KRANJ, SOBOTA 28. NOVEMBRA 1964 LETO IV. — 23./24. ŠTEVILKA Vse kaže, da smo izpolnili tudi novembrski plan in naredili 1.032 ton 0 V petek, 20. novembra je upravni odbor na svoji redni seji raz-0 pravljal o izvrševanju proizvodnih planskih obveznosti v tem 0 mesecu, o proizvodnem planu za december ter o pismenih vlo-0 gah. Po ocenah sodelavcev službe za organizacijo proizvodnje 0 bomo v novembru planiranih 1.032 ton izdelkov naredili kljub 0 precejšnjim težavam zaradi pomanjkanja kavčuka in aktivnih 0 saj. Ker zadovoljivo izpolnjujemo operativne planske obveznosti 0 in vse kaže, da bomo naredili za letos predvidenih 11.000 ton iz-0 delkov, je upravni odbor sprejel proizvodni plan za december, 0 ki narekuje 944.426 kilogramov izdelkov ali po 42.928 kilogramov 0 na dan. V torek, 17. novembra dopol-dne je obiskal naš kolektiv predsednik republike Josip Broz Tito in si v spremstvu soproge Jovanke, predsednika republiške skupščine Ivana Mačka, predstavnikov političnega življenja v Kranju in predsednika občinske skupščine Martina Koširja ogleda! proizvodnjo v obratu II, potem pa se zadržal v daljšem razgovoru s predstavniki podjetja 01 let nove.svobod-61 ne Jugoslavije V enaindvajseto leto nove Jugoslavije gremo. V nedeljo, dne 29. novembra bo preteklo dvajset let od pomembnega zgodovinskega dogodka, ko so se zbrali na drugem zasedanju AVNOJ v Jajcu delegati z vseh predelov porajajoče se nove, svobodne države in sprejeli več važnih sklepov. AVNOJ, vrhovno zakonodajno in izvršno narodno predstavniško telo Jugoslavije ter Nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije sta postala začasna organa vrhovne ljudske oblasti; odvzete so bile pravice pobegli vladi, da zastopa Jugoslavijo in prepovedan povratek ralju Petru v državo; Jugoslavija naj nastane na federalni osnovi. To so skopi zaključki, ki jih najdemo v najpreprostejšem leksikonu, a vendar je obseženo v njih vse tisto, iz česar je na-lala in zrasla današnja Jugoslavija, socialistična dežela in nositeljica ideje o miru in koeksistenci vseh narodov. To je mala evropska državica, ki so jo poznali pred drugo svetovno vojno bolj po naravnih bogastvih, dvornih spletkah in mamutski smučarski skakalnici v Planici. Danes pa sodi prav ta mala, na atlasih komaj vidna državica med tiste, ki jim izkazujejo po vsem svetu priznanje za zbliževanje med narodi, političnimi in ekonomskimi sistemi, rasami in ideologijami. To je naša mala, a po ugledu velika Jugoslavija, katere državljani smo! In ne samo državljani, pasivni udeleženci njenega razvijanja. Smo njeni aktivni tvorci pri strojih v tovarni, za konstrukcijskimi mizami, v predstavniških organih, v krogu svojih domačih — skratka vsepovsod, kjer koli se pojavljamo! Smo nosilci in ustvarjalci novega sveta, ki naj zagotovi mir in prijateljstvo med narodi in razcvet človeške družbe. Prav je, če se tega še posebej zavemo te dni! Do vključno 18. novembra ali v 14 delovnih dnevih smo naredili 589,9 tone izdelkov ali za 12 ton manij kot bi v tem času morali narediti1. Ker ,pa vse ekonomske enote v omenjenem času še niso odpremile skladišču gotovih izdelkov vsega narejenega blaga, verjetno zaostanka v resnici ni. Če v zadnjem delovnem tednu ni bilo večjih zastojev, bo planirana količina za november dosežena. Zaradi zaključka redakcije pa žal ni bilo mogoče dobiti naj novejših rezultatov, zato bomo .podrobneje poročali o tem v prihodnji številki. Glede na to, da moramo narediti v 22 delovnih dnevih decembra 944.426 kilogramov izdelkov ali po 42.928 'kilogramov na dan, so vsi izgledi, dai letošnji plan 11 tisoč ton ne samo dosežemo, temveč celo za kak odstotek prekora- (Nadaljevanje na 3. strani) Čemu smo vloži- o H sredstva,če... ■ Eno najbolj prašnih delovnih mest v naši tovarni je vsekakor brizganje velozračnic. Pri delovni operaciji opraševanja zračnic zunanjih kakor tudi notranjih površin se porabi veliko količino smukca. Od dnevne porabe gre okrog 30 odstotkov smukca v zrak, ki se kot prah seseda na vsa delovna mesta v oddelku, ki so v neposredni bližini brizgalnega stroja. Zaradi tega so naši sodelavci iz mehanične delavnice montirali napravo, ki naj bi sesala ves smukec, ki se sicer dviga v zrak. (Nadaljevanje na 5. strani) 6(o se je Tito poslavljal, je dejal: »Zdravo drugovi i dovidjenja!" - mi pa kličemo: »nasvidenje, dragi Tito!11 0 Nemalo smo bili presenečeni, ko smo v torek, 17. novembra zjutraj zvedeli, da nas med ogledo-0 vanjem kranjskih industrijskih podjetij čez nekaj ur obišče predsednik republike Tito s soprogo 0 Jovanko. Po tovarni je završalo in obrat II na Gašteju se je zdel kot mravljišče. Povsod so se 0 hiteli pripravljati za visoki obisk. Ni čudno, saj je bil tovariš Tito poslednjič v našem podjetju 0 pred petnajstimi leti. Predsednik republike in njegova soproga Jovanka sta si v spremstvu predsednika republiške skupščine Ivana Mačka, predsednika občinske skupščine Kranj Martina Koširja in drugih predstavnikov družbeno-potitičnega življenja v Kranju ogledala naj- prej Tekstilindus in Planiko. — Okrog pol dvanajste ure pa se je avtomobil, v katerem se je Tito pripeljal z Brda, kjer je preživel nekaj dni na oddihu, ustavil pred vhodnimi vrati v obrat II na Gašteju. Visoki gost se je najprej pozdravil s predsednikom upravnega odbora Filipom Majcnom, sekretarjem tovarniškega komiteja Cirilom Habetom, predsednikom delavskega sveta podjetja Jožetom Kužnikom in predsednikom sindikalne podružnice Jožetom Štularjem. Potem pa se je rokoval z ostalimi člani kolektiva, ki so ga pričakali, da ga spremijo skozi tovarno. Predsednik republike Tito je potem v spremstvu predsednika UO in sekretarja tovarniškega komiteja obšel novo halo za tehnično blago, skladišče gotovih izdelkov, valjarno In pnevmatikarno ter si z zanimanjem ogledoval proizvodnjo v njih. Všeč mu je bilo, da so delavci tudi med njegovim obiskom delali in ga pozdravljali s ploskanjem. Po ogledu proizvodnih oddelkov so se gostje zbrali v jedilnici delavske restavracije. Tam so jih pričakali predstavniki Tiskanine in Planike, da so skupaj s predstavniki našega kolektiva povedali (Nadaljevanje na 3. strani) Kot nalašč je bilo v torek dopoldne med Titovim obiskom lepo in sončno vreme PNEVMATIKARNA I Uspeh ne izostane, če ni zastojev in če so zmesi kvalitetne 0 Oktobrski plan smo presegli 0 za pol odstotka. To je za eko-0 nomsko enoto sedaj največji 0 uspeh, saj je bil plan tokrat 0 najviše postavljen, V 26 de-0 lovnih dneh smo odposlali v Takale je notranjost naše nove trgovine v prostorih ▼ Stare pošte 0 skladišče gotovih izdelkov 0 16.761 kilogramov izdelkov več 0 kot v istem obdobju meseca 0 septembra. K temu so pripo-0 mogli prav vsi sodelavci v 0 ekonomski enoti. Od oddelkov so svoj plan največ presegli veloplašči. 'Vsi vulka-(Nadaljevanje na 2. strani) Občni zbor sindikalne podružnice je izbral 35 članov novega plenuma 0 Minuli občni zbor sindikalne podružnice, Iki je bil v nedeljo, 0 22. novembra v delavskem domu, je pokazal, da je ta, najmasov-0 nejša organizacija v podjetju v preteklem obdobju uspešno so-0 delovala v celotnem dogajanju podjetja in da so se že pokazali 0 tudi prvi plodovi dela sindikalnih pododborov. Novemu vodstvu 0 s petintridesetčlanskim plenumom na čelu pa bo treba v pri-0 hodnjem mandatnem obdobju predvsem vložiti največjo skrb 0 odnosom med neposrednimi proizvajalci in strokovnimi sodelav-0 ci v podjetju, uvajanju resničnega nagrajevanja po delu in spo-0 sobnostih vseh zaposlenih, strokovnemu izobraževanju in uspo-0 sabljanju delavcev s pomanjkljivo izobrazbo in usposobljenostjo, 0 organizacijski krepitvi in vsebinski obogatitvi delavskega uprav-0 Ijanja zlasti v ekonomskih enotah, negovanju osebne odgovomo-0 sti slehernega člana kolektiva in še hitrejšemu dviganju živ-0 Ijenjske ravni članov kolektiva. Zaradi pomanjkanja prostora in .prezgodnjega zaključka redakcije boste lahko .brali o tem, kaj so v razpravi povedali posamezni govorniki, šele v naslednji številki našega lista. Tokrat pa posredujemo nekaj glavnih misli iz referata, ki ga je na občnem zboru podal predsednik sindikalne podružnice Jože Štular. Zaradi nedosledne delitve po delu prihaja v podjetju do določenih nasprotij med ekonomskimi enotami, delovnimi kolektivi in posamezniki, še vedno si očitamo, češ da živi ta ali ona služba na račun proizvodnih ekonomskih (Nadaljevanje na 4. strani) Kako je s stanovanjsko gradnjo? 