TTpTrr* glasilo slovenske: marodne podporne jednote frv«lul»ki i it ujtravnUki prv ■turit KM 7 H. U»adat* »v, Offlco of publicationl SA-nr So. UwihUIo av«, Totrphoitvi l..»w»J.i|,i 4039. LETO—YEAR XII. IThST gSH: CHICAGO, 1LL., četrtek, 2. jnnu.rja (Jan. 2) 1919. pormit (No. 14«) »Mthori^l by th» Act of Octobr 6, 10IT, oo tU« 7TS. Pet Offl«. of Ckk«,o. lUioo*.. »y orAmr of tko Pro.kUot, A. 3. H url-o.. Poat«a.t,r ftoaorel. S«b.cripHo. $4 00 STEV.-NUMBER 1. PoMiako«! rnmd lbtrftwtod /P NASELJEVANJE ODPUŠČENIH VOJAKOV RA NEOBOE UNEM SVETT NAČRTI SA NASELJEVANJE 80 IZDELANI. Acc«pU»«« Ur maitin, «t .p,c»«l r»t. of poiUn »rovUo* for lo .»etion 110», A.t o Qrt, 3, |Q1T, .utKori.U on Jun. 14. 1010. Po teh načrtih oe ogrado farmar-ike vaai Denver, Golo —M D. AIcEniry, icf poljske d i visi je v zveznem zemljUČiiem uradu, pravi, da bodo v dolini Sati Louisu nastale najlepše farme, na katerih se naselijo odpuščeni vojaki in delavci. Tukaj napravijo potrebne kanale za {Osuševanje in namakanje i>o načrtu, ki ga je izdelal Franklui K. Lanc, tajnik za notranje zadeve. Kadar bodo vse naprave dovršene, bo tukaj uajrodovitnejše polje za pšenico. Dolino preiskujejo inženirji že skozi pet let in če zgrade potreb, ue neprave za odtekanje in dote-kanje, ki bodo stale okoli $20,000-000, bOdeta dolini Sau Louis in San JUan spremenjeni v cvetoče poljane, posejane s proevkajočitui farmami. MoEniry pravi: Ce izvrše projekt, bo v dolini San Louis naj ve&je pienično polje v drŽavi Co lorado. Tu je 700,000 akrov ave ta, ki ni za poljedelstvo, ker je premoker vsled skupine jezer, iz katere voda namaka ta svet." McEniry je dodal, da je tajnik Lane zelo zainteresiran v naseljevanju vojakov na zapadu. Prejel je od njega pismo, da upi doseči velike uspehe z naseljevanjem srmarjev no zapsdu, posebno pa driavi Colorado. Značilno je, ds so mcrodajnl aktorji spoznali, da jc stari načlu anja na škodo razvoju . Po gtareni sistemu live a-meriiki farmarji vsak zase na svoji farmi in brc«-vs*k*h ODMEVI RUDARSKE STAVKE IZZA LETA : 1914 V COLORADU. italijanska VLADA ZA htsva ODŠKODNINO ZA U-bite RUDARJE PRI LUDLO-wu. NEVARNE INTERNIRANE TU-JEZEMGE NAJBRŽ DEPORTIRAdO. Legialatura dobi nalogo preiskati zadevo. Denver, Oolo. — Učinki premo-garske fttavke leta 1!)14 in napadu najemnikov na št fa j kar je pri Lu-dlotou, Jnl je končal v masukru Žen, otrok in rudarjev, še uisu zbrisani. . Italijanska vlada je poslalo u-uieriški zahtevo za odškodnino radi šestih ubitih italijanskih podanikov iu uničenega hnetka. ki so padli v znani bitki dne 21. aprila 1914 mod rudarji in najemniki preniogarske družbe. Vrhovni pravdnik Lulie E. llubbard je svetoval governerjn, da se sestuvi komisija iz legisla-turnih poslancev, ki preišče ale-ro in poda poročilo. Dokler ae ta preiskava ne izvrši, ne bo izvršena obljuba, ki jo je dal governer (Jeorge A. Carlsou, bivši guverner v imenu drŽave vladi Združenih držav. Korenspo-denca med Carlsonotn in državnim tajnikom Lansingom dokazuje, da je obljubil mr. Lausingu uvesti preiskavo glede ubitih italijanskih rudarjev, toda obljube ni spoluil. Dne 2. junija 1916 je pital mr. LansiugU, da te zahteve skrbno preiskujejo in da bodo ufcončni uspeh preiskave in njegove priporočit ve take, da bodo popolnoma soglašale s posla vami. Vrhovni pravdnik Hubburd iročilu. vrn JUSTICNI department PREDLOŽI kongresu TOZADEVNO pripo ClLO. Nad polovico interniranih inosetn cev smatrajo nevarnim. DOLOČANJE CEN PO VLADI JE PRENEHALO V INDUSTRIJI. v - dogovorjene oene po in dustrijaloirT tvorijo RAZNJIVO dejanje. ITALIJANI KOPLJEJO STRELSKEJARKE NAD REKO demobilizaoua jugoslo van8ke armade ustavljena. NOVO LETO SE NI PRI-NESLO PRAVEGA MIRU EVROPI. veri: mod sobo, kar dela življenje pawi;m pogledovanju aktov ni1 n,arije..da jih .'»dpolljejo v Nem- na fahui neprijetno in dolgočos no. Po novem sistemu nameravajo farmarje naseliti v vaseh kof v Evropi. Ta projekt je težko izvesti na svetu, na