72. številka.
Ljubljana, v soboto 29. marca 1902.
XXXV. leto.
izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje In praznike, ter velja po pošti prejeman aa avstro-ogrske dežele aa vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 8 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano
brez pošiljanja na dum za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom rartuna so «a vso leto 2 K. — Za tuje dažale toliko vo5, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vposiljatve naroenme ne na ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopae pecit-vrste po 12 h, če se usnamlo J6dankrat tidka, po 10 h fe se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvoli frankovati. — Rokopiai se no vračajo. — Uredništvo In upravništvo je na Kongresnem trgu flt. 12. Upravnlštvu naj se blo govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vbod v uredništvo je iz Vegova ulice 5t. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga St. 12.
„Slovenski Narod" telefon št 34. — ,<Narolna tiskarna" telefon št. 85.
Zaradi Velikonočnih praznikov izide prihodnji list v torek, dne 1. aprila 1902.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na •ovo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo ob pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
.... K 22— J Četrt leta ... K 550 ----„ 11-- I En
Vse leto
Pol leta .... „ 11-— | En mesec . . . „ 190 Za pošiljanje na dom se računa za vse leto K 2-—. S pošiljanjem po pošti velja:
Vse leto. ... K 25-— I Četrt lata ... K 6-50 Pol leta . . . . „ 13— I En mesec . . . „ 2-30 £3" Naroča se lahko z vsakim dnevom, a hkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače s«
ne oziramo na dotično naročilo. £3" List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor ne vpošlje Iste ob pravem času.
Upravništvo ^Slovenskega Naroda". Govor dr. Tavčarja
pri proračunski razpravi 20. marca t. I.
Visoka zbornica!
Preden preidem v razpravo o srednjem šolstvu, preden se dotaknem raznovrstnih pritožb, ki bi se lahko po pravici oglašale s stališča slovenske narodnosti zoper državne .srednje šole, sprožil bi rad nekatere splošne opazke.
Eden mojih predgovornikov, gospod poslanec Ziekar je zastopal v svojem govoru načela, ki jih s stališča svoje stranke ne morem odobravati. Toda stojim na stališču, da je vsakdo v tej zbornici upravičen, zastopati svoja načela in to pravico si hočem prilastiti tudi jaz tukaj.
Klerikalizem in šola.
Na Kranjskem in povsod, kjer prebirajo Slovenci, se pojavlja močna nazadnjaška struja zoper moderno šolo. Kakor volkovi okoli črede, tako vohajo naši nazadnjaki okoli onih  zatvornic,  s  katerimi  so obdali
zakoni prosvitljene dobe naše šole. Stranka, ki se med Slovenci pripozuava k svobodomiselnim načelom , in kateri imam tudi jaz čast pripadati, straži sicer vestno pred šolo, pred tem braniščem, ki jamči za zdravi napredek slovenskega naroda. Ni tedaj čudo, če smo postali vsled tega neprestanega stra-ženja nekoliko nervozni, tako da slutimo povsod nevarnosti ter iste tudi zdajpazdaj pretiravamo.
Najsi morebiti nosi tudi to, kar boni tukaj navedel, znak pretiranja, ne sklepajte iz tega na bolehno pretiravanost, kakršne se čutim prostega. Izvajajte temuč blagohotno iz onih mučnih skrbi, ki nas napolnu-jejo — posebno na Kranjskem — zaradi šole. Nevarnosti so, in sovražniki so, ki javno podne ali tudi na skrivnem ruvajo in ščuvajo zoper državne zavode. To so sovražniki, ki ne prikrivajo, da hočejo biti rimski od glave do pete in v mozeg svojih kosti. Mi pa, ki nočemo niti s skrajnim koncem svojih nosov biti rimski, moramo prestati težke boje in naši živci so v neprestani razburjenosti, osobito ker čestokrat mogočneg: protiv ika ne vidimo, temuč le občutimo njegovo no varno rovanje pod nogami.
Čutimo, da grozijo novi šoli velike nevarnosti, čutimo pa tudi, da nismo čestokrat v stanu, odrediti potrebno v pokonča-vanje teh nevarnosti, ker se skrivajo za hinavstvo in zvijačnost.
Zaradi tega mi blagovolite v mojem današnjem govoru pripisati nekoliko nervo-zitete ter mi potrpežljivo oprostiti, ako bi mi tupatam ušla trpka beseda.
Ne maral bi nikogar razžaliti in nalašč bi se ne maral nikdar pregrešiti zoper dobre parlamentarne odnošaje.
Minister Hartel.
Takoj naj vendar omenim, da so nevarnosti, o katerih sem ravnokar govoril, postale pod sedanjim naučnim ministrstvom še intenzivnejše. Smatrali smo ekscelenco za svobodoljubnega moža; mogoče, daje tudi bil, toda dandanes se mi zdijo barve njegove svobodomiselnosti obledele, kakor barve masnega oblačila, ki se rabi že sto let. Ako ni ta fraza prava, pritrdil bo ekscelenca, da
je svojo nekdanjo lahkomiselnost prevleke! močno z lepotilom. (Prav dobro!)
Letošnja budgetna debata je potekla pravzaprav zelo medlo, in sveti ogenj svobodomiselnosti, ki je v prejšnjih časih tupatam v tej zbornici visoko vzplamtel, ni nikjer švigal, prav tako, kakor da bi bili za Avstrijo svobodomiselnost in prosveta odpravljena pojma.
Gospod naučni minister se ima tej okolnosti zahvaliti za svoje udobne dneve, in prav nič bi se ne čudil, če bi ekscelenca sedaj, ko je srednješolska zadeva na razpravi, porabil zbornične razprave za to, da absolvira pod temno odejo dvorane svoje poldansko spanje.
In takoj pripomnim, ekscelenca lahko stori to brez nevarnosti! Če bi ne bilo malce Celja, potem bi se duše tega visokega drž. zbora preklicano malo brigale za idealne namene, ki jih zasleduje in dosega srednja šola v zdravi državi, in nihče bi se posebno ne razvnel nad nepopolnostmi uprave našega srednjega šolstva. (Prav dobro!)
Tako pK tvori resolucija grofa Srurgkha središče razprave o nančnem bndgetu, kregamo in prepiramo se za majhno mušico, toda bojim se, da smo podobni dvema učenjakoma, ki sta se sprla v afrikanski puščavi zaradi redkega metulja, ne da bi opazila črne čete, ki se jima bliža za hrbtom. Ta dva izvrstna moža znanosti gotovo ne bodeta zapazila nevarnosti poprej, dokler se ne bodeta že sukala na ražnju ter se ocvrla za obed temni drubali. (Prav dobro!)
No, nočem govoriti samo o Celju, dasi še bom prišel na to in na resolucijo grofa Stiirgkha. Najprej bi rad posvetil nekoliko besed nevarnostim, ki grozijo osobito na Kranjskem srednji šoli. Pri tem ne grem tako daleč, kakor nekateri hudobni jeziki, ki trdijo, da na Kranjskem niti ne potrebujemo ministra za bogoeastje in nauk, ker oskrbuje bogočastno upravo škof ljubljanski, nauk pa kardinal v Gorici (Čujte! Čujte!) tako daleč nočem iti, toda na Kranjskem so nekatere posebne nevarnosti, in državni upravi očitam, da se proti tem nevarnostim ne le ne bojuje, temuč indirektno priznava, da bi
ji niti ne bilo neprijetno, če bi se te nevarnosti zrušile uničujoče na našo srednjo šolo.
Gospoda moja! Pred nedavnim je ne-vrjetno trdil tukaj zastopnik nekaterih kmečkih občin Gorenje Štajerske v svojem govoru o državnem proračunu, da se učenci na sedanjih učiteljiščih v svoji veri pokvarijo; da bi ti učni zavodi potemtakem ne bili nič drugega kot zavodi za brezverstvo in dušno kvarenje.
Ne omenjam tega iz vzroka, da bi opozoril, da ekscelenca gospod naučni minister ne protestira takoj proti temu vnebo-vpijočemu natolcevanju.
Ščuvanje zoper šolo.
Ekscelenca se lahko s tem opravičuje, da je izšlo obrekovanje od kmečkega zastopnika, ki ne pozna pravih razmer ter je postal v tej zadevi trobilo onega fanatičnega duhovništva, ki vlada nad Gorenjem »Štajerskem. (Prav dobro!)
Na oni govor tudi nisem posegel iz vzroka, ker ni vsled inznltatov, ki jih je vrgel gospod Hagenhofer zoper državna učiteljišča in implicite tudi zoper uČiteljstvo, tedaj zoper stan, ki ima za moderno državo vsaj oni pomen, kakor duhovniški stan (pritrjevanje), nastal v visoki zbornici vihar ogorčenosti in recimo, vihar ugovarjanja, kakršen bi bil nastal gotovo svoje čase!
Zbornica se seveda lahko s tem opravičuje, da še ni celjsko vprašanje rešeno, in da je tako desnica kot levica popolnoma opravičena, če se pogajate za ljubav gosp. Hagenhoferja in njegovih tovarišev. (Prav dobro!)
Ta ljubav se bo morala drago plačati, naj se že obrne Hagenhoferjevo srce grofu Stiirgkhu ali kateremu oboževatelju na tej strani visoke zbornice. (Prav dobro!)
Celjska zadeva mora končno privesti do tega, da se bodo svobodomiselni elementi med seboj razmcsarili. Oni, ki si bodo polnili vročo, bodo klerikalci!
Toda na dan cerkvenega žegnovanja pridigovati pamet, je brezuspešna stvar.
H govoru gospoda Hagenhoferja sem se povrnil edino le iz vzroka, da konštatujem, da se nazori, ki jih goji gospod Hagenhofer
LISTEK.
Dvojna Aleluja.
Velikono6na povest. — Spisal Janko K . . . r.
Kavke so se spreletavale v velikih kolobarjih okrog vaškega zvonika, sedale na obstrešne robove in okraske, stiakale se ter grele na toplih žarkih pomladnega solnca. Gorek jug je dihal preko po-mlajajoče se narave, arkal vase prijetno vonjavo zelenega brstja ter jo odnašal s seboj v nepoznane kraje, kdo ve kam ... Bila je velika sobota.
Na trati za vasjo se je motal Slo-bodnikov Tinče med šestorico velikih možnarjev. Otročaji so mu donašali dračje in drva ter jih pokladali na plapolajoči ogenj. V žareči žrjavici se je belila na dolgem kolu nasajena železna ost, s katero je Tinče — bivši topničar v Kotorju — prižigal svoje možnarje. Iz velike vinske buče nasul je v topič pest smodnikovega zrnja, malo navrgel, zdrobil nekaj kosov opeke, priložil dve pesti žaganja in s to Mešanico do vrha napolnil zijajoče žrelo. D* pa je bil pok še močnejši, nabijal in tolkel jo je neusmiljeno s težkim kladi-
vom, dokler se ni strdila v trdo, kamenu podobno plast. ..
V »slepih linah« se je oglasil mali zvonček s svojim srebrno čistim glasom v znamenje, da se poje v cerkvi vesela Aleluja . . .
Tedaj je po prašni cesti hitela v lahkem diru dvovprežena kočija proti vasi; štirje gospodje so sedeli v njej. Voz je obstal pred prodajalno Štefana Doli narja: izložbe in vrata so bile zaprte zaradi velikonočnega obhoda. Gospodje so poskakali na tla ter poklicali gospodarja. V vidni zadregi je stopil Štefan med to nenavadno, gosposko druščino.
»Jako neljubo mi je« — pričel je slovesno najimenitnejši izmed njih — »da vam moram ravno jaz naznaniti, da je c. kr. okrožno sodišče v N. ukazalo zapreti vašo prodajalno; tukaj, čitajte ta odlok! Ne delajte torej nikakih ovir!...«
Dolinar je še bolj prebledel, lahno se priklonil ter hotel oditi, da ne bi videl, kako se bodo šopirili novi gospodarji po njegovem imetju.
"»Prosim, gospod Dolinar, ostanite; izročite nam svojo gotovino; veste, dolgov je veliko in plačati vam jih je prej ali slej.«
»Vse vam dam — izročim — idimo«,
dejal je z zamolklim naglasom: in šli so . . .
Iz cerkve so se vsipale goste množice vernega ljudstva. Mlad, bled dijak sedmošolec z vstalim Spasiteljem v rokah postavil se je na čelo slovesnemu sprevodu. Marsikako mlado očesce se je pre dolgo zamudilo na njegovem lepem obličju, marsikaka ženica je izrekla sama sebi predobro sodbo o bodočem »lepem gospodu«, kateremu iz gole pobožnosti bledi mlado lice. Zastave so zavihrale v mehkem, pomladnem ozračju, oblački lepo dišečega kadila so se dvigali kakor simbol molitve in prošnja proti nebu ter se izgubljali polagoma, vmes pa se je čulo ubrano zvonjenje velikonočnih zvonov...
„Zveličar z groba vstane, Veselo pevaj, o kristjan I" . . .
Slavnostni sprevod je dospel do prodajalne Štefana Dolinarja. Ljudstvo je zvedavo motrilo oklic, ki je bil prišel tako nepričakovano na vrata. Toda, česar marsikdo sprva verjeti ni mogel, verjel je kasneje; saj sta bila dva velika uradna pečata živi, žalostni priči nespremenljivega dejstva: Dolinar je prišel na boben...
Žalostne praznike so imeli pri Dolina rju: nihče si ni upal na svetlo. Žena in hčeri so jokale, on pa je  molče strmel
pred se. Pa prišlo je še hujše. Nekako mesec d n i j pozneje dobilo je županstvo brzojavno povelje, da mora Štefana Doli-narja aretovati in izročiti sodišču, ker se namerava izseliti v Ameriko ter uiti roki pravice.
Ta novi, nepričakovani udarec je docela potrl starega Dolinarja. Konkurz se mu je zdel popolnoma naravna, logična posledica, ki se ni dala več odvrniti, ko je bil voz že preveč zavožen. Slabe kupčije in špekulacije, raznovrstne elementarne nezgode, nekaj pa tudi potratno, pregospodsko življenje : vse to je pripomoglo do — poloma. Molče je objel ženo, poljubil hčeri ter prišel k orožniku, ki ga je imel spremiti v zapor.
Državno pravdništvo je razširilo obtožnico; imelo je dokaze, da je skušal zavesti nekaj prič h krivemu pričanju, ker jih je nagovarjal, naj napovedo pri sodišču večje svote, kakor pa jih je bil v resnici dolžan; hotel je vsaj nekaj premoženja rešiti svojima hčerama. Toda pazno oko pravice ni videlo v tem postopanju znak očetovske ljubezni, ampak čin, ki se po zakonu ostro kaznuje.
V prvem zesedanju porotnih obravnav je prišel Dolinar pred porotnike. Ker so priče govorile  resnico,  tudi  sam ni
o državnih učiteljiščih, popolnoma krijejo z mnenjem, ki ga je naša klerikalna stranka od nekdaj izrekala o  srednjih šolah sploh.
Naši Hagenhoferji so razumeli, ljudsko množico naščuvati zoper šole sploh in zoper srednje šole še posebej. (Klic: To ni res!) Pri nas na Kranjskem je to res. Ako ste Vi Hagenhofer, tedaj stanujete na Gornjem Štajerskem, in tam bo pač ravno tako resnično, kakor pri nas. (Pritrjevanje.)
Tem državnim zavodom se očita, da so gojišča brezverstva, da se v teh mladina pokvari ter izneveri od očetov podedovani veri.
Povsod pri nas odmeva pesem , da iškofje proklinjajo sedanjo šolo, da vodijo sedanje šole prostozidarji ter da ista zasleduje edini namen , pri mladini iztrebiti vero s koreninami vred. To je grda pesem, laž-njiva pesem, ki jo tem rajši zapojo od gotovih strani, ker si je ta stran, ki dela z razkošjem in lažjo, svesta lažnjivosti svoje pesmi.
Mi pa, ki zastopamo v ljudstvu stališče prosvete, se nočemo nikdar umakniti pred tem pretvaranjem in obrekovanjem šole, mi hočemo nalašč vsakemu škofu in kardinalu javno priznati, da zadostuje današnja šola, najsi se že imenuje ljudska ali srednja šola, tudi z ozirom na takozvano nravno-versko vzgojo popolnoma vsaki pošteni in pravični zahtevi. Nikdar ne bomo dopustili, da zdrknejo naše srednje šole do simplih bogoslovnih pripravnic in da se potisnejo v izgajališča nezdravega svetohlinstva.
Tudi tega ne bomo nikdar pripustili, da se one večne resnice, ki obstojijo vkljub sv. pismu in papeževim enciklikam, razlagajo naši mladini na ljubo nravno-verski vzgoji, po kroju kakšne konfesije urezane, meglene in otemnele. Malemu slovenskemu narodu, ki se hoče ohraniti, in ki bi se tudi udeležil v skromni obliki velikega konkurenčnega boja narodov, želimo za bodočnost prosvet-Ijene generacije; vsled tega ne pripustimo, da bi naše srednje šole tako globoko padle, da ne bi liičesar drugega vzgojevale, kakor potuhnjence in klečeplaznike, ki bi se ravnokar omenjenega konkurenčnega boja z nobenim drugim sredstvom ne mogli udeležiti kakor z molitvenikom.
Učna uprava in kler. zahteve.
Kar nas pri tem napolnuje s skrbmi, je dejstvo, da prihaja državna naučna uprava klerikalnim željam na pol poti nasproti, vsaj na Kranjskem je tako; Gospoda moja, ne varajmo se. Naša naučna uprava se je začela povračati k vzgojnim načelom konkor-datne dobe! Pečat svetohlinstva se zopet pritiska našim srednjim šolam in veroučitelje se dela z državno voljo za vodilne osebe na teh zavodih. Gospod Hagenhofer, Vi se smejete; toda na Kranjskem je tako, smejte se kolikor se hočete.
V Avstriji se sučemo zopet enkrat na krivi sledi, ker se smatra, da more le katolicizem Avstrijo rešiti. (Pritrjevanje.) Gospoda moja! Katoliška vera, najsi tudi prestavlja gore, državnih dolgov ne poplača. (Veselost.)
Česar potrebujemo, je samostojno misleč, izobražen naraščaj, in kar smemo zahtevati od naših srednjih šol je, da nam vzgoji tak naraščaj. Toda zelo se bojim, da bo kmalu
skušal utajevati dejstev, katerih bi utajiti ne mogel. Spoznali so ga krivim in sodišče ga je obsodilo na pol tretje leto ječe.
Kmalu potem se je prodajalo imetje Dolinarjevo na javni dražbi in prodalo se je za slepo ceno; domačih ni bilo nikogar, ki bi bil priča te nove sramote. Štefan je sedel v zaporu, žena s hčerama pa je bila odpotovala v Ameriko. Na domu oženjeni brat ji je bil posodil štiri sto goldinarjev, ki so zadoščali, da so vse tri prišle preko »velike luže.«
Sprva jim je bilo težko, ker niso razumele jezika, toda kmalu so se ga privadile, da je šlo za silo. Mati — še vedno čvrsta in čila — je bila kuharica v neki odlični rodbini, v istem mestu sta pa tudi hčeri živeli v dobrih službah. V jedne m letu so si prislužile toliko, da so pričele malo trgovino z jestvinami in drugim takim blagom. Pridne roke in razumna glava, pravijo, da tudi nekaj velja. Sreča ki jih je bila zapustila v Evropi, začela se jim je iznova smehljati. Počasi, toda neprestano jim je rastlo imetje . . .
Bridke dneve je imel Štefan v zaporu. Duševna bolest in zapuščenost vplivala je tudi na njegovo telo: staral se je kar vidno in strahovito naglo pešal. Žena
prišlo tako daleč, da nas srednje iole ne bodo zalagale z dragim, kakor z redovniš-kimi dečki, ki bodo hlinili pobožnost, klečeplazili pred duhovniki in ne bodo imeli zmožnosti, se navduševati za višje ideje in namene.
S takim naraščajem naj se potem izkoplje slovenski narod iz duševne snžnosti, v kateri sedaj tiči? Vidite, gospoda moja, tukaj se gre za vprašanje obstoja in življenja slovenskega ljudstva. In tu naj bi mi svobodomiselni ne postali nervozni, ako se pri nas namenoma dela na katoliziranje državnih učnih zavodov? Tu imajo na primer Uršulinke v Ljubljani privatno učiteljišče. Slabotna rastlinica, kakor so povečini vsi enaki zavodi, ki jih vodijo pobožne nune. Toda kranjski deželni šolski svet se je po-žuril, predlagati pri naučnem ministrstvu pravico javnosti za to skrajno nepotrebno in enostransko učilišče in uverjen sem, da prispe ta pravica javnosti, če že ni, prav kmalu, ker se pač pri naučnem ministrstvu ravnajo po načelu, da se samostanom, prelatom in ednakim faktorjem ne sme nikdar ničesar odreči.
Nune dobijo učiteljišča, škof svojo katoliško ekstragimnazijo! Kaj preostane potem za ljudstvo? Omejenost za vse večne čase! Gospoda moja, takozvano katoliziranje državnih učnih zavodov ni za Kranjsko prazna beseda. Hoče se ga imeti, in sicer se ga hoče imeti od zgoraj. In v tem je velika nevarnost! To se kaže med drugim tudi pri imenovanju učiteljstva. Popolnoma javno je, da se ozira naučna uprava pri teh imenovanjih na versko-nravno mišljenje. To versko-nravno mišljenje se pri nas mnogo zlorablja, najbolj seveda pri kompetencah! In pri tem se ne da tajiti, da smejo pri nas osebe klerikalnega mišljenja mnogo zanesljiveje računati na nameščenje, kakor osebe, ki ne prikrivajo svojega svobodomiselnega prepričanja. Ako je prosilec vrhutega duhovnik, niti ne more propasti.
Izgled: Tu imamo gimnazijo v Kranju na Gorenjskem, ki mora mnogo trpeti pod prenapetostjo klerikalnega ravnatelja. Ta mož, čigar kvalitete so v ostalem precej skromne, si je vbil v glavo, sestaviti svoj učiteljski zbor iz samih priznanih rimskih pristašev. In naučna uprava mu gre pri tem prav rada na roko. Pred nedavnim je prišlo v Kranju eno učno mesto v popolnitev. Na zavodu je bil ubog vrag, ki je deloval v Kranju že približno štiri leta kot suplent. In služba ubogega suplenta gotovo ni taka, ki bi mogla vzbujati posebno veselje v življenju.
Sklepalo se je tedaj, da razpisana služba ne bo ušla temu suplentu, ker je spadala v njegovo stroko, posebno ker je isti — ako se prav spominja — doktor filozofije in vrhutega še prav dobro kvalifi-kovau. Razun tega se je, kakor rečeno, ubijal že nekaj let na tem zavodu v Kranju. Vkljub temu je predlagalo ravnateljstvo primo loco za izprazneno mesto nekega povse še mladega duhovnika iz Ljubljane, in to edino zaradi tega, ker domači prosilec v svojem zasebnem življenju ni skrival pri raznih prilikah svojih svobodomiselnih nazorov. Službo je seveda dobil mladi duhovnik! Ko sem potem, ne da bi bil govoril ali dopisoval s propadlim   kandidatom   —   osebno   ga niti
mu je redno dopisovala, njena poročila so bila tudi čem dalje veselejša, vendar pa ne jasna dovolj, da bi bil mogel presoditi resnični položaj svoje družine . . .
Nad vasjo krožijo lastovke, obstajajo v zraku samo s perotmi mahajo, spuščajo se na tla za ogrci in drugo golaznijo, dvigajo se zopet in radostno pozdravljajo svojo ljubo domovino. V golobnjaku, kjer so gnezdile v lepem miru več let zapored, naselila se je bila zadnjo jesen golobja dvojica. Obe družini imata gotove pravice do stanovanja, toda vdati se noče niti jedna, niti druga; odločiti mora torej telesna moč. Stotkrat zapored je že moč nejša lastovka iztirala in izpehala goloba na piano, vendar še sili nazaj, dokler ne omahne ter pade frfotajo na tla. Zmagalka veselo zavpije streblje s perotmi ter naznanja svojo zmago . . .
Na trati za vasjo se zopet mota Slo-bodnikov Tinče in nabija svoje možnarje nalaga drva in popravlja žrjavico. Rahli veterc donaša plavkasti dim s seboj, odnaša pa tudi cestni prah izpod kočije, ki se bliža vasici . . .
Tam v »slepih linah« je zapel mali zvonček, lepo pritrkovaje, sprva] rahlo in
poznaj nisem — javno ožigosal ta slučaj kričeče krivice v našem svobodomiselnem glasilu, zamerili so to v naučnem ministrstvu, kateremu je najbrže gimnazijski ravnatelj stvar ovadil, zelo hudo. Očitno se je nameravalo mladega moža, čegar zadeva je prišla brez njegove in le vsled moje krivde v javnost, v njegovi eksistenci kratkomalo uničiti, pri prihodnji kompetenci ga istotako niso imenovali, in naučno ministrstvo je pustilo raje službo nepopolnjeno, kakor da bi bilo imenovalo svobodomiselnega kandidata. (Čujte!)
Na srečo so me potem poslali kot zastopnika deželnega odbora v deželni šolski svet Kranjski, in napeti sem moral vse sile, da sem jih prepričal na zgoraj, da ne more omenjenega kandidata zadeti najmanjša krivda zaradi onega priobčenja v „Slov. Narodu". Pozneje je bil imenovan, kar tudi s tem konštatujem.
