POSAMEZNA ŠTEVILKA 5 DIN PoStnina plačana v gotovini ZASAVSKI Izdaja Okrajni odbor OP Trbovlje. • Urejuje In odgovarja uredniški odbor • Tiska tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani * Naslov uredništva in uprave; Trbovlje - Z -savski vestnik, uprava rudnika. • Telefon. St 54 » Račun pri podružnici Narodne banke v Trbovljah številka 614-»T«-146 • List Izhaja vsak četrtek * Letna naročnina 24o din, polletna '20 din. četrtletna 60 din, mesečna 20 din, posamezna številka 5 dinarjev na šestih straneh oa 6 dinarjev. LETO VI. — ST. 5. TRBOVLJE, 5. FEBRUARJA 1953 GLASILO OSVOBODILNE. FRON1E ZASAVJA SPREJET JE ZAKON O TEMELJIH DRUŽBENE IN POLITIČNE UREDITVE IN O REPUBLIŠKIH ORGANIH OBLASTI Tovariš Miha Marinko — predsednik Izvršnega sveta LRS Minuli petek, 30. januarja, se je končalo IV. zasedanje Ljudske skupine LRS. Na tem zasedanju so ljud-Jjki poslanci sprejeli ustavni zakon, družbeni plan in proračun LRS. Ustavni zakon je obrazložil ljudskim Poslancem tov. dr. Marjan Brecelj. O Pašem družbenem planu je govoril to-*ariš Ivan Maček - Matija, poročilo o Proračunu LRS za leto 1953 pa je podal •Pinister za finance tov. Zoran Polič. Zadnji dan zasedanja Ljudske skupščine LRS je bila na dnevnem redu izvolitev predsednika Izvršnega sveta LRS ter izvolitev Izvršnega sveta, ki stoje 21 članov. Za te volitve je bila Rožena ena kandidatna lista; predložil *° J« ljudski poslanec Janko Rudolf v jPienn Izvršnega odbora OF in skupine ljudskih poslancev. Ob tej priložnosti J6 predlagatelj poudaril, da Ljndska skupščina LRS predaja v tem trenutku 'zvršnemu svetu važne funkcije v smislu določil našega Ustavnega zakona; dejal je, da je prepričan, da bo Izvršni ®vet nadaljeval tisto pot, ki jo že vso dobo uspešno hodimo pod vodstvom Pašega tovariša Tita. Nato je predlagal 'Judskim poslancem, da izvolijo za Predsednika vlade LRS tov. Miho “ a r i n k a, ki je človek, v katerega "Parno vsi zaupanje in ki je že s svo-"Pi dosedanjim delom dokazal, da je toga zaupanja v polni meri vreden. Ljudski poslanci so predlog sprejeli * navdušenim odobravanjem in ga so-kiasno potrdili. Za ostale člane Izvrš-Poga sveta LRS pa so bili izvoljeni na- slednji tovariši: Viktor Avbelj, Jože Borštnar, dr. Marjan Brecelj, Tomo Brejc, Tone Fajfar, Janez Hribar, Albert Jakopič, Stane Kavčič, Boris Kraigher, Vlado Krivic, Ivan Maček, Vlado Majhen, Zoran Polič, Franc Popit, dr. Jože Potrč, Ivan Regent, dr. Jože Rus, Vida Tomšič, Josip Vidmar in Boris ZiherL Predsedujoči Ferdo Kozak je nato slovesno razglasil, da je za predsednika IzvoUtev delegatov trboveljskega okraja za kongres LF Preteklo sredo je bila v Trbovljah konferenca delegatov osnovnih front-a*h organizacij našega okraja, na kapri so navzoči izvolili zastopnike Fron-fe okraja Trbovlje za kongres Ljudske fonte v Jugoslaviji. Konferenci pa žal j1, mogel prisostvovati noben gost iz '-dubljane, ker je ravno te dni zase-ala Ljudska skupščina LRS. Glavno poročilo o pomenu preime-Jpvanja frontne organizacije ter o bojnih nalogah Socialistične zveze dednih ljudi, je imel sekretar OK ZKS rbovlje, tov. Janez Jesenšek. Ta je ^svojem poročilu predvsem podčrtal jpPoen sklepov VI. kongresa ZKJ in p tem v zvezi bodoče naloge Fronte. Oudaril je tudi mednarodni pomen peosnove naše Fronte, s čimer bo T°ogočena lažja povezava s socialistič-. 'jPi gibanji v zunanjem svetu. Prav pko je referent naglasil velik pomen ri>nte v našem boju proti informbi-Jevskim natolcevanjem in napadom, a,ay tako ni pozabil opozoriti na reakcionarno delovanje Vatikana, kate-k bomo morali posvetiti še večjo harni°st' Velike naloge, ki stoje pred Ve?1, nam bo mogoče izpolniti le z (juP°. povezavo odborov OF naših indijskih centrov z našo vasjo. »Sekretar OF okraja Trbovlje, tov. rjk? Toplikar, je govoril na konfe-hioč1 ° reorSanizaciji Fronte na ob-v *Au n®šega okraja. Doslej smo imeli tekn ,Ustan°vi nešteto malih odborov, sti fda zaradi prevelike razdrobljeno-riei "r°ntnjh odborov ni mogla priti s^aVn°St in uspešnej- Op 12raza. S preosnovanjem odborov Ha* aa večje enote, s katerim smo v ha Jr °kraju že začeli, bomo imeli hje .omočju samih Trbovelj v prihod-lo * Sttri frontne odbore, katerih deni,,. Področje se bo ujemalo z delov-nizarH' 1Sem našIh »Svobod«. Reorga-lottn * ^roote v istem smislu so se čah ; tudt v Hrastniku, Zagorju, Radeja drugod. ihajhn Us*la Je pokazala, da so ravno rale h 1 razdrobljene enote Fronte ovt-Iznoir, • °’ 13150 da OF v celoti ni mogla ojevati svojih nalog, le v° eRatka Anica Pečar iz Zagorja Žen* svojem govoru poudarila zasluge delo Za razvoj, kulturno in prosvetno da , v Zagorju, podčrtala pa je tudi, 1zvoh„ n?.Rcl zbranimi delegati premalo ‘jenih žena. Na konferenci so obravnavali tudi v precejšnji meri organizacijska vprašanja, tako n. pr. pobiranje članarine, kultumoprosvetno delo ter tekmovanje na čast kongresa Ljudske fronte v Jugoslaviji. Prav tako so se delegati dogovorili, da bodo v času predkongresnega tekmovanja proučili gradivo VI. kongresa ZKJ (kjer ga še niso), s čimer se bodo pripravili na kongres in laže doumeli naloge, ki stoje pred IV. kongresom Ljudske fronte. Za delegate za kongres so navzoči soglasno izvolili: tov. Viktorja Kovača, sekretarja OK ZKS Trbovlje in predsednika OF Trbovlje; tov. inž. Jožeta Levstika, vseučiliškega profesorja v Ljubljani; tov. Ivana Soma, tajnika OLO Trbovlje — vsi trije nosilci spomenice iz leta 1941; nadalje tovariša Jožeta Bregarja, rudarja iz Trbovelj; tov. Franca Močilnikarja, rudarskega upokojenca; tov. Anico Pečar, gospodinjo iz Zagorja ter predsednico okrajnega odbora AF2, in tovariša Jožeta Klanjška, predsednika OF Hrastnik in direktorja steklarne v Hrastniku. Ob koncu konference so poslali pozdravne brzojavke IO OF Slovenije in zasedanju Ljudske skupščine LRS. Teden slovenske knlige Od 2. do 8. februarja teče »Teden slovenskih knjig« pod geslom: »S knjigo za ljudstvo, z ljudstvom za knjigo«. Vse naše knjigarne, zlasti pa v Ljubljani, so priredile za »Teden slovenskih knjig« lepe izložbe našega leposlovnega in ostalega tiska. Tudi naše založbe knjig so priredile posebne razstave svojih knjig, Društvo slovenskih književnikov pa je priredilo v Novem mestu, v Kanalu ob Soči, v Radovljici in drugod literarne večere. Namen tega »tedna« je približati našo lepo slovensko knjigo najširšim množicam našega delovnega ljudstva. Da omogočijo in olajšajo nakup knjig, bodo vse naše knjigarne od 2. do 8. februarja prodajale slovenske knjige (razen učbenikov) z 10-odstotnim popustom. Segajte po knjigah in kupujte jih. Knjiga nas plemeniti In izobražuje, v izobrazbi pa je moč. Kolikor človek več ve in zna, toliko več velja! boru Srbovi lel,ruarla 195®' ol} ®' url doPoldne bo na Okrajnem ljudskem od- II. SEJA OKRAJNEGA ZBORA PROIZVAJALCEV in OKRAJNEGA ZBORA s sledečim dnevnim redom: 1- Družbeni plan. 2. Proračun okraja Trbovlje za leto 1953. Dol- Hazno. Izostao^r vsctl ljudskih odbornikov Je, da se seje polnoštevilno udeleže, n°k ni opravičljiv. ' la pisarne tajništva OLO Trbovlje. Izvršnega sveta LRS izvoljen tov. Miha Marinko, za člane tega Sveta pa predlagani ljudski poslanci. V svojem in v imenu izvoljenih članov Izvršnega sveta se je novoizvoljeni predsednik Miha Marinko zahvalil ljudskim poslancem za izkazano zaupanje. Tovariš Miha Marinko je imel zaključni govor, v katerem je na koncu dejal: »Če bomo šli po zasnovi, ki jo uspešno razvija Zveza komunistov Jugoslavije s centralnim vodstvom in tovarišem Titom na čelu, bomo ob tej trdni hrbtenici ter ob vaši kritičnosti tudi naše naloge več ali manj uspešno izvajali.« Več pomoči sindikalnim organizacijam Radeška Zveza komunistov je imela prejšnji torek širši sestanek skupno s člani krajevnega sindikalnega sveta in predsedniki večjih sindikalnih podružnic. Na sestanku so v prvi vrsti obravnavali in prediskirtarali vprašanje sindikalnih organizacij radeškega sektorja. Sekretar ZK Radeče tov. Ferči Miler je poudaril, da je treba spričo večjih kompetenc in večjih nalog, ki stoje pred sindikalnimi organizacijami in delovnimi kolektivi, posvetiti največ pazljivosti gospodarski vzgoji našega delovnega človeka. Zadali so si sklep, da bodo prirejali po vseh podjetjih predavanja, ki bodo obravnavala vprašanje upravljanja podjetij po naših delovnih kolektivih, nov način poslovanja uprave za socialno zavarovanje v zvezi z raznimi problemi in izkoriščanja tega zavarovanja po članih, higiensko-teh- nično zaščito delavstva, odpuščanje delovnih moči, vprašanje delitve dobička, postavljanje tarifnih pravilnikov, delovna disciplina itd. Novi upravni odbori sindikalnih organizacij bodo morali v bodoče skupno s člani ZK pomagati delovnim kolektivom pri upravljanju podjetja. Več skrbi bo treba posvetiti tudi organizacijski plati, doslednosti pri organiziranju članstva po kolektivih, tako da bo sleherni delavec član svoje strokovne organizacije. Poleg vprašanj sindikalne organizacije so na sestanku obravnavali še druga vprašanja, med njimi tudi, kako bi letos najslovesneje proslavili 8. marec, Dan naših žena Zelja vseh navzočih je bila, da bi radeška ZK še večkrat sklicala take sestanke, ki bodo v korist splošnemu političnemu in gospodarskemu razvoju radeškega sektorja. D. K- KULTURNIH! - VLOŽITE VSE SILI za zgraditev Delavskega doma v Trbovljah Zgraditev Delavskega doma, ki bo v svojem okrilju združeval vse veje kulturnoprosvetnega dela, je v tem letu In tudi za bodoča leta naloga vseh naprednih prebivalcev Trbovelj. Stara težnja naprednih sil delavskega razreda — izbojevati si pogoje, v katerih bo mogoče izobraževanje in kulturno izživljanje za vse v enaki meri — je v naši današnji socialistični stvarnosti v celoti izpolnjena. Še več: danes je to osrednja naloga organizacij delovnih ljudi. Toda sama volja je premalo. Za kulturno delo, ki bo vredno dosedanjih velikih kulturnih tradicij delavskega razreda in ki bo obenem * izražalo vso silo in sposobnosti našega delovnega človeka, so seveda potrebni takšni prostori, da že po svojem izgle-du in ureditvi ustvarjajo stalno željo po nadaljnjem izobraževanju in kulturnem ustvarjanju. Res je, da so dosedanji uspehi v pripravah za zgraditev Delavskega doma povoljni. Z gradnjo samo bomo začeli za Praznik dela — 1. maja. K do sedaj objavljenim načrtom za to gradnjo in k njenemu programu pa je bila s strani kulturnih delavcev in ostalega prebivalstva podana le ena sama pripomba. Ali je bil sprožen res en sam problem? Ali je edino izrečena pripomba slika zainteresiranosti »starejše kulturne generacije« na tem vprašanju? Nikakor ne. Toda to le mimogrede. S svojim člankom želim dati le osnovo za raz-čiščenje odnosa članov društva »Svo-bode-center«. Prirodno je, da vsakdo popolnoma drugače ceni in vrednoti dobrino, ki jo je sam pomagal ustvariti in je zanjo nekaj žrtvoval. Do sedaj razen predsednika tega društva