Let;:? rJC3EIFcV žt. 1^8d mul- iznajo vsak dan popoldne atvzemši nedelje In praznike, f/ Inserafi do ® P*1****«? Otn 2, do I0C vrsi 6 Dir 2.50, oo 10C a o 300 vrst d Din 3, vec„ mserah peht vn»a Din 4.—. Popu;t po doaovorv, inseromi davek posebej JI .Siovemta Narod" vena mesečno v Jugos.av.ii t>in 12.—» ca Inozemilvo Oio 25,— II KofcopUi te M vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5 Telefon« 31-22. 31-23. 31-24 31-25 ki 31-26. Podružnice! MAHI BOR. Grajski trg si. / // NOVO MiSTOv MuDlranska cev:-, telefon št. 26 // CEUE. celjsko urednistvoi $JrossiT.ayerjQvc ulica i. teietor. si. podružnico uprave* Kocenova lil. Z telefon št. 190 // JESEN.CE: Ob kolodvoru if SLOVENJ GPvADEC Slomškov trg 5 // Postno hranilnico v Uubliani li. 10.35^ I mfka vlada Je objavila, da so đosl@] pod vzeti vojaški ukrepi same varao značaja in da ne bo pođvze linil mtleiieva zalivala Mii$soiinl|ifi JsIIl mmt i< Kepi. &. OS 15. & U seiUa **'**trfM- _ od pTcdsedstv&n Hussoliniia v poloti V*^l"*"f' 17 g|I J* bUo iti&ano ura&no poročilo, f*J me* avugun Mii9irt7s6£S so«« še rssfpr^o p«m2.1 položiti, tt f« «*»• ot a p#ročS&? o zadntfh mednarodnih dogodkih. Mim $frs&3 stasi ie odobril iw iM^fte ukrepe, ki so bit* Isđmđ zsiđzfiz dni in ugotavlja, da so vsi ti ukrep* zgolj varz&stnega sn*&4*. Odobril \e tudi vse soeUdne in Srage ukrepe, hi so bili v zadnjem času izdani v zvezi z impeU&tio v Evr&p$> Ministrski svet izjavita in ob-fzvZfe ttaiifcs&bemu navpduf da MtaUja me bp poduzela taf&s&šfj v&šGšliiH in m0§u8H operacij. SEL Hitlerjeva zahvala Mnssolinifa operno^ PfGgtgs Moscickega poljskemu narodu ^ Ves i^arođ na| se zbere okrog vrhovnega povelj /V ; srufca za oteamte svobode in neodvisnost! VffrSeva, 1. sept. C. Predsednik poljske repufclike Mcscicki je izdal na poljski narod obširen proglas, v katerem pravi med drugim! Dasr: zjuttf tj je zsčela nemška vojska nspfid na poljsko državo. V tem zgodcviE'kčTn trenutku apeliram na vse ves, Poljake in Poljakinje, da se rbefetr , ok^?g, našega vrhovnega po-veijfiiica v boju za svobodo, neodvisnost In Šast poljskega naroda ter daste pxiin?r<:7* odgovor nemškim napadalcem, fcr.kaz sie to že ponovno storili popre v N| Poljska sporočilo : r.:rtilkl viadi Brrlin, 1. Sept. c, F&ljski poslanik v Brrlirm Je danes dopoldne obiskal^zu-sarije^a iniaistra RilrlieDirarpa in mu ofičicik^ SpotoHl, da fic bo Poljska z vse^;: s?c<&tvi postavila v bran proti _l Đ^SfS^iteV napadalca Lcmd.TU. 1. sept. c. Poljski poslanik i- Londonu Lukasiev/icz je po nalogu *YOj^ vlade obokal zunanjega ministra lorda Halifaxa in v smislu sklenjene aagleško-poljske pogodbe zahteval, da se takoj prične konzultacija v svrho ugotovitve, da je Poljska postala žrtev neizzvanega napada, iz česar sledi, da se mora avtomatično pričeti izvajati sklenjeni pakt o medsebojni pomoči. Zunanji minister lord Hažifax je o tem poročal na seji vlade. Druga seja angleSfcc vlade Uondon, 1. sept. br. Seja vlade je trajala dve tiri. Ob 13.30 se je sestal kronski svet. Po seji kronskega sveta se je vlada ponovno sestala. Tej seji prisostvuje tudi šef glavnega generalnega štaba general Gord. Polfska zahteva angleško pomoč London, 1. sept. br. Poljska vlada £e danes popoldne izročila angleški vladi noto, V kateri zahteva takojšnje izvajanje pogodbe o medsebojni pomoči, ker je postala žrtev neizzvanega napada-. T - - ~ • ^ zrni Poljaki v Gdansku se še branijo Brže se Se na Werterplatte in v glavnem poštnem poslopju — Poljska letala bombardirala gdansko obalo Gdar*sht 1. sept. br. DNB poroča: JPoij^k: Jetalci so ob 11.30 bombardirali Gdansk. Več bomb je padlo na obali, vendar pa niso napravile nikako Ško-f5^ V GtLmsku so i^emške čete skoraj z odpora zavzele vse važne posto-kc. Vse poljske železniške naprave v nemških rokah. Več sto železni« rjev se je nekaj Časa upiralo z orož-n. vendar pa so'bili premagani. Polki se drže sedaj samo £c v glavnem ibirttv: poslopju, kjer so se zabarika-in se branijo z najmodernejšim ožjem. Pričakujejo pa, da bodo tudi . zadnjo poljsko postojanko do veec-I zavzeli- m,****. Varšava, 1. sept. c. Po zadnjih vesteh se vodijo v Gdansku krvave borbe. Poljaki so še vedno v posesti Westerplatte, kjer je poljsko municijsko skladišče. Po vkorakanju nemških čet so se Poljaki zabarikadirali v glavnem poštnem poslopju, koder se vodijo ogorčene borbe. Glavni udar Iz Vzhodne Pruslje Varšava, 1. sept. c. Glavna neniSka ofenziva se razvija iz Vzhodno Prusije proti Gdansku in koridorju. Ob vsej meji Vzhodne Prosijo se vrie ogorčene Rim, I. sept. br. Nemški kancelar Hitler je poslal italijanskemu ministrskemu predsedniku Mussoliniju brzojavko, v kateri pravi med dfagija: Zahvaljujem re Vam za vašo diplomatsko in politično podporo, ki ste mi jo izkazali v teh zgodovinskih dneh. Upam, da bom lahko ^amo z ncjiiški-mi silami izvršil svojo J.olžnost in prevzete milome :u d u mi -tuja £oi*;o5 ne bo potrebna. por in se nemškim Četam doslej še ni posrečilo, da