(Opomba uredništva: Tukaj smo izpustili oni del govora, v katerem se je dr. Tavčar bavil s kardinalom Missio in njegovim političnim vplivom na slovenski narod. Izpustili smo ta del govora na željo govornika in sicer z ozirom na to, da leži naš politični nasprotnik kardinal Missia na mrtvaškem odru.)
Škofovi zavodi.
Sovraštvo zoper srednjo šolo kaže naš knezoškof naravnost na fanatični način javno, posebno v svojih pastirskih pismih, v katerih zastruplja ljudsko mnenje; isti je podvzel — in o tem sem že enkrat govoril v zbornici — da sezida za ves slovenski narod velikansko privatno gimnazijo na ljubljanskem polju; stvar se zveze s katoliškim konviktom, in najboljši in najizvrstnejši mladeniči iz vseh pokrajin naj bi dobili po možnosti brezplačni sprejem. Vzgoja bo katoliška, pretirano katoliška, tedaj nespametna, in znanje, ki se bo podajalo na tem zavodu, bo škofijsko, tedaj polovičarsko znanje!
Lahko si predstavljate, gospoda moja, da mi, v kolikor pripadamo svobodomiselni strank?, mislimo le s strahom, kako uničujoče bo vplival tak zavod, ako se res uresniči, v krogih slovenske inteligence. Nikakor ni potrebno to posebej povdarjati.
Surova stavba tega Zwinguri-ja slovenskih duhov je že zgotovljena. Le sredstva so, hvala Bogu, pošla! Stavba bo morda do svoje zgotovitve veljala 1,500.000 K, letni zdržujoči stroški se z 150.000 K ne računajo previsoko.
Pokritja tedaj ni, in zatekati se mora k edino možnemu sredstvu: k pobožnemu beračenju! Pri nas se vsaka stara ženska, ako berači, vsak brezposelni delavec, ako se obrne mimogrede na javno dobrosrčje, brez usmiljenja zapre ; na Kranjskem pa je smel postati knezoškof ob radostnem pritrjevanju vlade prvi „fektbruder- v deželi.
S tem privoljenjem je izročila pred vsem revne ljudske sloje za stoletje najgr-šemu izkoriščanju; oškodovala pa je tudi škofovo stališče zelo močno, kajti škof, ki čisto javno preži za zadnjim vinarjem ubogega moža, je za stalnost nezdržljiv, in že v naprej se da proračuniti moment, ko bo padel do karikature škofa.
počasi, potem pa močnejše in hitrejše. »Pok, pok!« poka za vasjo ... V cerkvi buče orgije, vtihnejo in začuje se veličastna pesem  Spasiteljeva: »Aleluja! . . .«
Pred vaško gostilno so potniki po-skakali raz voz — štirje so — postaren gospod in tri elegantne dame. Gostilničar jih je spoštljivo pozdravil, obstal, zazijal in zajecal: »Dolinar, gospod — Dolinar!«
»Da, zopet smo tu«, oglasila se je Dolinarca, »prišli smo poplačat svoje dolgove.«
»Oh, gospa, gospa,« čudil se je gostilničar, »to bogastvo, to nepričakovano bogastvo.«
»Pošteno smo ga pridobile; le poglejte«, in slekla je rokavico, »tele žulje! . . . Šest tisoč dolarjev imamo; zdaj lahko pričnemo iznova . . .«
»Pok! Pok!« grmi za vasjo in moti ubrano zvonenje. Drug bledoličen dijak nosi Spasitelja; zastave vihrajo, pevci in pevke v oblakih dišečega kadila pojo pred nebom.
„Dan presveti, dan veselja iSrčno mi pozdravljen bod'." 1 Ginjeni poslušajo Dolinarjevi znane, lepe glasove domačih velikonočnih pesmij in v katerih se jimjrodi  nova, slovesna, srečna: Aleluja!
No, izkoriščanje ljudstva se ne da reč
zabraniti; ko je k njegovi organizaciji ponudila enkrat vlada svojo roko. Toda knezoškof ljubljanski hoče v prilog svojim muham, v prilog svojemu takozvanemu katoliškemu gimnaziju ne le ljudski mošnjiček do dna izberačiti, hoče tudi — in zopet s pomočjo vlade — dobro situirane in dobro fundiram-škofove posesti na škodo svojim naslednikom na nečuven način izrabiti. Tu naj se pred vsem opustošijo prekrasni gozdovi škofor.-graščine v Gornjemgradu.
Nič kot golicave hoče knezoškofijska milost zapustiti svojim naslednikom na ljuli ljanskem škofijskem prestolu, prebivalcem Savinjske doline pa plohe in povodnji. Da s štajerski zastopniki proti temu ne branijo, mi je ueumevno, posebno ker jih slišim toliko jadikovati o vodnih poškodbah v Savinjski dolini!
Kakor rečeno, ne le graščina Gornji -grad, temuč tudi nepremična last knezoško-fijskih nadarbin na Kranjskem se hoče potratni za nepotrebno katoliško gimnazijo. Sko fijski dvor ima v Ljubljani in ljubljanski oko lici zelo lepa posestva, ki bodo po parcelah razprodana, gotovo vrgla skupička 400.000 K.
In sedaj, gospoda moja, je ljubljanski knezoškof z vso resnobo — in v tem tiči vzrok, zakaj sem spravil zadevo v razgovor — vložil pri naučnem ministrstvu predlog, t katerem se prosi za privoljenje k prej omenjenemu parceliranju. Istočasno predlaga cerkveni knez, da se od pričakujoče skupnhm 400.000 K znesek 40.000 K za knezoškolij ske nadarbine plodonosno naloži, ostanek 360.000 K pa se porabi v pokritje stavbenih stroškov pri Škofijski gimnaziji. (Čujte! Čujte!
In sedaj sem radoveden, ali bo sedanji gospod minister za kultus — ta kulturni človek gospoda Starzynskega — podelil svoje privoljenje k tej požigavščini za bodoče ljub ljanske škofe.
Najbrže! V eri Hartel moramo pač biti na vse pripravljeni, morebiti tudi na to, da se v isti položi vogal k oni organizaciji. a katero bo knezoškof Jeglič duh slovensk, g naroda za vedno zvezal in ljudstvo samo izročil za vedno poneumnenju. Prijetna pri tem je okolnost, da ekscelenca med dva puhavta, o katerih je nedavno govoril, pri nas uc more priti. Toliko mu lahko zajamčim, da ga na Kranjskem ne bo nikdo obdolžil pro-sfozidarstva.
Celjsko vprašanje.
Sedaj še nekoliko o Celju.
Suho poročilo o srednjih Šolah — ekscelenca grof Stiirgkh mi bo oprostil, če t> izgovorim — ne uapravlja srečnega vtisa. Drugje se velike reforme srednjega šolstva, ako že ne uvedejo, pa vendar resno razni o -trivajo in razgovarjajo. Omikani svet živi danes v zavesti, da se zastareli učni načrti naših gimnazij ne bodo dali za bodoči vzdržati, da se bodo morali isti temveč prilagoditi novim svetovnim strujam. Tako sni«> Slovenci vsak čas pripravljeni, nepotrebn ■ grščino žrtvovati kakemu modernemu jeziku, da tako ojačimo ljudsko inteligenco ter jo pripravimo sposobnejšo za težavne življeuskega boja. In takih reform bi bilo še drugih ; nisem pa opazil, da bi se bilo mnogo govorilo o teh v razpravah budgetuega odseka. V poročilih ne čitamo ničesar o tem, vsaj predlog se ni noben stavil, uapravlja temveč vtis, kakor da se giblje v dosedaj običajnih izi ženili progah, ter se vleče kakor voz sena po gozdni cesti v poletni suši in vročini. Le o gimnazijah v Opavi in Celju, posebno o zadnji, se govori v širokih pramenih, tako da se iz poročila jasno povzame, kako dobi" de poročevalcu, da more dva izobraževaliia zavoda justificirati, delo, za katero ekscelenco gospoda poročevalca ne morem zavidati!
Ako je kje katera narodnost — rečem to brez razgretosti — prišla tako daleč, d* se ji more pomoči zopet na noge le z imen o vaujem meščanov in z odpravo male, drago jezične gimnazije, potem mora biti ta na rodnost — če se smem tako izraziti brezkrvna in slaba. (Pritrjevanje.)
Ako bi bile pritožbe zaradi Celja, ki odmevajo tako glasno po vseh nemških deželah, res upravičene, ako bi bile nevarnosti res tako velike, kakor se predstavljajo, potem bi bilo to znamenje slabosti, tako neizmerne slabosti, katere bi zastopniki ljudstva, ki b» čejo vendar usodo same Avstrije vezati nase. in če bi bila res taka slabost, ne smeli ni koli priznati. Te slabosti pa v istini ni, in vse nemške stranke se delajo sokrive velike
ft-tT* Dalje v prilogi. "USi _ _j
neodkritosrčnosti, ako vedno in vedno govori o kolu v nemškem mesu. Ako so odkritosrčni, morajo pritrditi sami, da se ne more govoriti o kolu, niti o zobotrebniku, recimo, o zobotrebniku one velikosti, kakor ga prezvišenost princ Liechtenstein navadno nosi v ustih, kadar blagovoli prestopiti prostore te zbornice. • (Veselost.)
Stojim na stališču, velik narod bi ne smel nikdar malenkostno čutiti, še manj pa delati; ne morem pa si prikriti prepričanja, da bo svoječasno izrekla zgodovina sodbo, da so zastopniki mogočnega nemškega naroda v Avstriji zavzeli v celjski zadevi malenkostno stališče.
Kaj pač naj rečem o stališču nemških kouzervativcev, ki ga zavzemajo v tem vprašanju? Njihov govornik, gospod poslanec dr. Kathrein je v svojem zaključnem govoru kot glavni poročevalec o državnem proračunu povdarjal, da tvori jedro programu njegove stranke zraven neizogibljive lojalnosti, s katero dvorijo gospodje na nekak usiljiv način, pravičnost in strpljivost napram vsem drugojezičnim narodom države.
Te besede osivelega konzervativnega voditelja so bile sposobne, napraviti na nas Slovence brez izjeme najizvrstnejši vtis, ko bi bile odkritosrčne. Pa niso bile odkritosrčne !
V budgetuem odseku sta malo poprej strankina zastopnika dr. Fuchs in baron Morsey ostentativno glasovala za resolucijo grofa Stiirgkha, katere resolucije, ako že noče koncedirati stališča pravičnosti, s stališča poštenosti ni odobravati.
Ako se prav spominjam, je prišel dr. Fuchs s svojim pohlevnim obrazom svoječasno k prvemu slovenskemu katoliškemu shodu v Ljubljano.
Kumoval je potemtakem resolucijam tega katoliškega shoda v imenu svoje stranke, tako da ga zadene nekoliko sokrivda za ščuvanje duhov, ki ga je provzročil oni ka. toliški shod in za podivjanost naše klerikalne stranke, katero podivjanje je sledilo onemu katoliškemu shodu.
Takrat so kazali naši konzervativci dr. Fuchsa kot znamenitost, kot takozvanega pravičnega katoliškega Nemca z velikim ponosom po Ljubljani. No, sedaj se je pravično na možu obrabilo, in naši konzervativci tukaj spredi bi morali, ako je njihovo ogorčenje zaradi Celja pravo, pokazati dr. Fuchsu, če bi hotel zopet priti v Ljubljano, vljudno pa odločno vrata!
Tako se spreminjajo Časi in ž njimi načela nemško klerikalne stranke.
Tu je še baron Morsev, ki je, kakor je sam tako pogosto slovesno povdarjal, sedel pri nogah marsikaterih učenih mož, ki je užival kosmopolitično omiko, s katero tudi rupatam dvorjani, in ki jemlje najbolj obskurnega jezuita, ki ga pozna zgodovina, ljubeče tukaj v varstvo, in katerega so vrhutega tudi slovenski volilci poslali v to zbornico. On je istotako zapustil zastavo pravičnosti in se kakor Peter na dvorišču višjega duhovna, pogumno prisedel k ognjiščem onih, ki gotovo niso prijatelji jezuitov. Gospoda moja, to so stvari, ki dajo misliti.
Ne rečem pa ničesar več ko to: Ako so ostala načela katoliško-klerikalno-nemške stranke ravnotako trdno fundirana kakor njihova načela o pravičnosti napram dragoje-zičnim avstrijskim narodom, potem še lahko doživimo čase, ko bodo gospodje svoj katolicizem trikrat zatajili! Nimam ničesar proti temu ako bodo gospodje ostentativno za Celje glasovali. Jaz bi to skoraj pozdravil z nekakim zadoščenjem, kajti dosedaj, gospoda moja, so nas opominjali naši nazad-fljaki neprestano na pravičnost nemških klerikalcev, ko so nam hoteli nastaviti kako past, da spodkopljejo naše stališče pri ljudstvu.
Ta igra tedaj v bodoče ne bo več mogoča.
Italijani in Pazin.
Reči še hočem nekoliko o postopanju italijanskih zastopnikov. Ne vem, kako se bodo vedli, kajti ti gospodje so čestokrat v svojem vedenju nezapopadljivi. Toda, če se mislijo tukaj tako obnašati, kakor so se v budgetnem odseku, ne rečem sicer, da je njihovo postopanje znak brezprepričanja, toda znak slabega prepričanja je to.
Zastopniki naroda, ki se je često hudo tlačil ter moral od najkrutejse tuje vlade toliko pretrpeti, vdinjajo se kot četovodje Nemcem, da pomagajo vezati slab in skoraj Oborožen narod. In pri tem stavijo gospodje *e P°goj, da bodo proti Celju, ako nastopijo
Nemci proti Pazinu. V navadno življenje prenesen, pomeni ta pogoj, da hočejo Italijani le tedaj sodelovati, ako se mesto enega izvršita dva uboja. Umevno je, da mi taka laška navada ne more dopasti.
Spomniti moram gospode, da ni še dolgo tega, ko je imenoval glasoviti italijanski pesnik italijansko ljudstvo „vivo se-polcro a uu popolo di morti." Resnično, za moj majhen narod veljajo izborno Giustisove besede: „vivo sepolero, a un popolo di morti." In če se ta narod sedaj trudi z nadčloveškim silami, vstati iz svojega živega groba, tedaj pridejo zastopniki italijanskega naroda, da bi potaknili svoj zarjaveli meč v rano, ki so jo vsekali drugi. Ali bo to v čast potomcem mož kot so Leopardi, Giusti, Carducci, to naj opravijo s svojo vestjo in častjo. —
Pri tej priliki moram opomniti na nekatero, kar je govoril v današnji debati gospod dr. Benatti. Razume se, da le na kratko.
Pela se je tu pesem o neskončnem zatiranju itd., to je bila pesem, dobra pesem v toliko, ker se je pokazala veliko fantazija pesnika. Dr. Benatti je predlagal, naj bi se glede gimnazije v Pazinu sklicala enqueta. Menil je bržčas enqueto samih priznanih Italijanov.
Toda jaz bi nasproti gospodu govorniku predlagal, naj se sestavi enqueta iz docela neodvisnih mož, ki naj začne glede tega vprašanja preiskavo, ali so Italijani v istini tako zatirani in ali so Slovenci in Hrvatje res tisti ljubljenci vlade, kakor jih je naslikal dr. Benatti. (Pritrjevanje.) Italijani so velik kulturen narod; tega nikakor ne zanikam. Pravico imajo, da se jih uvažuje, toda v Avstriji ne smejo pozabiti vprašanja, ali imajo za državo res tisto veljavo, katero si pripisujejo. Bržčas bi radi tu in tam v Avstriji živeli prav tako, kakor bi živeli v kraljevstvu Italiji, ako bi bili v Italiji. Toda tega jim avstrij. država ne more dovoliti in bržčas jim tega tudi nikdar ne dovoliti!
Gospodje! Uboga pazinska gimnazija je bila danes ostro napadana, in tu 'oočejo gospodje Italijani posnemati Nemce. Kar so ti govorih glede Celja, to bi radi Italijani doživeli glede Pazina.
Reagirati pa moram na neke besede, katerih bi dr. Bennatti ne bil smel izgovoriti, namreč, daje gimnazijo z gospodarskega stališča obsojati, in da je trdil, da je slovensko ljudstvo večinoma revno ter da naj se posveča zato rajše kmetijstvu. No, na to stališče, da je višja kultura izključna last bogatincev ter da delavec in revni kmet nimata pravice do višje omike, na to stališče se ne bom postavljal nikdar. Te besede niso bile lepe in ne človekoljubne. (Pritrjevanje.) — Posl. dr. Bennatti: Tako nisem mislil! — A jaz sem tako razumel.
Kar se tiče gimnazije same, mora pritrditi vsakdo, da je pravično, ako dobi 200.000 Slovanov, ki žive v deželi poleg 120.000 Italijanov, svojo srednjo šolo. To je prav gotovo pravično, in le v Avstriji mogoče, da je dobilo to prebivalstvo šele pred-kratkim to srednjo šolo. (Prav res!)
Gospodje bi radi ta zavod zopet zadavili in menda zastopajo mnenje, da bi bila taka šola najlepše spravljena na vrhu gore Monte maggiore. Ako jo prenesete v Kastvo, je to precej isto, kakor če jo posadite na Monte maggiore. Nočem polemizirati še nadalje, saj so tudi na političnem polju stvari, ki se razumejo same ob sebi in ki so tako pravične, da jih svobodomiseln, pameten človek nikdar ne sme izpodkopavati. In nekaj takega je gimnazija v Pazinu.
Stiirgkh in Celje.
Da je to mesto čisto italijansko, ne morem nikdar priznavati, ker se priznava tretjina prebivalstva za slovansko. Skratka, gospodje Italijani naj se vendar že enkrat sprijaznijo z mislijo — in tudi Nemcem bi to svetoval — da nam je usojeno, živeti v tej državi drug poleg drugega ter da si moramo zato drug drugemu tuintam nekaj koncedirati. In gospodje Italijani bi ostali samo zgodovini svojega velikega naroda in slave tega naroda zvesti, ako bi hoteli hrvatsko gimnazijo koncedirati v Pazinu. (Posl. dr. Hortis: V Pazinu ne!) Sedaj pa se vračam še enkrat k Celju in moram, žal, stati na stališču, da si je zaslužil palmo v neodkritosrčnosti g. grof Sturgkh s svojo resolucijo, katero je njegova ekscelenca stavila glede gimnazije v Celju. Nobena črka ni odkritosrčna v tej resoluciji! Z obžalovanjem moram reči, da je odurna ta resolucija zlasti radi tega, ker je garnirana z neko pošte-
nostjo — njegova ekscelenca gospod naučni minister se je vsedel na ta lep! — ter da se hoče razlagati ta resolucija celo kot čin pravičnosti. Gospod poročevalec bo gotovo hotel v svojem zaključnem govoru slikati to resolucijo kot pravično pogoditev. Tudi jaz priznam rad, da si političnega življenja brez pogoditev in kompromisov ni možno misliti, zlasti še v mnogojezični državi, kjer se poleg potreb posameznih narodov ne smejo pozabiti splošne koristi in potrebe celokupne države. Da pa se prizna, da je slovenskemu prebivalstvu 400.000 duš, ki stanujejo na kupu, potreba dovolj srednjih šol, za to ni treba nobenih pogoditev in kompromisov. To nam pove že sama pamet, ki mora imeti končno v življenju narodov tudi veljavo !
Ako si človek ogleda od blizu „pravično pogoditev" gospoda grofa Stiirgkha, vidi takoj, da ima pred seboj mrtvorojeno dete. Ne da bi dolžil njega ekscelenco, gospoda poročevalca detomora, trdil bi vendarle, da imamo mrtvorojeno dete pred seboj. To prav nič ne izpremeni, da .je grof Sturgkh v odseku slovenskemu narodu to pravico do srednje šole baje koncediral. Naj si je pravice v teoriji pripoznal, - toda to, kar nam ponuja, ni nič druzega, kot ona barbarska „čedna ločitev", o kateri je govoril — njega ekselenca naj mi oprosti — Hoffmann pl Wellenhof v odseku tako simpatično. To „čedno ločitev" ne morem smatrati za drago kot za persiflažo pravice, katera bi nam imela biti baje koncedirana. Slovenski narod na Spodnjem Štajerskem je imel sedaj para-lelke v Mariboru in Celju.
Ako ste objektivno misleči ljudje, morate priznati, da je to za 400.000 duš pač beraško oskrbljenje. Temu mora tudi vsak Nemec takoj pritrditi: Tako oskrbljenje s srednjimi šolami je povsem beraško. Gotovo imam tu popolnoma prav, ako primerjam slovenski narod z zakotnikom, ki ima pravico zahtevati vsaki dan kozarec vode in kos kruha. (Izvrstno!; Tedaj pa se pojavi hudobni zet v osebi njega eksceleuce grofa Stiirgkha in reče temu usmiljenja vrednemu zakotniku: „Vsega ti ne morem več dajati, a pripravljen sem se pravično poravnati s teboj. Vzamem ti kos kruha, vodo pa ti hočem dajati v najboljši in v istomerni kvaliteti tudi nadalje." (Veselost.)
Taka je po mojem mnenju pravična ugoditev gospoda grofa Stiirgkha.
Nočem se spuščati v podrobnosti, in opominjam v tem ozira na podatke, ki sta nam jih dala glede te debate gospoda pred-govornika Žičkar in pl. Berks. A vsakdo mora priznati, da bi se slovenska spodnja gimnazija v Maribora, ki bi bila na periferiji njega atrakcijskega ozemlja, in katere učenci bi bili na milost in nemilost prepuščeni nemški gornji gimnaziji, ne mogla povoljno vzdržavati. Životarila bi le za silo, kakor svoj Čas spodnja gimnazija v Kranju in spodnja gimnazija v Kočevju.
Da vam pokažem, da sem pravičen mož, izjavljam, da nimam ničesar proti temu, ako pomnoži naučna vlada sjjodnjo gimnazijo v Kočevju v gornjo gimnazijo. (Poslanec Spinčić: Saj imamo še te v Ljubljani dovolj !) To nič ne de, tudi to privoščim Ko-čevcem.
To torej ve tako prebrisan šolnik — mož, kot je grof Sturgkh, prav dobro. Ako ne govori v svoji resoluciji o slovenski gornji gimnaziji, nočem misliti, da ni imel vspričo razkačenih nemških strank poguma, predlagati slovensko gor. gimnazijo. A gotovo se je njega ekscelenca namenoma omejila na spodnjo gimnazijo, da se ohrani tako v javnosti vsaj navideznost, a se vzame v resnici beraškemu darilu, ki ga je dobil slovenski narod, vsaka vrednost. Ne smete se zato čuditi, ako je napravila resolucija grofa Stiirgkha na vse Slovence brez izjeme vtis, kakor da je dobro premišljena in premetena odvetniška zvijača, katera spravi končno Slovence na Spodnjem Štajerskem ob vse. Ni mi treba še posebej povdarjati, da nikakor nočemo postati žrtev te odvetniške zvijače, če tudi smo radi pristopni razumnim razlogom, in da taka resolucija nikakor ne more biti temelj kakršnimkoli kompromisom.
A vkljub temu se morajo rešiti ta in druga vprašanja. Možna je pa ta rešitev le, ako se podajo udeleženci na pot pravičnosti ali vsaj odkritosti. Z vso pravico trdim, da je slovenski narod proletarec mej drugimi avstrijskimi narodi.
Sami morate vendar priznati, da je naravnost nezaslišano, da nima ta narod niti ene gornje gimnazije; to morate priznati tembolj, ker smo vendar na stališču, da se '
ne sme zamenjati na slovenski gimnaziji nemški jezik, saj živimo v zavesti, da potrebujemo nemški jezik, ako hočemo vztrajati v konkurenčnem boju.
Sami iz sebe.
Gospoda moja! Vse, kar je ta narod —■ če tudi se pomilovalno smehljate, kadar govorimo o njem — vse, kar je slovenski narod, je postal izključno iz samega sebe, (Priznanje) proti volji mogočnih sosedov in tudi proti volji avstrijske birokracije. Boj, ki ga bije naš narod, je občudovanja vreden, in zato bi prosil gospode le eno: Odvadite se vendar že enkrat, kadar govorite o slovenskem narodu, slabega dovtipovanja, ki se zdi zlasti gospodu celjskemu poslancu vrhunec duhovitosti, ako govori o težnjah našega naroda.
Nam, ki smo raznetili v tem narodu iskro svobodomiselnosti v svitel plamen in smo v tem oziru nekaj storili, s čimer se ne morejo ponašati na Gornjem Avstrijskem, Solno-graškem, Tirolskem in Gornjem Štajerskem, nam ne pridite več s takim orožjem do smešenja ! Trudimo se resno, služiti stvari svobode in prosvete. Gospodje Sturgkh in tovariši se pa pošteno trudijo, dasi hočejo biti svobodomiselni, da bi z resolucijami in drugimi krivičnostmi pognali Slovence v velikih tolpah v reakcijonarni tabor. Saj imate v nemških alpskih deželah itak dovolj reakcije; ako torej dovolite, da se šiloma dvigne tem deželam za hrbtom še fanatičnega ultramon-tanizina napojeni narod, potem za stvar svobode pač ne bode boljše, kot je sedaj.
Nekaj bi polagal nemškim strankam na srce: Ako preidete h glasovanju o Celju, se spominjajte, da delate pravzaprav manj za nemštvo kot v prid onim , ki hočejo biti v Avstriji od pete do vrha ter prav do kosti rimski. (Živahno priznanje in ploskanje.)
