Let© LX3L št. 267 LfaMJasa, poarfcl|>ir tt. —ftaifcm 1957 Cena Din 1.— ^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^HIVP ^Vl^^^^v ^Ml^^^^^^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^^^^w^^^^^^^^^^^^^^^^p ^^^B^HHH^^^B^^^F ^^^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^^^^v ^^^^^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^ izaaja vaa* dan popoidne, izvzemts oedelje in praznike — Lnaerati do 80 petu vrst a Din 3, do 100 vrit A Din 2.00, od 100 do 300 vrst A Din 3, veeji inaermtl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, tnaeratnl davek poeebej — »Slovenski Narod« vei ia meaećno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 26.—. Rokopiaft se ne vračajo. UBSDNlftTVO IM UMA VN1ATVO LJCBLJANA, fcmUJm a*m itc*. ft Telefon: 31-». 31-23, Sl-H, 31-25 ta $1-26 Podrainle«: MARIBOR Siiu—iriaverfrra 8b — NOVO MBS-PO, Ljubljanska c^ telefon ŠL 2t — CKLJK, rnljrtui uredništvo: Stroaemajrerjeva ulica 1, telefon ftt 63; podružnica uprave: Koeenova uL 1, telefon At. 190 — JESEN1CE: Ob Kolodvoru 101. Poetna taranibuca v Ljubljani ftt 10.351 Nova razkritja o francoski zaroti: i Tajni direktorij zarotnikov pod ključem V zaroto so zapleteni tuđi ugledni desničarski voditelji, med nfind Tardien in Laval, financirali pa so zarotnike domaći in tuli Hnanžni magnati PARIZ, 22. novemrba. r. Najnovejša razkritja o desničarski zaroti so izzvala v francoski javnosti razumljivo razbur-jenje. Že ministrski predsednik Ch^u-temps je v petek zvecer v pos'anski zbornici izjavil, da je otikrita zarota zelo obsežna in da gre za zclo resno zadevo, ki jo je treba do kraja razčistiti. Poli-cijn je doslej ARETIRALA DEVET CLANOV TAJNEGA DIFFKTORIJA ki je imcl vrhovno vodstvo zarote. Zn-rotniška organizacija je bila razpredena po vsej državi ter k imela za cilj, da izvede drživni udar in se polasti oblssti v državi. L*g**tovljeno je, da so stirje iz-med aretiranc^v glavni voditelji. Vsi znaki pi kažejo, da je ostalih pet v tesni zvezi z n^uspt'lim desničarskim uporom dne 6. fehruarja 1936 ter da je vodstvo sedaj odkrUc zarote v tesni zve- . zi z razpuŠČeno desničarsko organizacijo ' »Ognjenih križar je v«. Sedaj ni več dvoma da so V AFERO ZAPLETENI UGLEDNI DESNIČARSKI VODITELJI TARDTEU, LAVAL IN PCLKOV VIK DE LA ROCQUE ter več uglednih finančnih magnatuv. Odkritje ceJih vojnih arzenalov v pod-zemskih prostorih nekih tujih avtomo-bitekih podjetij v Parizu in droeih fran-coskih mestih dokazu je jo, da so zarot-nik» razpolagalf z dovoljno količino orož ?a, da bi mogli z njim oborožiti ćelo vojsko. Na to je namigaval tuđi ministrski nredsednik Chautemps, ko je v po~ slanski zbornici izjavil, da so neki tujci zlorabili franeosko gostoljubnost, ter poskušali ogrožati franeosko vurnost. Vse orožje, ki so g« zapleniii v številnih tajiiih skladišnih, izvira iz Italije in Nemčije. Ogromne zaloge oro?ja, mo- | derno zgnjena akrivalBRSa in vse drugo, kar je v zvezi s to zaroto, dokazuje ob enem, da so ZAROTNIKI RAZPOLAGALI Z OGROMNIMI MILIJONI. Po dosedanjih ngotovitvah policijskih, sodnih in državnih oblasti je u gotovi je-no, da so zaroto financimli domafi in inji fininfni magnati s težkimi mi!5jo-ni. Dokazano je, da so pri tem sodelo-vali Rotschild, Ford in s> nekateri drugi francoski fip.ancniki. Kar pa franeosko javnost najbolj razhurja, je dejsrvo, Ja so v afero zapleteni todi ugledni desničarski voditelji kakor bivši ministrski predsednik in vojni minister Tardieu bivši zunanji minister Laval in še nekateri druei. Da bi se voditeljem zarote preprecil be«f v inozemstvo, so vse ceste in vsa letališČa strogo zastražene, ob-mejne straže pa so p**đT*ojene in stav- ljene v a larmao stanje. Sedaj se je iz-vedelo, da sta v petek poskušala dva za-rotnika vlomiti v vojno ministrstvo, a sta nato pobegnila z avtomobilom. Zaradi tega so sedaj še bolj post rili straže v vladnih