambne vrste. V 78. minuti pa izbruh veselja navijačev Šmartnega, saj je Senad Jahič odlično našel dobro postavljenega Roka Cizeja, ki je tako postal »krvnik« Celjanov, in več kot zasluženih 1 : 0. Sledile so dolge minute, ki so ledenile kri v žilah in spravljale srca v stanje visokih obratov, saj so domači le morali poizkušati kaj napraviti. Dodaten nemir je povzročila poškodba spomladi izvrstnega Anžeta Podgorška, ki je prizorišče zapustil na nosilih. A možje, ki so zapolnjevali vrste, so svoje delo opravili brez napak. Tik pred koncem so Celjani sicer zadeli prečko; to pa je bilo tudi vse, kar jim je uspelo.
Sodnikov zadnji žvižg je prinesel že dolgo ne videno veselje in slavje Šmarčanov. Zanj so zaslužni vsi, ki so tega dne stopili na igrišče. Gotovo pa gre dobršen del pohvale obrambni vrsti(ki smo jo v sezoni sicer večkrat postrani gledali), v kateri je kraljevsko delo opravil Jovo Kraljevič s svojimi oprodami. No, z moštvom pa je v zadnjih krogih v pravo formo prišel tudi trener Bojan Žurej.
Šmarčanom ostane le, da v zadnjem krogu proti utapljajoči se Pesnici »štempljajo« celjski dosežek in tako šampionsko zaključijo sezono. Seveda pa zadnje srečanje ne bo lahko, saj se gostje z morebitnim uspehom v Šmartnem lahko celo rešijo izpada.
■ Martin Pačan
SPORT IN REKREACIJA
Zadovoljni z drugim delom sezone
Elektra Esotech je sezono končala s polovičnim izkupičkom - 15 zmagami in prav toliko porazi - in osvojila končno deseto mesto v državi
Prvič po sedmih letih se niso uspeli uvrstiti med prvih osem ekip, kar so si pred sezono zadali za cilj, kljub temu pa nad sezono v klubu niso razočarani. Direktor Bojan Rotovnik je zadovoljen z drugim delom sezone: »Ciljev - uvrstitev na finalni turnir pokala Spar in v ligo za prvaka - v letošnji sezoni nismo dosegli. Po odhodu Feeleyja je ekipa doživela manjšo krizo (v rezultatih), vendar smo v zaključku, v ligi za obstanek, odigrali zelo dobro, saj smo izgubili le eno tekmo, tako da nad sezono nismo razočarani.«
V klubu že oblikujejo ekipo za prihodnjo sezono, v kateri imajo ponovno visoke cilje: »Tudi v prihodnje želimo ostati stabilen prvoli-
gaš, hkrati pa imeti kar najširši krog mlajših selekcij,« pravi Rotovnik in dodaja: »Z delom na področju mlajših selekcij smo zelo zadovoljni, saj vse naše ekipe nastopajo v prvih ligah, posebej pa smo ponosni tudi na delo na področju šolske košarke - tako pri osnovnih kot srednjih šolah.«
Podobno oceno sezone kot Rotovnik je podal tudi članski trener Borut Cerar, ki pravi, da v klubu ostaja tudi prihodnjo sezono: »Sezono smo dobro začeli, vendar smo v nadaljevanju zaradi odhoda najboljšega igralca Feeleyja in še nekaterih drugih razlogov padli v krizo. Proti koncu sezone smo s prihodom Miljkoviča in Nuhanoviča ponovno zaigrali bolje in ob koncu
s sedmimi zmagami in enim samim porazom sezono uspešno pripeljali do konca, tako da smo z doseženim zadovoljni.«
Z igranjem v ligi za obstanek pa so kar nekaj pridobili mladi domači igralci: »Prav vsi naši mladi igralci so letos zelo napredovali, najbolj Lekič. Dobili so kar nekaj minu-taže in jo tudi dobro izkoristili. Pokazali so, da nosilci igre sicer še ne morejo biti, lahko pa absolutno računajo na kakšno minuto,« je dejal Cerar. Kljub koncu sezone Elektra Esotech nadaljuje trenine petkrat na teden po dvakrat na dan, in sicer do 30. junija. V tem času se posvečajo predvsem testiranju igralcev, izboljšanju individualnih kvalitet igralcev in povečanju nji-
Borut Cerar
hove motorične zmogljivosti.
Poročali smo že, da v klubu ostaja Salih Nuhanovič, pogodbo z Elek-tro pa je podaljšal tudi Miloš Miljkovič, 206 cm visoki srbski center s slovenskim potnim listom. V letošnji sezoni je za Šoštanjčane odigral 16 tekem, na parketu je prebil povprečno 27 minut in pol, dosegel 10,8 točke in 6,6 skokov na tekmo.
■ Tjaša Rehar
Velenjski teniški veterani se ne dajo
Na mednarodnem prvenstvu Slovenije v veteranskem tenisu v Rogaški Slatini se je zelo izkazal član kluba velenjskih teniških veteranov Bogdan Zeleznik, doma iz Šoštanja. V starostni skupini nad 75 let je bil najboljši in se ob naslovu veselil tudi lepega pokala. To je že tretja tovrstna lovorika kluba, prvi dve je priigral Velenjčan Bojan Glavač.
■ Foto: S. Vovk
3. SNL - vzhod, 25. k.
Simer Šampion - Šmartno 1928 0:1 (0:0)
Šmartno 1928: Pusovnik, Podgoršek (od 84. Vasic), Jahic, Hajdari, Jamnikar, Kolenc, Jelen, Kraljevič, Mujanovi (od 54. Veler), Kompan, Cizej (od 89. Rebernik). Vrstni red: 1. Šmartno 1928 52 (72 : 38), 2. Simer Šampion 51 (49 : 51), 3. Čarda 45, 4. Koroška Dravograd 43, 5. Stojnci 43, 6. Malečnik 39, 7. Odranci 39, 8. Tehnostroj Veržej 35, 9. Zreče 34, 10. Kovinar Štore 30, 11. Tromejnik G-Kalamar 29, 12. Paloma 24 Sladki Vrh, 13. Tehnotim Pesnica 23, 14. Mons Claudisu 8.
Štajerska nogometna liga, 25. krog
Bukovci - Šoštanj 0 : 0
Šoštanj: Mušič, Filipovič, Oblak, Ramic, Gegic (od 85' Alic), Stojakovic, Vukančič, Kurnik, Redžic, R. Smajlovic, Andric Vrstni red: 1. AHA EMMI Bistrica 52, 2. Carrera Optyl Ormož 51, 3. Podvinci 43, 4. Peca 40, 5. Pohorje 39, 6. Šoštanj, 7. LKW Jack Gerečja vas oba 38, 8. Trgovine Jager Š/J 37,9. GIC Gradnje Rogaška 36, 10. BOČ Poljčane 35, 11. Koroške gradnje 32, 12. NK Partizan Fram 21, 13. Bukovci 18, 14. KIV Vransko 8
Šoštanj tudi prihodnjo sezono v Štajerski ligi
Nogometaši Šoštanja so v pomladanskem delu z odličnimi predstavami in bojevito igro zelo napredovali na lestvici. Štajerska liga pa je izjemno izenačena, zato so si tudi teoretičen obstanek v ligi zagotovili s točko, ki so jo osvojili v 25. krogu v Bukovcih. Iz lige namreč izpadejo kar zadnje štiri ekipe. Štajersko ligo sestavlja štirinajst moštev, Šoš-
tanjčani pa so krog pred koncem na izvrstnem šestem mestu. Pozna se dobra udeležba in marljivo delo na treningih, saj so Šoštanjčani v pomladanskem delu od enajstih tekem kar osemkrat zmagali, dvakrat izgubili in enkrat odigrali neodločeno. Prav v soboto so se z Bukovci nogometaši Šoštanja razšli brez zadetkov. Šoštanjski
nogometaši so potrebovali točko tudi za teoretičen obstanek v ligi, medtem ko so gostitelji že izpadli iz Štajerske nogometne lige. Šoštanjčani bodo v soboto, 5. junija, ob 17. uri na svojem stadionu zaključili letošnjo sezono. V zadnji letošnji tekmi se bodo pomerili z ekipo BOČ Poljčane, ki mora za obstanek v ligi osvojiti vsaj točko.	■
Mlade nogometašice Rudar Škale četrte v državi
Čeprav so igralke ekipe Rudar Škale (U 14) po rednem delu 1. slovenske ženske nogometne lige -zahod prepričljivo osvojile prvo mesto, na finalnem turnirju najboljši dveh ekip z zahoda in vzhoda v Celju niso ponovile tako dobre igre. Sprijazniti so se morale s četrtim mestom.
Nastopile so Alma Pijukovič, Maruša Sevšek, Lara Prašnikar, Zala Gomboc, Tina Marolt, Ines Pijukovič, Dejla Zahirovič, Lara Jan. Čeprav domov niso prinesle pokala za skupno zmago pa se je na turnirjih skozi celotno sezono najbolje odrezala naša vratarka Alma Pijukovič in dobila prizna-
nje za najboljšo vratarko sezone.
Izidi: Pomurje Beltinci - Veleso-vo 2:3 (1:1), Pomurje Murska Sobota - Rudar Škale 0:0 (0:0) po 11-metrovkah 2:0. Za 3. mesto: Pomur-je Beltinci - Rudar Škale 2:1 (2:1); za 1. mesto Velesovo -Pomurje Murska Sobota 4:1 (2:0) ■ Ana Kos
Zmagi v Liechtenstein in na Češko
Mednarodni teniški turnir (ITF) v Velenju Open 2010 pod pokroviteljstvom Mestne občine Velenje se ni končal po željah nekaterih tekmovalk in tudi prirediteljev Šaleškega teniškega kluba. Nepričakovano je že v prvem krogu glavnega dela tega drugega tekmovanja v organizaciji Velenjčanov izpadla prva nosilka hrvaška profesionalka Nika Ožegovic. Domači ljubitelji so zato upali in želili, da bi do konca prišla njihova igralka Diana Nakič, ki študira in igra v ZDA. Zanjo je bila
premočna Stephani Vogst iz Liechtensteina, ki jo je predzadnji dan turnirja v polfinalu premagala z 2 : 0 (6 : 4, 6 : 3). V drugem polfinalnem dvoboju pa je bila Čehinja Pavla Smidova boljša od nadarjene srbske tekmovalke Barbare Bonič, prav tako z 2 : 0 (6 : 4, 6 : 0). Liechtensteinčanka je bila v finalu premočna tudi za Čehinjo - 2 : 0 (6 : 1, 6 : 2).
Finale dvojic pa sta dobili Čehinji Katerina Kramperova in Pavla Smidova. Z 2 : 1 (6 : 1, 3 : 6, 10 : 8) sta premagali Avstralki Alenko
Hubaček in Tammi Paterson.
Nakičeva je med dvojicami skupaj s Polono Reberšak v drugem krogu (osmini finala) izgubila z avstralskim parom Hubaček -Pattererson z 1 : 3 (6 : 2, 3 : 6, 10
: 7).
Druga Velenjčanka Brina Špegel je v paru z Italijanko Lindo Mair obstala v četrtfialu. Izgubili sta s češko dvojico Katarina Kramperovo - Pavla Smidova z 0 : 2 (2 : 6, 1 : 6).
Ta teden se Diana Nakič udeležuje močnega ITF turnirja v Mariboru z nagradnim skladom 50.000 dolarjev, velenjski je bil vreden 10.000 dolarjev. ■ vos
NA KRATKO
Nastja Govejšek in Žiga Cerkovnik odplavala kadetska državna rekorda
Ob koncu preteklega tedna so bili plavalci Plavalnega kluba Velenje zelo aktivni. Tekmovali so v Banja Luki, Bratislavi in na Ravnah na Koroškem. V Banji Luki je skupina starejših plavalcev s trenerjem Juretom Primožičem nastopila na mednarodnem plavalnem tekmovanju. Na zelo lepem pokritem 50 m bazenu je nastopilo 450 plavalcev iz 13 držav. Konkurenca je bila močna, posebno v moškem delfinu, kjer so nastopili skoraj vsi najboljši evropski plavalci z Miloradom Čavičem na čelu. Plavalci Plavalnega kluba Velenje so dosegli odlične rezultate, saj so v različnih kategorijah osvojili 7 prvih 3 druga in 3 tretja mesta in se uvrstili na šesto mesto med 48 sodelujočimi klubi. Ze v predtekmovanju sta Nastja Govejšek in Ziga Cerkovnik v disciplini 50 m delfin postavila nova državna rekorda za kadetinje oziroma kadete. Nastja je z rezultatom 29,36 za stotinko sekunde izboljšala rekord Radovljičanke Anje Klinar iz leta 2002. Ziga je dosegel čas 26,08 in bil za 24 stotink sekunde hitrejši od Jerneja Godca, ki je odplaval svoj rekord leta 2002. V absolutnem finalu (med najboljših deset)
je Kaja Breznik osvojila tretje mesto (200 m mešano) in četrto mesto (50 m prsno), Nastja Govejšek peto mesto (50 m delfin in 100 m delfin), Tamara Govejšek šesto mesto (50 m hrbtno) ter Ziga Cerkovnik deseto mesto (50 m prosto).
Tekmovanja za veliko nagrado Slovaške se je udeležila slovenska mladinska reprezentanca, v kateri je dobro nastopila velenjska plavalka Tina Meža. Med 380 plavalci iz Slovaške, Češke, Madžarske, Avstrije in Slovenije je v absolutni
konkurenci osvojila tretje mesto na 50 m prsno (33,35) in šesto mesto na 50 m prosto (27,25).