bi vdrle na poljsko ozemlje. Nemci bombardirali &cl,Tnjo Helsinki, 1. sept. c. Nemški letalci so danes opoldne strahovito bombardirali Gdinie. Koliko je žrtev, ni znano., ker so prekinjene vse zveze. Nemško poročilo Berlin, 1. sept. br. O prvem bombardiranju poljskih mest je bilo izdano naslednje uradno poročilo: Zjutraj med 6. in 7. uro so krenile tri letalske etkadrile bombnikov iz Srednje Šlezije v smeri proti Radovu, v bližini Varšave, kjer je vojaško letališče. Med poletom se je vreme zelo poslabšalo in so letala zašla v goste oblake. Ko so se letala približala svojemu cUju, so prodrla oblake in se spustila na 1000 m. Prva in tretja eskadrila sta si ogledali ckelico cilja, druga eskadrilja pa se je spustila še nižje in z uspehom bombardirala letališče. Poljaki so bili popolnoma presenečeni. Po izvršenem bombardiranju so se letaja obrnila nažsj proti nemški meji. Spotoma so Še bombardirala neki kolodvor, kjer se je baš izkrćavalo vojaštvo. Po povratku na izhodno letališče je poveljnik-" izrazil svoje veselje, da so se vsi letalci vrnili zdravi. Varšava gori Berlin, 1. sept. c. Nemški radio javlja, da je bilo Krakovo močno bombardirano. Po nepotrjenih ^vesteh je bil izvršen tudi napad s plinskimi in vžigal-nimi bombami na Poznanj. Pri tem je bilo baje več sto mrtvih. Evakuacija vseh poljskih mest Varšava, 1. sept. c. Odrejena je evakuacija vseh poljskih mest. Komisar Društva narodov zapustil .Gdansk Gdansk. 1 sept. br.bavi cb 7.25 Je visoki komisar Društva narodov prof. - Burckhardt zapustil komisariat. Ob 9. j se je z avtomobilom v spremstvu večje avtomobilske kolone, ,na kateri je bil naložen ves arhiv komisarijata, odpotoval v neznano smer. Takoj po njegovem odhodu je bila na palači k orni-sariata Društva narodov izobešsna zastava s kljukastim križem. Pred palačo se je zbrala velika množica, ki je zapela nemško himno. * Gdansk, 1 sept. Komisar Društva narodov je odpotoval v Vzhodno Pru- I! lile s London, t, sept. br. Iz V vrtove |e ptrtsgpelo mmŠkiŠe%Š uradno obvestita p&ii&fcc vMdes Pooblaščeni slovaški minister 5rj p^UmiHs slovcike repmMOm v Varšavi fc danes dap&Mme e&st&rjil xuna» n$em& m&aistru Eecku pismeno noto, v Hm^ert a'J&va£k* vlada protestira pr&tt zasedbi S£®vaštec pa itermškH* četah, izr£z0 popotno solidarnost s m prosi poljskega zzznanieša. ministra, da to mrrađw& 2poroHl& slovaške vlade objavi vsem tujim vUg&bsv:, ferr sJ&vaškz vlada tega v seđar^tn aholiicln&U me m&fe mttfl storit*, Poslanica Roosevelta Al£gllf20 Franclf!, Nerneiii, Italiji m Folfski proti besrJsarčiranf a nezaščitenih mest 5f'ashins(cn. 1. sept c. Roosevelt je j mirilo ameriško javno mnenje in globo*-nt^ial pcslacico angleški, francoski. ! ko pretresla vest človeštva. Več stotisoč nemški, italijanski in poijski vladi, v ■ ljudi, ki nimajo nobene odgovornost. katerih vse vlade poziva, da naj preprečijo bombardiran:,!: civilnih ali neutrjenih mest. Pravi, da je sirovo bombardiranje v vojnah zadnjih let vzne za politične dogodke, more sicer pri ta-k\h bombardiranjih izgubiti življenje« Iloosevelt prosi vse vlade, da mu tako} sporočijo svoje odgovore. ***** Anglija in Francija na strani Polfske Uradna fajava aagleike vide :\'nW.^Wl^ London, 1. sept. c. Angleška vlada je objavila sledečo izjavo: Oi proklamacija na nemško vojsko ki jo ie davi objavil kancelar Hitler pomeni napoved vojne Poljski' ali ne.j je treba u;»otoviti avtoritativno, da'*sta Angiija in Francija trdno odločeni iz* p o i ii v&c obveznosti, ki sta jih dali T'oljskl te bi se bila nemška vlada tem hfitela pog>|init ne bi bila dala nlti-mata. temveč bi začela normalna poga-:anja, ati hi v aj določila čas začetka pogajanj. Poljska je popolnoma opravičena, da neniikiu zahtev ne moro spte- Prlpravlieitost .v Ameriki "fm^f J demovino T.O.OOO Francozov^ od skopo« i o3.000 r~?arw>^ Wash*»gtoo, 1. gept.br. Prezident Roosevelt |e odredil ^ro^o pripravljenost za vse ameriške oborožene s;J!e. Ameriški prssiovolf cl za Frasssifo New York, l. septembra, br. Francoski konzulati v vsej Ameriki so pozvali vse francoske državi rane, naj takoj odpotujejo v domovino, in *e javijo pri svojih vojaških poveljstvih. Tz New Yorka je nemudoma krenilo na not v General Weygaad geccraliska za Bližnji vzhod London, 1. sept. c. General \Vey5jan1l bo v primeru vojne najbrže imenovan za skupnega sefa zavezniških vojs&i na Bližnjem vzbodc, namreč Anglije, Francije, Turčije in Egipta. Strela zažgala mina BRUSELJ, 1. sept c Pri Liegen je sinoči udarila strela v neki most, ki je bil pod. miniran s dna mi tam. Most jq sifiiel v ^ ttk? AUttkr---s nov francoske kolonije. Prt froncGskJIi konzulatih se neprestano prijavljajo vodno novi ameriški prostovoljci. Dosedaj se je prijavilo fM nad 42 000 ameriških prostovoljcev, kf bodo s posebnimi parniki krenili v Francijo. J Vojno stnrje v Kanadi J! Ottavva, 1. sept. c. Kanadska vlada je sklicala sejo. Vojno stanje v Kanadi bo v naikrajšem času proglašeno. i Gamelin imenovan za vrhovnega poveljnika francoskih oboroženih sil it Pariš, 1. sept. br. Z ukaiom predsednika republike je na predlog vojne*m ministra imenovan maršal Gamelin, šefc glavnega generalnega Štaba, za vrhovnega poveljnika celokupnih francoskih^ oboroženih sil. > latatesita g m Maraftf*! » o srnino oiočono v gotovmt. Leto LXXII., št. 198 d Ljubljana, petek 1. septembra 1939 Cena Din i.