V lLJublJa.nl, 29 marca.
Preganjano katoličanstvo.
Katoliški „Schulverein" je imel te dni svoj občni zbor na Dunaju. Tu se je govorilo ure in ure, vmes tudi muziciralo in pilo, a vzlic vsemu je ostal do konca neskaljen vtisk nepopisne dolgočasnosti in duševne inferiornosti. Brez duha in brez dovtipa, brez originalnosti in brez gorkote in lepote so bili ti govori klerikalnih voditeljev. Ako bi bili ti voditelji resnično vneti za svojo stvar, ako bi jim res prekipevalo srce za klerikalno gibanje, potem bi bili gotovo tudi njih govori resnično ognjeviti in navdušujoči. Ali v klerikalizmu je vse prisiljeno, vse laž in kramarsko komedijantstvo. Čim boljše se godi klerikalcem v Avstriji, čim bolj jih protežira uprava in jih ščitijo sodišča, čim več imajo privilegijev, tem glasnejše in nesram-nejše javkajo, da se katoličanstvo zatira in preganja. Kdor je čital na shodu katoliškega „Schulvereina" govorjene lamentacije, ta mora misliti, da se v Avstriji preganjajo kristjani kakor za časa Dioklecijana in Nerona, da se morajo katoliki skrivati po kanalih in greznicah ter da je vsak dan par duhovnikov križanih. In zakaj vse te laži in vsa ta pretiravanja? Ker je v zadnjem času začelo več časopisov ostro napadati klcrikalizem, ki je največja nevarnost katolicizma, ter dokazovati, da so reforme v katoliški cerkvi potrebne, sicer gibanje „Proč od Rima" ne ostane brezvspeŠno. Ehrhard in "\Vahrmund sta klerikalce strašno zbegala, zato kriče sedaj kakor judje, ko so morali v sužnjost. Gotovo že je danes, da morejo katoličanstvo pokopati le klerikalci in ona črna komedi-jantska vojska, ki se ob najstrašnejšem jav-kanju uprav sedaj v Avstriji tako izvrstno počuti kot miš ob slanini ali črv v moki!
Velika vohunska afera v Varšavi.
V Varšavi se je radi izdajstva neke dame razkrilo veliko in razsežno vohunstvo podpolkovnika Grimma, ki je bil baje najet, da vohuni na korist ruske vlade, a je poleg tega vohunil tudi za druge države, izdajal važne vojaške tajnosti ter si tako zaslužil velike svote. Ta Grimm je rodom porušen Nemec, 42 let star, oženjen, a brez otrok. Bil je v vojnem štabu varšavskega okrožja ter 17 let nadomeščal starejšega adjutanta mobilizovalnega in inšpekcijskega oddelka, končno pa je sam postal adjutant tega oddelka. Podpolkovnik je bil od 1. 1899. V vohunsko afero Grimma je zapleteno veliko število oseb ter je zaprtih doslej že 350 častnikov in dvoje generalov. V prvi vrsti je vohunil Grimra za Nemčijo, kateri je baje izdal načrte za mobilizacijo in utrjevanje, vse trdnjavske načrte okrožja ob Visli, ki je
za Rusijo najvažnejši, ker bi se vojna z Nemčijo vršila le v tem okraju. Izdane "načrte sta baje dogovorila in sestavila francoski general BoisefFre in ruski šef generalnega štaba Obručev. Bajč teh načrtov sploh ni možno bistveno in koristno izpremeniti ter ima torej Nemčija vsekakor neprecenljive tajnosti v svojih rokah.
Tuniki odnošaji.
Dasi se javnosti prikriva, je vendar dokazana stvar, da boleha sultan na duhu. Ako vse o tem molči, govorijo pa tem bolj jasno o sultanovi duševni abnormalnosti zadnje obsodbe najvišjih častnikov in političnih uradnikov, kakor tudi pretirano-bru-talne odredbe sultanove glede zatiranja mlado-turškega gibanje. Sultanovo razdražljivo duševno stanje pa izrabljajo malopridni dvor-janiki, ki smatrajo sedanjo dobo za najbolj pripravno, da se maščujejo nad neljubimi, ter pravičnimi in poštenimi rodoljubi. In to dosežejo prav lahko pri bolehavem sultanu, ki si domišljuje, da ga vse preganja, da mu vse streže po življenju. OČrnejo le neljubega jim državljana pri sultanu, da je v zvezi z Mladoturki, in takoj ga pusti sultan prijeti in brez obsodbe vreči ali v ječo ali pa ga prežene za vedno v Sibirijo. Nad 150 turških najboljših častnikov vseh branž in šarž so že spravili na ta način v ječe, in pravi turški rodoljubi so v strahu, če bi napočila kaka vojna, ker bi turška armada ne imela spretnih voditeljev. Vsa javnost je nervozno poparjena, nihče si ne upa izreči lastne sodbe, ker tiči za vsakim voglom ovaduh teh brezvestnih dvornih spletkarjev. Vkljub temu pa vre natihoma z vso silo po celi turški državi, česar ne sluti niti ona, niti ostala Evropa, dokler ne bo z vso silo izbruhnila.
Vojna v Južni Afriki.
Holandska vlada je dosegla, da je angleška vlada dovolila zastopnikom bur-ske vlade slobodno pot h generalom in k predsedniku Oranja, Steijnu. 22. t. m. so zastopniki Burov, na čelu jim Krugerjev namestnik Schalk Burger zapustili Bal-moral ter 23. dospeli v Kroonstad. Bure spremljajo stotnik Marker, pobočnik lorda Kitchenerja, višji železniški uradnik in štirje častniki angleškega generalnega štaba. O uspehih, katere so dosegli pri burskih voditeljev, ni doslej še nobenih poročil. Predsednik Kriiger je označil pogoje miru takole: burski republiki obdr-žita neodvisnost notranje uprave, Afri-kandoi so sodeležni splošne amnestije, izgoni in konfiskacije imetka se prekličejo ter se vse porušene farme sezidajo iznova. Borzni špekulantje v Londonu so raztrosili vest o popolnem porazu Delareva ter laž, da se hočejo Buri brezpogojno udati. Resnica pa je le ta, da so Buri pustili angleške nerabne topove, nekaj vozov in živine ter 135 ljudij, ki niso mogli več za njimi. Med temi ujetniki so ranjenci, ženske otroci in starci, katerih Buri ne morejo dovolj preskrbovati. Malan in Fouche sta prodrla iz vshodnjega kota Kaplandije proti sredini dežele, kjer sta se združila z Maritzovim in Wesselsovim oddelkom. Da se vrše boji vzlic mirovnim pogajanjem je za angleško moralo gotovo značilno- Angleži nakupujejo sedaj konje na jugu Rusije. Konjereja se je radi vojne v Južni Afriki izvrstno obnesla po vsem svetu, saj so Angleži pokupili že skoraj vse konje, kar jih je bilo v Evropi odveč. Kanada se je zavzela, da pošlje še 2000 mož na bojišče. V Londonu torej ne verjamejo, da bi Buri še tako naglo odnehali. Glavna ovira miru so Dewet, Steijn in Delarev, ki bi mogli vojno nadaljevati še dolgo časa sami, ker imajo zaslombo v Krugerju. Ako bi Afrikandci ne bili amnestirani, bi 60.000 Burov gotovo moglo vojno nadaljevati. Splošno glede novega mirovnega pogajanja ne vladajo v časopisju več optimistične misli. Vojna se hode bržčas nadaljevala, ker Angleži Burom ne bodo hoteli ugoditi.
Najnovejše politične vesti.
Seja državnega zbora po Vel. noči bo dne 8. april ti — Italijanska pravna akademija se baje ustanovi v Tridentu. — Trozvezabise morala odpovedati 12. aprila, trgovinske zveze pa 31. decembra t L — Bursko-an-gleška mirovna pogajanja imajo v najnovejšem stadiju baje precej upanja, na uspeh. — Venecuelskivstaši so bili te dni hudo poraženi pri Goru pod vodstvom Giere. — Vrhovni povelj-
nik srbske armade general Srečković, ki je prevzel vodstvo po Milanovi smrti, je odstopil. Začasno vodstvo je prevzel general Marković. — Med bolgarskimi in turškimi graničarskimi stražami pri Sara-tači je prišlo do krvavih spopadov. Eden bolgarski podčastnik je mrtev.
Izpred sodišča.
Gospod deželnosodni nadsvetnik Fon je predsedoval včeraj sledečim obravnavam c. kr. deželne sodnije:
1. Punica in godba. 26. decembra m. 1. je bila v Zalošču godba. Fantje so se zbrali v gostilni Antona Pogačnika. Godba in pijača sta jim duhove razgrela, in kmalu so pričele letati navadne psovke semtertja. Florijanu Pretnarju pa je jeden izmed fantinov baje dekleta »prevzela. Zato je pričel s svojim tovarišem razgrajati in razbijati. Končno jih je gostilničar s težkim trudom vrgel črez prag. Zunaj pa so še upili in z nožmi suvali po vratih. Končno so se vsedli na kamenje ob cesti in — čakali. Ko sta šla železničarja Janez Pogačnik in Jernej Tavčar iz krčme proti domu, so se stepli. V krčmi je bilo še vse veselo, ko so pripeljali iz ceste žrtvo tega boja: Florjan Pretnar je bil z nožem težko ranjen na tilniku. Pri obravnavi se je izkazalo, da ga je Pogačnik sunil in ta bode vsled tega tudi štiri mesece v težki ječi sedel in 80 K za bolečine plačal. A ker je bil pri napadu tudi Tavčar udeležen in je tudi udrihal po Pretnarju, bode i ta sedel 8 dni v zaporu in 20 K plačal.
2. Nevarni Štefl. 30. septembra m. 1. so se vrnili mosteški fantje s semnja v Mengšu. Nastal je na potu šunder. S koli so se tepli in z noži suvali. Tudi s pestjo je nekdo udaril jednega po nosu. Jože Vrtec je imel prvi nož v rokah in je ranil Miho Kepico. V tistem trenutku pa ga je že Janez Štefl udaril s kolom tako silovito po glavi, da je omamljen padel na glavo. Bil je črez en mesec težko bolan; vsled udarca so se mu možgane pretresle. Siloviti Stefl, ki je leta 1878. rojen, posestnikov sin iz Most, bode sedel za to surovost tri mesece v težki ječi. Ravno tako je bil leta 1878. rojeni posestnikov sin Miha Kepic, ki je pomagal hudemu Šteflnu, obsojen na tri mesece. Plačala bosta tudi skupno 50 K odškodnine.
3. Z Gorenjskega. Tomaž Robida, po domače »Resmanov«, rojen leta 1878. na Brezjah pri Mošnjah, že večkrat pred-kaznovani hlapec, je 15. prosinca jezil in dražil itak že hudo kobilo v Pretnarjevem hlevu v Črnivcu. Janez Pretnar ga je vsled tega svaril. Za to dobrosrčno svarilo jo je dobil z železnim obročom tako silovito po glavi, da se je krvav zgrudil na tla. Fr. Pristav pa, ki mu je hotel pomagati, je bil s sekirinim ročem tepen. Za to surovo nastopanje bode Robida sedel šest mesecev v ječi, se postil in odškodnino plačal. Kobile se ima v miru pustiti, posebno, če so itak hude.
4. Zopet mučeništvo žene. 44 letni posestnice mož Blaž Jesenko v Sel-cah ravna grav grdo s svojo ženo, odkar ga je ista dobila v — objemu neke dekle. Večkrat je že ta siloviti Blaž pretepal ubogo ženo in ji že prav nevarno pretil. Dejal je posebno 8. t. m., ko mu ni hotela »šnopsa« dati, da jo ubije in razmesari. Vzel je nož in z njim mahal krog sebe, da mu je trpinčena žena komaj ušla. Ko je njegov svak prišel in želel »dober večer«, mu je Blaž odgovoril: »Če je dober, pa ga snej —«. In potem je tudi njemu žugal, da ga ubije. Ker je Blaž res jako silovit in nevaren človek, bode za to pre-tenje sedel dva meseca v težki ječi.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 29. marca.
— Osebna vest. Gospod učitelj Josip Gorečan, ki je lansko leto napravil na Dunaju državni izpit iz telovadbe za srednje šole in učiteljišča, je prebil 26. t. m. državni izpit iz stenografije.
— Celjsko vprašanje in naše stališče. Politika je umetnost in kakor vojskovodja, tako mora tudi politik uravnavati taktiko vedno po razmerah in mora vedno imeti pred očmi moč in veljavo nasprotnikov in njih zaveznikov ter vladajoče odnošaje. Vojskovodja, ki prezira razmere terena, orožje in rezerve nasprotnikov ter druge okolnosti in se zanaša na svojo srečo in na pravico, katero zastopa, je slab vojskovodja in zasluži, da se ga sramotno kasira. Ravno tako je s politikom. Mi se v polni meri zavedamo dolžnosti, ki jih imamo napram slovenskemu narodu, in zato se v politiki nikdar ne damo voditi po čustvih, nego delamo politiko z razumom, in zato tudi nikdar ne vprašamo, kaj je popularno in kaj ne. Popularnost gor ali dol — narodova korist gre Tiez vse, in kdor goji pravo ljubezen do svojega
naroda, tisti mora imeti tudi pogum, da pošteno zastopa svoje prepričanje, tudi če to prepričanje slučajno ni popularno. Po tem načelu smo se vedno ravnali in tudi glede celjskega vprašanja smo odkrito in pošteno razložili svoje mnenje. Vodili so nas pri tem naj plemenitejši nagibi in spoznanje, da precenjujemo svoje lastne moči, med tem ko moči svojih nasprotnikov podcenjujemo. To je pa med vsemi političnimi grehi najhujši in se vedno maščuje. Priporočali smo štajerskim Slovencem naj premišljujejo, če bi ne kazalo glede celjskega vprašanja skleniti z Nemci kompromis. Že iz stilizacije našega članka izhaja, da prepuščamo odločitev štajerskim Slovencem samim, in da jim svojega mnenja nikakor ne usiljujemo, pač pa da ostanemo solidarni ž njimi v vsakem slučaju, naj se že odločijo za naš nasvet ali naj ga zavržejo. Novega nismo povedali ničesar, kajti to, na kar smo opozarjali po zmagi v parlamentu, to smo povedali tudi že pred odločilno bitko. In ta bitka, čeprav najn je prinesla zmago, nas je v zvezi z drugimi dogodbami le potr dila v našem mnenju, da grozi celjskim paralelkam največja nevarnost, in da utegnemo vzlic parlamentarni zmagi izgubiti celjske paralelke, ne da bi se nam dalo zanje kako nadomestilo, čast in hvala slovanskim bratom, da so nam stali zvesto na strani, ali dejstvo je, da smo v parlamentarni bitki zmagali le slučajno, samo ker so Italijani stopili na našo stran. Ti pa so to storili ne iz ljubezni do nas, nego da Nemce prisilijo, jim nji hove podpore plačevati. Sicer pa se v nas moč Nemcev silno podcenjuje, dasi jo vsak dan občutimo na svoji koži. Ali je mar to kaj novega, da se je Slovanom v naši državi že kršila sveta njihova pravica, in da se jim je šiloma vzelo to ali ono, kar ni bilo Nemcem po volji? Le pomislimo, kako se je Čehom zgodilo z jezikovnimi naredbami! Badeni jim jih je dal s cesarjevim privoljenjem in v sporazumljenju z raznimi vplivnimi nemškimi voditelji. A kaj so Čehi doživeli? Zapustile so jih vse slovanske stranke in naposled so jim bile jezikovne naredbe brezpogojno odvzete in niso dobili zanje prav nobenega nadomestila. To se je zgodilo velikemu, visokoizobraženemu gospodarsko trdnemu, močnemu češkemu narodu, dasi je napel vse svoje sile in z uprav nadčloveško žilavostjo branil svojo pravico, če so Nemci to dosegli, zamorejo doseči tudi brezpogojno odpravo celjskih paralelk. Bojazen, da bodo Nemci zmagali, da se nam vzamejo celjske paralelke, ne da bi se nam dalo kako nadomestilo, nam je narekovala naš nasvet glede kompromisa. Nemci, to je čedalje jasneje, nam ne odpuste, da smo jih z zvesto in požrtvovalno podporo drugih Slovanov premagali, in v takih razmerah je po našem prevdarku stokrat bolje, poskusiti kompromis, nego se izpostaviti nevarnosti, da izgubimo vse, da se uveljavi Sturgkhova resolucija. S a m o ob sebi se umeje, da je kompromis mogoč samo, če se nam da za celjske paralelke j ed n ak o v red no, časti, dostojnosti in potrebam slovenskega naroda primerno nadomestilo. Ako se nam da tako nadomestilo, zakaj bi potem ne bil kompromis mogoč, posebnO, če se je bati, da pridemo sicer ob vse? Časih je treba tudi z vodo kuhati, če drugače ne gre. Justament - stališče se nam zdi glede celjskih paralelk skrajno nevarno. Kako daleč se pride, če se hoče prezirati okolnosti in ostati neizprosno na svojem, četudi še tako pravičnem stališču, tega se tudi lahko naučimo pri cehih. L. 1871. je cesar sam redigiral zgodovinskoslavne fundamentalne člene. Ko jih je češki deželni zbor sprejel, so bili Čehi prepričani, da je zmaga njihova, da so dosegli svoje državno pravo. A nastal je odpor. Nemci so začeli ljuto vojno in vodili so jo s tako silo, da je moral cesar odnehati. Cesar je imel najboljšo voljo, Čehom rešiti, kar bi se dalo, in poklical je k sebi grofa Clam-Martinica, dr. Riegerja, grofa Belcredija in dr. Prazaka in jim prigo varjal, naj v nekaterih točkah odnehajo in naj sklenejo z Nemci kompromis. Čehi
pa so rekli, da o kompromisu ni govora in da hočejo svoje pravo v polnem obsegu, kakor jim je bilo obljubljeno v posebnem cesarskem reskriptu. Od tega niso odnehali ne za las in tudi, ko je cesar izrekel historične besede: »Ich bit te Sie, zerreissen Sie den Faden der Verstandi-gung nicht« so Čehi rekli: Ne! Vse ali nič! — In  dobili  niso ničesar! Vse je šlo po vodi, pravica je bila poteptana, zmagala je večja moč in Čehi še danes pri vsem naporu niti sence tega niso dosegli, kar jim je cesar pred 30 leti ponujal. Take nauke nam daje zgodovina avstrijskih Slovanov in Slovenci pač nismo v razmerah, da bi si mogli domišljati:  To, kar se je Čehom zgodilo s iundamentalnimi  členi  in  z jezikovnimi naredbami, to se nam ne more zgoditi s celjskimi paralelkami. Kdor tako misli, je političen   hazarder  in  nima ne iskre prave ljubezni za korist svojega naroda.   Prava ljubezen se kaže le v tem, da se skuša v v s e h razmerah čuvati narodovo korist in kolikor mogoče zmanjšati vsako nesrečo s previdnim postopanjem.  Smoter mora ostati nepremičen, taktika se pa mora ravnati po razmerah.   Vse naše  politično delovanje meri na zagotovitev, na ojačenje,  na razvoj slovenskega naroda, na narodov gmotni in duševni blagor.   To je smoter slovenske politike, celjske paralelke pa so samo jedno izmed mnogih sredstev za dosego tega smotra.   Namen paralelk je vender ta, omogočiti slovenski mladini studiranje.   Prvo je, da ima slovenska mladina  priliko,  študirati   na slovenski šoli, šele v drugi vrsti se vpraša, kje da naj  ima to priliko.   Kdor se le količkaj zaveda, da se gre za v z gojitev slovenske inteligence, tisti mora   tudi   priznati,    da   je tisočkrat bolje, imeti  slovensko   gimnazijo zunaj Celja, v Žalcu ali v Šent Jurju, kakor v   Celju   —   prav   nič.    Tudi mi priznavamo, da je Celje naravno središče, da je Celje naravni kraj za gimnazijo in če  bi  imeli  gotovost,   da ohranimo svojo posest v Celju, bi nikdar ne pri volili v kak kompromis. Te gotovosti pa ni, pač pa se je bati, da izgubimo še to, kar imamo.   Boj bi morda trajal nekaj mesecev, morda tudi leto dni, ali že v tistem trenotku, ko se boj res začne, je naša stvar izgubljena, ker bi odpadlo mnogo tistih, ki so zdaj stali na naši strani.   Le nikari misliti, da bi Slovenci z obstrukcijo dosegli tak uspeh, kakor Nemci pod Badenijem! — Ti nazori, te misli, te skrbi so nam narekovale naš nasvet glede kompromisa,   čisti in pošteni so naši nagibi. Za svojo stranko in za kranjsko deželo ne iščemo pri tem ničesar in slej kakor prej prepuščamo odločitev pa tudi odgovornost štajerskim Slovencem. Povzdignili smo svoj glas dobri stvari na ljubo, ker je verjetnejše, da propademo v tem boju, kakor da zmagamo.   Po  bitki v parlamentu bi bili lahko zagnali zmagospev in se hvalili, kako pesem je dr. Benatti pel dru. Tavčarju, lahko bi bili z laskanjem narodovemu  samoljubju  iskali  nove popularnosti, ali stvar se nam je zdela prevažna, da bi ne povedali svojih pomislekov in da ne bi opozorili, da se zbirajo nad celjskimi paralelkami črni oblaki, če mislijo štajerski Slovenci, da je bolje reči »celjske paralelke ali nič«, pojdemo i njimi tudi proti svojemu boljšemu prepričanju. Pričakovati smo pa smeli na vsak način mirne, stvarne, dostojne razprave. Ni nas presenetilo, da so klerikalci naš, iz najčistejšega rodoljubja izvirajoči nasvet poskusili porabiti za gonjo zoper napredno stranko, čeprav ni štajersko srednješolsko vprašanje prav nič v zvezi z našim domačim bojem.   Presenetila pa nas je iz* java nekaterih celjskih gospodov, ki so se zbrali na povabilo celjskih deželnih poslancev. Ti gospodje so sklenili sklicati shod zaupnikov, da se posvetuje o eventualnosti kompromisa, a še predno se je shod sešel, še predno je mogel slišati razna mnenja in si o njih narediti sodbo, so ti gospodje že obelodanili izjavo, v kateri izrekajo svoje »globoko obžalovanje« in obsojajo naš nasvet kot ne-naroden, češ, da je naš nasvet k premišljevanju  »opomin  k nadvse sramotnemu popustu osnovnih kulturnih
UjgT Dalje v prilogi. 1Č4
zahtev in k nemoškemu, strahopetnemu, brezznačajnemu begu iz boja za obstanek naroda slovenskega.« Ta izjava, na kateri sta podpisana gg. dr. Dečko in Daš, je, naravnost povedano, impertinenea. Vprašamo te celjske gospode, ki so sklenili to izjavo: Kdo more in sme biti tako predrzen, da reče: samo moja sodba je prava, samo moje oko vidi jasno, samo moj razum more spoznati, kaj je prav in kaj ni prav. Na Slovenskem ga ni, ki bi bil nezmotljiv in prav glede celjskega vprašanja, ki je stopilo v tako velekritičen stadij, ima vsak rodoljub dolžnost, da spodobno izrečen dobrohoten nasvet vzame v resen pretres, posebno še, če prihaja iz resnih političnih krogov, iz stranke, ki je po svojih štajerskih somišljenikih pri celjskih razredih direktno inte-resirana. To dolžnost so imeli tudi celjski gospodje, a izpolnili je niso, nego še pred obljubljenim shodom skušali jednostran-sko zbegati javno mnenje in v krive nazore zapeljati tiste, ki niso podučeni. To je vrhunec nelojalnosti, zlasti ker se gospodom še poljubilo ni, svoje sumni-čenje podpreti z argumenti, ampak so se zadovoljili s plitvimi frazami, katerih bi se še kak zakoten pisač ženiral. Ta pogum imajo seveda samo proti napredni stranki, dočim se ne upajo ziniti proti klerikalni stranki. Ko je bilo Celje proglašeno za »fremdes Gebiet«, takrat so celjski gospodje zlezli pod klop, in to felonijo velikodušno prezrli, na nas pa so planili z natolcevanji, ker smo jih le opozorili na pretečo nevarnost. To kaže, kaka mora-lična anarhija vlada po nekod pri nas, in potem se ljudje še čudijo, da ne pridemo naprej. Kar se tiče našega lista, ki ga »izjava« noče priznati kot glasilo štajerskih Slovencev, bodi celjskim gospodom povedano, da mi nismo nikdar reflektirali na to, biti njihovo glasilo. Naš list ima samo jedno nalogo, zastopati koristi slovenskega naroda, delati zana-rodni, kulturni in gospodarski napredek Slovencev, fn podpirati tiste stranke in tiste može, ki v tem smislu delujejo — v ostalem pa imamo svobodne roke in si jih hočemo tudi ohraniti ter odklanjamo odločno, da bi se nas proglašalo za »glasilo«. Tudi glede dr. Tavčarja, če je vreden ali ne vreden zaupanja svojih volilcev, naj si nikdo ne beli glave. To bo dr. Tavčar že sam uravnal s svojimi volilci in so ti kot politično zreli možje že sami v stanu presoditi, če dr. Tavčar prav postopa ali ne. Jedno pa naj si celjski gospodje zapomnijo: Mi si odločno prepovedujemo taka natolcevanja na svoje rodo-ljubje, kakor jih obsega omenjena izjava. Vse naše delovanje je jasno in očitno in nihče nam ne more navesti niti najmanjšega dejanja, ki bi dovoljevalo kak dvom o našem čistem in nesebičnem rodoljubju. To naj si zapomnijo jedenkrat za vselej tisti, katerih se tiče. V ostalem pa, kakor rečeno, prepuščamo odločbo glede postopanja v zadevi celjskih paralelk štajerskim Slovencem kakor jim prepuščamo tudi vso odgovornost, ki ne bo majhna, ako v neravnem boju z Nemci propademo in izgubimo celjske paralelke, ne da bi se nam dalo kako nadomestilo. Želimo samo, da bi svoje sklepe storili po pametnem, treznem prevdarku in v polni zavesti velikanske važnosti, ki jo ima celjsko vprašanje za ves slovenski narod, mi se bomo v vsakem slučaju ravnali po angleškem pregovoru: Naj je kaj prav ali naj ni prav, mi ostanemo na strani našega naroda.
