; ur osle
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Teleion štev. 360. — Upravnifitvo je na Marijinem trgu  ............—	štev. 8. Teleion štev. 44. =ZTT ——
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna številka velja 1 krono.
Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se irankiraio. — zzzmnrzzmi Rokopisi se ne vračajo. _______________________________L	..J
172. štey.	V	Ljubljani,	torek	20.	julija	1920.
n mesec
Velja v Ljubljani in po pošto
celo leto ... K 240-— pol let« .... 120 — fctrt let« ...» 60 — is mcscc . . . „ 20 —
Za inozemstvo:
celo leto ... K 400 -poi leta. . . . „ 200-— Četrt leta . . . „ 100 —
35'—
Poštnina plačana v gotcvfnf. JJJ
Za Ameriko:
celoletno	8	dolar,
polletno .	4	dolarje
četrtletno... 2 dolarja
^Mai fr raj pošiljaj!
ZTilCI.
PO
in sicer 5» mm A
m iretkrt) nnntrsr.
Nemški napad na ljutomersko železnico
LDU Ljubljana. 19. julija. Pro-netni oddelek obratnega ravnateljstva iužne železnice iavlia. da ie iu-tranii osebni vlak. ki vozi iz Maribora v Ljutomer, skočil danes ziutral med Cmurekom in Oozdiščem >z tira. ker ie bila proga razdejana. Poškodovan ni bil nihče. Ker le bilo ob-
ratno ravnatelistvo že včeral opo. zorieno. da se namerava nanad na vlak v okolici Radgone, ie vozi} vlak previdno ter le skoči! s tira le strol In službeni voz. Do nadaljnjega se ustavi promet na progi Maribor— Radgona.
Avstrijski protest radi Radgone.
Dunaj, 19. julija. (Izvirno poročilo) Avstrijska vlada je Izdala danes komunike, v katerem Izvaja, da Jugoslavija kljub tozadevnim jasnim določilom mirovne pogodbe in kllub Izvrtenl ratllikaclji salnger-malnske pogodbe še vedno noče izprazniti niti Radgone, niti Spiija. niti krajev med Muro In koroško mejo, ki ostanejo v smislu mirovne pogodbe pri Avstriji. Nasprotno pa se je Jugoslavija s svoje strani požurHa.
da je takoj zasedla čisto nemško apaško kotlino. Na izpraznenje gori navedenih krajev kljub Intervenciji mednarodne komisije noče pristati. Avstrija le radi te kršitve mirovne pogodbe brzojavno protestirala pri vrhovnem sveto. Avstrijska vlada odklanja dalje vsako odgovornost za posledice, ki jih utegne roditi jugoslovansko postopanje med ie Itak razburjenim obmejnim prebivalstvom.
Boliševiki napadli Romunifo.
LDU. Beograd, 17. julija. Iz Tekije poročajo: Potniki, ki so danes prlštl iz Turn-Severlna, so prinesli vest, da se boljševlške čete prekoračile romunsko mejo In vpadle v Besarabijo. Vsled teh vesti je v romunskih trgovskih In bančnih krogih nastala
NASA VLADA SE PRITOŽI NA VRHOVNI SVET.
LDU. 17. iuliia. »Tribuna« dozna-va: Proti italijanskim divlaštvom na Reki in Trstu se ie naša vlada odločila. da se Dritoži Dri zavezniškem VThovnem svetu. Ni nam znan ton te britožbe. v vseh Dolitičnih krogih Da vernlelo. da se bo z nlo pospešila rešitev jadranskega vprašanja. ki oostaia vsak dan boli delikatno.
PERSEKUCI.IE NA REKI.
LDU. Reka. 18. Iuliia. Po informacijah iz krogov reškega Consigiio Na-zionale so administrativne oblasti v Donedeliek soglasno z D’ Annunzilem in z volaškimi začele nreiskovati glede Drvih sto Jugoslovenov, ki lih moralo izgnati. Ta svoi korak motiviralo s tem. da so niihovo bivanie na Reki do danes dobrohotno tolerirali, da r»a niihovo delo za jugoslovansko propagando pomenla veliko nevaf. nost. 80 od te stotine je že obveščenih o tem. da le nlhov izgon v teku. Za one Jueoslovene. ki so pripadniki mesta, in za druge, oroti katerim niso Dodvzeli nobenih korakov, sedaj razmišliuielo na kak način da bi onemogočili niihovo bivanje na Reki.
M. Zčvaco:
Kraljev vitez.
Zgodovinski roman.
(Dalie.)
Leonora ni več poslušala. Sotza le skalila črni zvezdi nlenih oči.
»Liubi lo.« ie zastokala v svojem srcu in obupno zvila roke. »zares to Hubi! To ni ena njegovih pogostih muh ... In zame nima oogleda. nima smehliaia! Oorie meni in nji!«
Naglo ie odšla proti Concinileve-mu kabinetu, prisluhnila za hipec In vstopila. Concini ie prebledel. Ro-naldo se le Izmuznil.
rvKrioaOI}cino'* te delala Leonora in KŽ SODr°ga, kakor bi ga ho-
"ovoriti sZteSnoSti0' *hote,a sem j.uvoriTi s teboj, preden odidem v
I ouvre na svoto službo pri Sici
Mariu. Gospod de Richelieu [e bl
nravkar pri meni. Povedal mi te
lo resne stvari...«	e	ze'
»Kal se vtiče ta bledi pop?« fe zarenčal Concini ter nagrbančil obrv!.
»Ne bodi hud. Concinetto... Gospod de Lucon nama ie naklonjen.«
»Radoveden sem. kai bi ti mogel Dovedati? Da ljudstvo kriči in žuga tebi in meni, .prekletima Florentincema1?... Se ga mari bojiš, cara trna’«
»Ne, Concino,« ie deiala Leonora ° oriw- »Topot ne gre za ljudstvo, r-_„ . Za široko razpleteno zaroto, mo. Grabili hočeio kralia. ču-
tilna vznemirjenost. Včeraj so sto jugoslovanskih dinarjev plačevaU s ISO romunskimi leji.
LDU. Beograd, 17. julija. Iz Velikega Bečkereka nam javljajo, da so roške boljševlške čete začele prodirati v Besarabijo.
RUSIJA ODKLANJA ANTANTINO POSREDOVANJE.
LDU London. 19. julija. »Daily Telegraph« trdi. da ie sovietska vlada v svoiem odgovoru angleški vladi iziavila. da ne bi nobenemu narodu priznala pravice, posredovati med Sovjeti in Poliaki. Sovietska vlada le pripravljena sprejeti premirje. ako Poljska naprosi zanje, zakaj Rusija želi mir.
LDU Moskva. 19. julila. Ruska sovietska vlada le naznanila britanski vladi, da odklania vsako Dogaia-nie v Dobsko ruskih stvareh In da hoče s Polisko neposredno skleniti mir. ki nai služi samo interesom ruskega in poljskega naroda ne pa britanskim.
LJENIN ZAHTEVA SOVJETSKO VLADO NA POLJSKEM.
Berlin. 19. iuliia. (Izvirno poročilo). Iz Petrograda poročalo, da le priobčila »Pravda«, ki le glasilo Lle-nina in Trockega, uolofciozno izlavo. v kateri povdarla. da se morelo ooga-lanja s Poljsko vršiti samo med so-vietsko vlado v Moskvi in sovjetsko vlado v Varšavi. Vsi drugi predlogi s te ali one strani prihajalo prekasno.
SLOVENCI, SLOVENKE!
Nemške intrige nas hočeio še v zadnjem hlou pripraviti ob naš Korotan. Ukiniti hočeio demarkacijsko črto In edoreti vrata vsenemškim huiskačem Tega ne moremo nustitl za nobeno ceno. Pridimo vsi danes zvečer ob devetih v hotel »Union« na PROTFSTM SHOD.
Pokažimo vsi. da nismo orl voJU za Italilanskimi izzivanj) prenašati sedal še nemška.
staviti ga. morda celo umoriti, in na-lu dva seveda obenem. Na čelu te zarote stoli mož. ki ga poznaš.« »Ime?«
»Karel, vojvoda Angoulčmski... sin Karla IX.«
Concini se je zdrznil: temna slut-n*a ga le obšla.
»On!« ie povzela Leonora, in ves nten obraz le zasHal od luči velikih oči. >Karel Angoulčmski ie kraljev sin. zato hoče tudi sam sedeti na prestolu! Sin Marije Touchetove. nezakonski otrok ubogega kralliča. ki se te utopil v krvi. grof Auvernski. vojvoda Angoulčmski, }e človek tiste drzne sorte, ki zna hoteti in tudi — storiti! Ce bi bil on na tvojem mestu —«
»Kai potem?« Maršal le globoko DOgledaJ soDfogo.
Leonora se ie sklonila h Concini ju ter končala z zamolklim glasom:
— bi bil že davno kralj!«
Maršal d‘Auere je vzdrhtel ln z grozo pogledal okoli sebe.
»To ie nevaren človek.« ie povzela ona »Kaliena duša. ohol in podjeten značaj. On hoče kvišku. Glei. da si ne napravi podnožja iz naiinih tru-
Ofcl.«
n	r,a*	slorim?« je zamrmral
Loncini, ves Poparjen in bled.
le/,aic vzdih ie napel l.ecmoune Drsi: nato le rekla počasi:
»V oklenu tega nasprotnika sem našla ranljivo mesto.. .c ^Kakšno ie?«
ZAGREBŠKE NADOMESTNE VOLITVE.
LDU Zagreb. 19. julija. Ob desetih donoldne je bil proglašen končni rezultat včeraišniih naknadnih volitev za zagrebško mestno zastopstvo. Glasovalo je 3290 volilcev. Veljavnih glasov pa 'e bilo oddanih 3177. Od teh glasov odpade na listino skupine dr. Politea 120 glasov, en mandat. na listino hrvatske zaiednice 2070 glasov. 13 mandatov, na listino stranke prava (frankoycev) 766 glasov. 5 mandatov in na listino sellač-ke stranke 212 glasov, en mandat.
NOVI BOJI MED ALBANCI If> ITALIJANI.
LDU. Beograd, 19. julija. »Balkan« je prejel naslednja izvirna poročila Iz Tirane: Ves trud ministra AHottifa. da izčisti situacijo v Alba-niii ter da izboljša italijansko politiko v Albaniji. Je ostal popolnoma brezuspešen. Člani začasne vlade v Tiranu ne veruieio in ne zaupaio Italijanom. Položaj le še vedno resen. Člani začasne vlade v Tiranu ne verujete in ne zaupalo Italijanom. Položaj le še vedno resen. Italijanska voiska v Albanili le vsak trenotek izpostavljena nevarnosti, da bo napadena in uničena. Pred kratkim se le na oriiner italijanska posadka v krate Tepeleni z majorjem Calcinijem vred podala Albancem. Blizu Valone so zalell Albanci približno 800 Italijanov ter lih odgnal! kot volne uietnike. Albanci razpolagalo s Šestimi tisoči vojakov, ki so izvrstno oboroženi ter dobro DreskTbltenl s strelivom.