Na Ravnah na Koroškem je Plavalni klub Fužinar organiziral drugi del troboja za najmlajši starostni kategoriji, udeležilo se ga je več kot 120 plavalcev. Velenjski plavalci so se dobro odrezali. Dosegli so eno prvo (Nuša Erjavec - 50 m prsno), pet drugih (Urša Erjavec - 50 m prsno, Ema Josič - 200 m delfin in Kristjan Meža - 50 m prsno, 50 m prosto, 100 m hrbtno) in štiri tretja mesta (Nuša Erjavec - 100 m hrbtno, Medeja Jevšnik - 200 m prosto, Blaž Kugonič - 50 m prsno in Jaša Gradišek - 50 m prosto). Mlajši dečki in mlajše deklice v konkurenci odličnih ravenskih plavalcev sicer niso osvojili najvišjih mest, so pa dosegli zelo dobre rezultate, izražene v FINA točkah. Več kot 200 FINA točk so dosegli Tine Praprotnik (261), Fiona Bratuša (206), Ziga Kugonič (205) in Luka Geršak (200). Med velenjskimi plavalci so bile najuspešnejše mlajše deklice, ki so bile ponovno boljše od mlajših deklic Branika iz Maribora. Po daljši odsotnosti zaradi virusnega obolenja je izven konkurence nastopila tudi Nina Drolc in v disciplini 50 m prosto dosegla dober čas - 27,00.
Državno prvenstvo v sabljanju
Pretekli konec tedna je bilo v Velenju v telovadnici Šolskega centra Velenje državno prvenstvo v floretu in meču za leto 2010 za dekleta in fante v petih starostnih kategorijah. Pripravil ga je domači Sabljaški klub Rudolf Cvetko v sodelovanju s Sabljaško zvezo Slovenije. Tekmovalke in tekmovalci so se potegovali za nazive državnih prvakov v obeh orožjih. V soboto floretu, v nedeljo pa v meču.
Udeležba je presegla vsa pričakovanja, saj se je tekmovanja udeležilo kar 150 tekmovalcev iz cele Slovenije. Tekmovanje je potekalo v prostorih Šolskega centra Velenje, nastopilo pa je 59 flotetašev in kar 91 mečistov. Naši velenjski sabljači so osvojili presenetljivih 6 medalj. Klemen Selan je osvojil dvojni naziv prvaka Slovenije, in sicer v kategoriji floret kadeti in floret mladinci, v meču pa tretje mesto v kategoriji meč kateti. V kategoriji floret mladinci je Marko Pogačar osvojil srebro in bron v floretu mladinci, Jure Mravljak pa v floretu dečki B tretje mesto in s tem bronasto medaljo. Odlično so se borili tudi Nežka Selan, Davor Praprotnik, Lovro Fijavž Bačovnik, Matej Gorjan, Matej Zapušek in Anže Guček.
Prvič so se na sabljaške steze podali tudi naši najmlajši sabljači začetniki: Domen Selan, Luka Mravljak, Borut Mohorko, Vid Mohor, Aljaž Kremelj in Rok Kovač. Pokazali so, kako so bili v tem letu pridni in kako dobre trenerje imajo. Marjan Salobir, Agim Kazazi in Robi Uranjek so vsekakor zaslužni za vse uspehe naših sabljačev..
Klemen Selan in Marko Pogačar. Osvojila sta prvo in drugo mesto v kategoriji floret kadeti.
Gora Oljka 2010
Šmartno ob Paki, 5. junija - Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Velenje in Območno združenje slovenskih častnikov Velenje to soboto pripravljata tradicionalen pohod in srečanje za častnike in veterane. Med 9. in 11. uro bodo izvedli tekmovanje v streljanju, tekmovanje v orientaciji pa bo potekalo od 9.30 do 11.30 ure. Točno opoldne bodo razglasili rezultate. Prireditev bo v vsakem vremenu.	■
VI PIŠETE

3. junija 2010
Nova sezona - sezona sprememb
Članica slovenske alpske smučarske reprezentance Ana Drev zadovoljna z minulo sezono -Prihodnje olimpijske igre dolgoročen cilj in velik izziv
Psiholog odgovarja (7)
Tatjana Podgoršek
Ana Drev, članica slovenske alpske smučarske reprezentance iz Šmartna ob Paki, je s sezono 2009/2010, ki jo je najbolj zaznamoval nastop na zimskih olimpijskih igrah, zadovoljna. »Imela je dve plati. V prvem delu mi ni šlo vse po načrtih. Pestile so me zdravstvene težave, tudi zapletov, takih in drugačnih, ni manjkalo. Na zimske olimpijske igre v Vancouver sem šla kar malo pesimistična. Nastop na igrah pa je stvari obrnil na precej bolj sončno plat.«
Poleg 19. mesta v veleslalomu na olimpijskih igrah je v minuli sezoni osvojila na državnem tekmovanju v slalomu prvo, v veleslalomu pa drugo mesto. Na najvišji stopnički je stala tudi na finalu evropskega pokala v Kranjski Gori v veleslalomu. »Vsi ti uspehi so me popeljali v stare občutke, ki sem jih kar malo pogrešala. Vlili so mi precej motivacije za delo v prihodnje.«
Navijaški skupini, ki jo je bodrila ob progah v Vancouvru, je Ana obljubila, da bo nastopila na zimskih olimpijskih
Ana Drev: »Minula sezona je imela senčno in sončno plat. Po začetnih težavah sem jo končala najbolje, kot
sem jo lahko.«
igrah čez štiri leta v Sočiju. Obljubo, je povedala, bo zagotovo izpolnila. Sodelovanje na njih sodi v njen dolgoročni plan. V prihodnjih štirih letih bo »gradila« novo pot, »ki se je zelo veselim. Veselim se izziva hoditi vsak dan po tej poti, saj vedno bolj spoznavam, da zelo rada smučam, opravljam svoj poklic.«
Priprave na novo sezono slovenske alpske smučarke se še niso začele. Vse pa kaže, pravi Ana, da se po začetnih zapletih stvari počasi postavljajo na svoja mesta. V začetku prihodnjega meseca naj bi bila ekipa že oblikovana, stvari urejene in dogovorjene, tako da se bo lahko normalno posvetila treningom. S kakšnimi pričakovanji stopa vanjo? »Nova sezona bo sezona sprememb. Po 10 letih bom zamenjala opremljevalca smuči. Od Rossignola odhajam k slovenskemu Elanu. To bo zame velika prelomnica. Povsem nova bo tudi ekipa. Zdi se mi, da sem pri 24 letih dozorela in da lahko obrnem nov list v svoji karieri,« je še dejala Ana Drev.
Bogat turistični teden
Zaradi obilice dogodkov so teden »raztegnili« na 11 dni - Začnejo 17. junija
Velenje, 31. maja - V drugi polovici maja je Turistična zveza Velenje pripravila sestanek za društva, organizacije in podjetja, ki se ukvarjajo s turizmom, da bi skupaj pripravili program letošnjega turističnega tedna v Velenju. »Odziv vabljenih je bil skoraj 100-odstoten, zato smo pripravili zelo bogat program dogodkov. Turistični teden pa bomo raztegnili kar na 11 dni,« nam je povedal predsednik Turistične zveze Velenje Franc Špegel.
Prireditve v sklopu letošnjega Turističnega tedna se bodo začele v četrtek, 17. junija, končale pa se bodo 27. junija. »Zaradi osnovnošolcev, ki so ob začetku turističnega tedna še v šoli, bomo prvi dan pripravili dan odprtih vrat na Grilovi domačiji. V petek bo pri restavraciji jezero prireditev, ki bo nadomestila Noč ob jezeru. Podjetje Gost jo je poimenovalo Noč s Čuki. V soboto pripravljamo zanimivo prireditev na Cankarjevi v središču mesta, kjer se bodo na stojnicah predstavile turistične zveze in društva iz vse Slovenije. V soboto zvečer bodo učenci Šole za storitvene dejavnosti iz velenjskega ŠCV na Herbersteinu pripravili zanimivo prireditev, ki bo prikazala življenje Šalečanov pred 150 leti...« V naslednjih dneh se bo zgodilo še marsikaj zanimivega, tudi okrogla miza na turistično temo, dneve svojih dobrot bodo pripravile številne restavracije in gostilne iz Velenja, manjkalo pa ne bo tudi glasbenih dogodkov. Več o njih pa v dneh pred začetkom Turističnega tedna v Velenju.
■ bš
V	Hudi luknji okteti treh pokrajin
V	petek, 4. maja, se bo ob 19. uri v podzemni j ami Huda luknja pričel koncert oktetov treh slovenskih pokraj in
Zapeli bodo Trebanjski oktet, Oktet Dolič in Rudarski oktet Velenje, ki je tudi organizator koncerta. Trebanjski oktet bo s seboj prinesel spomine na lepo dolenjsko pokrajino, posajeno z vinskimi trtami. Oktet deluje že 30 let, sedaj pod vodstvom umetniškega vodje Staneta Cvelbarja. Oktet Dolič je povezala ljubezen do ubranega petja, pri katerem se prelivajo barve moških glasov. Radi zapojejo slovenske ljudske pesmi, priredbe slovenskih in tujih avtorjev, pesmi na sakralne teme in dalmatinske napeve. Pred tremi leti je strokovno vodenje okteta prevzela prof. Olga Ulokina in dopolnila repertoar s pesmimi ruskih avtorjev. Gostitelj in organizator koncerta Rudarski oktet je lani praznoval 30- letnico delovanja. V tem obdobju je bogatil in širi repertoar od stanovske, narodne in umetne, renesančne, čitalniške, romantične, domovinske, sodobne, slovenske in tuje pesmi do črnske duhovne, sakralne in nabožne, popevke in celo narodnoza-bavne pesmi. Umetniška vodja okteta je Danica Pirečnik.
■ mkp
Zaključek študijskega leta Či gonga
Velenje, Medlog pri Celju - V sklopu Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje že sedem let deluje krožek Či gonga, starodavne kitajske veščine kultiviranja zdravja in poti duhovnega razvoja. Krožek je v iztekajočem se študijskem letu obiskovalo med 25 in 30 študentov. Zaključna vadba študijskega leta je potekala v prekrasnem parku Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti v Medlogu pri Celju. Pred zaključno vadbo so študentje krožka prehodili učno pot za slepe in slabovidne (s povezanimi rutami preko oči), kije vsem dala povsem nov pogled na lastne občutke in možnosti zaznavanja, kot ga imajo slepi in slabovidni. Vadba je potekala med cvetlicami, v senci najmogočnejše platane v Sloveniji (visoka je 45 metrov, obseg debla pa je kar 777 cm). Ob prijetnem klepetu in specialitetah, ki so jih pripravile „študentke", so sprejeli sklep, da se študij či gonga nadaljuje.
■ Tekst in foto: Adil Huselja
Petra Tekavec,
mag. psihološkega svetovanja
Deseo, Psihoterapija in psihološko svetovanje
Gdč. psihologinja,
Star sem 30 let, samski, iz Polzele, po poklicu inženir strojništva. Od rojstva dalje živim tu, med študijem sem živel v Mariboru, po diplomi sem se vrnil v svoj kraj. Ko sem iskal službo, je del mene vleklo ven iz Polzele, morda tudi v tujino, drugi del mene pa si je želel stabilnega življenja doma. Na koncu je prevagala odločitev, da ostanem, verjetno je k temu pripomoglo tudi dejstvo, da nisem dovolj vztrajno iskal službe zunaj svojega okoliša. Sedaj se mi ponuja delo na Primorskem, v Kopru. Ponovno se čutim razdvojenega. Primorska mi je všeč, čutim, da bi si lahko ustvaril nov dom in zaživel na novo. Tukaj mi je tudi všeč in mi ne bi bilo težko ostati še naprej. Strah me je, da bi mi bilo žal, če ostanem, ker si del mene želi spremembe in drugačnega življenja. Veže me družina, prijatelji, čeprav me nihče ne ovira. Mi lahko pomagate pri moji odločitvi? Najlepša hvala.
Razdvojenost ob spremembi
Dragi bralec iz Polzele,
Spremembe so naravni del našega življenja, in vendar jih ne sprejemamo lahko, saj nam rušijo občutek varnosti, kontrole in stabilnosti. Na drugi strani pa so poživljajoče in nam lahko prinesejo marsikaj lepega. Vi ste sedaj v situaciji, ko se morate odločiti in pretehtati, kaj vam je pomembno. Pomislite o svojih vrednotah, kaj je tisto, kar vas v življenju izpolnjuje. Tu govorim o tem, kaj vi res čutite v sebi in ni le prevzeto od vplivov od zunaj, kot so starši, prijatelji, kultura. Nato pomislite, kaj imate sedaj in kaj pogrešate. Je to, kar pogrešate, za vas pomembno? Je selitev tista, ki vam bo to prinesla? Lahko je preprosto to, da ste se nasitili vašega življenja, kot ga živite, in si želite nekaj novega. V tem ni nič slabega. Vem, da je težko biti pogumen, če vsi okoli vas razmišljajo drugače. Vendarle je življenje vaše in le vi si ga lahko uredite tako, da boste srečni. Starše in prijatelje lahko še vedno obiščete čez vikend, saj Slovenija ni tako velika. Za konec bi vam rekla to, da prepoznajte svoje potrebe. Zamislite si, kako bi radi živeli v prihodnosti, in naj vam bo ta podoba vodilo na vaši poti.
Vzeli so nam Koroško, Trst in Gorico. Morja ne damo.
6. junija glasuj PROTI!
