foitnma platana * gotovtnL Leto XXX. št. 42 Ljubljana, ponedeljek 2SL liksastja 1957 Cena Din tznaja vs&K dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike — inaerati do 30 petit vrat a Din 2, do 100 vrat a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3. večji inserati petit vrsta Din 4.— Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za Inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo UREDNIŠTVO IN DPR A VN18TVO LJUBLJANA. K na fl jeva ulica štev. ft. Telefon: 31-22. 31-23. 31-24. 31-25 in 31-26 Podružnice: M-AJUBOR, Stroasmayerjeva 3b — NOVO MESTO. Ljubijanska c. telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Stroasmaverjeva ulica 1. telefon št 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2. telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 10J Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 Kaj se dogaja v Abesiniji: Maršal Graziani podlegel poškodbam ? Po vesteh iz Adis Abebe, ki pa jih v Rimu niti ne potrjujejo, niti ne zanikajo, je maršal Građani podlegel poškodbam — Po francoskih in angleških vesteh so izbruhnili v Abesiniji novi nemiri Rim, 22. februarja, r. V petek so priredile italijanske oblasti v Adis Abebi veliko proslavo rojstva sina italijanskega prestolonaslednika. Po svečani službi božji, ki so ji prisostvovali poleg italijanskih odličnikov s podkraljem maršalom Grazianijem na čelu tudi mnogi abesinstrf plemenski poglavarji, so bili med siromašno prebivalstvo razdeljeni darovi, po veČini živila. K tej razdelitvi, ki ji je prisostvoval osebno maršal Graziani, se je zbrala velika množica. Ko je po končani razdelitvi maršal Graziani s svojim spremstvom zapuščal slavnostno tribuno, so začele proti njemu padati iz množice male ročne granate. Z bliskovito naglico je sledilo več eksplozij in nastala je silna zmešnjava. Ljudje so začeli bežati na vse strani, okrog Grazianija pa so se valjali po tleh številni vojaki in domačini, ranjeni in mrtvi. Graziani sam je bil ves ožgan in oblit s krvjo. Naglo so ga prepeljali v bolnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. V bolnico so pripeljali tudi okrog 20 drugih ranjencev, ki so dobili po večini težje poškodbe. Med njimi sta tudi poglavar koptske cerkve abunar Ciril in italijanski letalski general Liotta. O teh dogodkih so bili v Italiji objavljeni samo kratki službeni komunikeji, ki naglašajo, da so rane generala Gra-zianija lažje narave ter da ne gre za politično zaroto, marveč za kriminalno dejanje peščice zločincev, ki so hoteli na ta način demonstrirati svoje nezadovoljstvo. Italijanski listi naglašajo, da vse abesinsko prebivalstvo obsoja ta napad. Včeraj pa so se začele po Rimu in ostalih italijanskih mestih širiti vznemirljive vesti. Po teh vesteh je bil atentat v Adis Abebi samo signal za nov splošen upor Abesincev proti italijanskim okupacijskim oblastem. Dopisniki velikih svetovnih listov so se obrnili na italijansko ministrstvo za tisk in Sprejem Neuratha na Dunaju Dunaj, 22. februarja, z. Davi ob 9.15 je prispel na Dunaj nemški zunanji minister Neurath s soprogo. Na kolodvoru sta ga I »zdravila zvezni kancelar dr. Schu-schnigg in državni podtajnik za zunanje zadeve dr. Schmidt. Ob vsej poti od kolodvora do hotela se je zbrala velika mno-. žir-a narodnih socialistov, ki so prirejali burne manifestacije Nemčiji in Hitlerju. Policija ni mogla intervenirati in so tako demonstracije zavzele velik obseg. D^naj, 22. fobr. A A Havas: Policija jo včeraj aretirala mnogo narodnih so-cialistov, ki so delili letake med Dunaj-čane in jih vabili da naj se danes udeleže sprejema nemškega zunanjega ministra von Neuratha in tako poleg njega j »ozdravijo še Hitlerja. Izdane so že hiie bširne odredbe, da bi se preprečilo zbiranje ljudi okoli kolodvora. Spomenik Neznanega junaka, kamor bo Neurath položil venec, je bil že včeraj vr-r a.s tražen. I £ ali! a za povratek Habsburžanov Pnri/.. 22. februarja. AA. Po neki vesti tukajšnjega »Tempsas namerava Italija >«lob:iti zadržanje avstrijskega zveznega knncelarja dr. Schtischnigga glede restavracije Habsburžanov. če bi prišlo do kakšne restavracije, bi si Italija prizadevala, da prepriča Nemčijo, da gre le za avstrijsko-notranjo vprašanje, ne pa za njeno neodvisnost in suverenost, katero mora v smislu komunikeja, objavljenega po sestanku Hitler ia s CW*WM»ro. spoštovati i Italija i Avstrijski kancelar dr. Schuschnigg je v svojem zadnjem govoru povdarjal, da je ena izmed glavnih programnih točk njegove vlade vzpostaviti v Avstriji monarhijo in poklicati na prestol Habsburžane to je sina pokojnega cesarja Karla Otona. Kadi te izjave vlada v Avst. v krogih, ki so se vedno navdušeni pristaši stare habsburške dinastije, veliko veselje, ker računajo že s skorajšnjim povratkom Otona na Dunaj. Nacisti,, ki jim je glavni cilj združitev Avstrije z Nemčijo, pa so s to kancelar-jevo napovedjo skrajno nezadovoljni, ker se zavedajo, da b! povratek Habsburžanov na Dunaj za nedogleden čas odstavil z dnevnega reda vprasanje združitve z Nemčijo. Tudi v Nemčiji niso nič zadovoljni s kancelarjev imi načrti in sam Hitler je izjavil, da ne bo nikdar dovolil, da bi avstrijski prestol zopet zasedli Habsburgov-ci. Tudi na Madžarskem je vzbudila kan-celarjeva napoved veliko pozornost, zlasti ker »Mag.varsag«, glasilo madžarskih le-gitimistov z vso resnostjo zatrjuje, da je vzpostava monarhije v Avstriji ne vprašanje bližnje bodočnosti, marveč samo še vprašanje nekaj dni. Splošno baje prevladuje na Madžarskem mišljenje, da bo tudi Madžarska v primeru, da se uresničijo vesti z Dunaja, sledila avstrijskemu zgledu. Ako je vse to res, kar se brez dvoma b gotovim namenom Širi z Dunaja in Pešte, se lahko zgodi, da bomo nekega lepega dne postavljeni pod Izvršeno dejstvo nove Av-stro-Ogrske zopet pod habsburškim žezlom Ako je Nemčija smela svobodno kršiti mirovne pogodbe, tako sodita Avstrija in Madžarska, zakaj bi tega ne smele tudi midve?! Kaj pa k temu poreko dmee države, to pa je drago vprašan le. Krvava bitka na Jaratni Nacionalisti so imeli 400 mrtvih Madrid, 2*2. febr. A A. Havas: Ojačeaia delavnost na madridski frouU pri Jarami je trajala včeraj ves dan. Ob 15. uri so nia drjdeke čete začele hudo obstreljevati po ložaie upornikov- Nato so vladne eete med San Mari inom dela Vega in Moreta dela Ta Uina prešle v napad, ščitili eo ih pa številni tanki. Sovražnik se je dobro zakopal v iarke in se trdovratno branil. Aele po dve-urni btfk1 na nož so se madridske čete isftr ko DiibMža-Ie i>trek*kini iarkom. potem ko >o vladna letala s^oala na iarke ogenj iz stromlc Vdor v strelske jarke ie bil strašen in se ie vršilo klan:e po iarkib in ne križiščh jarkov. Nato »o «e upornik-* urnak' nili na položaje v ozadju, ki so nekaj eto metrov za temi iark' in so tudi vsi prepJe ten: z iarki. Sovražnik je i zrnih M 400 mrt vin in okoli 100 ranjenih. Zaplenjenih je bito veliko število pušk. možnarjev in stroj nic. Madridsko letalstvo je med leni obstreljevalo nekatere položaje nerjosredno v ozadju in tako preprečilo odhod sovražnih čet v prvo vrsto. Sedaj obesreljuje vladno topništvo cesto Madrid—Talavera to je cesto, po katerj dovažajo ojačenja upornikom upom kom k: napadajo Madrid . Madrid, pripravljen na obrambo MADRID. 22 febr AA. Havas: lieneral Miaja je sprejel Havasovega dopisnika in mu podal naslednjo izjavo: Dasi imamo na razpolago samo obrambne čete. smo vendarle večkrat napadli in s svojo ofenzivo smo sovražnika prisilili, da je moral izpopolniti svoje položaje. Zaradi tega ne bo sposoben, da bi izvedel svoj napad. Vojska, ki hoče zmagati, mora napa- prosili za informacije, vendar pa niso mogli ničesar izvedeti. Z Adis Abcbo ni mogoče dobiti zveze in so vsi telefonski razgovori z italijanskimi kolonijami pod najstrožjo kontrolo. Vsak zaseben razgovor je nemogoč. Zato tudi ni mogoče ugotoviti, kaj se prav za prav dogaja v Abesiniji. Po vesteh, ki jih objavlja Keuter in agencija Havas z meje Abesinije. pa so nastali v raznih pokrajinah hudi boji. kar bi kazalo na to, da je izbruhnila splošna vstaja. Rim, 22 februarja, r Včeraj so se razširile alarmantne vesti o stanju podkralja maršala Grazianija. Po teh vesteh je njegovo stanje skrajno resno. 2e v soboto so morali pri njem izvršiti transfuzijo krvi. vendar pa zdravniki nimajo mnogo upanja, da bi ga ohranili pri življenju. Kakor se je šele sedaj izvedelo, je Graziani zadet od drobcev ročnih bomb. Ima zlomlieno hrbtenico in hude rane na levi strani prsi. Izgubil je mnogo krvi. Tudi stanje »bunara Cirila in generala L»otte je brezupno. Oba sta že v agoniji. 