— OfENSKI iznaio vsak aon po po 1 a ne izvzem*' nedeMe in praznike. // Inserati do dO potrt vrst 6 Din 2, do lOC vrst č Oin 2 50 od 101 de 30C vnf d Din 3 veeii inserati oetit vrsto Din 4.—w Pokusi oo doaovnru inseratni davek oosebei // „Slovenski Narod* velio mesečno v luaoslavui Din 12-— to inozemstvo Din 25.— II Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knalljeva ulica Hov. 5 Telefon, 31-22, 31-23. 31-24 31-25 ki 31-26. Podružnico t MARIBOR. Grapki trn it. / II NOVO MESTO. quon se branijo z najmodernejšim orožjem. Pričakujejo pa, da bodo tudi to zadnjo poljsko postojanko do večera zavzeli. Varšava, 1. sept. c. Po zadnjih vesteh se vodijo v Gdansku krvave borbe. Poljaki so Še vedno v posesti VVesterplatte, kjer je poljsko municijsko skladišče. Po vkorakanju nemških čet so se Poljaki zabarikadirali v glavnem poštnem poslopju, koder se vodijo ogorčene borbe. Glavni udar iz Vzhodne Prasije Varšava, 1. sept c. Glavna nemška ofenziva se razvija iz Vzhodne Prosijo proti Gdansku in koridorju. Ob vsej meji Vzhodno Prosijo se vrše ogorčeno borbo. Poljsko četo nudijo odločen od- por m se nemškim četam doslej le ni posrečilo, da bi vdrle na poljsko ozemlje. Nemci bombardirali Gdyn|o Helsinki, 1. sept. c. Nemški letalci so danes opoldne strahovito bombardirali Gdinjo. Koliko je žrtev, ni znano, ker so prekinjene vse zveze. Berlin, 1. sept. br. O prvem bombardiranju poljskih mest je bilo izdano naslednje uradno poročilo: Zjutraj med 6. in 7. uro so krenile tri letalske eskadrile bombnikov iz Srednje Šlezije v smeri proti Radovu, v bližini Varšave, kjer je vojaško letališče. Med poletom se je vreme zelo poslabšalo in so letala zašla v goste oblake. Ko so se letala približala svojemu cilju, so prodrla oblake in se spustila na 1000 m. Prva in tretja eskadrila sta si ogledali okolico cilja, druga eskadrilja pa se je spustila še nižje in z uspehom bombardirala letališče. Poljaki so bili popolnoma presenečeni. Po izvršenem bombardiranju so se letala obrnila nazai proti nemški meji. Spotoma so še bombardirala neki kolodvor, kjer se je baš izkrcavalo vojaštvo. Po povratku na izhodno letališče je poveljnik izrazil svoje veselje, da so se vsi letalci vrnili zdravi. Varšava gori Berlin, 1. sept. c. Nemški radio javlja, da je bilo Krakovo močno bombardirano. Po nepotrjenih vesteh je bil izvršen tudi napad s plinskimi in vžigal-nimi bombami na Poznanj. Pri tem je bilo baje več sto mrtvih. Evakuacija vseli poljskih mest Varšava, 1. sept. c. Odrejena je knaeija vseh poljskih mest. Komisar Društva narodov zapustil Gdansk Gdansk. 1 sept. br. Davi ob 7.25 je visoki komisar Društva narodov prof. Burckhardt zapustil komisarial Ob 9. i se je z avtomobilom v spremstvu več-1 je avtomobilske kolone, na kateri je bil naložen ves arhiv komisarijata, odpotoval v neznano smer. Takoj po njegovem odhodu je bila na palači k orni-sariata Društva narodov izobešena zastava s kljukastim križem. Pred palačo se je zbrala velika množica, ki je zapela nemško himno. Gdansk, 1. sept Komisar Društva narodov je odpotoval v Vzhodno Pru- AJO. Poslanica Roosevelta Angliji, Franciji, Nemčiji, Italiji in Poljski proti bombardiranja nezaščitenih mest Washington, 1. sept c Roosevelt je poslal poslanice angleški, francoski, nemški, italijanski in poljski vladi, v katerih vse vlade poziva, da naj preprečijo bombardiranje civilnih ali neutrjenih mest Pravi, da je sirovo bombardiranje v vojnah zadnjih let vzne- mirilo ameriško javno mnenje in globoko pretreslo vest človeštva. Več stotisoč ljudi, ki nimajo nobene odgovornosti za politične dogodke, more sicer pri takih bombardiranjih izgubiti življenje. Roosevelt prosi vse vlade, da mu takoj sporočijo svoje odgovore. Anglija in Francija na strani Poljske Uradna izjava angleške vlade London, 1. sept. c Angleška vlada je objavila sledečo izjavo: Ce proklamacija na nemško vojsko ki jo je davi objavil kancelar Hitler pomeni napoved vojne Poljski ali ne je treba ugotoviti avtoritativno, da sta Anglija in Francija trdno odločeni iz* polniti vse obveznosti, ki sta jih daff Poljski. Ce bi se bila nemška vlada res hotela pogajati, ne bi bila dala ultimata, temveč bi začela normalna poga-ianja, ali bi vsaj določila čas začetka pogajanj. Poljska je popolnoma upravičena, da nemških zahtev ne more spreleti. Pripravljenost v Ameriki Washragton, 1. ' sept br. Prezid en t Roosevelt je odredil strogo pripravljenost za vse ameriške oborožene sile. Ameriški prostovoljci za Francijo New Torkf 1. septembra, br. Francoski konzulati v vsej Ameriki so