V nedeljo, 6. junija, bomo državljanke in državljani sprejemali najpomembnejšo odločitev po osamosvojitvi. Gre za naše morje, gre za našo suverenost na morju, gre za pomorski status Slovenije, na preizkušnji so naši gospodarski interesi, vezani na luko Koper in Slovenijo kot logistično okno v svet za Srednjo Evropo. Veliko volivlcev je še neodločenih in rezultat referenduma bo odločen v dneh in tednih do referenduma. Od vsakega od nas je odvisno, kakšen bo rezultat! Spomnimo se Koroškega plebiscita pred 90 leti, ko smo vitalni del našega narodnostnega ozemlja in 11 % prebivalstva izgubili za nekaj tisoč glasov. Za vedno! Nič ni pomagalo kasnejše objokovanje napak, ki so
bile narejene v kampanji. Ne dovolimo, da se to žalostno poglavje Slovenske zgodovine ponovi danes, ko Sloveniji ni treba sprejemati nobenega nepotrebnega tveganja pri odločanju o svoji morski meji. Nikamor se nam ne mudi in nobeno nervozno in rokohitrsko reševanje mejnega vprašanja se nam ne splača.
Za Slovenijo je arbitražni sporazum (AS) slab, ker ogroža:
•	njen pomorski status - potrditev sporazuma na referendumu bi za vedno zaprla Sloveniji teritorialni dostop do odprtega morja;
•	gospodarske nacionalne interese luke Koper in Slovenije;
•njeno suverenost in jo izpostavlja nesorazmernem tveganju v času, ko ima Slovenija najmočnejši mednarodni položaj v zgodovini;
AS bo v »naj bolj šem« pri me ru
Sloveniji omo go čil »služ nost« oz. »neškodljiv prehod« preko hrvaškega teritorialnega morja do mednarodnih voda. Slovenska vlada pa je takšen sporazum podpisala brez usklajevanja in obveščanja strokovne javnosti in opozicije ter nas razdvojila in sprla. Tako smo prisiljeni izbirati med bolj in manj slabimi odločitvami.
Ne drži, da AS nima alternative, saj obstajajo tudi druge rešitve:
•	sporazum, v katerem bo izrecno pisalo, da mora sodišče določiti mejo po načelu zunanje pravičnosti (ex aequo et bono), o katerem je bilo leta 2007 doseženo soglasje med vsemi parlamentarnimi strankami v Sloveniji;
•	sporazum, v katerem bo nedvoumno zapisano, da se podpisnici strinjata s tem, da ima Slovenija zagotovljen Piranski zaliv
SDS
in terito rialni stik z mednarodnimi vodami;
•ratifikacija sporazuma Drnov-šek-Račan, ki predstavlja za Slovenijo še sprejemljiv kompromis določitve južne meje. Slovenci bomo drugič v zgodovini na plebiscitu odločali o svoji meji - o naši južni in morski meji, slovenskem ozemlju in o slovenskem morju. Ta odločitev bo pomemb nej ša od obi čaj nih političnih odločitev in važnejša od volitev, ki so vsake štiri leta. Nikoli več je ne bi mogli spremeniti. V preteklem stoletju so nam vzeli Koroško, Trst in Gorico, danes je ogrožena naša suverenost na morju. Tega slovenski državljani ne moremo več dovoliti. Zato vabimo volilke in volil-ce, da se referenduma udeležite, nanj povabite svoje prijatelje in znance ter glasujete PROTI! i Več informacij na www.sds.si j
ZA RAZVEDRILO
m
oroskoo
Oven od 21.3.do21.4.
Na pragu poletja ste poslali odločni, kot že dolgo ne. Me drugim se boste odločili, da se boste odslej šli zares - ničesar ne boste počeli kar tako. In vse, kar boste začeli, boste tudi dokončali. Največ težav boste imeli s tem, da se dnevno umirite, poiščete ravnovesje v sebi in si priznate, da vam pravzaprav nič ne manjka. Tudi če vam kdo reče, da si vzemite urico časa zase ali za nabiranje energije s sedenjem na sončni terasi, si tega ne boste privoščili. Ker se tako ne znate iti. In to je trenutno največja napaka, ki jo delate. Telo vam bo kmalu sporočilo, da ste že predolgo napeti. Slej kot prej se to odrazi prav pri zdravju. Ne zatiskajte si oči, ko se telo oglasi. Ukrepajte.
Bik od 22.4. do 20.5.
Kar se tiče uspeha pri delu, kariere in vašega statusa v družbi, bo vse odlično. Pravzaprav še bolje, kot si lahko želite. Pa čeprav ste bili še pred nekaj dnevi zelo skeptični do tega. Sicer ni vse zlato, kar se sveti, zato dnevi ne bodo ne enolič-i ne enostavni. A sedaj veste, da se bo trud vendarle poplačal. Če vam bo ta teden ušla kakšna neprijetna beseda, ne bo nič čudnega. Preveč boste namreč delali, da bi se lahko sprijaznili s tem, da nekateri ne izpolnijo svojih nalog. Vsako prosto minuto izkoristite za delo v naravi, še bolje pa bo, če poskrbite tudi za redno telesno aktivnost. Hrb te ni ca vam bo hva lež na. Pa vaši živ ci tudi. Ti bodo nape ti tudi zato, ker se bli ža neko slo vo, ki res ne bo prijetno.
Dvojčka od 21.5. do 21.6.
Čeprav ste vse doslej mislili, da se vas finančne težave ne bodo dotaknile, boste ta mesec spoznali, da je vaš račun vse tanjši. Vsekakor bo pretanek za vse vaše želje in potrebe, saj ste jih zadnje čase precej povečali. Treba bo zategniti pas, ni kaj. Če ga ne boste, boste čez poletje zlezli v tak minus, da ga še dolgo ne boste mogli spravit v red. Če razmišljate o kreditu, bodite previdni. Dobro se pozanimajte in preglejte ponudbe več bank. Berite tudi droben tisk. Kar se ljubezni tiče, bo najlepše tisto, kar boste sanjali. Realnost bo precej pusta. Se zavedate, da tudi zato, ker se niste prav nič pripravljeni spremeniti? Zato tega ne morete pričakovati niti od partnerja.
Rak od 22.6. do 22.7.
Poskušali se boste držati vseh dogovorov, saj tako lažje spite. Žal se jih drugi ne bodo, zato spanec v naslednjih dneh vseeno ne bo najbolj miren. Strah vas bo, da bos te kaj zamu di li in da ne boste pra vo čas no kon ča li dela, ki vam veli ko pomeni. Tudi zato, ker gre za preizkus, ki lahko močno spremeni vašo prihodnost. Sploh, če si želite zamenjati delovno mesto. In takih bo med ribami vedno več. Čeprav večjih sprememb v življenju nimate radi, so včasih te nujno potrebne. Pritiski v službi vas namreč že nekaj časa žalostijo, predvsem pa močno utrujajo. Odlične ideje o tem, kako se lahko izvlečete iz tega, še ne bo, čeprav se rešitev že kaže. In to tam, kjer si želite. Ljubezen? Pogrešali boste nežnosti in dolge pogovore. Partner bo čisto odsoten.
Lev od 23.7. do 23.8.
V	začetku junija se boste ukvarjali predvsem z domačimi zadevami, bodisi v vašem zakonu bodisi s starši, domom oziroma nepremičninami. Premislite o nečem, kar vam je večkrat predlagala tudi vaša prijateljica. Prevečkrat ste jo zavrnili ali pa preprosto niste odgovorili. Zadnje čase ste zaradi neprestane napetosti slabovoljni in zadirčni. Raje se poskusite sprostiti in pustite stvari, da se razrešijo same od sebe. Sreča bo v tem mesecu namreč na vaši strani, tudi finančne težave se bodo končale. Predvsem zato, ker boste končno dobili plačilo za delo, ki ste ga že zdavnaj opravili. In ker boste vsak evro dvakrat obrnili. Še vedno pa ni čas za večje naložbe. Z njimi počakajte do jeseni, ko bo že bolj jasno, ali ste jo zmožni izpeljati ali ne.
Devica od 24.8. do 23.9.
Nekaj pestrih, zelo razgibanih dni vas čaka. Zvezde vam tudi sicer le redko napo-vejo zatišje ali celo dolgčas. Mars, ki je vaš vladar, bo te dni imel močan vpliv na vas. Napoveduje vam velike premike na področju ljubezni ali pa otrok. Zna se zgoditi, da boste pričeli novo razmerje ali pa se bo v obstoječem dogajalo kaj zelo dramatičnega, vendar po vaših željah in pričakovanjih. Boste pa nekoliko zmedeni. Ne boste namreč vedeli, ali delate prav. Čeprav vztrajnost za vas ni ravno značilnost, boste tokrat trmasto vztrajali pri nekaterih odločitvah. Uspelo vam bo dokončati vse planirano in začeto. V naslednjih dneh boste doživeli toliko sprememb kot že dolgo ne.
Tehtnica od 24.9. do 23.10.
Veliko truda boste vlagali v dom in odnose med najbližjimi sorodniki, saj vas bo grizla slaba vest. Glavnina dogajanja se bo žal spet vrtela okoli denarja, ki vam, resnici na ljubo, veliko pomeni. Zadnje čase vam kar polzi skozi prste. Pa to ne bo edini problem. Čaka vas nekaj zelo napornih dni in nujnih obveznosti. Vse bo šlo kot po maslu. V drugi polovici tedna se boste pomirili in pričeli skrbeti še za druga področja v življenju. Na ljubezenskem področju bo manj nemira, posvetili se boste bolj odnosom doma kot pa prijateljem in znancem. Tudi zato, ker v zadnjem času niste spoznali nikogar, ki bi vam pognal kri po žilah. Prišel bo, ko boste najmanj pričakovali.
Škorpijon od 24.10. do 22.11.
V	prvi polovici junija bodo planeti na vaši strani. Poskrbeli boste, da vam ne bo dolgčas in to niti za trenutek. Ob tem boste nekoliko zaslepljeni s samim sabo, s svojimi zahtevami, željami in idejami. Drugi bodo v tistem času predvsem vaši spremljevalci, z njimi se ne boste imeli ne časa ne volje ukvarjati. Vtem času boste spočetka precej uporniški, kasneje pa boste spoznali, da je zadevo bolje peljati nekoliko bolj diplomatsko. Teden pred nami bo za vas poln odličnih idej, kako
izboljšati svoj položaj. Če ne boste naredili nič konkretnega, se nič ne bo spremenilo. Zato le pogumno naprej, nekaj idej je namreč resnično izvedljivih.
Strelec od 23.11. do 21.12.
Ta teden se vam je že zdelo, da se je življenje močno umirilo. A zatišje ne bo več dolgo trajalo. Veliko skrbi boste imeli na finančnem področju, saj obeti ne bodo dob ri. Ne bo prvič, pa tudi zad njič ne. Si boste pa zato nare di li plan, da konč no pospravite in dokončate stare, zanemarjene in nedokončane zadeve. Tokrat ne bo ostalo le pri načrtih, ampak se boste dela dejansko tudi lotili. To vam bo prineslo dober občutek in veselje, potem pa tudi dovolj ustvarjalne energije, da boste preostanek meseca speljali v veliki meri po svojih željah. Pazite pa na pošto, da ne spregledate datu ma neke zelo pomemb ne urad ne zade ve. Če ga bos te, bo uda rec po žepu res velik.
Kozorog od 22.12. do 20.1.
Najraje vse delate sami, saj se težko zanesete na druge. Žal pa vsega ne morete opraviti sami. V tem tednu se boste bolj kot s seboj in s svojimi potrebami ukvarjali z drugimi, zato bo teden za vas precej naporen. Jezilo vas bo, ker se prav nič ne bo premaknilo iz mrtve točke. Tudi vaše delo bo zato zastalo. Če boste še tako jezni, spremeniti ne boste mogli prav nič. Vseeno vam dela ne bo manjkalo, saj se vam bo ob tem zapletu začelo odpirati na drugih področjih. Nerodno bo, ker boste prehitri, zato lahko komu to gre krepko v nos. Da boste to diplomatsko rešili, se bo treba kar potruditi, ni kaj. Na finančnem področju bo vse dobro. Celo o večji investiciji boste spet resno razmišljali.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Zadnji majski in prvi junijski dnevi vam niso bili preveč všeč. Pa ne po vaši krivdi. Tudi vi se boste namreč bolj kot s sabo morali ukvarjati z drugimi in njihovimi težavami, v katere se boste težko vživeli. Zato ni izključeno, da boste tokrat krepko jezni sami nase. Zdelo se vam bo, da ste do vseh preveč dobri, da preveč popuščate. Pravzaprav bo to kar držalo, saj se zgodba ponavljala. Znova in znova. Morda vas v to žene občutek, da vas bodo imeli ljudje raje, če boste pridni in skrbni. Napaka! Čeprav pregovor pravi, da se dobro z dobrim vrača, v tem primeru to ne bo šlo skozi. Prej bo šlo za to, da nekdo odkrito izkorišča vašo dobroto. Odprite oči in temu naredite konec.
Ribi od 20.2. do 20.3.
Na novo zaljubljeni boste v naslednjih dneh srečni, kot že dolgo ne. Tudi zato, ker ste čus tva dol go skri va li, kot vse kaže pa je pri šel čas, ko bo to spregle dal tis ti, ki se mota po vaši glavi že nekaj mesecev. Dobesedno se vam bo zdelo, da se vam odpira nebo. Pa čeprav na poti do srečnega konca ne manjka ovir, saj se boste za nekaj časa verjetno znašli v ljubezenskem trikotniku.Tega si nikoli niste želeli, a tokrat boste pripravljeni tudi na to. Slabe vesti ne boste imeli. Bi bila tudi povsem odveč. Strah vas bo le, če ste vse skupaj preveč idealizirali, dokler ste si zvezo samo močno želeli. Kot kaže, bo tudi ta strah odveč. Sicer pa bo čas pokazal, ali ste se prav odločili. Zvezde vam bodo pomagale, ni kaj!
Nagradna križanka Jagros d.o.o.