Antantina politika.
ITALIJA DOBI VSO BIVŠO AVSTRIJSKO MORNARICO.
LDU. London, 19. julija. Pri pogajanjih v Spajl se je pri razdeljevanju odškodnin določilo, da prejme Italija kot nadomestilo za svoje trgovsko brodovje, ki je trpelo med vojno škodo, vse bivše avstro - ogrske trgovske ladje, katerih vrednost se bo odpisala od obnovitvene vsote.
Ko je prevzel Glollttl sestavo novega Italjanskega kabineta, je završalo po vsem antantnem časopisju; zlasti angleški listi so bili nasprotni tej kandidaturi. Danes se pa zdi kakor da bi zavezniški državniki, oziroma zavezniško časopisje svojo taktiko spreminjali.
Glasovi proti tilolittlju so potlhnUl In to celo po listih, ki so bili Italiji vse prej kakor pa naklonjeni. To je na nekak način razumljivo. Britanija, ki vodi zapadno koalicijo proti Rusiji, je Izgubila s Poljaki oporo, v katero je najbolj zaupala. S polomom Poljske je definitivno pogorel Clemenceaujev »cordon sanltalre«. Antanta, ki je baš vsled tega kordona vsaj nekoliko lavprizirala nove države, nastale na teritoriju razpadlih centralnih sil, med temi tudi Jugoslavijo, bi utegnila precej revidirati svojo politiko.
Lloyd George podaja roko sovjetskim diktatorjem ln Poljaki bodo morali biti veseli, če bo Rusija res sprejela pogoje za premirje, ki pomenijo za Poljsko najtežjo kapitulacijo; pogoje, ki so jih predlagali zavezniki Poljske samL Vse kaže, da se misli Angleška In 2 njo seveda tudi drugi zavezniki, pomiriti tudi z Glollttljem In le-tega avstrolilsko politiko. To moramo sklepati že po raznih vesteh ln člankih v angleškem časopisju. Naj omenimo samo Tre-vclyanov« razmotrlvanja o Glollttljevl vrnitvi na vlado, ki jih je objavila »The New Europe« (II) In brez kake redakcijske opazke, ki jih je uredništvo revije doslej dosledno pristavljalo takim enostranskim člankom.
G. M. Trevclyan ponavlja In pogreva vse Italijanske Izjave In dokaze o zaslugah Italije za stvar zaveznikov, o ogromnih laških izgubah na krvi in denarju Itd- Itd.
sam propagandni materljal, ki nam je že Izza pariških časov poznan.
Trevelyan poziva zlasti britansko časopisje, naj ne žali Italije, ter ne gleda skozi jugoslovanska očala. Italiji naj se ne poskuša vsiliti plebiscit ob Adrijl, kajti to bi pomenilo za Italijo nekaj takega, kakor za Britanijo plebiscit na Irskem. In takih izvajanj te več.
Seveda smo tudi ml dolžni, da se pravočasno orijentlramo po svoje. To so sicer zaenkrat šele prvi glasovi v tisti zavezniški skupini, ki smo jo bili vajeni gledati kot naše prijatelje, prezret pa teh simptomov no smemo, zlasti ne sedaj, ko bi nam mogla Italija s pomočjo antante marsikje povzročiti ogromno škodo.
Spomnimo se samo koroškega plebiscita in delovanja Italije proti nam. Kaj vse bi mogli ml v svoji neprevidnosti za-trešiti danes na Koroškem, se ne da pregledati. Recimo, da bo zahtevala antanta odpravo demarkacije med obema conama. Mar bomo ml zopet poslušali kot ubogljivi tolarčki? Mar sl bomo dali preplaviti svoje ozemlje z ničvrednim avstrijskim denarjem ln le manj vrednimi vsenemšklml hujskači? Mar naj dovolimo, da nam uniči Italija 8 pomočjo zav.znlkov ves naš ugled?
Na Reki gospodari proti vsem določbam pakta ln mirovne konference samosli-nik d’ Annunzio, ml naj bi se na prvo besedo umaknili Iz Koroške?
Temu vprašanju bomo segli drugič še globlje do dna. Toda danes že moramo izjaviti, da Je edini odgovor, k! ga sme dati naša vlada na tak poskus z antantine strani samo — NEI
Italija In zavezniki naj slišijo, da je tudi Jugoslavija suverena država.	,
 __________________________________—-------li.il
ZASEDBA APAŠKE KOTLINE.
LDU Ljubljana. 19. Iuliia. AvstriJ- , ska vlada ie 11. t. m. no svojem • ouravniku v Beogradu oficielno obvestila našo vlado, da te Avstrila evakuirala desni breg Mure (apaško kotlino), a da Jugoslovanske oblasti niso še prišle v izpraznjeno ozemlle Vsled tega te komanda dravske divizijske oblasti 18. t. m. dala zasesti po svolih četah apaško kotlino. Upravo prevzamete naše civilne oblasti. Sicer pa le zasedba sedal, ko ie bila mirovna pogodba 16. t. m. ratificirana. tudi v zmislu te pogodbe upravičena.___________________
Zahtevajte Jugoslavijom v vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah!!
.	BORZA.
i Dunal. 19. julila. (Izvirno poročilo.) Zagreb 252—276. Budimpešta 100—112. Praga 372—392, Varšava 96—116, čs. krone 374—394, dinarji 1025—1075.
Curih. 19. hiliia. (Izvirno poro-ročilo.) Berlin 14.75. Ne\v York 569. London 22, Pariz 47.25. Milan 33.3.5. Praga 12.60, Beograd 36.50. Zagreb 9.10. Budimpešta 3.55. Varšava 3.60. Dunaj 3.75, avstrijske krone 3.80.
DEVIZE.
LDU. Zagreb, 19. julija Berlin 170—17«, Italija 395—438, London 0—260, New York 64—66, Pariz 530—550, Praga 147—150, fivlca 1120—1180, Dunaf 38.50—40. Valute; dolarji 65.50—45, avstrijske krone 41.50 do 43, francoski franki 560, nemške marke 179 do 183, Italijanske lire 395—400, levi 0 do 150, turška lira 310—320, angleški funti 260 do 270, češkoslovaške krone 140—143.
»Vojvoda Angoulčmski Je oče! Očetovska ljubezen ga nama dale v roke. Da teši otroka, se odreče prestolu. časti in celo živllenlu.«
»Razumem!« le deial Concini z zloveščim nasmehom.
»Kako razumeš, povej?«
»Polastim se otroka. In Karel An-goulčmski se bo valjal pred mojimi nogami: sam me bo orosil, nal mu narekujem svojo vollo.«
»Da!« Leonora ga le čudno pogledala. »Toda če bi se vendar upiral?«
Zavladalo ie trenotie strahotnega molčanja. Nato te stopil Concini oprezno k vratom, da vidi. ah kdo prisluškuje... Pomirjen se je vrnil k Leonori. sklonil se nadnio in dehr.il:
»Ako bi se vendar upiral, premore zeliščar Lorenzo na Menjavskem mostu gotovo še nekaj tiste vodice, ki ne prizanaša... Par kapljic samo — za otroka!«
»Conclno.« je delala Leonora s peklenskim mirnodiiišem. »topot si me razumel!«
In zdaici le strastno priiela soproga za glavo, potegnila io na svoie prsi ter se vsesavala v njegova usta z diviim. trpkim poljubom.
»Koliko let te otroku?« je vprašal Connni, ko se ie izvil
»Sedemnajst, kvečjemu osemnajst ji utegne biti.«
»Ji utegne biti! Marije hči?« se ic zmedel Concini. kakor bi nekai slutil.
j»Da. Ali to ie postranska reč. Con-
c!no. še danes moraš na delo. Treba te. da se zbudi dekle že Jutri uod to streho, v najini oblasti. Kakor praviš. Coneino: ako se bo oče upiral, gorle otroku!«
»Še nocoi opravim vse. Kie najde m hčer?«
V Mcudonu. Zadnia hiša v vasi. na desni, tik nasproti gostilne, ki 11 pravilo .Pri tatinski sraki4.«
Conciniiu so sklecnile noge. Omahnil ie‘. lasie so se mu naježili ln strah mu ie zdrknil ob hrbtenici kakor mrzel gad.
»Kako ii le ime?« le zahrope’, »Kako te ime hčeri vojvode Angou-lčmskega?«
»Gizela!« je odgovorila Leonora Galigai.
Maršal d4Auere le obstal, kakor bi bilo treščilo vani. Bled smehljal le
zaigral na Leonormih ustnicah: molče in počasi ie vstala iz naslanjača ter izginila brez glasu, nalik pošasti, ki se vrne v svoie temine...
III.
Adernar vitez de Caoestsng.
Prav tisto iutro ie malomarno dirjal iz- Longiiimeauia mlad lezdec, ki mu le utegnilo biti kakih dvaiset let.
Tenak le bil. smele rasti in slok kakor trska: nleeov nepravilni in posmehljivi. no svote na vendar lepi obraz le razodeval priroleno drznost, ki sama sebe ne pozna. Niegove oči so razodevale brezmejno zaunanie v Hnhrrt zrn/do. Obleka tega mladeni-
ča te bila od bisernosivega baršunain nosil jo ie z rezko eleganco, čeprav se te zdela že nekam ogoliena: telovnik. plašč, visoki jahalni škornji oa širok klobuk, na eni strani bojevito zavihan ob dolgem, vihrajočem peresu — takšna ie bila niegova vna-niost. da ne šteiemo solidnega raoiria z umetnim železnim držaiem.
Njegov konl se le zdaici ustavil na bregu ljubke Bičvre. ki se je lenila v zlatem avgustovem solncu. Orrkrai potoka le zavijala v šumo cesta, ki ie držala pičlo milio više ob vodi čez mostič.