— Otročje očitanje. Iz Maribora se nam piše: Človek bi skoraj obupal nad zdravim razumom slovenskega naroda, ko vidi, kake gorostasnosti je med Slovenci mogoče pisati, ne da bi jih zadušil home-ričen smeh. Ker je „Slov. Narod" iz resnične ljubezni za štajerske Slovence svetoval, naj bi se premišljalo, če bi iz ozirov na dejanske razmere ne kazalo skleniti proti primerni odškodnini celjskega vprašanja kompromis, zagnalo je vesoljno klerikalstvo strahovit krik. To vpitje izdajstvo" — „izdajstvo" se kaj čudno glasi iz ust ljudi, ki dan na dan slovenski narod in njegove koristi prodajajo mejna-rodnemu klerikalizmu. Pri politično zrelih ljudeh provzroča to vpitje samo smeh. „Slov. Narodu" se godi sedaj prav tako, kakor se je godilo grofu Beustn svoj čas, ko je kot nuad diplomat hodil na dvorne plese v dolgih
hlačah, pozneje pa je to dovoljenje preklical. Benst je na takem plesu rekel dvornemu maršalu: Oj, kje so lepi časi, ko smo smeli prihajati na plese v dolgih hlačah. Dvorni maršal je na to pripomnjo ves ogorčen za-klical: Kaj? dolge hlače?! Jaz sem mislil, da ste kralju bolj udani! — Temu nad vse smešnemn dvornemu maršalu je podobno klerikalno časopisje. Razloček je le ta, da je dvorni maršal govoril iz prepričanja, klerikalno časopisje pa vpije tako iz perfidije in zaradi gonje. V tem so pri nas jedini vsi razumni ljudje, zato pa se sumničenju ne prepisuje prav noben pomen. Hvala Bogu, pri nas znamo še samostojno misliti in soditi, in ne verjamemo vsega, kar prežveče „Slov Gospodar."
— Celje in nemški klerikalci. Šusteršič prodaja zopet žlindro. Kakor je delal v boju zoper »Kmetijsko družbo«, tako dela sedaj, ko skuša na Štajerskem ribariti v motni vodi. V »Slovencu« trdi, da so se nemški klerikalci 1. 1897. vzdržali glasovanja o celjski postavki zaradi tega, ker smo mi leta 1895. baje v nekem članku rekli, da so celjske paralelke prvi korak, da stara Celeja postane zopet slovanska. Seveda je to popolnoma neresnično. Nemški klerikalci so se 1. 1897. udali velikanskemu pritisku ostalih nemških strank. Nemški nacijonalci so bili vprizorili proti njim tako gonjo med Nemci, da so jim celo na Tirolskem podkopali tla in da so klerikalni volilci se začeli puntati proti svojim poslancem. To je vzrok, da so 1. 1897. nemški klerikalci odpadli in pre-menili svoje stališče, to ni prav nič drugega. Šusteršič prodaja zopet žlindro, če trdi kaj drugega. Dalje trdi Šusteršič, da je tudi letos se klerikalna stranka sklicevala na tisti naš članek, kar je zopet neresnica. Klerikalci so tudi letos hoteli pokazati, dasoravnotako dobri Nemci kakor člani drugih nemških strank, da niso izdajice svojega naroda, kakor se jim v nemških listih dan na dan očita in zato, samo zato, so se odločili, da bodo glasovali za odpravo celjskih paralelk. V začetku so hoteli vsi klerikalci glasovati aa odpravo, a pozneje se jih je 17 vzdržalo glasovanja, trije pa so glasovali z nami. Šusteršič se je hvalil, da je on pridobil nemške klerikalce, da se jih je 17 absen-tiralo. Tudi tu prodaja Šusteršič priljubljeno mu žlindro, ni pa mislil, da ga bodo nemški klerikalci sami postavili n a laž. V tem hipu, ko je Šusteršič skušal Slovencem prodati svojo manj vredno žlindro, da je namreč on pridobil nemške klerikalce, da se jih je 17 absentiralo, v tistem hipu so »Tiroler Stimme n«, organ tirolskih klerikalcev, razkrile, d a so se nemški klerikalci absen-tirali oziroma da so trije izmed njih glasovali s Slovenci zato, da so se drugim nemškim strankam maščevale za njih nastop proti eksercicijam na srednjih šolah. Torej ne iz prepričanja, ne iz pravicoljubnosti, ne zaradi dr. Susteršiča, nego iz zgolj svojih strankarskih nagibov niso nekateri klerikalci glasovali za Sturgkhovo resolucij. Torej dr. Šusteršič, le pospravite svojo žlindro, prodali je ne boste.
— Nemški shod v Celju. Včeraj se je vršil v Celju shod nemških zaupnikov iz Sp. Štajerske. Shoda se ni udeležil noben poslanec; listi pravijo, da imenoma ni bil nobeden povabljen. Govorili so dr. Negri, urednik Ambroschitsch in dr. Mravlag, na kar je bila seveda sprejeta silno ostra resolucija, s katero se zah teva odprava celjskih paralelk.
— Volitev v „trgovsko in obrtno zbornico. Izid volitve je klerikalce tako zelo poparil, da še povedali niso, kdo da je bil izvoljen. Tisti, ki bero samo »Slovenca«, še danes ne vedo, kako je volitev iztekla. Razumemo, da so klerikalci razočarani. Nadejali so se zmage, računali so na to, da napredna stranka ne razvije potrebne agitacije, da nas v s p a n j u presenetijo in porazijo. Zato je »Slovenec« molčal ves čas kakor grob, med tem, ko so njegovi agitatorji napeli vse sile. Tem agitatorjem se mora priznati, da so dobro delali. Celo v Ljubljani so z raznimi zvijačami dobili mnogo obrtniških glasovnic, dasi med obrtniki volilci Se 50 klerikalcev ni. Dobili so jih, ker se je napredna stranka zanaiala na zavednost volileev. Vzlic temu pa in vzlic velikim žrtvam —
čuje se, da je klerikaloe veljala volitev 6000 K — je klerikalna žalostno podlegla. Te boli, boli toliko bolj, ker napredna stranka za tO volitev ničesar ni storila. Sedaj se tolaiijo »Slovenčevci« s pritožbo, ki jo vlože proti volitvi. No, mi smo prav radovedni, s čim bodo klerikaloi utemeljili svoj rekurz, radovedni toliko bolj, ker volitve ni vodila kaka strankarska komisija, nego jih je vodila cesarska komisija, ki je postopala tako strogo, da je razveljavila več sto naprednih glasovnic in ne prizna gosp. Mačku mandata, dasi je v Ljubljani samo jeden Maček gostilničar in radi tega je brez dvoma, da so tudi tisti hoteli voliti g. J o s. Mačka, ki so na glasovnico zapisali Fran Maček, gostilničar v Ljubljani. Upamo, da bo »Slovenec« tako prijazen, in da natisne tisto pritožbo, ki jo po »Slovenčevih« obetanjih vloži njegova stranka. Časi so resni in ljudje potrebni malega razvedrila.
— Papežev jubilej. Povodom 251etnice krononja papeža Leona XIII. poslal je deželni odbor papežu sledeče voščilo: Sveti Oče! Ko širom sveta radosti vskipevajo množice, pridružuje se jim naj-ponižnejše podpisani predsednik deželnega zbora kranjskega ter najudanejšim spoštovanjem izroča Vaši Svetosti preiskrene čestitke in voščila. — Srčno prosi Vsemogočnega Boga, ki je dal doseči Vaši Svetosti na stolu Sv. Petra tegaistega vladarska leta, da bi bili Sveti Oče še dolgo blagodejni učitelj vesoljnega sveta, skrbni pastir narodov in spešitelj zaželjenega miru med rodovi cele zemlje. Izročajoč to voščilo v prepokorni udanosti pred prestol Vaše Svetosti, priporoča sebe in celo deželo očetovskemu blagoslovu Sv. Očeta ia se sinovsko-udano beleži Vaše Svetosti najpokornejši sin Oton pl. Detel a. — Nato je dobil dež. glavar nastopni odgovor Njegove eminence kardinala R a m p o 11 e: Visokorodni gospod! Predrage volje hitim, da izpolnim naročilo Sv. Očeta, vsled katerega naj Vam naznanim, kako hvaležno je sprejela Njihova Svetost znake udanosti in spoštovanja, katere ste Visokorodni gospod izrazili v pismu z dne 1. t. m. (marca) v imenu deželnega zbora kranjskega. Vzradovali so se Sveti Oče želja in voščil, ki so jih sprejeli od Vas, ter, zahvaljujoč se zanje, podeljujejo Vam in vsem članom deželnega zbora kranjskega apostolski blagoslov. O tej priliki se beležim odličnim spoštovanjem preudani M. Car. R a m p o 11 a m. p.
— Slovanski časnikarski shod v Ljubljani. Hrvatko časopisje se bavi prav obširno s shodom slovanskih časnikarjev, ki se bo vršil o binkoštih v Ljubljani. Uzrok temu je, da dosedanji shodi v Pragi, v Krakovu in v Dubrovniku za slovanska narodna prizadevanja, za slovansko časnikarstvo in za časnikarje same niso imeli uspehov. Hrvatje ugibajo, kako bi se temu prišlo v okom, da bi ljubljanski shod obrodil kaj pozitivnega sadu in priporočajo, naj bi imeli hrvatski časnikarji svoj posebni sestanek, da se dogovore glede skupnega postopanja na shodu v Ljubljani.
— Zapuščina kardinala Missie utegne biti precej znatna, ker je umrli kardinal kot ljubljanski knezoškof previdno in jako štedljivo gospodaril ter je bil vrhu tega zavarovan za dosti visoke svote. Pri »Grashamu« je bil že dlje časa zavarovan za 50.000 K, pri »Mutualu« pa se je pred 21/a letom zavaroval za 100.000 K. »Mutual« izplača zapuščini 104.000 K, ker znaša 4000 K kardinalov delež na čistem dobičku tega zavoda, čuje se, da je umrli kardinal zapustil vse to imetje duhovniškim zavodom v Gorici.
— Železniške delavnice. Že
pred več leti se je sprožila misel, naj bi vlada po potresu tako hudo oškodovani Ljubljani nekoliko pomagala s tem, da bi tu ustanovila železniške delavnice. S tem bi prišlo mnogo uradnikov in delavcev v naše mesto, kar bi povzdignilo ves promet in mestu materialno pomagalo. Mero-dajni krogi so se tedaj glede tega projekta izrekli jako ugodno in delali mestni občini najboljše nadeje. Z ozirom na to je mestna občina tudi že zagotovila prostor, kjer bi se delavnice lahko zgradile. Kakor sedaj čujemo, je ta stvar v toliko dozorela, da je odločeno zgraditi take delavnice, ni pa še odločeno, kje da naj se napravijo, ali v Ljubljani ali pa v
Gorici. Ce smo prav poučeni, ima pri tej stvari železniški ravnatelj v Beljaku, g. dvorni svetnik Proske, zelo tehtno besedo. G. dvornemu svetniku so razmere ljubljanske dobro znane, znano mu je tudi, kako zelo je potrebno od države doslej malovredno prezirano naše mesto, da se tu ustanovi kako večje podjetje in kako so vse razmere za tako podjetje v Ljubljani dosti ugodnejše kakor v Gorici. Zategadelj upamo in apeliramo z zaupanjem na njega, naj svojo v tej zadevi merodajno besedo uloži v korist Ljubljane.
— Katoliško gospodarsko poštenje — od Poncija do Pilata. Piše se nam: Pred nedolgim časom je bilo več članov nekega konsumnega društva na dolenjski meji ovajenih političnemu oblastvu, ker so društvene knjižice zlorabili, t. j. na svoje knjižice razno blago jemali, to nečlanom prodajali, od teh pa procente vlekli. — Politična oblast je odstopila ovadbo kazenskemu sodišču, s pristavkom, da je dejanje konsumnega društva kažnjivo kot goljufijo in da spada pod kazenski zakon. Kazensko sodišče odstopilo je zadevo funkcijonarju državnega pravdništva. Med tem časom prejel je ta upravitelj ovadbo v kateri je bilo naznanjenih do 20 strank zaradi goljufije v konsumnemu društvu, in s pristavkom, da je bil načelnik konsumnega društva pred kratkim od polit, oblastva že večkrat kaznovan z globo 5, 10 in 20 gld. — Upravitelj državnega pravdništva je predložil obe ovadbi drž. pravdništvu v Novo-mesto, le to je pa celo zadevo političnemu oblastvu vrnila rekoč, da spada to v njegovo področje. Okrajno glavarstvo je na to celi akt poslalo c. kr. vladi v — presojo, kjer neki — še zdaj leži! . . .
— „Oeievna" zavarovalnica« Iz St. Vida na Dolenjskem nam pišejo: Ne dolgo temu je tukaj hodil agent od Ven« cajzove zavarovalnice, ki jo je na dolgo in široko hvalil, češ, da je »deželna« ali vsaj da jo v kratkem dežela prevzame. Ljudje ga niso dobro razumeli in so se začudeni povpraševali: kakšna pa je ta deževna zavarovalnica, da še nismo o njej ničesar slišali?? Kakor se sliši, jih ni šlo mnogo na limanice tako »imenitne« zavarovalnice.
— Priprave za Velikonoč. Iz Trbovelj se nam piše: V torek Marijinega praznika razkoračil se je na prižnici naš gospod župnik Peter Erjavc ter je zabavljal občinskemu zastopu, ker je zadnji črtal obema kaplanoma remuneracije, katere sta dobivala za svoj »velikanski« trud v šoli. V svoji slepi jezi je šel tako daleč, da je začel udrihati črez vse nepotrebne zavode, kakor šola in bolnišnica, za katere da ima občina denar, dočim za cerkev nihče nič ne da in so kmetje še celo kaplanoma bero odpovedali. Končno nas je prestrašil s kaznijo, da letos ne bode blagoslavljal velikonočnih jedil po nekaterih hišah, kjer je bila popreje ta navada. No, gospod župnik, le potolažite se. Velikonočne potvice, krače in klobase bomo tudi brez Vašega blagoslova mirno povžili. Vam in Vašima dvema kaplanoma, sosebno g. šmencu ne bode tako teknilo. Toda, gosp. župnik, cerkve pa Vi nikdar ne bodete zidali v Trbovljah in tudi gospoda kaplana lahko čakata, da se bodo vresničili zlati časi remuneracij —ker, kdor p r o s i se mora proti svojemu dobrotniku vljudno in hvaležno obnašati. Torej, dober tek Vam — nam izvrstno diše krače — akoravno niso blagoslovljene. — Več zvestih poslušalcev pridige g. Petra.
— Krasno, krasno! Zadnji »Naš Dom« v Mariboru piše o zadnjih obravnavah pred porotnim sodiščem v Mariboru takole: »Mi nočemo priobčiti v našem listu teh obravnav, ker bi potem morali govoriti o samih hudodelstvih in prestopkih proti postavam. Naš list pa je pisan za poštene ljudi, ki se ne zanimajo za lopovščine drugih.« Kakor znano, bil je med temi »lopovi« tudi bivši požrtvovalni urednik »Siidsteirische Presse«, F. S. Šegu 1 a. ki je dobil tri mesece zapora. Z zgorej omenjenimi besedami ga menda sv. Cirilova tiskarna odslavlja. Dober tek, g. F. S. Šegula. Mi Vas milujemo!
— „Proč od Rima" na Furlanskem? Tudi med Furlani so se v zadnjem času primerili pojavi, kakor da bi se tam hotelo začeti neko gibanje »Prod od Rima«.   Med krotkimi in pobožnimi
Furlani, ki so še zđaj volili klerikalea v goriški deželni zbor — utegne kdo vprašati? Da, med temi istimi Furlani. Nekaj se je že začelo, in sicer je duša tega gibanja grofica Latour. Ta je v vasi Rus-siz ustanovila svojo šolo, pred kratkim pa je poklicala tja nekega italijanskega protestantskega pastorja, da je imel propoved Ker je župnik v Koprivi hudo nasprotoval, se je računalo le na pičlo udeležbo, tembolj, ker je bita za isto uro napovedana katoliška maša. Toda glej — h katoliški maši je prišlo le nekaj starih ženic, med tem ko se je pridige protestantskega pastorja udeležilo nad 300 oseb in je na te udeležnike napravila propoved tak utis, da se jih mnogo pripravlja za prestop k protestantizmu. Duhovniški krogi bodo za ta pojav navajali vse najbolj nemogoče razloge, samo tega ne bodo priznali, d a so vsega sami krivi, in da prav duhovniki s svojim počenjanjem odvračajo ljudstvo od katoliške cerkve in ga pode v odpad. Kako je že rekel verni katoličan prof. "VVahrmund? Gnus pred gotovimi do-godbami in obupanjem, da se obrne v katoliški cerkvi na bolje, gonita ljudi v drugo vero.
— O tržnih razmerah v Ljubljani. Piše se nam: Tržni prostori pri Šolskem drevoredu so res škandalozni. Mej dvema vrstama je tako ozek prostor, da ni priti naprej. Tu se stiska na stotine dam in kuharic s košarami in je gnječa časih kar strašna. Še hujše je ob slabem vremenu. Na vsak način naj bi se vrste kmetskih prodajalk razširile, vozni promet pa naj bi se ob tržnih urah prepovedal. Kar se tiče cen, se mora reči, da vlada pri nas nezaslišana draginja. Za izgled naj navedem slučaj, da je včeraj neka kmetica zahtevala za navadno majhno merico smetane 35 krajcarjev! Tudi mleko se je znatno podražilo in znan mi je slučaj, da je neka mlekarica zahtevala za liter mleka 16 kraj car j e v ! Tudi meso je drago. Živina gre večinoma iz dežele in mesarji je še za drag denar ne dobe. Prašičjega mesa časih za noben denar ni dobiti, sicer je večinoma od hrvaških prešičev, in slabeje, kakor od domačih. Naše prašiče pošiljajo v druge kraje; časih se jih potem prodaja kot praško blago. V gostilnah se gostje pritožujejo, da so porcije premajhne in predrage. Toda, če bi se dotičnik poučil o cenah na trgu in drugod, o režijskih stroških in o visokosti davkov, bi hitro spoznal, da so tožbe neopravičene. Gostilničar je zadovoljen, če le dobi gotove izdatke povrnjene, o kakem dobičku pri dobro prirejenih jedilih še govora ni. Gostilničarji imajo toliko težje stališče, ker jim dela škofova oštarija umazano konkurenco. Namen je pač, uničiti gostilničarje, ker so naprednega mišljenja. In kako se dela! 27. t. m. je škofov brat, kršč. dobrotnik na trgu vsaki ženici z dežele usiljeval svoj cenik. Oj to žlahtno žegnano vince! Kdor kaj pozna vina in je okusil vino iz škofove oštarije, tisti pravi, da še nikoli ni pil tako slabega vina in da bi poginile vse ribe, če bi se tega vina le nekaj zlilo v Ljubljanico. No, nekaj časa pojde ta kupčija še, a naposled se bodo ljudje vendar naveličali tiste grozne tekočine, ki se toči v škofovi oštariji. Sicer pa naj le uničuje trgovce in obrtnike — pride dan, ko se bo to grdo maščevalo. Kdor seje veter, žanje vihar! — Gostilničar.
— Solo-kvartet za cerkveno petje iz Lipskega bode v ljubljan ski protestantski cerkvi dne 4. aprila ob 8. uri zvečer. V nedeljo je pel v Jeruzalemu, na velikonočno nedeljo pa poje v Aleksandriji v Egiptu. Kakor smo že zadnjič omenili, je ta kvartet nekaj prav posebnega. Pel je že malone v vseh večjih evropskih mestih in tudi v Ameriki ter povsod obudil največjo senzacijo. V Ljubljani bo ta kvartet pel 12 pesmi in sicer troje iz 12. stoletja, šestero iz dobe reformacije in troje iz nove dobe. Med drugimi bo pel tudi troje pesmi čeških bratov iz 15. stoletja, »Bojno pesem Taboritov«, »Slavo Kristusu« in »Opomin vernikom«. Te pesmi so se v tridesetletni vojni pele na Češkem. O njih je Herder rekel: »In diesen Melodien liegt etvvas, Was wir wohl lassen mflssen, weil wir es nicht haben«. Vstopnina pri tem koncertu znaša za sedeže 2 K, za stojišče 1 K.
— „Ljubljanska društvena godba". Kakor smo ie poročali, ustanovi
se mesto razpuičene »Meščanske godbe« nova godba z imenom »Ljubljanska društvena godb a«. V to izvoljeni pripravljalni odbor deluje vsestransko ter gladi pot novi godbi, katera bode spočetka V nekoliko manjiem okviru, a s sodelovanjem domačih moči za vsak nastop sposobna. Godba se ustanovi na povsem novi podlagi. V to pooblaščeni odbor je usta novitev, kakor tudi način združevanja dobro pretehtal, in je popolnoma prepričanja, da ima godba svoj obstanek zagotovljen, a pri tem računa le na zavednost in požrtvovalnost ljubljanskega prebivalstva. Kdor se zaveda svoje dolžnosti, bode tudi vedel, kaj mu je storiti. S samo kritiko in nezaupanjem v obstanek se stvari ne koristi, marveč le škoduje. Komur je za godbo, ta naj dela za njen obstanek ter pridobiva prijateljev in podpornikov godbe. Pripravljalni odbor bo razposlal takoj pričetkom prihodnjega meseca vabila k pristopu članov, katerih število bode za ustanovitev godbe merodajno in odločilno. Ker pa bo imela nova godba ime »Društvena godba«, bo pripravljalni odbor razposlal posebna vabila vsem ljubljanskim društvom, katera naj bi delala na to, da bi iz svoje srede pridobivala članov ter jo podpirala s tem, da bi isto pri raznih veselicah in koncertih vedno jemala v postov in eventualno po svojih močeh podpirala. Nameravane godbe namen je dajati kolikor mogoče brezplačnih koncertov, razun tega vsak teden mirozovin promenadni koncert. Godba bo svirala tudi pri pogrebnih sprevodih svojih umrlih članov. To bi bil v kratkih potezah namen nove godbe. Odbor pa apelira na zavednost ljubljanskega prebivalstva, da ga podpira pri tej ustanovitvi, kajti žalostno bi bilo, ako stolno mesto Ljubljana ne bi zmogla civilne godbe, ka tera je tako velikega pomena za razvoj, osobito društvenega življenja, kakor tudi kolikor toliko privlačna sila zunanjih gostov, od katerih ima vse ljubljansko prebivalstvo več ali manj koristi. Ako si morejo vzdrževati svoje godbe mesteca kakor so Kranj, Novo mesto in Idrija, potem pač ni optimistično pričakovanje, da si jo bo moglo vzdržati tudi naše glavno mesto! Od godbe ima tedaj vsak svoj užitek, zato naj vsakdo dela za njen obstanek.
— Zgradba realčnega poslopja v Idriji. Kakor čujemo, dokupilo se bo za stavbišče tega šolskega poslopja še nekaj sveta — ena ali dve hiše — na kar se prične to poletje z zgradbo. Poslopje ima biti dvonadstropno; v njem bosta imela stanovanje ravnatelj in šolski sluga.
— Velik Nemec, ki ne zna — nemški. V »Miru« čitamo mično dogod-bico, katere junak je velik Nemec, ki pa po svojem lastnem pripoznanju ne zna — nemški. — Trojica mož iz neke vasi v podjunski dolini so prignali na semenj v Št. Vid konje. Dotična vas je že proslula po svoji nemškutariji. Niso mogli prodati. In vzrok temu je bil, ker ne znajo — nemški. Tako so sami ugibali med seboj. »Jaz bi bil že prodal — je menil eden njih — če bi le nemški znal. Neki Nemec se je pogajal z mano, ali kaj pomaga, ko ne znam nemški!« In isti mož slovi v svoji vasi kakor velik Nemec.
— Preskusnje usposobljenja za občne ljudske in meščanske šole se bodo pričele v Gorici dne 5. maja 1902. Prošnje za take skušnje morajo se doposlati ravnateljstvu c. kr. izpraševalne komisije za občne ljudske in meščanske šole v Gorici najkasneje do 20. aprila 1902.
— Aretiran zdravnik. Iz Opatije se poroča, da je bil aretiran občinski zdravnik v Plominu dr. Rocco, in sicer zaradi žaljenja Veličanstva.