0 Če hočemo uspešno reševati stanovanjsko problematiko v našem 0 podjetju in v skladu z dejanskimi potrebami, moramo spreme-0 niti dosedanji način reševanja stanovanjskih vprašanj. Poiskati 0 bo treba nove oblike neposredne udeležbe pričakovalcev stano-0 vanj pri formiranju bodoče stanovanjske politike. Ta politika naj 0 bi se formirala tako, da bi s povečano proizvodnjo in povečano 0 storilnostjo, kair je glavni pogoj za dvig osebnih dohodkov, za-0 čeli vlagati večja sredstva v stanovanjsko gradnjo. Zaradi neurejenega vprašanja stanovanjsko zadrugo, katere glav-urbanistične ureditve mesta z ni cilj naj ibi bil stanovanjska okolico smo iprišli na področju gradnja za člane kolektiva. Ko go-mesta Kranja v situacijo, iz kate- vorimo o ustanovitvi take insti-ni videti izhoda. Nepojmljivo tucilje, pa moramo sprejeti dolo- je namreč, da je področju občine Kranj na voljo le 70 novih stanovanj za več kot 1300 prosilfcev. Glede na sedanjo resno situacijo v komuni in v našem podjetju smo prišli do zaključka, da je nujno potrebno ustanoviti v podjetju čene sklepe, da vso zadevo postavimo na ekomomsko osnovo. Nedvomno bo imelo reševanje stanovanjske problematike v okviru stanovanjske zadruge pozitivne posledice tudi za samo proizvod-(Nadaljevanje na 4. strani) Odprava v Cor-dillero Real 1964 se zahvaljuje za pomoč Pred nekaj dnevi smo prejeli od Planinske zveze Slovenije dopis, v katerem se nam njihova alpinistična odprava v Cordil-lero Real v Južni Ameriki naj-iepše zahvaljuje za izkazano materialno pomoč. V pismu so napisali: TOVARNA GUMIJEVIH IZDELKOV »SAVA«, KRANJ, Gregorčičeva 8 Ob povratku iz Bolivije prejmite iskrene pozdrave vseh članov ODPRAVE V CORDILLERO REAL 1964 z željo za nadaljnji in čim hitrejši razvoj vašega podjetja. Ko smo letos pričeli z zaključnimi pripravami prve domače alpinistične odprave v Južno Ameriko, smo se s prošnjo za pomoč obrnili tudi na vas in naleteli na polno razumevanje. Izdelki, ki smo jih .dobili pri vas, so se odlično izkazali in jih bomo vsakomur priporočali. Še posebno dobrodošle so nam bile ležalne blazine in male vzglavne blazinice, ki smo jih nabavili že lansko leto za ODPRAVO NA KAVKAZ in smo jih uporabljali za počivanje v snegu. (Nadaljevanje na 3. strani) PNEVMATIKARNA I Uspeh ne izostane, če ni zastoiev in če so zmesi kvalitetne (Nadaljevanje s 1. strani) nizerji kažejo sedaj veliko večje zanimanje za svoje delo, ker so res nagrajeni za tisto, kar naredijo. Po novem načinu nagrajevanja po izdelanih predmetih se je produktivnost precej povečala, ne da bi se dvignil odstotek slabe kvalitete. Ozko grlo proizvodnje v tem oddelku je še vedno konfekcija, ki ne more zadostiti kapacitet vulkanizacije. Potrebno bo poiskati neko rešitev, da se še to odpravi in da vulkanizerji ne bodo imeli po nepotrebnem zastojev. Velozračnice so ostale v oktobru pod planom na račun slabe kvalitete. Stalne napake, ki se pojavljajo v tem oddelku, so na primer neprava zatesnitev pri velo-ventilih. To je posledica slabe lepljivosti veloplatk, ker prehitro ostarijo in izgubijo lepljivost. Prav tako je precej velozračnic zrezanih zaradi tujih primesi v zmesi. Ce bi te napake odpravili, bi se to takoj poznalo pri izdelkih. Skladišču bi lahko oddali tudi do 15 odst. več velozračnic. Zaradi slabe kvalitete v oktobru so precej pod planom tudi avto-plašči. V tem oddelku se pozna, da so stroji zastareli in da večjih popravil sploh ni več. S prihodnjim letom bomo ukinili proizvodnjo gvtoplaščev. Marsikdo se vprašuje, kje bomo izdelovali te dimenzije avtoplaščev potem, saj potrošniki stalno sprašujejo po njih, kapacitete v obratu II pa so sedaj preobremenjene? Glavne težkoče pri proizvodnji moped zračnic so neenako kvalitetno pripravljene zmesi. To otež-koča brizganje, pri vulkanizaciji pa se dvigne odstotek slabe kvalitete. Pri takih zmeseh bi bila potrebna večja kontrola. bralci odgovarjajo | Milijoni niso več na dežju...! # Pred nedavnim smo pisali v našem listu o ebonitiziranih kotlih, ki so precej časa ležali pod pre- • vlekami valjev in posod prepuščeni dežju in nastopajočemu mrazu. Avtor članka »Milijoni na # dežju« je opozoril na škodo, ki je nastajala, zato, ker po predhodnem sklepu delavskega sveta ® nihče ni pojasnil, zakaj leže posode na prostem, niti ne ukrenil takoj, da bi prišle do lastnika. Da- • nes pa objavljamo prispevek, ki ga je napisal Matija Gogala iz ekonomske enote prevleke valjev. S Strinjamo se z njegovim očitkom, da bi bilo prav, če bi se pisec članka »Milijoni na dežju« pred S objavo oglasil v prevlekah. Menimo pa, da je bila objava še vseeno umestna, saj so posode nekaj ® dni po objavi kritičnega prispevka le našle pot tja, kamor bi že zdavnaj morale priti. UREDNIŠTVO Med najzahtevnejše delovne operacije v pnevmatikami sodi konfekcija plaščev Odgovor na članek ..Miliioni na dežiu'1 V 21. številki glasila »Sava« z dne 31. oktobra smo brali pod zapiskom »Na rob« članek MILIJONI NA DEŽJU«. Da bo delovni kolektiv pravilno obveščen o problematiki ebonitiranih posod za TAŽE« le prišli, a zahtevali, da mora biti ebonit tudi na prirob-»JUGOMONTAŽO« Zagreb, sem nicah elektroneprobojen. Začeli so napisal nekoliko vrstic in prosim, se novi problemi in še deževno da jih objavite v našem glasilu, vreme, tako da smo vsak kotel po Ekonomska enota prevleke valjev in koles je 6. aprila letos prevzela v ebonitiranje 7 kotlov podjetja »JUGOMONTAŽA« Zagreb. Od teh so bili trije kotli takšnih izmer, da jih ni bilo mogoče vul-kanizirati v obstoječem vulkaniza-cijskem kotlu v ekonomski enoti, štiri kotle pa je bilo treba vulka-nizirati na prostem. Takoj smo pričeli s pripravami večkrat brez vsakih transportnih sredstev premeščali z dvorišča v oddelek in obratno. Verjemite, da nam to ni bilo v zabavo in užitek. Vendar smo spričo razmer tako morali delati. No, to je samo del težav, s ka-skladiščenjem in prostori, ka je našega truda ne da opisati. Povem naj le, da so mnogo prispevali k uspehu delavci ekonomske enote Kako je s transportom med 7 ekonomskimi enotami in v njih • Mnogo in mogoče preveč se go- naj v redu delajo, če se ukvarja-vori o našem internem transpor- jo s takim nepotrebnim delom, tu. Nobeden pa ne napiše o tem, Zato moramo premisliti in urediti da bi zvedeli vsi v podjetju. Zad- vse potrebno, da ne bomo izko-njič sem srečal na prostoru med riščali človeka za vlačenje težkih in delom tako, da so bile prve prevleke valjev in koles ter tisti, # Uspeh, ki smo ga dosegli v S mesecu oktobru v pnevmati-S karni I, je znak, da uspeh ne S izostane, če ni večjih zastojev # in če so zmesi kvalitetne. Plan O za mesec november je neko-O liko nižji, kljub temu pa se ® bo potrebno potruditi, da ga 0 dosežemo. MIHAEL CUHALEV valjarno in pnevmatikama v obratu II preddelavce, ki so iskali ročni voziček — žabo za prevoz zmesi in podobnega materiala. Ne vem ali se te žabe porazgubijo ali kaj? Res je, da jih manjka in da so še tiste dotrajane. Poglejte samo po obratu, pa boste videli, kako je. Vprašal sem delavce, ki delajo s takimi vozički, kako da so po-kvarjeni. Eden je odgovoril: »Lej gj-_ ga, za Savo reglja polt ' žab, kolikor hočeš. Tu v tovarni pa ne moreš dobiti niti ene cele! Poglej, tole, s katero vozimo! Ravno zdaj bo odnehala pod bremenom.« Ne vem, kje so mehanikarji, da bi to videli. Ali jih ne boli srce, ^ , ko zagledajo komaj uporabno -4 | orodje kot je žaba? Pa ne samo -to! Lahko bi že prešli na bolj mehanizirani transport. — Imamo razne električne vozičke, pa »slončke«, ki nujno zamenjajo človeško silo. Toda, ko jih človek rabi, jih ni! Vem, da so v garaži'. 4.) in da so neuporabni, vendar ne vem, kje je tisti človek, ki bi jih dal popraviti in usposobiti? Mislim, da je bolje izkoristiti naprave za transport težkih bremen, delavce pa drugod, ne za potiskanje pohabljenih žab. Saj bi človek, ki opravlja viličarja, naredil vsaj dvakrat več, kot pa dva člo-1 veka z eno samo in še to neupo-!