in nekaterih posameznikov ni nihče pokazal zanimanja za delo Odbora za zgraditev Delavskega doma. Ta odbor je bil sestavljen pred devetimi meseci izključno na pobudo tov. Alojza Ribiča. Upravičeno bi pričakovali, da bo odbor »Svobode« po ustanovitvi pokazal večje zanimanje za to delo. Sicer sem prepričan, da bo do tega prišlo, toda vprašanje nastaja, kdaj se bo to zgodilo in kakšne vrste bo to zanimanje? Poglejmo drugam. Društva, organizacije, ki si grade svoje domove in v ta namen vlagajo vse svoje sile in sredstva, znajo potem tako imovino dostojno čuvati In ceniti. Ali bo pri tem društvu tako, ko se vidni člani niti sej pripravljalnega odbora ne udeležujejo? Mislim, da bi članstvo društva »Svo-boda-center« moralo biti polno želje in misli, zgraditi si čim prej dostojni lastni kulturni dom. Za dosego tega cilja bi morali posamezni odseki društva povečati napore do skrajnosti in tako upravičiti potrebo gradnje. Kulturne prireditve bi se morale vrstiti nenehno. Morali bi organizirati gostovanja povsod tam, kjer delovni kolektivi prihajajo na pomoč, in s tem dokazati, da smo dejansko vredni njihove pomoči in zaupanja. Pri tem bi dokazali, da naš delavski center dostojno uporablja v preteklosti stečena izkustva za nadaljnji dvig kulturne ravni delovnega človeka. Taka dejavnost bi dosegla tudi primeren moralni in finančni efekt, ki bi združen z največjim varčevanjem znatno okrepil možnosti za gradnjo Delavskega doma. Obenem pa bi bila to nova pobuda domačim kolektivom za nadaljnje prispevke k tej gradnji. Sredstva, ki se sedaj zbirajo pri kinu kot presežek nad izdatki, naj bi odbor »Svobode« v celoti uporabil za doprinos k gradnji. Skratka: društvo kot celota naj bo v bodoče mobilizator sil in sredstev za gradnjo tega doma in kot tako primer požrtvovalnosti, skromnosti in dela za dosego tako ve- Se nekaj misli o gledališču, če je razen »izvoljenim« dovoljeno še komu pogledati v »skrivnosti« trboveljskega svetišča boginje Tatije. Kje so vzroki, da so tako zamrle gledališke predstave? Ali so velikanska sredstva, ki so predvidena za zgraditev nove gledališke dvorane, ob današnji delavnosti članov dramske sekcije opravičljiva? Kaže, da le še niso izglajena trenja med tistimi člani gledališča, ki so sposobni, in tistimi, ki se žele usposobiti, t. j. predvsem mlajšimi, treznimi, v današnji stvarnosti odraščajočimi močmi. Vaški odri na našem podeželju so po številu (ne po kvaliteti) premier daleč pred gledališkim kolektivom »Svobode«. Ali ne pojmujejo nekateri malo čudno današnjega časa? Naenkrat tako mrtvilo! Saj so vendar v Trbovljah glede odra dani najmanj tak' pogoji, kot so bili nekoč! Tudi nova gledališka dvorana ne bo prinesla nič »novega«, če ne bo živih ljudi, ki bi se zavedali, kaj so dolžni po svoji sposobnosti skupnosti. Delovni ljudje upravičeno vprašujejo vse naše organizacije, kaj store naši inteligenti, naši intelektualci, naši sposobni ljudje za dvig njihovega znanja! Kar poglejmo po podjetjih, ustanovah in drugod: ali nima-(Nadaljevanje na 2. strani) ) Ob 104. obletnici smrti dr. FRANCETA PREŠERNA Kdo zna noč temno razjasnit’, ki tare duha! Kdo ve kragulja odgnati, ki kljuje srce od zore do mraka, od mraka do dne! Kdo uči izbrisat' 'z spomina nekdanje dni, brezup prihodnjih oduzet’ spred oči, praznoti ubežati, ki zdanje mori! Kako bit’ hočeš poet in ti preteikd je v prsih nosit’ al’ pekel al’ nebo! Stanu se svojega spomni, trpi brez miru! — J AVSTRIJSKA MIROVNA POGODBA Namestniki zahodnih zunanjih ministrov so sestavili odgovor na nedavno sovjetsko noto v zvezd z avstrijsko mirovno pogodbo. V svojem odgovoru, ki je enakoglaseč, poudarjajo vlade Francije, Velike Britanije in ZDA željo, da storijo nov in nujen napor, da bi prišli do sporazuma o pogojih avstrijske pogodbe in da bi se pospešil konec okupacije. Vlade sodijo, da ni primerno s sovjetske strani, da stavlja predhodne pogoje glede obsega diskusije na seji namestnikov zunanjih ministrov. Po najnovejših vesteh je razgovor o Avstriji preložen. ker ZSSR ni odgovorila na noto zahodnih velesil. POVRATEK CHURCHILLA V LONDON Britanski premier Churchill se je te dni vrnil s svojega potovanja v ZDA. Pred odhodom iz Southamptona je izjavil Churchill novinarjem* da ne ve, de se bo vrnil v ZDA, ter poudaril, da so bili njegovi razgovori z Eisenhowerje«n poluradna, zasebni in zaupni. Dodal je, da je po svojem potovanju v ZDA bolje pripravljen na debato o zunanji politekd. Glede pestovanja Eisenhoweirja na Korejo sodi, da ima to potovanje lahko samo srečne posledice. OBISK GRŠKEGA ZUNANJEGA MINISTRA Po obisku turškega zunanjega ministra se po vesteh iz Aten vršijo zadnje priprave za odhod grškega zunanjega ministra v Jugoslavijo, ki naj bi dal uradni poudarek naporom Jugoslavije, Turčije in Grčije, da se na Balkanu ohrani mir in prepreči vsaka agresija. Jugoslovanski veleposlanik v Atenah je že odpotoval v Beograd, kjer bo sodeloval pri razgovorih med grškimi in jugoslovanski zastopnika. ODHOD KOPRULtiJA IZ ATEN Po poluradnem obisku je turški zunanji minister odpotoval iz Aten v Turčijo. Pred svojim odhodom je izjavil, da je v Atenah nadaljeval razgovore, da bi glede sodelovanja treh držav dosegli čimbolj konkretne rezultate. Po njegovem mnenju bo prišlo do sklenitve obrambnega p-akta med Jugoslavijo, Grčijo im Turčijo ter bo Italija obveščena o razvoju razgovorov med tremi dTŽavami. Uradno poročilo o erško-turških razgovorih poudarja skupno zaupanje in prijateljstvo med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo. GENERAL TAYLOR NA KOREJI General Taylor je bil od Eisenbo-werja postavljen za voditelja operacij 8. armade na Koreji. General je prispel v Tokio, kjer je imel razgovore z zavezniškimi poveljniki. Dosedanji poveljnik 8. armade zapnsti svoj položaj in se vrne v ZDA. Predvideva se, da je general Taylor prinesel s seboj splošen Eisenhowerjev strategični načrt, ki naj bi izključil sleherno novo ofenzivo združenih narodov in zaključil dolgo vojno. Po izjavi državnega tajnika za zunanje zadeve Dnllesa bo Eisenhower našel način, ki bo sovražnika prisilil, da bo spremenil mnenje in se odločil, da ne nadaljuje vojne. SABOTAŽA NA PREKOOCEANSKIH PARNIKIH? Na največjih britanskih prekooceanskih pamakih je že ponovno izbruhnil požar. Sodijo, da ni izključeno, da so ti požari namenoma podtaknjeni, mislijo oelo, da bi bila ta dejanja sabotažnega značaja. Po drugi svetovni vojni »o bile sabotaže v britanskih pristaniščih zelo pogoste ter so na številnih britanskih vojnih ladjah ugotovili nesreče zagonetnega izvora. SOVJETSKO ATOMSKO OROŽJE Po izjavah ameriških etrokovnja-kov za atomsko energijo ima Sovjetska zveza brez dvoma precejšnje zaloge atomskega orožja. O tem se je izjavil tudi bivši predsednik ZDA Truman, ki je dejal, da razpolaga Sovjetska zveza z atomsko bombo. To mnenje potrjuje dejstvo, da so doee-daj ugotovili v Sovjetski zvezi tri atomske eksplozije ter mislijo, da ZSSR razpolaga z zadostnim gradivom za izdelavo atomske bombe. MEDNARODNA FEDERACIJA RUDARJEV Te dni zaseda v Rimu generalna skupščina Mednarodne organizacije dela ob sodelovanju zastopnikov sindikata rudarskih delavcev Jugoslavije. Na tej skupščini bodo proučili odnos Mednarodne federacije rudarjev do Evropske skupnosti za premog in jeklo ter položaj francoskih rudarjev. IZ ŽIVLJENJA ORGANIZACIJE ZVEZE KOMUNISTOV Delavnost organizacije Zveze komunistov na območju terena Trbovlje II. Misli in sklepi VI. kongresa ZKJ so pokazali članom Zveze komunistov posebno vlogo, ki jo imajo v družbenem življenju. Izpolnjevanje določil zvezi-nega statuta, ki je bil sprejet na tem zgodovinskem kongresu, je osnovna naloga vseh komunistov. Novoformirane osnovne organizacije ZK so že začele z delom in žele ustvariti v srvojih vrstah duh, ki je prišel do izraza na kongresu. Tudi osnovna organizacija ZK v Trbovljah II se drži teh načel. Ze prvi odprti sestanek te osnovne organizacije, ki je bil posvečen izvolitvi novega vodstva OPO, je pokazal, da veliko število članov (107) ne dela nobenih ovir pri rešavanju notranjih vprašanj organizacije, prav tako ne otežkoča obvladanja kompleksa dela članov ZK v OF, LMS, AFZ, ZB, Svobodi itd. Pri izbiri novega vodstva te osnovne organizacije je sodelovalo skoraj vse članstvo. Izbira primernega vodstva pa je delala kandidacijski komisiji pri demokratskem načinu volitev precej preglavic. Drug problema, ki se je izkristaliziral na tej konferenci, pa je predstavljalo vprašanje idejne čistosti članov ZK ter njihova odkritost do načel statuta ZKJ. Tako sta bila že na tem sestanku izključena dva člana, ki nista pokazala potrebne odkritosrčnosti do osnovne organizacije. Ker je prvi izmed obeh tovarišev skrival pred Partijo svoje nerazčiščene pojme o kleru ter popuščajoč dovolil, da mu krstijo otroka, kar je prikrival pred svojo osnovno organizacijo, dokazuje neodkritost nekaterih članov, ki mislijo, da lahko vedrijo v ZK, ne da bi tudi izpolnjevali vse dolžnosti, ki jih narekujeta članom ZK njen statut in program. Za sestro tega tovariša K. V. pa lahko rečemo, da se je pokazala še manj odkrita; dobro je poznala razmere v družini svojega brata, ker je živela z njim v skupnem gospodinjstvu, vendar ni štela za potrebno, da bi o tem obvestila osnovno organizacijo, v kateri je bil včlanjen njen brat. Ta tovarišica je skušala odvrniti svojo krivdo od sebe na ta način, da je začela blatiti okrajne partijske funkcionarje, češ da so skuhali njeno izključitev iz ZK doma v kuhinji. Njeno izjavo, ki jo je preiskala za to določena komisija, je osnovna organizacija ostro obsodila. Nadaljnja debata je pokazala, da ta tovarišica tudi že dalj časa ni obiskovala sestankov ZK, niti ni plačevala članarine z izgovorom, Tudi Dobovec ima knjižnico Pred šestimi leti so na Dobovcu na pobudo nekaterih mladink in mladincev ustanovili knjižnico. Prve knjige so bide kupljene za denar, ki «o (ta prispevali občani. Tudi blaftajna mladinskega aktiva je dala svoj delež za nakup knjig, tako da šteje knjižnica sedaj nad 170 knji«, po katere pridno hodijo okoličani. Pred nedavnim pa je okrajni odbor Ljud; ske prosvete v Trbovljah podaril knjižnici knjige v vrednosti 8000 din, za bar se mu Dobovčand po tej portd prav lepo zahvaljujejo. P- K. (Nadaljevanje s 1. strani) mo povsod ljudi, ki bi bili sposobni s svojim znanjem izdatno pomagati pri kulturnopolitičnem delu, pa vendar v velikanski večini ne dajejo v tej obliki ničesar skupnosti in stoje ravnodušno ob strani. Zakaj to? Kje je vzrok? Razčistimo to vprašanje! Se mnogo je podobnih vprašanj, ki jih postavljajo v razgovorih naši delovni ljudje, za katere mogoče kdo misli, da o njih ne razmišljajo. Zato vložimo res vse sile, da bo kulturnopolitično delo med našim prebivalstvom po vsebini vredno žrtev delovnih ljudi in ob taki zavesti bomo lahko zgradili naš novi Delavski dom. Milan Kožuh Hinko Wilfan: Tekoče zlato Da, spet po ženinem! Ne boš/ Nalašč ne. »Pah!