MEHKO, SVETLO USNJE, IRHOVINA
m
tr„o-
NEMŠKI KIPAR, SLIKAR-VEITT
OVALNI OKRAS ZA DRAGE OBESKE
LASTNOST, ZNAČILN. UMAZANEGA
MLEČNI IZDELEK
TAMBURIN (ZAST.)
stara mati, babica
TOD BROOKER
ZNAČILNA VAS NA KAVKAZU

RUSKA IN
POLJSKA IGRA S KARTAMI
NEPREMOC. ŠPORTNA VETROVKA
VLAČUGA, PROSTITUTKA (SLABŠ.)
prirad. star. naroda v daciji
fino. belejno platno
črta, poteza 'POB.)
mesto na madžarskem
V
v
PISEC SATIR
MED (NAR.)
znamka japonskih fotoapart.
otok v otočju tuamqtu
slabokrven
Človek
POVRŠIN. MERA
LUKA V IZRAELU
MOŠT PO ŠTAJERSKO
gostilničar, krčmar
(pog-)
angleški dramatikjoe
O
R
O
N
DEVETI TON OD OSNOVNEGA
CENCA
HRVAŠKI PEVEC (VITASO-ViČ)
OCE (NAR.)
kdor se drži abstinence
v-v—
ŽELEZOVA IN
FOSFORNA RUDA, MINERAL
IZMETAČ NABOJEV PRI PUŠKI
-6—
CELOVŠKI HOKEJSKI KLUB
HRVAŠKI IGRALEC-JOVAN
LOJZE SLAK
italijanski politik-^ mariano ^
STAR SLOVAN
ŠAHOVSKA FIGURA, KONJ

www.uniforest.com
□	GOZDARSKI VITLI
mehansko ali elektro hidravlično upravljanje od 30kN do lOOkN (od 31 do 101)
□	NAPRAVA ZA ODVIJANJE ŽIČNE VRVI
-	za vse nove elektrohidravlične vitle UNIFOREST, od 40H pro do 80H pro
-	možna nadgradnja rabljenih vitel UNIFOREST
š
[geprüft!
f^m J-Ö-
O agroscope ENTAM
«
UNIFOREST d.o.o., Dobriša vas 14a, 3301 Petrovie, Tel.: 03/ 7131410, info@uniforest.si
Nagrajenci križanke "Mobtel", objavljene v tedniku Naš čas dne 20.5.2010, so:
-	Romana Lilek, Ul. Koroškega bataljona 5, 1000 Ljubljana (mobilni telefon);
-	PavelŽupevc, Gaberke 132, 3325 Šoštanj (avtopolnilec); -Marija Kolar, Rifnik 13, 3230 Šentjur (torbica za GSM). Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo!
Rešitev gesla: MOBTEL SAMSUNG
Trgovski center Jager Velenje
Cesta Simona Blatnika 7
www.trgovinejager.com
Živila: 03/ 896 41 30 Tehnika: 03/ 896 41 31 Keramika: 03/ 896 41 33 Tekstil: 03/ 896 41 32
Del. čas: Pon. - sob. 7.30 - 20.00 Ned., praz. 8.00 - 12.00
Parkirajte v sodobni GARAŽNI HIŠI
Vse za gospodinjstvo, družino, dom in okolico
IZJEMNO ugodna in bogata izbira:
-	živila in pijače
-	gradbeni material
-	vse za kmetovalce in vrtičkarje
-	keramika in tuš kabine (španski, italijanski proizvajalci)
-	tehnično blago
-	tekstil (Mustang Jeans, Kenny's, Lisca, Svilanit... )
Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 14. 6. 2010 na naslov: Naš čas, d.o.o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje. Izžrebali bomo 3 nagrade in sicer nakup v vrednosti 10 evrov. Nagrajenci bodo prejeli potrdila po pošti.
Pravi naslov za
uspešno reklamo!
89817 58
Zgodilo se j e ...
od 4. do 10. j unija
■	v soboto, 4. junija 1983, so
delavci gradbene dejavnosti REK Edvarda Kardelja Zasavje po treh letih dela na koti 42 in globini 407 metrov, to je 42 metrov pod morsko gladino, prebili odprtino na dnu jaška Pre lo ge;
4. junija 1993 so začeli prenavljati velenjski mestni stadion ob jezeru;
■	4. junija 1999 je Velenjčanka Katarina Srebotnik skupaj z Južnoafričanom Pietom Nor-valom zmagala v finalu mešanih dvojic Grand slam turnirja Roland Garos v Parizu; Katarina je prva Slovenka po Mimi Jaušovec, ki ji je uspel tak podvig;
-	5. junija 1988 je bil na gospodarskem poslopju kmeta Pred-neka v Zavodnjah ustanovni zbor Šaleškega ekološkega društva;
-	6. junija 1941 je šef civilne uprave za Spodnjo Štajersko z odredbo zaplenil premično in nepremično premoženje vseh premogovnikov in elektrarn in ustanovil delniško družbo, kije prevzela vsa podjetja, ki so se na Spodnjem Štajerskem ukvarjala s pridobivanjem in distribucijo energije, torej tudi velenjski premogovnik s termoelektrarno;
-	leta 1961 je v začetku junija Rudnik lignita Velenje v Fiesi dogradil nov počitniški dom z 62 leži-
-	6. junija 1999 so nogometašice Škal osvojile slovenski pokal;
-	8. junija 1996 je bila pred Rdečo dvorano v Velenju zaključna prireditev akcije »Veter v laseh - s športom proti drogi«; v akciji, kije potekala v osmih večjih slovenskih mestih, je sodelovalo 3000 mladih športnikov, na zaključni prireditvi v Velenju pa se je v košarki, odbojki in rolanju pomerilo 350 najboljših mladih tekmovalcev iz vse Slovenije;
-	nogometaši velenjskega Rudarja so junija leta 1977 postali republiški prvaki in se uvrstili v 2. jugoslovansko nogometno ligo;
-10. junija 1912 je v Ljubljani umrl slovenski pesnik Anton Aškerc, ki je pred tem nekaj časa služboval kot kaplan v Ška-lah pri Velenju;
-	10. junija 1990 je Tovarno gospodinjske opreme Gorenje Vele-
Katarina Srebotnik. (arhiv Muzeja Velenje)
nje obiskal predsednik izvršnega sveta nekdanje Jugoslavije Ante Markovič;
■ 10. junija 1997 se je med usposabljanjem na Okrešlju smrtno ponesrečilo pet gorskih reševalcev.
Pripravlja: Damijan Kljajič
9 89817 50 - Naš čas: pravi telefon za pravo reklamo!
AS
ČETRTEK, 3. junija
tv slo rr	
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.05	Telebajski, otr. nan.
10.30	Male sive celice, kviz
11.15	Berlin, Berlin: Kaj bi bilo, če bi
	bilo, 9/20
11.40	Omizje
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Danes dol, jutri gor, nan.
13.50	Piramida
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Cofko Cof, 20/26
16.05	Pesem iz oblakov, dok. film
16.20	Enajsta šola
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Gledamo naprej
17.30	(Ne)pomembne stvari: koledar
18.25	Žrebanje deteljice
18.35	Bela, risanka
18.45	Oči in sine, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Tednik
20.55	Evropski otok sožitja, dok. odd.
21.45	Minute za jezik
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Osmi dan
23.40	Globus
00.10	Tv dnevnik 3.6.1992
00.35	Dnevnik, pon.
01.10	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.35	Infokanal
TV SLO n	
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.20	Tv prodaja
08.50	Globus
09.20	Tv dnevnik 3.6.1992
3.45 Kapitan Cook, 4/4 10.35 Ogroženi raji: Tuvalu, 4/4 12.00 Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem 12.55 Na lepše
14.00 Tenis - odprto prvenstvo
Francije, polfinale (Ž), prenos 19.00 Kdo gre v Afriko?, resničnostni šov
19.55 Košarka (M), tretja tekma finala končnice lige telemach, prenos 21.45 Tranzistor, 27. del 22.20 Lovec, 2/2
23.10 Stavka - junakinja iz Gdanska,
nem. film 01.00 Zabavni infokanal
pop
06.25	Tv p
06.55	24ur, pon.
08.00	V imenu ljubezni, nad.
08.55	Čarovnija ljubezni, nad.
09.50	Tv prodaja
10.20	Norčije z Dickom in Jane, am. film
12.00	Tv prodaja
12.30	Prijatelji, nan.
13.00	24ur ob enih
14.00	Čista hiša, resn. ser.
15.00	Zvezde na sodišču, nan.
15.55	Iskrice v očeh, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Čarovnija ljubezni, nad.
18.00	V imenu ljubezni, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Ukradena srca, am. film
21.50	Na kraju zločina, nan.
22.45	24ur zvečer
23.05	Zdravnikova vest, nan.
00.00	Dexter, nan.
01.05	24ur, ponov.
02.05	Nočna panorama
09.00 Dobro jutro, informativna
10.35 Pop corn, glasbena oddaja.
Gost: skupina Skater 11.25 Odprta tema, ponovitev 12.25 Videospot dneva 12.30 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev (417) 13.30 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mladi upi, otroška oddaja, 3.
TV mreža 18.45 Regionalne novice 1 18.50 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 418. oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Drugačen svet, pogovor 20.50 Regionalne novice 2 21.00 Naša. Evropa, izobraževalna
21.30 Naj viža, oddaja z
narodnozabavno glasbo, 3. TV mreža. Gostje: ansambel Petra Finka, ans. Spomini 22.45 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 00.20 Videospot dneva 00.25 Videostrani, obvestila 00.25 Videostrani, obvestila
tv slo rr
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila 08.05 Dobro jutro
09.00	Poročila 09.05 Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Kdo bo prej, 1/15
10.25	Martina in ptičje strašilo: žalost
10.35	Pesem iz oblakov, dok. film
10.50	Enajsta šola
11.20	To bo moj poklic: polagalec oblo
oblog, 2.
11.45	To bo moj poklic, izob. odd.
12.10	Osmi dan
12.40	Minute za jezik
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Turbulenca, izob. odd.
14.05	Knjiga mene briga
14.25	Slovenski utrinki
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Doktor pes, 39/52
16.00	Risanka
16.05	Šola Einstein, 14/52
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Posebna ponudba, potr. odd.
17.40	Gledamo naprej
17.50	Duhovni utrip
18.05	ZGNZ - big father/2, 5. odd.
18.35	Larina zvezdica, risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Predreferendumska oddaja
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Polnočni klub
00.20	Duhovni utrip
00.40	Infokanal
06.30 Tv prodaja
07.00 Infokanal
08.00 Tv prodaja
08.30 Glasnik
08.55 Evropski magazin
09.25 Črno beli časi
10.10 Tv dnevnik 4.6.1992
10.35 (Ne)pomembne stvari: koledar
11.30 Žogarija, 6/10
12.00 Umetni raj
13.00 Pariz: tenis, odprto prvenstvo Francije, polfinale (M), prenos 20.00 Maribor, nogomet, prijat. tekma, Slovenija - Nova Zelandija, prenos 23.00 Nujni primeri, 2/10 23.45 Zasledovan, am. film 01.30 Zabavni infokanal
pop
06.20	Tv prodaja
06.50	24ur, ponov.
07.55	V imenu ljubezni, nad.
08.50	Čarovnija ljubezni, nad.
09.45	Tv prodaja
10.15	Vrnitev domov, am. film
12.00	Tv prodaja
12.30	Prijatelji, nan.
13.00	24ur ob enih
14.00	Čista hiša, resnič. ser.
15.00	Zvezde na sodišču, nan.
15.55	Iskrice v očeh, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Čarovnija ljubezni, nad.
18.00	V imenu ljubezni, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Vstaja strojev, am. film
22.00	Na kraju zločina, nan.
22.55	24ur zvečer
23.15	Obsojeni na preživetje, am. film
01.30	Šest modelov, nan.
02.05	24ur, ponov.
03.05	Nočna panorama
09.00 Dobro jutro, informativna
oddaja 10.35 Naj viža, oddaja z
narodnozabavno glasbo. Gostje: ansambel "Petra Finka, ansambel Spomini 11.50 Drugačen svet 12.40 Videospot dneva 12.45 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev (418) 13.30 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja, 3. TV mreža
18.45 Regionalne novice 1 18.50 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 419. oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Lokalni utrip Celja in okolice,
pogovor 20.50 Regionalne novice 2 21.00 Razgledovanja, 3. TV mreža 21.30 Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko obdobje, 3. TV mreža
22.15 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 23.45 Videospot dneva 23.50 Videostrani, obvestila
SOBOTA, 5. junija	
tv slo rr	
07.00	Zgodbe iz školjke: plašne živali
07.20	Križ kraž:
sledi	Ribič Pepe
09.25	Kino Kekec: Maja in vesoljček,
	slov. film
10.40	Polnočni klub: večno rejništvo
	ali posvojitev?