pozvali vse francoske državljane, naj takoj odpotujejo v domovino, in se javijo pri svojih vojaških poveljstvih. Is New Yorka je nemudoma krenilo na pot v generalisim za Bližnji vzhod London, 1. sept c General Weygaad bo v primeru vojne najbrže imenovan za skupnega šefa zavezniških vojsk no Bližnjem vzhodu, namreč Anglije, cije, Turčije in Egipta. Strela zažgala mino BRUSELJ, 1. sept e. Prt Uegeo je čl udarila strela v neki most ki Je bO miniran s dim ml tam Mest Je atetel v domovino 30.000 Francozov od skupno 33.000 članov francoske kolonije. Pri francoskih konzulatih se neprestano prijavljajo vedno novi ameriški prostovoljci. Dosedaj se je prijavilo že nad 42.000 ameriških prostovoljcev, ki bodo s posebnimi paraiki krenili v Francijo. Vojno stanje v Kanadi Ottawa, 1. sept. c. Kanadska vlada je sklicala sejo. Vojno stanje v Kanadi bo v naikraišem času proglašeno Gamelin imenovan za vrhovnega poveljnika francoskih oboroženih sil Pariz, 1. sept. br. Z ukazom predsednika republike je na predlog vojnega ministra imenovan maršal Gamelin, šel glavnega generalnega štaba, za vrhovnega poveljnika celokupnih francoskih oboroženih sil. [neerirajte v „SL Narodu4*! Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, petek. 1. septembri 1930. Stev. 1QS Nemški mirovni pogoji Takojšnja priključitev Gdanska, v koridorja pa plebiscit *ez eno leto BERLIN. 1. sept. br. Snoči ob 21. je bila objavljena vsebina not. ki sta jih izmenjali nemška In angleška vlada v zvezi z nem-Žko-pol)sklm sporom V svoji noti poudarja nemško vlada da ne more več mirno gledati preganjanja Nemcev na Poljskem in da je trdno odločena napravit: temu konec Ker pa želi angleška vlada mirno poravnavo spora. Izjavlja nemška vlada, da je pripravljena pričeti porajanja s Poljsko, toda pod pogojem, da posije poljska vlada svojega pooblaščenca v Berlin Razen tega zahteva Nemčija takojšnjo priključitev Gdanska k Nemčiji, glede koridorja pa naj se izvede ljudsko glasovanje čez leto dni. Dotlej naj se to ozemlje postavi pod kontrolo in upravo mednarodne komisije, v kateri bi bili za* Važna ugotovitev Predlogi nemške vlade so bili šele snoči, po izteku roka, prvič oiicielno objavljeni — Poljska prej za te predloge sploh ni vedela LONDON. 1. sept. c. Agencija Reuter je objavila v zgodnjih jutranjih urah sledeči komunike: V merodajnih angleških krogih izjavljajo: Predlogi, nocoj objavljeni od nemške vlade, ne predstavljajo v nobeni obliki odgovora na noto angleške vlade nemški vladi. Angleška vlada si je v skladu s svojim dobro znanim stališčem po najboljših močeh prizadevala, da bi bili problemi med Nemčijo in Poljsko rešeni s pogajanji in ne s silo. Napori angleške vlade so šli za tem, da se po možnosti začno direktna pogajanja mer Nemčijo in Poljsko. Diskusija naj bi «t vršila na enaki podlagi, varovani nai bi bili bistveni interesi Poljske ter prevzete garancije. Predlogi Poljski, ki jih Je nemška vlada sinoči objavila, so bili s to objavo prvič sporočeni poljski vladi. Angleškemu poslaniku Hendersonu so bili samo ustmeno sporočeni ob priliki njegove avdience pri zunanjem ministru v. Ribbentropu 30. avgusta pozno zvečer. Oficielno mu niso bili izročeni, češ da je za to že prepozno, ker je za njihovo sprejetje postavljen rok do 30. avgusta opolnoči. Angliji so bili predlogi sporočeni šele včeraj BERLIN, 1. sept. c. Včeraj dopoldne ie angleški poslanik Henderson poseril nemško zunanje ministrstvo. Ob tej priliki so mu bili predlogi glede rešitve spornih vprašanj s Poljsko, kakor so bili potem zvečer objavljeni, izročeni tudi pismeno. Potiski »nor Davi je bila proglašena splošna mobilizacija — Varšava, 1. sept. e. Snoči ob 22. se je v Varšavi izvedelo, da le Hitler v svojem odgovoru angleški vladi predlagal, da Poljska do 30. avgusta zvečer pošlje svoje delegate v Berlin, ki naj sprejmejo nemške pogoje. V zvezi s temi Hitlerjevimi zahtevami so varšavski krogi izjavili: Zadovoljni smo, da so Nemci objavili svoje zahteve, ker je položaj sedaj popolnoma jasen. Nihče nas ne more več prepričati, da ne mislijo na razkosanje Poljske. Poljski odgovor na to je mobilizacija vseh njenih sil. To ie edini odgovor Poljske in zato ni treba pričakovati nobenih drugih korakov s strani poljske vlade, ker so bile postavljene take nesprejemljive zahteve. Te zahteve ne predstavljajo nobene podlage za pogajanja „Poljska bo izvršila svojo misijo Z dostojanstvenim mirom se Poljska pripravlja na obrambo Varšava, 1. sept. e. Na varšavskih ulicah so se davi pojavili lepaki, v katerih je objavljena splošna mobilizacija. Ljudstvo je čitalo te razglase, a jih ni mnogo komentiralo. Nikjer, ne po ulicah, niti v gostilnah ni opažati ljudi, ki bi o tem razpravljali in po nepotrebnem izgubljali čas. Vsak opravlja svojo dolžnost tako, da teče življenje skoraj normalno. Snoči je imela Varšava nenavadno lice. Mesto je bilo v poltemi in obseval ga je le mesec. Po 22. je bil na ulici le tu pa tam kak Človek, povsod