katerem so farmarji že naseljeni, lahko ga pa izvrše na nenaseljenem svetu. CV bodo farmarji, ki žive danes raztreseni po deželi, videli uspehe takih naselbin, bodo pričeli sami posnemati nove naselbine in se seliti v vasi. tri BOMBE POLOŽENE hkratu. , Philadelphia, Pa. — Položene so |bileiri bombe, ki so v pol ure popokale druga za drugo in napravile metertjalno ikodo. Ena je bila položen* na domu municlpijalncga sodnika Frank L. fsormena, tretja pa na domu iz-vršujočega policijskega šefa MH- ■L , ;' ' V. meatu vodijo oblastveni organi ie dalj čaaa vojno proti pro-hibieiji in drugim ljudem, ki išče-jo zaalužek v človeških nižinah/ Vsled tegn sodijo nekateri, da so bile bombe položene ml ljudi, ki imajo vir dohodkov v človeških nižinah. PODJETNIŠKA OBLJUBA. 1» " , Newark, N. J. — Podjetniški svet je sprejel resolucijo, ki veže vse podjetnike, pripadajoče k tej t organizaciji, da ne znižajo delavske mezde, dokler ae kupovali)* ■moč dolarja ne povile Dalje pra-|vi resolucija, če se znižajo dela v-jsko mezde, da se sme znižanje iz-vriiti le v soglaaju s padati jem cen za Rvljenuke potrebščine. KOKOŠJA JAJCA PO 2fi CEN TOV TVOAT PitUbnrgh, Pa. — W *e je drenjelo okoli tteorge H. U terja, ki je nastavil kokošja jajce po 25 centov tucet na prodaj Ljud jO idso v začetku verjeli svojim očem. ko so MtaH ds atane tucst fr^k^h |« 25 centov. Ali ko eo ee preprOeli. da je resni's. ao drli od vseh strani skopaj Kupči ja ni dolgo trajale. Okeli je prišel poHrej in pevabil Utterje. na po Heijsko pošto jo. Lit ter je priznal; do so bila kokošja jajca ukrade- Washington, D. 0. — Justični department predloži kmalu kon-gresu, da doportirajo 3,000 owiave, izjavljajo, da bodo vsako skupino trgovcev ali industrijalcev obtožili, ki bo skušala ovirati pošteno konkurenco. ko preneha vojui industrijalni odbor 1. januarja s svojim delom. Nekateri pravijo, da Je položaj nevaren. Mogoče oHtanejo eene nekaj ča*l nizke, kar ho koristilo kouzumentoui. Položaj ae pa lahko spremeni in cene pojdejo kvi-6ko. Izključeno pa tudi ui, }la ceno padejo iu (»stanejo nizke. V iudustrijalnlh krogih govore, da ho justični department nI oziral sjieeijekio na jeklarske industrijalec, ki so predložili vojnemu IndnsMjakvemu odboru cene, veljavne tudl po prVeni ja4tuarju. Odbor nI sprejel cene in jc odklonil nadeljuo nadzorovanje cen. Za jeklarsko industrijo velja to, kar je inerodajno za druge liulu jalel postavili svoje izdelke po dogovorjenih cenah na trg. so v nevarnosti, da jih zvezni organi obtolijo kršitve protitrustovske-gs zakona. Blnefield, W. Va. — V rudnik i Hla vero. leetnho New Hivcr Po-eahontas ConaolidiHed C«al <'om penije, ae je dogo«lila plinska ra r strelbs. kl je ns »eatu ubila dva mdarje. CM rešilnega mošu-a «'a dva postala šrtrl.eksplozij ker ao Šli rešilci pognroho brez Allnih aparatov r »ndnlk. re VREME Z :il decembre je vremenski opazovalec zaključil svoj zapisnik | u vremenskih opazovanjih za leto 1**1 H. Lrto je hilo za 01.7 stopinj \ s|»lošiu tn gorkejle Uot normalno leto \ajg'orkfjši dan v ChiragU jr bil .7 a v gi!*t Tifliiomer jr ka /a) \kakor poklican, du razsodi o tem vprašanju Ameriški mirovni delegatje v Parizu, ki so bili pred nekaj dnevi /m\o Optimistični glede sloge mod eptrnlo in Ameriko, so zdaj drugega mnenja odkar je ('leinen-v nedeljo izjavil, da m« nc Premogarji oklloali republiko v llosijl. l/ondoi), i, Jan Kvpiesa" ima (Miročila U Berlina da sostuv. kajoči prrmogai jl v Alezijl vprt-/o ril i btoljševlško revolucijo v so-Imto. Oboroženi prnitogarj! osvojili rove, aretirali prtiengsr-ake magnet e in okllrall Mivjotsko republike. - Veliki nemiri ac vrle tudi mrd premogarji na Wcatfal- strinja /. vsemi Wllaonoviml točka.UkeOi uil, da bo podpiral Anglijo in da Maišal llindcuburn je t soleito uikov je kupil žganje zase iu so le Zupan jr pridi/aI sodbo iu d< ar bo pole/.al /a "lati slljančni «i steni Zdaj Jr očitno, da b«mta ira koiiefreioi dve strsnsi WilaoUO» v a In <'b nu lo cauva Druga nepri* ! jet nos', ki se jr pojavila zsdllje jr pridi žal msltio lu y,t ,|n je pričela v Parizu jal, da bi bilo krivično, če kazuu g„w,rkra, da Amerika ilčr jr Biela. dokler ac ue izkaže, da je J#Hyi|, eka-1jfodružn»koraj v va^li mealHi. 