12.00	Tednik
13.00	Poročila, šport, vreme
13.20	Glasbeni spomini z Borisom
	Kopitarjem
14.15	Hej, gospod, franc. film
15.55	Sobotno popoldne
sledi	O živalih in ljudeh
16.10	Zdravje
16.30	Usoda
16.35	Nasvet
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	Ozare
17.20	Sobotno popoldne
sledi	Zakaj pa ne
17.35	Na vrtu
18.00	Nagradna igra
18.05	Z Damijanom
18.40	Prihaja Nodi, risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Parada
21.30	ARS 360
22.00	Poročila, vreme, šport
22.30	Hri-bar
23.35	Gandža, 17/28
00.05	Gandža, 18/28
00.35	Dnevnik, pon.
01.15	Infokanal
TV SLO H	
06.30	Zabavni infokanal
08.10	Tv prodaja
08.40	Skozi čas
08.50	Knjiga kot orožje!
09.40	Posebna ponudba, potroš. odd.
10.00	Circom regional, tv Maribor
10.30	Minute za ..., tv Koper
11.30	Leteča učiteljica, nem. film
14.00	Kajak kanu, EP v slalomu,
	prenos
15.00	Pariz, tenis, odprto prven.
	Francije, finale (Ž), prenos
17.30	Državno prven. v ulični košarki,
	reportaža
18.00	Polly Adler - skozi rožnata
	očala, avstr. film
19.55	Maribor, dobrod. nogom.
	tekma, TVS - Unicef, prenos
21.35	Bleščica, odd. o modi
22.05	Alpe, Donava, Jadran
22.35	Sobotno popoldne, pon.
00.45	Tranzistor, 27. odd.
01.25	Zabavni infokanal
l	pop
07.30	Tv prodaja
08.00	Poko, risanka
08.25	Profesor Baltazar, ris. ser.
08.30	Jagodka, ris. ser.
08.55	Ben 10, ris. ser.
09.20	Bakuganski bojevniki, ris. ser.
09.45	Kim Possible, ris. ser.
10.15	Angie, nan.
10.45	Ljubezen skozi želodec, kuh. odd.
11.20	Safari s pingvini, dok. ser.
12.15	Mega strukture, dok. ser.
13.20	Dnevi groze, južnoaf. film
15.00	Monk, am. nan.
17.00	Strupene govorice, kanad. film
18.40	24ur vreme
18.45	Slovenija ima talent - zakulisje
	spektakla, v živo
19.00	24ur
20.00	Hollywoodski kifeljci, am. film
22.10	Gora Brokeback, am. film
00.45	Bolj čudno kot fikcija, am. film
03.00	24ur, ponovitev
04.00	Nočna panorama
	©
09.00	Miš maš, otroška oddaja
09.40	Videospot dneva
09.45	Tomi, izgubljen v džungli,
	otroški risani film
10.35	Hrana in vino, kuharski
	nasveti, ponovitev
11.05	Mojca in medvedek Jaka,
	otroška oddaja, ponovitev
11.45	Videostrani, obvestila
17.55	Vabimo k ogledu
18.00	Mladi upi, otroška oddaja
18.45	Duhovni vrelec
18.55	Vzdrževalec tekstilij - 2. del,
	izobraževalna oddaja
19.20	Videospot dneva
19.30	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	1842. VTV magazin, regionalni
	- informativni program
20.25	Kultura, informativna oddaja
20.30	Venček narodnozabavnih
21.00	Rock Otočec, dokumentarni
	zapis
21.20	Odprta tema, pogovor
22.20	Jutranji pogovori
00.00	Videospot dneva
00.05	Videostrani, obvestila
NEDELJA, 6. junija
tv slo rr
07.00	Živ žav
sledi	Telebajski, 61/90
09.20	Žogarija, 7/10 09.55 Nedeljska maša, prenos iz
župnije Prepolje
11.00	Izvir(n)i
11.30	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja, tv Koper
13.00	Poročila, šport, vreme
13.30	Razvedrilna oddaja
14.30	Prvi in drugi
15.00	NLP
15.05	Na naši zemlji z Marjano
Grčman
15.10	Glasbiator
15.25	Nedeljsko oko z Marjanom
Jermanom
15.35	Profil tedna
16.00	Večno z Lorello Flego
16.05	Športni gost
16.20	Svetovno s Karmen Švegl
16.25	Za prste obliznit, 50. del
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	NLP
17.30	Fokus
18.35	Čarli in Lola, risanka
18.45	Katkina šola, risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Referendumska oddaja
21.30	Intervju
22.25	Poročila, vreme, šport
22.50	Korak zadaj, 3/3
00.25	Tv dnevnik 6.6.1992
00.50	Dnevnik, ponovitev
01.10	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.40	Infokanal
06.30 Zabavni ifokanal 07.00 Tv prodaja 07.30 Skozi čas 07.40 Globus
08.10 Lynx magazin, tv Koper 09.10 39. tekmovanje mladih
slovenskih glasbenikov, 3/4 09.50 Začarana Emma, nem. film 11.20 Alpe, Donava, Jadran 12.25 Rad igram nogomet 12.55 Kajak kanu, EP v slalomu, prenos
14.15 EP v motokrosu, reportaža 14.25 Pot v Južno Afriko, 8. odd. 15.00 Pariz, tenis, odprto prven.
Francije, finele (M), prenos 17.55 DP v ulični košarki, reportaža 18.00 Kajak Kanu, EP v slalomu,
posnetek 18.25 Šport
20.00 Projekt Dubaj, dok. odd.
20.55 Žrebanje lota
21.10 Evrovizijski mladi glasbeniki
2010, posnetek 23.00 Praznovanje, ang. film 23.40 Veliki Charles, 2/2 01.30 Zabavni infokanal
pop
07.30	Tv prodaja
08.00	Poko, ris. serija
08.25	Rori dirkalnik, ris. ser.
08.40	Jaka na Luni, ris. ser.
08.50	Florjan, gasilski avto, ris. ser.
09.05	Jagodka, ris. ser.
09.30	Slonček Benjamin, ris. ser.
09.55	Ben 10, ris. ser.
10.20	Hevreka, izob. ser.
10.40	Preverjeno, ponov.
11.45	Mati kot Alex, dok. odd.
12.40	Mega strukture, dok. ser.
13.45	Moto GP, prenos dirke za VN Italije
15.15	Najbolj odbite reklame, dok. odd.
15.45	Monk, nan.
16.40	Draga, povečal sem otroka, am. film
18.20	Ljubezen skozi želodec, kuh. odd.
18.55	24 ur vreme
19.00	24ur
20.00	Slovenija ima talent, v živo
23.00	24ur - izidi referenduma
23.15	Melinda in Melinda, am. film
01.10	Svingerski časi, nad.
02.00	24 ur, ponovitev
03.00	Nočna panorama
PONOVITEV ODDAJ TEDEN. SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška oddaja,
ponovitev 09.40 1841. VTV magazin, regionalni
-	informativni program 10.05 Kultura, informativna oddaja 10.10 Športni torek, športna
informativna oddaja 10.25 1842. VTV magazin, regionalni
-	informativni program 10.50 Kultura, informativna oddaja 11.00 Duhovni vrelec
11.10 Župan z vami, pogovor. Gost: Martin Brecl, župan Občine Dobrna 12.05 Vabimo k ogledu 12.10 Naj viža, oddaja z
narodnozabavno glasbo. Gostje: ansambel "Petra Finka, ansambel Spomini 13.25 Hrana in vino, tedenski izbor 14.25 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Nanovo, mladinska oddaja 18.45 Pop corn, glasbena oddaja.
Gost: skupina Skater 19.40 Jutranji pogovori 21.10 Rock Otočec, dokumentarni zapis
21.30 Znamo zmoremo,
izobraževalna oddaja 22.05 Vabimo k ogledu 22.10 Videostrani, obvestila
PONEDELJEK, 7. junija
tv slo rr
06.40	Zrcalo tedna
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Cofko Cof, 20/26
10.35	Žogarija, 7/10
11.00	Izginula ljudstva, 3/25
11.25	Šola Einstein, 4/52
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Ugriznimo znanost: fizikalni
paradoksi
13.40	Parada
15.00	Poročila
15.10	Dober dan, Koroška
15.45	Mladi znanstvenik Janko, ris. nan.
15.55	Feliks na morju, ris. nan.
16.05	Bine: morje, lutke
16.20	Ribič Pepe, 11/11
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Gledamo naprej
17.30	Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem
18.25	Žrebanje 3 x 3 plus 6
18.35	Pingu, risanka
18.40	Pujsa Pepa, risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Polemika
21.00	Starši v manjšini, 4/13
21.30	Na lepše
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.00	Umetnost igre
23.25	Glasbeni večer
01.30	Tv dnevnik 7.6.1992
01.55	Dnevnik, ponovitev
02.30	Dnevnik Slovencev v Italiji
03.00	Infokanal
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Zabavni infokanal
10.15	Tv prodaja
10.45	Sobotno popoldne
13.25	39. tekmov. mladih slov.
glasbenikov, 3/4
14.00	Tv dnevnik 7.6.1992
14.30	Slovenski utrinki
14.55	Posebna ponudba, potroš. odd.
15.15	Osmi dan
15.45	ARS 360
16.00	Alpe, Donava, Jadran
16.30	Rad igram nogomet
17.00	Prvi in drugi
17.25	To bo moj poklic: čevljar, 1. del
18.00	Suzannah, norveška drama
18.55	Rožnati panter, risanka
19.00	Iz sobotnega popoldneva
20.00	Yann Arthus - Bertrand,
portret fotografa
21.00	Studio city
22.00	Pozdrav Afriki
22.30	Knjiga mene briga
22.50	Carmen v Južni Afriki, južnoaf. film
00.50	Bilo jih je pet, kanad. film
02.10	Yann Arthus - Bertrand,
portret fotografa
03.05	Zabavni infokanal
pop
06.25	TV prodaja
06.55	24ur, ponovitev
08.00	V imenu ljubezni, nad.
08.55	Čarovnija ljubezni, nad.
09.50	Tv prodaja
10.20	Ljubezen v preriji, am. film
12.00	Tv prodaja
12.30	Prijatelji, nan.
13.00	24ur ob enih
14.00	Čista hiša, resnič. ser.
15.00	Zvezde na sodišču, nan.
15.55	Iskrice v očeh, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Čarovnija ljubezni, nad.
18.00	V imenu ljubezni, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Lepo je biti sosed, nan.
20.55	Ti, ti lažnivec, am. film
22.35	24ur zvečer
22.55	Zdravnikova vest, nan.
23.50	Dexter, nan.
00.55	24ur, ponovitev
01.55	Nočna panorama
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja
10.35 1842. VTV magazin, regionalni
- informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Videospot dneva 11.10 Hrana in vino, tedenski izbor 12.10 Venček narodnozabavnih 12.35 Popotniške razglednice, ponovitev, Po Turčiji z motorjem 13.30 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Pozdrav pomladi, posnetek 4.
dela pevske revije 18.50 Regionalne novice 1 18.55 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 420. oddaja 19.20 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Župan z vami,pogovor. Gost:
Srečko Meh, župan MO Velenje 20.50 Regionalne novice 2 21.00 Lokalni utrip Celja in okolice,
informativna oddaja 21.45 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 00.05 Vabimo k ogledu 00.10 Videostrani, obvestila
TOREK, 8. junija
tv slo rr
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Ostržek, lutk. nan.
10.25	Risanka
10.45	Ribič Pepe, 11/11
11.10	Bine: morje
11.30	V pričakovanju Božiča, 23/24
11.55	Intervju, ponov.
13.00	Poročila, šport, vreme
13.25	ARS 360
13.40	Umetnost igre
14.05	Duhovni utrip
14.20	Obzorja duha
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Doktor pes, 40/52
15.55	Zaljubljena Blath, igrani film
16.10	Tam na daljnem severu, 1/10
16.30	Potplatopis, 1. odd.
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Gledamo naprej
17.30	Zapeljevanje pogleda, dok. odd.
18.00	Ugriznimo znanost: umetna
inteligenca
18.20	Minute za jezik
18.30	Žrebanje Astra
18.40	Fletni gaji, risanka
18.45	Pokukajmo na zemljo, risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Čez planke: Južnoafriška
republika
21.00	Dosje: gradimo suženjstvo
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Razgaljeni: Bašar al Asad, 3/3
23.55	Prava ideja!, poslov. odd.
nn "n	Zapeljevanje pogleda: Tugo Šušnik in Jože Slak Boka, dok.
00.20
00.50 Tv dnevnik 8.6.1992
01.15	Dnevnik, ponovitev
01.50	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.15	Infokanal
06.30	Zabavni infokanal
08.10	Tv prodaja
08.40	Dober dan, Koroška
09.10	Na lepše
09.35	Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem
10.30	NLP, razved. odd.
13.35	Bleščica, odd. o modi
14.05	Studio city
15.00	Pozdrav Afriki
15.30	Tv dnevnik 8.6.1992
16.00	Izvir(n)i
16.55	Glasnik, tv Maribor
17.25	Mostovi
18.00	V dobri družbi, tv Maribor
19.00	Družinske zgodbe: družina
Pohar, ponov.
20.00	Globus
20.35	Muzikajeto: Gipsy Swing, izob. odd.
21.05	Prava ideja!, posl. odd.
21.30	Oglasi in napovedniki
21.35	Pot v Južno Afriko, 9. odd.
22.00	Dediščina Evrope: brezupni
romantiki, 6/6
22.50	Zbogom, Bafana, koprod. film
00.50	Zabavni infokanal
pop
06.25	Tv prodaja
06.55	24ur, ponovitev
08.00	V imenu ljubezni, nad.
08.55	Čarovnija ljubezni, nad.
09.50	Tv prodaja
10.20	Obljuba ljubezni, ang. film
12.00	Tv prodaja
12.30	Prijatelji, nan.
13.00	24ur ob enih
14.00	Čista hiša, resnič. ser.