500 aretacij v Adis Abebi V zvezi z atentatom je v Abesiniji uvedeno neke vrste obsedno stanje. Domačini se ne smejo svobodno gibati. Yse straže so podvojene. V zvezi s preiskavo je bi!o dosedaj v Adis Abebi aretiranih okrog 500 domačinov. Veliko število aretacij je bilo izvršenih tudi v drugih abesinskih mestih. Rim, 22. februarja, r. Veliko pozornost v vsej javnosti so zbudili izredni okrepi oblasti. Vse straže so podvojene, po ulicah pa patrulirajo posebni oddelki karabinjerjev in fašistične milice. Nihče ne ve, čemu so bili izdani ti ukrepi. V soboto zvečer so prepovedali tudi vse zabave, v nedeljo pa so to prepoved preklicali. Sinoči so se v R;mu razširile vesti, da je maršal Graziani že umrl. Inozemski novinarji so se obrnili na ministrstvo za tisk in propagando, kjer pa jim te vesti niso niti potrdili, niti demantirali. Spopadi v Džibutiju D ji but i, 22. febr. AA. Havas: Zaradi atentata v Adis Abebi je prišlo včeraj do spopadov med Italijani in Abe sinci, ki žive v mestu. Skupina Italijanov je hotela odstraniti zastavo z abe-sinskega konzulata. Zaradi spopadov so oblasti za ukazale, da se morajo ta-ko j zapreti vse kavarne. Ćete straži jo italijanski in abesinski konzulat. Red je bil kmalu zopet vpostavljen. Krvave bitke v zapadnih pokrajinah Adis A b e b a, 22. febr. AA. Štefani: Kolone generala Talai'uchija so se spustile v bitko v okolici velikih jezer z uporniki. Našim četam se je posrečilo, da so jih razgnale. Ob tej priliki so italijanske čete ujele več uporniških poglavarjev, med njimi tudi dedjasa Merida Bejeha. dati, mi pa hočemo preprečiti ta napad. Havasov dopisnik ga je nato vprašal, kaj je z namenom nacionalistov, ki hočejo Madrid obkoliti. CJeneral Miaja je odgovori, da je to zelo verjetno, ker so se naši nasprotniki prepričali, da mesta z napadom ne bodo mogli zavzeti Toda za obkolitev bi morali imeti mnogo več čet kakor pa jih imajo. Madrid ima na razpolago dovoli čet, da to prepreči. Če mislijo na ta način preprečiti dovoz potrebščin v mesto, se zelo motijo. General Miaja je rekel, da do bivajo uporniki veliko pomoč iz ino/emstv;; in to bo borbo le še podaljšalo. Miaja je zaključil svojo izjavo: Borba bo težka, hu da in dolga in mi smo popolnoma prepričani, da bomo zmagali. Boji v Oviedu Madrid, 22« febr. A A. Havas: Uradni komunike poroča, da so madridske čete po hujš-h napadih vdrle v eredi-šee me«9ta Ovie da. Borbe se vrše v notranjosti mesta «>v-e»rio ie zopet obkoljen. Dovoz Marokancev Gibraltar, 22. febr. A A. ttavas: V prte'a liscih M&lage in Algecirasa se je i'zkrealo »50U0 Marokancev. ki eo se prjr. Kig. pise: Mi »mo ostali dosledni in še dane«. >nu> evrsti v svojem jugoslovanskem narodnem prepričanju, ker nismo nikdar dvomili o končni zmagi juimsloven-ske misli. Na drugi strani so nam politični dogodki zadnjih let omogočili, tla prečistimo in prekalimo svoja čustva, položimo veliki izpit iz nacionali/mu m patriotizma in si pridobimo velike i/.kušnje. Kes je, nekateri, a morda tudi mnogi so odpadli, ali to je bilo nam samo na Korist. >luhirVitre< tanffia v ameriakj parnjik vpoctlsfHk ju se Potopila- Nesreča se ie zgodil« v hdrro reke Ko* lumbije v Pacifik. AmesiSkemu petnim >Port!afidu< se je uosrusBu reM 95 mož po- Stran 2 »SLOVENSKI NARODc ponedeljek, tt. februarja UST. §tev. *2 se 14.000 vojnih v Sloveniji Z rednega občnega zbora kniemega vojnih Invalidov žrtev Ljubljana, 21. februarje, fcrtve vojne in povojnih razmer, najbrž najbednejei med bednimi, so včeraj zborovali, kakor vsako leto v Mesta cm domu, na 17. rednem občnem »boru Krajevnega odbora združenja vojnih invalidov v Llubljasi-Dvorana se je ob 0- povsem napomfla In zborovalei so s posebnim zanimanjem pria shihmli poročilom mnkdomrjev. IZ NACIONALNE OBGANIZaCUE — SOCIALNA. Občni zbor je vodil predsednik V. Mle-kuž. ki je pozdravil zastopnika mestne ob; čine Svetle i;h morali že glede na njihovo sedanjo h*'do. če se že ne ozirajo na njihovo žrtve iti trpljenje nivd vojno V V8BJ DRŽAVI 250.000 VOJNIH ŽRTEV Zastopnik oblastnega odbora M- Stefc je v svojem govoru nazorno prikarn! trplj^rOe vojnih žrtev in njihovo žalostno usodo po vojni, ko se rezmere čedalje bolj poslai>su3 jejo in ko jc med ljudmi csdaaie manj socialnega čuta in socialne odgovornosti, v naši državi še živj četrt milijona vojnih žrtev in 100.000 je organiziranih- V na5i banovin] ie bilo po zakonu izza 1- 132! prizua* nth 30-000 vojnih žrtev, L 1025 18.000 in 1. 1929 samo u\CKX>. Govornik je dejal, da je število priznanih invalidov tako naglo i*ad-lo farno zaradi varčevanja. Vojne žrtve so postale enkrat žrLvc povojmii razmer. V naši banovini jc še vedno od 13 do 14.000 vojnih žrtev, Ui Jjm med tem niso zrasli udi ^•epi njtfO spregledali in boliii ne ozdravelima« bolj se je položaj iuvaliiov poslabšal po zakonu izza |. 1029. Organizacija si jc nes pre*»tano prizadevala »da bi se po pravilo, kar se je pač 5e dalo popraviti. Lanj je izSla uredba, ki je vsaj nekoliko olajšala uino-ghn porjo. Zdaj pa organizao' ja še posebs jo OOjOCUO zah'» va an si pr; .aderva, Ja bi tu»l; naša drŽava dobila mo lerei. invalidski zakon, kakršne imajo '"dj druge bal kanake države. Invalidi so bili silno prizadeti v zadnjem desetletju- Po vojni *o imeli svoje domove in ustanove. 1-uo'i §o zdravi-1'sce na Golniku, ki so zanj žrtvovali mno go jz svojih, od ust pretrgam h prihrankov. Zdaj nimajo več ničesar. Ostiia jmi jc le protezna delavnica v Ljubljani, ki je pa sama invalid. Invalidi morajo čakat« j*> rol ■šlela jna navaden ortopedičen čevelj. Kreditov ni- ORGMZACUA ODVISNA OD JAVNIH PRISPEVKOV- Govornik se je dotaknil še mnogih žalost nih radev, ki večajo gorje invalidom. Predsednik Mjekuž ee mu je zahvalil za izčrpno poročilo. Zahvalil se je pa tudi vsem. ki so podpiradj lani in val i deko organ bsacije. Prejeli so od banske uprave 2.000 Din, od mestne občine 400 Din, tovarne Hrovatin oOO Din, TPD jim je pa dala premog po znižanj ceni- Nadalje se je govornik zahvalil vsej javnosti, ki je bfla naklonjena invalidski organizaciji. Naglaeil je, da organizacija združenja vojnih Invalidov živi le od javnih prispevkov, eaj ne ušive nobene posebne podpore. — Pri vc4itvafa je^ bil predložen samo predlog, naj deluje še v naprej dosedanji odbor, kar so zborovalci soglasno sklenila. Pri slučajnostih sta gor vorila dva zborovalca. nakar je predsednik predla«*! naslednjo resolucijo, ki je bfla soglasno sprejeta. • RESOLUCIJA 1. Invalidnine naj ae redno izplačujejo, pe pa naj ob pravem času tudi odkupnine. 2. Nujno j« potrebno, da dobi Ijuntjaeflka pretesna delavni, ca dovolj kredita as neovirano delo brez presledkov In »manjšanja aslovrsu dni. 3. Vojni invalidi naj ee oproste pladevsi nja kuluka. 4. Vse nove trafike naj a* od. da jeJo samo votlim žrtvam ta inrovinlja naj se povUa na •."Po pravilniku o nadrobni prodaji Isssssssl ksdel-vov trna zastopnik tovalidake organtsaci-je v komisiji as revtstjo trafik samo po. svetovalni glas. Vojne trtve Imajo . stveno pravico do nadrobne prodaje nopolfiklh izdelkov, zato jffa morata stopati v komisiji najmanj 2 polnopravna člana. 6. V smislu lani izdane uredbe o spremembi invalidskega zakona, naj ae dovoli vsem vojnim Invalidom pravica do ponovnega pregleda. 7. Nujno je potrebno, da pride v komisijo za pregledovanje invalidov tudi zastopnik invalidskega zdru ženja. 8. V novi invalidski zakon naj se vnese še X. skupina, ki bi je pripadali 30^/0 vojni invalidi. 9. Invalidom, ki so zaradi premalo odmerjeni 1 odstotkov izgubili pravico do zaščite po inv. sakonu izza 1. 1929. a rabijo proteze in ortopedifl-ne pripomočke, naj se dovoli brezplačno nabavljanje vseh ortopedičnin pripomočkov in zdravljenje napak izza vojne. Vojnim žrtvam naj se prizna tudi pravica do zaščite, čim so dasegrl pr! rednem sodUHSu izbris kazni. 10. Iz narodnega invalidskega m vo> »jila. 11. Vojni sirotam naj ae po totem aaoehi U. Vojn* inva-tkn ki vdove, dnevnsasrjl v držav«! shift, bt, naj ao nastavijo kot otami državni uzluftnenol, onevničarska ataftba se jim pa naj prizna v službeno doba 13. Vojnem mvattdnm drftavnim ualuftbencem naj se vštejejo ▼ službeno dote vsa vojna lata, ne glede, kdaj so nastopili službo. Ako pa morajo zaradi svoje telesne napake pred časom v pokoj, naj se jim vite je k efektivni dobi še 5 let. 14. | 26 invalidskega zakona ki pravilnik naj ee striktno izvajata. 10. lOniatrotvo za gozdove in rade, naj lana določbo, ki bi dajala vojnim žrtvam pravico do nabave drv in premoga iz državnih gozdov in premogovnikov po rezijski ceni 16. K licitacijam sa kantine v vojašnicah naj ae pripuščajo samo vojni invalidi. 17. Dogaja se, da invalidsko sodišče rešuje invalidnost glede na to, ali je invalid živel v času onespoeobljeno-stl v dru2in5ld zadrugi, različno in zato naj se ukrene, da bo sodišče vsem invalidom dravske banovine, kjer ni zadrug, reševalo invalidnine pozitivno, če niso postali nasledniki očetovega posestva. 18. V invalidski zakon naj se vstavi določba, da Imajo vojne žrtve pravico do pritožbe na državni svet proti vsem odlokom. 19. V novem invalidskem zakonu naj se upošteva cenzus po neArtu, ki ga je izdelal Os red njj odbor združenja vojnih invalidov po predlogih krajevnih in oblastnih odtoorov. Dve operni reprizi; Hoffmannove pripovedke — Pikova dama Ljubljana. 