17 IS a. i* aoliilnl zaho»l,plozljl »kopeda z vladnimi črtami. Ae«t oaeb Je bilo mrtvih In ve/ raajenih. Demon- V at ra« i ja w |V»nesrečlIa. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE LASTNINA SI.OVKNSKK NAKODNE PODPORNE JEDNOTE Cene oglasov po dogovoru, Uokopui ne vračajo. Naročnin«: Zedinjerm države (izven Chiiago) in Canada $4.00 na lato, $2.00 /m pol rAa in $1.00 /.a ti i maaace; Chicago $5.50 na leto, $2.76 za pol leta, $1.40 *u tri meaece, in za iiiozemulvo $7.00. _ Nailor zm v»«, kar »ra« stik • listom: "PROSVETA" 26C7 So. LawndaU Avenu«, Chicago, lllinou. štirih letih za vladačajo kasto v Nemčiji, spremljan od revolucije nemškega ljudstva. Silno trpljenje v vojni in spoznanje nemškega ljudstva, da se bojuje le za interese svojih kronanih in nekronanih mogotcev, sta združila nemško ljudstvo, da se je dvignilo in otreslo svojih mogodnožev in položilo temelj novemu redu v Nemčiji. Tako se je nauk Karel Marksa o osredotočenju kapitala spolnil v Nemčiji, kjer so se najbolj besno zaganjali vanj profesorji narodne ekonomije, plačani od nemške "THE ENL1GHTENMENT" Organ of th« Slovenic National BoaofU Sociotjr. Ownad by th« Slovenic National Bonafit SocUtjr. Advertimrig ratea on ai(re«ment. Hubacription: United Stat«« (except Chicago) and Canada $4 par year; Chicago $6.60, and foreijrn countrie* $7.00 per year.__ =L 31 Datum v c klepanju n.'pr pomeni, da vam ja • tem dnevom potekla naročnina, časno, da »a vain na ustavi list. (Januar 31-19) poleg valeča imena in naalova Ponovilo jo pravo- OSREDOTOČENJE KAPITALA V NEMČIJI. vlade. Z. Dopisi. dE EN NASVET H KAMPANJI ZA MHJ0KD0LAB6EI FOND 8. E. Z. Marks je z neutaljivimi razlogi dokazal> kako se bo osredotočeval kapital. Takrat, ko je Marks pisal svoje nauke, so jih mnogi smatrali za preroške, kajti takrat se je komaj dobro pričela razvijati industrija v Nemčiji in nekateri narodni ekonomi so proglašali Karla Marksa za sanjača, ki nima dokazov za svoje trditve. Kapital se je osredotočeval, v rokah vedno manj ljudi, dasiravno so hoteli njegovo osredotočevanje nekateri pre prečiti z zakoni, ki so podpirali malo obrt. V Nemčiji in titan Avstriji je bilo sprejetih več takih zakonov pred izbruhom svetovne vojne, da dokažejo, da se je Marks zmotil, ko je na principu nesprestanega osredotočenja prerokoval usodo kapitalističnega gospodarskega sistema. Statistika dokazuje, da so se vsi tisti zmotili, ki so Marksa proglašali za nepraktičnega sanjača in njegove nauke za sanje brez dokazov. Statistični izkazi potrdijo, da se je kapital v Nemčiji koncentriral v rokah vedno manjšega števila kronanih in nekronanih gospodarjev, na drugi strani so se pa množile obubožane ljudske mase, ki nekega dne odvzamejo moč svojim gospodarjem. Statistika dokazuje, da je imelo leta 1902 v Prusiji 1835 najbogatejših ljudi vsega vkup deset milijard mark premoženja, to je deset tisoč miljonov. Leta 1908. pa je imelo to ogromno premoženje že samih 1107 najbogatejših ljudi. To se pravi, da je prišlo leta 1902. na vsakega izmed teh kapitalistov 5,396,000 mark; leta 1908. pa že devet miljonov mark. Teh 1107 bogatašev je imelo leta 1902. okolo osem milijard; torej se je njih promoženje pomnožilo v teku šestih let nič manj kakor za dve milijardi. To da na leto čez 330 miljonov. Vzemimo da naredi delavec v enem letu 600 mark več, kolikor se mu izplača za delo; torej mora delati vse leto 660.000 delavcev, da napolnijo 1107 bogatašem njih žepe s 330 miljoni. Ix»ta 1902. je spravilo 17 bogatinov eno milijardo premoženja vkup, to je 1000 miljonov; leta 1908. pa jih je zadostovalo za to krasno vsotico samo devet. Torej se je pomnožilo povprečno premoženje teh