poslopjih in uvedli naj-strožjo kontrolo. Glede neznancev. ki sta poskušala vlomiti v vojno ministrstvo, je sedaj ugotovljeno, da sta agenta neke tuje države, ki bi morala dati znak za udar. Stevilne tajne radijske postaje, ki so jih postavili zarotniki zlasti vzdolž nemške meje, so imele nalogo dajati na-pačna poročila o položaiu v Franciji in v primeru dr^^vnega udara informirati inozemstvo tako, kakor bi to kazalo za-rotnikom. Preiskava se mrrlično nadaljuje in ho na koncu izdano obširno u radno po-ročil^. Hišne preiskave se še vedno na-daljujejo in po vsei Franciji zapirajo osiimlience. Lord HaliSas o svojih razgovorih Z uspehotn je zadovoljen, ker so sedaj odprta vrata za nadaljnja pogajanja Berlin. 22. nov. Lord Halifax je odpo-*ovai snoči ob 21.22 iz Berlina. V NemCiji je bival p^t dni. Vćeraj popoldne je bil lord Halifax skupno z Gobbelsom na čaju v anfleškem veleposlanstvu. Vferaj Liopoirine je lord Ha!ifax sprejel berlinsktr dornffliike lorvionskih liatov. Po Reuterjevih vestph .je lord izjavil, da so bili njegovi razgovori s Hitlerlem čisto .vetn m bo lord Halitax kot njegov prorfesd-nk porof^il o iziđu srojejja poslanstva. v-» s-:n vi ide bo llal;fax v ^rodo poroeal o vtisiu i? Berlina GPU prelskuje spise Litvinova Organi GPU so napravili hiSno preiskavo v zunanjem oiinistrstvu \argava, 22. novembra. AA. Tukajšnji listi objav!j?.io zelo zaiiLniiv^ vesti o are-tacijah v vrstan sovjetske diplomacije. Listi naglašajo, da je zagadi tegra naataJ hu«U spor med Maksimom Litviiiovnni m komisarjem za lottanje zadeve Ježevom. Zar^d; t^g-a spora je položaj LJtvinova zelo omnjan. Spkx«yno zalrju_iejo, da bo moral v kratkem podati ostavko. Takoj "»o mčgovom padcu bo odpoklican tuđi i.k: poslar>!k v Parizu Potemrkin. Lom?<.;;. 22. nov. AA. ONE: s>Daily Ex-: ■ :oća iz Varšave, da je borba med j Litvinovom in Ježevom, preSSa v drugo dobo razvoja. Prva dobs. se je k«. :iča2 . z are-tacijo številnih sovjetsliih diploma tov, ki so sluiili v tujini. Lrugi j.A borbe pu. se je začel včeraj, ko je Ježov poslal oddelek GPU v zunLJijc r.iinistrstvc, to je glavni stan Litvinova in tam izvedel hišno preiskavo. Policijski uradniki so preiskovali urad Litvinova od 6. zjutraj do 20. zvečer in odne3li s seboj iz zonanje^n mini3trstva ogromno spisov. Med preiskrvo je Litviiiov zastonj protestira} pri Stalinu. [ Japonci hocejo likvidirati medna-rodne koncesije okrog šangha]a Ultimativne zahteve vrhovnega povelinika ja-ronskih 5et zastopnikora Amerike, Anglife in Franciie i^NtlHAJ, 22. novembra, z. Veliko roz-burjenje v mednarodnih krogih so izzvale zahteve Japoncev, ki jih je vrhovni povelj-nik japonskih čet j;ciieraJ Maciu sporo^il pr«*sta.vnikoin mednarodne in franeoske koncesije. Vse kaže, da hoćejo Japonci te koncesije enostavno likvidirati in se po-Iastiti tuđi tej^a ozemlja, liar bi jim zagro-tovilo neomejeno oblast nad vso pokrajino. Jjiponoi zahtevajo, da se jlm priznajo vse pra\ice suverenosti nad ozeniljem medna-rotinlh koncesij. Svoje stališke utemelju-jejo Jaftonpi & tem. češ rta na rinig nabili ne mort-jo zatreti protijaponske propagande, ki ne širi !n med narodnih koncesij, kame r se je zateklo mnogo •kit&jskih nacio-nalistov. V medna rodni koncesiji se oiorajo razpustitl vse frrotjjaponske organizacije in ukiniti vse ustanove, kl kakorkoli spomi-njajo na kitajsko oblast. Vrba tega se rao-ra japon&kim četam aagotovitl svobođen prehod preko mednarodne in franeofake koncesije. Vse te zahteve je vćeraj japon-skl voja^ki ataše generalni major Harada ponovii američkim, anglediciiii in fraaeo-sklm predstavnikova v uaeđnafodnl koncesiji in zagrmi], da bodo Japonci izdali vse ukrepe, ki se jim zde potrebni, da izsilijo i-polnitev teh svojih zahtev. Izgleda, da bo iz tega nastal nov mednarođni konflikt, ki utegne roditi nove z^pletljaje, Vsekakor je sprićo objontnosti Japoncev položaj ze!o napet. Bruseljska konferenca Bru^elj. 2*2. nov. A A. DN'B: Tihomorska konf^renc^ se Ik) s'.