§ rabno žabo. No, preddelavci v pnevmatikami morajo največkrat kar sami prevažati težka breme-\ na. Zdi se mi, da preddelavci ni-Jk so pravilno zaposleni — in kako bremen. Mislim, da se to da narediti in s tem prispevati k boljšemu izpolnjevanju obveznosti. S takimi neprimernimi in ■ neuporabnimi transportnimi ▼ sredstvi je nevarno prevažati tri posode brezhibno izdelane in oddane skladišču gotovih izdelkov do 8. junija letos. Pri izdelavi preostalih štirih kotlov pa so se začeli porajati problemi. Prvič: naročnik ni pravočasno predložil atestov za vulkanizacijo od zato pristojne inšpekcije, mi pa smo morali prekiniti z delom. Drugič: ko so atesti prispeli in smo prvi kotel z vulkan Mrali na prostem, nam je guma na prirob-nicah ostala nevulkanizirana. Tako se je ponovilo tudi pri ostalih ki so nam pomagali. Kako je s skladiščnjem in prostori, pa je vsem znano. Prve kotle, ki so bili izdelani, smo oddali v skladišče gotovih izdelkov, vendar so jih ti zaradi tesnega prostora kmalu postavili zopet na dvorišče. Končno so bili zadnji kotli 14. novembra letos odposlani in upam, da so končno milijoni pod streho. Zdi se mi, da trud, katerega smo vložili v to delo, le ni vreden posmehovanja in tako ciničnih pri- treh kotlih. Bilo je vloženega mno- pomb. Pravilneje bi bilo, če bi se go truda in dela, da bi za vulkani-zirali prirobnice na prostem in brez vsakih pripomočkov. S pomočjo naših vestnih tehnologov, ključavničarjev in električarjev smo končno uspeli, vendar so bile na posameznih mestih električno probojne. Ker pa so med prirob-nicami vložena tesnila, smo smatrali, da to ni bistveno za kvaliteto izdelka. Tako smo še ostale štiri kotle izdelali ter jih odpre-mili skladišču 7. septembra letos. Naši sodelavci v prodaji so takoj pozvali naročnika za prevzem, vendar se ta pozivu ni odzval skoro mesec dni. Tretjič: po večkratnih opozorilih so predstavniki »JUGOMON- pisec članka oglasil v našem oddelku, kjer bi mu lahko vse to dokazali, da bi bil s problemi na čistem. Vedite, da to niso ne kole-gialni in ne tovariški odnosi. MATIJA GOGALA bralci sprašujejo [ Pojasnile nam določilo o izkoriščaniu dopustov! S prehodom na skrajšani delovni Dva delavca na enem in istem čas so izšli predpisi, da se v pri- delovnem mestu imata vsak po 18 Štefan Zupan med vsakodnevnim delom v ekonomski enoti tehnični izdelki meni dopusta šteje prost delovni dan v dopust. To je razumljivo, kajti v primeru, da se sobota ne šteje kot dopust, bi imel kolektiv vehike izgube v planirani proizvodnji. Po končanem kolektivnem dopustu pa so nastopile težave. Morda se boste vprašali: »Zakaj?« Navedel bom dva primera, ki sta obenem tudi odgovor: Z veseljem smo prešli na skrajšani delovni čas Pred kratkim sem obiskal tovariša Štefana Zupana, konfekcio-nerja tehničnih cevi v cevarni in se skušal z njimi pogovoriti o nekaterih vprašanijh. V prvi vrsti me je zanimalo, kako se odraža med članstvom kolektiva in kaj on osebno misli o prehodu na skrajšani delovni čas in ukrepih, ki so bili izvedeni na tem področju. »Ko smo se lansko leto pripravljali za prehod na skrajšani de-laovni čas,« je odgovoril, »smo mislili, da tega pri nas ni mogo- cev. Tudi s samo organizacijo dela ne moremo zagotoviti stood> stolnega izkoristka, kajti precej momentov vpliva na to. Kljub te- če izvesti. Poizkusna proizvodnja mu’ so tu in tam še vedno v zadnjih štirih mesecih pa je po- Pomanjkljivosti, pa smo le precej kazala drugače. Prizadevnost in volja članov kolektiva sta omogočili odločitev o uvedbi skrajšanega delovnega časa. Prehod smo z veseljem sprejeli. S tem, da delamo po 42 ur na teden pa vseeno nismo najbolj zadovoljni. V prvi vrsti zaradi delovnih pogojev, ki se bistveno niso spremenili. Še danes pridejo povečali proizvodnjo in produktivnost dela. Delno je to tudi po- ton do njegove izpolnitve! To nam bo vsem v ponos, toda poskrbeti bo treba, da ne bo prišlo v prvih dneh prihodnjega leta do izpada, kakršnega smo zabeležili letos po Novem letu. Takoj v začetku bo treba krepko prijeti za delo. Vzporedno s tem so se tudi naši osebni dohodki v pretežni meri dvignili, kljub temu, da še nismo vsega naredili. Treba bo uskladiti nesorazmerja v ekonomski enoti in za nekatere določiti tudi nove sledica akcije za povečanje pro- Ponderje. Kar se tiče samega dela duktivnosti, ki jo je pred nedavnim organizirala mladina, že sa- k zaključku, da so za nadaljnje povečanje večkrat do izraza pomanjkanje te- bo treba vzporedno s tem skrbeti tudi za kvaliteto izdelkov, če bo- ga ali onega materiala, nekvalitetne dobave, pogosta popravila strojev. Vse to močno vpliva na bomo izpolnili naš letošnji plan, delo in produktivnost proizvajal- saj nam manjka le še okrog 100 in prizadevnosti, pa lahko rečem, da je dokaj zadovoljivo. To se je mo proizvodnja v oktobru mese- Prav posebno pokazalo pri nadurnem delu, saj smo vsi trdo delali, ker so nam kot potrošnikom poznane razmere na tržišču ...!« »No, pustiva proizvodne probleme in naloge! Kako kaj sam preživljaš proste sobote?«, sem ga vprašal. »Ali se vključuješ kje v organizirano delo oziroma razve-driilo...?« »Kar se tiče prostih sobot, si cu nas sili možnosti proizvodnje in produktivnosti v naši ekonomski enoti. Seveda pa mo delali dobro tudi v bodoče. delovnih dni dopusta. Prvi delavec je dopust koristil postopoma, tako da ga je izkoriščal le po nekaj dni v tednu. Tako je izkoristil vseh 18 dni in dobil tudi vse plačane. Drugi delavec je dopust izkoristil naenkrat in bil s tem oškodovan. Med njegovim dopustom so bile tri proste sobote, ki so bile štete v dopust, vendar plačanih ni dobil. Na ta način je imel drugi delavec samo 15 dopustniških dni plačanih, prvi pa 18! Ker so me v oddelku delavci spraševali, zakaj tako, jim nisem mogel odgovoriti. Pozanimal sem se drugje, kjer so mi dejali, da to ni prav. Želel bi, da na moj članek odgovori nekdo, ki je bolj seznanjen s to zadevo in obrazložil članom kolektiva, čemu ta razlika. BRALEC IZ OBRATA rekreacijo in razvedrilo kar sam po svoje organiziram. Tudi če bi se hotel vključiti, se nimam kam, saj pri nas posvečamo malo pozornosti temu vprašanju!« Potem se je razgovor zasukal na priprave za občni zbor sindi-kata. Ni veliko vedel o tem, zato je poudaril, da moramo posvečati predvsem vprašanju informiranosti več skrbi, saj tudi to vpliva na uspešen izid posameznih akcij. MIODRAG MILIVOJEVIČ Kako je prišlo do obratne nezgode? V pnevmatikami I se je pripetila pred nedavnim težka obratna nezgoda zaradi neprimernega orodja. Konjekcioner avtoplaščev B. J. je konfekcio-niral plašč 650-16P. Pri robljenju mu je ročica za robljenje zdrknila s ploščene noge. Padel je na vrteči se boben, ki ga je treščil pod stroj. Pri padcu si je B. J. zdrobil koleno. Ročica za robljenje noge, s katero je prizadeti robil plašč, ni odgovarjala za to dimenzijo. Bila je preozka! Večja in prim.erna naprava je naročena, a je še nismo dobili. Če bi se konfekcio-ner zavedal nevarnosti in posledic, ki utegnejo nastati, če uporablja neprimerno ročko za robljenje, bi bil verjetno bolj pazljiv, ali pa je sploh ne bi uporabljal. Posledice so hude tako za samega B. J., ki bo zaradi poškodb boloval dalj časa, kakor tudi za ekonomsko enoto, ki ji Že tako primanjkuje delavcev. MIHAEL CUHALEV Ročka za zapogibanje je spodletela, prizadetega pa je Y vrteči se boben vrgel ob tla Ko se |e Tito poslavlial, ie dejal: »Zdravo drogovi i dovidienja!" — mi pa kličemo: »Nasvidenje, dragi Tito!" (Nadaljevanje s 1. strani) tovarišu Titu o delu in življenju v teh treh kranjskih podjetjih. Direktor našega podjetja inženir Janez Beravs je Tita seznanil s prizadevanji kolektiva našega podjetja, da se kar najhitreje vključi s svojimi izdelki v mednarodno izmenjavo ter opozoril na potrebo po tesnejšem poslovnem A Takole sta si segla v roke Tito in predsednik upravnega odbora Filip Majcen sodelovanju jugoslovanskih gumarskih podjetij. Nakazal pa je tudi težave, ki jih imajo ta podjetja zaradi pomanjkanja surovin in deviznih sredstev. Direktor Tekstilindusa Rudi Polak je orisal zgodovino iz Tiska-nine in Inteksa združenega podjetja ter poudaril delež, ki ga ima pri izpolnjevanju