denarnih kraljev v šestih letih za T>2 miljonov! .Jako zanimivo je tudi, kako se je večalo število milijonarjev. Leta lh'jr>. jih je bilo samo 5256, leta 1908. pa 8377. Največje dohodke ji imel na Pruskem kajzer Viljem. Za njim je prišla takoj Herta Krupp s svojmi 17 miljoni letnih dohodkov. Največji bogataši na Pruskem so bili: Berta Krupp s 187 miljoni, knez llenckel von Donnersberg s 177 miljoni, vojvoda Ujest s 151 in pl, (Joldschmidt-Kothschild s 103 miljoni mark. Največje letne dohodke so imeli: Berta Krupp 17 miljonov, knez Menckel von Donnersberg 12 miljonov, Ujest 7 mil jonov, grof TieleW inekler 5 do 6 miljonov, pl. Gold-schmidt-Kotsehild do 1 miljone. komercijski svetnik •1 do I miljone, Kinst |>l. Mendelssohn 3 miljone Zal leta ker rokah posa- llcuselu mark. To je bilo leta l!» Jugoslavijo. Takim srakam. ki 1»a se hotele prej ali slej lepotičiti s pavovim perjem, pa lahko prekrižamo lustitev kreditu, ki jim ne pripada s tem, da zapiše-mo vsa imena ljudi, kateri bodo odklonili prispevati v fond SKZ. zato, ker so sovražni tej organizaciji in njenemu delu. Itnctia in tukajšnje naslove takih ljudi naj se napiše na posebne liste v vsaki naselbini. te liste pa se pozneje pošlje odboru SKZ., ki jih bo prepisal v posebno knjigo, oziroma več knjig, ki sc naj potem pošljejo raznim faktorjem v dortiovino, e> I na pa naj ostane v tej deželi. Se .la nimamo na razpolag !'''k''J: NY"'n'' 'TVl-fŽL* 1(llM . . 1 H ,! ime »n sedanji naslov takega roja- 1913, torej izza leta pred l>i imeli še boljše dokaze, od nekdaj največji demokratje in se bodo prištevali kaki najradi; kalne jši struji .Tako besedičenje jim bomo preprečili, ako bomo ir meli nekako štetje ameriških .Slo vencev, katere bomo razdelili na "levo in desno." V domovini so si imena nasprotnikov Jugoslavije in habsburških hlapcev dobro zapomnili in sedaj so laki ljudje politično ubiti in bodo ontali politično mrvti vse svoje življenje. Politično prostitucijo moramo poskušati odpraviti iz našega javnega živ Ijenja. Kaj je tole skakanje iz e-nega tabora v drugega, kakor po litična prostitucija, ki jo uganjajo slover\pJci politični komedijanti Rojaki po naselbinah, mislite nekoliko o tem in če ae da stvar kako drugače urediti, kakor je moj načrt, svetujte! Kar so stavkokazi delali v delavskih bojih, to so avstrijakantje in dAigi nasprotniki Slov. rep. združenja v sedanji borbi za demokratično Jugoslavijo. Kakor si delavske organizacije v času stavk dobro zapomnijo imena stavkoka-zov, tako si zapomnimo mi imena stavkokazov v našenr sedanjem boju za pravično rešitev jugoslovanskega problema. Ti stavkokazi omogočujejo italijanskim propa-galorjem metati cele kolone drago plačanega blata na Jugoslovane. Dobro bi bilo razdeliti tudi letake med maso, kajti računati moramo tudi s takim ljudmi, ki nikdar ne berejo nobenega lista, pa jim ni naša stvar jirav nič znana. Ponudimo jim letak, v katerem je poja.snjejo, zakaj sc gre, pa nc bo treba toliko vprašanj in odgovorov. To stvar lahko uredc okrožne organizacije same, ki poznajo lokalne razmere v naselbinah. Kampanja . v miljondolanski fond je torej v teku. Odziv je do ber, kakor se lahko sklepa iz do sedanjih poročil in če bomo imeli sredstVa, bomo ložje razširjali tudi naše delo. Zelo potrebno bi bilo, da eksekutiva fr>RZ. dobi čio-veka, ki bo odgovarjal na trditve Italijanov v ameriškem časopisju. Taka oseba bi morala imeti seveda precej znanja in političnega obzorja. ter upogled v podrobnosti jugoslovanskega vprašanja in "daniega jugoslovanskega in italijanskega spora, Če napišem na-primer kak odgovor jaz, ki nisem posebno dobro zmbžen angleščine, mi ga bo urednik enostavno zavrgel, kajti Uredniki velikih ameriških listov niso tako potrpežljivi, kakor, naši slovenski uredniki. Marsikdo, ki je mislil, kako dobro obvlada angleščino v pisavi in je pisal članek ali dopise ameriškim listom, je moi'al spoznati, da sc ti uredniki ni Pomagajmo uveljaviti