^t^la danes popoldne in erprejela zopet fno izjavo, nakar bodo eeje I zopet odložen-- V pot;aianjih med ia&topniki USA in K^tai^ko je bila sestavljena resolu-čija, ki bo pr^dlože-na r*;UlLni zastopstvoni. V ivsoluciii t^o tuđi ^e pri poročila za skupen nastop vseh f'anov konference v sporu med Kitfljfcko in Japonsko. Toda delo najbrž §e ne bo ?akliuceno danes, ker so si n^kater? delegacije izgovorile pravico, da poprej po-roč^-io evojim vladam. Sicer pa bodo vsa vprašanja predložili odboru 23, ki &e bo še ta ted?n sest*v v Zenevt Nesoglasja v kitafski vladi? Tokio, 20. nov. o. 1 a poneki listi poroča-jo da so nastali v kitajski vladi nudi spori. Nekateri ministri so se izrazili za pre-I mirje z Japonsko. 2Sahtevali so predvsem, naj se z Japonci prično pokajanja, da. bi vsaj spoznali, kakSni so japonski pogoji. Ce bodo sprejemljivi, naj se takoj sprej-mejo ker bi drugače Japonska v primeru konene zmage vsekakor diktirala mnogo težje mirovne pogroje. Maršal Ccngkaj*ek je odločno nastopil proti slehemlm poga-janjem in se izrazil za nadaljevanje vojne, ker je prepričan, da Japonska ne bo mogla dolgo vzdržati na vročih kltajskih tieh. ^elezniškim delavcem s* zvisali mezđe Povprečac ^vi^asje znaSa kan«33 %% dosedanjih mezd LjuW}ana, 22. novembri Glede m Tastoćo dfaginjo je ministri i s^*et odobril povećani« dalavsk^h mezd v iciokrogu železrilte irprave z veljavrvostjo od 1. novembra t. 1. Povećanje se ;e i7vrši-lo v fereh skupinah ha v slodečem cbsegu: 1. Intčenim obrtnikom okoli 11*/« od osnovne dnevnice, kar stori v denariu za po-same2T din. 2. Poikx-alificiranim del2\'cem od 6.5 do 3.4#/» od osnov»>e dnevnice, kar stori v de-narju za. po»amexniia 1.4 do 3.— din za 8 urni d©?ovrr'k ali v enem mesecu s 25 del. dne vi 35.— do 75.— din. V "jubljanskem okolišu, kakoi pod 1.) jw prizadetih okoli 300 (tri sto) poficvalificiranih delavcev. Me-sečni efekt ziiaša 7a vse okoli 18.000 din. 3. Navodnim fiziCnim delavcem od 1° o do 4.7®/» od osnovne dnevnice, kar stori za posamez-nika 0.20 do 1-50 dia za 8 urni Ue- J lovnik, ali v „ ifcm rac-seTn s 25 iel. dnevi ' 5.— do 37.5C ain. V ljubi janjcem okolišu, j kakor zguraj, je prizade-tih okoli 3450 fi- I zičnih delavcev (prcdv>cm p rogo v/drže valni deiavci / ni/.ko olovni) dnevnico). Me-sečni de>aarni efekt inaša v celoti okoli 50.000 din. Iz prednjih podatkov ki so točno aeatav-ljeeii po starih in novih lestvicah, je raz-vdno, fctvo Oblastie^a odbora UJN^S Ljubljana, Smrtva nesreća v Dravlj?h Snoči je tramvaj do smrti povozil vrtnarica in hiSno posestiiieo iz Ljubljane Minko Jaiteiičevo Liju Dijana, zz. aovemora. < Snoči okrog 2C.30 se je pripetila v Drav- j ljaii t<*>lra pronaetna nesieča. Tramvajski \ voznik Jančar je vozil s tramvajskini vo- j zom št 21. iz St. Vida proti mestu in bli- j zu Kavčičeve gostilne r.ad remizo je zegle- , dal pred seboj tr: ljudi, ki so Sli, držeč se pod pazdv.ho, po tramvajski prog'. Jan-kir je na v&o moč zvonil, za kar se pa pcžči aii-ada n:_^ zi^en:!i. Ko se jim je tramvaj približcil že na 20 korckov, ga Je Janćar na vso moć zavri, istočasno pa še I dvakrat ali trilcrpt r»z\onil. Pešci se pa za to še vedno nišo zmenili in tako je bila katastrofa neizogibna. Predno je mofcel Jan-car tramvaj ustaviti, je nič hudega sluteč pešce poirl. Tramvaj se je ustavil sele ka-kih 20 korakov dalje, nakar je vo23iik, ki pravi, da nesreće ni mogel preprečiti, iz-stopil. Ob cesti je ležal v blatu neki moški na drugi strani pa v snegu neka ženska. Prestrašeni voznik je priskočil obema na pomoć, nakar so izstopili tuđi potniki, ki so priklicali lastnika osebnega avtomo- , bila Leopolda Medveščka, ki je stal s svo- j jim avtom pred Kavčičevo gostilno. Ta se i je takoj odzval in posadil težko po^kodo- | vanega mofikega ter lažje poškodovano , žensko