— Pomanjkanje stanovanj v Ljubljani je letos skrajno čutno, in pred vsem ni dobiti srednjih stanovanj, mej tem, ko je velikih — vedno odveč! Mi javljamo to že zaradi tega, ker je mnogo hišnih gospodarjev svoje hiše zelo nepraktično zidalo in bi z malimi prezidavami lahko poskrbeli nekaj stanovanj za srednji stan in pa ker prihaja od zunaj mnogo prošenj po teh, pa jih dobiti ne morejo in so -zategadelj prisiljeni — zunaj Ljubljane stanovati!
— Stavbna sezona. Pretekli teden pričelo se je po stavbiščih in dogra-
jenih stavbah zopet gibanje: Oživeli so jo naii stari znanoi z Goriikega in iz Furla-nije, ki bodo služili pri nas zopet lepe denarje. In tako se je torej pričela — sedma stavbna sezona v Ljubljani. Zidarjev in delavcev je došlo do zdaj v Ljubljano blizu 150, koje so vzeli tukajšnji stavbni podjetniki v delo, a to je stoprav peti ali šesti del od vseh, kar se jih bo potrebovalo. — Letos je v Ljubljani projektiranih deset novih zasebnih stavb ter - eventu-valno — dvoje javnih: poslopje za obrtno šolo ter novi del brambovske vojašnice. Večino stavb bo zavzela sodnijska ulica. Ob tej ulici se je tudi že res pričelo, in sicer z zidanjem nove hiše bratov Pogačnikov, za kojo je temelj že dograjen. Za nekatere izmed ostalih prične se kopati temelj baje prihodnji mesec. Izkopan pa je isti tudi že za M. Regalijeve hiše ob Sv. Petra cesti. Bahovčevo in dr. Krispsr-jevo hišo v Sodnijskih ulicah prično prihodnji mesec ometavati in snažiti, potem pa polagati tla in izvrševati druga dela. Pri justični palači so pričeli sredi meseca prisiljenci z delom pri nasadih in parku, ki bode obdajal v malem obsegu vse štiri fronte tega poslopja. Znotraj pa se izvršujejo še ostala dela. Isto velja o delu pri deželnem dvorcu, kjer bo pred vsem zunaj pri stolpičih in glavni facadi odpadli omet z novim nadomestiti ter urediti uhod pri vestibulu in olepšati ter ograditi on-dotni prostor pred poslopjem. Stranski stolp dobi javno uro. Tekom poletja se izvrši še po mestni občini prevzeta regulacija Peternelovih ulic, a zatem položi okolu poslopja asfaltni trotoar. Nova de-želnozborska dvorana se bode dogotovila, kar se tiče notranje oprave in olepšave, stoprav poletu. Med družim zgradi tudi »Slovensko delavsko stavbno društvo« ob Opekarski cesti letos zopet par delavskih hiš, v Prešernovih ulicah pa si postavi letos tudi »mestna hranilnica« svoje poslopje, in morda tudi na voglu Miklošičeve in Šentpeterske ceste trgovec Urbane svojo projektirano stavbo. Pešpot tik frančiškanske cerkve do Frančiškanskih ulic dobi železno ograjo na kamneni podlagi. — Dozdaj izvršuje stavbna dela le zidarski mojster Val. Accetto, ostale tvrdke pa prično z istimi prihodnji mesec. — Stavbnega materijala se je dozdaj že mnogo dovozilo. Hiše ob Sodnijskih ulicah bodo deloma dvo-, deloma trinadstropne. Opekarne in kamnolomi imajo stavbnega materijala do-velj na razpolaganje, če bo pomladansko vreme ugodno, bodo zidarska dela naglo napredovala.
— Vozni davek. Kakor znano, hoče finančna uprava z novimi davki pomnožiti svoje dohodke, da odpravi mitnino na državnih cestah ter diurnistom zboljša plače. V ta namen je vlada predložila načrt zakona, s katerim se vpelje davek od voznih listkov na avstrijskih železnicah. Podosek davčnega odbora je nedavno predložil svoje poročilo, ki v nekaterih točkah preminja vladni načrt. Pododsek nasvetuje, da naj se na glavnih železnicah pri voznih listkih zahteva 12n/0 davka, na lokalnih železnicah 6%, na malih železnicah 6°/0. Tega davka bi bili prosti: Ces. dvor, osebe, ki se vozijo po vojaškem tarifu, delavci, ki imajo posebne znižane cene. Legitimacije za enkratno prosto vožnjo morajo biti kolekovane, in sicer je za IH. razr. določenih 50 v, za II. 100 v in za I. razr. 2 K; za večkratne vožnje je treba za III. razred kolekovine 5 K, za II. 10 K in za I. razred 20 K. Odsek konečuo priporoča vladi, naj omeji proste vožnje na državnih železnicah. Ta načrt zakona, ki menda pride na vrsto v kratkem, zadene pri raznih strankah ob hud odpor.
— Razstava umetnega vezenja. Tvrdka Singer & Gomp. delniško društvo šivalnih strojev, ki ima tu v mestu na sv. Petra cesti št. 4 svojo zalogo, je priredila od 15. do 29. marca v steklenem salonu na dvorišču hotela pri Maliču (Hotel Stadt Wien) jako zanimivo razstavo umetnega vezenja; ker pa je bil obisk iz vseh krogov jako živahen, se je radi tega razstava za 8 d ni j podaljšala ter traja potemtakem do 5. aprila. Vse one, ki še niso obiskali razstave, opozarjamo, naj s posetom dalje ne odlagajo, zlasti pa, ker je vstop in ogled popolnoma brezplačen. Človek bi skoro dvomil, ali je bilo res možno vse te razstavljene umetniške ve-zilne izdelke, aplikačna dela, slikarije čipkov itd. s pomočjo navadnega Singer-jevega šivalnega stroja izgotoviti. Ako si
stvar natančneje ogledamo, zapazimo ne-itevilne šive, ki vsled ugodne izbere barv in vsled pravega senčenja celo sliko tako-rekoč oživljajo. Tisočerim deklicam in gospem se s tem umetnim vezenjem ponuja jako koristonosen delokrog za dobiček. Singerjevi šivalni stroji morejo se tudi z malim električnim motorjem goniti. Tukajšnja zaloga je rastavila najlepše izdelke in se res izplača, ako se potrudimo ogledati si krasne čipke, vsakovrstna aplikačna dela, izdelke z zlatom in s are-brom in druge najnovejše proizvode.
— Nezgoda. V tovarni za lep je včeraj popoludne ponesrečil delavec Ivan Prestopnik iz Brezovice. Pri skladanju sodov ga je sod pritisnil na roko in mu zdrobil dva prsta, jednega pa odtrgal.
— Meščanska civilna godba igra v ponedeljek zvečer ob 8. uri v gostilni \Vospernigovi v Gospodskih ulicah. Vstopnina 30 h.
— Kolodvorska restavracija na Zidanem mostu. Vprašanje? Kakšen razloček je v tej kolodvorski restavraciji mej I. & II. in III. razredom9 Odgovor: v III. razredu se dobi sveže in dobro pivo čaša po 16 v, v I. pa po-stano in motno pivo po 20 v čaša. — Na razloček opozarjamo kompetentne faktorje.
* Najnovejše novice. Zapovedane velikonočne eksercioije. Učiteljski zbor na višji realki v Prostijevu je odklonil običajne eksercioije. Na pritožbo olomuškega konzistorija pa je deželni šolski svet iste zapovedal. — Obsojene nune. Okrajno glavarstvo v Pulju je obsodilo ondotne nune srca Jezu sovega na 100 K, ker so vkljub prepovedi zdrževale otroški vrtec. — Za bojkotiranje dunajskih knjigotržcev in potnikov je prosila zveza ogrskih knjigarskih potnikov dovoljenja pri — vladi.
* Grof Tolstoj. Poročajo, da se je zdravje (?rofu Tolstemu obrnilo na bolje, Moči se bolniku vračajo. Tek, spanje in splošno stanje je ugodno. Nadejati se je da močna narava Tolstega bolezen premaga.
* Zajčeva opereta l;Mornarji na krov!" se igra v Jantschevem gledališču na Dunaju z najlepšim uspehom, Kritika hvali melodiozno opereto, ki ugaja kakor Suppejeve enodejanke.
* Nlaksim Gorkij, odlični ruski pisatelj, je bil za svoje zasluge izvoljen častnim članom peterburške akademije. Ker pa je Gorkij radi svojih spisov pregnan na Krim, je vlada njegovo izvolitev preklicala, člani akademije pa so izdali izjavo, da niso vedeli, da je Gorkij kot revolucijonarec izgnan. Tega jim seveda ne verjame nihče, kajti za izgnanstvo bolnega Gorkeja ve ves kulturni svet. Kakor Puškinu, bo gotovo Gorkemu gorko in milo podrebje Krima le koristilo, častnega članstva akademije pa ne pogreša.
' Strašna tragedija. Pavle Po-savec in Širne Gjelakie, kmeta iz Gorjana, sta si bila dobra priiatelja. To prijateljstvo pa je porabil Gjelakie, da je imel najprej Posavčevo ženo, potem pa še njegovo hčerko Barbko za ljubico. Ko pa je hčerka zapazila na sebi posledice svoje ljubezni z Gjelakićem, je povedala vse očetu. Tako je izvedel PosavaČ za nezvestobo žene in za greh hčerke. Zato je nekega večera počakal zapeljivca in ga v sobi ustrelil. Radi tega je stal Posavac minolo soboto pred sodiščem v Zagrebu ki ga je obsodilo na smrt na vešalth. Tako je »prijatelj« Gjelakie uničil — 3 osebe.
* Zaradi motenja vere obsojen. V Meduhi na Gališkem se je imel zadnjič vršiti pogreb. Prihitel je k pogrebu župnik iz sosednjega kraja, pate Jankievič. To je seveda pri domačem du hovniku, patru Nikolaju VVolanskem vzbudilo zlodja konkurence in posledica je bila, da je prišlo v bližini cerkve do prepira in končno do pretepa med duhovnikoma konkurentoma. Pater \Volanski je bil radi motenja vere obsojen na tri mesece zapora. Ista kazen je zadela tudi osem njegovih pristašev in pristaiic.
Fotografiran pri tatvini* 21. t. m. popoldne je neznan tat vdrl * stanovanje sadjarja VVebra na Dunaju, ter mu odnesel 240 kron ter zlatnine za 1000 K.   Slučajno je dal v tistem času
(LdJT Dalje v prilogi. "USU
sosed, gostilničar Koller svojo gostilno in osobje fotografirati. Ko je fotograf ravno svoj aparat odprl in zaprl, se je pojavil neznan človek, ki je hitro izginil. Ali bil ja že na fotografijski plošči. Policija je dala naglo napraviti sliko in nasla na fo tografiji £e večkrat kaznovanega tatu, Jož. Honso. Tat jo je hotel menda popihati mimo pred gostilno zbrano skupine, ki je gledala le v aparat, a s tem se je ujel gam. Policija ga je takoj našla in izročila sodišču.
* Hrvatska soc. demokratska stranka praznuje velikonočne praznike lOletni obstoj svojega glasila »Sloboda«. Praznovanje se bode vršilo v prav velikem obsegu. Baje pridejo tudi odposlanci vseh avstrijskih in ogrskih "Soc. dem. strank in skupne eksekutive.
* S socialnega poEja. V Španiji je uredil novi linaučni minister Rodri-jraner Sumi delavnik za delavce v državnih delavnicah. Delo črez uro se plača posebno z Vs dnevne mezde. — V okrajih Vereelli, Mo d en a in Ferrari izjavili so poljedelski delavci, da vstopijo v generalni štrajk, ker nočejo veleposetniki obravnati z odposlanci njihovih organizacij. — V Kodauju traja veliki štrajk kurjačev že skoro 2 meseca. Kakor se poroča, so se obravnave med delavci in delodajalci zopet brezuspešno končale. 40 parnikov se ne more odpeljati. — Iz Batu m a poročajo : delavci Rotschlidovega podjetja so ustavili 17. t. m. delo. 300 se jih je par dnij pozneje nabralo pred policijskem uradom in zahtevalo odpusčenje par aretiranih tovarišev. Policija seveda ni ustregla tej želji in dne 22. t. m. je napadla množica zapor in stražo. Vojaki so streljali. Jedcu vojak je bil ranjen, 3 0 delavcev pa ubitih. — Trgovci v Rimu in več drugih mestih so sklenili, na jednem določenem dnevu zapreti vse prodajalne kot demonstracijo proti k on s um ni m društvom.
— Avstrijski tesarji imajo na binkoštne praznike svoj skupni kongres. — Izvršitev bojkota proti Dunajskemu _Neuigkeits-Weltblattuu so prevzeli sedaj vse organizacije avstrijskega delavstva.
* Raznš zločini. Ravnatelj nemške kreditne banke Duerfeld je aretiran. Defravdiral je baje 100.000 K. Pomagal mu je pri tem knjigovodja Schneider.
— V blaznosti je prerezal v Budimpeštu neki višji telegrafni uradnik sebi in sveji 191etni hčeri vrat. Ostala sta mrtva. — V Kurman-Keleču v Rusiji je ubil neki Danijel Moderocki svojo mater, očeta in brata. Storil je to v blaznosti, če bi mu sestrice ne ušle, bi jih tudi končal. — Pred dunajskimi porotniki so bili obsojeni neki Johan Besemer in neki Peter Kani radi ponarejanja 10 kronskih bankovcev prvi   na 7 let,   drugi na 3*/a leta.
— 741etni penzijonirani stražnik Freund v Berolinu se je zaljubil v ženo lastnega sina, pri kateri je živel. Ker ga ni hotela 241etna žena uslišati, je 3krat nanjo ustrelil. Ubožica je bila težko ranjena in si pridobila pri skoku skozi okno še novih ran. Zaljubljeni starček se je tudi samega ustrelil. — VBartinu na Moravskem je hotela kajžarica Frančiška Tihon usmrtiti spečega svojega soproga s tem, da je s cunjami zakurila v peči in vse zaprla. Mož je bil pa pravočasno rešen od nekega stražnika.
* Pretep v koncertni dvorani.
V Varšavi sta se ravnatel| filharrnonične Iružbe, Reichmann in kritik poljski pisatelj Sygietynski stepla ter se klofutala. ^otem sta se streljala, a noben ni zadel.
* Ustrelil je mater. V Velikih Darkovicah v Šleziji je nehote ustrelil delavec Vlčeltk svojo mater, ko sije ogledoval ravnokar popravljeni samokres, ka .erega je na nesrečo nabil njegov prijatelj
ljučavničar, ki je samokres popravil, z ostrimi patronami.
Ni mogla živeti brez moža.
V Plznu je  umrl pred  kratkim vzoren mož P. Horak.   Poudovljena žena je zelo za njim žalovala, zaman so jo tolažili so rodniki, pred malo dnevi se je ustrelila.
V pismu, katerega so našli na mizi, piše nesrečna vdova, da ne more živeti brez ljubljenega moža.
* Obešen je bil 26. t. m. v Omoticah dninar Ivan Chortink, ki je bil radi umora svojih starišev lani v decembru obsojen k smrti na vešalih. Chortinka so bili sodniki priporočali pomiloščenj j. Ker pa je pri novi obravnavi lažnjivo obdolžil svojega strijca, da ga je k umoru našuntal,
so sodniki svoje priporočilo preklicali. Chortinka je obesil praški krvnik \Vohl-schlager.
* Nesreče. V Centi se je veliki leseni most z bregom in z neko hišo podrl.
— V Berolinu je eksplodirala granata, kojo je dobila neka starinarica med starim železjem. Žena in njen najstarejši sin sta bila težko, njeni mlajši otroci pa lahko ranjeni. — V novovorškem pristanu je prišel v skladiščih ogenj, ki je uničil tudi neki angleški parnik in več manjših čolničev,
* Cesarja naprosil za — osla.
Neki veteran v Trieru se preživlja s tem, da prevaža mleko na vozičku, pred katerega je vpregel dva psa. Njegov upnik pa mu je psa zarubil, vsled česar je prišel starček v največjo zadrego. Tedaj pa se spomni, da je več let zvesto služil cesarju ter bi se spodobilo, da se ga v tej nadlogi spomni sedaj tudi cesar. Piše mu obš'rno pismo, ter ga prosi za osla, ki bi mu vlekel voziček. Vršila so se potem dolga uradna poizvedovanja, a sedaj mu je pisalo županstvo, da je cesar uslišal njegovo   prošnjo  ter   mu  pošlje kmalu
— osla.
* Prvi honorar. Albert Wolff je bil svoječasno sloveč podlistkar pariškega „Figuro." Ko se je dotiskal njegov prvi podlistek, je upal dobiti vsaj 100 frankov honorarja. Ker pa mu je blagajnik naštel le 37 frankov 80 cent., popade ga jeza ter zažene denar po mizi, češ, da rajši založniku podlistek daruje. Seveda je mislil, da bo založnik takoj poslal za njim večjo svoto. To se pa ni zgodilo, in "NVolft", ki ni imel roparja niti za večerjo, je bil končno primoran, pisati založniku naslednje pismo: „Zelo čislani gospod! Kakor sem ravnokar izvedel, prišel je včeraj popoldne neki slepar k Vašemu blagajničarju, da vzdigne zame namenjeni honorar 37 fr. 80 ct. Ker je gotovo bil mnenja, da mora znašati honorar 100 fr., zametal je sprejem tako nizke svote. Meni pač ni treba povdarjati, da nisem s tem slučajem v nikaki zvezi ter Vas prosim, da mi blagovolite s prinesiteljem poslati onih 37 fr. 80 ct. Na visokost zneska ne polagam nikake važnosti; glavna stvar zame je in ostane čast, da sem se vpeljal v Vaš cenj. list. Ta zavest mi je dražja kot zakladi celega sveta." Črez pol ure je dobil "VVolff odgovor s priloženo banknoto 100 frankov s pripombo: 37 fr. 80 ct. za podlistek, 62 fr. 20 ct. pa za duhovito pismo.
' Namesto v ječo je postal državni poslanec. Kmetovalec Mas-sarenti je organizator italijanskih delavcev in delavk. Bil je že večkrat zaprt ter pretrpel mnogo hudega. Štrajk delavk v Mo-linelli je Massarenti vprizoril. Bil je obsojen v ječo za 6 let, a je pobegnil v ino zemstvo. Sedaj mu je svoj mandat odstopil glavni urednik »Avantija«, socialist Bissolati. Massarenti bo gotovo izvoljen, kot poslanec ne bo zaprt, a bo mogel svobodno agitirati in nadalj vati orga nizacijo. *
* „Stosenmoniag!" I/, Rastatta poroča, da je v ondotni vojašenici 23. ponoči ustrelil poročnik p!. Haupt sebe in svojo nevesto.
* Republika Kuba. S prvim majnikom vstopi v politično življenje nova republika Kuba in ameriška vojska zapusti otok. Prezident Palma prevzame popolnoma vlado samostalne republike. Nova država, »biser Antil«, je največji otok Zdhodne Indije, 118 štirjaških km v razsežju, šteje črez IVa mit prebivalcev, ki so večinoma španskega plemena, le neznaten del jih je »barvanih« domačinov.
'Da bi se ne redil, je sklenil predsednik ameriških držav se vsak dan boriti in metati. V ta namen je pozval iz Bostona slovečega mojstra, s katerim se vsako jutro in vsak večer bori, meče in boksa do utrujenosti.
Telefonska ?n brzojavna poroeha.
Dunaj 29 marca Štajerski na rr.estnik grof Clary je prišel včeraj semkaj in je imel z ministrskim predsednikom pl. Korberjem dolgo posvetovanje. Sodi se, da se je šlo za celjske paralelke. — »Neues Wr. Tagblatt" pravi, da smatra vlada parlamentarni položaj kot jako resen, in da bodo nemškoliberalni poslanci koj v prvi seji po Veliki noči, t. j 8 aprila
nemškim klubovim načelnikom stavili konkretna vprašanja. „ V o 1 k s z e i -tung" pravi, da hoče vlada Sloven cem ponuditi popolno gimnazijo v Mariboru in neke preuredbe na gimnazijah na Kranjskem, če se odpovedo celjskim paralelkam
(Opomba uredništva: Kom promis na taki podlagi je absolutno nesprejemljiv. Kranjska tu ue pride v poštev in ne sme priti. Po naši sodbi bi bil vsprejemljiv kompromis kvečjemu, če se za celjske paralelke da popolna kompenzacija, to je popolna slovenska gimnazija za celjski okraj, mesto mariborskih paralelk pa popolna slovenska gimnazija v Mariboru.)
Dunaj 29. marca. Vest, da namerava vlada v kratkem ustanoviti v Tridentu italijansko pravno akademijo, se tficiozno dementira
Dunaj 29. marca. Perzijski šah pride 12. maja v Krakov in 15. maja na Dunaj. Na povratku v Perzijo se bo nekaj časa mudil na Ruskem.
Berolin 29. marca. Bivši nemški veleposlanik v Londonu in v Parizu knez Miinster je v Hanovru umrl.
Narodno gospodarstvo.
Ljubljanska kreditna banka
je imela dne 25. marca v Ljubljani svoj občni zbor. Iz poročila, ki ga je predložil občnemu zboru upravni odbor, posnemamo naslednje: Leto dnij je temu, ko smo Vas, velecenjeni gospodje, povabili na I. redni občni zbor Ljubljanske kreditne banke, da Vam poročamo o uspehu za prve 4 mesece bančnega delovanja. Ni bila sicer naša dolžnost, da objavimo čisto bilanco že po 4mesečnem delovanju; smatrali pa smo za potrebno že v začetku poslovanja poučiti javnost, da je Ljubljanska kreditna banka ustanovljena na zdravem temelju in da se njena uprava nahaja v zanesljivih rokah izkušenih mož, katerim je do tega, da prvo slovensko bančno podjetje napreduje, cvete in raste v korist domače obrti, trgovine in industrije.
Danes stopamo pred Vas z obračunom za leto 1901, katero končava s čistim do bičkom K 50.200*36 = 10% delniške glavnice.
Posamezne točke čiste bilance ter računa izgube in dobička, kakor tudi izkaze o splošnem prometu za leto 1901 bodete, velecenjeni gospodje, razvideli iz predležeČih Vam iztisov letnega poročila. Le-to smo, ker naša prva bilanca za čas od 1. septembra do 31. decembra 1900 ni bila objavljena v posebnem poročilu, popolnih še s čisto bilanco ter računom izgube in dobička z dne 31. decembra 1900, in pa z izkazi o splošnem prometu v prvih 4 mesecih bančnega delovanja.
Vaši pozornosti priporočamo navedene izkaze, ki Vas pouče, da se je bančno poslovanje tekom preteklega leta precej razširilo. Dovoljujemo si le opozoriti Vas na izdatni prirastek vlog, kateri svedoči o rastočem zaupanju v našo banko. Obilica pri nas naloženega denarja in vsled tega rastoči reeskomptni kredit naše banke omogočila sta nam gojiti v večjem obsegu menični eskompt, iz katerega rezultuje tudi glavni del našega čistega dobička.
Gledef ostalega izrednega bančnega delovanja v preteklem letu moramo omeniti nekaterih važnih korakov v razširjanje bančnega delokroga, o katerih smo prepričani, da bodo naši banki na korist in da jej pri-neso v bližujej bodočnosti dokaj sadu.
Že v začetku leta 1901 nameravali smo ustanoviti pri Ljubljanski kreditni banki diskontno društvo slovenskih posojilnic, za katero se je med posojilnicami javilo precej živahno zanimanje. To se je spričevalo na izredni udeležbi interesovanih krogov pri ustanovnem občnem zboru, kateri se je vršil v navzočnosti delegatov 35 zastopanih posojilnic dne 15. decembra 1900.
A dotična pravila niso bila oblastveno potrjena. Glavna zapreka bila je v nepopolnosti bančnih pravil, katerih temeljita izpre-memba je morala toraj biti naša prva skrb; temeljita tudi zato, ker ima Ljubljanska kreditna banka po intencijah svojih ustanoviteljev namen, da razširi svoj delokrog po vseh deželah avstrijskega juga.
Nekatere spremembe sklenile so se že na prvem rednem občnem zboru dne 6. marca p. 1. Le-tem sledile so nadaljne izpremembe, sklenjene na izrednih občnih zborih dne 29. junija in 30. novembra preteklega leta. Te izpremembe bančnih pravil imele so na razširjenje bančnega delokroga velik upliv. (Daljt; rrir.)
y*y Častite naročnike »Slovenskega Naroda", katerim poteče koncem tega meseca bodisi mesečna ali četrtletna naročnina, prosimo vljudno, da nadaljno naročite« kar najpreje ponove, da jim posiSjanje lista ne prestane.
Darila.
Družbi sv. Cirila In Metoda so od 1. do
25. marca poslali prispevke p. n gospoda in korporacije : Srednjemestna in šentjakobsko-trnovska ženska podružnica v Ljubljani po predsednicah Fr. dr. Tavčarjevi in Iv. Supančičevi dohodek veselice 1128 K, dr Pr. Stor v Ljubljani Iv. Vesa-lovo zapuščino 2819 88 K, veletržec Fr. Kollmann v Ljubljani ob svojem ozdravljenju za pirhe 300 K, upravništvo „Slov. Nar." 146 90 K, Mohorjani v Dražgošah 3 K begunjski Mohorjani na Gorenjskem 12 K, izkupilo za podarjeno uro 10 K. Šentjakobski Mohorjani v Ljubljani 2420 K, neimenovan dobrotnik 100 K, občina Vremski Br.tof 2: K; podružnice: ženska v Novem mestu 264 K, iz vena kade m i čna v Gradcu 100 K, ženska v Mariboru 156 K. za Slov. Gradec in okolico 41'8L K. v Gorjah na Gorenjskem 30 K, moška v Celju 15307 K. v Ilirski Bistrici 64 K, ženska v Celju 300 K, ženska v Ribnici pokroviteljnino 200 K (po „S1. N"); posojilnice: v Mariboru 100 K, v Črnomlju 30 K, v Konjicah 50 K, v Brežicah 40 K. v Trebnjem 20 K, v Kamniku 50 K. Blagajništvo družbe sv. Cirila   in Metoda.
Upravništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Clr'ia In Metoda. Gospod Ferd. Seidl, real. prof. v Gorici 8 kron. — _Gosp. F M. v Ljubljani 20 kron. — Gosp. F. Šetina, Črnomelj, 8 kron 60 vin., darovali ob Jožefovem čestilci velikega Slovana Josipa Jurija Stross-mavera. — Gosp. Alfonz Ravnikar, c. kr. poštni oficijal v Ljubljani 2-K prispevka k vencu na krsto gospe Mici KriŠtofove. — Skupaj 38 kron 60 vin. — Živeli!
Za podpore potrebno rodbino pesnika Jesenko: Gosp. Ign. Šetinc v Ljubljani 10 kron dobljene stave. — Srčna hvala! Znesek oddali na
pristojno mesto.
Za mestne uboge : Gosp. Ign. Šetinc v Ljubljani 10 kron dobljene stave! — Srčna hvala! Znesek oddali si. magistratu.
LIV. izkaz o darilih za Prešernov spomenik.
Prenos . . . 30967 K 43 vin. dr. J Rudolf v Konjicah za Res-
manove pesmi........... 20 „ — „
dr. R. Pipuš v Mariboru za Res-
manove pesmi........... 20 , — „
Jos. Dekleva v Postojni za Res-
manove pe3mi........... 2  „ — „
J. Peternel na Bledu zbirko odkupa od novoletnih voščil ...     30 „ — „ J. Hren v Gradcu namesto venca
na krsto A. Hrena........ 10 , — „
gdč. C. Budinek v Kranjskejgori
nabrala............... 18 „ — „
Invalid nabral na maskaradi društva „Ljubljana"......... 8 „ 60 „
dr J. H na Dunaju......... 20 , — „
Jos. Milavec, c. in kr. major v
Lubaczowi............. 1 „ 95 „
Fr. Ziherl nabral na kegljišči v
Cerkljah............., .      11  „ — „
Omizje „pri roži" namesto venca
na krsto Jos. Kušarja...... 20  , — „
Omizje „pri roži" namesto venca
na krsto Jos. Nollija....... 20 „ — „
dr. Jos. Kušar v znak zahvale
pevcem ob pogrebu blagopokoj-
nega očeta............. 25 , — „
And. Kuhar, c. kr. notar v Žužemberku, namesto venca na krsto
Jos. Kušarja............ 20 „ — „
Fr. Praprotuik v Mozirju za Res-
manove pesmi........... 10 B — „
Hribar Ivan, župan, prispevek sa
februvar............... 60„ — „
Simon Rutar, c. kr. profesor ... 10 , — „ Antonija Kadivec za Resmanove
pesmi................ 10 „ — „
Na Slavčevi maskaradi „baraba"
nabral................ 14 „ 10 .
Na Sokolovi maskaradi „ cigan z
medvedom" nabral........ 10 „ 36 „
V Travnovi gostilni na Glincah je
nesla špehovka.......... 5 „ 25 „
I. T. v Črnem vrh a.......... 6 „ 50 „
gdč. Ant. Reisnerjeva v Črnem-
vrhu nabrala............ 4 „ —- .
Skupaj . . 31312 K 19 vm.
Dr. Josip Stare,
blagajnik.
Ceneno domače zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebavljanja se priporoča raba mnogo desetletij dobro znanega, pristnega „Moll-ovega Seidlitz-praška"', ki se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse tež-koče prebavljenja. Originalna škatljica 2 K. Po poštnem povzetju razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DONAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 1 (12—5)
Xovl patent, katerega gotovo vsaka gospodinja s posebnim veseljem pozdravi. je led proizvajajoča ter hladilna omara s kouzervatorjem za živila.  Prav velike dobrote  istega se takoj
j spoznajo. Človek ni odvisen od dobaviteljev ledu,
j zrak v omarah ni tako zaduhel, temveč čist, jedila se torej ne pokvarijo tako hitro, zlasti zato ne ker je ozračje v notranjščini omare pre-napojeno z ogljično kislino, ki je izvrstno ohra-njevalno sredstvo. Največje važnosti pa je samo-
: lastno pridelovanje najčistejšega  presnega ledu.
i V malo minuiah, kar je jako važno, če je ledu naglo treba, recimo pri navadni bolezni, in to še radi tega je tudi važno. ker tako napravljen led nima nikakih bakterij. Tudi užitni led se da v nekoliko minutah pripraviti v taki ledeni omari, ne da bi se k temu potrebovalo ledu in soli, samo s tem, da se odpre ventil (zaklopnica), Ker ja patentirani sistem jako priprost ter se da natakniti na vsako ledno ali hlad:lno omaro brez velikih stroškov, tedaj bo gotovo ta praktična novost jako dobro došla in to posebno zategadelj, ker v pretečenem zimskem času je bilo jako malo ledu. Sicer pa opozarjamo na ieserat v današnji številki. 747)
Priloga današnje številke prinaša nov Kath-reinerjev suiet, prav tako izviren v ideji, kakor one Kathreiuerje slike, ki so se priobćevale v prejšnjin letih in ki so še splošno v spominu. Zbike teh slik, ki so se napravile marsikje, je kar najlepše obogatil mladi, nadebudni dunajski umetnik Adams s to izvirno kompozicijo Brhka kme-tiška deklici, podoba cvetočega zdravja in veselja do dela, se vrača od žetve med dozorelim, težkim klasovjem. Predmet kakor umetniško lepa izvršitev sta enako mična in kažeta iznova, kako zelo se trudi firma Kaihremer, da namene svoje propagande združuje z zahtevami lepote in prikupnosti. Če »e tako izborno blago, kakršno je Kath-reinerjeva Kneippova sladu? kava, na tako okusen in simpatičen način priporoča občinstvu, ni čuda, ako je lep in trajen uspeh plačilo takemu pri« zadevanju.
Prav domar« zdravilo, katero se le
nad 40 let hrani za vsak slučaj t nekaterih rodbinah, je „PraSko domače mazilo" iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvornega zalagatelja v Pragi. To mazilo se rabi e jako dobrim vspehom, da se rana z obližem pokrije, kadar se je kdo nevarno ranil, rabi se pa tudi, da se prepreči nevaren prisad, tako da se rana po hladilnem, bolečino zmanjšu-jočem vplivu mazila hitreje zaceli. „Prasko domače mazilo" iz lekarne B Fragnerja v Pragi se dobiva tudi v tukajšnjih lekarnah. — Glej inserat! a
Proti prahajem, luskinam in izpadanju las
deluje najboljše priznana
Tanno chinin tinttnra za lase
katera okrepeuje laalaee, odstranjuje luske in preprečuje Izpadanje las. t steklenica z navodom 1 14.
Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot dve
steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgičnih obvez, svežih mineralnih VOd I. t. d. (520-5)
Deželna lekarna Milana Lsusteka v Ljubljani, Resljeva cesta št. 1
poleg novozgrajenega Fran Jožefevega jubil. mostu.
Zahvala.
Preblagorodnemu gospodu Vrbana Zu-pancu, hišnemu posestniku in trgovcu v Ljubljani, izreka podpisano vodstvo v prijetni dolžnosti najprisrčnejšo zahvalo za 33 knjig najnovejših izdaj in avtorjev, katere je podaril velecenjeni gospod tukajšnji šolski knjižnici, kakor tudi za triletno naročevanje 2 iztisov „Zvončka", kateri je s knjigami vred tukajšnji mladini bogat in okrepčevalen vir v oblaženje duha in srca
Naj bi veledušnost tega rodoljuba našla tudi drugod njemu jednakih, ki bi podarili šolskim knjižnicam koristnih knjig.
Vodstvo ljudske šole pri Sv. Lenartu
dne 25. marca 1902.
Anton Germek
voditelj.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 24 marca: Josip Mitsche, zasebnik, 77 let. Vegove ulice št. 2, ostarelost — Ana Klemene, knjigovezova žena, 86 let, Obrežna steza št. 2, ostarelost. — Andrej Zlobec, kajžarjev sin, b1/« leta, Streliške ulice št. 15, vnetje možganske mrene.
Dne 25. marca: Franja Toni, delavčeva žena, 27 let, Hradeckega vas št 13, jetika.
V deželni bolnici:
Dne 20. marca: Marija Zevnik, dninarica, 59 let, vnetje črev
Dne 21. marca: Ivan Meglic, dninar, 54 let, srčna hiba. — Helena Hočevar, posestnikova žena, 36 let, nesrečen porod.
V hiralnici:
Dne 21. marca: Ivan Eppich, izdelovalec otročjih igrač, 46 let, sušica možgan.
Mateorologično poročilo.
Višina nad morjem 306-2 m. Srednji zračni tlak 736-0 mm.
Marca	C as opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura v °C.
28.	9. zvečer	732 6	97
29.	7. zjutraj	733 0	60
n	2. popol.	732 6	137
Vetrovi
Nebo
11
si. jug
si. jjvzh. sr. jvzhod
skoro obi. d
oblačno » del. jasno 0
Srednja včerajšnja temperatura 84°, nor-male: 6 0'.
Najboljša pitna voda
kadar prati nevarnost epidemije, je v takih slučajih često skušena, od medicinskih avtoritet vedno priporočevana
t
afksličnsi kislina
V njej se ne nahajajo nikake organične substance ter je zlasti v krajih, kjer je studenčna ali vodovodna voda dvomljive kakovosti, naj-prikladnejša pijača. (30—1)
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih špece-rijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Pr emier-kolesa 1902
Najstarejša, najbolj izpričana znamka
Vele-zanimiva in fina oprema
Ceniki gratis. Ceniki franko.
Premier.Werke, Eger (češko).
Spreten starejši
gospodarski oskrbnik
nemškega jezika vešč, ki razume tudi ekonomijo in vinogradarstvo, se takoj sprejme pri graščini Ormož (Friedau) ob Dravi, Juinje Štajersko. ,765 Ponudbe na: g. barona Zschock, Gradec,J Rechbauerstrasse št. 5, I. nadstr.
Odvetniški uradnik
izveŽban v vseb pisarniških zadeva z desetletno solicitatorsko prakso išče službe. — Zna tudi slovensko in nemško stenografijo. Vstop 1. majnika ali pa tudi pozneje.
Ponudbe z določeno plačo pod šifro „A. Z." na upravništvo „Slov. Nar." (766—1)
Trgovski pomočnik
sprejme se s 1. aprilom ali nekoliko po zneje v trgovino mešanega blaga. Biti mora dober manufe k turist ter popolnoma izveiban v prodaji usnja. Plača po dogovoru. — Ponudbe s spričevali na F. De-kleva, Slavina, Prestranek. (757—1]
Pes prepeličar
kratkodlak, bel z rujavimi lisami, sliši na ime „Argo s", se Je Izgubil.
Kdor ga dobi, pripelje naj ga proti primerni nagradi g. E. Tavčarju, Kolodvorske ulice. (763)
Mlad gospod
želi vstopiti v dobro vpeljano tukajšnjo
lesno trgovino
kot komptoirist ali praktikant.
Pouudbe prosi na naslov: „Compagnon 20 OOO" poste restante Ljubljana. (734)
Trgovski pomočnik
star 27 let, zmožen slovenskega in nemškega ter nekaj italijanskera jezika, z dobrimi izpričevali, sedaj vodja večje trgovine, želi svojo službo premenlti. Nastopi tudi lahko takoj. — Ponudbe naj se pošiljajo na upravništvo „Slov. Naroda". (741—1)
SSI stenograf ičtii
prOtOlCOll dežel, rtora
pSSr se kupijo. T5£U
Ponudbe na:   Ig. pl. Kleinmayer & Fed. Bamberg Ljubljana. (762—1)
Potnik
prve tržaške tvrdke, pri trgovcih na Spod.
štajerskem in Kranjskem posebno dobro upeljan in priljubljen, želi še eno ljubljansko tvrdko zastopati.
Vprašanja pod: „Potnlk" na upravništvo „Slov. Naroda". (764)
DESZorosls:!
rimski vrelec
najfinejša planinska klala voda, izkušena pri vsakem nahodu, posebno otroškem, ob slabem probavljanju, pri boleznih na mehurju in ledvicah. (16-13)
Dobiva se v večjih Specerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. Zastopstvo Fr. Rejnik, ljubljena, Pred škofijo it. S*.
Izjava.
Podpisani Ivan Bregar preklicem vse žaljive besede, ki sem jih dne 22. jan. 1902 v gostilni gospoda Antona Arko-ta v Ribnici o g. Hugonu Hintertechnerju, dežel, živinozdravniku v Ribnici, v pričo več ljudi govoril, in izjavljam, da nisem imel niti najmanjšega j m »voda kratiti ugled g. Hinterlech-nerja kot živinozdravnika in govoriti zanič-ljivo o njegovi strokovni sposobnosti.
Najglobljeje obžalujem nadalje, da sem se bil isti večer tako daleč spozabil, da sem g. Hinterlechnerja tudi dejansko na ostuden in skrajno surov način žalil, ne da bi bil dal g. Hinterlechner se svojim obnašanjem kaj uzroka zato.
Vsled tožbe g. Hiuterlechnerja bil sem od si. c. kr. okrajnega sodišča v Ribnici z dne 31. januvarja 1902, opr. št. U 42/2/3 radi prestopka zoper varnost časti na globo 150 K obsojen.
G. Hinterlechner mi je pri vsklicni razpravi na mojo prošnjo odpustil ter je umaknil svoj priziv radi prenizke kazni, in na njegov predlog znižalo je sodišče mojo kazen na 20 K. (738^
Za to njegovo velikodušno postopanje se mn tukaj ob jednem zahvaljujem.
Ivan Bregar
posestnik in gostilničar v Ribnici.
Qo$piea
Stara t8 let, izobražena, S 3 tisoč gotovine se Š^li poročiti s gospodom, $J ima vesel temperament in gotovo službo.
Pisma naj se pošiljajo do 2. aprila pod naslovom ,,/iada" poste restante, Jfranj. (745) Anonimna pisma se ne odpisujejo.
oddajo se sledeči časopisi s I. aprilom 1902.1. v drugo roko:
„Neue Freie Presse", „La Pense Slave", „111 Piccolo", „Narodni Listi", „Politik", „Zlata Praha", „Slovanski Prehled", „Nada", „Das Interessante-Blatt", „Uber Land und Meer", „Das Buch liir Alle". (749 1)
Ces. kr. afstrljske
Itiavnt železnici.
Izvod iz voznega reda
veljavea od dne 1. oktobra 1901. leta. Odhod ls LJubljane jnž. kol. Proga iei Trbli, Ob 12. ari 24 m po noći osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Francensfeste, Inomost, Monakovo, Ljnbno tez Selžtha) v Anssee, Solnugrad, čez Kiein-Reiflmg v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabei, Beljak. Celovec, Franzenaieste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthai v Solnograd, motnost, ficz Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabei, Beljak Celovec, Ljubno, Seiztbul, Dunaj — Ob 3. uri 56 na popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Čranzunsfestc, Inomost, Monakovo, Ljabno, Cez Selzthai v Soinograd, Lend-Oastein, Zeli ob jezeru. Inomost, Bregenc, Curih, Geni vo, Paria, 6ea Klein-Reifling v Steyr, Lino, Budejevice, Pizen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago (direktni vos L in II. razreda), Lipsko, Ducaj <rit Amstetten. — Ob 10. uri zvečer osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. (Trst-Monakovo direktni vozovi I in 11. razreda.) — i?rcg. t Novo aaaato ln v Eocevjfc. Osobni vlaki: Ob 7. ur i7 m Zjutraj, ob L uri 5 in jjo^uiudiic, ob 6. ar, bfi m zvečer. Prihod v Ljubljano juž. sol. rTj,-. a Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Da a&ja via Amstetten, Monakovega, Iuomosta, Franzena-festa, bolnograda, Linca, &eyra, Ausseea, Ljubna Celovca, Beijaka, (Monakovo-Trst direktni vozovi I in IL razreda) — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobn> vlak iz Trbiža. — Ob 11. ari 16m dopoiudne osobm vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Prage, direktni vozovi 1. in II. razreda , Budejevic, houiograda, Linca, bteyra, Pariza, Oeneve, C uri ha, Bregeuca, Inomosta Zeli« oi j'.-zeru, Lend-Uasteina, Ljubna, Celovca, Št Mo herja, Pontabla. — Ob 4. uri 41 m popoludne osobni vlak s Dunaja, Ljohna, Selzthala, Beljafca, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzcnsieste, Pontabla — Ob 8. uri 51 m s večer osobni vlak z Du-a>-.i», Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Prog« Mcvega sioita in Eooevja. Osobni vlaki: Ob 8. ari in 44 m zjutraj, ob 2. uri <2 m popoludne in ob 8. uri 35 m zvećer. — Odhod li LJubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer, ob 10 uri 86 m le ob nedeljah in praznikih v oktobru, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. — Prihod v LJubljano drž. kol. li Kamnika. Mešani vlaki: Ob ti. uri <b m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoiudne, ob 6. uri 10 m zvečer in ob 9 uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. (i)
se odda
za mesec maj
na Tržaški cesti št. 45.
tanovanje
Istu ima dvoje sob (v eni sobi je tudi štedilnik) ter je jako ugodno za uslužbence tobačne tovarne. (745—1)
Obleke za dame
po najnovejšem kroju kakor tudi otročje obleke izdeluje po najnižjih cenah (756—1)
Ivanka Gorjanc roj. Primožič
Cerkvene ulice št. 21, I. nadstr. vrata št. 22.
Parna opekarna
sprejme takoj spretnega
opekarskega mojstra
zmožnega slovenskega in nemškega jezika. — Ponudbe z navedbo dosedanjega delovanja in zahtevo plače naj se vložo pri upravništvu »Slov. Naroda«. (754—1)
V poslopju meščanske bolnice.
Vstop ■ »»dne** trga. Pofararjev trg.
Ljubljanska umetniška razstava I. vrste.
Fotoplastično potovanje po celem svetu
v polni istini. Od nedelje, 30. marca, do vštevii B. aprila bode razstavljeno i
Potovanje po
Harani in si Sabastijann.
Naj nihče ne zamudi obiskati to velezanimivo serijo, Človek ne vidi slik, temveč naravo v polni istini.
aar* Pojasnil« o ustanovljenju  IIII-
Je.ll* s« dsj«» droge volje, •tvarjen© issk elan, tudi ah> nedeljah In  praznikih,  od  ». uro zjutraj do ure sveeer. (768;
Močenje postelje,
pri ljudeh Tikkorin. (t»roiti i. ipoU po najnorejsam pate.tiraaea po.top«nju. Izpričevala ia prosp.kti M dob* grati« pri: (M*)
B. Marburg, Dunaj V., Ramperstorffergasse 19.
Išče se dobro izurjena
prodajalka
M losiola ali in dijaka i
sprejmeta se na hrano in stanovanje na ! Krakovskem nasipu štev. 18, pri j
sv. Jakoba mostu, spodaj na levo. — Odda 86 tudi (7J6-1)
meblovana mesečna soba.
(753)
za trgovino z mešanim blagom. — Ponudbe na: Otona Wolfling-a, Bled.
od 15. aprila, 2 sobi, 1 kabinet s pri ti k I nami, ne predaleč od južnega kolodvora. Ponudbe na upravništvo »Slov. Nar.«
Stenograf
♦ »   iščo službo.
Ponudbe se prosi pošiljati pod naslovom: Jožef Saje, Karlovec, Ši-munova ulica št. 163. (682-3)
Učenec m praktikant
iz boljše hiše, s primerno šolsko izobrazbo, se takoj sprejme pri      (744 — lj
Ernestu Hammerschmidt-u trgovcu z železom v Ljubljani.
Poštna in brzojavna
upraviteljica
išče službo.
Ponudbe upravništvu »Slov. Naroda« pod naslovom: „trajno". (709 —3j
Edino pristen je
J. Klauer-jev
rastlinski
„Triglav"
dobavljen ia glavne zaloge (416—35) pri
Edmund Kavčić-u
v Ljubljani.
B» Ne zamenjajte ga s slabimi ponaredbami 'SS UST Pazite na varstveno znamko! ~Sm
Iz proste roke se proda v Radečah, pri Zid. mostu
hiša štev. 42
z 11 sobami, kuhinjo, kletjo, hlevom, šupo za vozove, podom za krmo i. t. d. in z lepim vrtom.
Ponudbe sprejema in pojasnila daje g. A. Umek v Brežicah. (769-1)
Prošnja.
Ker se poštni urad s 1. aprilom 1.1. premesti iz Prestranek-a v Slavino, kar je pa za-me preoddaljeno, vljudno prosim svoje naročnike, za-me namenjena pisma in druge poštne pošiljatve naslavljati „poste restante" Postojna.
(761) ivau Žnideršič
trg-ovec in gostilničar v Matenjivasi.
Ivan IPitoei?
vrtnar (680-3) na Bledu, (Gorenjsko)
priporoča svojo veliko zalogo najlepših
■vrtalo.
Nadalje imam na prodaj
raznovrstne cvetlice
ter izdelujem sveže in suhe šopke ter vence S trakovi po najnižji ceni.
V zalogi imam tudi vsako vrstna semena.
1
Tiru. inaaka: Sidro.
LINIMENTCAPS.COMP,
iz Rlchterjeve lekarne v
priznano Izborno, bolečine tolažeče mazilo; po 80 h., K 140 in K 2"— se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupa tega splošno priljubljenega domačega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenice v zaklepnicah z naso varstveno znamko „sidro" iz Rlchterjeve lekarne, potem je vsakdo prepričan, da je da je dobil originalni izdelek. (2622—18) Rlehterjeve* lekarna pri zlatem levu
v Pragi, I. Elizabete cesta 6.
v* WJ
S/^Y
63
682^9106
proda se dobro ohranjeno
,Styria' - kolo
po nizki ceni. — Kje ? pove upravništvo
,Slov. Naroda". (656—3)
Mladenič
želi v pisarno z majhno plačo takoj v službo vstopiti. — Ponudbe naj se dopošiljajo pod „Comptoirist" Poste restante Ljubljana. (698 -3)
TJ"rcćLxi.o dovoljena (760)
posredovalnica stanovanj in služeD
f0U*t       i innana—i       i n m m MP »sJnT   *AmmJ   W^ iT^i
Gospodske ulice št, 6
I£,<-~-«-  nn|no s
Dobro kuharico za Ljubljano, 12—15 gld. plače; kuharico k posameznemu gospodu, jako dobra, samostalna služba; vec hi£in v plemenitaške in fine meščanske hiše; natakarico v Beljak; blagajničarko za promenadno kavarno v Zagrebu, izvrsten prislužek; 2—3 kočljaže za Gorico, Ljubljano, Gorenjsko itd. itd. Priporoča se: Osobje za letni en-gagrement, ki more položiti, jamščino, jako spretno, z večletnimi izpričevali in brezmadežnega glasu.
Spreten
akviziter
za zavarovanje nesreč ognja za Hrvatsko dobi takoj pri glavnem zastopstvu Avstrijski Phoniz" v Zagrebu stalno nameščenje.
Ponudbe naj se pošiljajo na glavno zastopstvo v Zagreb. (703—2)
Vabilo
k
rednemu občnemu zboru
za XIV. upravno leto »Posojilnice v Ribnici
registrovane zadruge z omejeno zavezo kateri se bode vršil v nedeljo, dne 6. aprila 1902 ob pol 4. uri popoldne v posojilničnih prostorih.
Dnevni red:
1. ) Poročilo in odobrenje letnega računa
za leto 1901.
2. ) Volitev načelništva in računskih pre-
gledovale ev za leto 1902.
3. ) Slučajni predlogi.
(716) Načelništvo.
Ljubljana, Lattermannov drevored.
£. Genijev
veliki anatomični muzej
in
panoptikum.
Odprto vsak dan od 9. ure predpoldne do 9. ure zvečer.
Vstopnina 15 kr. Vojaki in otroci  10 kr. Anatomični
kabinet 10 kr. Natančni popis se pri blagaj- i niči za 10 kr. dobi.
V torek in petek samo za dame.
Posebno pa je opozoriti na: .Anu-tomlčno Veiier©% katero je možno razložiti na 40 koscev, in je uprav moj-stersko delo modelske umetnosti.
K mnogobrojnemu obisku vabi naj- ! uljudneje
(743) L. Geni. \
Krompirja, triglavana"
za seme ali tudi za jed, imam na prodaj še nad 100 met. stotov po 5 kron za 100 kil (z vrečo 40 vin. več) postavljen na kolodvor v Trebnjem. Ivan Smalc, posestnik in klobučar, Mirna, Dolenjsko. (7Di)
eearija
ki je vpeljana ie čez 20 let, se z vso pripravo odda v najem.
Ponudbe sprejema: (678—3)
Alojzij Cerar v Lukovici pri Brdu.
Vabilo
„Posojilnice in hranilnice v Moravčah
registrovane zadruge z neomejeno zavezo'
kateri bode
dne 6. aprila 1.1, ob 3. uri popoludne
v Moravski Soli.