naiui je veliko Slovencev, ki so že , mirovni program predsednika iskusili, kaj znajo Lahi takrat, ka- Wilsona in za nas glavno točko dar imajo premoč, zato rav.no oni najbolj razumejo nevarnost situacije. Kot kolektor za imenovani fond senl dobil izkušnje, da jc še vedno.najti pristne pranejožefov-ce, katerim nikakor ne gre v glavo, da je "preljubijena" Avstrija res propadla, Kako je to vendar mogoče, vprašujejo. Ko pričneš tem avstrijskim rodoljubom dokazovati njihove zmote in mu pred-očiš fakta, ki bi jih lahko prijel 'takorekoč z rokami, se ti tak av-strijakant postavi na noge in za-kliče: "Kranjske cajtenge vse lažejo." Resnici na ljubo moram priznati da sem videl v stanovanjah teh ljudi res slovenske liste, kot "G. N.", "Sloga", "C. A." pa tudi prepobožno newyorško A. M. — Prosvete, Proletarea in drugih naprednih glasil ameriških Slovencev ne najdete v hišah takih ljudi. Jaz niti ne trdim, da ti ljudje čitajo te liste, kot sem jih navedel, da jih imajo i»aročene. Po večini jih gospodinje rabijo za zavijali je "lunča" in morda sem-intja kdo čita take koščke. Gospod pridejo okoli, pa se boje taki nazadnjaki zamere in se na»*o- njegovega programa, da ima vsak narod pravico sam odločati o for-mi svoje vlade in da sc ne sine no. benega naroda siliti pod vlado, katere ne mara. Ako se Slovence sedaj razdeli med dve di-žavc, to je m*d Italijo, druge pa se pusti zedinjene z Jugoslavijo, bo to za naš narod velikanski udarec, kajti odrezan bo od morja, velik del pa bo izročen potujčevanju in na-l-odnostni' boji med Italijani in SloveJiei bodo v tem slučaju šc mnogo hujši, kakor pa so bili pred vojno. Naše mesto je v Slovenskem republiačnskem združenju in naš boj mora biti osredotočen za federativno republiko vseh jugoslovanskih narodov. Delati pa je trebil sedaj, kajti boljše je nevarnost sedaj .preprečiti, kakor pa jo pozneje, ko narod nesreča že zadene, poskušati odpraviti. Članstvo društva št. 313, toM-mo, da se polnoštevilno udeleži seje dne 12. januarja v navadnih prostorih. Po končani društveni seji prične seja organizacije SRZ., »ia kateri se bo ukrepalo, kako u-spešnejše organizirati kainapnjo za pridobivanje prispevkov v »ni- če. Tako pridejo listi v hišo, ki so I ljondolari»kf fond SRZ. Upam, da nekaki po sili gostje Ko sem čital sklep eksekutive SRZ., da bo pričela s kampanjo za miljondolarski fond, sem sklenil, da tudi to pot ne ostanem pri zadnjih, pa čeravno sem že dose-daj v raznih "obrokih daroval za S. R. Z. okoli $10, Srce mi je zahotelo imeti sedaj kar dve "zvezdi" in če me bodo hoteli tovariši bcč-larji "bitati", bom pa še enkrat poskočil. Seveda nc mislim, da se bom v stanu kosati s premožnejšimi sloji, kajti jaz sen» samo prole-tarski pečlar, poleg tega pa še suh, kakor saharski pesek. Todn člani bečlarskega klubu morajo to pot paziti, da nas ne bodo takozva- se boste vsi udeležili te seje, kajti čim več zanimanja bo za stvar, ložje borno delali in timveč bomo napravili. Frank Cergcr. ri v ameriških listih je treba sred- 1,1 hol-'ii kro«i Pri ko\eVW o mi- kif, ticgo tudi. kje jc bil rojen, line, ter natančni tukajšnji naslov in popoln uaalov rojstnega kraja mora biti zapisan pH vsakem takem imenu. Morate pa biti o-ptrzni in natančni, da ae nc narc-dc kake pomote, ki bi lahko povzročile. da bi spravili na to IhJo take ljudi, ki nam pomagajo iu delajo za SRZ. Ko bomo imeli popolno li«to nasprotnikov Slovenskega republičanskega Hružcnja. jugoslovanske federativne republike 1er sedanj«* kampanje za »ni-ljondolamki fond. bomo takitn ljudem lahko preprečili, da bi *«» kdnj pozne le rinili v ospredje *lo-I venske javniMti in *e odovali z za- stev, kajti vanje se težko spravi kako poročilo zastonj. Italijani vedo to, in zato tudi vidite, da je skoro po vsi Ameriki naenkrat zagledalo vse polno poročil v prilog italijanske aneksijske politike. To je zato, ker so italijai»ski politiki v leni oziru pametnejši kot naši. ki ustanavljajo