v svoj avto ter ju hitro prepeljal ] v bolnico. Voaiik ie pa hotel odpeljati do | postajali£ča pred KavČičevo gostilno. Ta- I koj pa se mu je 7azdeio, da nekaj ni v redu. Tik pred postajališčem je tramvaj ponovno ustavil in izstopil, da bi pogledal, kaj je pred njim. Ves prestrašen je opazil da sedi na zaščitni napravi ženika, ki ji je posvetil v obraz in tildi že opazil nad ćelom in zadaj na glavi krvaveco rano. Hitro je poklical sprevodnika, s katerim sta ugotovila, da Je ženska — mrtva. Ko so izstopili Se potniki, so truplo prenesM pred KavHcevo gostilno, kjer s«» ie navzlic pozni uri 7brala velika množiea ljudi. Iz remize so telefonirali polidHki upravi, in priSla je policijska komisija. Zdrav-nik dr. Lužar je ugotovil, da ima ženska prebito zadaj na glavi lobanjo in da je «nrt nastpirila tako}. Na odredbo komisije I so truplo prepeljali v mrtvašnico k Sv. I Krištofu. i Policija je takoj uvetila pcizvedbe in j ugotovila da je ponesrečenlo 42 letna vrt- I narica in hišna posestnica Mi rika Janežič, ; stanujoća v Cemetovi ulici 40. i Zasližani voznik Janćar je izpovedal. da je zaradi megle. ki je ležala snoči. vozil skraino previdne. Tik pred nesrećo je či- ?to b!I_u pred cboi r^slc r.rpričfik^' ^no Hi -e ie >koraj ni zavedel. Ponesrećenca. ki so ju pobrali že preje, sta bila uradnik 7.veze industriicev 44 letni Frar.c Prime ič, stanujoč v D^avljah in pa 41 Tr?tna uradniop >Slover»čeve« uprave Elizabeta Zirkelbach. st?nujoca v Mali Colnarski ulici 9. Tramvaj je odbil Pri-možiča na desno stran ceste in mn ziomll desno roko. Zirkelbachovo pa je odbil na levo in ,io samo oprasnil. NesreČno Jan^zi-i čevo pa je voz zartel v °Javo. nakar se je I u jela v zaščitro napra\o. seveda že mrtva i Policija nesrećo še raziskuje in ho danes I 7asllšanih §e več prič. i Schtischniggova fcniiga I o Avstrifl Dtmaj. 22. novembtra. A A. Korb&ro po— roća, da je zr^ezni kancelar Schuschnigg. do\TSil srv'ole novo književno delo »Trtkrat Avstriia". V krnigi razpravija o treh plavnih fazah raz\*oja po vojne Avatrije. K prvi fazi spadajo leta neposredno po svetovni vojni m razpadu Avstro-Og^rske. To »o bila leta blodenj In dezonrientacije. V drugo fazo spada čas, ko Ie pokojni kancelar Seipl porinis?! praktično izvesti svoje nazore o avstrijski neodvisnosti in gospo-darski obnovi države. Tretjo fazo pa predstavlja seđanji re*im. ki je utrdil novo driavo. po načelih pokojnega Dolffusa, Postani in ostani Član Vodnikove drnibe! Potiticni o6$o\ni& Loš in potvarfanje resnice »Goreniec«, znano SkerbecS&bc>thyje\to glasilo* piše v svoji zadnji številki o slcnxn-skih sol ah in o slownski zastavi in prm'i: »Pred vojno je bilo slf>\*enst\'n zelo ogroic-no, predvsem na naših me i ah . \nhn noj-bolj boleča ran;} so bile naše sole. Borili smo se žanje in v boju nismo klonili. Vztra-jult smo in zmugitli. Avstrija je propadla tuđi z našim 9ode!o\\in}em. Kako pa je dtt-nes? Ali so izpolnjeni m.ši upi? AH se uči-jo danes v slovenskih šohth slovenski ot*o-ci ljubiti slovenski nartni? Ali se učijo slovenski otroci, da nosi nnša zemlju »naJ ptr-čnt, naš znoj in nn$o kri«? Ali se ne uči morda, da je vse. kar ie sio\en kegu, munj vrednoy separatistično, prokleto in od uni-taristično mislečega uči*vljst\ii izobčeno? Ali vsem tištim, ki jim je poveriena vzgo-ja in pouk naše slovenske mladine, naše nade, naše bodočnosti in naie llubezni, utriplje srce ponosno in liubeče. ko govori/o o naši slovenski besedt in njenih t\*or~ cih, o lepotah slovenske /emlje. o naših \*elikih možeh in o vsem, kar je bilo in kar }e slovenskega?