izvoznih obveznosti kranjske industrije ta delovni kolektiv. Direktor Planike Jože Klanjšek pa je tovariša Tita seznanil z zadnjimi uspehi tega naj večjega slovenskega čevljarskega kombinata, ki jih dosegajo v izvozu. Slušatelji prve Tito se je za informacije zahvalil in v krajšem razgovoru nakazal nekaj napotkov, ki naj bi bili vsem delovnim kolektivom kot vodilo v njihovem nadaljnjem delu. Zadržal se je pri vprašanju sredstev, ki so na voljo delovnim organizacijam. Zavzel se je za to, da se pripravlja ustrezen predlog, po katerem naj bi dobile te pro-stejše roke pri njihovem trošenju, s čemer naj bi se pospešilo razširjeno reprodukcijo in uvajanje sodobne, avtomatizirane proizvodnje. Potem je dejal, da je treba že utrto pot v izvažanju še okrepiti in poleg povečanja izvoza na zapadnem tržišču tudi skrbeti za izvoz v vzhodnoevropske dežele, zlasti v Sovjetsko zvezo. Pri tem pa je opozoril na slabosti, zaradi nelojalne konkurence in zaradi slabe embalaže. Konec svojih napotkov je namenil nujnosti po poslovnem sodelovanju sorodnih podjetij ter po delitvi dela med posameznimi podjetji. Potem so se visoki gostje zapletli z gostitelji v prijetno kramljanje. Tovariš Tito se je zanimal za najrazličnejše značilnosti našega kraja, ljudi, za življenjske pogoje delavcev in za težave, s katerimi se morajo posamezni kolektivi spoprijemati. Tovarišica Jo-vanka pa je pripovedovala svoje vtise s potovanja po afriških in južnoameriških deželah. Iz njenih besed smo spoznali, kako hitro se gospodarsko in kulturno razvijajo mlade afriške države, kako si želijo tamkajšnji državniki tesnega sodelovanja in trgovanja z našo državo in kako tamkajšnje prebivalstvo ceni Jugoslovane. Razgovor se je zdel na videz kratek, a vendar je ura kazala že Po pozdravu in predstavitvi predstavnikov družbenih in političnih organizacij v podjetju je Tito v spremstvu odšel v novo halo za tehnične izdelke več kot eno, ko sta se Tito in soproga Jovanka zahvalila za gostoljubnost in poslovila. Pred izhodnimi vrati tovarne, kjer je stal l6o 14o dnevi v tednu P SP P P S P avtomobil, so se medtem zbrali člani kolektiva in visoke goste z burnim ploskanjem pozdravili. Ko je eden izmed delavcev zaklical: 12 0 »Zdravo tovariš Tito!«, je predsednik republike odzdravil s klo- ^ ]_qo bukom in odgovoril: »Zdravo dru-govi, i dovidjenja!« Med ploskanjem več sto rok se t> 80 je kolona avtomobilov s tovarišem Titom in njegovim spremstvom odpeljala skozi gost špalir, ki so ga medtem pripravili okoličani. Kolona je zavila po Gaštej-skem klancu in potem skozi Kranj proti Brdu. > o •H >co U > N ♦H 1 1 J 1 1 1 T 1 1 t rnrr>Č:T?Tr a tvttt? DT. a M a - — — — — — — — v N. ESE C U N( )V1 M. 3R' J. — — — / — — / — )1e m= =i< DO Dl V 4EVNI \ r / / i j A T -"Y>» f \ f Z f -t Ul Ul jAr ir rN i v I 1 7 delovni dnevi Vse kaže, da smo izpolnili tudi novembrski plan in naredili 1.032 ton (Nadaljevanje s 1. strani) valma dela, remonte strojev, pregle- čimo. Prav gotovo gre za to naj- de kotlov, pospravljanje in letno v. , i . inventuro. Vsi tisti, 'ki v ten po- vecja zasluga neposrednim pioiz- , , ' r . , - sluh ne bodo sodelovali, bodopio- vatjalcem v vseh ekonomskih eno- ^ |komu se |po ,napornih zad- tah in vsem vzdrževalcem v ekonomskih enotah vzdrževanja, saj so se v poslednjem času nizali rujih mesecih to ne bo prileglo? Prav vsem; še posebej, če bodo tudi osebni dohodki glede na zad- rekordi v proizvodnji iz meseca v nje proizvodne uspehe primerno mesec. Seveda pa bi bili krivični, visoki. če ne bi izrekli priznanja tudi vsem strokovnim službam, saj so In še k odgovoru na naslov tega , , . , prispevka bežen pogled na že obi- VS^ čajni diagram o gibanju proizvod- nje in izvrševanju plana za mesec november! Krivulja izvrševanja Zato pač ni čudno, če je uprav- dnevnega plana kaže dokaj velike ni odbor^ sklenil na petkovi seji, odklone, kaže pa tudi težnjo po da bo nas poslednji letošnji redni dviganju. Zanimivo je, da delovni dan v. decemibru sobota, ’ . . x močeh prispevali, da bo naša družbena Obveza izpolnjena. 26. v mesecu. Preostali čas, to "je so bili ponedeljki najmanj uspeš od nedelje, 27. decembra, pa do ponedeljika, 4. januarja, bomo izrabili za vsa prepotrebna vzdrže- ni, dnevi v sredini vsakega tedna pa najbolj. DUŠAN REBOLJ GUMARSKA TEHNOLOGIJA stopnje so dobili indekse predavani Slušatelji gumarske tehnologije so imeli v sredo, 28. oktobra pred rednim predavanjem majhno slovesnost. Prejeli so indekse predavanj, poprej pa so že podpisali pogodbe s podjetjem. Direktorica gumarskega izobraževalnega centra Dita Zupančičeva je spregovorita o pomenu visokošolskega študija gumarske tehnologije za tovarno. Povzemam nekaj njenih misli: »Visokošolski študij je zelo zahteven in primeren samo za resnega in zrelega človeka. Podjetje bo imelo korist od šole samo v primeru, če bo večina slušateljev uspešno opravila zaključne izpite. Nima smisla, da bi vzdrževali šolo, če bi uspešno zaključilo študij samo nekaj slušateljev. Podjetje bo nudilo študentom vso potrebno pomoč, da jim olajša študij, seveda pa morajo ti podpisati pogodbo, v kateri so napisane vse njihove dolžnosti in pravice.« Potem je sledil krajši razgovor, v katerem so se posamezniki po- V valjarni je Filip Majcen _ v kratkem razložil pripravo y polizdelkov drobno zanimali za določila pogodbe in razpravljali o raznih težavah. Nekateri so izrazili zaskrbljenost, ker se jim zdi, da je za sam študij premalo časa, ker ni primernih učbenikov in ker matematika in fizika nista usklajeni. Pojasnjeno je bilo, da traja pri nas zaradi izrednega načina študija semester eno leto in da lahko v vsakem letu slušatelj izkoristi 15 dni plačanega študijskega dopusta. To je pb mnenju gumarskega izobraževalnega centra dovolj za vse izpite. Kolikor se pokaže, da je zaradi objektivnih pogojev potrebno več časa, je tovarišica Zupančičeva izrazila pripravljenost, da vodstvo gumarskega izobraževalnega centra to vipraša-nje ponovno prouči. Seveda pa bodo morali slušatelji tudi sami žrtvovati precej svojega prostega časa. Primernih učbenikov za študij res ni, vendar visokošolski način Odprava v Cor-dillero Real 1964 se zahvaliuie za pomoč (Nadaljevanje s 1. strani) Ker se vam želimo še dodatno oddolžiti za izkazano pomoč, smo pripravljeni in želimo za vaš kolektiv pripraviti predavanje o naši poti. Kolikor vas zanima naš predlog, nas, prosimo, o tem obvestite. Z željo, da bi tudi v bodoče ob podobnih akcijah lahko računali na vašo pomoč in sodelovanje, se vam ponovno zahvaljujemo in vas pozdravljamo s planinskimi pozdravi!; Za odpravo: Franci Savcnc 1. r. če smo našim vrhunskim al-pimcem s svojimi izdelki res pomagali pri zahtevnih podvigih, smo prav gotovo vsi člani kolektiva tovarne Sava zadovoljni in na to ponosni. Ponudeno predavanje o odpravi v Bolivijo pa z navdušenjem sprejemamo. Zato se bomo v kratkem s člani odprave dogovorili za primeren čas in vse člane kolektiva o predavanju pravočasno Obvestili. ___Urednik študija zahteva, da slušatelj' iz razpoložljive literature sam zbere snov, ki jo potrebuje. Obljubljeno je bilo, da bodo slušatelji dobili za študij vso potrebno literaturo. Pri fiziki predavatelj res uporablja snov iz matematike, ki jo bodo obdelovali šele v 3. semestru. Zato bo treba urediti, da bo izpit iz matematike prej kot pa iz fizike in poskrbeti, da bo dovolj časa na voljo za pripravo na izpit iz fizike. Tako bo tudi ta problem rešen. Tov. Zupančičeva je tudi omenila, da šola ni zgolj formalnost, ampak da bodo slušatelji po uspešno končanem študiju razporejeni po svoji izobrazbi primernih delovnih mestih. Kolikor taka delovna mesta že zasedajo, pa mo- rajo pridobiti še ustrezno kvalifikacijo. Po razgovoru so slušatelji podpisali pogodbe. Nekaterim se je zdelo primerno, da o vsej stvari doma še malo premislijo in da se šele naslednji dan dokončno odločijo. Potem je v kratkem nagovoru vodja inženiringa Helmut Turzan-sky, ki ima nemalo zaslug za vzgojo gumarskih kadrov pri nas, opozoril slušatelje na obveznosti, ki jih imajo do družbe in izrazil upanje, da bodo opravičili sredstva, ki jih kolektiv žrtvuje za vzgojo svojih strokovnjakov. Nato je