pa sta vladala popoln red in mir. Nehote je človek dobil vtis, kakor da so Varšavci že preživeli več letalskih napadov. Po ulicah je vedno manj civilnega prebivalstva, zato pa vedno več vojaških uniform, zlasti rezervistov, ki se zbirajo in prihajajo iz vseh krajev države ter z navdušenimi vojaškimi pesmami korakajo na fronto. V Varšavi na vseh koncih in krajih kopljejo jarke. Na nekem trgu so pri delu zaposleni celo slepci. Vsi upo- kojeni uradniki so bili zopet vpoklicani v službo. Vsa ženska in omladinska društva so pozvana, da po svojih članih opravljajo lažja dela. Listi v posebnih izdajah objavljajo najnovejše dogodke in ugotavliajo. da je Nemčija brez vojne napovedi napadla Poljsko. Okupacija Gdanska predstavlja najhujši napad in poljsko varnost. Dogodki v Gdansku ne dajejo nikakega upanja za ohranitev mini. Ves poljski tisk je zelo borben. Podčrtava, da je Poljska v nevarnosti, toda Poljska bo izpolnila zgodovinsko misijo, ki ji je danes namenjena. Poljska je po besedah maršala Rvdz-Smiglega močna, zedinjena in pripravliena! Civilni Železniški promet ustavljen VARŠAVA, 1. sept. e. Nocoj opolnoči so stopile v veljavo dalekosežne omejitve v potniškem in tovornem prometu Normalni vozni red se sploh ne vzdržuje več ! Vozijo le posamezni vlaki Potniki morajo imeti posebne policijske objave. stopniki Italije, Rusija, AnaiUe in Francije. Ce M pripadel koridor Poljski, bi bila Nemčija pripravljena se dogovoriti slede zamenjave prebivalstva. Za nemška manjšino pa zahteva odškodnino za povzročeno škodo ln za jamčenje vseh od Nemcev zahtevanih pravic. (Obširno poročilo o nemških zahtevah je objavilo današnje »Jutro« v prvi, drugi in v posebni izdaji). letalstvo ter civilna obramba v popolnem mobilnem stanju. Ministrski predsednik Chamberlain je ob 9. odšel v avdijenco h kralju. Po avdijenci bo izredna seja vlade, na kateri bodo sprejeti nadaljni sklepi. Splošno pričakujejo, da bo že za danes popoldne sklicana izredna seja parlamenta. Angleško'francoska intervencija v Rimu Rim, 1. sept. br Davi je angleški podanik Loraine obiskal italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana in ga obvestil o stališču Anglije glede najnovejših mednarodnih dogodkov. Obenem je v imenu angleške vlade zahteval pojasnila, kaj bo storila Italija. Enak korak je napravil istočasno tudi francoski poslanik Poncet. Kaj je odgovorila italijanska vlada, še ni znano. Prva seja vlade BEOGRAD, 1. sept. e. Snoči je bila prva seja ministrskega sveta pod predsedstvom podpredsednika vlade dr. Vladimirja Mačka, ki je trajala do 22. Po seji je minister brez listnice Konstantinović podal naslednjo izjavo: Danes se je vršila seja ministrskega sveta od 19. do 22. Ker je ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič lahno obolel, je predsedoval dr. Maček Na seji so se reševala tekoča vprašanja in z njimi v zvezi tudi vprašanja ukrepov za izvedbo narodnega sporazuma Podpredsednik vlade dr. Vladimir Maček se je snoči po končani seji vlade z ljubljanskim brzovlakom ob 23 12 odpeljal v Zagreb. Deputacije delavskih organizacij tsri ministru soc. politike BEOGRAD, 1. sept. e. Pri ministru za socialno politiko in narodno zdravje dr. Srdjanu Budisavljeviču so se včeraj oglasili predstavniki socialistične delavske zveze (TJRS) in predstavniki Jugorasa. seveda vsaka delegacija zase Delegaciji sta ministru razložili težaven položaj delavstva. Minister dr. Budlsavljević se je delj časa razgovarjal s predstavniki TJRS glede aktualnih delavskih vprašanj ter je pokazal mnogo dobre volje, da ucodi delavskim zahtevam, zlr.sti v pogledu normalizacije stania v delavskih zbormcah Deputaciji Jugorasa pa ie izdavil, da bo vodil račun o vseh upravičenih zahtevah v svrho izboljšanja življenjskih pogojev našega delavstva. m jkj.ii Celonočna posvetovanja francoske vlade Izdani so bili vsi potrebni vojaški ukrepi, da bi mogla Francija takoj izpolniti svoje obveznosti dala največja živahnost. Generalni štab je ponoči izdal vsa potrebna navodila, tako da je francoska oborožena sila v alarmni pripravljenosti. Ves civilni promet je ustavljen in vozijo vlaki od sinoči dalje samo še vojaštvo in vojaške potrebščine. Evakuacija Pariza se z vso naglico nadaljuje. London, Pariz in Varšava so v stalnih stikih. Davi so napovedovali, da bosta Anglija in Francija pod vzeli skupno akcijo v Berlinu. Pariz, 1. sept. br. Po snočnji objavi nemških pogojev za sporazum s Poljsko s strani nemške vlade je bilo jasno, da je Nemčija s tem prekinila nadalj-na pogajanja in da je treba računati z naj resnejšimi dogodki. Ministrski predsednik je takoj sklicah vse člane vlade na konferenco, na kateri so sproti proučevali vsa prispela poročila francoskih diplomatskih zastopnikov. V zunanjem ministrstva ni šel nihče spat, prav tako pa je tudi ▼ vojnem, mornariškem in letalskem ministrstvu vso noč vla- Angleška vlada anenci London, 1. septembra, br. Angleška prestolnica nudi danes sliko vojaškega