« jo je zavrnil. Godlja ostane godlja. To goščo, to morava... moram odpraviti. Toda tako, da ji odvzameva smrdljivca. Schreiner se je čehljal za uhlji. »Da, ko bi v kotlu poskusila, kaj? V žga-njarskevi,« je dodal tipajoče. »Ampak kotel ima samo Aron,« je menila žena zdvojeno. »Kotel ima samo Aron, da,« je ponovil za njo. »Ej, ko bi ga maral posoditi /« je vzkliknil in zakoračil po izbi. Migetajoč plamenček je metal begajoče sence po lesenih, zveriženih stenah. Hana je slonela za pečjo in zibala dete. Mati se ni premaknila od mize. Strmela je nepremično v leščerbo, da tudi ona vrta, vrta ... • Pred vrati se je nekdo otrkaval. »Sara, poglej, kdo hodi zunaj,* je suho rekel Aron v mračni prostor. »Kdo biti? ... A, Schreiner, ti? Kaj ti?* je takoj po trgovsko navezal misel. »Kotel, če mi posodiš,* je samozavestno dejal prišlec. »Kotel? Cernu kotel?* je hotel vedeti Aron. »Kotel, čemu! Hm!* Schreiner je pihnil, kar se da malomarno. »Za žganico. Kuhal bi,* je pojasnil kratko. Aron je zazijal. Ta smrdljivec bi kuhal žganje? Od kdaj pa je ta navada, da M vaščani sami kuhali? (Nadaljevanje) »Daj meni! Jaz kuhati!* je zinil isti mah. Schreiner ni bil pri volji; pojasnil je, da so otroci jeseni nabrali nekaj lesnik, ki so jih namočili za kis, a so poza bili na te namočene lesnike. Zdaj, ko je snega na preostajanje, bi poskusil o triih zrn 'iPTn Tudi Zid ni bil pri volji. O, Jehova! Sedaj, da bi Schreiner kuhal žganje? In v njegovem kotlu? Nakf Naj one namočene lesnike njemu odstopi. Bo že dobil toliko žganice, odlične žganice, da se bo enkrat dodobra napil, napil do mrtvega, če hoče, kotla pa ne da. Ne in ne! Na noben način ne. »Ne, sam hočem kuhati!« je vztrajal prišlec. »Enkrat bi ga pa le rad. Bom vs ■* okusil pristno žganje.« Zid je že računal. Bolje je, če Schreinerja ne odžene. Ga bo že drugače privil. Popustil je. Le koliko bo nakuhal in koliko njemu, Aronu, dal, je hotel vedeti. S suhimi prsti je sukal in navijal osiveli, kodrasti pajteles. Pogodila sta se šele, ko mu je sosed obljubil, da ne bo prodajal žganja nikomur. Ce ga pa bo, tedaj samo njemu, namreč Aronu. Ko pa je Schreiner zahteval, da se to napiše: Kotel... za toliko in toliko časa.. proti toliki in toliki odškodnini v denarju, je Aron spet spremenil svojo pripravljenost in spet odjenjal, kajti zadnji hip se je premislil: saj ima vendar Saro in še da ni vedela, kdo je sekretar njene OPO. Z odstranitvijo takih neodkritih ljudi iz ZK hoče osnovna organizacija oču-vati v svojih vrstah idejno čistost ter pokazati, da tudi javno delo organizacije prav nič ne moti ZK pri čiščenju svojih vrst, kar je pokazala tudi na drugem odprtem sestanku, na katerem je izključila spet šest članov, ki so s svojo nedisciplino pokazali, da ne zaslužijo nositi ime člana ZK. Poleg naloge, da uredi ustroj svojih vrst, je ta osnovna organizacija izdelala načrt za vzgojo svojih članov. Doslej je imela dve predavanji oziroma razpravi z diskusijo, na katerih so obravnavali gradivo VI. kongresa ZKJ. Obe preda- vanji sta bili uspešni ter obiskani tudi od frontovcev. Organizacija je pregledala delo svojih članov v posameznih množičnih organizacijah. Tako so člani ZK priredili dve množični zborovanji Fronte; na njih so predelali glavne misli preosno-ve Ljudske fronte v Socialistično zvezo delovnih ljudi, preimenovanje KPJ v ZKJ ter načela novega ustavnega zakona. Na območju te osnovne organizacije ZK je zagotovljena dejavnost LMS, ZB, AFŽ in Svobode, ki naj postane kulturno žarišče izživljanja članov ZK in njenega pravilnega usmerjanja za kulturno razvedrilo članov Osvobodilne fronte. A. K. Živo zanimanie za socialno zavarovanje Na nedavnih terenskih sestankih OF v Po predavanju so se oglasili k besedi šte-Trbovljah so ljudje pogosto postavljali vpra- Vilmi zborovalci; vdova, ki ne dobiva pokoj-šanja v zveri s prevedbo pokojnin in še dra- ni do, ker ob moževi im rti še ni bila s! ara gimi problemi s področja socialnega zavaro- 45 let, niti je zdravniška komisija ni spo-vanja. Da prizadeti dobe odgovor na svoja 1 - * “ ’ ’ J‘ '“ vprašanja, je mestni odbor OF v Trbovljah sklical množično zborovanje, ki je bilo pretekli petek v Delavskem domu. Udeležence, ki so popolnoma napolnili dvorano, je v imenu mestnega odbora OF pozdravil tov. Dolinar. Referent Okrajnega zavoda za soc. zavarovanje v Trbovljah je v krajšem predavanju govoril o sistemu po-kojninsikega zavarovanja nasploh, razložil je določila Uredbe o prevedbi pokojnin, ki je bila izdana lanskega julija, zlasti pa je tol- _ ___ _ julija, mašil najnovejše predpise, ki so izšli v začetku januarja. Ni nobenega dvoma, da je bilo z novo uredbo ustreženo stalni zahtevi upokojencev. da se pokojnine izenačijo ne glede na to, kdaj je bil kdo upokojen in da je večina upokojencev z novo pokojnino prav zadovoljna. Res je tudi, da je izvajanje določil uredbe o prevedbi pokojnin naletelo pri manjšem delu uiookojemcev na upravičeno kritiko; slabo so odrezali predvsem nekateri upokojenci, ki so prišli iz delavskega v nameščenski stalež. V kolikor gre pri tem za napake, ki so se nehote zgodile pri naglem delu, bodo Jo-te popravljene, Svetu za ljudsko zdravstvo in soc. skrbstvo je pa tudi že vposlan predlog, da se nekatera krivična določila uredbe spremene. Ob vseh teh napakah pa je treba pomisliti, da je naša ljudska oblast v kratki dobi 7 let po osvoboditvi, ko smo morali poleg neštetih drugih del obnavljati tudi porušeno domovino, popolnoma odpravila vprašanje tako imenovanih »staroupokojenoev« — problem, ki ga režimi v predvojni Jugoslaviji niso mogli rešiti v vseh 23 letih njenega obstojal. znala za nesposobno za delo, je zahtevala, da se ponovno posreduje na odločilnih mestih, naj se določila, ki za vedno vzamejo pravico do pokojnine vdovam, ki ob moževi smrti niso stare 45 let, niso delanezmožne, ali nimajo otroka do 7 let, takoj razveljavijo. To je nujno, ker vdove v starosti 40, 41 ali več -let ne najdejo zaposlitve in so navezane na podporo iz socialnega skrbstva. — Upokojeni rudniški nameščenec je grajal, da se pokojnine upokojenih jamskih paznikov prevajajo slabše kot pokojnine jamskih kopačev, dasiravno so bili skoraj vsi prej dolga leta kopači in so šele zaradi svoje marljivosti, vestnosti in sposobnosti napredovala za jamske paznike. Neki zborovalec pa je zahteval, da se jamskim kopačem spričo težavnosti njihovega dela, ki jih hitreje izčrpa kot delo v drugih poklicih, n. pr. nri brivcih, krojačih in podobno, prizna pokojnina za en pokojninski razred višjo. Vse te in še druge predloge so zborovalci odobravali. Na predlog predsednika Društva upokojencev tov. Teržana so sklenili, da se o vsoh predl-gih sestavi spomenica ter odpošlje na pristojno mesto. Pri sestavi spomenice naj sodelujejo in predloge podprejo ZKJ. OF, sindikati in AFZ. Ob koncu je spregovoril še tov. Peter Adlešič in obljubil, da bodo vse trboveljske organizacije podprle akcijo v smislu predlogov, ki so jih sprejeli zborovalci. Kakor še vselej doslej, bo naša ljudska oblast tudi sedaj razumela in upoštevala želje in koristi delovnih ljudi, prav tako seveda tudi tistih, ki danes uživajo zasluženi pokoj. — kr — NALOGE IN DELO RDEČEGA KRIŽA V zvezi z akcijo centralnega odbora RK Jugoslavije ze brezplačno dajanje krvi moramo tudi v našem okraju pod okriljem Rdečega križa začeti tako akcijo. Kakor so poročali naši časniki, je naša država dobila nekaj aparatov za sušenje plazme — aparate, ki spreminjajo kri v prah. Ta suha plazma bo železna rezerva v primerih, če ne bo na razpolago dovolj sveže krvi. Zato pozivamo vse tiste, ki bi bili pripravljeni darovati svojo kri v prid skupnosti, naj se priglasijo pri okrajnem odboru RK, seveda pa tudi lahko pri vseh odborih Rdečega križa, kjer bodo vodili seznam prostovoljnih krvodajalcev. Odbori RK naj zato pošljejo spisek prostovoljnih krvodajalcev na okrajni odbor RK, le-ta pa bo v sodelovanju s Svetom za ljudsko zdravstvo in socialno politiko okraja Trbovlje storil vse potrebno in poklical vse pri-glašence, kdaj in kje naj se zglase. V okraju Trbovlje deluje sedaj 15 tečajev za izvenarmadno žensko vzgojo. Število obveznih tečajnic znaša 342, število prostovoljnih pa 29. Tečaji se že vrše od lanskega novembra dalje. Na teh tečajih bodo dekleta pridobila znanje lz splošne higiene, nege in prehrane dojenčka, prve pomoči in protiletalske zaščite. Rdeči križ ponovno opominja, da so ta predavanja obvezna za vse mladinke v starosti 17 do 18 let. Udeležba na tečajih je slaba v Hrastniku, kjer od 64 obveznih tečajnic obiskuje tečaj povprečno le 30, v Zagorju od 45 povprečno 22, v Trbovljah pa povprečno 23 od 35 priglašenih. Najslabša je udeležba v Senožetih, kjer se dekleta sploh ne zanimajo za tečaj in se je zaradi nekaterih mladink, ki se ne zavedajo važnosti predavanja, tečaj za dva meseca zakasnil. Najboljšo udeležbo izkazujejo Radeče, Jagnjenica, Cemšenik ln Trojane, zadovoljiva pa je udeležba v Podkumu, Dolah pri Litiji, Dolu pri Hrastniku in na Polšniku. Zopet moramo poudariti, da so industrijski centri, ki bi morali prednjačiti, vedno na zadnjem mestu. Podobno je bilo tudi pri cepljenju otrok proti jetiki, ko so imeti ti kraji najslabšo udeležbo. Zategadelj je dolžnost vsakega člana RK, da se pozanima, kaj dela odbor in s tem pripomore k pozitivni dejavnosti Rdečega križa. B. S. Mladina, V. kongres je pred nami! Minilo je več kot mesec dni po konferenci LMS okraja Trbovlje, ki je analizirala delo mladine v letu 1952, opozorila na pereče probleme v ideo-loško-vzgojnem pogledu, na politično, kulturno ln gospodarsko delovanje naše mladine v družbenem življenju in ne nekatera organizacijska vprašanja, da naj tej osnovi nakaže naloge našdli mestnih in občinskih vodstev mladine za zboljšanje načina dela. Minule dni se je mladina naših centrov pogovarjala o pripravah na svoje mestne in občinske konference, ki morajo biti končane do srede tega meseca- Nove organizacijske oblike so vnesle v osnovne organizacije obilico raznovrstne zaposlitve mladine na vseh področjih družabnega življenja. Vodstva osnovnih organizacij imajo pred seboj pomembne naloge pri politično-ideolo; škem vzgajanju svojega članstva, pri usmerjanju mladine v kulturno delovanje in zdravo izživljanje, kjer so jim v pomoč novoosnovane osnovne organizacije ZK na posameznih sektorjih- Vendar pa ne moremo biti vsepovsod zadovoljni z izvajanjem sklepom okrajne konference. Mestna vodstva mladine še vedno vse pretogo usmerjajo delo osnovnih mladinskih organizacij. Pri prenašanju začrtane linije na svoja delovna področja so vse premalo samoiniciativna. Pomoč novoizvoljenim sekretariatom je neznatna, ali pa jo sploh ni (na primer v Trbovljah). Sedaj, ko se pred V. kongresom LMJ pripravljamo na mestne in občinske konference, ki imajo