razne biroje vse križem, pri tem si pa še domišljajo, kako silno koristijo jugoslo-vanski stvari s svojo razkopanost- Ijondolarski fond odpravljuli iz njihovih rezidenc s 25c ali 50c, kakor sc je to zgodilo pri zadnji naši kampanji za fond $1000 Ne. kateri so odpravili kolektorja ml hiše z 20, 25 ali 50«, kukor'kakega potepuha. Vse drugačno srečo so imeli kolektorji pri zuvednHi slovenskih delavcih, ki so darovali od 1 do Jjtf). pa Četudi je pri hiši kopica otrok. Niso se jezili, pač pa so kolektorjem naročali, kadar bo ttjaylor, Mo. — Zapustil >cm »ov, krjtmp in lopato v premogo-kopih v Subletu, Wyo., in se podal na farmo v Nayior, Mo. Mojim znancem in prijateljem somišljenikom SRZ. se zahvaljujem za odhodnicO* £~zabavo sem bil prav zadovoljen. Četudi imamo dosti nasprotnikov, je bila hiša polna prijateljev, da srno se še nekoliko pogovorili in razveselili v domu-čem krogu. Propugatorjem na Subletu pa želim, da bi tudi v bodočo vstrnjali s (tako sil« pri svojem delu. Nc ozirajte »e u/i nasprotnike, pa čc se šc tako zaletavajo v vas. Dopisi v Prosveti iz Sublota so zelo rozkačili nasprotnike SRZ., pa sc bodo mogli že privrfdati. Privrženci stare avstrijske vlade iu dinastije so navadili hlapci, ki so čisto navadni izdajalci demokraeije in Jugoslavije. Anton Lipold. jo. Med Jugoslovani v Ameriki jc k',kR kanipanj«. naj jih ni- Novo slovensko podjetje v šc vse preveč takozvanih "iuteli- ou. I O je liti "I.(Mil \/rok, (la so kajzer. junkerji in nemški imiustt ijalni knezi dali svoji pokorni dekli — Avstro- slugami drugih Ker že pobiramo Oerski nalo^. da napade malo Srbi jo in tako izzove uve« imci« Ijipli. ki ao * nami In jih aa-tovno \ojno. \ Iierlimi m ih / /mai:o za Nemčijo, kajti armade so ,'J'i ^ i m <.| »tvmlj( ne v. vsem potrebnim, da vde- Jugoslovanov? '!• bo čas. ko ho diu^aee, k«»t so zasnovali načrt v Berlinu. po par mescih je konča \ pai nn s bile priprav I jene rejo v drupe dež Pl islo je Mesto ztnuge 11 namreč prepričani, da vojna P|»"i"«ft v nr ' pi«ovali v drugo knjigo imena lju *o proti pošteni osvoboditvi Prijatelji. pri*el v Jugoslaviji vla-dala strogo demokratična vlada, ... , In teda i bodo tedanji nasprotniki pnsel strahovit poraz po,,lrmoUn(rljr kHčali. d« s« bili it kar nc pozabijo, kajti za tako gentnih" ljudi, ki nimajo nobene- H!VMr hi <,aH Mvedni UiKije tudi! ir a smisla za organizacijo Knr *»vljcnjc, »ie samo par dolarjev, i ga smisla za vsako mest Chicagi. Dne 27. decembra se je v (/licu-gi ustanovilo nov stavbinsU druš naj sc Ho privedlo ee nc _________ _________________________________ moči v SRZ . ki je danes edini Mar mislijo, da so njiho-tjfi0 na "^jj $136200, pravi reprezentanc ameriških Ju-1v® 1rdnjava. ^ w ^ VMk petek kor dolžnosti slovenskega delavca xvečer v prostorih M. Neman*'« Collinwood, O — Nekam Čudno v nd zdi. kaj jc vzrok, da no dopisi iz naše naselbine tako lz-j ostali, ne aamo v Proaveti. nego j tudi v drugih listih. Mar so vsi Vsi delajmo za stvar in vai 2rt~|na W. 22nd in Lincoln Ht. Taj»* vuimo. Collinwoodaki Nelmdigatreba tega društva je Josip Htebljsj. si je na polju atnvbinskih društtj ____________[pridobil ic pn« < j izkušenj i' '"'J' Blaok Hawk, UUh. — Premo- njii. Ako kdo želi o tej org«"/««' irovniki bolj poča«i obratujejo jI kaka pojasnila, jih bo dobil f" dopisniki "demobilizirani", to jr. "Dela ae po tri do štiri dni v te-, prej omenjenem tajniku, da no jim odvzeti črnilo iu pere- dnu. ' i > J. - PE Razno iz inozemstva. VEČINSKI SOCIALISTI NA KR MILU NEM&KE VLADE. Amsterdam. — Socialistične ko-lioijj v nemškem kabinetu je ko-Mc. Bleodvisni socialisti llaaae, )ittmunn m Barth. ki ao od z«6et tu revolucije tvorili polovico ka-eta in ki ao bili levo krilo re-ucionarne vlade, so resignirsli cen! ral ni izvrševulni odbor de ko-vojuokegu aveta je mieno-na njihovo meato tri večinske ialisto, ki ao: Noske, doaedanji rerner v Kielu. Loebe, urednik ratislavske " Volk«sraoht" in sel, poslanec v