22. februarja Offenbachova popularna fantastična ope ra je na letošnjem repertoarju občinstvu zopet dobrodošla zaradi posrečene predstave pod N. fitritofovo ognjevito taktirko in v stritofovl deloma novi. prav originalni režiji, zaradi Zl. Gjimgjenčeve v Štirih ženskih likih in pa zaradi Jul. Betetta, ki poje prvič vse štiri demonske basovske partije ter Svetozarja Banovca, ki je po daljši dobi zopet prevzel Hoffmanna, Režijsko posebno zanimivo je prvo dejanje v Spalanzanijevem laboratoriju, kjer so vse ženske in moške lutke poleg Olim-pije resnično fantastično groteskne v svojih kretnjah in plesih ter se prvič na našem odru izvaja ta akt dosledno v slogu, ki ga besedilo zahteva. Do Stritofove režije je bila lutka samo Olimpija. Julij Betetto poje Lindorfa. Coppeliusa, Dapertutta in dr. Mirakla z zmagovitim uspehom krasno zvonke ga glasu in vzgled-no jasne vokalizacije, v igri vseskozi s posebnim okusom in brez pretiravanja, vendar učinkovito in s popolnim dosezanjem zahtevanih občutij in dramatskih viškov. Čeprav so vse štiri demonske figure že davno kliširane in je nemogoče iz njih ustvariti kaj svojskega, čisto novega, je Betetto s svojo igro vsem vtisnil mnogo svoje lirsko mehke in dobrodušne narave, s svojim mojstrskim petjem pa celo že zelo zastareli romantiki dal novega čara. Pod silo razmer in dasi je jedva okreval, se je Sveto zar Banovec žrtvoval za Hoffmanna, ki ga je pel uspešno že mnogokrat in s svojo čudovito voljo zopet dokazal, da je zelo sposoben in kakor malokdo izmed tovarišev uporaben pevec. Pevski in igralski je polno ustrezal, jemal višine iz-lahka ter si priznanje pošteno zaslužil. Za proslavo stoletnice smrti A. S. Puškina smo imeli v soboto reprizo Cajkov-Bkega »Pikove dame«, opere, ki uživa poleg Evgenija Onjegina med vsemi ruskimi operami tudi pri nas nedvomno največjo Primož Trubar in Adam Bohorič bosta ?zpopoilujeva.la koncert stovosokefe-hovne pesmi, ki ga prired-i L marca ob 1^0. uri akademski pevski zbor v nOuOnsfai dvorani- Slabo poučeni krogi so sicer apae Trubarja !n Bohoriča z velikimi vilami vrgli vse v en ko*, fteS, to je vse skupaj nemška religiozna luteranska pesem, kj sta io ta dva naša rojaika Zgolj prevedla na slovenski. Vedeti J*i moramo, da je na našem ozemlju že skozi ves srednji vek brez dvoma ostaja! tako '/.vanj cantUft volgaris: latinske psaJtre jc nase ljudstvo jffevzelo. po svojem nanodnam okusu in duhu muzikalno preoblikovalo, pogosto zanje našlo celo samostojno besedilo, včasih tudi prav posvetne vsebine. Xna.no je. da je reformacija k nam prt^ia 'M Nemčije-", pri rod na posledica bila da so z njo prišle tudi nekatere duhovne Pesmi, ki so jib r»a naši luteranski vodniki ali pa tndi ljudstvo «uno svojemu slovanskemu muzikalnomu pojmovanju primemo cmebčal in spremen^;. Tdeja reformacij pa ps ie sama do sebi tc pesmi na vsem svojem področju približala širokim ljudskim množicam ne rlede na nf«hovo jezškovno pnpednost, tako, da so postale tudi last nadecra naroda po Trubarju in Bohonou. Težko »!> je rasen teca misliti,, da bi bil naš narod šele baš v zadnjem stoletju postal muzika le n: brez dvoma je. da teca enojrlasne-sa perja ob svoiem «ms5u za troglasno prepevanje, iv. pel po inanari trdfli ger-manrfah firrl. Prav trotovo je pevra. kj m ye vodil, pn e^u^bi ho3EV spremijal z gorn>m in spodnimi glasom ob svojem dobeem ca harmonijo razvitem poa'uim. 9loer pa mar-sifcaAera luteirajiskn pesem pri nas vfi 1*8* import jrermanfddfi luterausfco pnnd*kan-tov ali našsb. Te pesuv so pri nas Sfcveie že ves srednji \*ek med narodotn. ki jih Je tekom časa po svojem oblikoval. Luterani so iz njih izpušoaln samo imena Manje ter svetttjikov ko so jih prevzeli v svoje Ktnrsrfčno petje. Marsikatera od teh pesnf ie postala na ta naovi. brez ugovarjam?« prava mtfOaBa last- Enog-lasnim zapiskom Jc pržpravf sjajno opremo, ir ks*er« živo fc orcorlSJIvo diha nastrojen je dobe. g. prof Matija Teme 2e danes Ismbo reoemo. da bodo te pesmi, k; jih bo *cvsial 1. marca v Unioan akademski Pevski zbor. m poslušalce predstavljale izreden užitek eaj so ▼ svojih prvinah, ki jft konffeniakjo rofcvlrji ia-venok)zna TomBeva spremljava deajutnot '^obe- katera ie b*a pri ase morda iK»^>o>3 lassSBatHi od vssh. prlee eaea. ko se U v dna neeega slovenstva nrvfč sa&ela gibasi isMa Ms Bsav rs*,fe n?»i priljubljenost. Njena pevska in se posebej orkestralna glasba je resnično tako sugestivna* prelestno melodična, razkošno bogata čustva, da je uspeh »Pikove dame< neizogiben in silen. Opero je na novo naštudiral in dirigiral A. Neffat, a izreziral O. sest. Storila sta zanjo VBe, kar se v naših razmerah da storiti; 6e nimata zadostnih osebnostnih in stvarnik sredstev in moči, jima ne moremo ničesar očitati. V opremi, toaletah in uniformah pa je beda že blizu vrhunca. Gardni častniki, dame na plesu in tudi Chloe so nujno potrebni, da se Jih obleče pravilno nanovo, Čeprav na škodo operet. A tudi nekateri solisti za svoje partije niso zreli ali po svojem znanju oziroma glasovnem značaju ne zadovoljujejo. Hvalevredna volja in ambicija ne zadoščata. Prav dobra je bila v naslovni partiji grofice, zvane Pikova dama, Kogejeva. Pevski in glasovno je popolnoma ustrezala podala fino starko z lepo igro in masko ter si zaslužila tudi za francosko romanco toplo priznanje. Le trenotke umiranja naj bi omilila, ker drastika ni estetska. Pevski odlična Paulina je zopet Golobo-va in je njena. 2. slika, poeebno lep užitek. Tudi v igri je zelo simpatična ter v ulogi Dafnis pevski in zunanje zelo srečna. Primožič kot Tomski in PetrovčiČ kot Naru-mov sta vsestranko ustrezala, V stilsko srčkani pastirski medigri, ki jo okusno izvajajo Ribičeva, Golobova in Primožič kot pevci, pa balet, se je izkazala Pavšič-Brav-ničarjeva kot predplesalka, Oljdekopova kot Liza, Marčec kot Herman, Janko kot Jelecki In Kolacio kot Surin so imeli po vsakem dejanju dosti aplavza in so prejeli z drugimi solisti celo cvetja zmerom nanovo. Pred začetkom predstave je govoril o Puškinu gosp. dramaturg J os Vidmar. Gledališče je bilo prav dobro zasedeno in je prišlo zlasti mnogo ruskih gostov. Fr. G. Toda to je hiJ zaoefcek prve jutranje zarje. Predfprodaja vstopnic se je ie pn-čel-i v biafrajai kina »Unioca«. Cene btedežem: 40. 30. 25. 30. 15, 10. stojL§&a 7, dijaki 5. Dijaška, stojišča so v pre*iptodatli samo na univerzi v vratarjev", loža. Vlom v župnisce Zg. Besni ca, 22. februarja. Včeraj zjutraj je nastalo v Zg. Besnici pod Sv. Joštom veliko razburjenje, ko se. je zvedelo za vlom v župnisce. Posli so zjutraj opazili na dvorišču veliko lestev, prislonjeno k oknu v prvem nadstropju. Nemudoma so zbudili župnika, ki je pohitel v pisarno, kjer je našel vse razmetano ter odprto omaro. Predali so bili izpraznjeni in je župnik takoj ugotovil, da mu je zmanjkalo iz omare 8 do 9000 Din gotovine in pa več važnih listin. Denar je bil deloma njegova, deloma pa cerkvena last. župnik Fran Erzin je takoj obvestil o vlomu orožniško postajo. Vlomilec je našel lestev nekje za hlevom, nakar je odprl okno v gornjem nadstropju in zlezel v župnisce. Na hodniku je moral najprej odpreti steklena vrata, nato pa z vitrinom še vrato v pisarno. V omari, kjer je bil denar, so bili originalni ključi in je imel tako prav lahek posel. Ko je pobral denar si je prisvojil se nekaj listin je po isti poti, kakor je bil prišel, brez sledu izginil. Orožniki so nemudoma uvedli preiskavo. Zaslišali so nekaj prič, ki so povedale, da so ponoči videle postopati po vasi mladega neznanca, ki jo je potem ubral proti Kranju. Zaenkrat še ni znano, da-U je bil na delu samo od on ali več zločincev. Bolgarski večer škofjeloških Sokolov SkoTJa Loka, 19. februarja Spričo sklenjenega bolgarsko-jugoslovanskega prijateljstva je bilo umestno, da je priredil škofjeloški Sokol v sredo zvečer bolgarski večer. Otvoritvene besede je spregovoril I. podstareaina br. Rudolf Horvat, potem pa je obširno govoril o Bolgarih, bolgarski zemlji in njeni lepoti predavatelj SKD g. Vekoalav Bučar, ki je med drugim tudi pojasnil historijat dogodkov, ki so privedli slednjič do sklenitve večnega prijateljstva z našimi južnimi brati. Njegova zanimiva izvajanja so žela splošno priznanje. Potem smo pa videli lepe slike iz Bolgarije. V lepem zapovrstnem redu, | sivo, kakor bi človek res potoval želo naeth bratov, smo gledali mesta* pokrajina, poslopja, nose tn ljudi tako, da je zapustil večer v slehernem obiskovalcu najboljši vtis. Prihodnji večer bo namenjen spomina skladatelja Krnila Adamiča tn se nam obeta obisk g. Zorka Prelovca, ki bo podal duševni in skladateljskj lik pokojnika. Ta večer nastopi tudi pevski zbor, ki bo zapel vrsto Adamičevih kompozicij. Povečajte sokolske večere polnoetevilno in pripeljite ■ seboj tudi svoje znance in prijatelje! Iz zgodovine naših bank U-uMjana, 22. februarja V petek zvečer je predavaj v Ljubljanskem klubu go6rx>darskj urednik »Slovenca« g. Drago Pctoorrik o poglavjih jz zgodovine naših bank. Predavatelja je pozdravni in predstavil poslušalcem predsednik kiuoa g. dr. Fran W indiselieT. G. predavatelj je opisal najprey gospodarski položaj naših dežel sred, preteklega stouetja. ko so se račede ustanavljati v Avetrdj, delniške banke. Od ustanovitve prve delniške banke; na Dunaju leta 1S5S pa do ustanovitve prve detLrrške banke v Ljiubjand ie mriinido 14 let Toda z letom 1864 >e rzgioijLa tudi za iirjja eamostoi na delniška banka v Ljubljani in vse do leta 1900 Ljubljana ni imela razen podružnic avstrijske nacionalne banke* ustanovljene 1856. nobene samostojne delrjrj.