taborišča. Vsepovsod je videti samo vojaštvo, na avtomobilih, avtobusih in posebnih vlakih pa odvažajo iz mesta otroke, ženske, bolnike in starejše ljudi. V ministrskem predsedstvu so zbrani val člani vlade, U t* pravljali o mednarodnem položaju. Iz zunanjega ministrstva prihajajo neprestano posebni kurirji, ki prinaša k zbrani vladi nojnovejša poročila o razvoju položaja. V londonskih krogih presojajo položaj skrajno resno. Ponoči so bili izdani novi vojaški ukrepi, tako da je sedaj van vojska« mornarica in V zaslsiženi pskoj Jesenice, 31. avgusta Te dni je stopil v pokoj g. Rozman Anton, ki je bil nepretrgano 49 let in en mesec zaposlen pri Kranjski industrijski družbi na Jesenicah. Rozman je bil rojen leta 1878 v Stari Fužini ob Bohinjskem jezeru. Izhaja iz stare delavske družine, v kateri prehaja plavzarsko ln tovarniško delo lz roda v rod. Kot 12-!etni fantič je moral v tovarno na delo in kot 61-Ietni Izkušen mož zapuSča tovarniške tcpllnlce. kjer je prebil najlepša leta in tudi pustil najboljše življenjske meči. Pred svetovno vojno ga je podjetje poslalo kot strokovnega delavca v Skedenj pri Trstu, kjer je sodeloval pri začetkih ondotnega plavžarskega dela. Tam si je pridobil še večje strokovno znanje. Ko je bilo Primorje zasedeno po Italiji, je prišel nazaj na Jesenice, kjer je napredoval za toplica v tovarni. Rozman je vsa dolga leta vestno to marljivo vršil svojo težko in odgovornosti polno službo v polno zadovoljstvo predstavnikov podjetja. Po skoraj pol stoletnem napornem delu odhaja zdrav v znslužen! pokoj, želimo, da bi v zdravju ln sreči še dolgo užival sokove svojega vestnega dela. Drzna tatvina na kolei!v**ru Litija., 1. «ep^ernrjira Na litijsko železniško postajo je dospela pošiljka volovskih kož. Kože so težke povprečno po 50 kg in vredne po 700 din. Neki železniški uslužbenec je opazil, na sta izginili dve koži. S postaje so obvestili litijske orožnike in na zasledovanje je odšla orožni ška patrulia pod vodstvom narednika g. Marjana žuvele. Za tatovi je manjkala vsaka sled. Prve poizvedbe pa so obrnile sum na nekega Franceta Marzila, ki je Ml zadnje čase večkrat zaposlen pri nakladanju vagonov. Sum je bil seveda sprva brez vsake podlage. Osumljeni možak stanuje v mali baraki na hribu S\Tbnu. Tam v bližini je tudi konjacevo pokopal »če pa mrhovino. Patrulja je preiskala vso hišico, a brez uspeha. Nato so začeli preiskovati okolico. V neki sveži jami so našli mrhovino krave, ki jo je tam nedavno zakopal konjač. Sum orožnikov, da je tat zakopal kožo v bližini svoje barake pa je bil končno potrjen. Plen Je zakopal zelo spretno. Začeli so odnašati kup posušene prs proti in pod prvo plastjo so že našli plast sveže praproti. V sveže izkopani jami pa so našli ukradeno volovsko kožo težko 48 kg. Tedaj so orožniki zagrabili osumljenega F*r. Marzila, ki je sprva svojre dejanje tajil pozneje, ko so ga spravili do prostora, kjer je zakopa] svoj plen, pa je tatvino priznaL Nato so našli še drugo kožo. ki jo je odnesel s kolodvora, pa jo je med potjo vrgel proč. Dve koži. ki tehtata «*n cent. sta mu bili pretežki, ds bi ju spravil na varno. France je skril kožo v zemljo, da bi se na tatvino pozabilo. Medtem pa je že *• dolgo mm zUdaicl v kinu niso a Zm*a' tako zabavali, kakor prt filmu »WMi»J»M15MlI dih. a slavnih zvezdnikov JTJDY OARLAND — M1CKE¥ ROONE1. — SAMO flE DANES na sporedu, kar Jutri ja otvoritev nove sezije! KINO MATICA _ TEL. fl-24 Predstave ob 16., 19. ln ti. uri iskal kupca sa svoj plen. Kozo je nameraval prodati nekemu usnjarju v spodnjem Zasavju. Iz €e!*a —e Sporta! dan. V nedeljo 3. trn. bo v Celju XI. športni dan SK Olimpa. Dopoldne bo prodaja spominskih znakov in cvetlic. Ob 14.30 se bo pričela na Olimpo-vem igrišču v Gaberju nogometna tekma med SK Borutom lz Gotovelj ln mladino Olimpa, Sledilo bo lahkoatletsko tekmovanje in sicer tek na 100 m. met diska in kopja ter švedska štafeta. Sodelovali bodo atleti SK Olimpa in SK Celja. Ob 16. se bo pričela glavna nogometna tekma med H§K Zagorcem iz Zagreba in SK Olimpom. Opozarjamo občinstvo na te lepe in zanimive športne prireditve! —c Mladinski atletski troboj. V nedeljo S. t. m. ob 9. dopoldne se bo pričel na Gla-ziji atletski troboj med najboljšimi juniorji in omladinci ljubljanske Ilirije, mariborskega Železničarja ln SK Celja. Za vsak klub bosta nastopila v vsaki disciplini po dva atleta. Na sporedu so naslednje discipline: tek na 100, 400, 1500 in 3000 m, štafeta 4X100 m, meti krogle, diska ln kopja ter skoki v višino, daljino ln ■ palico. Tekmovalo bo okrog 60 atletov, med njimi tudi nekateri, ki so že zastopali državne barve na mednarodnih tekmovanjih. Vse kaže, da bodo v nedeljo doseženi prav dobri rezultati. Ker bodo borbe gotovo izredno zanimive in napete, vabimo občinstvo, da se v čim večjem Številu udeleži tekmovanja. —c Umrl Je v četrtek zjutraj na Slomškovem trgu 1 v starosti 62 let odvetnik g. dr. Friderik Zangger. Pokojni se je