starem rajhs-u. Cova vlada je imela prvo aejo edeljo. Scheideniaun je prevzel le zunanjih zadev, kar je imel j Haase; Noske je dobil Ditt-novo mesto tajništva za de-bilizuoijo armade, dočirn je ell komisar za socialne zade- £ovu vlada je izdala sledečo iz- ! Prevzemamo dolžnosti kot Iski komisarji s sledečo prise-Vse za revolucijo in vse po-revolucije. Odločno pa bomo iprotovali vsakomur, ki bi ho-zlorabiti ljudsko revolucijo v ^rho terorizma od strani manjši-proti večini." V pondeljek so resignirali vsi »odvisni socialisti v pruskem ka-Inetu. V nedeljo so se imele vrti velike demonstracije sparta-ivcev ob priliki pogreba žrtev lične bitke, dež in sneg sta po-arila načrte in bil je mir. LEMENOEAU ZAGOVARJA STARI SISTEM ALLJAN-OE IN RAVNOTEŽJA SIL. ariz. — V nedeljo zvečer je nistrski predsednik Clerpcnceuu pil pred poslance v nižji zbor-i in odprto povedal, da sc poni nc strinja z Wilsonom, toda i, da se bo Wilson v marsičem mislil. 'Ne bi govoril reRnice, če bi 11 rekel, da se strinjam z vesedo z Nopikinjo V kodsnjsko luko na Dau-W W - .akem s«» v pondeljek priplule tri je govoril avoje, aamo jsz mol-1 a|i|pH|ke hojnf Prebival- " Ali bom za vauko stvar te-|Hlv0 ^ ameriške pomorščeke po 1 na govorniški oder? Povem ^^ t navdušenjem, ro, da je Francija v težkem po _ Jy Amsterdama poročajo, d t ' ju. Bila je najbližja Nemčije, j ^ |>ivjii 1lko tu.PVOzeii in icrika je daleč in vzelo je nekaj !hen dt ^ nemogoče govoril i z predno je stopilo v vojno. Ljh|| (Jrof ^^ „j da bi glija je prišla takoj. \ oliko L, nj€f0V »ittii gost kmalu pošlo-o trpeli in velike ao naše Ugu- ^ V K v ropi ohatoji ator ulijoiični | _ v Vrmkfurtu na Nemškem etn, ki je znan pod imenom . ^ M„ ^^ dn, i^^H. avnotežje ail" in .zdi ae. da vaa-]Iz|rr<<rge je povedul avoje. Wil- Albany, N. Y. — Farmarji o kraja Broom ao porabili 8,000 ton zmljetega apna na njibavh. Z ap nom ao pričeli potresati njive še le pred por leti, ko oo bili podučenl od strani farmarskega urada, da apno pomnoži rodovitnoat. Neki farmar je-v letu 11117 poraabil ob času setve no aker aveta eno tono zmletega apna. V letulHlBje na tem svetu pridelal 5.324 funtov ae-na, medtem k« jeprldelek znašal preje 4.017 f mitov. Neki drugI far-mur je porabil pol tone zmletega apna na aker. No mealu. potrese nem z apnom, je pridelal 4.200 funtov sena. na drugem ravnotako velikem svetu In bre/. apna pa 2.. IflO funtov. Neki drugi farme r je nu akru, kl km je potresel z eno tono spns. pridelsl 5.324 funtov ae-no. nu neapnenem akm pa le 2.-904 funte. 10 pobija ta sistem Meni se ps 11 zelo dober sistem In sko mc vs-zaupnost pošlje na mirovno »nferento, ae bom opiral na prin-ltS*^«tfpu." lo je prišla zadeva zaupnice na »vanje, je zbornica podprla CE SI PARMJJUI^ZNAJO fO Wubioru 1917. Poslala sta brzojavke komercialne vsebine Paul riausc-ru v Kodanj ob času. ko sta imela Vsroke sumiti, da tržita s sovražnikom Združenih držav. DKBSOV ADVOKAT JE VLOŽIL PRIZIV. Washington, D. 0. — Zagovornik Kugene Dcbna je vložil prtztv nu najvišje zvezno sodišče, da raz-veljovi sodbo nižje instunoo. Advokat pravi v prizivu, da vlada nima pravice pri izvujunju svoje moči v vojni uravnavi javno razppravo in svobodo govoru. VOJNOVARČEVALNE IN HRA NILNE (ZNAMKE OBDRŽE VREDNOST. Slovenska Narodna LUtM.vlJ.na S. april« Podporna Jednota. rp. tv. jmmim taer v ari. IIUMte. IZREDNA "LOVSKA" 8RE0A. New Torte, N. Y. — Ko ao je bivši kongreanik A. C. H aH vozaril a svojim avtomobilom po gorovju in je pripeljal v bližino gpre Franklin, je njegov avtomo-bU zadel a tuko silo v neki predmet na cesti, da ga je zavilo v Uran. Mislil je. da je povozil človeka. Skočil je z avtomobilu in našel ubito srno. GLAVNI STAN« 1637-89 SO. LAWNDALE AVE., CHICAGO, ILLINOIS. GLAVNI ODBOR ZA DOBO 1919-1022. lavrievalni odbor. upravni odsek eskdskdniki vumm cmjiu*. ssst-ss h. u«m0«i. av.., chl«««.. iii. POOraatMMDNIKt a.imi hrmt. S«v 140. cm>w*sura. n. tajnikt j.kn v.rs«rw. SToa u. u««s.i. Av.