ške banke. SeJe lota 1900 je biJa ustanovljene s so-deiovanjem Češkega kapkača prva slovenska delniška banka, d očim je bjfla prva sJoveneka delnSka družba zavarovalna franka Slovenija sssaejOftjsas leta 1^72. pred velikim borznim poJ*>mom na Duravu. Oe iizvraimiemo Krainjeko deželno banko, ki Hi biia delniška družba m Jadransko banka pn kateri .ie todejtovaj tudi hrvatski kapital smo dobiili drugo slovensko delni-sko^ r^n-ko šele med vojno doekn datira večina na-š;r delniSkih bank iz povojnih časov, ko so doživele največjj razmah. Tako ie leta 19;*) doseeh Msaneoa vsot,n slovenskih ba.nk 1.8 railijnjtie Din. pa je v kasneje lenimi padla na 1.1 milijarde Din tn *e sedaj zopet začenja dvfgttti. Zanimivemu preerleiinemu pre/lavanju so sieOjjlj posluSaJci z veiiikiim ziinknanjorn in ni"thovo odobravainje ie pričalo da a« je tudn to predavanje dostonio uvrstilo v niz že popu'1nrr*h prednrani Tinib!.i.*inpke$ra kluba Prelse«iniik g. dT. Wind^>°T se je predavatelju toplo /ahva.lil 7-a njecov trud in prja/znost.. tvK-em je pa sledil prijeten d.ruzaProblem muzikalne vzgojo našega naroda* ob 18 v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Leustek. Resi jeva cesta 1, Bahovec. Kongresni trg 12, Mr. Nada Ko-motar, Vič — Tržaška cesta. C? Mf Hr\>aški kmetje so bili \xemj zbrani v Zagrebu in predsednik njihove kulturno prosvetne organizacije »Seljačke Sloge* Ru dolf Herceg jim je go\K>ri! o pomenu, nalogah in ciljih te organizacije Dejal je, da je »Seljačka Sloga« sestmen del kmečke^t pokreta, ki da ima nekatere znake, nmčela in misli, katerih se mora drsati vsak fcstsj ki pokret, cs se hoče tako imenovati. Pr-vo načelo je, da je kmečko ljudstvo v javnem Življenju subjekt. In lepo je gospod Hercog ruztolmačil kmetom, kaj pomeni .'<<. Če gnete kmetica testo, je testo objekt, ona pa subjekt. In dejal je da je bilo kme čko ljudstvo 3.000 let objekt in da so g;, vseh teh 3.000 let gnetli kakor testo. Lepo je to povedano, primera s kmetico in testom zasluži v$e priznanje, toda s subjekti in objekti v ja\,nem življenju je kr>š Dokler je subjektov malo in objektov mno go, že še gre, čeprav te objekti puntalo Kako bi pa bilo, če bi se stvar obrnila, Ji bi bilo objektov malo in subjektov mn<>«<>'* Obrača se že in samo vprašanje je, če *c bo tudi obrnilo. A že večje je vprašanje, kako bi mogli potem vsi subjekti mesiti m gnesti testo* če bi bilo objektov tako malo, kakor je zdaj subjektov: Tudi to bi fcasafo malo pojasniti kmetom, da bi si ne delali prevelikih iluzij. RK v litijskem srezu Litija, 22. februarja. Srečki odbor R. K., je i mol včeraj dopoldne ob pičli udeležbi v litijski oan. šoli občni zbor. Tajnik g. Keber je orne njal težke posledice redukcije uradnic, ih plač tudi za R. K. Domala vse delo slom na ramenih uradniStva, ki pa se je zarada znižanja prejemkov odreklo mnog m,, četudi prekoristn m organizacijam O Zbor je vodil predsednik dr. Vlado Orel. (Si je bil pred dnevi odlikovan za sasssge RK. V našem srezu, kjer je 18 občin, ■ mo odbore RK le - Litiji, na Prežganju, v Zagorju, v Višnji gori. v fet. Vidu pri Stični in v Stični; poverjenštva pa v 8t. Lambertu, na Vačah in v Sv. Križu na M Litijo. V vsem srezu je 69 rednih in 200 pomožnih članov. Zelo značilno je tajniško poročilo, ki omenja med drugim, da je darervala v tednu Rdečega kriza mladi na cenovnih sol naAega sreza 2229 EMn To so bili skoraj edini dohodk: RK voda zdaj akcijo da bi osnoval n* središču sreza proLtuberik ulazni dispanzer. V ta namen daruje litijska predi ca Mauthner vsako leto 3000 Din. naša ob ftina 500 Din. frmarska pa 200 Din V m teresu našega kraja, ki je predvsem industrijski, pa tudi okraja, (ki je zelo pa;' ven in je zato prebivalstvo podvrženo boleznimi, je da dobi Litija čimprej protitu berkulozni dispanzer. Plemenito priaade-vanje odbora RK bi morale v izdatni meri podpreti tudi druge ustanove, seveda pa tudi oblast, ki mora skrbeti za zdravje državljanov. Na prizadevanje odbora RK je dobil naš srez 7 \na^ono\ koruze in 1 vagon moke za podporo brezpoJemih rodbin Vi Aiffiftma je šflo v Zagorje, Kjer j> pomanjkanje najbolj občutno. Občni zbor je vzel z žalostjo na znanje, da mnogi občint-ki odbori RK ne podpi rajo delo*vanja s reske centrale, kljirb vec-ioratn"4m urgencam niti ne odgovarjajo n«. vprašanja iz sreza, niti ne pošiljajo po tretanth poročni Vzrok bo menda ta. đa vladajo pri nas rasni predsodki proti RK tn to še iz časov pred vojno, posebno pa še iz vojnm čarov. Naloga novega odbo ra bo važna v tem, da s poljudnimi predavanji vzbudi zanimanje za plemenite cilje RK tudi po vseh občinah našega sreza. Blagajniško poročilo je podal tajnik g. Flis Valentin, poročilo nadzorstva pa »reski pomz ljutomefakeca sfasbenee:* društva. Take prireditve bi društvo pač rado priredil© v lastnih lokalih, ki pa jsh žal nima. Merflo p« ie je t krajcem času na *rra*ii*ev taetneen doma. o o*crw pa da^e« merodajni faktor* nseejo mnoen *TW*t\ dn*m je prejšnji trski odbor bH tsmu selo Stev. 42 »SLOVENSKI lf ARODc. pmsdeljsk. 71 februarja 1M7. Stran 3 DNEVNE VESTI — Zasedanje banskega sveta ^sključeno. V soboto popoldne je bilo letošnje zasedanje barskega sveta dravske banovine zaključeno. Po razpravi o banovinskih davščinah je bilo prečitanih 19 resolucij in vse so bile soglasno sprejete, razen resolucije banu'fcega svetnika Jana. ki pozdravlja ukrepe oblasti glede Kmetijske družbe. Tu se je glasovanja vzdržal dr. Vise-njak. Ob 18.40 je blo zasedanje zaključeno, potem je pa povabil ban člane banskega sveta in vse načelnike na zakuf&io v reprezentančne prostore. — Vprašanje rad.ofonije v na*i držav|. Včeraj je bila v Beocradu konfeien^ poAs-iicca ministra dr Kamdjeroiča a član, fl-KvnOne^a odbora Narodne skupščine glede pocolhe o zgraditvi radSJskJt) postaj v na-* driav.^ V debato »o posegi, vsi Blagi finančnega rribora fn vsi so nabasali, da je ie skrajni čas rta čimprej dohjimo močne radijske postaji;. Zavlačevanje tega vprašanja pomeiu veliko školo za sitlosne interese naše države. Izvodj-en je bil ožji odbor štirih članov, v katerem ie tud narodni poslance Ivan Moborjč. Ta odl>or bo s pošttfm ministrom proučil in določil os-D vo predloženih pogodb Satane ae dMnee popoldne in ko ho končal svoje deo, pridejo osnutki pogodb pred plenum finan-čneira odbora- — Francoski poštni minister na poti v Jugoslavijo. Danes se je odpeljal v Jugoslavijo francoski poštni minister Gardier. Ustavi se najprej v Boki Kotorski, kjer bo prisostvoval svečan,; otvoritvi kabla med Jugoslavijo in Francijo. — Letošnji pridelek sladkorja. Oddelek katastrov in državnih posestev i« sbral podatke o letošnjem prdelku sladkorne pese in sladkor {a v rrasi državi. Leto? smo pridelali &6\(\24.427 kff sladkor a. Oe upoštevamo levilo prebivalcev naše države vidimo, da konzmn sladkorja pr n^s ni posebno ve?ik. saj pride na vsak ©ca prelivale* letno samo okrocr 66 ksr sradkorja. Sjcer na tudi ni čuda. dn porabijo ljudje v nafti drž*v tako malo sladkorja ker je pretčrano drag. VAŠKI ZDRAVNIK Napeta drama, polna romantike, s sodelovanjem ..KANADSKIH PETORĆK" Jean Hersholt, Junc Lang. TEl. 21-24 MATICA Prekrasna operetna revija ZIEGFKLD KRALJ ŽENA William Povvell — Myrna Loy — Luise Rainer Radi ogromne dolžine filma predstave ob 16., 18.30 in 21.25 "T Ja.. l! in S JWST Vesela opereta, polna sladkih melodij CVETJE IZ NIČE Erna Saek — PaiU Romp, Jane Tilden, Predstave v drugih kinih razen Matice ob 16., 19.15 in 21.15 — Delegati pariška občine v Beogradu, raj 7Jntra-i so pripeli v Beograd dele- — * i psijose občine jn Bscer podpredtod-Rotir. sveta k Rco in Bali tei šef ka-• *-i predsednika parčke obča-ne Bour-Puj -.. I ho povabil beognusRo oboino na i r ko razstavo. Kolodvor je bij okrašen s fr-niokimi i;i jugosU»venskimi za stavami Francoske goste i- sprejel predsednik beo;rra>ke občine Vlada Tli<5 s pod-- d nf*( >m TodorovvjČem n oMMkina1 svelnsld prisostvoval ie P;' sprejemu tudi f-<:amipfcrre. — Sanstorf] za živčno »olne v Zagrebu. Vueraj 'iopo-idnc v» bH svečano otvotfan prvi sanatorij 71 Ijvčno bo'n** v nasl dr- :v hi p;--ey v SSelengaju pr Zagrebu. Sa-• "'»'i ie h s* pHmari/n z:\ živčne bolezni '•" '»-nre VTaiVAiča. — Močan potres v daljavi. Kakor seiz-ir.olosk! zavod na Tašmajdanu pri Beogradu, tafao je tudi naš meteorološki za-vod s svojimi potresom ori zabeleži! včeraj ob 9.21 močan potres v daljavi. Potresni sunki so trajali skoraj dve uri. Daljave potresa pa pr nas niso motri i dognati. — Nov grob Na Rakeku ie umrl snovi znanj posest n k in gostilničar £. Martin Puntar. Ugtodnega, s.pdo5no priljubljenega m >ia polože k večnemu počitku jutri ob 16-na domačem pokopališču. Bodi mu lahka zornija, težko prizadetim svojcem naše glo boko /=o2aIie. — Pred 25 leti so sežgali hrvatski kmetje nedolžnega Ceha