Spored:
1. Poročilo načelstva.
2. Poročilo nadzorništva.
3. Volitev načelstva in nadzorništva.
4. Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi
(752)
načelstvo.
Gf^AND PRIX
igOO S
CHOCOLAT >
SUCHARD
CACAO
LE COUTER C EST
L' /\DOpTER
kavina primes
je in ostane
Tschink
100
do 300 goldinarjev na mesec
lahko saaložijo osobe vsacega stana v
10 brez ka-
vs »h krajih gotovo in poštene pitala in rizike a prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe na: Ludwtg Ostarralcher, VIII., Dsutschs
gasse 8, Budapast
(i09—10)
Dunajski Brougham
(kupe-voz)
in Innajsti damski Plaeton
(poletni voz) (755-1) oba jako dobro ohranjena se po nizki ceni
prod-ststsi-
Vpraša naj se pri F. Wisjanu, sedlarju v LJubljani, Rimska cesta 11.
i
Ljudevit Borovnik
puškar vr Borovljah (Terlaeh) na Horoškrm
ae priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pusek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare aamokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c kr. preskufie-valnici in od mene preskuSene. — Huitro-(96) vasi oaniki laitonj. (12)
Svjetlaj samo s a
Globus-
(554)    Premiirano z zlato kolajno      2 (a)
na svetovni razstavi v Parizu 1900 in z zlato kolajno na Dunaju 1902.
Dobiva se povsod. Škatljice po f O, 16 in SO vinarjev.
Veliki krah!
New-York in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. PoSiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se
mi povrne gld. 6*60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nožev s
pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih vilic iz enega komada;
6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlie; 12 kom. amer. pat srebrnih kavnih žlic; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalniea ia jnho;
1 kom. amer. pat. srebrna zajemalniea za mleko;
6 kom. ang. Viktoria čašie za podklado;
2 kom. efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najlin. sipalnive za sladkor.
4* komadov skupaj samo a;ld. «•«©.
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 660. Ameri-čansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na
nikuk^nl #* i    p»a*m-i _§ 1
zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago vSeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
svatbeno in priložnostno darilo
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. Dobiva se edino le v (211—10)
A. HIK$€HB£RCi-tt
Eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga
na Dunaj! II., Rembrandtstr. 19 M. Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju,
ali če se znezek naprej vpoSlje. Čistilni prašek za njo lO kr.
Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). Izvleček. Iz pohvalnih pisem.
Bil sem s po&iljatvijo krasne garniture jako zadovoljen. Ljubljana. Oton Bartasch, c. inkr. stotnik v 27. peSpolku. S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen. Tomaž Rezane, dekan v Mariboru.
Ker je Vaša garnitura v gospodinjstva jako kori stna, prosim, da mi pošljete Se jedno.
Št. Pavel pri Preboldu. Or. Kanile Boha, okrožni in tovarniški zdravnik.
Dve lepi svetli
mesečni sobi
ae oddaate enemu ali dvema gospodama po nizki ceni. (726 - 2)
Poizve se v upravniitvu »Slov. Nar.«.
Stara, dobro obiskana in velika
na deželi v lepem trgu se da takoj na račun ali v najem. (701—3)
Ponudbe pod „dobra gostilna" na
upravništvo »Slov. Naroda«.
Prodajalnična in sobna vrata, razložna okna (Schaufenster) in opravo za špecerijsko blago
želi   knpl«l    (677- 3)
Alojzij Cera-* v Lukovici pri Brdu.
Velikanska pesa
kraški zgodnji grah in pritlikovec
kakor tudi zanesljivo kaljiva
vsakovrstna semena
pri (368—8)
Petru Lassnik-u v Ljubljani
Marijin trg aVt. I.
Lepe, snežne pgfjgf
Kokošje perje I. . . . . neskaljeno kilo K —'50
II —'99
puranovo ......    „    „ „ NO
gOSjB     „    (polno puha)     „      n H 2'40
perice (Flaumen)....... .  „ „ 10 —
razpošilja po povzetju na vsako postajo ali kolodvor 074-6)
Fran Podlipnik
Stolni Betigrad (stahinveisseoburg) Ogrsko.
Bottger-ja podganska smrt
za popolno pokončanje vseh podgan, stropa prosta za ljudi in domače živali, a 40 kr. in 60 kr.,
se dobiva samo v deželni le arnl ..pri VI arij I pomn-graj" Iti. Ijeuste -a In v lekarni Ubald
pl. Trnkorzy>Ja v ljubljanl.
Z uspehom podgansze smrti sem bil jako zadovoljen. Po prvem nastavljenju sem našel 18 podgan mrtvih in torej lahko vsakomur priporočam to sredstvo.
Schweinfurt, dne" 11. februvarja 1899. (2605-18) Ij. I* t-«-m. mlekarija.
m •X»   »i m   »i»   •!•»   •!•»   alra   »i »   «X»   »a» m > •**
Kdorrabizaspomlad
dober plug
naj si ogleda naše jeklene plusr^, katerih ni potreba nič držati, orje se veliko lažje in so trpežnejši kakor navadni plugi.
Vsakdo dobi plug na poskušnjo in ga lahko vrne če mu ne ugaja. (517-5)
Znano dobra in lahko tekoča vratila, mlatilnice, slamoreznice, čistilnice, mlini za žito s kameni, mlini in stiskalnice za sadje in grozdje, vsake vrste trombe in cevi za vodovode i. t. d. v veliki izberi vedno v zalogi.
Samo blago prve vrste.
Traverze, železniške šine in vse potrebščine za stavbe se dobe po jako nizki ceni in točni postrežbi pri
Karola Kavšeka nasl.
Schneider & Verovšek
trgovina z železnino na debelo in drobno in zaloga poljedelskih strojev
Ljubljana, Dunajska cesta 16.
tBSBSBSESBSBSSSBBBiBSfaESBSBlBSB
«XU «*• «*• «*• (JU «JL «JU *fa
X2^U
491^
88
7G
Fotografi«
L. Krema.
Solidna in cena izdelava slik vsake velikosti.
Izložbe* na Sv. Petra cesti, v Prešernovih
ulicah in v „Zvezdi".
Največja zaloga navadnih do najfinejših
otroških vozičkov
in navadne do najfinejše
X i ITI G.
M. Pakič
Ijj-u."fc>13a.rLa.-
Neznanim naročnikom se pošilja s povzetjem.
< Josip Roich ^
4 likanje sukna, barvanja in >
< kemična spiralnica na par £ 4   Poljanski nasip — Ozki ulici it. 4 £
4 se priporoča aa vsa v to stroko spadajoča k ; dela. f
•      Poatralba to6n». — Oaaa nizko.
4y     »ap     V^^g^g^MFB ^r- o <p^wr
Ljubljana, Židovske ulice štev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnega Izdelka za dama, gospode In otroka Ja vedno na Izbero.
VsakerSna naroČila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo.   Pri zunanjih naroČilih blagovoli naj se vzorec vpoalati.
zalogo klobukov
najnovejše facone
priporoča  po  najnižji ceni
Blaž Jesenko
Ljubljana, Stari trg" št. 11.
Avgust Repič, sodar
LJubljana, Kollzejsko ulice Stav. 16
(tt Trnov« m) 14 izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstna f
I C
par sode
po nnj nižjih ernah.
Kupuje in prodaja staro vinsko posodo.
Ign. Fasching-a vdove
ključavničarstvo
Poljanski nasip št. 8 (Relchova hiša)
priporoCa svojo bogato zalogo
štedilnib ognjišč
najprlprostejšlh kakor tudi najfinejših, z žolto medjo ali mesingom montiranih za obklade z peCnicami ali kahlami. Popravljanja hitro in po ceni. Vnanja naroČila se hitro izvr&č.
Poslovodja
za pleskarsko obrt se takoj sprejme.
Ponudbe  pod     zvest" poste re-stante Ljubljana. (71B—3)
?
pristno izvirno
Izcnsko pivo
v steklenicah
iz ptzenske meščanske pivovarna
V PlznU (721-3) mms> dobi pri
^Int. Stacul-u
trgovina s špecerijskim blagom in delikatesami v tjubljani.
L. LnseF obiiž za turiste.
Priznano najboljše sredstvo proti kurjim oče-= som, žuljem Itd. Itd. -
Glavna zaloga:
Schwenk-ova lekarna
Dun aj-Meidling.
^ Lflser-jeY»H-
Dobiva se v vseh lekarnah. V Ljubljani: M. Mardetschlager, J. Mayr, G. Piccoli. V Kranju: K. Savnik. (621—4)
Za
priporoCa
Rudolf Kirbisch-eva slaščičarna
svojo bogato izbero raznih prelepih velikonočnih jajc iz svile, stekla, pliša, slame, sladkorja itd., kakor tudi veliko zalogo različnih velikonočnih zajcev, ki se morejo napolniti z bonboni; priporoča dalje atrape, košarice  in vsake  vrste bonbončke.
"\7~ssQs: dan se dobiva sveža, jako fina goriška
ter vse vrste (673—6)
najfinejših potic
napolnjenih z orehi, medom, mandeljni, grozdinkami in čokolado. Naročila s pošto se točno izvršujejo.
r
:
E
f
* 1
l
I
f
I
t
v
I I
i
♦ i
Tovarna pečij
in raznih prstenih izdelkov
Alojzij Večaj
v Ljubljani, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki Stradon št. 9
priporoCa  vsem zidarskim mojstrom  in stavbenikom svojo veliko zalogo
najmodernejših prešanih ter barvanih prstenih
pečij
innajtrpežnej ših
štedilnih ognjišč
lastnega izdelka, in sicer ru-javih, zelenih, modrih, sivih, belih, rumenih i. t. d., po
nojnlžj 11» eentkh. Ceniki brezplačno In pošt' (32)     nina prosto. (13J
it- f
11
FRAN CHRISTOPH-ov
svetli lak za tla
je brez duha, se hitro suši in dolgo traja.
Christoph-ovo zrcalno svetlo voščilo
za trde parkete, najboljši vpušcevalni izdelek, se ne prileplja po vporabi, ne diši neprijetno; doseže se z njim lepa zrcalnosvetla tla. (619—2)
V I^jul>l jani: Staeul, vKrauji: TET. Dolenz.
Št. 404.
Razglas.
(702—3j
Za zgradbo  nove klavnico v Kranju oddalo se bode potom pismenih ponudb sledeče delo:
a) Uravnava terena s..... K      379 —
b) Zgradba klavnice s..... „ 33.454*—
c) Kanalizacija........ „ l-lOO-—
d) Notranja oprava...... „ 7.22645
v skupni svoti  .  K 42.159-45
Pismene, postavno kolekovane ponudbe, v katerih je ponuđene svote s številkami in besedami zaznamovati, so do 8. aprila f BOS. 1. opolndne pri
podpisanem mestnem predstojništvu s 5% varščino ponuđene svote izročiti s pri-stavkom, da ponudnik stavbene pogoje pozna in se istim brez ugovora podvrže.
Načrti, troškovniki in pogoji so v uradnih urah vsakemu v občinskem uradu na razpolago.
Mestno predstojništvo v Kranju
dne 22. marca 1902.
Vabilo
k
občnemu zboru.
»Posojilnice v Žužemberku
it
registrovane zadruge z neomejeno zavezo
ki se bode vršil
dne 21. Junija 1902, ob polu 7. url popolud
-—v posojilničnih prostorih ■ o»
s sledečim sporedom :
1.) Poročilo načelstva.
2. ) Poročilo  nadzorstva  o  poslovanju  in  dogodkih  pretočenega   in sedanjega
poslovnega leta.
3.) Letni račun za leto 1901. in zadružno stanje do 10. marca 1H02.
4. ) Sklepanje o čistem dohodku leta 1901.
h.) Volitev odstopivših članov načelstva in nadzorstva. (750)
Bivši tajnik je podpisani posojilnici napravil nekaj tisoč kron škode. Oškodovalm znesek se bode mogel natančno določiti šele po dovršeni kazenski preiskavi in težkem pregledu vseh posojilničnih poslov, vendar je že sedaj gotovo, da ta znesek najbrže ne bode presegal 20.U00 K [dvajset tisoč kron]. Ta znesek ni tolik, da bi mogel poslovanje naše posojilnice, ki obstoja že 11. leto, kakorkoli ovirati, ali ceio kateremukoli udeležencu, posebno pa vložnikom hranilnih vlog napraviti kakršnokoli škodo. Zadnji občni zbor 1. 1901. je namreč odobril naslednjo zadružno bilanco:
Aktiva.
lil. Bilanca. (Stanje).
Pasiva.
K
Posojila.........jI 390.231 87
Zaostale obresti posojil .  . j    9.874 92
Naložen denar......J 118.91313
Nevzdignene obresti od istega jj       983 78
Prehodni zneski..... 1.949 30
Inventar.........j       559 25
Gotovina koncem 1. 1900. .       8.994 92
531.507 17
«^ *fi mea. «e *
1 Deleži.....
2 Dividende (obresti)
5.916
739-25 395-12
3  Hranilne vloge......
4' Kapitalizovane obresti .  . . PredplaČane obresti posojil Posebna rezerva 25.720(36 Donesek 1. 1900 573.09 Čisti dobiček.......
1
475 13
3
26
.134 37 .4(57 47 .63003 .00^ 49
6j
293 75 057 06
531.507 17
Že koncem leta 1900. znaša torej sam rezervni zaklad 32.350 K 81 h. Pri raznih trdnih denarnih zavodih imamo naložene gotovine brez obresti 185.619 K. Lahko torej jamčimo, da nikdo ne bode imel škode vsled kaznjivega poslovanja, katero je bivši tajnik zakrivil. Natančna pojasnila daje načelstvo in se bodo prijavila pri občnem zboru 21. junija t. 1. Zaradi okolnosti, početkom omenjenih, se občni zbor ue more prej odrediti. Žužemberk, dne 25. marca 1902,
Posojilnica Žužemberk, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Ivan Kaduno, načelnik. Frano Walland, Josip Fehani, Josip Podboj, Feliks Fehani, Ivan Jer še,
obdorniki.
Dobro obiskovana
trgovini ieh&ega blaga
z vso opravo,  na lepem kraju na
Gorenjskem, tik železniške postaje in velikih tovarn, se odda s I. julijem 1.1.
v najem. (712-3)
Kje? pove upravništvo »Slov. Nar.»
Deske in tramove
kupuje po ugodni ceni in proti takojšnjemu plačilu (293-17)
Anton Deghenghi
lesni trj;ovce „pri lipovcu"
v tjubljani, Dunajska cesta.
Dobre cenene nre
s Sletnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom
HANNS KONRAD
tovarna za ure In eksportna hlia zlatnln
TIoM (BrUx) ČcmIlo. Dobra nikelnasta remontoarka . . gld. 3 75 Prava srebrna remontoarka. ...   „ 680
Prava srebrna verižica....... „ 1'20
Nikelnasti budilec...........,   196
Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoč in i tisoč priznalnih pisem.   (2758 - 30) I
pry   /luffroniKi katalog *a*ton/ <» počfnifM pruuto. I
Govori, poje in se smeje v vseh
Grammophon
ienojboljsl svetovni govorilni aparat.
Sliši se na 300 m daleč. Cena 25, 40, 60, 125 gld.
Grammophon-Automat
660-5
v katerega se vrže 10 vin, je najboljši vir dohodkov aea gostilne. Cena 120 in 130 gld. Jako lepo ae čuje v daljavo, zlasti na prostem. Ploirc Iz irdrca auinlja v veliki izberi, tudi slovenske, ima zmirom v zalogi
Rudolf Weber, urar
I^|unl|ana,  Stari 16«
Rokavice
iz tkanine, glace in pralnega usnja
dobre vrste
kakor tudi (2626—35)
kožice za snažiti
v različni velikosti po nizki ceni pri
Alojziju Persche
Pred škofijo 22. j§
39
Tržaške linoleum-preproge, dolge šotne & 1 n* Ifricnprill preproge in predloge k umivalnikom 2 Al IL1X1 lu|Jul JU.
Svojo bogato zalogo
vsakovrstnih najnovejših
priporočam slavnemu občinstvu r — ■ - po nizki ceni. ~ — Stare, obrabljene vozove jemljem v račun ter sprejemam vsa v mojo stroko spadajoča popravila po najnižji ceni.
Peter* Kej?šlc 5976
zalcgra iti t vernica, vozov xr Ši&lti pri Ljubljani.
Najboljše črnilo sveta.
Kdor hoče obntalo ohraniti lepo blegfieCe in trpežno, naj kupnje gamo
Fernolendt čreveljsko crnilo;
za svetla obutala snino
Fernolenilt crfime za naravno usnje.
Dobiva se povsodi. C. kr.^priv.
tovarna ustanov. 1.1832 na Dunaji. Tovarniška /nloen: (103—12)
Dunaj, I., Schulerstrasse št. 21.
Radi mnogih posnemanj brez vrednosti pazi naj se natančno na moje Ime
^"St. Fepnoleisdll^
par Od. leta, 1868. se T£Q Bergerjevo medicinsko
kotranovo milo
ki je izkuSeno na klinikah in od mnogih praktičnih zdravnikov, ne le t Avstro-Ogeraki, nego tudi t Nemčiji, Kusiji, balkan.kih državah, Švici itd. proti pottnim boleznim, zlasti proti
vsake vrste izpuščajem
uporablja z najboljšim uspehom. Učinek Bergerjevega kotranovega mila kot higijeničnega sredstva za odstranjenje luskinio na glavi in v bradi, za čiščenje in desin-fekcijo polti je splošno priznan. Bergerjevo kotranovo mila ima v sobi 40 odstotkov /<•»-nega teotrana in se razlikuje bistveno od vseh drugih mil, ki se nahajajo v trgovini. Da se pride slejmrijam Iv okom, zahtevaj izrecno Bergerjevo kotranovo milo, in pazi na zraven natisnjeno varstveno znamko.
Pri neozdravljivih poltnih boleznih se na mesto kotranovega mila s uspohom uporablja
Bergerjevo med. kotranovo žvepleno milo.
Kot blažje kotranovo milo za odpravljanje
nesnage s polti,
proti spusčajem na polti in glavi pri otrocih, kakor tudi kot nenadkriljuno kosmetično milo za, umivanje in kopanje za vsakdanjo rabo sluzi
Bergerjevo glicerinovo-kotranovo milo,
v katerem jo 35 odst. glicerina in ki je fino parfumovano.
Cena komadu vs.--.ke vrste z navodilom o uporabi 35 kr.
Od drugih Bergorjevih medieinsko-kosmetirnih mil zaslužijo, da na nje posebno opozarjamo: Ilenzoe-milo za fiuo polt, boraksovo milo za prišče; karltolsko milo za uglajenje polti pri pikah vsled koz in kot razkuzujoče milo; Bergerjevo smrekovo-iglasto milo za umivanje in toileto, Berger/evo milo za nežno otroč/o dobo (25 kr.)
Bergerjevo Peirosulfol-milo
proti rudečici obraza, rudečeinu nosu, oprišču in klenju kože; milo za pene v obrazu jako učinkujoče ; .zrejUenomlečno milo proti zakožnim črvom in nečistostim obraza; ta ninsko milo za potne noge iu proti izpadanju las.
Bergerjeva zobna pasta v tu bati
najboljšo sredstvo za čiščenje zob, št. 1 za normalne zobe, št. 2 za kadilce. Cona 30 kr. Glede vseh drugih Bergrrjreih mit se najde vse potrebno v navodilu o uporabi. Zahtevajte vedno Bergerjeva mila.   Pazite na zgoraDJo varstveno znamko in na
izvir :
Tovarna G. Hell & Comp., Opava.
ker je mnogo ničvrednih imitacij in se celo irae Berger zlorablja.
V IJnbljanl se dobiva v lekarnah: Milan lieiietek, ti. IVIardetflehlilarer, JI. 91a yr, Pleeoll, l*. pl. Trnboezv in v vseh lekarnah na Kranjskem. (623—2)
Dobrega
ki bi prevzel dobro obiskano mesarijo na mojem posestvu, sprejmem takoj pod
ugodnimi pogoji. Ponudbe sprejemam sam.
(713-3)
Josip Hkavc
posestnik in gostilničar na Javorniku, Gorenjsko.
©©©©©©©©
Nogavice, obujke, jo-
^£ pice, spodnje kiklje itd.
v< iz prima vrste preje,
toi* ov^Je volne in flora,
$3 kakor tudi oblekice za
3£ otroke, plaščke, avbice
^f*. in klobučke
ima fp;«»*«nvw«e> kakor tudi po meri naprodaj samo (576—6)
strojno pletenje in konfekcija za otroke
T)uer$!<i trg $t. 1 nasproti „Narodne kavarne"
prej v Židovskih ulicah št. 8.
\f2S' Nogavice, v kakeršnem stanu naj si že bodo, se sprejmejo v podpletenje.
Red Star Line, Antvverpeii
v Ameriko.
Prve vrsto parobrodi. — Naravnost braz prekladanja v New York In v Philadel-phijo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladiji. — Nizke vozne oene.
Pojasnila dajejo:
Red Star Line, 20, Wiedener Gartel, na Dunaji
ali (1115-32)
Ant. Rebolje, konc. agent v Ljubljani, Kolodvorske ulice itev. 34.
Moja pristna kolinska voda, destilovana po izvirnem recepta iz-najditelja, mojega p rad eda,
je znana v vseh delih na zemlji, pod naslednjo, postavno deponirano znamko:
Kolin.
Ivan Marija Farina JtLlichs-Platz št. 4.
Patentovani zalagatelj Nj. Apost Veličanstva Frana Josipa I.,  cesarja avstrijskega In kralja ogerskega, kakor mnogih drugih cesarskih in kraljevskih dvorov.
Lekarni Plceoli, 9Iayr, drogerija Kane, dalje H. Menda, Alojzij Feraehf, td. 9Iahr. (2788—6)
	
1 Svojo bog	slifH ValnfffA vsakovrstnih CSIU 3»CllUI|U najnovejših konjskih oprav fe{^4p^SS priporočam slavnemu občinstvu tu in na de-'^/S^          želi po zelo znižani ceni. Wm        Dalje imam v zalogi tudi Jermena za stroje. f~Jf                 Stare obrabljene konjske oprave jemljem v račun, ter sprejemljem vsa v svojo stroko Bff              spadajoča popravila po nizki ceni. (735—1) (/                    Josip Stupica I         ^.i*^                             Jermenar in sedlar gJPt          Ljubljana. Prešernove ulice 5.
	
„Andropogon"
(Iznajditeij F. Herrmanc, Zgornja Polskava)
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero ni nikako sleparstvo, ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčena neškodljiva tekočina, ki zatirani Izpadanj« lam In odstrani praliaje. Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet evojo nekdanjo naravno barva.
Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 14. 3£ Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele. #
Glavna zaloga in razpodiljatev v Ljubljani pri gospodu
Vašo Petvičić-u.
"V zalogi imata tudi gg. i'.. T! a lir in I . pl. Tm-Koraj v Ijjuldjaitl in g. A. Kant v Hranjl.
Dobiva se tudi v Aovem mestu v lekarni „pi*l angelju".
Preprodajalci  popust.   (506 — 5)
Podpisano županstvo naznanja, da bo imela
občina Selca
dva nova semnja za živino
IfeST v Selcih pri Škofji Loki
in sicer bode prvi dne 3. maja 1902. I. (na praznik najd. sv. Križa),
drugi pa
dne 4. oktobra 1902. I. (na praznik sv. Frančiška). Županstvo Selca,
dne 20. marca 1902.
(737-1)
mi
IV,
Založena 1847.
Založena 1847.
Tovarna pohištva J. J. NAGLAS
v Ljubljani 13
Zaloga in pisarna: Tovarna s stroji:
Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan št. 8-10
priporoča po najnižji ooni:
oprave za spalne sobe, oprave za jedilne • sobe, oprave za salone, žimnate mo- i droce, modroce na peresih, otroške-vozičke, zastore, preproge itd.
Prodaja na drobno m debelo. Ceniki brezplačno.
Klobuke
najnovejši facone
priporočam po nlvKki c-
J. S. Benedikt"
Ljubljana, Stari trg, tik moje glavne prodajalne na voglu.
Darila za vsako priliko! Frid. Hoffmann
urar
v Ljubljani. Dunajska cesta
Popravila
priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst
žepnih ur
zlatih, srebrnih, iz tole, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobre do najfinejše kvalltele po nizkih cenah. iTorroatl v žepnih in stenskih urah so vedno v zalogi. Izvršujejo najtočnsjs.
Optični zavod
J. P. G0LDSTEIN
Ljubljana, Pod trančo 1
priporoča svojo veliko zalogo
vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov.
Tu se dobiva:
••Luč v žepu!"
Sutnenih ostankov vedno veliko v zalogi.
Za pomladno in t poletno sezono
se priporoča trgovina s suknenim, platnenim in manufak-xxx turnim blagom x x x
Hugo Ihl
r      xxxv Ljubjanl x x x A     v Spltalsklh ulicah it.it.