s prijaznim stiskom rok vsakemu posebej izročil indeks. S tem so slušatelji postali tudi formalno visokošotlci. BOŽO KOS MEHANIČNA I Po zaslugi Jožeta L in Antona brez zastojev v proizvodnji ' Med svojim vsakodnevnim delom sta mazača strojev Jože Golob in Anton Štiblej ugotovila, da se ležaj na dvovaljčniku za pred-grevanje materiala prekomerno greje. Zanimalo ju je, kaj je vzrok za to. Po krajšem opazovanju sta ugotovila, da je nekdo zatlačil kos zmesi v napravo za mazanje ležajev. Ker je zmes že prešla v ležaje, ni kazalo drugega, kot da se dvovaljčnik ustavi ter razdre in ležaj očisti. To bi zavrlo celotno proizvodnjo, če bi stroj ustavili med tednom. Mehanična delavnica in ekonomska enota sta se dogovorili, da so ležaj očistili v soboto v tretji izmeni in v nedeljo. Zato so naredili pravočasno tolikšno zalogo polizdelkov, da proizvodnja ne bi zastala. Uspeh je bil odvisen od hitrosti popravila. Ekonomska enota pnevmatikama I je obljubila vsakemu sodelavcu, ki je bil pripravljen pomagati, nagrado, če popravijo med prosto soboto ter nedeljo stroj, da bi v ponedeljek proizvodnja spet nemoteno stekla. Popravilo je bilo izvršeno v roku in tako je proizvodnja nemoteno tekla. Spremembe v kvaliteti zmesi otežkočaio proizvodnjo Vsi tehnološki postopki v izdelavi izdelkov so podrejeni specifikacijam. V večini primerov pa te ne odgovarjajo zaradi večkratnih menjav kvalitete zmesi. Dogodi se, da zmanjka za sestavo zmesi zahtevanih kemikalij in potrebno je napraviti zamenjavo. Verjetno se v takem primeru spremeni samo postopek mešanja na dvovaljčniku, dočim so vsi ostali postopki podvrženi isti specifikaciji. To pa največkrat otežkoča nadaljnjo predelavo zmesi. V primerih, ko gre za izdelke, ki so občutljivi za najmanjše spremembe, bi bilo dobro, da bi z dopisom, ki ga dobi ekonomska enota o spremembi kvalitete zmesi, povedali še, kako je z zmesjo za nadaljnjo predelavo. Neredki so primeri, da pride do večje zaloge polizdelkov in da se šele takrat ugotovi, da se na končnem izdelku pojavljajo napake. V takem primeru ima enota izgubo, kajti plačana je le od kvalitetno narejenih izdelkov. Še večjo škodo povzroči ekonomski enoti malomarno mešana zmes. Zmesi, ki pridejo v oddelek in so namenjene nadaljnji predelavi, so le redko iste kakovosti. — To najbolj občuti brizgalec pri brizgalnem stroju, ki mora večkrat centrirali stroj, če hoče dobivati zaželene dimenzije. So zmesi, ki so preveč predelane, najdejo se pa tudi takšne, ki so predelane samo napol. Zato bo potrebno posvetiti nekoliko reč pozornosti mešanju zmesi, kajti na končnem izdelku se napak ne da več popraviti. MIHAEL CUHALEV Kako ie s stanovanjsko gradnjo? (Nadaljevanje s 1. strani) njo in delovno storilnost, ki sta v primeru, da imajo delavci rešene take in podobne socialne probleme, neprimerno boljši. Kako je pereča sedanja stanovanjska situacija, pove naslednji podatek: v preteklih letih smo zgradili letno povprečno po 32 stanovanj, kar je bilo z ozirom na število prosilcev še dokaj realno. Ker se iz leta v leto število prosilcev veča, bi morali v zadnjih letih in bližnji prihodnosti še stopnjevati stanovanjsko gradnjo. Naredili pa smo prav nasprotno. Zmanjšali smo sredstva, namenjena stanovanjski gradnji. V podjetju je trenutno 72 prosilcev, ki čakajo na rešitev stanovanjskega vprašanja. Več kot polovica teh je res nujna in lahko govorimo, da je njihova delovna storilnost zmanjšana prav zaradi nerešenega s 1 anovanjslkega vprašanja. Nemogoče si je misliti, da lahko delavec, ki živi v skrajno slabih stanovanjskih razmerah, dosega večje delovne uspehe. Na deto prihaja obremenjen s kopico skrbi, ki izvirajo iz neurejenega stanovanjskega vprašanja. Da bi tako stanje vsaj delno izboljšali, smo tudi v letošnjem letu naročili določeno število stanovanj, vendar smo lahko kupili le dve garsonjeri in eno dvosobno stanovanje s skupno površino 115 kv. metrov. Ker ni drugega izhoda, je nujno potrebno podvojiti napore pri organizaciji stanovanjske zadruge. Zato tudi nekaj besed o dosedanjem delu na tem področju. Ko smo sredi letošnjega leta analizirali dosedanje delo na tem področju, smo ugotovili, da bi morali v prihodnje ne samo nadaljevati dosedanjo politiko na področju stanovanjske gradnje, temveč stanovanjsko gradnjo letos okrepiti. Da bi ugotovili, koliko je interesentov za zadružno stanovanjsko gradnjo, smo izvedli anketo. Pokazala je, da se je prijavilo več kot 70 članov kolektiva. Za stanovanjsko gradnjo v okviru zdruge se niso odločili le tisti sodelavci, ki tega vprašanja nimajo zadovoljivo rešenega, temveč je med interesenti tudi 17 takih, ki imajo že rešeno stanovanjsko vprašanje, ker posedujejo primerna stanovanja v blokih. Vsekakor je treba podpirati prizadevanja teh sodelavcev, ker bodo s .preselitvijo v svoje stanovanjske hišice ostala njihova dosedanja stanovanja tovarni za reševanje takih sodelavcev, ki so socialno ogroženi in ne morejo računati na vključitev in reševanje stanovanjskega vprašanja v zadrugi. Zanimivo je, da se je odločilo za zadružno gradnjo tudi 25 sodelavcev, ki so na listi prioako- valcev stanovanj. Kolikor bi nadaljevali s starim načinom reševanja stanovanjske problematike, bi morali tem 25 sodelavcem prej ko slej dodeliti stanovanje. Še nekaj besed o samih pripra vah za ustanovitev zadruge in o organizaciji nadaljnjega poslovanja zadruge! Najvažnejše je sedaj vprašanje lokacije. Za lokacijo smo zaprosili že pred tremi meseci, vendar je zadeva še vedno na mrtvi točki zaradi še nerazčiščenega vprašanja, kje bo potekala bodoča trasa gorenjske magistrale. Zaprosili -smo namreč za kompleks zemljišča med Petrolovo bencinsko črpalko na Laborah in naseljem Orehek. Zakaj? Zato, ker je zemljišče tod okoli nacionalizirano. V neposredni bližini tega kompleksa tečeta dve kanalizaciji — ena je mestna, druga pa tovarniška. Skoraj na sami parceli je že vodovod, ki povezuje Stražišče z Orehkom, v neposredni bližini pa je tudi transformatorska postaja itd. Z ekonomskega stališča je to velike prednosti, saj komunalne naprave čestokrat stanejo tudi do 30 odstotkov vrednosti stanovanja ali stanovanjske hišice. Težko bi kje bližje mesta našli tak kompleks, ki bi imel podobne ekonomske možnosti. Že samo število interesentov je dovolj zgovoren dokaz, da jih vleče tudi ugodna lega. Kolikor bomo to zemljišče dobili za zadružno gradnjo, bomo morali narediti urbanistično rešitev tega območja. Celotno zemljišče obsega več kot 6 hektarov, kar ni malo in bi zadostovalo za perspektivno urejanje stanovanjskega problema za najmanj deset let. Gradnja bi morala teči načrtno im v fazah po 15 hišic naenkrat, kar bi predstavljalo 30 stanovanj letno. Po razgovorih, ki smo jih imeli z urbanisti v Kranju, bi za omenjeno območje prišle v poštev tak tip stanovanjskih hišic, v katerih bi bili nastanjeni po dve družini popolnoma ločeno ena od druge. Vsako stanovanje bi imelo svoj vhod in dal vrta, tako da bi vsako stanovanje predstavljalo samostojno stanovanjsko enoto. V načrtu je, da bi bila ta stanovanja trosobna z moderno urejeno kuhinjo in s centralnim ogrevanjem. Površina vsakega stanovanja bi bila okrog 100 kvadratnih metrov. Predpostavljamo, da bi imela vsaka hišica po dve garaži v kletnih prostorih. Ko se bo urejalo take in podobne probleme, ne bi bilo napak, če bi pritegnili k sodelovanju vse zainteresirane, da povedo svoje mnenje o bodoči ureditvi tega vprašanja. Že sedaj bi bilo dobro misliti in planirati izgradnjo prostora, v katerem bi bila otroško-varstvena ustanova, prostori za športno-rekreacijske namene ter Zagotoviti moramo pravilno vzgojo naših mladih sodelavcev Kratko razdobje nas loči od minule konference organizacije ZMS, ki je nakazala vrsto vprašanj v zvezi z nadaljnjim delom mladine. Mednje sodi vsekakor izobraževanje mladih članov in vključevanje teh v samoupravljanje. To bomo dosegli samo s stalnim izpopolnjevanjem in strokovnim usposabljanjem naših članov. ▲ Kdaj bo v za vselitev skoroda že pripravljenih blokih ob gasilskem domu dovolj parketa? morda tudi obrat družbene prehrane itd. Možnosti in rešitev je veliko. Pravočasno je potrebno pripraviti in organizirati delo