v vasi Ribniku pri Karlovcu je bilo spomladi leta 1912 več požarov, požiga I ca niso mogli izslediti. Va ž^ani so bili silno razburjeni in nekega dne so slučajno prijeli v vasi mladega mi- zarskega pomočnika Ceha Fran Uska Ke- fička. Bil je na poti is Zagreba proti Primorju, na ga je prijela kmečka patrulja. Kot tujca so ga otumili požigov in nekdo je zaklical. da mora goreti. To je dalo razjarjeni množici povod, da je br* pripravila grmado, sredi katere so privezali na kol nesrečnega Kefička m čeprav je bil nedolžen je mora' v strašne« mukah umreti. Oblasti so uvedle pre;ekavo in so (kmeta, ki je huiskal ljudi, obsodili na dve leti težke ječe. — Vreme. Vremenska napoved pravi da bo oblačno nestane vtfno vreme. Včeraj je nekoliko deževalo v Ljubljani in v Zagrc bu. Najvišja temr^rarurn je zna Sala v Sa rajevu in fV>1rru 14. v Skonlju 12. v Mariboru 7, v Liubljarh 6, v Zagrebu tn ^eo-jrradu 5. Davi v» karal barometer v Lju*> Iran i 7JS8.1. temperatura je znašala —0.8. Iz LJubljane —1| Zadušnica ia mučenikom g. Lojzetom Bratuženi. Un.cujoce, razdiralne un raz uarodovalne zločin&ke siie nad nad ui upa; jočjui in trpečUn uarodom v Primorju la vedno divjajo ter ne kažejo prav nobenega znaka poindrljivosti in aprave Ogabni zlo činci 6o zopet razdrl; mlado druž n^ko *rei čo, ko to v torek 16. t. m. ubili odličnega glasbenika |n po vsej Gorrški prljub je-ie-j_ra kulturnega delavca in pevca g Lojzeta Bratuža. Se mrtvega niso hoteli "zročiti nje* govi družnu ampak so ga ugrabili z bol niče in odnesi na pokopališče, kjer so ga ponoči skrivaj pokopali, ne da bj smeli bit: navzoči svojci in 3'evjni prialelji- Na osmino smrti v torek dne 23. t. m. ob 7- uri zjutraj se bo darovala v frančiškanski cer* kvj maša zadušnica za nepozabnim g Loj zetom. K maJi zadušnici iskreno vabi Se-dejeva družina vse svoje člane, emigrantska diu&dva. ljubljanska prosvetna im kulturna druš'jva. obrambna, pevska in akad^nioka društva itd. da se na ta način skupno oddol žimo našemu mučeniku, ki je padel na predstražj slovenstva za nas vse Ljubezen za ljubezen, zvestoba za zvestobo! —lj Klub jugosl. akademikov Iz Trata. G°rice in Istre v Ljubljani poziva vse svoje člane in prijatelje, da se polnoštevilno udeleže maše-zadn&nice za blagopokojnim Lojzetom Bratužem, ki je padei kot žrtev podlega nasilja. Maša-zadužnica bo jutri, v torek ob 7. uri zjutraj v frančiškanski cerkvi. —lj Društvo »Tabor« vabi članstvo in prijatelje, da &e polnošte\ilno udeleže zadušnice za muceml-kom Bratužem jutri ob 7. zjut.raj v frančiškanski c^rk^. V&i. — Odbor- —lj Stanovalci zasilnih mestnih hišic v Koleziji morao gazit] b'ato. ki ga je tol ko okrog hiše, da bi morali meti posebne gumijaste škornje, da l>i si obvarovali noge pred njim. Pr zadet; prosijo župana, naj bi si sam ali pa jm> svojem zastopniku ogledal razmere v tej mestni ko'onij'. Morda bi se prepričal, da so njihove pritožbe upravičene in prišel do spoznan s. da b: kazalo blato izpred mestnih htfsc odstranili, najemal kom pa nekoliko znižati najemmne. —li Popisne pole davčnih zavezancev v mestni obcinj ljubljanski s prikloplje-nimf deli sosednih oboitn se bodo irpefnoins še sprejemale do 25. februarja Vsi, ki še niso vrnili popisnih pod. se pozivajo, da jih do navedenega dne f i gumo vrnejo mestnemu poglavarstvu Ljubljana, Mestni trg št. 2-1., soba št. 21. —lj Docent dr. Ivan Matko šef internega oddelka sfplo^ne bolnice v Ljubljani bo predaval pod okriiean Priroios ovnega društva, o pomenu vitaminov za Človeški organizem. Občiaistvo opozarjamo na izredno ziLn^MiTvo^t t etra predavanja, saj so vitamini |QviJenJBSreg& pom.ena z-"i uspevanje zdraveira organizma Vsaka mati im vsaka gospod in ia mora biti o tom važnem poglavju Člove^lce prehrane temeljito poučena kajti pomanjkanja teli snovi kakotr tudi nepravilna sestava hrane moreta imeti težke pos!ed'K\e za človeški oremm, ki jih ni mogoče zlem popraviti. Vprašane vitam:nOv pa ne ne emrie zanimati snmio žensk; svets marveč tudi mošicesra. eao vi-taandnr b-;stveno prispeva io k norma.!n-'vrnii funkoi-omranju raznih žoz. k* so zanj velikega pomena. Pre^a.vanie se bo vršilo v torek 23. t. m. v dvoranri Delavske sbor-nice ob 20. uri. Vs+opniii>a 4 in 2 Din. —1} Udruženje Juso^lcvensk'h inženjer:ev in arhitektov — sekcija Ljubi iana vabi ponovno člane in vse. ki se zanimao na predavanje, kj bo v torek 23 februarja ob 20. uri v mali Filharmorroni dvoranj na Kongresnem trgu. Predaval bo g- Alfred Le-frin, generalni zastopnik Hoeschovih tovarn o »Labilnost j h prednostih m uporabi jeklenih zagatnih sten s posebnim ozirom na Hoesehov sistem«- Predavanje bodo pana-zorjali ^uii in projekcijske slike. Vsrtop je prost. —I] Darilo mestnemu muzeju. G- Mrhae! Omahen star., posestnik v Višnji gori,' tast blag. prof. Evgena Jarca, je podaril mestnemu muzeju in kniržnici v Ljubljani 3 stare srebrnike fbenesk ,vsaksonski, avstrijskih) 22 e»tarih Pratjk ti lete 1798 — 1830 n S knjig Japtovega prevoda sv. pisma- r*is» meni temu darovalcu se mestno poglavarstvo ljubjjausko nsjlepss sab valj uje z tbkre no željo, da bi se na*k> ie mnogo takih me* cenovl —1] Sadjarska ia vrtnarska pedrssatc* 5l§ka — Ljub Jana prirod dne 23. t m. ob pol 20. predavanje v soli v S.ski. Predaval bo predsednk SVD g. Humek o zatiranju sadnih škodljivcev« po novejših vi« dikih. Začetek točno, vabljeni vsi elani m drugi posestniki vrtov —lj Večer slovenske socialne lirike kos IV. delavski prosvetni večer »Vzajemnosti« in »Zarje« bo v sredo 24. t m ob 20. v dvorani Delavske zbornice Večer bo ia-poLnien s s.ikovitimi govorilnimi zbor in v lepih umetniških prlsorlh Jn slikan. Na programu so najnovejša dela pesnikov in pisateljev Tone Seliskarja tn Milo Klopci-ča. Pisatelj Vinko Kozak bo predaval o odnosih delavttva do kulture. Vstopnice po 3, 2, in 1 Din v Strokovni komisiji Delavska zbornica —lj Za koncert Akademskega pevskega zbora se dobe vstopnice v predprooajl pri blagajni kina »Union«. Cene: sedeži tO. 30, 25, 20, 15, 10. stojišča 7.— Dijaška po 5 Din se dobe samo pri vratarju univerze. Nabavite si vstopnice čimprej. —lj Pedagoško društvo v LJubljani priredi drrvi ob IS. uri v predavalnici mine-raloćuega instituta na univerzi javno pre davanje Predaval bo dipl. phil. Ovetko Drago o temi: »Problem muzikalne vsc°-je nasesra naroda«. Iskreno vabljeni! —lj Napaden na cea«. Ko te je pred-snočnjim vračal ddavec Karei Markei domov po Dolenjski cesti, je v blizini državne hiše na Riutn&u srečni tri nezrKU3ce ki so ga naenkrat obstopjli in zahtevali od njega denar. Marke* se i« iz^vopi-1. da d+^narja nima. nakar sra eden. k* je md na g"laVn zelen klobuk. z2rab:J ter mni s e-kel 100 I>in vreden suknji. Netnanci to nato zbežali m ph preplašeni MarkeŽ na mow' zflsViova.ta. Strokovno predavanje o zeiezoHMoovelj: Do večera je bilo nadalje prijavljenih tudi pot vlomov a tttsJSBpr še niso ^zs'.edeni. Nekdo ie obrlskal podstrešv h-"se_ st. 8 v IMrski uika ter odnesel Janku Lipniku neka i športne oiMas ročno košaro m Se nekaj predmetov. Tat ie odn>jsel nekaj ob'e-ke tju-di na škodo dveh drugih v hiiV sfa-nuToei'b strank V Kosezah so bile Ivanu županu uJ^mdeue irz kokošnjnika 3 koko* ter več suh* butar. Tene^Tri SoifsVovl v Volmrtaki nlioi 18. je nekdo odnesel k sta-novanja zl>t pojrooni prstan. sle< prs+an z rub'nom ter polepi ročno torKoo z neka i 20fovine manami dru-rr.'m; pre-^meti v vrednos^ 150 Din. —lj Divjanje avtomobilov na CetovSkI cesti. Po (Setovški cesti odhaja v smer'j pro+r* Gutemjskl pa tntin obratno velflco av-t-rvmobVov pa tudi avtribusov rfes*^ zvečer. Na tei cesti oa *e v večernih arah v vsS-n^ Drav^ilj tud mtnoro peA^v fei kolesarjev, ki s° korani soro^r* or^.bo>o motornim vozi?oim. KeT V oes*?» re^o zan>em*»frvini s7no: ti glasfesU v bk^fo, fe se wbna na shn^eni raš" pol cesto, če noeelio tvec^t;. da jph bodo drvečn vovf?-* obm^raila z blagom od nocr do er^ave. Avtrnobr^t? pa so t^iko hnwi JjuJml, da v^^jo tudi z nepnvitrimi lnč(m» kar povrh posivim pop^lTv^m^ vra-me v*d. Po?icira %i ar&krčtvo v St. v^u n-rr' ttpdi tu naipravita red % Iz Celja Na Ljudskem vseučrlKču v Ce'ha bo predaval drev; ob osmih g. Cirii DeJbevee. režiser Narodnega gleda.i-^ča v Lju-Uljani. o »Borb? za erledaJišče«. Ker bo predavatelj kot strctkovnjnk razpravljal O vseh ak-turilTim vprašanirih. ki zadevah giedaližko unntftnost, bo prninva-nje gotovo zelo za-rjiimivo. —c Nižji samarjansk; tečaj bo prirede! sres-ki od'bor društva Rdočesa krza. v Celju. Nadn«n teca tečaja je uvedla tečajnikov v teme'jne nauke zdravoslovja in prve pomoči v nezogdah-. Prijave za tečaj SpnoHenis §ef šo'eke po'iklink«, cr. dr. Josip Fis<"her v*afc dan oi 8. do 15, v Z<1mv-s t vernem domu v I. nadstropju. Sreeki odbor RK je doslej izvežbaJ ie okroc 200 .«^amarjanov odnosno proetovoijndh bolničarjev. —c NoPTomet. Prjfatelvfca b&Btm med ^ 2.