« . Tako piše tišti, ki ho-če pregnnti pouk srhohrvuščine u naših sol, češ da je sicer \~saka u*pešnn \wzgofa naše slovenske mladine v o*no\mih šofah -— ne-mot*oča, a ne pow pri tem, da se srbohr-vašćina pouĆuje po šolah samo /x> dve uri na teden! In moz tzkih moralnih kvalifikn-cij si drzne sedaj še blatiti in obrekovart naše učite!ts-tvo, kakor da bi vvgo/cvvr/o sl&vensko deco v protinarodnem duhu. kakor da bi jo učilo zončevati s\*oi rod in vse, kar Je slovensko, ko \te \*sa na&a javnost, da V7t>n;£i 7lnsti naše osnovnošotsko učftel '*tvo naš'* deco v stro<*n slo\'ensko~ nurodnem in Jržtr\rnem duhu! Kdor kat dru-^ega trdi. vedoma laže in potvurta resn'cof In zakai pntvarja resnico? Ker mu ni prm\ da se naši otroci \'zgajafo v nai'h osnovntn šolah ne samo v slovensko-narodnom, mar-več tuđi r državnem duhu! To ga bode v oči. \e upa pa si te£a povedati, zato itdarja po učiteliib ir* jim podtika. da uče deco Si-mn zj rod in v*e. kar ie slovensko! Xadv}amo se. da si bodo oni, k; jim pisec »Gorenjčevega« čfttnka podti-kn protinarodno delo, znah naiti /a nečuveno žalitev svoje stanovske časti primer-no rndošrenje! AH se $me tako govoriti? »Samoupra\'a«, glavno glasilo JR/, in poi-*lužheni or°nn vlade, poroča v svoh števil-ki z dne 17. t. m.: Pos'ancc na dr Mačkovt listi JnUob lelašić ie imel v Kaštel Starem pri Splitu shod. nu katerem je izvajal med drugim: »Hrvatski narod ni nikdar preie preživi?V težie dni, kakor so bili oni od leta 19JS. na do danas pod Beogradom. Ml HrvaU ne priznam mo nobenega uedinjenja s Srbi. še mant pa pri7n:r\-amo Jugo*Iavijo. ker mi nočemo Jugoslavije in ne prizna-vamo ničt'tnr. kar ie bilo stnrjcno od leta J91S. do d;me*. lT«e. kat ie bilo napravljeno, borno porušili. Beograd nam je hotet vsifiti Juvn+faviio, da bi kasne ie osnovat Veliko Srbijo. Ko pa se to Beogradu ni posrećilo, vo se nam ponudili Davidnvić, Jo-vnno\:6 in Sftmoiević. da skupno reš'.ma hrvatsko vpraš.mie. Toda mi vsem skun&f *po-rn-~ tio. da nočemo nnhena. To vprasa-nh br. rcš'l hrvntski narod sam. kakor ho vede! in mul. Jaz vpm prpvim. rom je tu, in neodvisna hrvatska cir? dr>hite *\*ohoip \'komur no /mttugi za dela po I 19)$. P*mm*ihm vi*m. da Ju-Cosfcviie noCemn in du hrvat ki narod ne i želi. da bi i:v?t v *kupnn&ti « Srbi!* . . . >Samn>upra\'ć}-le ?rfrk!ji\*o be-ležko: »Koraižn velia! Hrvat je, ko iih je bilo škuru i 3000 in so na\-alili na šest orož-n>koy. In nesreča fe hofela da so narod-nie ostafi Ie š*irie Hrvati in šest orožniktnr. Žalostn rgodba, toda kaie, da *em Ie pra%* povcdal, ko som de at, dn hod' pamet p& drugi peti. kakor Hrvvti'« — Pravijo, da pišs te zafrknciic tišti, ki ie bil št!pendi*t diktature gospoda generalu Petra Zivkovi-ćal Konfe«»ef*ca Narodnih banJc Balkanske zveze Ankara 2'J. nov. Zaatopstva Narodnih bank Grči je. RnTminije in .1 u sroeuLa vije so s tfvvojimi gijvernfTJi na Čelu prišle v Ankano. Na postaji i? eoMe pozdravil pruvemer turske Narodne banke x višjim uradništvmn te-ua ta voda. Vfeerai so £r«*tie naj>ravaJi več irfetOT v okolico. Piwo delo se la^ne danes. dorzna oorooila. la*s«rofike bor*« Cirih. i*?, lovtmbra. Biograd 10. Par« 14.08, Londwyork 431.75, Bm-selj 73 50, Milan 22.725, Amsterdam 239.00, Berlin 174.55, Dunaj 79.40 do 81.75. Pra«* 1&2U VmiiaM 8130, BokjrdM* &2& ^fran 9 »8LOV1N8K1 MARADc ■»■»Mk.iinfc TI imw«ii1m ■ 1MT. £».... >t\7 Složen nastop zasebnih namesceacev Zasebni nameščesici s * nroletarizirani Ljubljana, 22. novembra. Včeraj §o zasebni nameiifienci aa zbon>-▼anjih po v«ej driavi sloino manifestirali z* socialne pravice svojih tovariiev zav»-r ovalnih tmtcinikov. Zborovanje v Ljubljani je v č«ot našim usebntm namettcnccm. ki so 9e dostojno, odločno in složno za vzeli za inte*e*e uvarovalnih uradnikov Zborovanje, ki je bik) dopoldne v dvorani Deiavske zbornice, je vodil predsedntk Med-»trokovnega akcijskega odbora VI Vran-čifi. Akcijski odbor sestavljejo iui§lednja druitva: Zveza ban&nih. zmvarovalnih, trgovskih in industrijskih uradnikov JugosUi-vije, podružnica Ljubljana; Društvo zdru ženin aasebnih in trgovskih name^ena-v Slovenije v Ljubljani: Zveza dru>tev privatnih nameščencev; Zveza privatnih na-mcičencev Jugoslavije, podružnica