Vzorci na zahtevaije poštnine prosta.
fw_   j    gq v Na zdravniškem kongresa je konstatoval prof. pl. Levđsn, da je samo ▼ nemSki državi okoli 1,200000 Ijadij stalno bolnih aa jetiko, izmed katerih jih umrje na feto okoli
XlB JGllCuvi 180000 za to grozno boleznijo Jetično bolezen provzroCujejo tuberkulozni bacili, kakor se je sposnalo. Te bacile vdihava sicer va-se vsak Človek, zakleniti jih ne moremo. Ako pa slučajno veliko ljudi, ki take bacile vdihavajo, ne oboli sa jetiko, potem nam to dokazuje, da ima Človeško telo spretnost, take vdihane tuberkulozne bacile storiti neskodoimi. Oodi, kjer se sapnik ra&teguje v fine vejice — tako imenovane „bronchie" — ki vodijo v pljuča, leže dve žlezi, tako .imenovani bronchial- ali pljučni Žlezi", k čemu pa ti služiti, so učeni zdravniki precej dolgo tuhtali. Zdaj seveda vemo iz preiskavanj drja Hoffmana, da ti žlezi napravljati .Cisto poaeoni sok"; ki uničuje boleznične kali. predno morejo iste pričeti svoje razdizjajoče opravilo v pljučih. Kjer pa oni žlezi vsled podedovane bolezni, slabosti ali dragega organičnega motenja ne moreta dajati dovolj soka, in kjer ao postala pljuča valed prehlajenja ali prahu ali drugih vplivov občutljiva, tam se morejo vrivajoči se tuberkulozni bacili vseliti in prej ali pozneje izbruhne jetika
Pametna misel je torej našla, da se morata utrditi in ojačiti oni bronchialni žlez«, ako se namerava uničiti tuberkulozne bacile.
Tega se je oprijel dr. Hoftmann ter je sem iznašel is one okrepčajoče snovi pljučnih žlez zdravilo zoper pljučne bolesni (kronične katarhe in jetiko), katero je imeuoval Glandulen.
Glandulen ni niC strupenega pa tudi nič kemiCno izmišljenega, temveč se napravlja iz svetih bronchialnih iles popolnoma zdravih in pod živinozdravniskim nadzorstvom zaklanih koStrunov — narava sama ponuja nam zdravila zoper bolezni, treba jih je le poiskati. Bronchialne žleze se pri nizki toploti suže* v brezzračnem prostoru ter stisnejo v tablete. Vsaka tableta tehta 0115 g. ter obsega 0 05 g razmlinčenih žlez in 0 20 g mlečnega sladkorja, da je atvar bolj okuBna. ». .   . ,.        x . ...... ,
Ako se rabi Glandulen po predpisu, potem povspesuje tek, razvedruje, moč m debelost se množi, izginja pa mrzlica, nočni pot in kašelj — hrakeljni izginejo in Človek začne okrevati.
Veliko Število zdravnikov in zasebnih oseb je potrdilo velikansko vrednost tega sredstva zoper jetiko. — Kjer niso že druga sredstva pomagala, tam je pomagal Glandulen.
Gl»ndul<:n se izgotavlja v kemični tovarni dr. Hoffmanna naslednikov v Meerane Saksonsko) ter se dobiva v vseh lekarnah  kakor tudi v zalogi Bn MTa-amfjj — Jas, c   kr. dvornega
zalagatelja Praga 203 III v steklenicah po 100 tablet a 5.50 K, 60 tablet k 3 K. — Natančne broSure o zdravljenju ter poročila bolnikov pošilja na zahtevanje tovarna gratis in franko. a (362—2,
-OVI
šivalni stroji
USST so najboljši. *SQ
To sliSi sicer kupec o vsakem izdelku in od vsakega agenta, ki navadno niti ne ve, kako se upelje nit v šivalni stroj, tem manj, kako isti Siva, toda jaz sem se v dveletnem svojem poslovanju v Pfaffovi tovarni za Bivalne stroje, kakor tudi v raznih tovarnah Nemčije in Avstrije uveril, da se ne dela z nobenim drugim strojem tako natančno, kakor s Pfaffovim.
stroji de'a^° ce*° po 101etm ra^
Pfaffovi Pfaffovi Pfaffovi
šivalni šivalni šivalni
Se vedno brezšumuo. so nepresegljivi za domačo rabo in za obrtne namene, so   posebno  pripravni za umetno vezenje ter se poučuje brezplačno se prodajajo z enomesečno poskuBnjo ter s pismenim jamstvom aa 10 let.
Jllhee naj ne zamudi pred nakupom nI ogledati Pfaflove šivalne stroje.
Pfaffovi šivalni
stroji stroji
stroji
(170-11)
■ mM J    Mu.W?   #. niliuui    Wr m vt^n    sseia««a|vwssB        ■    w^bv.«sot*s   jm.   bvcmv w *w        ™ — — - —— —
Zaloga Pfaffovih šivalnih strojev v Ljubljani, Sv. Jakoba trg
F. TSCHINKEL.
Popravljajo se vse vrste Šivalnih strojev in koles najcenejše.
Od vseli zdravnlškili ve^cakov priporočan
l^obin-prepeeenee
(mlečna beljakova hrana)
najbolj naravno, prijetno in uplivno krepilno sredstvo za bolnike, okrevalce in otroke.
:= Cena zavitku (V* k) 80 h. ==
V vsakem zavitku so mnenja in analize najodlienejših znanstvenih veščakov. Dobi se v vseh lekarnah in slaščičarnah, kjer pa teh ni, naravnost v tovarni.
Usak dan se razpošilja na deželo.
Kadar se naroče 4 ali več zavitkov, pošlje se naročeno blago franko na vsako poštno postajo proti poštnemu povzetju. — Zavitki na poskušnjo se pošiljajo franko, ako se znesek naprej pošlje.
Tovarna s
M, Čabek sin, Dunaj, X. Laxenburgerstr. 28,
i
(570—4)
K sezoni
K sezoni
o £ o
C > o •
°x
s. o • •
< 3
priporočam svojo bogato zalogo pušk najnovejših sistemov ia najnovejše vrate, revolverjev itd., vseh pripadajočih rekvizitov in municije, poaebno pa opozarjam na
IMP trocevne puške *ws
katere izdelujem v svoji delavnici in katere se zaradi svoje lahkote in priročnoati vsakuem najbolje priporočajo.
Ker m pečam samo s izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. občinstvu za mnogobrojna naročila ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče naroeoe in poprove točno, solidno in najceneje.
Z velespoitovanjem (105—13)
Fran Sevčik, puškar t Ljubljani, v Židovskih ulicah.
Lekarna $„pri orlu"
V  OLJ Misiji
Lastnik M. Mardefschlager, lekarnar li kemik
priporoča:
~4 a
■» o a • —>
T-s
-3
iM
M 2 J3
■ ig-g-d V«0oŽ°g
«_ O
rt gCO
•2 2 ■»•-> . *-— S* -d
-   "jd ©jj
S 8-s Iff
■B5.2S P"
*L C* c ^ 9 S m9~
5 lil
GO >>■
Dobro vpeljana štajerska veletrgovina z vinom ur išče spretnega, zmerneg, vseskozi veščega
zastopnika za kranjsko, vi-
Le prve moči s Ia izpričevali naj dopošljejo svoje ponudbe, v katerih naj bodo navedeni pogoji plače, pod: „W. B. 2116" na Rudolfa Mosse, Dunaj I., Seilerstatte 2, da jih isti na pravi kraj odpošlje. (739—1)
j j Letovišče
Vljudno naznanjam, da sem prevzela od g. Harola Lenee-ts, posestnika in vinskega trgovca na Laverel, njegovo gostilno istotam.
Čestitim gostom bodem postregla z dobro pijačo ter okusnimi In cenenimi Jedili. — CSIanovlr Je na razpolago.
O Veliki noči prlrnr voziti
ffSgT OjtxxrjLil3tJL» "SSU
g. Lenče-ta Iz I>JiiIiIJhi«** na Lavrrro vmmIio nedeljo In praznik ol» 1 ,:t. url popoludne od elektrlene poMlaJe „Vojaiko Mtrellaee", ter se bode vračal, kadar se oglasi poln voz izletnikov.
Za obilen obisk se toplo priporočam
z velespoStovanjem
(634-8)
3^Ea,rI3a- O-ertscl^ei
ajOMtllnlčarka.
Št. 2912
S-
(651-o,
Podpisani deželni odbor razpisuje
službo okrožnega zdravnika
z doklado 400 kron iz okrožne blagajnice.
Prosilci za to službo pošljejo naj svoje prošnje podpisanemu dežel, odboru do
15. aprila t. I.
ter v njih dokažejo svojo starost, opravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika.
Oziralo se bode le na take prosilce, kateri so najmanj dve leti že službovali v kaki bolnici.
Od deželnega odbora kranjskega
V Ljubljani dne 16. marca 1902
mo o
s
E I
I
o JI
'i
0 O
'5 o
k
e |m
Velika zaloga        014j
Styria ,franco
BPUCflyF^^snroiT     hoffer sinov
skih Peugeot-,
Stefanie koles ■
Pristne švicarske žepne ure, budilke, atenske ure, I verižice, prstane itd. itd. Namizne oprave (Besteck). j
X rr*.. .'-"v iT     ii      « ■ .  ■  .  a mm mm |
i
Pneumatik IJ
katere nudim po Isti  j 2
Najboljši šivalni stroji.
Najnižje cene in Jamstvo!
Z vsernspoBtovanjem
Fr. Čuden
urar in trgovec, na Mestnem trgu št. 25, nasproti rotovža.
3
■o i o
O
i
f tf t*t****"***f t*tf TTTTTfTT
Pekarija in slaščičarna
Stari trg št 2L
Glavni trg št 6.
Jakob Zalaznik
Prodaja moke
In razoorrstnib živil. Prodaja drv in oglja. Stavi trg štev. 32.
Sukneno blago
za moške obleke
po najugodnejši ceni
priporoča
14
R. Miklauc
Ljubljana, Špitalske ulice št. 5.
ristni angleški in amerikanski raketi, žoge in» jj? obutala za tennisove in nožne žogovne igreja iT
(890—2)
Ant. Krisper u.
Otvoritev kegljišča!
"fc & & & &
Uljudno naznanjava, da se z velikonočnimi prazniki otvori J iši kegljišče, ki bode prijateljem kegljanja vedno na razpolago. ^
Toči so zanesljivo naravno vino.
i Gene čez ulico:
GoriMko staro vino (Rebula) .
Cviček..........
44 kr. liter iMtrljanee rrnl........s«
Yi Posebno priporočava cviček, katerega dobivava direktno z f|> Bizeljskega ter domače Frohlichovo pivo v sodčkih kakor
tudi okusna gorka in mrzla jedila. ^
Z odličnim spoštovanjem
1
gostilna „Pri črnem medveda" t^in^a cesta 1£.
687- 3)
A. M. Rus.
Pomagajte si do mlinov brez vode!
R. A. Smekal tovarna za gasilne in gospodarske stroje
ponuja
posameznikom ali občinam mline na motor brez vode ali pa na ročno moč pod p o voljnimi pogoji. Istotalko vse gasilne in gospodarske stroje. Roba solidna s garancijo.
Tedaj na noge tam, kjer ni vode in mlinov!
Podružnica R. A. Smekal v Zagrebu.
(278—9j
miče velecenjeno občinstvo, da si preskrbi potrebnih gosposkih, damskih in otroških oblek? 11 a—jaiianoi Gotovo samo v mavma
Angleško skladišče oblek
vogal Sv. Petra in Resljeve ceste št. 3 (729_3)
kajti ondi se dobi v veliki izberi jako fino naj-modnejše blago za v istini čuda nizke cene.
Stanje hranilnih vlog:
Rezervni zaklad:
okroglo 350.000 kron.
na hranilnica liu
na MestneiTi ti?g«
zraven rotovža
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12 nre do-poludne in jih obrestnje po 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitaln. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila
vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar malo-letnili otrok in varovancev.
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Poštno-hranilnične sprejemnice se dobivajo brezplačno. "£SQ (13-13)
s mm B a mm m m mm imbisii i§ mmm :3 mmm mmm m m^mvmm m m mmiš m mm 111 m ■< *. is n m um mmm? iV&Mm m
111«£ a mmkmm,si«aa wmmimm si m m sg mi«m m ^M^i^iaiaaaKii
lil S^i^^^j^JaMi^
■i »i iz i m mmm^mmM S bli&Bi fel aia m »siv ra>ia m 111 sim« sigo^mmm a 1 k a m 11 iii ira^ uiati^ia mm mM
»aaasia mmmm ^Mmmmmmmmm
Zastopnik za Ljubljano in okolico:
Avgust Agnola v Ljubljani.
S. 1/2/1.
Konkurzni edikt.
(665 - 3)
C kr. okrožno sodišče v Novemmestn je dovolilo otvoritev kon-
kurza črez premoženje gospe jflarlje Oorlsek.^ trgovke z mešanim blagom v Raki.
C. kr. deželni sodni svetnik g. Pavel Jutancie v Hrškem je imenovan konkurznim komisarjem, g. dr. Ivan Mencinger, odvetnik v Krškem, pa začasnim upraviteljem mase.
Upniki se poživljajo, da pri roku, ki je določen na 3. aprila 1909 pred-poldne ob 9. uri (pri c. kr. okrajnem sodišču v Krškem) stavijo svoje predloge glede potrjenja za zdaj nastavljenega ali o imenovanju druzega masnega upravitelja ali njegovega namestnika ter volijo odsek upnikov, ko so se izkazali z izkazili za svoje terjatve.
Obenem se poživljajo vsi, ki hočejo kot konkurzni upniki staviti kako zahtevo, naj naznanijo svoje terjatve, tudi če bi o njih bila začeta kaka pravna razprava
čio <3.3D.e ±_ z^CLajziIlsiei 1902
pri tem sodišču ali pa pri c. kr. okrajnem sodišču v Krškem po predpisu konkurz-nega reda ter naj se zglasijo istotam 15. majnlk.a 1902 predpoldne ob 9. uri pri določenem likvidačnem roku za likvidacijo in določitev povratnega reda. Upniki, kateri zamude rok za zglasitev, so dolžni plačati vse stroške, kateri nastanejo z novim oklicevanjem upništva ter pregledom naknadne zglasitve, kakor tudi posameznim upnikom ali masi nastale stroške ter so )zključeni od ravno že izvršenih razdelb na podlagi pravilnega razdelilnega načrta.
Pri likvidačnem dnevu prisotni zglašeni upniki imajo pravico, po prosti volitvi namesto masnega upravitelja, njegovega namestnika ter članov odbora upnikov, ki so do tedaj poslovali, postaviti druge osobe, katerim zaupajo.
LikvidaČni dan se določi obenem tudi kot pogodilni dan.
Daljše objave tekom konkurzne obravnave se bodo naznanjale v uradnem listn »Laibacher Zeitung«.
Upniki, ki ne stanujejo v KršKem ali pa njega bližini, morajo pri zglasitvi imenovati istotam stanujočega pooblaščenca za prejem vročitve, sicer se imenuje na ukaz konkurznega komisarja zanje na njihovo škedo in stroške vročilen pooblaščenec.
C. kr. okrožno sodišče v Novemmestu,
oddelek I., dne 18. marca 1902.
Tehnični urad.
Zaloga strojev in železta.
Ustanovljeno
SCHNABL & Go., TRST.
v letu 1877.
am* Zastopstvo in zaloga vzorcev: aaa-
Izubijana, Dunajska cesta št. 32.
Glavni zastop želežja in tovarniških strojev.
Naprava obrtnih podjedb vsake vrste.
I:n_štsila.cljei strojev in. pstrz^ili. jžzotlcv"_
Motori na plin, bencin in petrolej sestava „Otto".   Motori na plin in vodno moč. Naprave električne luči. Napeljave električne moči. Vodne naprave itd. Naprave za centralne kurjave in ventilacije.  Naprave kopališč, klosetov itd.
Zaloga cev i j za vodo, plin in par.
Materijal za stavbišča.
Stroji vseh vrst. Vodne sesalke vseh sestavov. Odri za stroje in kotle. Pripadki. Kovine. Predmeti iz gome. Železne traverze in kolesa. Cement „Po tland" in „Roman". Olje za kolesa in masti.
V obče vsi predmeti za obrtna podjetja.
--*s^s<*--
Tvrdka je izvršila dosedaj nad 200 obrtnih naprav, med kojimi:
14 žag za obdelovanje lesa in pripravljanje
dog.
36 vodnih napeljav.
17 tiskarn in kamnotiskarn.
13 mehaničnih delavnic.
31 podjetij za čiščenje in pečenje kave.
7 naprav za izdelovanje praha proti mrčesom in drog. 16 naprav za kurjenje z gorko vodo in a parom.
12 sladcicarn, pekarn, tovarn za biSkot in konfete.
32 napeljav električne luči.
Kakor tudi: Tovarne za kože. Tovarne za obleko itd. Perilnice in predilnice. Tovarne za parafin in cerezin.
„       a sardine. Mline.
Podjetja za napravljanje soli. Tovarne za izdelovanje zamaakov. Stiskalnice olja Naprave za vodno silo. Tovarne za Sumeče vode.
Distilerije.
Podjetja za čiščenje in nakladanje žita.
V ta namen je bilo postavljenih 161 motorjev za plin in petrolej in 65 parnih strojev. (634—3)
995
Važno!  «. Važno!
gospodiniOp trgovce, živinorejce.
Najboljša in najcenejša postrežba
za drog ve, kemikalij«, zelišča, cvetja, korenin* Itd. tudi po Knelppu, ustne vode In zobni prašek, ribje olje, redllne In poslpalne moke za otroke, dišave, mila in aploh vae toaletne predmete, f ot»ari-»flenc »imrair in po-(rrhtrlnr, klrurglčna obvezll« vsake vrste, sredstva za dealnfekcljo, voaek In paste za tla Itd. — Velika zaloga najfinejšega ruaia In keejaka. — Zaloga svežih mineral« Bih ved In sollj za kopel. 13
Oblaatv. konces. oddaja strupov.
posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, aollter, encjsn, kolmoi, krmilno apno I. t. d. Vnanja naročila lzvršuio o se točno in solidno.
Drogerija Anton Kane
Ljubljana, štlsnbunove ulica it 3
Pranja Mersol ivsi
priporoča svojo bogato zalogo prlčstlh in' lsvrisnih ionskih ročnih Izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin, ter
raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah. Monograml in risarJJ a se ▼ poljubnih boj ah in slogih vvezujejo na vsa-keršno blago. — Zunanja naročila ae izvršujejo točno in ceno.
AlnJ7li l/raP7mpr prodaja in izposojevalnica fllasoTirje? in harmonijev
nlUjLlj l\l Obailllul Ljubljana, Sv. Petra cesta fttev. 6.
Največja zaloga glasbenega orodja. Zastip dvorne tvrdke bratov Stingl na Dunaju.
Ubira'ec glasovirjev v glasbenih zavodih: Glasbena Matica" ter ..Filhermonično društvo" v Ljubljani.
Lastna delavnica za popravljanje.
Fran Bergant
i
t Ljubljana, Sv. Jakoba trg št. 6 2
I nasproti cerkve sv. Jakeba {
priporoča svojo
{tterijstoinUtatesnoj f    trflQYino. 1
Na debelo.
Na drobno.
Speei|aU«etei !
I    Doma žgana kava. |
*      Šunke in salame.
Garantirano pristen rum, j konjak, ruski čaj ter
I raznovrstna južna vina. \
Samoedino zastopstvo.
Velik dobiček
ob malem kapitalu se napravi od 150 —3000 K in več, ako se pridobi za dežele, okraje itd. licencija brez malega v vseh omikanih državah patentirane (avstr. patent Bt. 3203
led proizvajajoče ledne omare
v kateri se more v ledeni ali vodni shrambi v malo irkundah 20 in več stopinj mrzlote doseči, v malo minutah in pri vsaki temperaturi, celo iz kropa, se more izgotoviti čisti, presni led (tudi užitni led). (More se natakniti tudi k pivnemu aparatu.) Vsaka, že rabljena ledna omara se more brez posebnih Btroškov predelati po patentiranem sistemu. Zdaj je najugodnejši čas za prevzetje. Strokovnih znanosti ni treba. More se OBkrbovati tudi kot postransko opravilo. — Na Nemškem se Je v kratkem času prodalo Izdelovanje In patent v posameznih licencah In zastopstvih za več kakor 150.000 mark. — Natančneje pod ,,■». II. «98'< Rudolf JKoeae, Dunaj, I-, Seilerstatte 2. * (748—2)
P
rašto domače mazilo
Iz lekarne
B. FRAGNER-ja v Pragi
Je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero ohrani rane čiste In varuje vnetja in bolečine manjša ter hladi.
V pusicah a 35 kr. in 25 kr., po pošti 6 kr. več. Eazpošllja se vsak dan.
Ako se vpoBlje naprej gld. 168, se poSljejo 4/1 puSice, ali za gld. 168 6 2 puSic, ali za gld. 2 30 6,1 puSic, ali za gld. 2 48 9 2 pušic franko na vse postaje avstro-ogrske monarhije.
Vsi deli embalaže imajo zraven stoječo zakonito de-ponovano varst-veno znamko.
G-la-vzia. zalega:
B. FRAGNER, c. in kr. dvorni dobavitelj
lekarna ..pri rrnem orlu" Prana
Mala strana, ogel Nerudove ulice 203.
Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske. V Ljubljani se dobiva pri gospodih lekar-jih: G. Piccoli, U. pl. Trnk6czy, M. Mar-a detschlager, J. Mayr. 14-7
Za moravski deželni zavarovalni zavod
ki eskrbuje savaravanje ca življenje, rente in ljudsko zavarovanje (Volkaversicherung) a posebno ugodnimi kombinacijami, fta%«^«» asa» jamBčine in reprezentacije zmožen
W9T g:exjiejarealrxi ^a^topnlk:
kakor tudi t vseh krajih $§ ■ *• w ■» ■ xeMtopnlkl in aagrter se istim ponujajo najugodnejši pogoji. — Ponudbe na: f4rnrral-HeprUaeatans der sntihrleehen Landes-Versiehrruega-Anslall, lllen, II., Oaere llananslrass« lOl 723 — 2)
Za spomladno in letno sezono
(630 - 3)
priporočam
lastne tovarniške izdelke pletenin in tkanin, kakor: nogavice, rokavice, jopiče, srajce itd.
7a tiirilelieto razne sveterje in štulpe gg PlCMWlSlg |er bicikliSke nogavice.
>)X- U se blago po najnižji ceni.
Dragottn jfribar, Šelenburgove ulice št. 3.
„15oteI am Carparl^"
na Bledu
v najem.
Isti ima 14 sob in 23 postelj za tujce, popolno krasno sobno opravo, lep gostilniški prostor, stekleno verando na terasi nad zdraviškim vrtom z najlepšim razgledom na jezero, gostilniški vrt in veliko gospodarsko poslopje.
Zaradi mladoletnosti lastnice J. Jekler  naj se oferti direktno na c. kr. okrajno sodišče v Radovljici
ponudijo
,681-3)
»i do dne 1. aprila t. 1. h
Dosedaj je znašala najemščina letnih 2.200 kron. Najvišja ponudba ima prednost. Natančneji pogoji pri c. kr. okrajnem sodišču v Radovljici ali J. Peternelu, županu na Bledu.
Z današnjim usojam si Vam naznaniti, da sem zalo pomnožil svojo
sukneno zalogo
in zamorem tedaj lahko, kar sem z največjimi inozemskimi, kakor tudi tujezemakimi tovarnarji v kupčiski zvezi, p streči z vsakovrstnim
blacam od najprostejSege do najfinejšega, vsakomur s primerno ceno Za lepo in dobro blago jamčim tar se tadaj ne bojim nobene konkurence. — Taorce pošiljam na zahtevanje poštnine proste.
R.Miklauc, Ljubljana
Špitalske ulice št. 5.
prosim blagovolite čitati!
Brnaki Seviot črni in modri za celo obleko 3 m 10 cm gld. 4—. Modni seviot križ* 5:1 in drobno pisani za celo obleko 3 m 10 cm gld. 4 do 6 BO. Škofjeloftko blago v najnovejših vzorcih za eaio obleko 3 m 10 cm gld. 7 do 850. Lodni v 30 barvah, zanesljivo dobro blago, za celo obleko 3 m 10 cm gld. 7 CO. Modni kamgarn, gladki, križasti in piaani, za celo obleko 3 m 10 cm gld. 6—. Modni kamgarn v najnovejših angleških vzorcih, cela obleka 3 m 10 cm gld. 7 50 Najfinejši modni kamgarni, cela obleka 3 m 10 cm gld. 9 — do 11 —. 14 —. Podlago za eno obleko računam tudi najnižje, in sicer kakorfino obleko si kdo isbere, na pr. za bolj cene obleke stane podloga samo gid. 180, za boljSe obleke stane podloga samo gld. 2*40, za najfinejše obleke stane( podloga samo gld. 3.
Obenem zamorem Vam preskrbeti tudi krojača, kateri more računati, kakrSna da je obleka od samo gld. 3 50 in viBje.
(514—3)
Z velespoStovanjem
R. Jtiiklauc.
v^ v^   v^ v^
H Amerikancu !"
je geslo v Ljubljani za domačine in tujce.
To je namreč dnš 1. marca t L otvorjena
nova trgovina v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 4.
Tam bode v zalogi raznovrstno 6 ^^_> ^      ^ ^       ^ <s +
blago za dame« svilnato, | pa zlasti obuja
*V l kojih bogata izber in čudovito nizke cene nad-
v dosedaj neprekosm izberi in ceni.      $     kriljujejo vse, kar se je kedaj videlo.
Nihče naj ne zamudi ogledati si ob priliki prave znamenitosti v izložbnih oknih,
»a davatelj ia odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«
6