15.00	Zvezde na sodišču, nan.
15.55	Iskrice v očeh, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Čarovnija ljubezni, nad.
18.00	V imenu ljubezni, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Preverjeno
21.05	Nevarna vsiljivka, am. film
22.50	24ur zvečer
23.10	Zdravnikova vest, nan.
00.05	Dexter, nan.
01.10	24 ur, ponovitev
02.10	Nočna panorama
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja
10.35 Župan z vami,pogovor. Gost:
Srečko Meh, župan MO Velenje 11.25 Lokalni utrip Celja in okolice,
informativna oddaja 12.25 Hrana in vino, kuharski nasveti
, ponovitev (420) 12.55 Videospot dneva 13.30 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Izzivi mladih, mladinska oddaja 18.50 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 421. oddaja 19.25 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1843. VTV magazin, regionalni
- informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Športni torek, športna
informativna oddaja 21.00 To bo moj poklic: Zlatar - 1.
del, izobraževalna oddaja 21.30 Mura Raba TV, 3. TV mreža 22.00 Sodobna umetnost, 3. TV mreža
22.30 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 00.00 Vabimo k ogledu 00.10 Videostrani, obvestila
SRE DA, 9. junija	
tv slo rr	
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Marči Hlaček, 41/52
10.35	Tam na daljnem severu, 1/10
10.55	Potplatopis, 1. odd.
11.20	Zapeljevanje pogleda, dok. odd.
11.50	Dosje: gradimo suženjstvo
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Polemika
14.25	Izvir(n)i
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Maks in Rubi, risanka
15.50	Milan: praska, risanka
15.55	Medvedek, risanka
16.10	Pod klobukom
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Gledamo naprej
17.30	Turbulenca, izob. svet. odd.
18.30	Vrtni palček Primož, risanka
18.40	Leni in Čivka, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.55	Gledamo naprej
20.05	Petelinji zajtrk, slov. film
22.15	Odmevi, šport, vreme
23.25	Sveto in svet: slovenski
	evharistični kongres 2010
00.40	Turbulenca, izob. svet. odd.
01.30	Tv dnevnik 9.6.1992
01.55	Dnevnik, ponovitev
02.30	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.55	Infokanal
TV SLO n	
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Zabavni infokanal
11.35	Tv prodaja
12.05	Hri-bar
13.05	Tv dnevnik 9.6.1992
13.30	Knjiga mene briga
14.20	Antologija slov. violin. glasbe,
	7/10
15.45	Črno beli časi
16.00	Mostovi
16.30	Slovenci po svetu
17.05	Črni lev, avstrijski film
18.30	O živalih in ljudeh, tv Maribor
18.50	Na vrtu, tv Maribor
19.20	Z Damijanom
19.55	Šport
21.50	Žrebanje lota
22.00	Trdinov ravs, dok. igrani film
23.21	Slovenska jazz scena
00.05	Zabavni infokanal
1	pop
06.25	Tv prodaja
06.55	24ur, ponovitev
08.00	V imenu ljubezni, nad.
08.55	Čarovnija ljubezni, nad.
09.50	Tv prodaja
10.20	Danielova hči, kanad. film
12.00	Tv prodaja
12.30	Prijatelji
13.00	24ur ob enih
14.00	Čista hiša, resnič. ser.
15.00	Zvezde na sodišču, nan.
15.55	Iskrice v očeh, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Čarovnija ljubezni
18.00	V imenu ljubezni, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Dragocena zbirka, am. film
21.40	Na kraju zločina, nan.
22.35	24ur zvečer
22.55	Zdravnikova vest, nan.
23.50	Dexter, nan.
00.55	24ur, ponovitev
01.55	Nočna panorama
	
09.00	Dobro jutro, informativna nHHaia
10.35	uuuaja 1843. VTV magazin, regionalni
	- informativni program
11.00	Kultura, informativna oddaja
11.05	Športni torek, športna
	informativna oddaja
11.25	Iz našega glasbenega arhiva:
	nastop skupine Adesa
12.25	Hrana in vino, kuharski nasveti
	(421)
12.55	Videospot dneva
13.30	Videostrani, obvestila
17.55	Vabimo k ogledu
18.00	Čas za nas, mladinska oddaja,
	3. TV mreža
18.45	Regionalne novice 1
18.50	Hrana in vino, kuharski
	nasveti, 422. oddaja
19.20	Videospot dneva
19.30	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Pop corn, glasbena oddaja
20.50	Regionalne novice 2
21.00	Odprta tema, 3. TV mreža
22.00	Iz oddaje Dobro jutro,
	informativna oddaja, ponovitev
23.35	Videospot dneva
23.40	Videostrani, obvestila
PRIREDITVE
Knjižne novosti
Bogdan Novak: Zgodbice za dober dan!
Marko sije zaželel psa in Božiček mu je izpolnil željo. Nekaj dni je zgledno skrbel za Črnuha, potem pa se je želel znebiti odgovornosti. »Stvari se pač spremenijo.« Pa se res, če imaš nekoga zelo rad?
Bog dan Novak nam v zbirki ponuja prikupne zgodbe in prigode iz vsakdanjega življenja dečkov in deklic iz sosednje ulice. Vsaka zgodba nosi sporočilo, katero je namenjeno mlademu bralcu oz. bralki. Otroci se bodo zlahka vživeli v zgodbe in se marsikateri dogodivščini nasmejali, ob branju pa bodo zagotovo pomislili na podobne prigode iz njihovega življenja. Seveda pa bodo zgodbe zabavnejše, če jih bodo otrokom prebrali starši in jih uporabili kot iztočnico za pogovor.
Poleg Zgodbice za dober dan! sta pri založbi Družina izšli tudi knjigi Zgod bi ce za dobro jut ro! in Zgodbice za lahko noč! Bogdan Novak velja za enega najbolj priljubljenih slovenskih mladinskih pisateljev.
Julia Jarman: Hej! Kaj tako smrdi?
Hijena je marljiva čistilka, ki vestno skrbi za čisto okolico in ji ni vseeno za naš planet. Nekega dne ji čiščenje za drugimi preraste čez glavo, zato se v družbi mrhovinarja, nekdanjega čistilca, odpravi na dopust. Ostali prijatelji ju nekaj dni sploh ne pogrešajo, dokler se po deželi ne začne širiti neznanski smrad nakopičenih kakcev ter ostale nesnage. Živali kmalu spoznajo, da na tak način ne morejo živeti in da smo za čistočo našega planeta odgovorni prav vsi.
Slikanica bo s poučno zgodbico in prikupnimi ilustracijami navdušila naše najmlajše bralce, starši in vzgojitelji pa jo lahko uporabijo kot pripomoček pri vzgoji otrokovega čuta za čisto okolje.
Michael Piquemal, Phi lippe Lagaut ri er e: : Mod ros ti srca
Knjiga je namenjena mlajšim in starejšim bralcem, prinaša pa preproste in pomensko bogate zgodbice in misli, ki izvirajo iz zahodne filozofije, antične zgodovine in vzhodnjaških modrosti. Sledijo jim zapisi »Filozof razmišlja«, kateri pa ne podajajo absolutnih resnic, temveč nam ponudijo le smernice za naše razmišljanje o zgodbi in življenju nasploh. Ključne besede, kijih najdemo na zgornjem robu strani, so bralcu v pomoč pri iskanju prave tematike in opozarjajo na pomembne pojme in misli.
Knjiga bo mlademu bralcu zagotovo pomagala pri odraščanju in ga spodbujala h globljemu razmišljanju o svetu in življenju. V tem našem hitrem vsakdanjiku, ko se sistem vrednot postavlja na preizkušnjo, pa lahko služi kot koristen pripomoček za orientacijo pri vzpostavljanju odnosa do življenja in spodbujanje dialoga med otrokom in odraslim.
Sophi e Kin sel la: Gospodinja, da te kap
Glavna junakinja tega zabavnega romana je Samantha Sweeting, uspešna odvetnica znane in ugledne odvetniške pisarne v Londonu. Živi za uresničitev njenih največ-
jih sanj, postati partnerica v odvetniški pisarni, zato ves svoj čas posveča službi in karieri. Ne ve, kaj je to prosti vikend, kako se uporablja sesalec ali skuha kosilo. Istega dne, ko naj bi se ji njena želja končno uresničila, ugotovi, da je naredila usodno napako, katera ji lahko uniči vso kariero. Samantha prestrašena zapusti pisarno, se usede na prvi vlak in se odpelje na podeželje. Ustavi se pred neznano hišo, katere lastnika sta ravno takrat oddajala oglas za gospodinjo. Samantha jima je na prvi pogled všeč, zato ji misleč, da se je odzvala na oglas, ponudita službo. Sledi splet dogodivščin glavne junakinje, ki mora sedaj igrati profesionalko v gospodinjskih opravilih, kijih sama nikoli ni opravljala. Znajde se pred novimi nalogami: postiljanje postelj, pranje perila, kuhanje gurmanskih obrokov, preživljanje prostega časa ob vikendih ... Samanthi postane novo življenje všeč, vendar je to dovolj za ambiciozno odvetnico z diplomo?
Šaljiva zgodba, polna zabavnih zapletov, ki nas bo nasmejala in razvedrila.
Pene lo pe Leach: Otrok od rojstva do šole
Knjiga ni novost, ampak že prek dvajset let stalnica (v svetovnem merilu) med priročniki za nego in vzgojo otroka. Peto izdajo tega, med starši zelo priljubljenega priročnika, je avtorica priredila za potrebe nove družine v spreminjajoči se družbi.
Knjiga je napisana iz zornega kota dojenčkov in otrok, kolikor ga lah ko odras li sploh uvi di mo in sprejmemo. Na ta način ne zanemarimo sebe ali drugih ljudi, pač pa smo bliže spoznanju, da otrok vpliva na nas in mi na otroka. »Bolj ko osrečite otroka, bolj boste uživali z njim, in bolj ko uživate, tem bolj bo srečen«, pravi avtorica in nas opozarja, naj sledimo predvsem otroku in njegovemu razvoju, šele potem vsem napotkom v knjigi ali od zunaj.
Penelope Leach
a' M
H
OTROK
ROJSTVA
WWF f/oSOLE
V priročniku so opisane starostne stopnje otroka, kot si sledijo: od življenja v maternici pa nekje do petega leta. Obdobja so razdeljena po posameznih poglavjih, znotraj njih pa so obarvani deli s pogostimi vprašanji in prepričanji staršev, z opombami za nevarnosti in varnostne ukrepe.
Penelope Leach je raziskovalna psihologinja, specializirana za razvoj otrok in vneta zagovornica otrok in staršev. Za novo izdajo knjige je dobila prvo nagrado Britanskega zdravniškega združenja v kategoriji poljudnih zdravniških priročnikov.
Knjigo, ki nam daje nekaj več kot zgolj navodila za uporabo otroka, priporočam vsem novopečenim staršem.
■ Pripravila: Vesna GP
VELENJE
Četrtek, 3. junija
12.00 - 17.00 KRMC - Kunigunde Slovenski dan mladih raziskovalcev
Raziskovanje je poučna zabava 13.00 Dom za varstvo starejših Bralne urice za starejše 14.00 - 20.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru športajmo 18.00 Glasbena šola Velenje
Koncert kitaristov umetniške šole Franje Lučica Velika Gorica 18.00 Dvorana Centra Nova
Predavanje: Rak na prostati 18.00 - 23.00 Kavarna Lucifer
Glasba s terase: Klapa Nava iz Dubrovnika 19.19 Knjižnica Velenje, štud. čitalnica Pogovor o(b) knjigi Laura Kregar: Ob iskanju sreče 19.30 Glasbena šola Velenje Koncert
Neva Beriša - flavta Katja Skrinar - harfa z gosti
Petek, 4. junija
19.00 Podzemna jama Huda luknja Koncert
Okteti treh slovenskih pokrajin 19.30 Glasbena šola Velenje Orgelski koncert Wolfang Kogert, Dunaj 18.00 - 23.00 Kavarna Lucifer
Glasba s terase: Klapa Nava iz Dubrovnika 20.00 Mladinski center Velenje
Improvizacijski show s skupino Mamoo-ti 21.30 Mladinski center Velenje Klubski večer Glasba & klepet
Sobota, 5. junija
8.00 - 13.00 Ploščad pri Centru Nova
Kmečka tržnica 18.00 Dom kulture Velenje
Letna produkcija Plesnega studia N Stopinje na odru: Če sploh kje so? 18.00 - 23.00 Kavarna Lucifer
Glasba s terase: Klapa Nava iz Dubrovnika
Kdaj - kje - kaj
18.30 Ribiški dom ob Velenjskem jezeru Svetovni simultani bridge turnir World Wide Briddge Contest 24 WWBC
19.00 Mladinski center Velenje Potopisno predavanje Increadible India 21.30 Mladinski center Velenje Klubski večer Glasba & klepet
Nedelja, 6. junija
15.00 - 18.00 Mladinski center Velenje Študijski krožek Kult - Kreativis Produkcija elektronske glasbe
Ponedeljek, 7. junija
14.00 - 20.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Klepet, družabne igre in glasba 16.30 in 18.00 Mladinski center Velenje Študijski krožek Kult - Kreativis Otvoritev športne galerije MC Svetovno prvenstvo v Nogometu JAR 2010 16.30 in 18.00 Dom kulture Velenje Podelitev predšolske bralne značke
19.19 Knjižnica Velenje, štud. čitalnica Predavanje
Varen in zdrav skok v poletje
Torek, 8. junija
10.00 Vila Mojca Velenje Zaključek projekta Odpadek naj ne bo samo odpadek 14.00 Mladinski center Velenje
Mladi v popoldanskem centru Multimedijske delavnice 16.00 - 18.00 Travnikom pred Mozaikom
Nogometno popoldne na travniku menjava sličic, otroška delavnica ... 17.00 Vila Mojca Velenje
Ustvarjalnica za otroke in starše Torkova peta
Sreda, 9. junija
13.00 Muzej premogovništva Slovenije Odprtje razstave ilustracij Kaja Avberšek 14.00 Mladinski center Velenje
Mladi v popoldanskem centru Multimedijske delavnice 16.00 - 18.00 Travnikom pred Mozaikom
Nogometno popoldne na travniku menjava sličic, otroška delavnica . Mestni stadion Velenje Atletski troboj za najmlajše
ŠOŠTANJ
Četrtek, 03. junija
11.00 in 16.00 Termoelektrarna Šoštanj Dan odprtih vrat TEŠ
Sobota, 5. junija
16.00 V Gaberkah »pod kozolcem« Srečanje krvodajalk in krvodajalcev Šaleške doline
17.00 Stadion Šoštanj
Šoštanj : Boč Poljčane(26. krog Štajerske nogometne lige)
Nedelja, 6. junija
15.00 Gasilski dom Gaberke
VIII. tradicionalno meddruštveno tekmovanje starejših gasilcev in gasilk
Koledar imen
Junij (rožnik)
3.	četrtek - Pavla
4.	petek - Franc
5.	sobota - Valerija
6.	nedelja - Norbert
7.	ponedeljek - Robert
8.	torek - Medard
9.	sreda - Primož
Lunine mene
ŠMARTNO OB PAKI
Četrtek, 03. junija
20.00 Hiša mladih Pilates
Petek, 04. junija
21.00 Hiša mladih
Latino house tequila party z DJ Podgy-jem
Sobota, 05. junija
8.00 Gasilski dom v Šmartnem ob Paki Memorialno tekmovanje v spomin na Tino, Kristino in Matica, za pionirje in pionirke
10.30 Hiša mladih
Otroška ustvarjalna delavnica
Nedelja, 06. junija
9.00 Martinova vas
Tradicionalna priprava jedi na prostem ''Iz kotla diši po morskih jedeh''
Torek, 08. junija
18.00 Hiša mladih Joga

>. junij, zadnji krajec, ob 0:12
M
898 1750
Za smejalne gube ne odgovarjajo!