nalogo, da analizirajo dosedanje delo ter izluščijo najvažnejša vprašanja mladine po posameznih krajih ter jim dajo konkretno obliko dela s sestavo načrta dela, ki bo dal mladini perspektive za razvoj osnovnih organizacij, je nujno, da mestna vodstva mladine ob pomoči mestnih vodstev ZK temeljito pretresejo mladinske probleme ter pripravijo skupne načrte dela, o katerih bo mladina lahko razpravljala na konferenci, dajala svoje pripombe in sugestije za uspešnejše delo. Uspehi, ki jih je že dosegla mladina okraja Trbovlje, so nam porok, da ne bo ostala na tej poti; slavne tradicije naš® rudarske in industrijske mladine, ki so bile tolikega pomena v povojnih letih, bodo prišle spet do izraza v sedanjih organizacijskih oblikah, če bomo znali pravilno zastaviti nadaljnjo pot za utrditev naše mladinske organizacije v tistem duhu, ki ga predvideva novi statut LMJ, ki bo predložen V. koni. sU in ki bo te dni dan v široko razpravo naši mladini ter ga moramo temeljito obravnavati v vseh osnovnih organizacijah našega okraja. Mestne in občinske konference imajo važno nalogo. Vodstva, ki bodo izvoljena na teh zborovanjih, stoje pred plemenito nalogo: mladinske organizacije kot enotna politična stranka mladih ljudi bodo tudi v našem okraji* lahko usposobile mladi rod, da bo prevzemal iz rok starejših vedno večje naloge v samoupravljanju naših podjetij in v organih ljudske oblasti, kakor to določa novi ustavni zakon. V ieh dneh, ko dajemo v luči sklepov VL kongresa ZKJ našim nalogam konkretno obliko, Imejmo pred očmi le en čili’ utrjevati naša mestna in občinska vodstva mladine, da bodo lahko samostojno reševala svoje naloge in nudila P0' trebno pomoč svojim osnovnim organizacijam za samostojnejše delo na njihovem področju ter pri ideološki vzgoji naše mladine nasploh. A. K- V Zagorja so preimenovali ceste in naselja Ljudski odbor mestne občine Zagorje je nedavno razpisal anketo o preimenovanju cest in naselij v Zagorju, upoštevajoč razno predlogo prebivalstva jo anketa« komisija izdelala končni predlog, ki ga je potem potrdil odbor mestne občine na svoji seji. Ceste in naselja v Zagorju bodo imela ta-le imena; 1. Cankarjev trg — pred zagorsko osnovno šolo 2. Trboveljska cesta - od Križaniča do Hrastelja 3. Cesta Mihe Marinka - od Grčarja do Dr novška koga! Tl bodo oprezali okrog Schreiner-jevega doma, kajti to kuhanje in ti čudni pogoji ter odškodnina v denarju — tise to je tako sumljivo. možijo tako naglo, kot se — recimo, njemu. Se to leto. Za njo mora vendar balo pripraviti! Ali naj jo kupi iz pri- _____ _____________ hranjenega kupčka? Oho, kaj še! Oni Sam se je ponovno zatopil v sveto jo morajo! Iz namečka jo namerja ku- branje. Oslinil je prst in spoštljivo mencal zamaščeni vogal Talmuda. Obrnil je list, se ves nagnil nad sveto knjigo in kot na izust bral vrsto za vrsto, miže pregibal tolste ustnice. Pomel je suhe, puste dlani, da se je slišalo dotikanje uvele, suhe kože. Zmedel se je. »Mažo delajo, in spomladi se bodo raztepli za dolge mesece po svetu — nekateri peš, drugi jež, ali celo na vozeh. Jehova, udari jih, ne prizanašaj, kajti dolgov ne poravnajo. Njihovi dolgovi imajo mlade.« Počasi je zamižal in se zatopil v trgovske misli. »Koškinu niti toliko ne zaupam več, kolikor je za nohtom črnega. Koškin se je pod zimo vrnil med zapoznele. Pravil je, kod vse je ponujal svojo mažo zoper vse bolezni. Razpečal je tudi vso mažo za čevlje. Pravil je, da je do laškega morja zašel in da ga je prav morje zadržalo, da ni zašel tja daleč, koder rastejo smokve. Pravil je, da je jedel surove. Da so bolj mehke od najbolj mehkih sliv. Njemu ne dam nič na up,« se je raztogotil ob misli, da je Koškin prinesel iz tujih krajev i sukna l naglavnih rut i škornje. »Ali ne bi dobil vsega pri njemu, pri Aronu. Po vsej vasi je razbobnal cene posameznim blagom, škornjem, naglavnim rutam. Res, ceneje jih je dobil v svetu. Ati jih je moral tudi daleč nositi! Toda v svetu ni takih davkov kot tu. Tamkaj ne zbirajo tako hitro na kup; ne mudi se jim kot tu, kajti tam se hčere ne piti. Iz namečka, da. To se reče: dvignil je cene blagu svoje kramarije. Iz tega presežka bi Sara imela, če hočete, pernice in blazine, in svilo in zlatnino in cekine ... He! Ali jih bo pritisnil!« »Boričko se je vrntl kasneje. Vrnil kot Tobija. Razdajal je denar vetrovom. Nadložen je kot Job. Njega držim. Ni še star, priden je za delo, polja ima nekaj, pa čedno hišo. Ta bo Sarina. Boričko jo je zidal, Sara pa bo v njej gospodarila.* Zavil se je v oguljen kaftan, potegnil premrle noge podse, huknil v dlani, se skušal zatopiti v branje, a ni šlo. Besede so plesale pred njim, ali smisla ni ujel. Zbal se je greha. »Rajši ne brati, kot brati nezbran. Dal Oprosti mi, veliki Jahve, meni — črvu in pepelu, niču pred teboj!* Pobožno je zaprl Talmud, hukal v šipo, z nohtom Skrabal po njej, dokler ni izpraskal toliko ledu proč, da je v zahajajočem dnevu videl obrise zasneženega drevesa, vogala sosedove koče, žleba svoje hiše. Predel je misli dalje: vsaka hiša ima v bližini izvirek smrdljivega olja — Schreiner kar v kleti, pa delajo vsi v hiši. Ti cepijo preležano jelovino v tanke, pretanke pasice, drugi izrezujejo enake kolobarčke, žena zvija pasice, gospodar zleplja škatle, otrok pa jih polni z redkorumeno, smrdljivo mažo (Nadaljevanje prihodnjič) 4. Vinska cest* — od Kališnika mimo po**0-pališča proti Vinam 5. Levstikova cesta — od občine preko ^ zmovega 6. Prcšornova cesta — od spomenika p®1***** v prvi svetovni vojni do Vetrnlka 7. Gaailsk« cesta — od Dolinarja mirna silskega doma do glavne ceste 8. Cesta talcev — od občine mimo eP0*®® nika talcev do Weinbergarja 9. Partizanska cesta — od glavne ceste o**’ mo Regancina do Hauptmana 10. Vrtna ulica — mimo Močilnikarja 11. Titov« cesta — od Grčarja do Košen*11 12. Kolodvorska cesta — od Košenino do *®" lezniško postaje 13. Savska cesta — od železniške postaje P*®” ko Vakota do broda , 14. Dolonja vas — ostane nolapromcnjeno, pade le del Savske ceste 15. Polje — stavbe na »Polju« »i-er 16. Prečna pot — od Vodopivca m inv, na do rudniške kolonije 17. Kardeljeva cesta — od Grčarja do ****** v Toplicah , 18. Grajska ulica — od trga v Topil0®*1 111 mo graščino m 19. Rudarska cesta — od trga v Toplica*1 Boriška 20. Okrogarjeva cesta — «1 Mihelčiča n111" Omahneta ,.k< 21. Ebcrlova cesta - od Borlftka do rud®*** kolonije 22 Okrogarjeva kolonija - rudniška k®1®" n. 5, J a v Toplicah -3. Na breg« — »Abeslnija« 24. Cesta Otona Zupančiča — od Boriška btompišnika 25 Podkraj — ostano nespremenjeno 26. šolsk« cesta — od Boriška mimo tol« osnove šole lovi breg Medije _ šah*- 27. Podvine — Brvar 28. Belo — ostane nespromenjeno 29. Farčnlkova kolonija — rudniška ko*11® v Potočki vasi, ostane nesproroonjen •to Potošk« vas — ostane nespremenjen®’ . kor tudi vsa ostala neimenovana 0K" - 31 Kopališka cesta — od Boriška "T,«-»Vtis« -- »Stare šoje« — rudniška J vraclja — »Pod uro« — inimo Bud® šol© do dveh hiš ob železnici. Mestns0*^- Predavanje o Indiji V okviru Ljudske univerze bode — center« v Trbovljah bo v F v tek, 6. februarja, ob štirih P°P° ,!Ltv0 dvorani Delavskega doma zanlpre-predavanje »O vtisih iz Indije«, daval bo Jože Zorn iz Ljubljane. Naši čitatelji pišejo Skupščina Ljudske prosvete okraja Trbovlje Pomembna je ugotovitev predsed-n&a okrainega odbora Ljudske prosite v Trbovljah, tovariša Pavleta Kovača, ki je na skupščini v nedeljo J- februarja v svojem poročilu dejal, da je okrajni odbor Ljudske prosvete Uspel razširiti svoje delo preko plota. S tem je hotel reči, da se je kultura razširila v vse sloje delovnega ljudstva. . Na nedeljski skupščini, ki je bila T Domu Svobode v Zgornjih Trbovljah, se je zbralo preko 115 izvoljenih delegatov ter številni gostje, med nji-•hi član Izvršnega sveta LRS tovariš Boris Ziherl, tajnica LPS tov. Anka Gaber, org. sekretar OK ZKS Trbovlje tov. Janez Jesenšek, podpredsednik OLO Trbovlje tov. Viktor Burkeljc, Sekretar MK ZKS Trbovlje tov. Dušan Povše in še drugi. Referati o delu Ljudske prosvete v okraju Trbovlje so pokazali velik na- Delovnl kolektivi, zadruge, množične in družbene organizacije, društva in ustanove ter posamezniki: postanite ustanovni ali podporni člani Prešernove družbe! Ustanovni na je najmanj 25.000 dinarjev, podpornina od 5000 do 25.000 din. za posameznike pa je Podpornina od 1000 do 5000 din. Denar nakazujte na tekoči račun 601-T-290. predek in vzpon zlasti z manifestacijo celotne kulturne dejavnosti na velikem zletu »Svobode« iz vseh krajev Slovenije v Trbovljah meseca avgusta lanskega leta. Danes je v okraju deset društev »Svoboda«, ustanavljajo pa se še nova. Iz poročil in diskusije je bilo razvidno, da je opaziti največji razmah na področju gledališke dejavnosti ter pri pevskih zborih in godbah, manj pa v ostalih kulturnih odsekih. Lep uspeh je dosegla preteklo leto Ljudska univerza v Zagorju, ki je med vsemi v okraju najboljša. Diskusija je bila živahna in plodna. Najboljše je povedal delegat iz Turja, ki je govoril o razvoju domače dramske družine. Dejal je med drugim, da se v Turju poprej ni nihče zanimal za šah. Ko pa so pri IZUD ustanovili šahovsko sekcijo, se je zanimanje za to lepo igro povečalo. Zastopnik »Svobode« v Lokah-Kisovcu pa je poudaril, da je v Ljudski prosveti potrebno večje sodelovanje naše inteligence. Lepo je nakazal nekaj misli o delu na ljudskoprosvetnem področju gost iz Ljubljane, član Izvršnega sveta LRS tov. Boris Ziherl. Razpravljali so tudi o Prešernovi družbi ter o boljši pripravi raznih proslav. Ob zaključku je bil izvoljen nov odbor Ljudske prosvete okraja Trbovlje, prav tako je skupščina sprejela sKlepe za delo v letu 1953. Podrobno poročilo o delu Ljudske prosvete in govor tov. Borisa Ziherla bomo prinesli v prihodnji številki Delo in problemi „Svobode“ v Dobrni , Tudi o »Svobodi« na Dobrni se malo sliši V1 Piše. Kaj neki deda to društvo, kakšno te njeeovo življenje v tem izrazito proletarcem kraju! Dobrna je eno izmed najstarej-naselij v Trbovljah, ki v predapriteki VUgosiaviji ni imelo nobenih možnosti za Kmturn© delo in izživljanje. V prvih letih po osvoboditvi je teren OF rjjvel kulturno dejavnost tako, da j© imela gladina v6aj malo zadoščenja. Tudi »indija mi pododbor je dosti pomagal. Lansko leto ©e je v zgodnji spomladi na pobudo OF mestnega komiteja ZKS Trbovlje 6ešel Jaiolativni odbor za ustanovitev »Svobode« Dobrni. To prizadevanje je naletelo na razumevanje in podporo naše ljudske oblasti, {ter moramo posebno omeniti tov. Jožeta *mla. Dne 27. aprila lanskega leta na U. oblet-juco OF je bil ustanovni občni zbor »Svo-Ne« na Dobrni (prvi v Sloveniji!), s čimer te bil postavljen širok temelj za kulturno-J^>svetno dejavnost na tem sektorju Trbo-JJj*j. V odbor društva so bili izvoljeni sami jjmdi ljudje, ki so resno poprijeli za delo. f^e smemo pa seveda tu prezreti starejših .JUdi, ki so požrtvovalno pomagali orati le-Trdo je bilo dosedanje delo, vendar te naše geslo: »Kulturo najširšim ljudskim JJJnožicam!