Na te! cesti le stala kakih dvajset korakov od Blčvre kočiia. skrita za(' gostim zelenjem mladih brestov, tako da le jezdec ni mogel opaziti. Iz ko-čiie na le gledala mlada ženska in opazovala čilega tuica. ki le prigovarjal svoji živali:
»Pokaživa, priiateli. zakai nama pravilo Biisk. Cernu bi se Imenoval konjiček Blisk, ako bi hodil čez vodo po mostu kakor vsakdanja drhal? Ako padeva, se skopljeva na noge. m če si polomiva kako rebrce, nič zato. sai naiu nihče ne vidi. Hop, Bliste hop. hop!«
Zajahal ie nazaj: koni se le spustil v diru proti zapreki. Vse štiri podkve so blisnlle v zraku: naslednji hip. že onkrai reke. se ie razlegel LM-skev zmagoslavni raztret — in vrla žival, ki se ni mogla takoj ustaviti, ie d revi a po cesti tia dovoščave ter ob-vinH TifMeni trnrakov od skritga voza.
Persekucije.
Muke našeza naroda v zasedenih Krajih postalato od dne do dne težle in strašneiše. NI dovoli, da »o naš! bratie v Trstu, na Reki in v vseh Istrskih mestih oškodovatli za vse imeiie. ki so si era prislužili v dolzlh (desetletjih (ruda in naoora za vsakdani! kruh. V del izmučenega trupla našega naroda onstran demarkacijske črte ie treba zabiti še žeblle. * katerimi bo trdno pripet na križ. Jugoslovanska *avna in zasebna lastnina ie uničena ir. zdai se začenja tragedije drugi del. Začenia se fizično In duševno trpinčenie posameznikov.
Da opozori tržaški generalni ko-misariiat na ooasnost. kateri so Izročeni naši roiaki v zasedenem ozemlju. se ie nodal na glavni komisari-iat Intervenirat odvetnik dr. Slavik. Mož. ki ie v borbi za narod in njegove pravice osivel, ie v tel za naš narodni obstanek ooasni uri zopet potrkal na vrata tržaškega komisar-ia m orosil, da se naše Hudi v zasedenem ozcmliu oo človeško zaščiti.
Kat so mu odgovorili na komisa-riiatu? Komisar si ie dal ponoviti celo historilo naše Golgote nato pa te stooil oo sobi gor in dol in odgovoril drbj. Slaviku: »To so malenkosti«.
Hotel ie s tem označiti, da se mn zdi ookoll in oobof Jugoslovanov v zasedenem ozemliu upravičen. To pa se pravi da italijanske oblasti favoriziralo pogrome nad našimi Hud-ml in da popolnoma odobravalo kar ugania nad nlimi nacionalistična drufaal pod zaščito oodivlane italijanske soldateske.
Poidimo dalie. Te dni te bil poklican k zaslišanju odvetnik dr. Kimovec. Vprašani te bilo veliko. Malo se lih te dotikalo stvarnosti, zato na te bilo tem več osovk nani in na vse Jugoslovane. Kako oa mislilo ItaUiaui o nas. nam bo nalboliSe pojasnilo deistvo. da so karabiniierli med zasliševati iem drla. Kimovca klofutali sedai od desne, sedal od leve. Kal bi v takih trenotkih čutil vsakdo, v katerem gori čut člove-čanstva hi v katerem še ni ugasnila liubezen do naroda In niegove svobode?
To sta dva slučaia. Tretii te na-sledna: Italijanske oblasti so pozvale pred se vnovič drla. Slavika. Predložile so ‘ mu listino in zahtevate, nai oodoiše iziavo da prevzame nase vso odgovornost za eventualne nemire. Id bi v protest proti izgredom v Trstu in do drugih mestih izbruhnili zunal na deželi. Dr. Slavik geveda ni hotel in ni mogel podpisati ničesar.
Ko so Nerad vkorakali v Belgijo In Avstrijci in Madžari v Srblio ta so pobirali talce, so italijanski listi vpili, da te treba to početie kaznovati s tem. da se vzame samostojnost Nemcem ta Avstrijcem. V tistih časih so pozabljali celo na to. da te volna izlemno stanie. v katerem dela vsakdc ne le na vfšti ukaz. temveč tudi na lastno pest. In sedal? Kam »o se deli Italijani? Pred kratkim so Sli v Prago, kler so imeH toOko hi-famnosti m podlosti, da so v prisotnosti jugoslovanskega sokolstva govorili o borbi Italije za svobodo malih narodov^ Tudi s tem činom se ie italijanski narod pokazal v vsel svott nagoti Mi ga radi tega ta radi pogromov nad našimi roiaki ne bomo krotili nasilno, kakor nas on nasilno naoada. Z zadovoljstvom pa bomo gledali in odobravali kadar mu bo pisala sodbo in račun zgodovina.
Momenti iz tržaškega pogroma.
Tržaški Slovenci brez Čtiva.
Pri zadnjih dogodkih. Id so se odigravali v Trstu le bila med žrtvami’ tudi tiskarna »Edinost«, Kljub temu. da so bili vsi vhodi v tiskarno in upravo lista zabarikadirani, se te vendar posrečilo zbesnelim kirituro-noscem udreti v tiskarske prostore skozi dvorišče ter poškodovati rotacijski strol. Od stroia so enostavno odnesli štiri važne kose ta pustili na mizi listek s tole vsebino: Ako hočete dobiti odmontirane kose vašega rotacijskega stroja. Idite jih iskat v Canal Grande, tam lih dobite 1« Listek ie uprava shranila v spomin 2000 letne kulture.
K sreči sta ostala nepoškodovana dva maniša tiskarska stroia. ki bi vsal v skrčeni obliki omogočal iz-daianie lista Ali prišlo te vmes ne-Kai drugega Civilni komisar te por klical v svoj urad načelnika konsor-ciia »Edinosti« dr. Slavika. ter mu enostavno prepovedal izdaiiante lista češ da bi tiskanje lista utegnilo razburiti duhove.
Ce se misli vzdrževati italijanska vlada s takimi sredstvi na Površin. se zelo moti. Tako barbarsko Dostopanje vzbuhi v Slovencih te Se večio reakcijo, večfl odpor in gnus do italijanskega naroda, v inozemstvu si na ital vlada tudi ne pridobi s takim postopanjem nobenega, marveč nasprotno: preziranje in nezaupanje.
Pri našem narodu vzbuja tako barbarsko postopanje le odpor. Cim več« pritisk, tem večli odpori Naj nikar ne misliio Italijani, da nas s takim Dostopanjem zadušijo! Sedaij smo brez čtiva, brez gledališča, brez »Matice« in deloma brez šol. ali vstraiali bomo in čakali boljših Časov. v katere verutemo in o katerih slutimo, da niso daleč...
»Narodni dom« r oznhi hi osDia Ita-tRansfce mase.
Ko te bil »Narodni dom« v plamenu. se te zbrala pred nfim oa trgu »Oberdank« ogromna množica Hudi. Id se te naslajala nad usodo, ki le zadela slovensko palačo. Lahko sl te misliti, kako te bilo Slovencem ori srcu. ko so. pomešani med množico, morali poslušati razne barbarske opazke in gledati divje, škodoželjne in maščevalne obraze ter niihove nasmehe in grohote. Značilno za psiho degenirane italijanske mase te to. da so ob vsakem novem poiavu »a goreči palači, recimo, če te bukntt plamen skozi novo okno. če se te udrl stroo aH kos strehe, da le ob vsakem takem DoJavn vsa tisočera množica vzkHkala od veseRa ta aplavdlrala. kakor aolavdira klovnom v cirkusu. — Kal bolišeea pač ni pričakovati od degeneriranega Italijanskega naroda.
»Vse. kar te slovenskega, uničimo la to noči«
Tako te voila zbesnela italijanska
'druhal oo tržaških ulicah. Ker te tfruhal tudi dejansko Dokazala, da namerava izvesti svolo grožnjo, ni čudno, da ie nastala panika ne samo med Slovenci v mestu, marveč tud! v oredmestiih in spodnji tržaški okolici. Vendar te bilo razburjenje naših okoličanov, čeprav opravičeno, ne-potrebo. zakaj italijanska druhal si rH upala v slovenska oredmestia. še mani Pa v okolico. — Iz previdnosti
DR. JOS. C. OBIAK:
Po slovenskem Rožu.
(Slike s proge to okolice.)
(Dalje.)
Oko in srce nam veže prelepi po-Bfled. ki se nam le nenadoma odprl na impozantno postavo Vel. Oistrca (Obirja), na divje razrito Košuto, na značilni masiv Orlovca, straže boroveljske: le — tema odzdravila na drugi strani slavna, raztegnjena Žin-garica. v sredi med obema pa ie zarezana dolina potoka, prihajajočega izpod slavnega Ljubelja. Tudi dri Spodnjega Roža se nam odpre in tu-intam zajdisne v produ kos srebrnega pasu veličastne Drave. Očarujoč pa ie prvi pogled, ki se ti odpre iz 1». leznrškeza kupeja, ko zavHe železnica na breg tik nad Dravo pod Hum* perkom. raz kateri se nam pokaže skoro cel Roč v vsei svoH krasoti Posebno mično ti leže kakor na zeleni preprogi znane Borovite pod Orlovcem. — Prav tako te lznenadl ta razgled, kakor oni na celovško ravnino. na mesto celovško in jezero .vrbsko, ako prihajaš z vlakom od nasprotne strani, to je iz Roža čez ž!h-polisko planoto na sever. Ne vem. kateremu bi dal prednost. Vsekakor
moram reči. da se že iz železniškega kupeja vidi na tem predelu toliko raznovrstne pokrajinske lepote, da je že vožnja sama na sebi velekrasen planinski izlet ne glede na tehnične zanimivosti nlene zgradbe.
Pod Humperškim gradom, ki kraljuje vrhu brega nad Dravo ter pregleda ves Rož. kot njegov značilen znak in Suval, se prepeljemo čez široko Dravo do železnem, mnpozant-nem mostu na drugi breg. — V Rožu smo. — na prvi štaciH spodnierožan-skl. Svetna vas/ turistovska štacila za goro Žinzarico. odkoder se odcepi| stranska proga v Borovite.
Prost nam te razgled po vsem Rožu doli do odrastkov gorostasnega zidu Velikega Oistrca ta gori proti Gorenjemu Rožu. v čegar ozadju stoli. kakor velika kulisa častiti otec staroslovanski, sivi Dobrač. na videz čisto osamljen ter pozdravlja iz neod-rešene slovenske Koroške iznad Beljaka. vseokoli pa nas pozdravljalo vsi znameniti vrhovi, med vsemi pa najlepfi, naimposantRritt — preteka Jepa. kf se ogleduh v enem mjmftoj-ših. naJsvitletšlh lezer koroških... Le mogočni Stol. sivi poglavar Karavank. skriva svoto glavo za gozdnatim predgoiiem.