&&7i);'&r*T\?ari .tz Mar-*b«ra SK O im- nom. ki bi hl\i mor?»il*i hjti oderana v nedeljo popoMne na povem feri-<ču v Oaherju. se m* vr*Ma ker moštvo Xelez- ntearjs ni ptisoeio. Odigrana je bOa samo tekma rezerv SE Jo«Tslav4e Id SK Oi m- pa v kateri ie rezerv.i Ju^roslavje zmagala v mzinerju 5:2 (8:0). —c Nesreča ne počiva Ko je 47 etni pOBeetnik Ivan Mrak ■ Stoontka pri Vranskem sekal v srozdu le«, mu je priJetel kos lesa v desno oko si ga tako bodo poškodoval, da bo na£*r7. na desnem očesu oslepel. V št. Vidu pri Grobelnem je padla 201etna hčerka vdove po železničarju SJav ka Petermanova d ie arn>n vrHa na tla pri čemer »; U OsSJulsfJeOi si mr'Ia levo nOPt> P^vodova^ko so pre^ej'1; v "oljsko holnioo. —c Umrla »evsr**o*o na Pduhh Pt" CV Iju •oproGr?« eo^eflniPar*« -m peOSŠSBSBS ca-Roea Kranjčeva v sto to*'.- « istega ine umrl 7f\IeMl pre-užkkar Martin Nemec. — V torek bo gostovala Udovi če va. V torek, 23 t m bo gostovala popularna bivša diva mariborske operet? Pavla TJdo-vičeva kot Maruša v revijski opereti > Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«. Ker sta bili zadnji dve uprizortvi te operete popolnoma razprodani, je tokrat pričakovati istega uspeha. — »Dežela smehljaja v Mariboru«, že dolgo nepovedana opereta »Dežela smehljaja« je doživela že pri prvih uprizoritvah nepričakovano lep uspeh kot doslej redko-katers opereta. Ta večno lepa Leharjeva opereta vžiga sedaj prav tako kot pred leti in bo ugajala ludi še kasneje, saj je glasba vprav operna, vsebina pa na moč lepa in sodobna. Lehar slovi po melodijoz-nosti svojih akordov, s tem delom pa je kronal svoje uspehe Dirigent g Hercog je z orkestrom izvabil iz glasbil očarujočo glasbo, ki je ves čas opajala doslej vedno razprodano hišo. Uprizoritev »Dežele smehljaja« pa je Maribor nestrpno pričakoval še iz dven drugih razlogov S tem delom je že pred leti začel svojo karijero in dosegel največji uspeh naš popularni tenorist Sancin, prvikrat v tej ope et' pa je nastopila mariborska diva Igličeva. Oba sta dosegla pn premieri uspehe, h katerim jima je treba čestitati. Sancin je pokazal v teh letdi od prve uprizoritve velik napredek, tako glasovno, kakor tudi igralsko. Igličeva je nastopila v popolnoma novem žanru operete, kjer se meša toliko čustev in v delu, kt zahteva tako pevsko kakor igralsko pravo umetnico. In naša diva je pokazala da to je. Prav tako je dosegla lep uspeh Barbičeva ki smo jo vajeni videti na odru vedno razigrano, tokrat pa je pokazala da se zna vživeti v resne ha celo tragične vloge. Niena igra je zadovoljila prav vse in nekateri njeni prizori so se morali celo ponoviti. Vsi drugi so po svojih močeh pripomogl- do uspeha In pričakovati ie. da bo ta opereta doživela največ repris. — Meteorji nad Mariborom. V noči na nedeljo so Mariborčani pol ure pred polnočjo opazovali nenavaden prirodni pojav. Nenadoma se je razsvetlilo vse nebo in na severozahodu Maribora so opazili, kako padajo z neba zareče mase. Kamu nato je sledila detonacija kakor da bi grmelo Pravijo, da je padlo v bližini avstrijske meje več meteorjev in v nedeho se je na domnevano mesto odpeljalo mnogo radovednežev, k i bi radi našli meteorje — Rcakcila mlajših v »Aeroklubn«. V petek zvečer se je v Grajski kleti vršil občni zbor oblastnega odbora »Aerokluba« v Mariboru. Udeležili so se ga delegati. Zborovanje je vodil zaslužni ln dolgoletni predsednik g. dr. Tominšek. ki je podal obširno poročilo o delovanju v preteklem letu ter naglašal uspehe, ki jih je dosegla mariborska jadralna sekcija. Po tajniškem poročilu g. Popova in poročilu blagajnika g. ravnatelja Loosa se je razvila zelo burna ln mestoma neparlamentarna debata zaradi volitev. V debato so posegli zlasti mlajši člani, ki so mestoma na neprimeren način napadali osebe, ki delujejo v »Aero-klubu« že od njegove ustanovitve in ki so si zanj stekli mnogo zaslug. Zaradi tega so zborovanje preložili na nedeljo Včeraj so bile volitve, pri katerih je bila izvoljena popolnoma nova uprava z ravnateljem g. Krejčijem na čelu. Dosedanjega predsednika »Aerokluba* so izvolili za častnega člana. —r Zborovanje mariborskih avtomoll listov. Pri »Orlu« se je včeraj vršil redni občni zbor Avtokluba v Mariboru, ki ga je vodil predsednik veletrgovec g Pinter. Zborovalci so odposlali vdanostni brzojavki pokroviteljici kluba Nj. Vel. kraljici Mariji in predsedniku Avtokluba Jugoslavije knezu Pavlu. Iz poročil je razvidno neumorno delovanje kluba za izboljšanje naših cest in za zmanjšanje davčnih bremen na pogonska sredstva. Program avtokluba za bodoče leto je, da se na vsak način doseže modernizacija državne ceste Maribor-št Iij ter zgraditev cest od meje do Podkorena in iz Ljubljane do morja. Od ras) isti je tega piograma bo imel zlasti osS tujski promet mnogo koristi. Pri dopolnilnih volitvah so bili izvojjeni v upravni odbor mag Maver, veletrgovec Rozina in dr. Snude: v nadzorni odbor pa veleindustrljalec Hutter in Rosen berg. — Mariborski zidarji v borbi proti 6u-imsrstvu. Včeraj se je vrsu v Mariboru občni zbor Združenja zidarskih mojstrov, ki so se ga udeležili člani iz bivše mariborske oblasti. Zborovanje je vodil predsednik g. Vinko Lašič, ki je pozdravil zastopnika mesta obrtnega referenta g. dr. Senkoviča in zastopnika zbornice za TOI g. Vogrina iz Ljubljane Po podanih poročilih so sledili referati o Sušmarstvu. Poročal je tudi g. Vogrin. ki je v stvarnem izvajanju reševal probleme zidarskega stanu in stavbenih podjetnikov Spre eti so U! tudi ukrep, za pobijanje Sušmarstva. Nase gledališče OKAMA Začetek ob 20 tiri. Ponedeljek. 22 februarja: Zaprto. Torek, 23. februarja: Zaprto. Sreda. 24. februarja: Dež in vihar. Revi Sreda. ★ Premiera najnovejše veseloigre »Dr«, bo v sobolo 2. t. m. Igra ima vse ina?r\mo*ti. ki odlikujejo Nu^iča ko*t izvrstnega BSSBS diografa, kj zajema z svojega naroda, ter zna na Juhovitt nač-in ožigosati njegove vr line m slabosti Igro bo zre&ral režiser Bralko Kreft. >ZadnJi signal« je nasJov igre. ki o je spis&i deorg Frajer ji ima za snov ang!e ško-bur-ki konflikt. Ob csiem z dogodki zgodov.nske^a značaja se prepleta v vzrov ni zvezi z njimi subjekt-ven konflikt glav mh oseb, predstavnikov obeh nov raznih Si strank. Igro režira £. Ciril Debevec-01'F.KA Začetek ob 20. uri. Ponedeljek. 22. februarja: Zaprto. Torek, 23. februarja Zaprto. Sreda. 24. februarja: Ples v maskah. laven. Gostovanje tenorista g. Josipa Rijavca + Josip RiJavee je trenutno ne^-orno najznamenitejši pevec* ki nastopa stalno v vseji kulturnih deželah sveta, od UssisSJfS)" da do dalnjeua Sverdlovska n Tdiiss na Kavkazu- Vse pohvale Je vreoVio da n;mpa tičn. umetnak pri tem ne zanemarja svoje domovine, temveč tudj izrablja vnako priliko da lahko naetopj v Ljubljaiv im Zagrebu. Prepričani smo. da zna naše obč nstvo to cec.ti in da bo zkoristilo to priliko, cia *e na-Jaja ob njegov; veliki umeUvosti ter ga pri tem tudj počast lo kakor v itsnJoJ m služi. Pri tej priliki bo pel partijo RccaiMa v »Plesu v maskah«, ki se vprizorj v sred«' 24. februarja. >Ero &• ouoga svjeta« je naslov o|>cre J-Gotovca, katera je bila lansko leto vpri-zanjena v Zagrebu ter dosegla že v prv; sezoni preko 20 ponovjaev. LeU*» je bdfia ■ isiim uspehom vprizorjena v Brnu. Tretje opera, ki jo bo vprjzorUa fciubujeiirka. breoo za to krasno Ootovčevo opero i prispevaj znani posatelj Mi an ^govic. k: je uporabii eno izmed dovtvpn.h ztfod-b, k: jijh pripoveduje narod v Bonna in daimatiti skem 21agorju o navihanem Eru (ErcegoN cu--Hercegovcu). Duhovita knjriga je dobil j od Gotovca glasbeno obliko, katere je brav dvoma najbolje, kar je doslej ust-, h nI ta umeinfk. Premiera te^ra dela bo začetkom marca Iz Novega mesta — V soboto teden je doživela novomeška javnost lep gledališki dogodek. Osmošolci drz. realne gimnazije so pod vodstvom svojih profesorjev stopili pred javnost z vprizorltvijo Shakespearjevega > Mac bet ha i na odru Prosvetnega doma ki je dosegla lep uspeh. Trud, ki so ga prireditelji položili v scenično hi igralsko težko delo, nikakor ni bil zastonj. Dramo je režlral g. profesor Logar, ki Je vprizoritev skrbno pripravil ln dosegel kljub temu, da je ostalo nekaj manj pomembnih podrobnosti neizglajerdh, nepričakovan uspeh. Igralci, ki sicer niso pokazali posebnih igralskih talentov, so vendar domala svoje vloge dostojno rešili. Prav dober je bil Macbeth. zlasti občuteno pa je bila podana Lady Macbethova, ki se je v vlogo dobro vživela. Ugajal je zlasti vratar s svojo karakterno vlogo. Prav srečno pa so bile Izbrane tudi vešče. Scenično je bila vprizoritev na višku. Inscenarijo je vodil g. prof. Dobovšek, ki je s skromnimi sredstvi postavil smiselno ln mestoma zelo efektno scenerijo. Scenično tn igralsko sta bili zlasti harmonični nočna scena z Lady Macbethovo in scena z veščami, ki so jo podpirali ples vešč. ki ga je naštudiral g. prof. Dobovšek in glasbenimi vložki, ki jih je zložil g. prof. Juvanec. Predstava je bila izrecno dobro obiskana in je vzbudila med občinstvom obilo odobravanja, želeli bi, da bi gimnazijci pod spretnim vodstvom svojih profesorjev začeto delo nadaljevali. — Občni zbor Rdečega križa. V nedeljo dne 28. L m. se visi ob pol 11. uri redna letna skupščina srez. odbora društva Rdečega križa v mestni posvetovalnici. MALI OGLASI Beseda do para. davek Din 3.