Ljubljana; Strokovna tveza privatnih nemeičen-cev Jugoslavije v Ljubljani; Zveza pomoe-r.iskih zborov v Ljubljani. Predsednik je pozdravil zaitopnfke teh dru$tev, posebej pa se zastopnika Delavske /bormee Tv. Tav-Oarja, zastopnika Društva nastavljencev de-narnih zavodov tn delegata zavarovalneg« u radništva rz Maribora. PRESENETLJ1VA SLIKA SOC. POLO Ž-AJA ZAS. NAME5CENCEV Predsednik V. Vrančič je v uvodnem govoru orisal socialni položaj zasebnih na-meščencev in posebei za\ srn\a I r.e^a urad-ništva. Poroeilo je pokazalo, da so na$i zasebni nameščenci proletarizirani. V strokov-nem gibanju rhameiičencev pomeni včerai-šnji dan pomemben mejnik: doslej so za-htevali le ureditev sociak*ega aavarovanja, <>b tej priliki pa so nastopili z zahtevo po kolektivni pogodbi (pragmatiki) za varo valnih uradnikov. Soctalni položaj zavarovalnih uradnikov se ic pač tako poslab&al. da so potrebni nujni ukrepi v zaštito njihovih in-teresov. Denarni zavodi so v zadnjih 15 letih po-stopno odpravili vse določbe pragmatike. Službeno razmerje uradništva je urejeno po po&iirrte/nih zavodih; enotne pragmatike ni. Mnogu uradnikov ni već nameščenih po predpisin obrtneg-a zakona, temveč de~ lajo kot diurnisti. Disciplinska sodiščn so okrnjena in samo karikaturu tega, kar bi ■morala biti. Iz pokojninskih skladov 50 iz-ključcni vsi mlaj^i uradniki. Nekateri zavodi iniajo svoje pokojiunske sklade ter odtejjujejo uradni&tvu ćelo do 5*/o prejem-kov — as temi odtegljaji zavodi v resnici samo pliičujcjo prispevke z-a Pokojninski zavod, medtem ko skladi ne nudijo name-ščencem ničesar, ali tako malo. da gre v resnici samo za odiranje nameščencev. Plače uradništva znaiajo v začetku po 500 d'^i, cez nekaj let 800 do 1000 din. po 15 do 20 letih službe pa po 1300 do 1500 din. Nekateri zavodi delaio po vse leto samo s praktikanti — ki so vC\asih začetniku včasih pa tuđi uradniki 7. večletno prakso — tako, da. jih zaposlujeio brez plače po nekaj mese-cev, nakar jih odpuste in najamejo drače. Avtomatienega napredovanja ni več. De-lovni čas bi mora! po zakonu trajati v več-i?h podjetjih po 8 ur. a traja pogo»to pu *> in več ur. Inspekcija deln ne more ničesar ukreniti, ker ima premalo uslužhencev. .Socialnu zaknnodaja je iluzorna. Po zakonu o 7.aščiti deJavccv imnjo tuđi namc^čenet pravico do ohratnih zaupnikov j* kjer skxi-šajo obratni /nupniki delovati. so ožigo&ani kot komunisti. ZAHTKVA PO PRAGMATIK! VTse N3 je prisililo /avarovalne uradnike, d« so se /«čcli /Avzernati 7a uveljavljenje primerne službene pragmatike. Pri nas de-luje mnogo tujih zavodov. ki sicer nosiro blagodonećđ jugoslovcnska imena. Vrsi Ti /av>di imajo v drugih dr/avah uvedene pragmatike samo pri na* ne. kier zaslužijo na:ve? in otlkoder tzvažajo kapital. Z:iva-rovahio uradni^tvo /ahteva ir\-edbo prasuta-tike. kakršio ima že 18 let »CroatLa«, In uvedbo minimalne mev.de. da bo zaslužilo \sa} 1500 din po 2 letih službe. Pragmutiko »Crontie«. sprcjetr> na šlr-šcm sestanku zav. uradništv« kot osmi tek kolektivne pogodbe /a vse denaroc zavode, je razložil referent Antosijevič. Po tej pragmatiki so 7fljamče-n-e naslednjc pravice uradniStva: stalnost, avtomatično napredovanje, re do vol j jasno dokazuje, da ao nJKeve / ivarovaiiiciia ura-dniitva upravioene, slasti -.-. ker /avarovalni&e pomeaijo mogo^no . '^pod.irsko fundirano stacioAiraoio cfonarno -no. ki iahko brez v&ake ikode pokloni urajaiitvu, kar zahteva. Tnji denarni zavodi si; tuđi do4žni dati uradni^tvi« pracnui-T»ko. kakršno imajo njihovi uradniki v ti ruti i ii iiriaveh. Gospodje ai naj sapoinmjo. da Jugoslavija ni kolonija, ki bi jo *me!i Minu i/koriić-ati in izvažati iz nje sadove i'.cla n;wh Tiameščencev. RESOLL'CIJA V re-• jIuctj; /borovalci zahtevajo: sldeci-Tev kolektivne pogodbe (pragmatiko) med Zvc/o bančnih. zavarovalnih, trgovskih in induatrijakih aradnikov Jugoslavije (ob