tako, da bo nemoteno potekalo. In še nekaj besed o hranilni službi v našem podjetju, ki bi 'jo kazalo organizirati prav v :ta namen! Po sedanjih informacijah bi taka hišica stala nad 5 in 6 milijonov dinarjev. Finančna sredstva, ki jih bo dala na razpolago tovarna, vsdkakor ne bodo zadostovala za celotno dograditev hiš. Določan delež bo moral prispevati vsak graditelj sam. Koliko naj bi prispevali in kako naj bi potekala ta udeležba pri gradnji, bomo morali obravnavati posebej že po sami ustanovitve zadruge. Mnenja smo, 'da je realno, če že sedaj predlagamo, da naj bi bila udeležba posameznika v materialu, s fizičnim delom ali v denarju vsaj 30-odstotna. V tem primeru gre za vsoto nad 1,500.000 do 1,800.000 dinarjev. Ker je tolikšna finančna sredstva težko zbrati v kratkem času, smo mnenja, da naj bi se, čim nam bo znana lokacija, organiziralo hranilno službo. Njen osnovni namen naj bi bil zbiranje sredstev za finansiranje stanovanjske gradnje tistih sodelavcev, ki so se odločili rešiti stanovanjsko vprašanje ma ta način, da si s svojimi prihranki in s posojilom, ki ga bo dalo podjetje, zadovoljivo rešijo stanovanjsko vprašanje. ® Mnenja smo, da ne bi kazalo • čakati odločitve glede tega, • kje bo šla magistrala in ali S bomo dobili to ali ono parce-O lo. že sedaj je treba začeti s 9 tem, da bi organizacijsko izo-® blikovali delovno skupino, ki © bi bila sposobna voditi tako 9 organizacijska vprašanja za-© druge kot tudi strokovni nad- • zor na izvajanjem del. PETER ŽIGANTE V ta namen je ideološka (komisija pri tovarniškem komiteju ZMS že izdelala okvirni program za prihodnje leto. Program vsebuje naslednje naloge: — organizirati seminar za vodstva aktivov — pripraviti in organizirati večerno politično šolo — organizirati razgovor z mladin-ci-člani samoupravnih organov in jih stalno spremljati ter jim pomagati pri njihovem delu —• krajši seminar za mladince člane samoupravnih organov — študijsko proučevati idejne premike mladine in analitično ugotavljati vse vzroke ter posledice — organizirati tribune mladih v dveh delih; prvi del naj bi vseboval vprašanje iz gospodarstva (perspektivni razvoj, nabava, prodaja itd.), drugi dal pa naj bi bil zabavni, program s plesom —• popestriti dopolnilno izobraževanje in strokovno usposabljanje članov kolektiva — navezati tesnejše stike s štipendisti — v pripravah na volitve v samoupravne organe pomagati pri proučevanju in iskanju boljših, učinkovitejših metod dela samoupravnih organov, zlasti vključevanje mladine in njeno delovanje — analizirati premike pri uveljavljanju načel statuta podjetja in pomagati pri sami realizaciji ter dejanski uveljavitvi vseh določil Strokovnemu Izobraževanju in usposabljanju mladih delavcev posvečamo vedno V več pozornosti — organizirati občasna predavanja im razgovore (debatni krožek) v mladinskem domu — organizirati občasna predavanja (potopisna, film sika) — organizirati mladinske ure kot eno izmed najboljših oblik na šolah; zato je treba zagotoviti res dobro organizacijsko in vsebinsko delo na poklicni gumarski šoli. Program dela je bil sestavljen na podlagi zaključkov letne konference. Iz programa je razvidno, da posveča komisija precejšnjo pozornost predvsem izobraževanju. To se odraža zgolj v predavanjih, delno krožkih in razgovorih. Toda to ni vise! Drži, da je izobraževanje le ena izmed osnovnih metod dviganja idejne ravni mladincev, vendar ne smemo pozabiti na vsakodnevno delo mladincev, vključevanje v njihovo okolje bodisi s sistemom samoupravljanja in sindikalnih pododborov ali tudi individualno. Pomembno je zlasti zadnje. To zaradi tega, ker je odvisno oblikovanje posameznika 'predvsem od samostojnega ustvarjanja svojega profila. To pa ni lahko. Zato ne smemo posameznim članom naše organizacije omogočati zgolj individualno usposabljanje brez kakršne koli pomoči, ampak jim moramo z že naštetimi oblikami nuditi dovolj znanja in sposobnosti, da se lahko na podlagi tega formirajo. To ni samo naloga mladinske organizacije, ampak tudi ostalih faktorjev, ki lahko vplivajo na pravilno usmeritev mladine. V mislih imam predvsem družbenopolitične organizacije (sindikat, Zvezo komunistov, SZDL), ki so dolžne skrbeti za pravilno socialistično vzgojo mladine. Občni zbor sindikalne podružnice ie izbral 35 članov plenuma (Nadaljevanje s 1. strani) enot, da v režijskih enotah še vse preveč razpravljamo in da je v podjetju le redko kdo izmed sodelavcev v režiji plačan po učinku. Zato je treba v najkrajšem možnem času zasnovati tudi za strokovne službe tak sistem nagrajevanja njihovih sodelavcev, ki bo zagotovil materialno prizadetost slehernega člana kolektiva in višje ali nižje osebne dohodke predvsem odvisne od uspešnosti njegovega dela. Kljub sicer organizacijsko zelo široko zasnovanemu samoupravnemu mehanizmu v podjetju se še vedno dogaja, da obtiči pre-nekateri sklep samoupravnih organov nekje v predalu in da še prihaja do pojavov, ko nekateri posamezniki skrivajo svojo samovoljo pod plašč delavskega sveta enote ali zbora delavcev. Zato bo potrebno v bodoče v skladu z določili -statuta krepiti vlogo samoupravnih organov ter pritegniti v njihovo delo vse strokovne delavce podjetja. Samo strokovno dognano in kolektivno sprejeto delo zagotavlja uspeh v vsakdanjih nalogah ter osebno zadovoljstvo zaposlenih nad tem. Vključevanje našega gospodarstva v mednarodno delitev dela nalaga sleherni gospodarski organizaciji temeljite notranje organizacijske in tehnološke pa tudi kadrovske premike. Kolektiv se vsega tega sicer dokaj dobro zaveda, mehanizem 'delitve ustvarjenih sredstev med podjetjem, komuno, okrajem, republiko in zvezo pa je tak, da v marisčem deluje na ustvarjalce presežne vrednosti nespodbudno, zaviralno. Težko je s krepkimi zavesljaji slediti naj novejše tehnološke dosežke v svetu, uvajati boljše, cenejše in privlačnejše izdelke ter uvajati sposobnejše kadre, če se vedno postavlja vprašanje, kje dobiti potrebna denarna sredstva. Zato bo treba kar se da hitro sprostiti vse nepotrebne spone, ki še krnijo zakone umnega gospodarjenja, ter investirati, to je vlagati denarna sredstva pred-visem v tiste panoge in delovne organizacije, ki poleg zadovoljevanja potreb ma domačem trgu tudi uspešno prodajajo svoje izdelke oziroma usluge v tujini ter s tem izboljšujejo našo plačilno bilanco. Uvedba skrajšanega delovnega časa v našem podjetju ni bilo p retiranjena, saj smo uspeli letos narediti povprečno na dan po 43,3 tone izdelkov, medtem ko smo lani dosegli povprečno dnevno proizvodnjo 30,7 tone izdelkov. Nadurno delo, za katerega so sg kolektivi ekonomskih enot odločili, da bi kar se da hitro pokrili primanjkljaj nekaterih gumenih izdelkov na domačem trgu ter s tem prihranili našemu gospodarstvu precej deviznih sredstev, pa ne sme postati naša vsakdanja praksa. Precej notranjih rezerv smo sicer že izkoristili, prav gotovo pa ne vseh. In največja, še docela nedotaknjena je v uvedbi četrte delovne skupine. To bi nam omogočilo, da izkoristimo vse možnosti za povečanje produktivnosti kljub skrajšanemu delovnemu času, ki se mam ponujajo v prostih sobotah in vseh nedeljah ter državnih praznikih. Po grobih ocenitvah predstavljajo te rezerve, če bi jih uspeli izkoristiti, porast proizvodnje za okrog 30 odstotkov, produktivnosti pa za okrog 15 odstotkov! Vse odrekanje in samoodpove-dovanje kolektiva zaradi potreb po hitri rekonstrukciji tovarne ne sme biti preozko. Investiranje in nalaganje ogromnih |sredstev podjetja, republike in zveze v nove stroje, naprave, orodja in uvajanje najsodobnejših tehnoloških postopkov bo zaman, če hkrati ne usposobimo vseh potrebnih kadrov in če prezremo osnovno nalogo nas vseh — razvijanje in zagotavljanje takšnih življenjskih pogojev slehernemu članu kolektiva, v kateiih bo večja produktivnost vplivala na dviganje njihovega življenjskega standarda, ta pa na večji delovni polet, zadovoljstvo, ter s tem tudi na boljše delo. Zato je nujno že sedaj vlagati tudi potrebna denarna sredstva v izobraževanje in usposabljanje članov kolektiva, v pridobivanje novih sodelavcev ter v vse tiste oblike družbenega standarda, ki pogojujejo vedno boljše življenje