„ chk«««. iii, tajni« BOl.NliKI.oa oddelka i p«ul s.ri«r, lam s*. Ktrl.v a v.., CKI««a», III. ULAOAJNIKi Anloa j. t.ruvm, im t. cu»r*. iii. UeRAVtT«u ulasilai rili* c^ln«. 1»u s*. Kmi.v Av... cklc«»«. ui. rOROTNI odsek. Jot. AmkfviU, pr.4i.4nlt>, ru ul, CflSMMSwr«. p*. jmt« uiiinmj 40s h.y si., s^rln, 11.14, iii. j m. a»4u.k, rm ul, Smltkan, p«. Fr.nk 0«M«k. SSOO Prtmr Av«.. CUv.UnS. OSI«. UOLNliKI ODSEK. osrednje okrožje i r.»l s.r«.r, asss 0. k.rl.v Av... ckim«» vzhodno okrožje i ru4*ll ri.t*rt^i. son 411. b. 14.. v lil.. p«. ' Anton a«4U»i. Hm ti. VVUh M.v.n, P«. ZAPADNO OKROŽJE i Anton OnUr, Rm 104, OrM«. Kmu« m ju«u«.m4 Lh K ukor, Oo« S4S, OIIS.it, Minn.. m ».votom^S. Nadzorni odbor. v m.ll Potrovll, pi»4«»4nlk, 14sis hd. a v«.. CullUwoo4, Ohio. j.kos ambr^ie. 4is ptor«. St., kvd.tk. Minn. Jo.. KoUn, sioi St. culr Av«., ClovoUnA ohl«. Tiokovni odbor. vincnc c.njlutr, Jol. AntSrolU in Mali Potfvll. vrhovni zdravniki («• ni Uvoli.nl. odgovorni urednik "l'ROaVETE"i jo*. e«v«rtnlh. POZOR i v«« s.narn. |m4u)*tv« St al vari. kl a. tu. Jo al. Uvriavalnaga o4Wora i« j.4noU »ploh, mi m poilljajo m naslovi Jokn v.id.rbor, aeST-ss s«. l«wn4al. a v«.. CkUa««, iii. | vo« prltolb. |i.So poalovanja v fl. Uvriav.ln.ni o4koru •• noj potljaj. m. f.tr«-vUu, pr.4.«4nlku na4«orn.|a odbora, 11« ar naslov j« ■««r«J. v«l prUlvl nn gl. »«r«tnl oli.li n«) poilj.jo nn naal.vi Jolo AmbrntU, Boa sat,^ Canonaburg, Pn. v a. prltotb. proti ur.OnUtvu alatlla •• naj po4IJ.Jo pr.4a.4i»lku lUk.vna«. alb.ro Vlncanc Cnniknriu. Val 4«pUI In 4rw«l »pUl. naananUa, ogUal, noiolnln« In a^lok v a«, kar ^j. v tveal • gUaliora j«4n«t«, noj m p«4uj. nn no al. vi •fmwtan, ssst-ss Sn. u«n4nl« Cklcni«, iu. A*«.* JAPONEC UBIL SEBE; MATER IN HOER. Hutehinson, Kons. — O len Hnell, farmar v Laradu, je najel Japoncu M. Takašišija, da mu jo pomugul pri delu nu farmi. Jupo-nec ae je zaljubil v njegovo petnajstletno hčerko Nolo. Ko je šel farmar v bližnjo mesto, je Jupo-nec ubil mater, hčer in sebe. NEKOODA V RUDNIKU. Nefaamee, Mioh, — V rudniku Cleveland Cllff Iron kompanlje sije dogodila podan t ba, kl je na meat u ubila ene|{a rudarja tri druge ao pa rešile! izkopali po 72 urnem in napornem delu nor«, njene. LADJA NASEDLA NA KLEČI. Savannah, Oa. — leseni par-nik "liedmlnatcr" Je nasedel na kleči pred otokom Kapelo. Odšle so na pomoč vlačilne ladje, ki ho rešile možtvo. psrniku pa ni bilo pomagali, kujti kleči ao mu |kiv-zročilo preveliko tnlprtlno, akozl katero je prihaja voda vanj. OIBANJ1 ŽEBLICARJEV. South Ohioago, Ul — Valed apt>. ra, kl je Iiaatal med žebllčarjl lu ('hicago Hhipbiiildiuir k oropa ni jo, je prenehalo z delom 2M) žebllčar jev. Delavci Izjavljajo, da je mezd na lestvica /a 40 odatotkov nižja kot no Hog lalaiidu. V ladjedelnici dela H.**) ttar*)M adravalk-Opa «i)aMet aa SUvMMe v ■ Urnim le val Se« SO lei m*k« la lasih ■ OsOravU le aa t4aele la tleele N«b la vos. V aOmvJjaaji laM saj »elja lafcslsje. •i asJUljfts al rs vila. I«s«b sej* kol >11 »Uktrtial str«j sa pr»bka»a aja, pote« katerega — vili sale vala tole bet aa klani. K bms! pHOsJsJe IjsIJ« «4 bllM Is lolel, la Jlk alra-vU* Zlraviee faaae Is sagle. Meje e« UroSM «TM «0 e mm Se •• MMMtMMIOIOOMO>MMMOII>MII Z ognjem in mečem, i zaoDovnrsKi rokav. Poljaki spisal 8ienkiewiwici. — Poslovenil ! Podrarskt ♦ immiiiimi ommkmmmiimmmh (Nadaljevanja.) "V imenu Očeta, Sina in svetega Duke! Človek. alf ni /.besnel, ali /norel f Pomiri se, da zdrami s«! Vtakni glavo v vedro vode, me li sliŠlŠt" "Krvi! Krvi;" tulil je Bohun. "Se ti je že res /.mešala pamet ? Vtakni no glavo v vedro, pravim! Imaš jo Že, kri, prelil ai jo, pa ie kri nedolžnega. Nesrečni fantin že več ne diha. Vrnit t«* j« obsedej, — ali pa si sam pravi vrag! Zdrami se, pravim, sin poganski!" Tako krlče skoči Zagloba na drugi strsui mize k Hed/ijsnn; skloni vsi se nad njim, začne ga tipati po pršili ter pritiakati mu roko k ustom, iz katerih mu je curkoma tftj