« globoko odjeknilo v ljudeh. Po-Jtegajo nam pri vsakem delu, ker vedo, da J®1© na pravi poti. Tudi politični aktiv, ko-^niati in frontovci nam nudijo pomoč. 1 c© razčlenimo delo »Svobode« v lanskem ^dimo da je bilo na eni strani mnogo *°roeno, na drugi pa spet zelo malo. Kje je vzrokt V prvi vrsti manjkajo društvu prostori, da bi ljudem lahko nudili več kulturnega užitka. Mala dvoranica ne ustreza predvidenemu delu. Ta dvoranica meri le 12 X 5 m ki je v leseni zgradbi. Poleg dvorane pa stanuje družina, tako da nismo mogli imeti rednih vaj, £er se vse sliši skozi lesene stene, kar moti stanovalca in nas. Mnogo intervencij smo napravili lansko leto, končno smo z razumevanjem ljudske oblasti dobili pomoč. Pri ureditvi društvenih prostorov, ki smo jo hoteli izvesti še lansko leto, pa nas je prehitel mraz in sneg, tako da bomo to dolu lahko opravili šele letos. Kljub pomanjkanju prostorov, ki so osnova za uspešno kulturno delo, smo lansko leto vendar priredili več iger, proslav, kinopred-stav, uredili knjižnico itd. Na pobudo društva so lansko jesen ustanovili tudi Športno društvo »Dobrna«, s katerim tesno sodelujemo. Posebno moramo pohvaliti mladinski oder, ki sp zelo uveljavlja. Za novoletno jelko je priredil igro »Dedek Mraz« s petjem in plesom v zadovoljstvo vseh, tako da so ljudje zahtevali ponovitev igre. Začeli smo tudi s predavanji o vzgoji mladine, o socialnem zavarovanju, z zdravniškimi predavanji itd., ki ljudi zanimajo in jih polnoštevilno obiskujejo- »Svoboda« Dobrna ima možnosti za nart alu ji razvoj, treba pa bo še dosti storiti. Prepričani smo, da bomo z razumevanjem in podporo naše ljudske oblasti zagotovili Dobrni najširši kulturni razmah in dokazati našim ljudem, da ©mo vredni njihovega zaupanja. V. T. Pred ustanovnim občnim zborom litijske »Svobode« Delavska kultumoprosvetna dejav-ima v Litiji že precejšnjo tradi-2?°' saj je tako društvo delovalo v Li-takoj po prvi svetovni vojni in do tedaj, dokler ni vlada predapril-,*e Jugoslavije zatrla po znanem uspe-v 01 delavskem izletu v Celju leta 1935 89 društva »Svobod«. Ko so lani začeli z ustanavljanjem , v?bod«, se je zbral tudi v Litiji ini-*f«vni odbor. Člani tega pripravljal-odbora so sodelovali tudi na lan-lja^l11 velikem zboru »Svobod« v Trbov-Tov. Nace Kres je takrat celo no-1 Ustavo predvojne »Svobode«, ki smo jo pod težkimi okolnostmi ohranili vse doslej. Iniciativni odbor pa zaradi tehničnih zadržkov vse doslej ni sklical rednega ustanovnega občnega zbora. Na zadnjem posvetu članstva »Svobode«, ki se ga je udeležil tudi predsednik okrajnega ljudskega odbora Ljubljana-okolica tov. Miha Berčič iz Ljubljane, je bilo sklenjeno, da bo ustanovni občni zbor litijske »Svobode« v prvi polovici februarja. Dolžnost vseh Litijanov in okoličanov je, da pristopijo k društvu »Svoboda« to se udeleže tudi ustanovnega občnega zbora. Nekaj misli o delovanja »Svobode« Toplice Že precej časa je minilo, odkar so ustanovili delavsko prosvetno društvo »Svoboda« Toplice, vendar doslej nismo dosti čmli o delovanju tega društva ali va skoraj nič. Prav gotovo tudi nekaj članov ne ve, kaj je društvo napravilo od svoje ustanovitve. Predvsem je vredno omeniti ustanovitev ženskega pevskega zbora. Vse od leta 1£K8 v Zagorju ni bilo takšnega zbora, zato je njegova ponovna obnovitev precejšen korak naprej za večjo kulturno dejavnost naših tovarišic. Razveseljivo je zlasti to, da so v ženski pevski zbor vstopile tudi mladinke. Ko so se pevke predstavile na proslavi 29. novembra, so bile deležne nemajhnega pritrjevanja. Društvo pa tudi ni pozabilo za zabavo naših najmlajših. Ustanovilo je lutkarsko gledališče, ki je že dalo svojo prvo predstavo. Upajmo, da bo to gledališče še nadalje skrbelo za razvedrilo naših malih. Omembe vredno je nadalje delovanje meškega pevskega zbora, ki nastopa pod svojim starim imenom »Vesna«. Ta zbor ima veliko tradicijo, 6aj delajo člani v njem že nad dvajset let. V zadnjem času so ustanovili tudi dra-matsko družino. Ker bomo kmalu stali pred zaključkom šestmesečnega tekmovanja, bo treba še mnogo trdega dela, da bo društvo pokazalo nspehe tudi na tem področju kulturne dejavnosti Zato pozivamo ponovno vse tiste, ki stoje ob strani, da se vključijo v kulturno delo. kajti le tedaj bo društvo živelo in se razvijalo v smislu smernic prvega kongresa naših »Svobod«. M. V. Ameriški film »Prostor na soncu« (po Dreiserjevem romanu »Ameriška tragedija«) George Eastman je reven, toda častihlepen 6in misijonarja neke verske sekte. Bogati stric, tovarnar, ga je povabil k sebi in ga zaposlil kot delavca. Da pa ne bi umazal rodbinske Časti, se George ni smel družiti s svojimi tovariši pri delu, zato je tudi ljubezen z delavko Aliče skrival. Stric je videl nečakovo sposobnost; povišal ga je, odprl mu je vrata v boljšo družbo, med sebi enake. Tam je George srečal Angelo Vicker-sovo, bogato in lepo razvajenko, se vanjo zaljubil, na Aliče je pa počasi pozabil. Toda Aliče ni pozabila nanj. Iz njune ljubezni se je spočel otrok. Aliče je rotila Georgea, naj jo poroči. Neumna delavka je grozila Georgeu, da mu bo uničila kariero in to ravno tedaj, ko bi se moral poročiti z Angelo. V znalo za krivega naklepnega umora in poslalo na električni stol. Va« f/\ cionr ua ni TIrAittAri/Wa »Am ga je ljudi. Film bo na sporedu v bližnjih dneh v kinu »Svoboda-center«, Trbovlje (Delavski dom). Georgeu g« je rodila grda misel na umor. Vzel je AJice s seboj na izlet. S čolnom sta se vošdla po nekem samotnem jozoru. Ves vročičen jo je skušal utopiti, toda Alke mu je videla v srce. Obupana je nazadnje sama v čolnu tako čudno poskočila, da sta oba padla v vodo. George se je rešil, Aliče pa je z otrokom pod srcem utonila. Ali je bil George morilec ali ne! Sodišče ga je epo- Kino »Svoboda-center« v Trbovljah (Delavski dom) bo predvajal od petka do torka ameriški film Prostor na sonca Ker je film izredno dolg, vabimo ktooobiskovalce, da pridejo pravočasno k predstavam, ki bodo ob 5. to ob pol 8. uri zvečer, v nedeljo pa ob 3., pol 6. to 8. uri zvečer. Tednik odpade. Film je odlične vsebine, zato ga vsesn toplo priporočamo. Kino »Svoboda«, Trbovlje II pa ima na sporedu angleški film Mandy Razpored predstav bo razviden iz lepakov in reklamnih omaric. — Pripominjamo, da so ta film ravno te dni z velikim uspehom igrali v Ljubljani, zato ga ne zamudite. Novice iz Litije in okolice SMRT PROSVETNEGA DELAVCA V Novem mestu so pokopali . 74-5 etn ega upokojenega učitelja Vekoslava Lilijo, ki je preživel vsa svoja službena leta v našem Zasavju in sicer v Šeutlambertu, sedaj imenovanem Senožeti, ter nato na Polšniku nad Litijo; oba kraja sta v sedanjem trboveljskem okraju, medtem ko sta bila v času Litijevega učiteljevanja v litijskem okraju. Vekoslav Lilija se je rodil 21. junija 1879 kot čevljarjev sin s številno družino v Goto vi j ah v Savinjski dolini. Leta 1906 je dovršil učiteljišče, nakaT je nastopil službo v Sentlambertu nad Savo, od tam pa je bil premeščen v Polšnik. Ves trud je vložil v zidavo novega šolskega poslopja; ta šola je bila pred II. svetovno vojno ena najlepši h šol v naših zasavskih hribih, med vojno je bila uničena m jo prav zdaj Polšndčani spet obnavljajo. To je bil velik praznik naprednega Polšni-ka, ko je dobil leta 1912 novo šolsko poslopje Upravitelj Vekoslav Lilija pa j© 1© malo časa užival uspehe svojega dela. Moral je v prvo svetovno vojno. Na srbski fronti je bil ujet in se je kot patriot pridružil Srbom, ter se jim priključil pri umiku čez Albanijo. Na tej svoji poti je doživel mnogo grozot, ki jih ie ©voj čas objavil v tisku. Med najbolj strahotne spomine je štel čas, ko je grozna lakota v albanskih hribih prisilil© begunce, da so jedi1 — človeško meso... Na tej Golgoti preko albanskih planin je mnogo beguncev umTlo, polšniški upravitelj Lilija pa je le izdržal in dospel na obalo Jadranskega morja, od koder so ga zavezniške ladje prepeljalo v Francijo. Po vojni se je vrnil na Polšnik in nadaljeval s proučevanjem, vse do tedaj, ko io stopil v pokoj in se preselil v Novo mesto. Na pokojnega Vekoslava Lilijo hranijo Polšničani še mnogo spominov; še v zadnjih letih se je rad vračal med svoje Polšničane Vekoslav Lilija je bil vnet čebelar in planinec. Celo kot upokojenec je hodil stalno iz Novega mesta na Gorjance. Prav na zad-njem občnem zboru novomeškega planinske* Tragična smrt gasilskega funkcionarja v Jablaniški dolini Na pokopališču na Libergi eo pokopali ob lepi udeležbi gasilcev iz Jablaniške doline. Kostrevnice in Smartna 53-detnega trdnega gospodarja Lojzeta Straha, po domače Streklja Iz Cerovce. Mož se je ponesrečil pri nakladanju živinske krme, ko je padel s poda in zadobil hude notranje poškodb«. Nekaj dni po tragičnem padcu je preminul. Pokojni Strekelj je bil vnet gasilec in dolgoletni blagajnik gasilske čete v Jablaniški dolini. Pri odprtem grobn se J* poslovil od dobrega gasilskega tovariša poveljnik Jablaniške gasilske čete France Ponebšek Iz Gradiških lazov, šmarski pevol pa so mn zapeli nagrobnioo. Gasilci litijskega okoliša bodo ohranili pokojnega tovariša v prijateljskom spominu. ga društva so, malo pred lilijevo smrtjo, imenovali planinsko pot, ki vodi od Tovarne v Gorjancih do znanega studenca Gospodične, za Lilijevo pot Pokojni Lilija je imel obilo smisla za humor. Tako so znana še sedaj njegova zabavna tolmačenja, da je med najstarejšimi jeziki ravno naš slovenski, ki je dajal osnovo vsem ostalim, tudi klasičnim jezikom. Rimska boginja Diana je dobila ime od slovenske besede »zdivjana«, ker se je na lovu precej razvnela in zato dobila tako ime. Gorski orjak Gavriskanar pa je dobil ime zato, ker so se prvi izletniki na tem hribu zadovoljivo lepo — sankali ... Takih ie znal hudomušni Lilija še dosti razdreti. Že nekdaj za revolucionarne ideje zavzetega zasavskega učitelja Lilijo bomo ohranili v lepem, prijateljskem spominu. Pokojnikovi vdovi in sinu Bogomilu, prosvetnemu delavcu v Postojni, iskreno sožalje vseh Zasavcev, ki so poznali vrlega učitelja Vekoslava in ga bodo ohranili v prijaznem spominu. —ji — Letos je v zasavskih revirjih mnogo divjih prašičev V tej zimi se klati po zasavskih gozdovih obilo divjih prašičev. Na dosedanjih pogonih so jih litijski lovci že tudi nekai ustrelili. Konec januarja je bilo spet nad sto litijskih lovcev in gonjačev v gozdovih Reke. Tam so pregnali nad trideset divjih prašičev. Lovci so oddaji nanje 35 strelov, sreča Pa se je nasmehnila le dvema lovcema in sicer posestniku Medvedu z Ljubeča in znanemu litijskemu starešini Toaletnemu Jožetu Borišku, ki ie to pot ustrelil brejo divjo svinjo, s šestimi mladički. Lovski starešina Borišek je nstrelil v letošnji sezoni že drugega neresca, kar ie dokaz, da ima kljub častitim letom še zmeraj bistro oko In zanesljivo roko. V tej zimi bodo litijski lovci Še večkrat stopili pro*i zverinam, ki delajo našemu kmetu toliko škodo Po računih na okrajnem ljudskem odboru Ljubija na-okolica znaša kmetom od divjih prašičev prizadejana škoda celo več. kakor prinaša lovska zakupnina v vseh 40 občinah ljubijansko-okoli-škega okraja. 