so-detovttoju vsch sindfkainih naineftčenfikih organiTUjajf) \m ▼soai) a»T*fO^aln«caJiu v državi, in atoav maj aprei^eio pmgmatiko m-varovalno Mdruge »<>O«ti©« v Zagrebu, » sprcmcmho, da morajo bit} pavmce ienske-ga osebja tpanačene a «toa%lvi pravicami; pragmatika ttaj obsega onotno poko)ninsko zavarovai||t vseh uradnfkoT in nameščefi-cev vaeh M^arovalnic ▼ drtari; te zabtere sprejmejo Zveza zavarovahik in opraTe vseh zavajovalnic s po*ivom zvezi, itaj se loti po0ii«inj čim piej. najpoznej« ▼ 14 dneh PRITMC NA NAMESCENCE Zborovaaj© je ptadaodnik »akljuČil s po-roćilom o »a Č ti nam dogodku. Sklenjeno je bilo. da ne imenuje »avoda in prizadetega r.ame^čctica. ki je bil odpušcen, ker je zbira 1 med uradniStvom podpisc za strokov-no akcijo. Zborovmlci »o odlo&no obsodili dotiomi zavod m ae sa vzeli za odpiiščenenn unadnika. Medftrckovni odbor t>o poelal na vsa pristojna meata brzojavVe da bo u-rad-aik zope4 anreiet ¥ »iuabo. Cc to posredovanje ne bo pomagalo, bo uradnistvo složno z najoetrejšrmi ukrepi branik) pravice svojega tovariSa. Spomenik pionirju moderne tehnike Svečano ođkritje spomenika iznndtel]it ladijskega vllalcA Josefii Resdn Ljubljana, 22- novembra. V parku pred poslopjem tehnične fakultete je bil vceraj dopoidne s kratko slovea-nostjo odkrit spomenik izumitelj« ladijrfce-ga vijaka Josefa Ressla. Spomenik je postavilo Udruženje ju-goslovenskih inženirjev IO arhitektov, sekcija Ljubi juna. V imenu udruženja je predstavnike oblasti in občin-stvo pozdravil prof. mž. Pehani. Bansko upravo je zastopal načelnik tehničnega od-delka \nz Skabrne. mestno občino župan dr. Adlešič, divizijo general Dril v ne-deijo ob 11. dopoldne v navzo?no>ati Tastop-nAov civilnih in voja^kih oMai»tt»v in ura-dov tor ^1 zastopnik bansikf1 uprave g. Bo-drač 6 poufeiim predavanjem o ohraml>i pred napadi iz araka. Razstava bo &e odpr-ta v tor?k, «redo in četrteik vsak dan oUan*ka or^ra v p^t^k 26. t m. ob 20. v oeJjekem »MaliSfu. Predstava je teren abonmana. V*K>pnico =e rtohijo v knjiga mi Slom^kOT? ti*ovne zadrucro. —e 9a ljađta 18-letni Anton M. in 17-leini Franc L*» ^t^lavr« i? Ijuio-nierukonB »reca, ukradla * po^loput M^slno-I sa oledaliŠia ploivvuiaste odvodne c^.vi v j ekupni doižini 11 metrov in v vrednosti okrog 400 din ter jih potem prodala nekemu prakupievalaii mi 20 din. Polkijft je v mU4o aretinjiU oba ttorilca irr Ju iamiU mmkt-niu aodi^ču. Fatita eU bila i« prsd dneri arelirmia, kar »ta prodaja i. t v Celju i«|e«o, ki \e •umljiveff« izvora. V retrtek «0 oba i»-pustili iz saporm. a. §e isti vefer sta l«fiftiia tatvino na ttodo mestne obiuie. —e Umri« je v soboto na Vmovem tofu • v «taroaii 46 let. v*k>va pa mnnr»kem ao|-stru ta velapcee^tnica sn. Mari i* Leskaw4fcfr> va. —c OU»p:AUetiki IH) (0^). Na Okimpo-vem iffricHhi «0 v nedeljo popoldne Atletiki, !■: so veljali tm favorita, v prvera ^reAan^u ■- Olimpom iagubili dv^ dragoeeoi tofiki, ki i>i ih nujno potrebovali v borbi za drugo me^to na tabeli. Tekma je Wia zelo žrmnna in zanimiva. CHimp je igTal z elanom in je imel boljso krileko vrsto ne t obrambi sta ee krepko uveJiavili ki &t« ue«i»^-•sno čistili. Atletiki so zapeli taikoj v začetku vprizarjati nevarne akcije in r-vem polčasu nekaj več od isTe. njiiiov nai; ^nl p« ni znal spraviti ioge v inre-žo. Po otlmoru ^e je položaj izprecnaaJl. Olimo |e mficA onar-ffično pritiskati, Atletiki pa eo popustili in se vse do konca nieo već mo^li prav majti. V 37. minuti je nastala gneča pred gniom Atletikov. Zorko je bil na roastu in je yl razdulje -0 metrov potresel mnežo. Minuto pozneje so* icvedli Atletiki hitno inkHjo. Žo-go je dobil Junger, ki |e bil tik pred praznim golom Olimpa., toda fcopa »e j» odbila od premce Kliuh napoix]Kn v obeh dirani je ostal rr*zultat neiTprfm-enjan. Soldne določene prijatdl^ke takine meti mariborsko Slavijo in celjsko Jugo&lavijo ni bilo. ker \e Slavija