In pred našimi očmi s« iamek) vr-
Da 90 naši ltadte v predmestjih vendar spravljali blago in dragocenosti na varno. Tako ie bilo n. pr. poslopje »Delavskega kons. društva« prt 8v. Jakobu skora! popolnoma la* praz njeno. Stanovalci so znosili skoraj vse svole Imette drugam, tako da so ostala nekatera stanovanja popolnoma prazna.
Za znižanje een.
Za znižanje cen predvsem blagu za obleke se vrši veliko gibanie na Angležkem. v Franciji, zlasti pa v Zedinjenih državah, kjer se do mestih vidi vedno mani finih elegantnih oblek, zato pa tem več navadnih delavnih iz modrega platna, takozva-nih »overall«. Amerikanec se ne sramttte nositi nalslabefše. celo zakrpane obleke, samo da bi s tem izsilil znižanje cen ostalemu boljšemu blagu. Običaj nositi »overalie* se udomačute v vedno Širših družabnih krogih.
Po amerikanskem vzgledu so začeM podobno akciio tudi Francozi, ki pa te ne izvafaJo tako resno in energično. Nedavno te uprizorilo okrog 600 pariških ametnftov oholega spola Drotidraginlsko demonstracijo. ki ca ie bila bril podobna veselemu sprevodu mask. kajti poleg slabo oblečenih gospodov so bile dame oblečene v svilene nogavice, luksuzne čevlte i. L d., kar seveda na množico ni moglo napraviti utiša. da gre za DrotkUraginisko demonstracijo.
Z resnejšo akciio so tfii započeli tudi v AnglitL kler so končno Izsilili znatno zmžanle cen suknu in čevljem. Karakteristično za Angleže ta niihovo disciplino v vseh krogih te. da si niti bogatejši IVudle niso nabavljali novih oblek, temveč so čakali, da so padle cene. ki v AngliH v primer* s cenami ostalih držav niti visoke niso bite. V času naivečle draginje niso imeli krolači in čevHarii skoro nič posla, sedal pa. ko so se cene že znatno znižale ga imate zopet dovoli. V Angliji so padle pole* tega cene tudi živilom, predvsem mesu. Vlada sama je kupila 500 tisoč ton ovčiega mesa ta ga do zelo nizkih cenah prodala prebivalstvu. Dobivajo tudi zmrzlo meso iz Amerike. katerega cena ie še nižia. V prvi vrsti se oskrbuie s tem mesom siromašno prebivalstvo. — V Angliji te vse prepričano, da bodo cene še nadalje padale.
Gibanie za znižanje cen se seveda vrši na ta ali oni več aH mani uspešni način oo ceiem svetu. Povsod se drže načela, da nihče razun skrajno neobhodno potrebnih stvari ne kuouie ničesar drugega.
Beležke.
Nemci ta Jug osla vita.
Naš uvodnik v štev. 166 »Jugoslavije« z dne 13. i. m. »Naša pot«, v katerem opozarjamo na škodljivost zacadne orilentacHe naše zunante politike ie vzbudil tudi v tulem časopisju veliko pozornost. Berlinska »Vossiscbe Zeitung« In dunajska »Neue Freie Presse« prinašate članek v skoro dobesednem prevodu ta ga označujeta kot znamenje, dla začenja jugoslovanska javnost revidirati svole dosedaino stališče do Nemcev.
Veseli nas, da se začenia vodilno nemško časopisie resno baviti z našimi razmeram! in da priznava potrebo prijateljstva s nami. Ali če rosno hoče. da bo iz te moke kal kruha. mora tudi samo revidirati svoto dosedatao politika S podpiranjem zahrbtne in perfidne gonle. kakoršno
vnrizarlafo danes na Koroškem, g očitno sirrioatiio z laškim imperiiatf-zmom. ki se kaže v zadnjih dneh. n« 6odo pridobili Jugoslovanov zase. Ml smo z antanto pač gotovi, a zato še »i treba, da bi se zatekli pod nemško okrilje. Gre še tucH drugam lahko naša pot.
Jugoslavija.
Sobotna seja Nar. predstavništva.
LDU Beograd, 18. julija. 113. redni sestanek začasnega Narodnega predstavništva otvori podpredsednik dr. Ribar ob sedemnajstih. Po Izvršenih formelnostlh preide skupščina na dnevni red: drugo čtta-nje volilnega zakona. Po daljši debati to po več poimenskih glasovanjih o posameznih karagraflh. Je bilo sprejetih prvih 15 paragrafov večinoma z besedilom, ki je bilo sprejeto v prvem čltanju. Sprejete so bile samo nekatere neznatne in nebistvene, večinoma stilistične izpremembe in popolnitve. Podpredsednik dr. Ribar zaključi sejo po dvajsetih in pol In odredi prihodnjo sejo sa ponedeljek 19. t m. ob šestnajstih.
y Tudi deaumM.
LDU Beograd, 17. julija. »Politika« J« pod naslovom: »Maiheur g. Galantija« priobčila beležko: Ko je bil Italijanski oprav-nlk g. Oalantt na posetu pri namestnika zunanjega ministra dr. Nlnčičtt, da Je govoril začetkom »v nadutem tona«, posnele Pa da je postal »zmeden«. Tt trditve niso točne. Pogovori so se vršili v pomirljivem tonu. Vsled tega ni bilo niti nadutega tona, niti zmedenosti.
Setoo Watson v Sarajeva.
LDU Sarajevo, 16. Julije. Angleški publicist Seton Watson pride te dni v Sarajevo. Sedaj se nahaja v Novem Pazaru.
Regentovo potovanje v Bosno, Hercegovine In Dalmacijo.
LDU Beograd, 17. JnllJa. Končno Je ugotovljeno, da odide prestolonaslednik Aleksander Iz Beograda 28. t bl, da uradno poseti Sarajevo. Kakor sp sklepa, bi regent po dovršenem potovanju po Bosni, Hercegovini In Dalmaciji, ako bi razmere dopuščale, M na Plttvička Jezera, kjer bi ostal 10 (UL
LDU Sarajevo, 16. Julija. Mestno županstvo poživile meščanstvo, posebno on<% ki stanuje v glavnih ulicah, da bi za prihod regenta Aleksandra čim lepše okraslU svoje hiše, da bo mestno lice kolikor mogoče prijazno.
Učiteljski kongres v Beograda.
LDU Beograd, 17. julija. Iz vseh naših krajev so pripotovali odposlanci učiteljstva na kongres. Srbljanski tovariši so vse slavnostno sprejeli Jutri zjutraj bo prva sefa, popoldne pa bo beograjska občina priredila obed v Topčlderu vsem učiteljem la učiteljicam, Id so se udeležili kongresa. Na ta obed bo občina povabila koš goste tudi člane vlade.
Kongres kmetovalcev.
LDU Beograd, 16. julija. Prvi državni Kongres organiziranih In neorganiziranih kmetovalcev vse države dne 1. in 2. avgusta v Beogradu. Na kongresa bodo govorili o stanovskem vprašanja in o programu; vršile se bodo volitve glavnega Izvršilnega odbora. Gospod Avramovič bo imel referat o organizaciji poljedelcev, de. Miko Popovič o trgovinski politiki In poljedelstvo, dr. Vlajinac o valutni reformi
Razredna loterija.
LDU Beograd, 19. julija. Uprava rao-redne loterije Je neročila v Gradcu srečke, ki bodo gotove do 15. septembra t. 4. Prvo srečkanje se bo vršilo januarja prihodnjega leta. Največja premija bo 600.000 dinarjev, glavni dobitek 400.000 dlnariev. Poleg tega bodo še dobitki po 100.000, 200.000 i* 300.000 dinarjev. Glavnica razredne loterije bo znašala 5 do 6 milijonov dinarjev« dočim je znašala dosedaj le 1.600.000 dinarjev. Za Izplačevanje dobitkov bo potrebnih 35 milijonov dinarjev na leto.
Razna poročila.
Pogajanja z« sporazum čeških soclja-,
Ustov.
LDU Praga, 18. julija. Kakor pNe »Pravo Lldu«, to te pričela včeraj pogajanja z zastopniki desnh In levih socljel-stov. Pogajanja imajo namen, da s« doseže sporazumijenie v temeljnih nazorih
Izmenjava vojnih ujetnikov med Rosijo in Avstrijo.
LDU Dunaj, 17. Julija. Državni urad za zunanje stvari ]• prejel brezžično brzojavko iz Moskve: Ljudski komisar za zunanje stvari naznanja, da nobena stvar več ne ovira odhoda nemškoavstrijskih vojnih nletnikov te Rusije. Z ozirom na izmenjalno pogodbo, sklenjeno v Kodanju, Je ruski centralni urad za ujetniške stvari dobfl nalog, da takoj zopet začne odpošiljati nem-
škoavstrljske vojne ujetnike. Prosi Se, mt bi se čim brže repati ruski ujetnik*, Id se nahajajo v Nemški Avstriji «
Naš« lokomotive v popravil« na Češkem. Naša železniška oblast Je bila poslala na Češko v popravo 30 lokomotiv.
Poprave se vrše počasi. Vendar so doslej popraviti 5 ozkotirnih lokomotiv za Bosno, ostale bodo gotove tekom 3 mesecev.
Ljenin poziva slovanska države na| ■vedelo sovjetske vlade. Poljski listi poročajo, da namerava Ljenin pozvati vsa slovanske narodnosti, da zamenjalo svoja sedanja vlade s sovjetskimi. Ljenin Je mnenja, da Je sedanji položaj, ker Je reakcijo-narna Poljska premagana, Izredno ugode« za Izvedbo te namere.
Gospodarstvo.
■F Tvornlce špirita. Dovoljenja *■ ustanovitev tv orale špirita na bo ved te-dajala centralna uprava, temveč finančno ministrstvo sporazumno t ministrstvom na poljedelstvo.
+ Vsled padanja cen kožam ima češkoslovaška republika škoda na mllijoo«. Izgovorila sl Ja bila namreč, da sme
ftlitl v pestri dolini vse te bde. svetle koroške vasi od Svetne vas dalle — čarobna slika ene naHeoših jugoslovanskih pokrajini
Potoki m hudourniki, izhaialoč 1* Karavank so zarezali od Svetne vas! zori deloma zioboke laike, ki so Dre-mosteni. — deloma Da so nanesli stožčaste naplavine, vsled teza so nastali v Gorenjem Rožu sitni klane!, katere tisočkrat prekolne sleherni kolesar. Pa tudi ta pozabi vzoričo krasne pokrajine vse klanške težave.