0 koncertu učite!fskega pevskega zbora v Trbovi ah Minuli torek je bil za Trbovlje napovedan koncert Učiteljskega pevskega zbora, njihov tretji po ustanovitvi in prvi na našem podeželju. Uvodoma je poudaril član zbora na koncertu, da je zbor prišel namenoma najprej v Trbovlje, da bi s tem podčrtal povezavo vsega slovenskega učiteljstva z revolucionarnimi Trbovljami to da prinese svojo pesem najprej v dolino, ki je že od nekdaj znana po svojih pevskih tradicijah. Pred napolnjeno dvorano Delavskega doma v Trbovljah je nastopil zbor z okoli 80 pevci to pevkami, ki ga je v odsotnosti dirigenta zbora Rada Simonitija vodil tovariš Janko Gregorc. Zbor je odpel v dveh delih vrsto narodnih to umetnih pesmi, pretežno Adamičevih. Ker zbor ni bil ustanovljen z namenom, da bi skušal doseči kakršno koli vrhunsko stopnjo, temveč zaradi veliko globljega vzroka, namreč da bi se v zboru izurili podeželski pevovodje, ki naj bi posredovali gojitev naše narodne to umetne pesmi našemu podeželju širom po Sloveniji, mislimo, da ne bi bilo umestno strokovno ocenjevati zbora, ki so ga v ostalem že kritizirali poklicni kritiki našega kulturnega središča. Podčrtajmo naj le, da je bilo trboveljsko poslušalstvo z izvedbo koncerta zadovoljno. K že omenjeni kritiki bi radi pri- pomnili le to, da bi bilo najbrž zelo koristno za celoten zbor in za njegove bodoče uspehe, če bi pri prihodnji avdiciji sprejeli med njegovo članstvo čimveč mlajših pevcev to pevk, ki bi s svojimi svežimi glasovi prav gotovo dvignili kvaliteto zbora. Je pa nekaj drugega, česar se moramo dotakniti. Gre namreč za sprejem gostov v Trbovljah. Zbor je bil najavljen to Trboveljčani so bili o prihodu gostov obveščeni, še posebej pa vse »Svobode« v Trbovljah, ki so prve poklicane, da skrbe za podobne, pa čeprav vljudnostne obiske. In kaj se je zgodilo? Ob prihodu gostov je bilo zbrano nekaj Zorjanov in članov Slavčka — in konec. Niti toliko jih ni bilo, da bi jih lahko oficialno pozdravili, kje še, da bi jim kaj zapeli v pozdrav. Tudi godba, ki je bila do sedaj še pri vsakem, dostikrat manj pomembnem sprejemu, je tokrat izostala. Se več! Ce pride v trboveljsko dolino učiteljstvo iz vse Slovenije, bi pričakovali, da bi se udeležilo sprejema svojih tovarišev vsaj učiteljstvo Trbovelj. Pa razen štirih častnih izjem nikjer nikogar. Sedaj si pa samo zamislimo, kaj bo pripovedoval ta ali oni učitelj v Goriških brdih, Prekmurju to kjer koli o kulturnih in gostoljubnih Trbovljah, ki stoje na čelu graditeljev socializma v Sloveniji... ®arl “a),no ,n. rH,,ovedn„ pogledal na ‘‘•‘aru n, !,!! v«*ndar ho ra/en t njegovega » 1 ” Prebrntl nobena droga mlael J'11 "mo0f„„1Vil,t'’reke) Uhan. »pri ’Se*t. itr V "l1,11 1'rerterics Kmera.« »To i /l mirni. id»rnll Krateni nL "o motim dvoma si»ar se. če ""»II, mo,lm. tiče tud« vas Ali bi ili > *%e| u ,‘«l>rn|riJ'''' odgovoril Renten, *a*>tevai „aV drug avtomobil V trenutku, ko Je Chan hotel stopiti v vozilo. t» le iz mraka Iztrgal zasopel ntoikl m ga ustavil. »Kdo Je v vozu skupaj s Flanneryjein?« Je vprnkal Klil Itankeen. urednik »Globusa«, ki J« bil vedno tam. kjer se ga nihče ni nadejal. »Zgodilo »c je vse *ako. kakor sem vam bil te popre) razlagal Prijeli smo ga.« mu Je povedal Chan •Kaj ina>nrja Duranda?« »Prav njega.« »Takoj bom z nekaj besedami brzojavil novico svojemu listu. Hvala vam. Izpolnili ste svojo obljubo.« »To Je moja stara navada.« Je ponosno odvrnil Clinn »In Iteatemf V kakknt zvezi Je z vsemi temi dne«,d. it« »V nikakržni Zmotili »mo se.« »Skoda!« Je vzkliknil Rankeen. »toda se daj moram hitri, v uredništvo K vnm bom prtiel kasm ie. ds ine boste seznanili » vse ml podrobnostmi. Velikanska vam hvala!« Chan je stopil t vozilo, nakar aa m vsi odpeljali na Kirkov dom. »Ali smem upati, da mi boste odpustili mojo pregreho!« Je vpračai Kltajee Kirka. »Mislim namreč na tisto pismo, ki ga nisem takoj oddal na poito in v katerem Je bilo vabilo majorjn Durandu za vstop v klub.« »Zakaj vam neki ne bi odpustil?« je smeje se odgovoril Kirk. »Ce tega pisma ne bi pridržal za nekaj časa In ga ne nosil v svojem žepu, bi Durand prišel v klub ln od tam odnesel tisto, kar je rabil. In steer prej, preden bi mu bili za petami.« »To Je točno,« Je odgovoril Kirk. »Od kdaj pa vi spremljate ln opazujete Du-rauda?« »To vam bom kasneje na dolgo in široko razložil. NedaJ pa le toliko; major Durand je bil edini človek na svetu, kt je Imel korist od tega. da ne izsledimo Eve Durand.« »Za božju voljo, kako je to mogoče?« »Zal ne znam delati Čadežev, pa vendar upam, da bomo v kratkem zvedeli vso resnico. Mordr bi nam pa polkovnik Reatem v tej stvari znal povedati kaj več?« Iz teme Je polkovnik spregovoril s hladnim In enoličnim glasom: »Sit sem tega laganja,« Je dejal. »Dejansko bi vam lahko mnogokaj razložil, pa vendar tega ne bom storil. Nekoč sem dal častno besedo. Kakor vi. gospod Chan. tudi jas spoštujem dano besedo.« »Kaže, da Imava precej skupnih potez, o katerih pa ne vein, koliko ao priporočljive za širšo uporabo,« je smeje se dejal Cban. Tudi Reatem »e Je nasmehnil. »Sicer pa. hvala vam za Izjavo, ki ste Jo dali časnikarju, da Jaz osebno nisem v nobeni zvezi s to zadevo«. »Edinole upanje gojim, da bodo namreč dogodki opravičili tisto mojo izjavo,« je rekel Chan. Izstopili so pred Klrkovlm nebotičnikom se novzepell v vilo Paradjr Je že bil odpeljal Klanneryja. Duffa In njunega ujetnika. »Končno smo tn,« jih Je suho sprejel Flannery »Gospod Kirk, dajte ml sedaj tisti ključi« Kirk je stopil k evojl pisalni miz! in potegnil sveženj ključev sir« Frcderlka. Flannery j? c Dnffovo pomočjo hitro odprl torbico sira Fredertka. Charlle Chan se Je zleknil v naslanjač, začel pomežlkovatj 1 g svojimi šlljastimi očmi ln se Lagledai v majorja Duranda Ta je sedel v kotu sobe s sklonjeno glavo ln z očmi, uprtimi v preprogo. »Sevedal« je vzkliknil nadzornik Duft. »Sedaj ni nobenega dvoma več! To Je torbica sira Frcderlka in tukaj . . je tisto, kar smo iskali,« je rekel In potegnil Iz torbice kos papirja na katerem je bilo nekaj na stroju napisanih stavkov: »To so zapiski o zglnotju Eve Durand.« Začel je brati ta papir Flannery se je obrnil k Dnrandu: »Z vami smo, kakor kaže, popolnoma na jasnem. Od kod imate tisti karton, na podlagi katerega ste dobili torbico sira Frede rika?« Durand je molčal. »lioin Pa Jaz odgovoril mesto njega,« je rekel Chan »Potegnil Je ta listič iz denarnice sira Frcoerica tisto noč. ko Je ubil tega dostojanstvenega človeka-« »Torej to pomeni, da ste bili že poprej v San Franciscu?« Je nadaljeval z zasliševanjem Flannery. Durand je dvignil oči »Seveda je bil tu,« je nadaljeval Chan namesto majorja »Nadzornik Flannery. kma !u bodo tu vsi časnikarji In vas bodo začeli spraševati, kako ste prijeli tega nevarnega zločinca Ali ne bi bilo najbolje, če vam takoj razložim vse podrobnosti, da boste lahko odgovarjali na vsa nastavljena vprašanja?« Flannery Je ..»špičil ušesa. »Tedaj pazite!« Je začel Chan. »Oh! Suj sploh ne vem. kje začeti -< Vmes se je vtaknil Duff: »Po mojem mnenju M morali začeti od trenutka, ko ste prvikrat začeli sumiti Duranda,« Je predlagal, potem pa mirno naprej bral dokumente, ki jih je vzel lz torbice-Chan je prikimal; ... »To se Je začelo tukajle, v tej sobi, In sicer tisti večer, ko Je Durand prvikrat prišel. Ali ste že slišali, gospod nadzornik — nikar se ne bojte, ne ere za noben starinski kitajski pregovor — ali ste že slišali, da so Kitajci silno občutljivi za vtise In da Imajo neke posebne duhovne poteze? To Je prava resnica, en sam pogled, ena sama kretnja In en sam glas zadostujejo, da se pri nas v glavi ustvari posebno stanje. Navzoč som bil. ko Je gospod Kirk ponudil majorju, da mu bo poslal vabilo za klub. Hitra hvala ma jorja me Je opomnila, da sem postal pozoren. Takoi sem si začel postavljati vprašanja; kakšno korist naj bi imel major od tega. da dobi pristop med družabne kroge San Francisca? Ali ni morda on tisti, k| ga iščemo? Ne . to Je nemogoče! Ali pa bi sicer prišel iz Ne»v Vorka sem v družbi nadzornika Duffa? Tu sem obstal In sc zamislil. Kaj smo o tem zvedeli od nadzornika Duffaf Ko je Izstopil iz vlaka v Chicagu, je opazil, da je major Izstopil lz istega voza. AH Je mogoče, da se ie nekomu posrečilo preslepiti Duffa? Tedaj mi ie nadzornik Duff izkazal veliko čast ln me povabil na večerjo. Med to večerjo sem poskušal kaj zvedeti. Vljudno sem ga vprašal ali Je »a lastne oči videl majorja Durti.da v vlaku med New Yorkom ln Chicagom. Ne, ni ga videl. Prvič ga je opazil šele v Chicagu na postaji. Durand mn je. rekel, da »e ie pripeljal z istim vlakom. Povedal mu Je. da potuje v San Francisco. Isto noč sta skupaj stopila v vlak, ki ju je popeljal v naš kraj. Sedaj postaja stvar že verjetnejša. Neredko se dogodi, da se morilci vračajo na kraj svojega zločina. Ce človek upošteva čas. ki Je potekel od umora, potem vidi, da je major lahko mirno prispel do Chicaga in se od lam spel vrnil skupaj z nadzornikom Duffom Od tedaj sem stalno mislil nanj Opozarjam vas, da sem opazil pr/ kosilu, ko nam Je sir Frederik pripovedoval o zginotju Eve Durand, nrecet čudnih in nerazumljivih mest v njegovem pripovedovanju. Tako se ie na primer odločil, da odide v Pcshawar, poprej pa je obiska! sira Georgea Manringa. ujca Eve lluraudove Ali mu ne bi mogel njen mož, ki se je tedaj mudil v Angliji, dati mnogo več In točnejšlh pojasnil, kako, pa njen ujec? Zakaj se sir Frederik ni obrnlh nanj? To me je privedlo do novega razmišljanja. Stalno sem grebel po svojih možganih, da bi si razložil pomen tistega zvezka letnega poročila Cosmopolltan Ciuha, ki smo ga našli zraven trupla sira Fredertka. Nekoč me je gospod Kirk povabi! na kosilo v klub In Je tedaj svojo torbico Izročil v garderobi. Opazil sem. da Je dobil za plašč kovlnasto znamko. za torbleo p« majhen karton, na katerega je stari garderobar s svjGo drhtečo roko napisal, kakšen predmet irj^ je bil izročen v varstvo. (Daljo prihodnjič) \Y\ 9povT Nogometni turnir v Hrastniku V nedeljo 1. februarja so zasavski nogometni klubi odigrali turnir, ki so se ga udeležili Rudar I in XI, Retje in Dobrna iz Trbovelj, Proletarec I iz Zagorja ter Bratstvo iz Hrastnika. Turnir bi moral biti že lanskega decembra v počastitev Dneva JLA, vendar je bil zaradi terenskih neprilik preložen na pozneje. Turnirja se ni udeležilo moštvo Svobode iz Kisovca, ker so imeli istega Gostovanje grbinskih igralcev NTS v Zagorju Skupina igTaJoev namiznega tenisa iz Grbina pri