udej-stvoval tudi kot nemški pisatelj in kot odličen glasbenik- Bil je značajen ln korekten mož. Pogreb bo v soboto ob 17. iz mrtvašnice na mestnem pokopališču. Pokojnemu bodi o hran jer blag spomin, svojcem naše iskeno sožalje! —c 1299 tujcev je obiskalo Celje v mesecu avgustu, med njimi 106S Jugoslove-nov ln 231 inozemcev. V letošnjem juliju Je obiskalo Celje 1188, v lanskem avgustu pa 1686 tujcev. —c Umrljivost. V preteklem mesecu je umrlo v Celju 38 oseb ln sicer 11 v mestu in 27 v javni bolnici. —c Napadi in nesreče. Ko je vozil 291et-ni posestnik Jurij Skorjak od Sv. Roka pri Šmarju v sredo slive proti domu, ga Je napadel neki posestnik s kuhinjskim nožem in ga zabodel v levo nogo. Istega dne je v Velikih Rodnah pri Rogaški Slatini neka žena v prepiru napadla 42-letnega posestnika Viktorja Voduska ter ga z udarci s topim predmetom močno poškodovala po desni nogi in roki. Pri Sv. Petru blizu Zidanega mosta je neki progovni delavec v torek okrog 22 napadel 27-letnega pro-govnega delavca Franca Dečmana ter mu z udarci s koloni zlomil levo roko in ga tudi poškodoval po glavi. V Oplotnici prt Konjicah je aeld delavec v soboto okrog 22. napadel 26-letnega delavca Ivana Brgleza lz Oplotnice ter ga z nožem hudo poškodoval po plečih in glavi. Istega dne je padel 18-letni delavec Franc Krampušek od Sv. Krištofa pri LaSkem s drevesa in se močno poškodoval po čelu nad desnim očesom. Vse poškodovance so oddali v celjsko bolnico. —c Smrtna nesreča na cesti. Ko je vozil tovorni avtomobil trgovca Ivana Veršca iz Podčetrtka v torek okrog 21. skozi Pristavo pri Šmarju, je hotel 50-letni posestnik Ivan Baštevc s Hanjskega prt Sv Petru na Medvedjem selu skočiti pri Verkovl gostilni tik pred avtomobilom čez cesto. Avto pa je podrl Baštevca na tla. Kolo je šlo Baštevcu čez glavo in mu zdrobilo lobanjo. Baštevca so prepeljali v celjsko bolnico, kjer pa Je opolnoči od srede na četrtek podlegel poSkodbam. Iz Kranja — Praznovanje rojstnega dne NJ. VeL kralja Petra II. Sokolsko društvo sporoča, da je najavljeni spored izpremenjen sledeče. Telovadila akademija bo 2. septembra ob 20. uri, vendar na letnem telo-vadišču le, če bodo pravočasno odstranjene nove te?.a>' e. sicer se bo pa vršila f telovadnici Tod bo morala biti akademija občutno skrai?ana, ker niso vse točite izvedljive v zaprtem prostoru. Društvo bo izvedlo akademijo, da ohrani lOletno tradicijo, prosi pa spoštovane posetnike. da skrajšanje sporeda oproste. Sprevod organizira občina, zato posebnega sokol-skega sprevoda ne bo. Slavnostni zbor bo v sredo 6. septembra ob pol 1L uri v telovadnici Zdravo! — Sokolski pevski zbor ima drevi ob 8. uri vajo. Vabimo vse brate pevce in sestre pevke, da gotovo pridejo. Zdravo! — Prvenstvena tekma med SK Kranjem ln SK Diskom lz Domžal bo v nedeljo S. t. m. v Kranju. Tekma bo gotovo zelo zanimiva, ker je domače moštvo pretečeno nedeljo odvzelo svojemu prvemu ln najbrže najnevarnejšemu protivniku, SK Hermesu iz Ljubljane z lepo ln premišljeno igro kar obe točki, dasi ravno Je SK Hermes zaključil prvi polčas z enim golom razlike v svojo korist. Domača enajstorica je namreč v drugem polčasu potresla mrežo svojih nasprotnikov kar štirikrat zapored, tako da lahko z upravičenostjo pričakujemo, da bo to nedeljo odpravila tudi SK Disk, čeprav je ta precej nevaren ln dobro vigran nasprotnik. — SK Kranj obvešča vse kegljače, da Je v ponedeljek 4. t. m. zaključno kegljanja na dobitka pri Peterčku. Vsi mat odo rji kegljev se v lastnem interesu vabijo, da še v zadnjem momentu popravijo svoje pozicije in si tako pribore krasne dobitke. V ponedeljek se bo kegljalo od 2. ure popoldne do 11. ure zvečer. Ob polnoči je razdelitev nagrad. Vse kegljače in prijatelje športnikov vabimo, da se tega tekmovanja na dobitke polnostevtlno udeleže, — Policijska kronika, V noči od sreda na četrtek je nekdo ukradel gospej Dragici Masterl iz Stražišča skoraj novo žensko kolo znamke »Mira«, ki Ima evidenčno številko 663335 ln je rdeče preplcskano. — V isti noči je nekdo odpeljal tesarskemu mojstru Seknetu iz Huj motorno kolo >Ri-xa« z evidenčno Številko 2-1667; kolo Je sive barve. Občinstvo opozarjamo, naj ne kupuje koles sumljivega izvora, ampak naj vse take dvomljive prodajalce nsznani ali pa izroči takoj prvemu stražniku. -— Na stavbi gorenjske raJeks/ake zadruge v fiftff- čičah, katero gradi stavbenik Cenčur lz Ljubljane, je te dni enostavno zginilo kar 26 m* grabenega lesa, vrednega okoli 7000 dinarjev. Policija je izsledila nekega Šalamuna Jožeta, ki je prodajal ta les po znatno znižanih cenah v okolici Kranja Pri zasliSanju je Šalamun, ki je bil nedavno še zaposlen pri gradnji omenjene mlekarne, priznal, da je ukradel samo 4 vozove lesa, O ostali količini pa noče ničesar vedeti. Poisvedbe se nadaljujejo. — Ključavničarju Potočniku Ivanu lz Jugobrune je na veselici na Bregu neznan žepar prav spretno Izmaknil listnico a 600 dinarji ln prometno knjižico za motorno kolo. — Policija