Onstran železniškega tira pomaknjena bliže k podnožju gozdnate Zinzarloe se svetlika vas Kaplja. — KomaJ se Je tel vlak dobro premikati iz Svetne vasi. že švignemo- skozi drugo vasico Št. Janž. že prav pod bregom Žtazarice. kateremn se tudi približa železn«ki tir. Cez par minut oa zopet drdramo mimo Podsinte vasi. katero so Nemci tako lepo krstlM »Hundsdorf« (prav tako okusno, kakor Sinjo vas »ScnrefntMchl« ah Sir nta ril SvtoHm plantao v »Saualpe«), dočim s« te nasprotne« breza (y hurahe »v zorah«) lasvrifika vsak hip kaka svetla cerkvica z belimi sefi amH brine« zelenja, med vsemi nrimičneJSa Bilča ves (Balčovs). Nad c»k) pokrajino na Donosno kra-lkiie zori na brezu nad dravskim
mostom sivi humperSki tirad (ttoh-lenburz. prav HBhlenburz: fme namreč prihaia od kotlin, ki se nahajalo v brezu).
Vozečim se ob brezu. se nam pogled nekoliko omeli, toda ljubkost bližnje okolice nam tako prevzame oko in srce. da daljave niti ne iščemo ta skoro ne čutimo sprevodnfleo-vega glasu »Bistrica v Rožu«, Goto-vo nalznamenitneiSi krai ob Žetaztit-Ski prozi, ne le z ozirom na Industrl-lalne naprave, nezo tudi raz turi-stovsko stališče. Odtod vozi skozi veleromantičnl Medji dol zlavna pot na Stol. še ni dolzo od teza, kar se je otvorila na Mačenski planini pod Stolom in izlastim Mačenskim vrhom lena. valika turistovska koča (bivša Klazenfurter Hfltte) sedal Rožanska koča. Stav. plan. društvo ie tod ie v onih težkih časih zastavilo svole mod ter zaznamovalo not zori znameniti mali cerkvici, ki žleda izza zelen eza drevja na neviso-kem brezu doH na va* ta v stražo Bistrice. Bistriška Krapa se tik pred vatle zoži v ozko soteska zloboko zarezano v skalovje. Od te cerkvice, katere ztdovte kaže vse mofno ta* kenl od francoskih fcrozell I« leta 1809, vodi nanrei lepo Izpeljana zaznamovana pot nekoliko časa nad
vlada kupovati in prodajati usnje, a ul 9« ob pravem času odredila proste trgovine. Zdaj Je ministrski svet sklenil, da se bo primanjkljaj pokril Iz državnega zaklada.
Pošljite naročnino!
robom doline bisteiškeza potoka, potem pa zavile na desno oo brezu proti slavnim Svečam, komat ooi ure oddaljenim od Bistrice. Sveče so tem farna vas pod brezom. rolstni krai Einspielerjev; nimajo danes Ss postajice, čemur se le čuditi. — a Jo izvestno dobe. Od tu vodi pot n* Kočno in čez sedio Kočno na Kranjsko- Kakor jz Bistrice, dospe se tudi odtod do broda čez Dravo na nasprotni brez v vasico Bilčovas ah MoSčnice in nanrei skozi dobenskl zozd v Osojnici ali v »zorah« na Hodiško jezera ki se samotno zrcali v sredozorski pokrallni. Od Hodiš ni več daleč v Ribnico ob Vrbskem iezeru. Tia čez »hitre« oaO, vleče vsakeza priiatelia narave in zmernih zorskih tur. Planinec to seveda mahne zori v Karavanke na
Kočno ali Belščlco.
Posebno priporočat oa te tb stim turistom, ki ztedafo natraS* zore od soodaJ. a vendar lfubito lepo naravo, da nastopita leoo zozctao zaznamovano Dot skozi samotna deloma tudi neporastlo pokrajino oa Bistrice dp prihodnle postale Pod-
ZOrte. (	(Konec prihodnjič.)
Dnevne vesti.
S£3T!?onna Mrarfn
— Nemci so se pritožHi dt! antantni komisiji? Po Koroškem se Sirijo covorice. da so se Nemci pritožili pri antantni komisiii v Celovcu, ker iiirt ie nekdo odnesel nemške aert-taciis.te suise o nemški Dronasrandi i coni A. Nato oritožbo so iim baie odeovorili. da antanta vendar ne more Dostaviti straže ori njihovih asrilaciiškili suisiit.
Princ Ciioruie se vrne domov. Kakor poročalo listi se vrne princ [Jioreie. ki ie bival zadnja leta v ranzu. v domovino.
Demonstracija celovških Invalidov. »Mir« poroča, da so 13. t. m. zasedli c©-lovski invalidi »Bismarckschule« in iell demonstrirati proti vodji te invaldne Sole prof. Konigstorferju. Demonstracije se je udeležilo okrog 400 oseb. Med nagovori so se slišale besede: »Gauner, Einbrecher, eln-sperren, aufhangen!« Govorniki so obdolžili Konigstorferja poneverbe in goljufije. Očitalo se mu je, da je zalagal z blagom Invalidov najuglednejše družine v Celovcu. Trdilo se je, da nosi gospa okrajnega glavarja dr. Komctterja še danes čevlje, katere je dobila iz invalidne šole zastonj. Govorniki so napadli še več drugih oseb, med temi bivšega deželnega predsednika grofa Lodrona, češ da so tudi prejeli čevlje in še jih do, danes niso plačali. Socijaluo-deino-kfaškemu podžupanu Pressienu se je očitalo, da je plačal za obleko za celo svojo družino (9 oseb) 230 kron, za eno otročjo obleko pa 19 kron. Mesarju Koscliitzu so predbacivali, da je dobil iz invalidne šole celo pohištvo, katerega ni plačal, oziroma ga nakupil tako, da je podkupil merodajne osebe s šunkami in klobasami. — Res lepe razmere vladajo v tej coni!
— Naši plebiscitni komisiji na Koroškem je prideljen intendant slovenskega gledališča v Ljubljani, g. Friderik Juvančič, ki le odpotoval včeraj v Celovec.
Pristojbine za vidiratije potnih listov Inozomcev. Po pooblaščenju v 1. dodatku T. Br. 238 zakona o taksah Je g. minister za finance s svojim sklepom od 7. aprila 1920. 1. Br. 2802^ odločil: »da naša poslaništva, konzulatom misije v inozemstvo, kakor tudi ostale pristojne oblasti v tuzem-stvu zahtevajo od tujih državljanov za vizum potnega lista isto takso in v istem novcu, kakršno taksi i v kakršnem novcu jo zahtevajo tuje oblasti v tej državi, vendar pa ne sme biti manjša od vrednosti 10 dinarjev. Radi tega morajo tukaj naše politične oblasti, ki izterjavajo te takse od tujih državljanov, zahtevati plačilo teh taks v oni vsoti in novcu, v kateri zahtevajo to takso tuje obastl v naši državi. Generalna direkcija posrednih davkov je dobila od ministrstva za zunanje stvari Izvestilo, da zahtevajo tuja poslaništva, konzulati in misije v naši državi nastopne takse: I. Ceho-slovaško poslaništvo a) za trgovce 63 dinarjev, b) za privatne osebe 21 dinarjev, 2. Poljsko poslaništvo 8 dinarjev. 3, grško poslaništvo 50 dinarjev, 4. Italijansko poslaništvo 50 dinarjev. 5. Avstrijsko poslaništvo 30 dinarjev, 6. Rotiutnsku poslaništvo 10 dinarjev. 7. Francoski konzulat 10 frankov, 8. Švicarski konzulat 25 dinarjev. (V Švici se samo za prehod (visa pour trans!-ter la Luisse sans arret) plača 5 švicarskih frankov), 9. Madžarska delegacija 31 dinarjev, 10. belgijsko poslaništvo a) za navaden vizum 10 frankov, b) za vizum z rokom od šestih mesecev do dveh let 25 dinarjev. Radi tega imajo naše pristojne oblasti v državi zahtevati od državljanov odgovarjajočih držav ravno toliko takso ln V istem novcu.
r- Nameravano pošiljanje delavcev ne Francosko ustavljeno. Posamezniki, kakor tudi skupine zidarjev n tesarjev se obračajo na ministrstvo za socijalno politiko v Beogradu glede odpošiljatve na Francosko, kler se potrebuje večje število stavbnega delavstva Ministrstvo je upoštevaje potrebnost delavskih moči v državi odločilo, da se delavci ne pošljejo v inozemstvo, o čemur je bila francoska vlada obveščena. Vsled ukaza ministrstva za socijalno politiko v Beogradu z dne 9. julija 1920 broj 17.842 se vsem zidarskim in tesarski® delavcem naznanja s pristavkom, da se v navedeni zadevi ne obračajo več na podpisano poverjeništvo ali na ministrstvo v Beogradu.
Promocija. Dne 12. t. m. je bila na eeSkcrn vseučilišču v Pragi promovirana
I«^RlS„«n”‘C‘le '*“■ N'!"* 0r-
Matlca	Slov.
»Idijota« in ga namer!^, Dost°ievske*a Opozarja na to vse gg 'pre^i' lzdaM' ~
— Draginjske doklade deželam cestar Jem na Kranjskem ln Koroškem }e sktalta vlada v svoji zadnji seji zvišati.
— Toplice v Dobrni so tako prenapolnjene, da ni do 15. avgusta za letoviščarje nobenega prostora več.
— Poziv vsem izletnikom ljubljansko Žiipc In župe Ljubljana I v Svetno vas, Člani, ki se udeležijo V. župnega zleta GS2. v Svetno vas dne 25. julija 1920, naj se zglasijo od srede dne 21. dalje v pisarni Sokolskega Saveza SHS, Narodni dom, Prvo nadstropje, med uradnimi urami od
tek in	(zakhuček v pe-
8. uri) v svrho vplačila četrtin-
ske vožnje tn sprejema legitimacij«. Število legitimacij je omejeno, zglasite se pra-vočasnol Ljubljanski župL	k.
Sokolska župa Ljubljana I priredi svoj VI. župni zlet 8. avgusta v Stepanji vasi pri Ljubljani. Opozarja se bralska društva na točne prijave v smislu okrožnice 5. Daljša navodila po časopisih in okrožnicah. Zdravo! Tajništvo.	k
— Razglednice o sprejemu regenta v Ljubljani se naročajo pri Društvu jugoslovanskih novinarjev v Ljubljani. Serija (8 slik) stane 16 kron. Trgovci ln prekupcl dobijo pri večjem naročilu znaten popust.
— Za oslepele vojake je darovala kamnoseška tvrdka Alojzij Vodnik znesek 100 K mesto venca pok. g. Bonaču. Srčna hvala človekoljubnemu darovalcu, ki naj najde mnogo posnemovalcev!