Litiji je gostovala v eolskih počit-nieah v Zagorju. Zagorjani so postavili proti (poetom iz Litije svoje najboljše igralce; zmagali so Zagorjani in s tem utrdili sloves, da so med najboljšimi namiznoteniškimi igralci v Zasavju. V zadnjem času vlada med litijsko mladino izredno zanimanje za ta lepi in zdravi šport. Občni zbor Avtomoto društva v Hrastniku Avtomoto društvo v Hrastniku je pred nedavnim polagalo račun o svojem delu v preteklem letu. Iz diskusije na občnem zboru smo razvi-deLi, da je bilo delo društva lansko leto uspešno. Društvo ima vse možnosti za napredek, saj razpolaga s svojim avtomobilom na dvema motornima kolesoma. Prav tako infra društvo garažo s primernim orodjem. Društvo je preteklo leto organiziralo uspešne gorske motociklistične tekme na progi Hrastnik—Sv. Katarina. Priredilo je tudi vrtno veselico, ki je v finančnem po-gledu uspela Za vzgoio mladega šoferskega kadra je društvo priredilo večmesečni tečaj. Tečajniki eo se poleg prisvojitve teoretičnega znanja urili tudi v praktičnih vožnjah. Krona vseh uspehov pa je bil najbrž izipit tečajnikov pred izpitno komisijo, saj je od 17 prijav* I jeni h kandidatov za šoferje napravilo izpit 16 tovarišev, eden pa bo lahko izpit še ponovil. Občni zbor je izrekel priznanj© tov. DodežaJeku in tov. Lazniku za vložen trud pri vzgoji mladih vozačev. Občni zbor pa je tudi grajal nekatere napake. med njimi premajhno delavnost posameznih odbornikov, kar pa gre največ na račun preobremenjenosti v drugih organizacijah in v poklicnem delu. Nov 16-61 anski odbor si je zadal nalogo, da bo dele v društvu še bolj poživil. Tako je ta odbor na svoji prvi seji sklenil, da bo tudi letos organiziral tečaj za vse, ki želijo delati izpit za šoferja. Želeti pa bi bilo, da bi se v ta tečaj priglasili tudi taki mladinci, ki nimajo svojega vozila, saj se bodo tečajniki lahko urili na društvenih motorjih in avtomobilu. R. Gledališče »Svobode-center« Trbovlje ponovi v nedeljo, dne 8. februarja 1953 ob 7.30 zvečer v dvorani Delavskega doma igro s petjem v 3 dejanjih »PESEM S CESTE« Vstopnice so v predprodaji v trgovini Državne založbe v Trbovljah. Cene običajne. Uspel družabni večer trboveljskih planincev V okviru proslave 60-letnice planinstva v Sloveniji je PD Trbovlje priredilo za svoje Ujame in njihove svojce družaben večer. Planinci so na tej prireditvi izmenjavali misli, obujali opomine na lepa doživetja v naših gorah in delali načrte za bodoče dole v bližnji sezoni. Za razvedrilo je skrbel Skoberne-tov trlo. Namen prireditve je bil da se člani med seboj spoznajo, da izmenjajo misli glede dela v društvu, da se pogovore e planinski koči in kaj naj store za razširitev kroga članstva, zlasti pa med mladino, prav tako, kako pridobiti čim več naročnikov na »Planinski vestnik«. Ob tej priložnosti Je predsednik društva izročil dvema najstarejšima članoma tovarišu Kariu Bežnnn in tov. Poldetu Majdiču sliko Mrzlice s posvetilom Predsednik je izrekel željo, da bi oba še mnogo let zahajala v naše lepe planine in da bi živela še mnogo let zdrava in zadovoljna. Oba sta se ganjena zahvalila za nepričakovano pazljivost; tov. Majdič je dejal, da je še naprej pripravljen delati v upravnem odboru društva, tov. Režim pa je govoril o svojih lepih doživetjih v planinah. Prireditev je uspela. Ko se se planinci poslavljali, so si želeli svidenja v planinah in da bi društvo še priredilo take uspele družabne večere. Ko-Ra. dne smučarsko tekmovanje. To moštvo se bo udeležilo nadaljevanja turnirja, ki bo v nedeljo 8. februarja, kjer bo nastopilo z Bratstvom. Preteklo nedeljo so klubi dosegli sledeče rezultate: Dobrna : Retje 2:1, Proletarec I : Rudar II 0:2, Rudar I : Bratstvo I 7:1. V nedeljo 8. t m. bodo igrali Rudar I in Rudar II, Dobrna iz Trbovelj, Svoboda iz Kisovca ter Bratstvo iz Hrastnika. Zmagovalec bo prejel prehodni pokal, darilo Okrajnega odbora Zveze borcev v Trbovljah. Smučarski tečaj trboveljskih pionirjev Smučarski klub »Rudar« je priredil med zimskimi šolskimi počitnicami 10-dnevni smučatrski tečaj ki se ga je udeležilo okrog 22 pionirjev. Med njimi so bili tudi lanski prvaki šolskega pionirskega tekmovanja. Vodja tečaja je bila prof. Ema Hauckova, ki je marljivo in točno ob določeni uri pcv stavila fante na določeno smučišče. Učitelj tečaja jo bil tov. Tone Jerin ter pomočnik tov. Vila Toman. Pionirji so predelali vso osnovo smučanja in se naučili prilično lepe drž© in pravilnega predklona. Ta tečaj in pridobljeno znanje bo pionirjem osnova za šolsko tekmovanje, ki bi že moralo biti ob proslavi novoletne jelke 31. decembra, a so ga morali zaradi slabih snežnih razmer opustiti. To tekmovanj© bo v kratkem v dolini, če še zapade kaj snega, drugače pa na naših planinah. Za to tekmovanje sta pripravila tov. J Dolinar »n tov. P. Adiešič sporazumno z MLO Trbovlje krasna darila za smučarje in sankače. Pionirji bodo nadalje tekmovali š© za okrajno in štajersko tekmovanje. Lanskoletne prvake šolskega smuškega tekmovanja in ostale pionirje opozarjamo, da pridno vadijo in izkoriščajo na tečaju pridobljeno znanje Čaka jih hnda borba in težka naloga za častno zastopstvo naše črne doline in celega okraja. Odbor. 300 Zagorjanov na občnem zboru Na nedavnem občnem zboru ŠD Proletarec v Zagorju se je zbralo nad 300 ljubiteljev športa. Iz poročil je bilo razvidno, da so največ pozornosti v stari upravi polagali nogometu, manj pa drugim športom. Premalo je balo storjenega tudi za strokovni in moral-no-politični napredek članstva, pa tudi s »Partizanom« ni bilo nobenega sodelovanja. Kljub temu pa je društvo doseglo precej uspehov, zlasti med kegljači, ki so si zgradili moderno dvo-stezno kegljišče v rekordnem času. Narašča tudi zanimanje za namizni tenis in se je v to sekcijo v zadnjem času vključilo nad 70 pristašev tega športa. Ob zaključku so 10 najbolj požrtvovalnim članom izročili spominske plakete. Avtomoto društvo v Zagorju bo začelo spet delati Avtomoto društvo v Zagorju ie bilo v prvi polovici lanskega leta precej delavno. Organiziralo je šoferski tečaj ter priredilo nekaj izletov v razne predele naše ožje domovine. Toda teoretični tečaj, ki ga je z začetku obiskovalo 45 reflektantov, večinoma mladincev, ni popolnoma uspel. Tečajniki so predelali že skoraj vso teoretično snov, morali bi pa imeti med tečajem praktične vaje z motornim vozilom, toda avto je bil skoraj ves čas v popravilu. Tečaj niki so zaradi tega zgubili veselje do obiska predavanj, tako da so s tečajem prenehali. Na zadnjem občnem zboru društva so obravnavali tudi to vprašanje ter sklenili tečaj ponoviti. Tečaj bo od 15. marca do 1. aprila t. 1„ nato pa do 15. aprila praktične vaje na motornem vozilu, nakar bodo tečajniki polagali izpite. Republiški odbor ie obljubil društvu primeren avto in motorno lcolo za učne svrhe. — Na občnem zboru so poudarili potrebo po garaži in mali delavnici, kjer bodo člani lahko popravljali svoja vozila. Prav tako so ugotovili, da je bilo premalo povezave med odborom in članstvom, kar bodo letos popravili. Ob koncu I. polletja na gimnaziji v Trbovt ah Z letošnjim šolskim letom se je trboveljska gimnazija nekoliko sprostila. Ob koncu oktobra so se dijaki vselili v nove prostore, ki jih je šola pridobila s prizidkoma na obeh straneh starega šolskega poslopja. Postaviti je bilo treba tudi novo peč za centralno kurjavo, pa so stroški narasli na preko sodem milijonov dinarjev, zato ni bilo mogoče napraviti še nadzidave stranskih traktov. Vse stroške pri povečanju gimnazijskega poslopja je krti okrajni ljudski odbor, ki posveča gimnaziji kot najvišji kulturni ustanovi v okraju vso potrebno skrb. Naša industrijska podjetja, ki so tudi zainteresirana na obstoju popolne gimnazije v Trbovljah, so pomagala pri razširitvi šolskega poslopja z brezplačnim materialom. Lanska razširitev te stavbe pa ima zaradi stalnega naraščanja števila dijakov relativno majhen uspeh. Letos je na gimnaziji okoli 150 dijakov več kot lani, zato se je število oddelkov povečalo od 17 na 20. Tako ima gimnazija še vedno premalo prostorov in mora tudi letos s tremi oddelki vedriti v prizidku glasbene šole v neprimernih in le za silo uporabnih učilnicah. Šoli primanjkuje prostorov za učila, potrebuje posebno učilnico za liziko in kemijo, glasben© sobo in risalnieo, zato bo treba v najkrajšem času izvršiti predvideno nadzidavo stranskih traktov. Povečati bo treba tudi telovadnico, ki ne ustreza več, hkrati pa bo treba povečati tudi šolsk© dvorišče in odstraniti z dvorišča barako, ki je ostala še izza časa okupacije. Letos je v gimnaziji 710 dijakov; v niž- I jih razredih, ki imajo 16 oddelkov, je 601 dijak, v višjih pa 109. Analiza učnih uspehov ob koncu polletja je pokazala, da je letošnji učni uspeh približno enak lanskemu ob tem času, le da je odstotek odličnih, prav dobrih in dobrih dijakov višji, a odstotek zadostnih nižji kot lani. V nižjih razredih sta brez slabih ocen 302 dijaka (50,5%), v višjih pa 73 >dijakov (67%), skupno brez slabih ocen torej 375 dijakov (52,8%). Med nižjimi razredi je najboljši I. razred s 55,4% pozitivnih, najslabša pa sta 2. in 3. razred z 39 oziroma 47% pozitivnih dijakov. Dijaki teh razredov se premalo učijo doma, njim bi bila potrebna tudi večja skrb staršev, ker so otroci na tej razvojni stopnji nekako odmaknjeni od šole. Pretežna večina naših nižješolcev ne namerava nadaljevati učenja v višjih razredih. Ko dovršijo predpisano šolsko obveznost, odhajajo v različne poklice. V vseh strokah pa se danes zahtevata najmani dva razreda gimnazije; v doglednem času pa bo potrebna dovršena nižja gimnazija, ki je le nadaljevanj© osnovne šol© v okviru osemletne šolske obveznosti. S tem morajo računati vsi naši nižješolci, IZPRED SODIŠČA. Električne žice je prerezal | Pred okrajnim sodiščem v Trbovljah sta se zagovarjala Jože Simončič in Anton Močivnik, oba iz Vrbovega, kor sta 5. novembra lanskega lota poškodovala električne žice, ki so napeljane k hiši Franca Primožiča. Dejanje samo je sicer storil prvona-vedeni, dejal pa, da ga je k temu napeljal Anton Močivnik, ki ga jo nagovarjal toliko časa, da je v to privolil in žice prerezal. Prvi je dejanje takoj priznaj in ga obžaloval, zagovarjal se je pa, da ga je k temu nagovoril njegov stari oče, ki mu ni bilo všeč, da ao električne žice speljane preko njegovega zemljišča. Drugi, Anton Močivnik, pa je zanikal da bi prvega k temu nagovarjal, priznal pa je da je hotel to sam napraviti in se mu to ni posrečilo, ker mu je Jože Simončič to preprečil. Sodišče je oba spoznalo za kriva, ker sta tako poškodovala tuje stvari in napravila Francu Primožiču škodo v znesku 2500 din. Prvi je bil obsojen na 2000 din denarne kazni, drugi pa na 7000 din, poleg tega pa morata povrniti Francu Primožiču vso napravljeno škodo. Otroka je nagovarjala h kraji Pred istim sodiščem je bila obsojena tudi Rozalija