Velenje, 4. junija - »Skupina rahlo norih ljudi, ki so neumni po videzu, nenamerno smešni ter pretresljivo samozavestni, vam pričara nepozaben večer gledališke improvizacije!« Tako piše v vabilu na premiero zanimivih velenjskih improvizatorjev, ki bo jutri ob 20. uri v velenjskem Mladinskem centru.
Na repertoarju imajo 10 improvizacijskih ske-čev, kjer jim publika s svojimi predlogi (žanr,
prostor, predmet, čustvena stanja igralcev, naslov zgodbe ...) kroji dogajanje na odru. Pričakujejo izredno inovativne, provokativne in zanimive predloge publike, ki bodo nagrajeni ... včasih tudi s pravo nagrado. Za 75-minutno dogajanje na odru, še pravijo mladi improvi-zatorji, in za smejalne gube na obrazu ne odgovarjajo! Igrali bodo: Vid Hrovat (Sleš), Matic Mravljak (Motka), Žan Valenčak (Denser), Žan Goltnik (Božanski), Dejan Ikovic (Savinj-čan), Dejan Tomovski (Tomo). Mentorja sta ustanovitelja skupine Mamoo-ti Miha Šilc in Matej Mraz.
■ bš
O raku na prostati
Velenje, 3. junij a - Šaleški koronarni klub se trudi, da večkrat letno pripravi zdravstvena predavanja in preventivne akcije na zdravstveno temo. Danes ob 18. uri vabijo v dvorano Centra Nova na predavanje o raku na prostati, saj število obolelih bliskovito narašča, pravočasno odkritje pa omogoča dobre rezultate zdravljenja. Predaval bo zdravnik Franc Kra mer, dogo dek pa pripravljajo v sodelovanju z mariborskim društvom MENA.
■ bš
KINOVELENJE:: SPORED
VELIKA DVORANA HOTELA PAKA
PERZIJSKI PRINC: SIPINE ČASA
(Prince of Persia: The Sands of Time) Domišljijska akcijska pustolovščina, 116 minut . Režija: Mike Newell Igrajo: Jake Gyllenhaal, Gemma Arterton, Ben Kingsley, Alfred Molina, Reece Ritchie, Toby Kebbell, Ambika Jois, Richard Coyle idr.
Petek, 4. 6., ob 20.00 Sobota, 5. 6., ob 20.00 Nedelja, 6. 6., ob 18.00
Režiser fantazijske avanture Harry Potter in ognjeni kelih se poda med puščavske sipine srednjeveške Perzije, kjer se neustrašni mladenič Dastan s pomočjo spretnosti in poguma izkaže v bitki, zato ga kralj posvoji. Toda novopečenega princa bolj kot slava in bogastvo zanimajo divje pustolovščine, zato se s skrivnostno princeso Tamino podata v nevarno avanturo. Najti in zavarovati skušata božji meč, s katerim je mogoče upravljati čas, kar želi izkoristiti zlobni plemič Nizam.
KUHINJA Z DUŠO
(Soul kitchen) Komedija, 99 minut Režija: Fatih Akin. Igrajo: Adam
Bousdoukos, Moritz Bleibtreu, Anna Bederke, Pheline Roggan, Birol Ünel, Dorka Gryllus, Wotan Wilke Möhring, Ugur Yücel, Udo Kier, Monica Bleibtreu, idr.
Sobota, 5. 6., ob 19.00 - mala dvorana
Nedelja, 6. 6., ob 20.15
Dinamična komedija o brezupno neorganiziranem šefu restavracije in drugih prisrčno prismuknjenih ekscentrikih, ki utripa v ritmu sodobne večkulturne Nemčije. Posebna nagrada žirije v Benetkah.
ŽABE IN PAGLAVCI
(Kikkerdril) Otroški avanturistični film, 75minut. Režija: Simone van Dusseldorp. Igrajo: Nino Morris den Brave, Whitney Franker, Thijs Goedknegt, Juul Vrijdag, Georgina Verbaan, Remko Vrijdag idr.
Petek, 4. 6., ob 18.00 Sobota, 5. 6., ob 18.00 Nedelja, 6. 6., ob 16.00- otroška matineja
Šestletni Max čez noč ostane pri babici na deželi, saj mora njegov starejši brat v bolnišnico v mestu, da mu odstranijo mandeljne. Pred odhodom mu brat
zaupa pomembno nalogo: najti mora žabji mrest, sicer ne bo nikoli več spregovoril z njim. Max in babica se imata skupaj zelo lepo: rešita izgubljeno krastačo, pomagata ranjenemu ježu, napečeta goro slastnih palačink in deček sčasoma pozabi na mrest. Na obisku v bolnišnici pa se Max ob pogledu na brata, ki je zaradi operacije ostal brez glasu, spomni na dano obljubo. Izkoristi trenutek babičine in mamine nepozornosti, da pobegne iz bolnice in se sam poda na deželo po obljubljeni mrest. Na poti se spoprijatelji z vrstnico, odločno in brbljavo sedemletnico z zdravniško torbo in rožnatim kolesom. Skupaj se podata novim dogodivščinam naproti. Svež, pomladanski film za najmlajše navdušuje z veselo, preprosto in življenja polno zgodbo. Obuja otroško čudenje naravi in vsemu živemu, kar v njej prebiva, radostno igrivost in drobne pripetljaje prvih prijateljstev.
Naslednji vikend, od 11. 6. do 13. 6. napovedujemo:
akcijsko pustolovščino IRON MAN 2, dramo NE POZABI ME, romantično komedijo VALENTINOVO, animirano sinhronizirano avanturo TRIJE RAZBOJNIKI
CITYCENTER Celje
Četrtek, 3.6. Biotržnica
Sobota, 5. 6., od 11. do 14. ure
otroške ustvarjalne delavnice IZLET V AFRIKO
Sobota, 5. 6., od 9.30 do 13.00 in od 14. do 17. ure in nedelja, 6. junija od 9.30 do 13.00. ure
BRCOMANIJA pred trgovino Big Bang, turnir v malem nogometu za deklice in dečke
Nedelja, 6. junij ob 11. uri
pravljične urice v Džungli
6. junij do 17. julij Nogometni utrinki SP JAR 2010
Ponedeljek, 7. do sobote 12. junij Slovenska vojska se predstavi
Predstavitev poklic vojaka, nastop vrhunskih športnikov zaposlenih v SV, demonstracije službenih psov, predstavitev borilnih veščin.
J
X
"'"ČAS
mali OGLASI
DEŽURNI telefonza pomoč alkoholikom gsm: 031/443-365 (AA)
NUDIM
SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040/465-214.
obnovljeno (2002), klimatizirano, v centru Velenja. Stanovanje je na odlični lokaciji in obsega 2 spalnici, dnevno sobo, kuhinjo z jedilnico, kopalnico, straniščem, shrambo, kletjo in velikim balkonom. Mogoča menjava za 1 ali 2 sobno stanovanje v Velenju. Gsm: 031/459-379
ODDAM
INSTRUKCIJE
INSTRUIRAM matematiko in fiziko za osnovno in srednje šole, pripravljam za izpit in maturo. Gržinič Armando »Jonela« izobražovanje Velenje. Gsm: 040/226-419 ali 040/977-474
OPREMLJENO restavracijo oddam. Ogled je možen, ostalo po dogovoru. Tel.: 03/856-64-12
KUPIM
TRAKTOR IMT, bočno koso Imt in obračalnik kupim. Gsm: 031/210794
STIKI-POZNANSTVA
RAZNO
ŽENITNA posredovalnica Zaupanje za vse ljudi z dobrimi nameni, v vseh starostnih obdobjih, ki hrepenijo po trajnih razmerjih. Za mlajše ženske je storitev brezplačna, ostale stranke plačajo za številna poznanstva simbolično članarino. Tel.: 03/5726319, gsm: 031/836-378 NEOMEJENO število zanimivih moških z vse države spoznate za 14 evrov. Storitev je zastonj za ženske do 47 leta starosti, za moške pa po dostopni ceni. Gsm: 031/836-378, tel.: 03/5726-319
40-LETNA privlačna vdova, trgovka, idealne postave, se preseli k gospodu do 55 let. Gsm: 031/505-495, tel.: 090-6286 (1,99 evra/minuto) 29-LETNA, privlačna zanimiva samska punca išče dobrosrčnega, lahko tudi starejšega partnerja, s katerim bi si ustvarila družino. Gsm: 031/836-378, Tel.: 090-6286 /1,99 evra/minuto)
TRAKTORSKI obračalnik tajfun, širina 2 m, prodam za 200 evrov. Tel 03/586-64-28
BAZEN za mleko, nieros, 1200 l, z bojlerjem za gretje vode, malo rabljen, ugodno prodam. Gsm: 041/239-651
CISTERNO 1000 l pvc na paleti s kovinskim ogrodjem (za vodo, nafto ali kurilno olje) prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 041/566-415 ELEKTROMOTOR 1.5 kW, 1400 obratov, enofazni, prodam za 105 evra. Gsm: 070/723-050 ZARADI selitve nujno prodam novo francosko posteljo, zmrzovalno omaro (7 predalov) in dve novi garderobni omari. Gsm: 041/724387, 041/742-168 ZVOČNIKI Sony, 3-sistemski, regalni, brezhibni, 120W. Prodam za 40 €. Gsm: 041/692-995 CD PREDVAJALNIK Sony CD-P415, prvi lastnik, prebira vse CDje. Gsm: 041/692-995
NEPREMIČNINE
PARCELO v Vinski Gori, Lipje, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 041/672-417, 01 638 286 218 PARCELO, 800 m2, na odlični lokaciji, ugodno prodam. Gsm: 040/954-718
DVE zazidljivi parceli v Dobrni prodam. Gsm: 041/763-358 PRODAMO - 3 sobno stanovanje ,
PRIDELKI
SLIVOVKO, deske 2 cm in ruske keglje prodam. Gsm: 041/849474.
VINO: refošk, merlot, rose, pinela in zelen, prodam. Vinska klet (Čehovin Bogdan - Štanjel) Velenje - Konovo. Gsm: 031/749-671
DEŽURSTVA
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, kojezaradi bolezni ali poškodbe ogro ženo ži vlje nje in je potrebno takoj -šnje ukre pa nje ekipe za nujno me di cin -sko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
Lekarna v Velenju:
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1.
Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob ne-de ljah in dr žav nih praz ni kih je or ga ni -ziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
Zobozdravniki
5. in 6. junij - Daša Buršič, dr. dent. med. (v dežurni zobni ambulanti ZD Velenje, Vodnikova 1, od 8. do 12. ure).
Veterinarska postaja Šoštanj:
Dežurni veterinar - gsm 031/688600.
Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.
Prisrčno vabljeni na
DAN ODPRTIH VRAT PGD VINSKA GORA
v soboto, 5. junija 2010 (od 13.00 do 16.00 ure)
Videli boste • vozila in opremo PGD Vinska gora • avtolestev ALK 37 PGD Velenje • razstavo otroških del na temo gasilci • prikaz maščobne eksplozije • prikaz gašenja vnetljive tekočine z gasilniki • opremo za prvo pomoč in avtomatski defibrilator • vajo mladinske desetine
Preizkusili boste • osebno zaščitno opremo in dihalne aparate • gašenje z vodo in peno • gašenje z gasilniki
Za otroke bo poskrbljeno v delavnici (filmi, pobarvanke, risanke...)«
lahko se boste dvignili s pomočjo avtolestve PGD Velenje in videli naš kraj iz ptičje perspektive.
habit
nepremičnine
Habtt, d.o.o., Kersnikova 11, Velenje
tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223
PRODAMO/ODDAMO
Oddamo &sobno stanovanje v Velenju -na Koželjskega 7, V. nadstropje, 82 m2, Ietnikl978, delno opremljeno. Cena najema je 300,00 evr. Oddamo 2«obno stanovanje v Velenju -na Jenkovi cesti, v pritličju, 54 m2, letnik 1975, delno opremljeno. Cena najema je 250,00 evr.
Prodamo stanovanje v Velenju - na Šerceijevi ulici, II. nadstropje, 74 m2, letnik 1979. Stanovanje obsega kuhinjo, jedilnico, dnevno sobo, dve spalnici, kopalnico, predsobo, balkon in klet. Cena: 83.000 evr.
Prodamo hišo v Pirešici, v treh etažah, 180 m2, zgr. 1.1952, adapt. 1.2008,688 m 2 zemljišča na mirni lokaciji blizu ceste Velenje -Celje). Na parceli je ludi gosp. poslopje, primemo za delavnico, hlev ali garažo. Cena 140.000 evr.
več na
■ ■ ■ ■ ■ www.habit.si
JABOLČNIK, medenovec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041/344-883.