našega delovnega človeka. Uspeh celotnega kolektiva pri uresničevanju naštetih in nenašte-tih, a vsekakor pomembnih nalogah, zavisi v veliki meri od tega, koliko bodo znale posamezne družbenopolitične organizacije v podjetju uskladiti ter strniti svoje delo v eno, široko zasnovano akcijo. Ta ne sme (biti sama sebi namen, ampak tista sila, ki bo združevala in pritegovala vse po- zitivne. napredka željne člane kolektiv^ in omogočala slehernemu članu jase delovne skupnosti uresničevanje svojih osebnih želja in ciljev skozi naše skupne uspehe im zmage. ® Zaradi obsežnosti vsebine samega referata in v razpravi nakazanih nalog je komisija za zaključke sklenila, da bo iz zbranega gradiva izbrala vse najvažnejše ter kot zaključke občnega odbora objavila v naslednji številki našega lista ter tako seznanila z njimi ves kolektiv. Ti bodo potem vodilo pri delu novemu plenumu sindikalne podružnice, ki ga sestavljajo Franc Belehar, Ljubica Benčan, Franc Čimžar, Rajko Debeljak, Hanek Drašak, Mirko Faganel, Franc Flanider, Anton Grčar, Matija Gogala, Pavel Gantar, Marjan Gruden, Angelca 'Hobič, Ludvik Jakupak, Jože Jemc, Stane Kaltenekar, Janez Kokalj, Stane Knez, Alenka Kalan, Stanc Lamovšek, Marija Markovič, Anton Mrvelj, Franc Mertelj, Marinka Muri, Jože Mohorič, Jože Mohar, Magda Okorn, Anton Onišak, Vili Oman, Franc Poljka, Alojz Primožič, Marija Rozman, Mirko Štiftar, Martin Urbančič, Jože Zalokar in Ludvik žibert. DUŠAN REBOLJ PNEVMATIKARNA I Zakaj bi ne bilo med nami zares pravo tovarištvo? Verjetno veste, da je do narejene in za prodajo pripravljene ve-lozračnice dolga pot. Na svojem obhodu od delovnega mesta pride vsaka tudi do delavke Ane Perdan. Njej je zaupana naloga, da striže zračnice na pravo dolžino ter izvrže tiste, ki so prekratke ali pa imajo napake, ki so takoj opazne. Ana mi je povedala mnogo zanimivega. Omenil sem ji, da bomo objavili najin pogovor v ča-pisu ter da bo objavljena tudi njena slika. Na vprašanje, če je presenečena, da sem prav njo izbral za pogovor mi je odgovorila: »Dvajset let sem v tovarni, pa me še nihče ni slikal ali karkoli vprašal, da bi potem to objavil. Presenečena sem nad tem . . ./« Ko sem Ano vprašal, ali j eza-do vol j na z zaslužkom, mi je odgovorila: »Zadovoljna sem! Toda povem vam, da bi bil lahko višji, če ne bi bilo toliko slabe kvalitete. Plačane smo samo za dobre zračnice, ki so odposlane v skladišče gotovih izdelkov. Zračnic, ki jih zrežemo kot neuporabne v kuponske obročke, je veliko. Lahko rečem, da jih je kakšen dan tudi do 150. Potrebno bo nekaj narediti, da se kvaliteta izboljša!« Pozanimal sem se, 'kakšni so odnosi med sodelavkami, ki jih je v eni izmeni tudi po deset skupaj. »Ne vem, kako bi rekla?! Tukaj nekaj ni v redu! Pričele so nagajati ena drugi in tako je ozračje napeto, da človeka utruja. Včasih je bilo med nami večje tovarištvo!« Ker sem se zapletel v pogovor zaradi objave v časopisu, me je zanimalo, ali ga redno dobiva in tudi potem prečita. »Dobivam ga redno in najprej pregledam zanimivosti v naši ekonomski enoti in o izpolnjevanju plana ter ostalo,« je odgovorila. Bližal se je čas odhoda domov in najin pogovor sva zaključila oba zadovoljna — jaz, da je Ana pristala na razgovor, ona pa, da bomo tudi o njej pisali v našem časopisu. MIHAEL CUHALEV TRANSPORT Ozkega grla bo L konec, ko bo stekel Govori se in tudi dejstvo je, da je zmogljivost valjarn premajhna že za današnjo, kaj šele za bodočo proizvodnjo. Vendar bo to urejeno, ko bo pričel obratovati novi mikser. Začeta montažna dela že tečejo. V prostoru, kjer se razširja nova valjarna, že kopljejo za temelje novega. Vprašanje je le še, kdaj bo stroj stekel in začel proizvajati zaželene količine prepotrebnega materiala? Res, da bodo na tem stroju mešali le bele zmesi in masticirall kavčuk. Toda kljub temu bo veliko pripomogel v proizvodnji sa- VALJARNA II novi mikser A Ana Perdan je bila že kar malo jezna na nas, ker se nismo spomnili nanjo in jo slikali ter objavili sliko v časopisu Potem sem Ano vprašal, kako izkorišča prosti čas, ki nam je zagotovljen z uvedbo 42-urnega delavnika. Odgovorila je: »Dela je doma zmeraj dovolj. Sedaj pa tako nisem skoraj nič prosta, ker delamo vse sobote. V nedeljo pa je potrebno marsikaj urediti doma, tako da je še ta prekratka.« Čemu smo vloži- o 11 li sredstva, če... • (Nadaljevanje s 1. strani) Naprava je nova, lepa in verjetno precej draga. Škoda je le, da ne obratuje tako, kot smo si to zamišljali. Smukčevi delci se še naprej svobodno dvigajo v ozračje in oprašujejo najrazličnejše polizdelke kakor tudi končne izdelke. Sesalne naprave sedaj ne pogleda nihče, da bi ugotovil, ali so mogoče nepravilno speljane cevi do kesona za zbiranje smukca ali pa je prešibak elektromotor, da ne daje zadostne sesalne moči. Ali veste, kaj se L_______________________________ pravi naložiti vsak dan 40 ton premoga Marsikdo jih ne pozna. No, verjetno ni bilo treba dolgo ugibati, kje smo naredili posnetek, ki ga vidite levo. To je nafcla-dišče premoga za našo tovarno v Naklem. Slab dan je bil in deževalo je, ko sem prišel v Naklo in naši fantje so bili slabe volje. Pogled na leseno kolibico pri železniški postaji v Naklem, kjer vedrijo v dežju in se grejejo pozimi naši nakladalci premoga. Izgleda dokaj klavrno! mih zmesi kot tudi končnih izdelkov. Vem, da sodelavci iz valjarne težko pričakujejo prve obrate novega mikserja in prve zmesi, ki bodo prišle iz njega. Odpadle bodo razne kritike in prepiranje za prepotrebne količine zmesi. Ne bo več izgovorov o izpadih v mešanju kakor tudi o izpadih zmesi, ki so potrebne za dobro izpolnjevanje planskih programov ostalih ekonomskih enot, saj so vse enote zainteresirane, ker bodo le na ta način dobile zmesi, ki jih nujno rabijo. Verjetno montažna dela ne bodo zaostala in da bodo v predvidenem roku vsa potrebna dela končali. V obratnem primeru bo spet trpel plan za leto 1965, ker ne bo kapacitet, ki jih valjarna tako rabi. Upajmo torej, da bo vse delo v redu teklo in da bomo s tem pregnali moro, ki tare celo valjamo! Takrat bodo tudi v tej enoti delavci ob sobotah prosti. Saj vemo, da dela sedaj valjarna ne samo v soboto, ampak tudi vsako nedeljo. Takrat bodo delavci valjarne vedeli, kaj jim nudi 42-umi delovni teden. -at • »Da, vidite, koliko časa že delamo tu, in vendar nismo še našli prostor v našem časopisu,« je' začel pogovor sam od sebe eden izmed treh, ki delajo v Naklem. »Ne vem, zakaj? Verjetno ne vedo, da spadamo tudi mi med tiste, ki delajo v tovarni. Dnevno je treba rmložiti na kamione kar 40 ton premoga, ki ga sodelavci zvozijo v Kranj. Toliko sedaj, ko ga v obratu I ne rabijo več. Vendar ga bo v obratu H kmalu potrebno več, ko bo stekla proizvodnja v novozgrajeni hali. Takrat pa se bodo tone dvignile, posebno pozimi, kar za polovico...« Malo sem si ogledal njihovo borno shajališče, ki ga vidite, dragi bralci, na spodnji sliki. Izgleda kot planinski bivak. In kaj vse je v njem: od orodja, ki ga dnevno rabijo, do večjega števila oblek. Seveda drv nimajo, zato jim je priskočil na pomoč naš šofer Peter in jim iz obrata I pripeljal stare, neuporabne zaboje. Pustiti so jih morali zunaj, 'kajti prostora ni, da bi jih spravili v barako. Verjetno ne bi bilo napak, če bi podjetje preskrbelo nekaj drv za zimo. Verjemite ali ne, da so se kar sedemkrat preoblekli tisti dan. Kako tudi ne. Naj bo sonce ali dež, premog je treba naložiti in preskrbeti, da proizvodnja ne zastane. Pa to bi še šlo — saj vremenske neprilike ne morejo zadržati — če bi imeli primerne obleke oziroma plašče. Sedanji puščajo vodo! Lahko si zamislite, kako je, če se moraš večkrat na dan preobleči, posebno, če dežuje po več dni skupaj. »Transportne nakladalne naprave tudi delujejo, ali ne?« je pripovedoval njihov vodja. »Včasih moraš še pomagati, da stroj sploh steče. Če nakladamo iz vagonov, je vse drugače, kot če moramo nakladati s kupa. Seveda, tudi marsikatero nedeljo ali drug praznik moramo priti, da vagone hitro izpraznimo in pošljemo nazaj.