Pllnovo olje. Ministrstvo za prehrano in obnovo dežel Je odkazalo za Slovenijo večjo množino plinovega olja pri rafineriji »Danica« v Bosanskem Brodu. Cena temu olju Je 5.50 din. za kilogram. Reflektantje naj najkasneje do 25. julija sporočijo naročila odseku za prehrano v Ljubljani.
— Cene mesu v Vlnkovcih. »Dfe Drau« poroča, da so znižali mesarji cenc govejemu mesu in telečjemu mesu na 14 kron.
— Izgubljeno. Ta, ki je dne 16. Julija našel na tramvaju s potniki, došliml It zasedenega ozemlja s popold. vlakom, od Dunajske ceste do Mestnega trga denarnico z monogramom F. I., se naproša, da izroči denarnico in denar pri uredništvu tega lista proti plačilu dvojne najdenlne. k
— Izgubila se Je v soboto navadna ru-Javkasta denarnica z manjšo vsoto denarja. Ker so bile v njej jako važne listine, prosim najditelja, da mi listin« vrne v upravništvo Jugoslavije.
Uuhlfana.
— Predsedstvo Narodnega sveta za ne-osvobojene jagoslovensko domovino v Liubljani poživlja vse člane, da se zanesljivo udeleže seje, ki se vrši v četrtek dne 22. L m. ob 4. uri pop. v Mestni posvetovalnici (na magistratu). Predsedstvo.
— Kako Je na Hublja tiskom trgu? Ako pripelje Vipavec ali kdo drugi na ljubljanski trg fižol, jabolka itd., In ga hoče prodajati po svojih cenah, priletijo branjevke k njemu, ga psujejo in mu zabranijo vsako prodajo. Potem gredo vsi skupaj na magistrat in tam določijo ceno, po kateri se prodaja. Neka Banatčanka je včeraj Izrazila, da bi rada prodajala jabolka ceneje kot po 6 K kilogram, pa da jih ne sme. To početje pa je že od sile. Kaj pa briga koga, če da kdo ljudstvu blago ceneje ali pa makar zastonj. Par branjevk pač menda ne bo odločevalo proti 80.000 prebivalstva. Tu ne velja noben Izgovor, da plačujejo branjevke davek itd., ako kupčija ne gre, se pa naj lotijo drugega posla. Te skrajno visoke cen« morajo vendar enkrat pasti in zaradi par posameznikov sc vendar ne smcio držati trajno na tej višini.
— Udruženje Jugoslovanskih Inženirjev ln arhitektov, sekcija Ljubljana priredi v sredo 21. t m. ob 20. url 30 min. (pol 9'. uri zvečer) v dvorani Mestnega doma obče zanimivo predavanje arhitekta Frana Jande Iz Rrage »O zdraviliščih v Čehoslovaški republiki« (v slovenskem Jeziku) združeno s predvajanjem čez 200 skioptičnfh slik. Vstop prost. Člani »Udruženja« in p. n. občinstvo se vabijo k obilni udeležbi. k
— Ustrelil se Je v soboto v svojem stanovanju 22 letni dijak Prusnik. Krogla mu je predrla srce in je bU takoj mrtev. Prepeljali so ga v mrtvašnico. Samomorilec je bil ravnokar napravil učlteljlško maturo. Kaj Je gnalo nesrečnika v smrt, ni znano.
— Vlomiti so poskusili neznani vlomilci v noči od 16. na 17. t.,m. v skladišče Tomažiča v Kolizejskl ulici. Vlom pa s« ni posrečil, ker so bila vrata od znotraj zapahnjena z železnim zapahom.
— Našla se Je srebrna ura. Dobi sc pri g. Davorinu Kugler, tvrdka I. C. Mayer.
Maribor.
Tudi v Mariboru se opaža padanje cen manufakturi. Nekatero tvrdke so Tačel« prodajati blago za 20 do 30%, mnoge predmete pa celo za 50« ceneje kot poprej.
Splošna organizacija voj. invalidov, vdov in sirot v Mariboru sl je od tukajšnjega kr. policijskega komisarijata Izposlovala, da sme pobirati prostovoljne mllodare za svole najrevnejše Člane.
Zanimiva razprava se je vršila te dni pred tukajšnjim okrožnim sodiščem. Zagovarjala sta se Kiihlberger, trgovec lz Gradca, in njegov polbrat Hlcrzenberger, agent Iz Ljubljane, ker so meseca februarja našli pri njima velikansko svoto 1000 kronskih bankovcev s ponarejenimi žigi. Obtožbe hudodelstva goljufije sta bila oproščena, zadeva pa se je izročila v konečno rešitev Politični oblasti.
Pri kopanju v Dravi sta utonila pred Par dnevi 16 letni pekovski vajenec Ivan rian ln 14 letni dijak Franc Domanjko,
lz Pobrežja.
Pred mariborsko poroto je bil na 10
mesecev težke ječe obsojen radi poneverbe
vUt < M?TŠek’ poštnl odpravnik v Vuhredu. Mladi mož, ki je Imel malenkostno
plačo, a je Potrebe val muogo denarja, ker
je Imel llubavno razmeri« z oienleno F..
razpis Častnih nagrad.
Slovenska Matica je razpisala 1. 1918. pet častnih nagrad ln sicer:
3000 K za pripovedni spis, ki mora biti po vsebini in obliki dovršeno in vseskozi umetniško ddo. Obsega naj najmanj deset tiskanih pol.
3000 K za najboljše izvirno znanstveno delo, ki poglobi in razširi spoznavanje našega lastnega naroda, bodisi njegove zgodovine, jezika, narodopisja, literature, umetnosti- geologile, favne, flore itd. Dela naj obsega najmanj 10 tiskanih pol In bodi zamišljeno kot samostojna knjiga.
1500 K za manjši Izvirno delo znanstvene vsebine Iz katerekoli stroke človeškega znanja, obsegajoče najmanj 5 tiskanih pol. Prednost imajo spisi, ki se pečajo s kulturno važnimi, splošno zanimivimi znanstvenimi problemi.
1500 K za poljudno znanstven spis Iz katerekoli stroke človeškega znanja. Spis naj obsega najmanj 10 tiskanih pol ter naj pregledno in v razumljivi obliki obdela širše, vsebinsko zaokroženo, znanstveno polje, ki sodi v okvir splošne Izobrazbe modernega človeka. Delo izide kot samostojna knjiga in naj je po možnosti opremljena z ilustracijami.
Ce Matica ne prejme pripovednega spisa ali drame, ki bi ustrezala navedenim pogojem, dobi pa popolnoma zadovoljujoč krajši pripovedni spis, prvovrstno enodejanko ali dvodejanko, bo nagradila tako delo s sorazmerno manjšo nagrado. Celo nagrado pa prizna avtorju, ki pošlje popolnoma ustrezajoče gradivo za en gfedišk! večer, na primer tri enodejanke, ali eno dvodejanko in eno enodejanko.
Matica utegne prejeti tudi rokopise, ki bi kot konkurenčna dela ne prišli v poštev, ki bi bili pa sicer sprejemljivi In vredni objave. Take spise bo Matica sprejela ln nagradila z običajnimi honorarji.
Pisatelji prejmejo za častno nagrajene konkurenčne spise tudi običajne honorarje
Svoje spise naj opremijo e gesli ali psevdonimi. Te psevdonime, oziroma gesla naj zapišejo na zaprte kuverte. V zaprtih kuvertah naj bodo njihova prava imena.
Rok za vlaganje rokopisov poteče s koncem 1. 1920.
Na ta razpis opozarjamo slovenske književnike vnovič.
50 LETNICA LJUBLJANSKEGA GASIL-NEGA IN REŠEVALNEGA DRUŠTVA.
V nedeljo je praznovalo ljubljansko gasilno in reševalno društvo petdesetlet-letnlco svojega obstoja. Ljubljana je ob tej priliki Izobesila zastave, da se izkaže hvaležna temu velezaslužnemu društvu. K slavnosti so prihiteli gostje is vse Slovenije, zastopani so bili celo Čehi, zlasti pa je bilo rnnogo Hrvatov. Na čast gostom se je vršil v soboto večer koncert vojftšk« godbe v Narodnem domu.
V nedeljo ob 9. dopoldne Je bilo slavnostno zborovanje pod predsedstvom podžupana dr. Trillerja, ki je v daljšem nagovoru opisal velike zasluge ljubjanskega gasilnega hi reševalnega društva. V imenu vlade je pozdravil zborovanje zastopnik deželne vlade g. Oolia. Tudi drugi zastopniki, med njimi zastopnik hrvatsklh gasilnih društev, so čestitali gasilnemu društvu v Ljubljani k petdesetletnici. Končno so bili za svoje dolgoletno požrtvovalno delovanje in za zaslug« na gasilskem polju soglasno Izvoljeni za častne član«: gg. l.a-pajnar, Barle, Medic, Leitgeb, dr. Tavčar In Perme.
Po zborovanju so se gasilci, katerih je bilo od blizu 2000, razvili v impozanten sprevod. V sprevodu je bilo veliko število društvenih zastav. Na čelu slavnostnega sprevoda je korakala godba Dravske divizije. Na Kongresnem trgu se je sprevod ustavil in se je vršila služba božja! Nato Je šel cel sprevod med svlranjem godb« Dravske divizije ln godbe jugoslovanskih železničarjev nazaj pred Mestni nom, kjer se je vršil občni zbor Jugoslovanske gasilske zveze, ki le trajal do 2. ure. Zveza šteje nad 300 društev in preko 11.000 članov. Na občnem zboru so se razpravljala razna vprašanja glede povzdige gasilske organizacije, Po slavnostnem banketu, M
ženo nekega bogataša, je poneveri pri poštni blagajni okrog 27.000 K. Poneverjeno svoto je poravnal mož njegove ljubice.
Celje.
Celjska »Narodna kavarna« Ima sicer lepo, mnogo obetajoče ime, narodna pa navzlic temu ni. Ko sta pred kratkim dva gospoda prosila blagajničarko za razglednice, Jima je ta predrzno zabrusila v obraz: »Ich verstche nicht!« Ker je ta kavarna ie v več drugih slučajih pokazala, da ni na- J rodna, bi bilo pač na mestu, prisiliti kavar- 1 narja, da sname napis, s katerim slepi ljudi.
Matura na celjski realni gimnaziji. Izmed 16 dijakov, ki so se prijavili k maturi, jih Je maturiralo 7 z odliko, ostaH s povolj-nim uspehom.
Za podporno društvo realne gimnazij« v Celju je podarila Celjska posojilnica mesto venca na grob ustanovitelja g. Mlhajla Vošnjaka 500 K.