zasleduje sicer prav vestno VSI nepridiprave, ki v vedno večjem številu obiskujejo nase mesto in okolico, nima pa toliko uspehov, ker je moštvo mnogo premajhno ln vsled prezaposlenosti komaj zmaguje svoje naloge. fye(etnt ca K O L E O A U Danes: Petek, 1. septembra katoličani: Marija, Egidij D A N A * N J K PRIREDITVE Kino Matica: Šestnajstletni Kino Union: Pesem sreče Kino Sloga: Ali Baba Kino šlška: Zaprto DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Leustek, Resi jeva cesta i, Bahovec, Kongresni trg 12, Komotar, Vift — Tržaška cesta. S%pod s*tct Ko hodiš mimo ljubljanskih izložbenih oken in napisov na trgovinah in drugih poslovnih lokalih, naletii na tolikšno neznanje jezika, da se končno tega — privadiš. Toda še vedno te pogreje, če moraš hoditi mimo lepe trgovine sredi mesta — recimo v pasaži — in dan na dan giedatt napis, ki te opozarja, da moreš dobiti za toliko in toliko dinarjev akto\ko »z dvem ključavnicam«. Nazadnje ti je dovolj Stopiš v trgovino, prijazno poveš, kako in ka] (pri tem moraš pojasniti kako bi bil napis pra vilenl vljudno se ti zahvalifo za poivsnilo — S čez deset dni je še vse po staiem. Ali res v takih trgovinah nimajo človeka, ki še ni pozabil sklanjati? če bi prvošolček v svoji nalogi zagrešil tako napako, bi se mu to pri redu kruto poznalo, pa ne samo prvošolčku, ampak tudi ljud&košolcu. Kaj se vam zdi, gospod urednik, ah se res smejo košatiti taki napisi kot v posmeh, češ: slovnica je samo za šolarje? Ali bi ne bilo dobro, če bi začeli javno objavljati imena tistih, ki tako javno pačijo jezik? Mogoče bi pa le vsaj vsakega desetega postalo sram. Mariborski drobiž — Iz gledališča. Ker je g. Ivo Anžlovar odfiel v Ljubljano, kjer bo z nastopom nove gledališke sezone sodeloval pn tajm*s-njl operi, je tukajšnja gledališka uprava angažirala g. Cirila Kamušiča. ki bo prevzel baritonske vloge pri glasbenih predstavah. G. Ciril Kamušič je man z raznih koncertov, kjer je uspešno nastopal v solističnih baritonskih spevih. — Sokolska četa v MarkovoJh pri »tuju bo otvorila v nedeljo dne 3. septembra ob 15. uri svoj »Sokolski dome. Svečane otvo. rit ve prvega četnega doma v župi in v banovini se udeležijo tudi mariborski Sokoli, Člani društev Sokol I in Sokol H (Pobrežje). V to svrho bo vozil poseben avtobus ob 13. url izpred »Putnika«, Trg svobode, povrate k ia Markov cev ob 20.^0 Vozna cena le 30 din za osebo! Prijave je oddati najkasneje do sobote do 10. ure pn »Putniku«:, Maribor, Trg svobode - grad. Zdravo! — Iz poštne službe. Poštni uradnik Anton Sever je bil premeščen od tukaScijs poete Maribor II k poŠti Maribor I. — Mariborsko vreme. Maksimalna temperatura 25.S, minimalna 11. Včeraj je sonce izredno pripekalo in so se Mariborčani zatekli v lepem številu na otok. — Dve žrtvi Muro. Pri Sladkem vrhu ob Muri sta se kopala v Muri 151etni Rudolf Kav ran ln 13 letni Ivan Pivec Oba sta utonila. Trupel še niso našli. — Napad lz zasedec Ko se je 271 o t ni ključavničarski pomočnik Avsrust KlodiČ i- Brezol pri Racah vračal domov, je navalil nanj iz zasede neki moški, ki ga je z nekim trdim predmetom s tako sik) udaril poglavi, da se Je KlodiČ zrušil na tla in obležal nezavesten. Klodiča so r ■ I prepeljati v mariborsko bolnico, za tajin-stvenJm napadalcem pa poizvedujejo orožniki. — Končno... so popravili Perkov mo-stiček v Rospohu, ki je bil, kakor amo že poročali, za vsak promet zaprt. Sedaj vozijo lahko v smeri Griča in naprej proti Volfcetlu. — Nočno lekarniško službo imata drgneš Maver jeva lekarna pri Zamorcu v Gosposki ulici, tet. 28—12, in V au po tova lekarna pri Angelu varuhu na Aleksandrovi cesti 33, tal. 22—13. — 2rtov dela je postal 451etni delavec Alojz Pa jer iz Vrtia pri Loč ah Id mu je clrkularka odrejala prste na levici. Težko poškodovanega Pa je rja so odprem ili v mariborsko bolnico. — V .svinčenem rudn'ku v Mežici pa js prišel 521etni tesar Anton Novak z levico pod voziček, ki mu je zmečkal prsta. Tudi Novak se zdravi ▼ bolnici. — Tatvine kolea se »pet množijo. Podoba Ja, da so tatovi koles spet v akciji. Tako je delavcu Vinku Kožuhu iz Koroške 44 izginilo s dvoriača Pristaniške ulice 8 dvokolo znamke »Nero« z evid. štev. 2— 23554, delavcu Gustavu Bratcu iz Spodnja Dobrave pa Je neznan tat odpeljal iTrpred neke gostilne na Tržaški oesti 1000 din vredno kolo mamke »Mundus<, ki ima. evid. štev. 2—197S99. — Iz pravoslavne cerkvene občina. G. paroh se je vrnil z bo1e7e""iske!?a dopustu, Od nedelje 3. septembra dalje ho s ^et redna služba božla !n bo g. paroh sprejemal stranke v svoji pisarni. — V cvetu mladosti... V Smetanovi uMoi 34 Je preminil lTletni dijak tukajšnje realne gimnazije Branko Vidmar, sin neumornega sokolskega delavca Načeta Vidmarja, Pokojni Branko Vidmar je užival pri svojih sovrstnikih in tovariših topla priljubljenost. Vsi, ki so ga poznali, ga bodo ohranili v trajnem spominu, pokapali ga bomo Jutri v soboto ob 16. žalujočim svojcem nafta globoko sožaljei