Perme iz Trbovelj - Retij št. 167. ker je lanskega leta deloma sama, deloma pa po svojem 11 let starom sinu vzela iz zunanjih prostorov rudnika Trbovlje razne nove iu stare izdelke iz železa tor jih nosila domov z namonom. da bi jih prodala na račun pod.iotju »Odpad« v Hrastniku. Vsega skupaj si je na ta način prilastila okrog 150 kg železnih izdelkov v vrednosti 42.750 din. Na sodnijski obravnavi je Rozalija Perme zanikala da bi svojega 11-letnega sina nagovarjala k tatvini; izpovedala je, da mu je to col« branila- Priznala pa je, da je vzela večkrat kakšen kes železa, ker je mislila, da to ni prepovedano. Priče so pa potrdile, da je obtoženka jomala železo tudi tam, kamor niti dostopa ni imela, in da je k temu nagovarjala tudi svojega otroka. Sodišče jo je obsodilo na 4 mesece zapora, pri čemer je upoštevalo, da je obtoženka kradla na račun splošnega ljudskega premoženja in da se je pri kTaji posluževala svojega mladoletnega otroka. Zaradi revščine je kradla Zaradi tatvine se je zagovarjala pred sodiščem nadalje Angela Spoienak iz Trbovelj -Lok St. 513, ki je 28. oktobra lanskega leta vzela izpred opekarne v Trbovljah na škodo trboveljskega rudnika dva nova in en star »občanik iz železa v teži okrog 150 kg in vrednosti okrog 20.000 din tor nato enega prodala podjetju »Odpad«, dva pa je skrila, da bi jih ravno tako prodala temu podjetju. Obtoženka je svoje dejanje priznala; v svoj zagovor je navedla, da ima doma 5 mladoletnih otrok, da živi v veliki revščini, mož pa se za vzdrževanje družine ne briga ter denar porabi v glavnem sam. Sodišče je upoštevalo pri odmeri kazni, da je obtoženka mati petih mladoletnih otrok in ji je zaradi tega odmerilo tri mesece zapora, pogojno za dobo enega leda. V pijanosti se je pretepal Zaradi pretepa j© bil kaanovan Franc Virt iz Trbovelj-Retij št. 49, ker je 15. novembra lanskega leta prod gostiln© Ocepek v Trbovljah udaril e palico po glavi Franca Urbanca in mu prizadejal poškodbe na glavi ter pretres možganov. Obtoženec se j© na obravnavi zagovarjal, da je očitano mu dejanje 6toril v pijanosti in da jo s palioo udaril Urbanca zaradi tega, ker j© iz gruče ljudi, v kateri se je nahajal, poškodovani zavpil, da ima nekdo nož v roki. Sam je bil v razburjenosti in pijanosti prepričan, da je to Franc Urbance in ga 6 palico udaril. Sodišče tega zagovora ni moglo upoštevati, zlasti še, ker jo ta sam izjavil, da je dejanj© storil v natrkano6ti in ranil tako človeka, ki mu ni dal za t© nobenega povoda. Obsojen je bil na 1 mesec zapora, poleg tegp pa mora povrniti Okrajnemu zavodu za soc. zavarovanje v Trbovljah znesek 9512 din, ker se je poškodovani moral zdraviti. Nepošten občinski tajnik Pred kratkim se je zagovarjal pred sodiščem v Trbovljah bivši tajnik občinskega odbora na Dolah pri Litiji, Frano Grčar, ker si je kot tajnik lota 1949 prisvojil 1 industrijsko nakaznico na ime Ignaca Kotarja, meseca januarja 1950 pa si je spot prilastil znesek 40« din na škodo Marije Grčar, ki bi ji moral izročiti kot oskrbovanki socialnega fonda ta znesek ter je na seznamu sam podpisal njeno s nogometni; v košarkarskem klubu »Svoboda« aktivno deluje okoli sto mladincev pionirjev. Tako j© fizkultuma dojameš* gimnazijske mladine dokaj razgibana, vč»" sib celo na škodo rednega šolskega del* Med pionirskimi interesnimi krožki so bU‘ v prvem polletju aktivni: krožek za žensk* ročna dela. šahovski, dramatski in k rože* za mlade fizike. Letos so pionirji gimnazije praznovali novoletno jelko ločeno po oddelkih. Dramatsk1 aktivi so pripravili zelo pisano program* tako da so prireditve prav dobro uspele-Dobra stran teh prireditev je bila tudi f tem, da je veliko število pionirjev pri programih aktivno sodelovalo. Mladinski dr*-matski aktiv študira Goldonijevo igro »Stri* Ihto«, za pionirje pa je priredil tri lutkarske predstave. V okviru šolske LMS so ustanovili dijaško univerzo, ki je pripravil* obsežen delovni program do konca šolskek* leta. Pretežni de! programa obsega idejnopolitično delo med mladino, delo v prirodo-znanstvenem, dramatskem in športnem aktivu. Ob koncu prvega šolskega polletja je biki po predpisih o šolanju v splošuoizohraževa*: nih šolah zaradi slabega učnega uspeha P?" dijakov odstranjeno iz šole s pravico, d* ob koncu leta opravljajo razredni izpit. - It - ALI SI 2E PLAČAL NAROČNINO ZA »ZASAVSKI VESTNIK«? Želiš dobili zastonj kuhinjsko opravo, cemenl itd. Uredništvo In uprava »Zasavskega vestnika«, glasila OF Zasavja, razpisujeta nagradno tekmovanje za svoje naročnike Tekmovanje bo trajalo od 1 januarja do 1 maja 1953 Tekmovanja se bodo lahko udeležili vsi stari naročniki, ki bodo plačali naročnino za leto 1952 ln za leto 1953 Tudi novi naročniki ki bodo plačali naročnino za celo leto 1953, se bodo lahko udeležili tega tekmovanja Da bomo lahko nudil) našim naročnikom tako lepa ln praktična darila, so poskrbela naša podjetja in ustanove ki so v ta namen prispevala lepe nagrade Uredništvo ln uprava lista se jim za to najlepše zahvaljujeta Nagrade bodo sledeče: | ZASAVSKI PIONIR Kotiček *a naše pionirje in pionirke REŠITEV PIONIRSKE NAGRADNE UGANKE Tudi pionirsko besedno uganko v zadnji številki »Zasavskega vestnika« je pravilno rešilo precej učencev in učenk. Rešitev se glasi: 1 2 3 4 5 = tabor, 5 4 3 2 1 = robat Žreb je odločil za nagrado pionirko Hermino Planinc iz Tirne pod Sv. Goro, ki naj ob priložnosti pošlje po knjižno darilo v naše uredništvo. NOVA NAGRADNA UGANKA 1 2 3 4 = številka 4 3 2 1 = dobra jed Odgovor dobite, če namesto številk vstavite pravilne črke. — Rešitve nam pošljite do ponedeljka, 9 februarja 1953. Izžrebani bo prejel spet lepo knjižno darilo. Življenjepis maršala Tita V slovenščini bo izšel življenjepis maršala Tita, ki ga je napisal publicist Vladimir Dedijer in ki je zbudil veliko zanimanje doma in po svetu. Delo bo izdala Cankarjeva založba v Ljubljani; založba bo v kratkem za to obsežno delo razpisala subskripcijo in razposlala naročilnice. REŠITEV NAGRADNE KRI2ANKE Na nagradno križanko v prejšnji številki našega lista smo prejeli več pravilnih rešitev. Žreb je odločil za nagrado tov. Mileno Sirk iz Trbovelj — Retij št. 48, ki naj se zglasi v našem uredništvu, da dobi knjižno darilo. PREKLIC Preklicujem žaljivko, ki sem jo izgovoril proti Franci Kovač. — Leopold Novak, Trbovlje — Dobovec. Rešitev nagradne križanke iz zadnje številke Vodoravno: L les. 4- remi. 8. slap. 12 Ema, 15. kapo. 17. llgu, 18. kepa. 20. idol. Sl-vata. 22. im(m)er, 23. item. 24. Ahil, 25. ie, 27. on, 28. opal, 30. us, 31. aa, 32. koz, 34. ta. 36. Al. 38. o«. 40. til. 42. volna. 44. rui, 46. vi, 47. rak, 49. pa, 50. tara. 52. pas. 53. vir, 54. taft. 56. Kina, 57. sol, 58. met. 60. Vera. 62. ja, 64. Kum, 66. la, 67. KLO, 69 Lavra. 71. ši.k, 73. Ra. 74. or. 75. me, 77. kto, 78. ne, 79. glej 36, 81. Krek, 82. LP, 84. to. 85. Škis, 87. vrat, 88 pila 90. goba, 91. akon. 93. šoto. 94. Tit. 95 oče. 96. deda, 97. sin, 98. kaša, 99. salo. 100. ura Navpično; 1. Lada. 2. opoha, S. solist. 4. rev, 5. otaža, 6. Mite, 7. ima, 8. sli. 9. Uma, 10. agent, 11. par, 12. okipaž, 13. motali. 14. apel. 15. ki, 19. ara, 26- volt, 29. kor. 31. Al, 32. ko, 83. zinak, 35. ar, 37. kis, 89. savez, 41. lu, 42. vafel 43. arija, 45. uh, 46. velur. 48. kit, 49. pav. 51. Ana, 52. pek, 55. trak. 58. mir, 59, ol, 6i. avto, 62. ja, 63. ni, 65. mak, 67. kreton, 68 om. 70. Bo, 71. še, 72. kakadu, 74. orati, 7«. elita. 78. Nobel, 80. liker, 81. krce, 83. piliš. 84 toča, 86. soda, 87. vš, 89. sita, 90. gos, 92. na. Kaj je s kinom v spodnjem delu Hrastnika Probivalni sitodnjega deda hrnstniftko doline že dolgo let goje željo, da bi imeli svoj kino, ker jim je kino v Zgornjem Hrastniku predaleč. Želja, priti do svojega lastnega kinematografu, je upravičena tem bolj. kor živi v Spodnjem Hrastniku precejšnje število ljudi, ki so zaposleni v tamkajšnji kemični tovarni ali pa v steklarni, poleg pa tudi železničarji in še drugi, ki radi obiskujejo filmske predstave. To željo so razumoli odločilni činitelji tega kraja, zato so delavski sveti steklarno in kemične tovarne odobril! lopo število tisočakov za nakup potrebnega kinoprojektorja. Vendar pa »o prebivalci tega dela Hrastnika sprašujejo, kaj je s klnopredstavami, zakaj se še ne predvajajo filmu, ki «1 jih I j* k delavci žele po svojem napornem dolu. Bil ie že postavljen rok za otvoritev novega tlnematografa Minil je 29. november, mJall jo december In Januar, a še vedno ul ndč z izpolnitvijo done obljube. Ne vemo. kje naj iščemo krivca. cJi med posamezniki ali pa jo to morda društvo »Svoboda«. Vsekakor bi želeli pojasnila, da bo mogočo storiti vse potrebno za rešitev tega vprašanja, Rigo. Vse prebivalstvo Zasavja opozarjamo na našo veliko nagradno žrebanje _ *• nagrada: kuhinjska oprava (darilo Mestnega stroj, mizarstva v Trbovljah) — glej sliko: 2. aagrada moški ali ženski čevlji po meri (darilo Mestnega čevljarstva v Trbovljah). 3 nagrada: 10 vreč trboveljskega Portland cementa (darilo Cementarne Trbovlje); 4. nagrada: 1 kristalni namizni servis (darilo podjetja »Umetnina«, Ljubljana); 5. nagrada: 1 kristalni toaletni komplet (darilo Umetnina, Ljubljana); 6. nagrada: 1 voziček trboveljskega premoga (darilo rudnika Trbovlje-Hrastnik), 7. nagrada: Isto kot pod 8; 8 nagrada: I tono apna (darilo rudnika Zagorje), 9. nagrada pletena jopica (darilo Trg podjetja »Pre-skrba« Trbovlje); 10. nagrada: Isto kot pod 9; 11. nagrada glej pod 9! 12. do 14. nagrada: denarna darila po 1000 din (prispevek Trg podjetja »Preskrba« Hrastnik); 13. nagrada 200 kg žganega apna (darilo Kermčne tovarne v Hrastniku); 18 do 18 nagrada S knjižne naerade (darilo okraj, odbora OF Trbovlje,. ,9 do 23. nagrada 5 kultnih daril (prispevek Zasavskega vestnika). 24 nagrada: stekleni servis (darilo Steklarne v Hrastniku); 25. nagrada: Isto kot pod 24. 26. nagrada: 9 kvadratnih metrov plošč »Izolit«, 2,5 cm debeline, *» obtogo stropa (darilo Industrije gradbenega materiala, Radeče-Zidani most); 27. nagrada: 5 vreč cementa (darilo pod 20 navedenega podjetja); 28. nagrada, šunka, težka 5—6 kg (darilo Mestne klavnice, Radeče), 29. nagrada: 2 zavitka pisalnega papirja (darilo Papirnice v Radečah); i 31 *Sj*° k«°* pod 29': 32 nagrada: 1 vedro za vodo Iz P*0* čevine (darilo Strojne tovarne »Miha Marinko«, Trbovlje); 33. nagrada: J!4" k°‘ P°d s2-: 34. nagrada: 1 steklena vaza. barvana, brušena (daril® Steklarne v Hrastniku); 35. nagrada: 1 moška srajca (darilo Trg. podjetja jetja^od^S] Hrastn ku*: 38 nagrada: 1 steklenica likerja (darilo pod- Pripominjamo da se bo v času do 1 maja 1953 število nagrad pcaV gotovo še zvišalo Žrebanje bo 3. maja 1953 v dvorani rudniške restavracije v lrbovljah, ki se ga bodo naročniki našega lista lahko udeležili- Naročniki, pohitite s plačilom naročnine — sreča se vam smehljal Uredništvo ln uprava »ZASAVSKEGA VESTNIKA«