Poročil se je 18. t. m. g. Mirko Grude«, ravnatelj celjske podružnice Ljubljanske kreditne banke, z gdč. Vero Kolšekovo. Mnogo sreče!
ae je vršil y Narodnem domu, se Je vršila dobro uspela ljudska veselic« na Krekovem trgu.
Šport in turisitka.
Ljubljana-Celje-Ljubljaua. Nedeljska dirka kolesarskega kluba »Ilirije« se lahko kot enakovredna uvrsti k dosedanjim sijajnim klubovim dirkam. Kljub skoro neznosni vročini, veliki daljavi in zlasti po Štajerskem mestoma za kolo slabi cesti do dosegli dirkači uspehe, s katerimi se lahko mirno postavijo pred svetom. Start je vodil g. major Jaklič. Odpustil je ob 9. tekmovalca tz skupine seniorjev, ob pol 10. enajst dirkačev težke ln ob 10. šest dirkačev lahke skupine. Na cilj je prispelo po pravilno absolvlrani vožnji devet iz težke, ln trije dirkači iz lahke skupine. Ostali so medpotom največ vsled defektov Izstopili. Iz lahke skupine so vozili Bevc, Deržaj in Šiškovič celo pot do Celja in nazaj do Trojane skupaj, šele v trojanskem klancu so se razdružlll. Vendar pa sta privozila Bevc ln Šiškovič do cilja istočasno. Po ostrem boju je pretekel šiškovič Bevca za
dolžin0 pol kolesa In si tako priboril prvd I	raasto.	Rabi! je za 150	km dolgo	progo 5
|	ur 47	minut. Drugi je	bil Bevc,	a tretji
Deržaj. Iz lahke skupine je prispel prvi Perdan, ki je rabil 5 ur 58 minut, drugi samo za kolesno razdaljo za njim Zanoškar, tretji Vinko Bar, četrti	Križman.	Razven
teh so	dospeli na cilj še A. Bar,	Kirner,
Praček, Gerbec in Škrajner. Službo pri obratu v Celju le vzorno uredil -in držal celjski kolesarski klub. Motociklisti, ki so spremljali dirkače, so skrbeli za red. NekJ« v Savinjski dolini je gostoljubna hiša postregla dirkačem s svežim mlekom.
Wiener Sportklub’- Ilirija. Slavno občinstvo se opozarja na interesantno nogometno tekmo, ki se vrši danes na športnem prostoru Ilirije ob 19. url med Wiener Sportklubom in Ilirijo. Tekma se vrši sama danes, ker igra VVtener Sporklub jutri ža v Mariboru. V petek in nedeljo je igral vnovič proti Hašku In Oradjanskemu z rezultati 3 : 1 in 2 : 2. Blagajna se odpre ob 17. url Vstopnina: sedeži po 24 ln 16 K, stojišče 18 K. — Pred tekmo promenadni koncert od 18. do 19. ure. Tekma se bo vršila ob vsakem vremenu.	k
Pokrajinske vesti*
Velika vas pri Kamnik«. 15. i m. j«
vlačil 191etnl dninar Anton Prašnikar Iz Velike vasi z brano po strnišču. Ko je hotel brano osnažitl, jo je postavil pokoncu. Kar pa je bil pri delu sam, ni med snaženjbm nihče pazil na vola, kt se je vsled mušje nadležnostl splašil in prevrnil brano na Prašnikarjevo nogo, v katero so se zobje zajedli s tako silo, da so mu vso nogo raztrgali. Prepeljati so ga morali v ljubljansko bolnico.
Novomesto Klub dolenjskih visokošol-cev v Novem mestu, ki sl je nadjal nalogo probujatt narod s poučnimi predavanji, se obrača tem potom ponovno na dolenjsko občinstvo s prošnjo, da ga podpira v njegovem rodoljubnem delovanja. Prispevki, za katere se klub najiskreneje zahvaljuje, so doslej sledeči: I. Košak, Št Vid, 150 K, Posojilnica Črnomelj 100 K, po 50 K A. Reitz, L Germ, K. Pielwelss, A. Ogrin, Novo mesto, po 40 K I. Pavlin, Trebnje, brata Kastelic, Novomesto, po 38 K dr. I. Vašič, Ali Oblak, Novomesto* po 20 K L Bukovec, Trebnje, ravnateljstvo termalnega kopališča, Toplice, I. Zurc, Kandlja, L Hočevar, Lina Barborlč, dr. I. Strašek, Novomesto, I. Rudež, St. Jernej, I. Oatsch, Kostanjevica, Miha Omahen, Višnja gora, E. Kastelic, Kandlja, po 10 K B. Skalicky, I. Košir, H. Schopl, Ogrin Zrn., Novomesto, F!. Zorko, Družinska vas. V trdnem prepričanju, da nas vsa Dolenjska razumeva In podpira v naših stremljenjih in z geslom na prapor« »V delu rešitev, v organzacljt je napredek« pričakuje odbor, da bo vsa širša javnost pripomogla k našim ciljem. Odbor. k
Vransko. Koroški odbor za sodni okraj Vransko priredi v nedeljo, dne 8. avgusta
t. 1. da vrtu gostilne »Slovan«, veliko ljudsko veselica — Tem potom vabimo vsa politična ln kulturna društva, prihitite v nal gorski kraj in ozirajta se na našo prireditev. — »Koroška klič« na pomoči«
Žalec. Savinjčani«, dne 25. luiija t L vsi v Zateci Društvo »Sokol« v Zalcn priredi na ta dan na vrtu gostiln« br. Franj« Piki veliko sokolsko slavnost z javno telovadbo* ki Je od leta 1913 to naša prva prireditev. Med slavnostjo, javno telovadbo, kakor pri plesu bo avirala vojaška godba. Skrbljeno bo poleg obilo zabave tudi sa dobro pogostitev. Vozovi za povratek k vlakom južne železnice v Celju bodo na razpolago. — Odbor.	K
Polzela. Tukajšjnemu posestniku Leo« poldu Parfantu Iz Založa je bilo 12. t. tn. ukradenega raznega blaga, denarja in obleke v vrednosti 9.130 K. Zločin sta Izvedla dva mlada fanta.
Ptuj. Okrajnemu zastopu v Ptuju j« dovolila vlada pobiranje 300% doklade za potrebe okraja zlasti za cestne potrene.
V Slivnici pri Maribora se nahaja trgovec P., ki nikakor ne more pozabiti star« Avstrije, ln ima zato še vedno v svoll hiši veliko, lepo okinčano sliko Franca Jožefa ln Viljema. Mož ja velik sovražnik Jugoslavije In j« ob priliki regentovega prihod« izobesil zastavo šele, ko so mu jo posodili. In š« takrat s« je branH, češ da mora pr«] ženo vprašati Takšnim ljudem ki morajo prej žen« povpraševati, če smejo vršiti svoje dolžnost napram državi, naj bi s« pokazala enostavno pot preko Spilja. Na oni strani demarkacijske črt« pa naj potem delajo, kar hočejo.
Drobiž.
* Dežela čudežev je poleg Amerike tudi Avstralija. V nekem avstralskem mestecu se J« dogodil sledeči pripetljaj: Tovarnar John Andersen, ki ni bil oženjen, je imel služkinjo, kuharico hi kontoristinjo, ki so rodile zaporedoma v enem meseca prva dvojčk«, druga trojčke, tretja pa celo petorčk«. Ta slučaj je v celem mest« zbudil veliko senzacijo, zlasti še zato, ker je bilo spočetka ime teh treh očetov neznana Pozneje pa je vendar prišlo v javnost, da je vsej nezakonski desetorlcl oče tovarnar Andersen sam. Ko se je to med ljudstvom
razneslo, sl tovarnar skoraj «1 upal več v. mesto, kajti, kamorkoli je prišel, je drvela sa njim cela tolpa pouličnih pobalinov In tudi odraslih ljudi, ki so ga gledali kot čudežno prikazen. Tovarnar se je ljudskemu zasmehovanju odtegnil na ta način, da jo prodal vse svoj« imetje in s« z vsemi tremi ljubicami In z otroci vred preselil Iz nehvaležne domovine v tujino. Ce Je mogočo tam v tujin! potem zidal harem, nam nt znana — D« je ta pripetljaj resničen, pa našim čitateljem ne moremo garantirati I
NOCOJ KONCERT V KAVARNI »ZVEZDA«! VSTOP PROST.
Mali oglasi.
Proda se:
ŠIVALNE STROJE »SINGER«,
stare, dobro ohranjene, se proda. Sv. Petra nasip 53, prvo nadstropje, Ljubljana.
„________________________________ 1217
KOMPLETNA SPALNA SOBA I OREHOVEGA LESA, popolnoma nova, masivna, se proda. Ogleda se lahko pri g. šebru, Rožna ul. št. 5.______________________________1216
KROJAŠKI STROJ,
dobro ohranjen, sistem Grlcue, se proda do 23. t. m. pri Cvajner, Medvode. 1215
LEPO POSESTVO v Cerkljah na Gorenjskem s« proda. Vprašanje pri dr. V, Olobočnflcu v Kranju. 1*12
POHIŠTVI
lz trdega lesa, elegautnl, eno v dorskem slogu, omari razložljivi, se takoj prodati v Ljubljani. Kje, pove upravništvo. 1210
PRODA SE
Izvrsten, skoro še čisto nov samokrevčrno broniran, z osmimi streli, in nekaj zraven spadajočih nabojev. Cena za vse skupaj 450 K. Ponudbe na poštno-ležeče »št. 37«, Cerknica, Notranjsko.	1205
KITARA
se kupi. Ponudbe na Franc Mandelc, Bled 2,	1213
Sluibe:
BLAGAJNIČARKO, po možnosti veščo vseh pisarniških del« išče za takojšen nastop tvrdka M. Fon, Stari trg 6, Ljubljana.	1219
VEČ MIZARSKIH POMOČNIKOV, se sprejme. Nastop takoj, plača po dogovoru. M. Poličar, splošno mizarstvo i strojnim obratom, Blod-MHno, Gorenjsko.
1214.
KORESPONDETICA ILI KORESPON-DENTA,
potpuno vješt slovenskom 1 nlemačkorn, po mogučnostl i hrvatskom jeziku, traži se. Ponode sa oznakora plače l fotografljora na E. V. Feller, Zagreb, Jurjevska 31-A.
1209
SPREJME SE PRIDEN, POŠTEN HLAPEC h konjem. Oženjeni brez otrok imajo prednost, hrana, stanovanje prosta Plače 300 K — žena M morala delati vsa modača dela ter tudi na polju. — Vpraša se pri Franc« Karlovšek, trgovcu, Sava pri Celju.