—. seseda l Din. davek 3 Din preklici Za pismene odgovore glede mt-iih oglasov je treba priložiti znamko — Popustov za male oglase ne priznamo. ^^i^li!Gl!3WLđQQ[3QliJEr ^ 'Isl?11 NOVOSTI lepe vzorce za pumparee. sport ne obleke, nudi ceneno Prssker. Sv Petra cesta 14 2. L. Bptieda r)0 par davek 3 Din Vs'ninn'Zdravstveni dom ViteSkega kralja Aleksandra I. Zcdinitelja*. za katerega upravičeno velja, da je najlepši in najmodernejši v državi, Čeravno ne največji ter je ponos Gorenjske ln njenega delovnega ljudstva. Kakor nevesta je bila danes stavba Zdravstvenega doma živo bele barve, ko so prihajali gostjf. Notranjost je bila lepo okrašena, v avli je stal oltarček za blagoslovitev, velika soba v prvem nadstropju je pa bila okrašena s slikami obeh kraljev Aleksandra I. in Petra II. v zelenju. Pred vhodom je vihrala državna trobojnira. Prostori v pritličju so bili nabito polni odlič-nikov. delavstva, zastopnikov raznih društev in meščanstva, ko je ob četrt na 11 opravil blagoslovitven obred dekan g. M. skrbeč, ki je v svojem nagovoru izrazil željo, naj ta dom skrbi za delavca v telesnem in duhovnem pogledu. Po obredu so odšli gostje v prvo nadstropje, kjer je bila svečana otvoritev. Predsednik OUZD v Ljubljani urednik g. Kremžar je pozdravil najprej g. bana dr. Natlačena. generalnega ravnatelja SUZOR-ja v Zagrebu g. Matjaši^a. kranjskega rojaka dekana g. Skrbna in zastopnika duhovščine iz okolice, vse zastopnike vojaških in civilnih, državnih in samoupravnih oblasti, župana in zastopnike mesta Kranja, zastopnike kranjske mestne občine, ki je darovala za stavbo zemljišče in Din 100.000.— v denarju, da je pokojni kralj dobil tako lep spomenik. Pozdravi! je delodaialce in zastopnike okoliških občin gg. župane, ki spadajo pod okrožie ekspozitur Kranj in Tržič vse zastopnike in delegacije raznih društev - - med njimi naj omenimo posebej delegacijo kranjska*' ra Sokola v krojih — bivšega predsednika OTJZD g. Tavčarja in končno zastopnike vseh ostalih korporacij in ustanov. G. pred sodnik je izrazil željo, da bi se pri prire-ditvafa za socijalen dvig slovenskega delovnega ljudstva še večkrat tako bratsko Govornik je dalje povdaril. da se je slovensko delavstvo šele pred nekaj desetletji začelo organizirati. Kranj, pred vojno tipično podeželsko mesto z izrazito kmetsko okolico, se je razvil v industrijsko središče, ki čipa delovne sile iz te kmetske okolice. V območju kranjske in tržiške ekspoziture se je število delavstva v zadnjih 20 letih več kot podvojilo. — L. 1927 je znašalo 10.357. 1. 1936 12.500. bo pa še vedno rastlo. Rastlo bo pa tudi Število bolnikov. Pred 10 leti je bilo 276 bolnikov, zdaj jih ie pa okrog 400. Pred 10 leti je znašalo pod povprečno število bolnikov 2.38 — pov-7>rfČek glerie na število zavarovancev in vplačane prispevke je 2.50 — danes pa To kaže. da se je za delavstvo premalo storilo. Zlasti tekstilna industrija je prinesla velfko ietike. Od predpisnih prispevkov v zadnjih 11 letih v znesku Din S7.?6t. se je za zdravljenje, hranarine in podpore delavstva porabilo 00 milijonov, kar p vse ran". Eno teh sredstev naj bo tudi ta dnn z moderno urejenim protituber-kuloznim dispanzerjem. Vse naše socijalne zavarovanje se mora 5e izpopolniti s starostnim in zavarovanjem sopar onemoglost, preurediti pa po načelih avtonomije. Končno se ie predsednik zahvalil vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri gradnji Zdrav-sivcnocra doma. zlasti pa g. arhitektu projektantu ing. Mušiču in vsem obrtnikom, ki so V63. dela sami izvršili. Nato je pro-rjasil Zdravstveni dom za otvorjen. Na predlog g. Kremžarja so bile poslan? z otvoritve naslednje brzojavke: Nj. Vel. kralju Petru II.. ministru za sociialno po-Mtako g, Dragotniu Cvetkovicu ter mini-stroma g. 'dr. Kreku in g. dr. Korošcu. Frcrrviavno So otvorite*' pozdravili: min jgj. «:r Krek ravnatelj OUZD v Zagrebu g. Korač. g. Arnež. banski svetnik in g. Mar-?wpan. oba z Jesenic, pismeno pa g. dr Pire načelnik h'gijonskega zavoda in r Petrovič, na čelnik splošnega oddelka. Navzoči ban g. dr. Natlačen se je zahvalil OT7ZD in čestital delavstvu kranjskega okrata. Kot zadnji je crovoril ravnatelj OUZD v Ljubljani g. dr. Bohinjec, ki je v dolgem in izčrpnem referatu povdaril pomen zavarovanja kot strogo gospodarske panoge. Obrazložil je najprej splošne smernice delavskega zavarovanja, potem pa v podrobnih številkah razgrnil ves ustroj tega velikega aparata. Navedel je vse posamezne postavke, kam se je izplačal denar in ko- liko, razmerje med številom zavarovancev v Sloveniji (85.000) in delodajalci (21.551). Bolan je bil vsak drugi zavarovanec in to povprečno po 18 dni. Primerjal je našo socijalno zakonodajo, ki je mnogo ugodnejša, z zakonodajo po drugih drŽavah. Omenil je, da je OUZD gradil ta Zdravstveni dom iz naslova posojila iz nezgodnega zavarovanja kajti iz bolniškega zavarovanja bi to bilo nemogoče, ker pri slednjem zavarovanci več prejmejo, kakor vplačajo. zla.sti še. ker je 18 milijonov zaostanka na neplačanih prispevkih. Tudi g. dr. Bohinjec je povdaril potrebo po izvršitvi socijalnega zavarovanja na starostno, onemoglostno in zoper brezposelnost. Tako preskrbljeno in zavarovano delavstvo bo močno razbremenilo občinske uprave okoliških občin. Iz novega Zdravstvenega doma se bo širila tudi obrtna in industrijska higijena. Dom ima protituberkulozni dispanzer gotovo najboljši v državi, bolniške sobe za najbolj bedne, čistilno kopališče za zavarovance in za javnost, medicinsko kopališče. Vse te naprave bodo sigurno pripomogle k dvigu socijalnega in zdravstvenega položaja delavstva. Za svoja temeljita izvajanja je žel g. ravnatelj zasluženo priznanje. Po otvoritvi se je vršil ogled prostorov in razstave OUZD, ki je z raznimi statistikami in grafikoni nazorno pokazala stanje in bolezni zavarovanega delavstva, tako v vsej banovini, kot posebej v kranjski ekspozituri. Podroben ogled Zdravstvenega doma in vseh njego\*ih zdravstvenih najmodernejše urejenih prostorov in naprav šele nazorno pokaže, kako velika pridobitev je dom za Kranj in za vso Gorenjsko. Bombardiranje iz letal španska državljanska vojna je pakazala učinek bondbsj^iranja j/, letal, /e vodikraM smo čitaJ, da so letak bontoaidfeala ladje na monju. pa jih niso radeiOi 6sjmw gre v tem pismeni m dobro viden «vij. To je nov dokaz, da pri vsem oaprodka tehoflte iH»Tnbanl«r;u»je ?>c vedno n.; posebno učinkovito. To so spoznali tudi Američan] in zato so napravili posetrao vežbajk$de. kj^r se veđbajo pi'otj v bombardiranju ladij« Ladja je v naravni veHkostj označena t ttelimii obrjs; na zemlji v pesku. Veibg S ' pokazale, da večina bonV.i T^rre.š svoj bflj. Za ve/ibanje ne rabVo pravih.- bomb. ker stane vsaka 750 dolarjev, temveč posebne cementne kroirl-e- v katerih *o steklene posode 7. dimom. Ko pade krogi a na tla, se steikJena posoda razbije in jrost dim pokaže, kam je padla. Američani r*u r?e hote'i tuli prepričati, kako se obnese pri napadi] sodelovanje letal opremljenem ? žaromet.: i?) letal 7a bombardiranje. Taka mešana skupina letaj .je nasadla vežfcal&č&e, kjer je imela obramba ž:.romet, ki je mc-ta.l SOo mH;ionov sveč močno luč na 12 kjloniofrov. Vendar se je p> s^orau vel no zgodilo, da so napadalna letata <■> svormj žarometi tako nbogaia branSco. da so opa« z!-i bomban^Acje prepozno, da b; roogti pre preči t i n £ ta nje \ w->m h. Kurji nebotičnik V Maxylaneta v Severni Ameriki so postavili farmarji kurji nebotičnik, ki ga prihajajo gledat ljudje iz vseh krajev sveta. Kurja farma t^ga nebotičnika je podobna mestecu, kurje hišice imajo po devet nadstropij in stoje lepo v vrstah, tako da bi človek mislil, da ima pred seboj ulico. Vsaka kura ima svoj prostorček, ograjen z žičnim pletivom. Posebno mnogo udobnosti kure nimajo tu. saj so tudi tla iz pletiva, kure niti brskati ne morejo po svojih hišicah, ker so preveč nagnjene naprej. Nagnjene so pa zato. da se vsako jajce, ki ga kokoš znose. takoj zatrklja v poseben žlob. odkoder ga hitro poberejo. Tudi krmljenje kur je modernizirano. Za kletkami teče pas. ki je na njem vedno pripravljena piča. Kure si jo lahko izbirajo po svojem okusu. Cel sistem cevi dovaja v vsako kletko stalno svežo vodo. Pod vsakim nadstropjem kletk teče drug pas, ki zbira odpadke in jih spravlja v velik zaboj, da jih prodajo kot gnojilo. Za 60.000 kur zadostuje 21 ljudi, da skrbe zanje. Vsak človek mora torej skrbeti za 2857 kur. Da ne izbruhne v kurjem nebotičniku epidemija, ki bi bila pogubna, morajo strogo paziti na red in snago. Ves nebotičnik z okolico vsak dan razkužijo, pozimi ga kurijo, poleti pa hlade. Pri vsej racijonalizaciji bi pa kokoške raje žive'e na dvorišču, kakor v nebotičniku. Dr. Zenkl bo praški župan • i'oročali smo že. da postane znani češki tooiaalni delavec dr. Peter Zenkl naslednik dr. Baze kot praškega župana. V petek so se vse stranke v praškem občinskem svetu na posvetovanju arjorazumeie da bodo volile dr. Zenkl a za župana. Dr. Baxa bo najbrž odstopil proti koncu marca ali v začetku arciia tako. da h', bde volitve novega župana 9. aprila. Dr. Zenkla kandidirajo vse stranke rzen komunistov m li-gistov t otac in napisal je več naprav & jezikoslovja. Poleg tega je pa mnogo deloval na socoainem m komunalnem polju V* kari.n-ekj samoupravi ie deloval že nekaj let pred vojno, od leta 1919 do 1921 je bil pa župsci takrat- samostojnega mesta K ari ina. Od leta 1922, ko je bila ustanovljena Ve bika Praga, dehae v njenom občanskem t*vetu kot ena vodilnih osebnosti. Z vlo vnemo je tudi deloval za zbliža nje z Jugosm-veni. Največjo skrb ie Pa vedno posvečal soopilrrim vprašanjem. Bodoči praški župan dr. Zenkl je bil rojen 1. 