TRGOTUR
Agencija za posredovanje zaposlitve TRGOTUR, d.o.o., Kadrovski inženiring Ljubljanska cesta 13b, 3320 Velenje Tel.: 03/ 008 02 57, E-mail: monika@trgotur.si
1.	TISKAR: izkušnje na področju grafične dejavnosti - tiskanje na ploskve na večbarvnih tiskarskih strojih.
2.	AVTOKLEPAR
3.	AVTOLIČAR
4.	SAMOSTOJNI ELEKTROMEHANIK: končana vsaj IV. stopnjo strokovne izobrazbe elektro smeri
5.	VODJA RAZVOJA IN KONTROLE KAKOVOSTI:
končana vsaj IV. stopnja strokovne izobrazbe elektro smeri
Podrobnejše informacije so Vam
na voljo na www.trgotur.si ali na
tel. štev. 03/898-62-57 (Monika).
ŽIVALI
PRODAJA nesnic v nedeljo, 6. 6., od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel.: 02/876-1202
BIKCA sivca, težkega od 220 do 230 kg, prodam. Gsm: 031/668-052 PUJSKE, težke od 25 do 30 kg, prodam. Tel.: 03/588-55-70, gsm: 031/868-931
KOZLIČKE prodam za zakol. Gsm: 031/547-337
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
Poroke
50-let skupnega zakonskega življenja sta praznovala zakonca Ivana in Leopold Ivenčnik iz Trške gorce 7, Šentjur
Jožica Rožič, Slovenska Bistrica, Šolska ul. 8 in Matjaž Lesnik, Skorno pri Šoštanju 49 a; Aleksandra Poljanec, Skorno pri Šoštanju 33 in Gregor Skornšek, Skorno pri Šoštanju 33.
Smrti
Ivana Janžovnik, roj. 1951, Mozirje, Praprot-nikova 11; Jožefa Poredoš, roj. 1928, Celje, Pod lipami 28; Jožef Rosenstein, roj.
1936, Rečica ob Savinji 116; Marija Vid-majer, roj. 1923, Presladol 16, Krško; Zlatko But, roj. 1967, Sp. Negonje 30, Rogaška Slatina; Rozina Avberšek, roj. 1941, Velenje, cesta bratov Mravljakov 1; Jožefa Pust, roj. 1920, Dol pri Hrastniku, Planiska c. 2; Angela Stopar, roj. 1924, Rečica ob Paki 63; Davorin Pokržnik, roj. 1966, Plešivec 40; Slavko Geratič, roj. 1930, Velenje, Subotiš-ka c. 22; Pavla Domanjko, roj. 1930, Velenje, cesta Borisa Kraigherja 2; Rafaela Cavnik, roj. 1927, Gaberke 71; Rudolf Govejšek, roj. 1928, Slatina v Rožni dolini 4 e; Marko Juvančič, roj. 1924, Celje, Ul. XIV divizije 8.
Radio Velenje
RADI O V E L E N J E
ČETRTEK, 3. junija:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček, 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 4. junija:
16.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 5. junija:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 6. junija:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 7. junija:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 8. junija:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 9. junija:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Šolski radio; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 24. maja 2010 do 30. maja 2010 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO
od 24. maja 2010 do 30. maja 2010 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
							
							
							
							
							
			fl		1		jj
i ftp	mj	k,	14 _ rlbn-fl f	l¥Vr	L t	m-	
H24.maj □ 25. maj a26.maj □ 27. maj a28.maj m29.maj a 30.maj


ŠOŠTANJ TO
OBVESCEVALEC
Pomagajte mi, dajte mi roko, razumevanje, ljubezen.
Potem pa pustite, da v miru odidem.
(neznan bolnik)
ZAHVALA
Zapustila nas je draga mama, tašča, stara mama in sestra
MARIJA AVBERŠEK
22. 3. 1934 - 23. 5. 2010
Hvaležni smo vsem, ki ste jo obiskovali in ji lepšali dneve. Iskreno se zahvaljujemo osebju DVO Velenje za oskrbo, pomoč in podporo v času njenega bivanja. Hvala vsem, ki ste se od nje poslovili, ji prinesli cvetje, sveče, nam izrekli sožalje in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: sinovi Stane, Srečko, Janko z družinami ter sestre in bratje z družinami
ZAHVALA
Ob boleči izgubi
Usoda tvoja tragična nas je pretresla v dno srca. Le malo sreče si užil, za svojo smrt premlad si bil!
DAVORINA POKRŽNIKA
5. 10. 1966 - 20. 5. 2010
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se vsem, ki ste kakor koli sodelovali pri opravljenem obredu in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji
poti.
Vsi njegovi
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, samo daleč, daleč, je
ZAHVALA
V petek, 28. maja, smo se na pokopališču v Podkraju pri Velenju poslovili od naše drage žene, mame, babice in prababice
RAFAELE CAVNIK
roj. DOBNIK iz Gaberk pri Šoštanju
13. 10. 1927- 26. 5. 2010
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, drugim sovaščanom in znancem za izrečena sožalja ter tolažbo v teh težkih trenutkih. Hvala za darovano cvetje, sveče in kakršno koli drugo pomoč. Zahvaljujemo se govorniku g. Kolarju za ganljiv govor, gospodu župniku za lepo opravljen obred in sveto mašo, pevcem, praproščakom, Pogrebni službi Tišina za organizacijo pogreba. Posebna zahvala osebnemu zdravniku g. Valterju Pirtovšku, dr. med., za dolgoletno zdravljenje, patronažni službi ZD Velenje, še posebej gospema Barbari in Maji ter osebju Splošne bolnišnice Celje in Bolnišnice Topolšica, za zdravljenje in lajšanje bolečin. Hvala še enkrat vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: mož Emilijan, sin Mirko z družino, vnukinji Anja in Baška, pravnuka Blaž in Matej ter ostalo sorodstvo
"Kje so zdaj besede tople? Kje ljubezen?" Smrt skrivnostna je prekinila bolezen, vzela vse je, kar na svetu je imela ... Zdaj na grobu večna lučka bo gorela. (Marija Hudomal)
ZAHVALA
ob nenadni izgubi naše ljube nepozabne žene, mame, none, tašče, sestre, tete
MARIJE HUDOMAL
učiteljice v pokoju iz Raven pri Šoštanju
24. 3. 1927 - 21. 5. 2010
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem, ki ste nam stali ob strani ob tem žalostnem in težkem slovesu ter jo pospremili na njeni poslednji poti k večnemu počitku. Zahvala za izrečene besede sožalja, za darovane sveče in cvetje, g. Urbancu, dr. med., za zdravljenje, patronažnima sestrama Albini in Maji, Urgentni službi ZD Velenje, govornicama Erni Obšteter in Majdi Puc, pevcem KUD Ravne, dekanu Martinu Tajniku za opravljen obred, praporščakom in Pogrebni službi Usar.
Žalujoči vsi njeni
NA POKOPALIŠČU PODKRAJ IN ŠKALE SMO EDINI, KI IZVAJAMO V CELOTI:
-	POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
-	PREVOZE POKOJNIKOV
-	NABAVA ŽALNIH ARANŽMAJEV, CVETJA
-	URE0ITEV DOKUMENTACIJE
-	MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV
-	UREDITEV ZNIŽANJA STROŠKOV NA ZZZS
Tel.: 03/89 64 490, GSM 031/390138; 041/390138; 031/375 041; Dosegljivi smo 24 ur na dan.
Prazen je dom, zaman Te išče moje solzno oko, prezgodaj Te je bog vzel k sebi obvaroval Te je trpljenja.
V SPOMIN
Minilo je leto dni, odkar te ni več med nami
VIKTOR MARTINŠEK
Šenbric 7, Velenje
Hvala vsem, ki se ustavite pri grobu in prižgete svečke. Pogrešamo te Viktor.
Žena Albina, Jožica z družino in vsi ostali
Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi zlate mamice
ALOJZIJE VIDMAR
Šmarška 48, Velenje 12. 6. 1932 - 16. 5. 2010
se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste mi v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni
zadnji poti.
Žalujoči sin Darko z Nano
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in tasta
SLAVKA GERATICA
9. 12. 1930 - 25. 5. 2010
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so mu stali ob strani v času njegove bolezni, ga pospremili na njegovi zadnji poti ter ga bodo ohranili v spominu.
Žalujoča družina Geratič
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, tašče in ome
DANICE KORBER
iz Gavc, Šmartno ob Paki 25. 4. 1936 - 21. 5. 2010
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in sodelavcem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za izrečeno sožalje, darovane sv. maše, molitve, cvetje in sveče. Zahvala dekanu gospodu Napretu za darovano mašo in pogrebni obred. Hvala gospe Zdenki za prelepe besede slovesa, moškemu pevskemu zboru in praporščakom ter Pogrebni službi Usar. Zahvaljujemo se njenemu osebnemu zdravniku gospodu Stuparju, dr. med. Posebna zahvala sosedi Pavli, sestrama Joži in Pavli ter sosedu Francu za pomoč v času njene bolezni. Bog povrni vsem, ki ste jo imeli radi.
Vsi njeni
Očiščevalna akcija
•	I	v v«
in skupščina
Prostovoljci naravovarstvene zveze nadaljevali akcij o Očistimo Smrekovec - Nova predsednica Irena Brložnik
Šoštanj, 29. maja - Sedemindvajset prostovoljcev Naravovarstvene zveze (NZ) Smrekovec, ki jo sestavljajo planinska društva Šoštanj, Črna na Koroškem, Velenje, Ljubno ob Savinji, Lovska družina Smreko-vec-Šoštanj, Savinjsko gozdarsko društvo in Gobarsko društvo Marauh Velenje, je v soboto nadaljevalo akcijo »Očistimo Smrekovec«.
Aprila so očistili planinsko pot Sleme-Kramarica in sodelovali pri čiščenju divjih odlagališč v KS Bele Vode. Zaradi snežnih razmer pa so takrat načrtovano čiščenje preostalih planinskih poti prestavili. Tokrat so očistili okolico doma na Smre-kovcu, planinsko pot Golte-Smrekovec, pot Spodnji Brložnik-Kalski greben-Smre-
kovec ter planinsko pot iz koroške smeri Sil-vester-Kramarica. Akcijo je podprla Krajevna skupnost Šoštanj, ki je plačala stroške odvoza zbranih odpadkov na namensko odlagališče v dolino.
Popoldne pa so se zbrali na redni in volilni skupščini zveze. Potekala je nekaj mesecev pred iztekom mandata staremu vodstvu, ker je dosedanji predsednik Bojan Rotovnik prevzel pomembno dolžnost predsednika Planinske zveze Slovenije, nalogo predsednice NZ Smrekovec pa predal Ireni Brložnik. Predsednici bosta zvezo še vnaprej pomagala voditi podpredsednika Pavle Lesjak in Matej Kortnik.
Naravovarstvena zveza Smrekovec je bila
kot nadaljevanje delovanja projektne skupine civilne družbe za ohranitev Smrekov-ca, ki je začela delovati leta 2004, usta-
novljena leta 2005. Takrat so zapisali: »Z zvezo želimo spodbuditi lokalna društva in lokalno prebivalstvo k aktivni udeležbi pri
snovanju trajnostnega razvoja in s tem k ohranitvi naše naravne dediščine«.
Kiparji v
najlepšem ateljeju
Šmartno ob Paki, 30. maja - V Šmartnem ob Paki je med 28. in 30. majem 2010 potekala kiparska delavnica v lesu. Že osmo leto stajo uspešno pripravila JSKD - Območna izpostava Velenje, in Mladinski center Šmartno ob Paki. Letos je na delavnici sodelovalo 21 udeležencev iz vseh koncev Slovenije, ki so ustvarjali pod vodstvom akademske kiparke Dragice Čadež Lapajne. Delovno ozračje je bilo odlično, ustvarjalnost pa je v enem najlepših ateljejev na prostem, pod šmarškim kozolcem, dobesedno dobila krila.	■ bš, foto: Dejan Tonkli
V treh dneh so kiparji iz vse Slovenije ustvarili niz zanimivih
lesenih skulptur.
Naslednje leto Bratislava
Približno 70 ljubiteljev potovanj z vlakom se je odzvalo povabilu Turističnega društva Šmartno ob Paki in tamkajšnje lokalne skupnosti za izlet v madžarsko prestolnico Budimpešto konec minulega tedna. Poleg potnikov iz Šaleške doline so bili na vlaku tudi izletniki iz Zgornje Savinjske doline, sosednjih občin regije Saša ter iz Ljubljane.
Na tridnevnem potovanju so si ogledali vse največje kulturne, zgodovinske in druge znamenitosti mesta, se seznanili s kulinarično ponudbo dežele ob Donavi in »pre-
verjali« njeno plovnost. Ob tej priložnosti je izletnike sprejela slovenska ambasa dorka na Madžarskem Daija Bavdaž Kuret.
Udeležence 20. izleta po vrsti je Budimpešta prevzela, sploh parlament, ribiška trdnjava, pa vožnja po Donavi. Mnogi so ob povratku domov menili, da je bil to eden boljših, če ne celo naj bolj ši izlet doslej. In naslednje leto? Bratislava.
■ Tp
Med ogledom madžarske prestolnice
Srečanje družin na Gori Oljki
Gora Oljka, 16. maja - Savinjsko-šaleška regija NSi je organizirala tradicionalno srečanje družin in zbor za vrednote na Gori Oljki. Prireditev, ki so se je udeležili tudi predsednica NSi Ljudmila Novak, pesnik in igralec Tone Kuntner in pesnica Berta Golob, se je začela s slovesno mašo. Ob tej priložnosti so znova opozorili na težnje slovenskih vladnih strank, ki želijo, kot so prepričani v NSi, razvrednotiti tradicionalno družino.
Srečanje so začeli z mašo.