INVALID,
vedno bolehen ta delanezmožen, prosi n dobrotno podaritov stare obleke ali Plenarne podpore, ki naj se blagovoli poslati na upravništvo »Jugoslavije« pod »V'ečna hvaležen«.	1211.
ENONADSTROPNA HIŠA
z 8. prostori, v bližini Trsta !o velikega kolodvora, se zamenja s hišo v Jugoslaviji ali pa tudi Ptoda. Naslov, pove uprava fe*a Usta,	1218
li za
ter „Cl8T0L“ čistilo sa kovine, v vsaki množini dobavi takoj izdelovat«!}
k. lin ntMflikr.Tiin, Mji
LU nvi
I ronol
f I
......
800
Sfernemu občinstvu se priporoča
KAVARNA CENTRAL =
poleg Imajavega (JubUeJnaga) mostu.
Lastnik StGVO MlhoiK.
zidne opeke	{Tkanine - perilo - modno blago
(Strangfalz in Blberschwanz.) Velika zalog«!	TVP	dkfll	Na	Jnov«J*I	vzorčil
Strešno opeko Ralmondo Malusa & (s , Trst,
dobavlja „AVA“, JJubečno. j
via San Lazzaro žtev. 10.
Proda 86
valjčni mlin
na Itiri valjarje
posekan in v kupe spravljen, loco gozd, razpisuje oskrbništvo grofa Thurna v Radovljici in sicer: v Peračici ca 140 m8, na
Ustanovljeno 1903
^fSjtampilje
\i Muka in kotili
rr.
Katalog franV.o
fcčati Šablone Klišeji za tisk VzvOdne tiskalnih Modeli za predtiakanje perila itd.
Datum-Stampiljc
lastnega Izdelka
Novo!
ANTON ČERNE f5
’ craveur	Wi
graveur
Ljubljana, Dvorni trg 1
f
Iščejo se močne
z 800 mm dolgimi valjarji še dobro Grofovi planini ca 100 m* in na Lemovci ca 100 m8. — Toza-ohranjen. Rabi^pribHžno ^61/2 konjskih (jevne p0nudbe je vlagati za vsak gozd posebej do 26. julija
7IBPFT £ B (1M n D ’l f nri Rrarin °P°^an P1^ oskrbništvu oziroma pri nadzorniku. Oskrbništvo n!!! Dolice	!!
tflPBLl a Bo BF., 8111111 pil Hifllll. vezano v slučaju prenizkih ponudb oddati les kateremu izmed
ltail! odpotovanja se proda ponudnikov. Stroške sekanja v znesku 50 K za m8 ima kupec
SF®" Barva "•a
za obleko, prava anilinska, zanesljivo dobra črna in modra se zopet dobi ftMohr" prve vrste 100 zavitkov K 120*—' Razpošilja se vsaka množina po posti ter se pridenejo slovenska navodila.
ii2i	  Karol	Loibner,	Celje.
Industrija žesie d d.
ZAGREB, Boškovičeva ulica 7.
Brzojavit SplrituBlr.čustrija.	Telefon	inlcrutfcen
Iirrcte u Ljubljeni zkfacMšt« finog rsfinirencp Ipltits kod i,BALKAN" trgovska sped. In komis, delniška dreibs, te
dobavlja iz svojih tvornica surovi špirit za tvcrn ce oeta i dcnalurirani špirit na veliko. Narudžbe prima glavni zastupnik MAVRO Ftf ftst, Ljubljana,
Sodna ulica Stev. 5.
963
povrniti oskrbništvu.
1113
in kuhinjo, kompletno. Vpraša se pri Francetu Lesjak, pek. mojster, Gaberje štev. 20 pri Celju. 1140
Inženir
penzljonist, Slovenec, z daljšo In vsestransko prakso išče posla v gradbeni ali drugi podobni stroki. Prevzame zastopstva, nadzorovanja, vodstva, uprave različnih podjetij (n. pr. kopelj, tovaren, zavodov itd.) Cenjeni dopisi na „Reddi* Celje, Prešernova ulica 6.	1139
8 vagone
litoželeznih cevi
(Muffenrohre) 10 cm premer, pol vagona
svinjske masti
za izdelovanje mila,
3 pisalne stroje
1 novi iz tovarne, 2 rabljena,
xa prodati iz naše tovarno: I
Mta kieHMifi preiti«
H44 Kamnik.
IT
Trame
dCkke lis drugi len plačamo po najvišjt dnevni ceni. Vagone reskibmo sami. Ponudbe s nijviijo ceno pod .Banaška veletrgovina* na: Anončnl zavod, DRAGO BESEUAK, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5.	1145
nxnm za svojo trgovino v Mariboru išlclil dobro izurjeno gospodično kot liluRHiuičarbo za takojšnji nastop proti dobri plači. Vešča mora biti tudi korespondence v slovenskem, in nem-ikem Jeziku. Ponudbe na moj naslov ali pa osebno ter le vsa dosedanja mesta dokazati s •pričevali. — Ivan KorH*tJ». Maribor, Aleksandrova cesta štev. 23.	^
za skladišče. Ponudbe z navedbo velikosti in cene na anončni zavod Vedei Maribor,
Gregorčičeva ulica štev. 6.
L’Esti de Cologne
Kolinska voda
No 250
de la Maison
Tvrdke
ifi
„DR!AV - PARIŠ
Valit pus que Tor! | Bol 2ah(evaoo kot zlato!
Prede Ja na debele i
Parfumerle des »Fleurs de Frrr.cc*. — (Parfumerija .cvetja Francije*.)
21 - PRED ŠKOFIJO - LJUBLJANA:
POZOR, POZOR
K. Worsche, Maribor
Uospoaka ulica Ate v. 10.
Veletrgovina z manufakturnim blagom«
Priporoča svojo bogato zalogo
po lako znlžsnih cenah.
Cement
ROMAN
SILIKAT
PORTLAND
dobavlja „ A v A" Laško.
Trstje
Prirodni malinov syrup
se zopet dobi:
SREČKO POTNIK, LJUBLJANA
Metelkova ulica (poprej zaloga Mengiške pive).
Tiskovine vseh vrst
za urade, županstva, društva, trgovce, obrtnike itd. izvršuje lično,
hitro in ceno
..Zvezna tiskarna”
za strope izdeluje in prodaja na debelo 77
Ljubljani, Stari trg štev. 19.
Ljubljana, Jeranova ul. 13. (Trnovo.) 771
Oblačilno blago
do 50\ ceneje.
Manufakturna trgovina
JOS. STOPAR
Ljubljana, Dunajska cesta štev. 5.
blačevine,
modrotlska,
zefirja,
klofa.
razne podloge, Stofov, sukanca i. dr.
Naročila sprejema tudi upravništvo »Jugoslavije" v Ljubljani, Marijin trg 8 in njene pedružnioe v Mariboru, Glavni trg; v 18 Celju, Kralja Petra cesto in v Ptuju. Prešernova ulico
1.2o liro isrer.liiiuu
strojepisko
se sprejme takoj.
Pismene ponudbe na poštni predal 74
Tovarna za baker v Slovenski Bistrici
Ima nn razpolag« večjo množino
bakrenih žic, svetlih
v debelosti 0 7 do 2*/, mm in jih dobava tako! po nalcemjši dnevni ceni.
Pozori i Pevci in pevska društvaI | Pozor!
/far/ bi kut il mo emu
malemu 3a ged? —
Moj zverinjak
, knjižica nnš in ma.fm za zauavo in pouk s 45 slikami in k tem spadajočim besedilom.
= Cena 20 kron. =
Dobiva se v Ljubljani:
vZveziu knjigam1,Marijintrg8, v Zvezni tiskarni, Stari trp 19, f.
| Čokolado |
i
1208
la UMI
Ka mlela!
Ivolomaz, malec, Fe-derweis8,voSčilo, železni lak, smolo za ge vi’e odda
L Minko Izdelovale knflUPi iddktT
Maribor.	1142
tau o cpgjBtraggcBPpjn nogoPAP"
lice se
| W^ala pesmarica
^  — it soški zbor; lopni Izdiji 11X15 cm — 
10 vrst Švicarske, 2 vrsti italijanske, amerikansko in francosko v raznih velikostih, sortirano ter poedino raz-poSilja zavoj od 8 kg na viže, s pošto in železnico
Julio Meinl, d. d.
Zagreb,
ljubljena
i
Maribor.
w
ponudbe na:
I. Mink taittal! ImM iideikev
Stev. 1. Davorin Jenko; Sto čut š, Srbine tužni? , 2. Ivan pl. Zajc: Zrlnjsko-Frankopanka.
„ 3. Anton Hajdrih: Slabo sveča Je brlela.
, 4. Anton Hojdrth: Pod oknom.
* 5. Anton Hajdnh: V sladkih sanjah.
„ 6. Anton Ha/drih: Jadransko morje. Tiabs pesem stane x K| u Izvodov xo K. Številka 8 stane S kroni, 11 izvodov 80 kron.
Dobiva se v
Zvezni knjigarni, Ljubljana, Marijin trg štev. 8.
i
Pub iifsMi tovarna ta nit ii isi
na Bregu pri Ptuju
je pričela z izdelovanjem torbic in drugega galanterijskega blaga iz najfinejšega usnja. V zalogi ima tudi prvovrstne gamaše lastnega izdelka. Naročila se izvršujejo po isajnižjih cenah.
Maribor.
1141
p ona rjciD aaunrnnnoB ncanc op
nn
OO
O
DO
zmgmamaBBamBmm
jpry'USSESttSJsazBE*
^fgsssBarmsamss
FRANCIJSKO-SRPSKA BANKA
OO
□□
OO
OO
Društveno setlište: u Parizu i Zagrebu. Vrši sve isplate i napi
t &
Akcionarsko društvo sa kapitalom
-	-	od	20	milijona	franaka.	-	-
u, 16 Rue Le Peletier, Glavna direkcija u Beogradu. Agencija: u Londonu, 27 Throghmorton Streeit. Filijali: i naplate za račun trečih lica, otvara tekuče račune, daje zajmove na podloži prevoznih dokumenota, vrsl razmenu st
i obavlja sve bankarske poslove u opšte.
Cčhir&ta E d&r&fccija u BecgirscEi*! Knez Mlhafilova ulica fcroj 50.
mr
jugep* “
E?j «3Xr,Z«CKA3^7WHSU7-: ir
^5-.a^,^iyjm?^>TJgiMeamg&dauafl^aJ«^wwiiui«aMrBwwuiiK.v.TaMHS8ag?r
Odgovorni uteduik Auutu kumk,
ctisaKs»«e»:«»srvaar reAiu*« mn uriosasasEriGčT, Tiska .Učiteljska tiskarna" v LJabliaak
V