1884 v Taboru. Študiral je filozofijo in prvotno ie bil profesor na trgovski ak.a-demliii v Kartonu. Odlikoval ee je kot fi- Sovjetsko trgovsko brodovje Pred vojno Rusija ni imela posebno modnega trgovskega brodovja. saj ni presegalo 750.000 ton. Lani 1. januarja je pa znašala tonaža ruskega brodovja že 1 milijon 350.000 ton. Toda ta primerjava nam ne pokaže prave slike prizadevanja sovjetske vlade, da dobi Rusija močno trgov, sko brodovje. Od predvojnega brodovja je namreč ostalo samo 162.000 ton, toda še te ladje je bilo treba popraviti in vse ladjedelnice so bile uničene. Sovjeti so se lotili z vso vrnemo deloma zgraditve, deloma pa nakupa trgovskega brodovja. S tem je bila v zvezi z gradnja ali rekonstrukcija starih ladjedelnic, ustanavljanje novih ter mehanizacija in zgradnja pristanišč, čijih Število se je v primeri s predvojnim časom podvojilo. Giavne ladjedelnice so zdaj v Leningradu. Nikolajevu. Sevastopolu in Vladivodstoku. Med moderniziranim i pristanišči moramo omeniti najprej Leningrad s posebnim pristaniščem za izvoz lesa, dalje Tuapse ob Črnem morju za izvoz nafte in Mur manak kot bazo ribiških ladij. Ob Azov-skem morju grade posebno pristanišče za rude in premogi najsevernejše pristanišče je ob izlivu Lene v Arktični ocean, dalje ima Rusija zdaj pristanišče Igarko ob re ki Jenisej, eno na Belem, eno na Črnem morju, dve na Kaspiškem jezeru in dve na obali Tihega oceana. V tekoči petletki nameravajo zgraditi Rusi še šest ark tičnih pristanišč. Zdaj je sovjetsko trgovsko brodovje tudi že močno motorizirano* in moderno opremljeno. Novo tečenje ran Sintetična kemija se zanima pri leeenju ran in v borbi proti sneti za delo musjih ličink. Allantoin, rast živega živčnega tkiva podpirajoča snov, ki je izločajo muš-je ličinke, se pripravi umetno in z njo le-čijo odprte rane, pa tudi bule. Vojaški zdravniki v zainjih vojnah često opažih, da se rane, kamor fo položile mesarske muhe jajčeca in kjer so se razvile 1> čimke, mnogo hitreje celijo, da so komplikacije mnogo manjše in da se tudi ta ko ne gnoje kakor druge rane, pa naj bodo še tako dobro razkuženo in obvezane. Leta 1020 so zdravniki določili metodo uporabe mušjih hčink, črvi,'kov, ki so jih sterilno polagali v ran*1. Ta način je pa imel mnogo slabih strani. Od nove snovi se pričakujejo enako dobri uspehi brrz ne rodnega dela z živimi ličinkami. RADODAREN IfOZ /ena; Tj s.i sehifinai ras bočej isaetj 7-;is<\ drug-m ne d.i> nV .M<*-/.: Mo;i> r«e. draga moj.«. K:ij ^ iif >|H'mjiinja.^ kako ie bilo lani potjn , ko ien ind Urjpo? Hat n nisem dali Zahvala Vsem, Ki ste nas oh težki in nenadomestljivi iz&ubh. ki nas je zadela s prerano smrtjo našega dobrega soproga, brata in strica, gospoda POLKOVNIKA V REZERVI tolažili in darovali prekrasno, sveže cvetje na njegovo krsto, Izrekamo najiskrenejšo zalivalo. Posebno toplo se zahvaljujemo g, drju Jemcu za požrtvovalno pomoč, vojaškim oblastem z generalom Popadićem na čelu za izkazano poslednjo čast, uredniStvu „Jutra" in „Slov. Naroda44, zastopnikom korporacij in vsem drugim, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Maša zadušnica se bo vršila v ponedeljek, dne 22 .t nu ob pol 8. uri v župni cerkvi v Trnovem. V Ljubljani, dne 20. februarja 1937* IVA ŽERJAV roj. ŽAGAR, soproga; RERTA POČKAR roj. ŽERJAV, sestra in ostalo sorodstvo. Georges Ohnot: 47 ZADNJA LJUBEZEN Roman — Sama bom pomagala, kar se bo dalo, — je pripomnila grofica radostno. — oez nekaj dni odipotujemo v DeairvfiTle in tudi Paul a povabim tja. Vse drugo bo pa opravila 1 jufoeacci. Ljubezen je res storHa vse, kar je bilo v njenih močeh, toda posrečilo se ji je razvneti samo barona Cravanta. Laicac je ostaia hladna. Z veseljem je sreča vala v družbi barona, kramljala je z njim in hodila na izperehod. povsod mu je LzkazovcLua svoje prijateljstvo, toda vse to ni bilo zdaj brez pomena, bilo je prijateljstvo, ne pa ljubezen. Vendar je pa tujeti to Armanda jezilo. Grof je bil adaj srečen, ko mu ni bfflo več treba skrivati stikov z Luck>. Lahko je bil hvaležen svoji srečni zvezdi, toda noben človek ni dolgo zadovoljen s svojim življenjem, če m v njem nobenih izprememb. Arraaad je kmalu začutil, da mu Lude vedno bolj manjka. Neznosna mu je bila misel, da je dva meseca ne bo videl. Žal mu je bilo. da je bil vseh šest mesecev, ko je zahajal k nji, tako plah, da ni nikoli prestopil meje običajnih dmžabn«iih stikov. Zdaj mu je bilo žal, da je zamudil to ugodno prfliko. Vedno, kadar ste bila sama, je s polnim zaupanjem posluša&a njegove besede. O, kako rad bi bil vzbudil njeno ljubezen1 L«e zakaj je okleva'? Toda notranji fflas mii je šepc.tai: Kako b! se bil pa mogel c3.ociti za tako neotesanost V Besede bd ti bile morale zas»tati v grlu. tvoje srce bi se ti upiralo in molčal bi bil. Ne. nikar tega ne obžaluj. Prav si storiž. da nisi prekoračil meje dostojnosti. Ne spravljaj v nevarnost sreče svoje žene, ki te edina ljubi, v vrdneu bežne pusrolov-ščdne bi našel samo i aaodaTarije tri obup. Oalani pošten mož in skušaj si iztrgati iz srca lo čuvstvo. Poslušal je svoj notranji glas in zdelo se mu je da mu svetuje prav. Rad bi si bi/, dokazi.', da g*i vam čuvsibvo, ki ga jc vleklo k Luc i, ral bi bil videl v njem samo prijateljstvo. Tako se je premagal in živel šest tednov v miru prepričan, da bo kmalu lahko stopil pred L*ucio in ji mirno .pogledal v oči. Vrnil se je k svojim starim navadam, mnogo je zahajal v klub- in skušal delati vse, kar je delal prej, da bi postal zopet tisti. Nekega popoldne je šel pogledat par v nakup ponuđenih mu konj, in krenil je po bližnjici, da bi se prepričal, k^ko konja vozita. Pot ga je vodila v Boulogneski gozdič, kjer je srečal na ovinku dve dami. V manjši in mlajši je i spoznal L.ucio. Nasmehnila se mu je in mu pomahala z roko, da bi se ustavil. Zadržal je konja in vsa kri mu je pritisnila v glavo, tako je bil razburjen. Mehanično se je odkril in zagledal v dekleta. Stala je pred njim dražestiia v svojem Črnem plašen brez pajcolana in zdela se mu je še lepša kakor sicer. — Ste zdravi? — je vprašata, mirno, kakor da ga je videla zadnjič še včeraj. — Kako se pa počuti gospa grofica? Kako to, da va* srečam tu na samem? Mar ste zgrešili pot? — Hvala, — je odgovoril v zadregi, — ta kraj poznam dobro. . . Kaj pa počenjate vi? — Izprehajam se kakor vidite, to je najino najvažnejše delo. Toda pozabila sem, da še ne poznate miss Griffithove. To je zlata duša. Živeč ob moji strani hoče doseči rekord v potrpežljivosti. Moram vas seznaniti z njo: Miss Griffith — moj bratranec grof Armand de Fontenav. Angležinja je prikimate, z glavo, rekoč: O, saj že dobro poznam gospoda grofa. — Da. — je pripomnila Lucie, — pravila sem miss Griffith o vas. — Dobro ali slabo? — je vprašal Armand. — Obojega malo... Kaj ne, Grdffith? — Mnogo dobrega, — je odgovorila Angležinja, — No, — se je zasmejata Latcie, — to »cm pa pretiravate. Grofova konja sta nemirno brzala, bila sta vsa penasta. — Vaša konja sta nestrpna, — je dejala Lai-cie, — Vrnite se k njoma in zbogom. Prisrčne pozdrave grofici. Armanda ni nič kaj mikalo ubogajti jo, toda L«ucie mu je ze pomahala z roko v slavo in opirajoč se na ramo miss Griffith je krenila v nu~ sprotno smer proti gozdiču. Aimartd je nekaj časa zrl za njo, potem je pa nadaljeval svojo pot s srcem pokiim ljubezni, znova prebujene v trenutku srečanja. Tisti daei je pomeni! konec njegovih prevdarkov. Bil je prepričan, da L«cie bolj ne more ljubiti in da je zaman vse njegovo prizadevanje iztrgati si to ljubezen iz srca. Sklonil se je pred močjo te usode in rwrti poskusil ni več boriti se. Znova se je predal slasti svojih sanj in prividov. Krepka volja mu je bila pomagala pregnati za šest tednov Duciino podobo iz svojih misli Zdaj se je pa znova povrnila z vso svojo poveljujočo močjo. Vse, kar ni balo v zvezi z njo, jc izginilo. Pri njem je ostala samo Lucie, edino božanstvo, ki so mu veljale vse njegove molktve in vsa hrepenenja, vsa njegova dejanja in vse nadV. Naj je govoril ali molčal, naj je bil sam ali sredi prijateljev', Armand je ime] pred očmi samo Izučio. Sredi vesele družbe je postal naenkrat zamišljen. Zagledal se je v zrcalo ali pa v solnčne žarke, poigravajoče se z oblački tobačnega dima. Vedno in povsod je misCi? na Lucio in oboževal jo je. Urejuje Josip &rpanMc — Sb »Narodno tiskarno« Fran Jeran — 2a opravo tn teseratnl del Usta Oton Chrlstof. — Val t LJnMjaaL 1