« Smatram, da je v tovarni nekdo zadolžen sesalno ■ napravo pregledati in dokončno urediti, da bo služila svojemu namenu ter na ta način zaščititi delavce pri tem delu. Verjemite, da ni prijetno vdihavati osem ur s smukcem nasičen zrak! Zavedati se moramo, da uporabljamo smukec slabše kvalitete in da je poln primesi, ki so zdravju škodljive. Nagradna slikovna križanka Za danes objavljeno nagradno slikovno križanko Razpisujemo naslednje denarne nagrade: 1. nagrada — 8000 dinarjev, 2. nagrada — 4000 dinarjev, 3. in 4. nagrada — 2000 dinarjev ter 5. do 8. nagrada — 1000 dinarjev. PRAVILNE REŠITVE JE TREBA ODDATI NAJKASNEJE DO SOBOTE, 13. DECEMBRA, PRI DEŽURNIH VRATARJIH ALI V UREDNIŠTVU NAŠEGA LISTA. Pravico sodelovanja pri potegovanju za eno izmed razpisanih nagrad imajo poleg članov kolektiva in njihovih ožjih svojcev še naši nekdanji sodelavci, ki služijo sedaj kadrovski rok, upokojenci, štipendisti in učenci poklicne gumarske šole. Prosimo tudi, da križanko skrbno izpolnite in ne pozabite v desni spodnji kot napisati svoje ime in priimek! UREDNIŠTVO »In kako je z vašim prevozom iz Kranja v Naklo?:« sem ga vprašal. »V začetku smo imeli mesečne karte do Nakla. Doma smo namreč iz Kranja, eden pa iz Šenčurja. Vozno karto dobiš samo do Kranja. Največkrat nas vzame s seboj šofer Peter, ko gre zjutraj po premog, ali pa plačamo sami. Ne vem, zakaj sedaj ne dobivamo več voznih kart?« Dokaj čudno se mi je zdelo, ko so fantje na vagon ali iz vagona skakali, kot da trenirajo za padalce. Eden izmed njih je še posebno spreten. »Kar glejte nas. Res ni varno, pa ni drugega izhoda. Imeli smo lestev, ker pa je bila stara, je začela trohneti. Vidite tule leži.« "mi jo je pokazal na drugi strani kupa eden izmed njih. Zares ni več uporabna, saj je večkrat zlomljena. »Ne mislite, da nismo poskrbeli za drugo!« mi je potožil vodja skupine. »Vem, da je to že več kot mesec dni, kar smo jo naročili, vendar je do danes še ni. Če si bo kdo poškodoval nogo ali padel, bomo krivi sami, ker ne upoštevamo varnostnih predpisov. Ko sem bil prejšnji teden v mizarski delavnici, sem videl, da imajo nekaj novih lestev, ne vem pa za kam so namenjene.« Potem je še dodal: »Vem, da je vse tole mogoče veliko za časopis, vendar enkrat lahko pridemo v naše glasilo, saj ga ne dobivamo tudi na dom nič več. Ne vem, zakaj so nam ga ukinili? Verjetno so smatrali v Kranju, da nismo vaši. Le takrat vedo, da smo nekje, če primanjkuje premoga. Posebno sedaj pozimi, ko je mraz.« Tudi meni so prsti že otrpli, saj morajo biti vrata odprta, da pride vsaj malo zraka vanjo. Zaželel sem jim veliko uspeha, dobrega vremena in že sva s šoferjem Petrom pognala poln kamion premoga proti Kranju. ALOJZ ZALAR Takole vsak dan nakladajo naši nakladalci premog v Naklem in potem s kamioni ▼ prevažajo v Kranj pri roki tudi v več jezikih napisana navodila. Pot v Kolumbovo deželo je še danes doživetje, čeprav je preteklo od odkritja Novega sveta 468 let. Veleiki pustolovec je porabil takrat s svojim ladjevjem več mesecev, da je priplul, želeč priti v Indijo, do ameriške celine. Nas Sedem ur nsd Atlantikom in to n tisoč metrov visoko . . . S Konec septembra in v začetku novembra se je mudil na svetov-• ni razstavi v Nevv Yorku naš sodelavec iz prodajne službe Ciril ® Habe. Zadnjič je opisal svojo pot iz Zagreba do Pariza in končal ® pri opisu velikega štirimotornega turboreakcijskega letala »Boe- • ing 707«, ki ga je poneslo čez ® rike. Danes pa opisuje vtise s Poveljnik letala se je predstavil in nam želel prijetno potovanje. Pospešek na startu »Boeinga« 707 je bil še močnejši kot pri Cara-velli« in res smo se v nekaj minutah znašli enajst tisoč metrov visoko. Med dviganjem so nas poučili, kako se uporabi rešilni pas za primer, če mora letalo zasilno pristati na Atlantiku. Stevardese sb pokazale, kako se pas nadene, pritrdi in napolni z zrakom. Taki pasovi so pod vsakim sedežem. Za lažjo razumljivost so Atlantik v Združene države Ame-te poti ... pa je ločila od Novega sveta komaj sedemurna dokaj prijetna vožnja z letalom .. .! Zares velika sprememba, ali ne!? Sedel sem z dvema perzijskima študentoma, dekletom in fantom, ki sta se vračala v ZDA na študij. Pripovedovali smo si o značilnostih svoje domovine. Sopotnika sta vedela povedati, da je njihovemu šahu Pahlevi ob rojstnem dnevu čestital Tito. Čeprav študirata v ZDA že tretje leto, se še nista vživela v ameriško življe- nje. Po končanih študijah bosta pomagala pri razvoju Perzije, saj tam primanjkuje strokovnjakov. Leteli smo ves čas nad oblaki. Ko smo se privadili na novo okolje, so nam postregli z juho, perutnino, solato, pecivom in čajem ali kavo. Brezalkoholne pijače dobi lahko vsak potnik brezplačno. Med poletom so nam sporočili, da smo dosegli »časovno mejo« med Evropo in Ameriko in nam svetovali, naj premaknemo kazalce na svojih urah za šest ur nazaj. Malo trmast, kakršen sem, sem vztrajal pri evropskem času. Potem so nam nenadoma sporočili, da bomo za nekaj časa pristali v Halifaxu. Pripravili smo se za spuščanje in to ne brez vzroka, saj nas je pri tem precej premetavalo. Pristali smo in ob 18.15 uri po lokalnem času ali ob 23.40 po našem času sem stopil prvič na ameriška tla. Dež je lil kot iz škafa. V čakalnici so nam najprej pregledali potne liste in potrdila o cepljenju proti črnim kozam. Moderno urejeni letališki prostori so bili prvi stik z novo celino. Prodajalke so ponujale razne spominčke. Vendar sem bil previden in nisem potrošil niti centa, saj nisem vedel. kakšni bodo moji izdatki v prihodnjih dneh. Ugibali smo, zakaj je bil vmesni pristanek potreben. Letališče je na samem. Stanovanjskih zgradb nisem videl. Presenetila pa je množica udobnih osebnih avtomobilov na parkirnem prostoru. Povedali so mi, da je bil pristanek namenjen poslovnim ljudem - domačinom, ki »hodijo« v službo kar z letalom in ne z avtomobili, ker je prvo hitrejše. ™ Pogled na znamenito letališče ▼ Orly pri Parizu Po tričetrtumem čakanju so nas poklicali, naj vstopimo v letalo. Še vedno je lilo, za nameček pa je sedaj pihal še močan veter. Nekateri potniki so kazali znake zaskrbljenosti. Spet so zagrmeli veliki reakcijski motorji in kmalu smo plavali nad oblaki v mirnem ozračju kakih deset tisoč metrov visoko. Kmalu se je spet zdanilo, saj smo ujeli sonce, ki je izginevalo za obzorjem, potem pa spet pogreznili v mrak, ker smo leteli proti severu. Potem se je pod nami razprostrlo morje luči, neskončno in migetajoče. Povedali so nam, da smo nad New Yorkom in nas pozvali, naj se pripravimo na pristanek. Vendar smo morali počakati še dvajset minut, prodno smo se lahko spustili na Kennedy International Airport — eno izmed največjih letališč, ki nosi ime v spomin pred letom dni ubitega predsednika J. F. Kennedyja. Prišli smo torej v New York — mesto tisočih čudes in nasprotij. (Prihodnjič: PRVI ZAPLETLIAJI, ZARADI KATERIH BI BIL KMALU PRESPAL PRVO NOC NA POLICIJI.. .! V0D1A 9E rFHfj IZD SfRotoV. oOOt•< P en MkC VIET^M V LA M- LEI A.L • f gocj a AtlAV/. OCk^sl E N/_ nailep?-ČRNOC-1 PESHtTEV V 6 STA vlaOav 5 r A 0.1 TLIgdl) 1 I M fc Z.A VOLA Z.NAČA7 PCIVLU'- Čf TE V 1. Č e ii_A TV1E i IMF m DEL PA'£ VA D2.ISL0V A4A7A E - SLOVkC. AVTC7A. c>Z/VAtfA AM ATE £2»/7 dEOQ£ Kti/lt- lALojbA a h te. n IMS HuOGbHtot ^MrtCOl LOG VEZ.H/K £VEŽA Si ^/Di K-7 L/6D5 U. lučCEV O ŠAL7IV KliATfCA /ZL£TN'. AaS-ENC. PZEOiocr *JfA 0 A j>eiAYA Y A 2/7/ je ol-o nzAL. ZA/ f)UWWK- 5056 t)NH CČIC I VE IŽDLL ' K/2(2 U7£(^e, ^lUKA SA6TtZ. PS-5 E ff 5Aff mpme tCAČA STAH/ oč-E 5A6E1 CfOLOfr Gr LAS (?aahc.) Cc8cwvhl HiZM- L£PU-0 2.3. ČAKA PH/HEC. 7oYA PVA PU0l>/6W V4CV 2ČDU oč->(.*k (PO LTS^o) PESKI7EY Zc/i )£*]£ A A (V oc TLVJNA- ilV 1A HomM- n 1 ti t a a uiefne štemuk TOVARN IZA»|dAP. p&tAAO. li Cua OAMUS LTVB^-JA MZ=ČA CAlb-H' ZAIHCK- Uti A fMiEA 66 o T/ HPČESJ cttA^e AiA/r. r/a Pla-c »ve tKSČu ^£UV6C y!i« 194^ ^Av7b Po V EžT v iJ$rA T*LA W|i>U>K. l)u DStfA JE PNI Ya o22iVr/o es^jene p D Pote h jiANcus-I H E Ne/t6«*i PPEDLpc, pEMišTio ftOMTAm HEsto V č 2V ' GtoPl V 0.3 T A QLV\ 'boJN' PLthJ CrOZSt/A ZASTLiNA KM ZA N Di PAitflE VoD7N PC0DA7. SLUib. DEL LOCtAČi" O« TAT LAi>ce*.^ tl n v o. 5 OELEANStA AVorfiAL PTIČ. vcržvA ^ 161C A V 257 A NAŠE 6E6Et KEMf «T Q.esR I ATLE T (.TINE ) F2A vc 7E2ALA g čkstum- sT\g slui^. J>TT P/vg, y/v DELAVEC X EE. SAMoCr- L\Sh!i