otlpoveJala »voj naetem. | Filip Bizjak | Ljubljana, 22. novrerabra Ko amo pred tremi tedni poroćali o nesreći, ki je za del a na avtomobilski vožnji Bizjakovo rodbino pri Hruševju, pać nihče ni mislil in slutil, da bo imela usodne po-sledice za krznarja g. Filipa Bizjaka. V petek zvečer je namreč v tržaški bolnici podlegel teškim poškodbam. Filip Bizjak si je pri nesreči dvakrat zlo-mil desno nogo in Ćeprav je bila poškodba komplicirana, sprva ni karalo, da bo imela resnejže posledice. Bolnik se je poćutil razmeroma dobro, a pretekli teden se je njegovo stanje nenadno poslabšalo. Nastale so komplikacije v pljučih in morali ?o ga operirati. 2al pa operacije ni prestal in v petek ob 18. je umri. Pokojni Bizjak je bil vzor marljivega, delavnega moža, Id se je iz skromnih po-četkov od preprostega krznaif kega pomoćnika povzpel do uglednega in vodilnega trgovca s krznom in kožuhovino v Ljubljani tako, da je njegovo podietje uživalo slo-ves solidne t\Trdke. Poznala ga Je skoraj vsa Ljubljana, saj je bil izredno simpati-čen in zaradi svojega veđrega značaja po-vsod priljubljen. PoeTe£ali ga bodo zla?ti številni prijatelji lovci. Njegove zemsike ostanke so včeraj ob 11. prepeljaM iz Trsta v Ljubijano v mrtva?ko vežo na Vidovdansko cesto 9, odkoder sra danes popoldne ob 1R. spremimo k vecne-mu počitku na pokopališče pri Sv. Križu. Za pokojnim žnlujejo ga. Pranja, sin Filip ir. hčerka Silva, ki jim ob težki Izgubi do-brega moža in skrbnega očeta izrekamo iskreno sožalje! Zbcrcvanje kovinarjev Ljubljana, 22. novemti»ra V soboto so se zbra*l kovinaiHi, kl &o bili zaposleni v strojnih tovam-aJi. na 4n-fcrmati\Tie3n zborovanju v De^vski zbornici. 2nx>rovajije je vodSl pr«t de>la\Tcem prkppevke za premog. Hkrati za najpovedio pri«rilne po-ravnave izven konkurza je potijetje od»po-vorlaJo slti2Tx> <}elavstw m uTadrtlž»tvu. Da bi delavstvo ne ćakalo preck>lgo na izpla-čilo mezd, la mu jih dolgn^e podjetje, je vložilo na m-estno poglavarstvo proSnj^. naj bi mu mestni socialni urađ ftapla^al kot breaobrestno posojito. kolikor mu đol-Sfuje podjetje, deLavstvo pa bo ođstopilo svoje terrjatv^ sooialueinui unuKi Dane* txxio o tem alck-pali na magistratu. Zastopnik Deiavs*e 25bomice J. Stanko je razložil zborovaloem položa? s pravnoga stali^ča ter jih pomiril, ceS, da zaradi prisilne poravnave. pa tuo!i te priđe &° konkurza, ne morejo izgubiti zasluženih mezd, Pa>č pa bodo morali delavci poskr-beti vse potrebno aa prijavo svojih terja-te\r «>đi*5u. Sklenjeno ie bilo. da bo prijave napisal zaupiužki zbor. ki bo te tini pasloval v mali dvorani zbornice, z vho-clom iz Copove idl«e, kj«r se naj zqrla«R v&\ delavci. ki stanuj^Jo na podro^ju me«t-ne obćine. Nadal>e }p bilo sklemjeafK), da se bo jjtri oglasila delegacija dela/vcev na ban»ki upravi, kjor bo zaprosila za pod-pore najpotrHanejšim in prosila, naj ban s svojim vplivom posreduje, da bo tov-ar-na začela zerpet čim prej obratovati. D*i-nes gredo delaa-ci v tovamiSko ptearno pcđplsat odpoved. Elektrifikacija Dravskega polja Ptuj, 19. novembra Po dolfrih letih. ko je dobil Ptuj električno razsvetljavo, se je seJaj njegovo omrežje razširilo tuđi na bližnje podeželje. V tem pogledu je bila občLna Sv. Vid zelo podjetna. Komaj letos meaeca marca so izdelali nacrte, delo je hitro napredovalo in v četrtek zvečer so te z&Aarele prve električne luči. Priključek na električno omrežje se je izvršil svečano. Iz Ptuja so ?e odpeljali za Zadružno elektrarno njen načelnik dr. Fermevc, član dr. Senćar in ravnatelj Baebler. sca mestno občino župan dr. Remec in podžupeoi CMkl Ivan ter druga člana elektrarne dr, Mrgole in Vindifi. Navzoči so bili tuđi inicijatorji uatanovitve zadružne elektrarne pri Sv. Vidu župnik g\ Ocepek in učitelj K!enovšek. Za. elektrarno Falo se je svečanosti udeležil indL Gregrorčać. Go«te je pozdravil utitelj g. KlenovSek. Zelo ^ranljiv je bi! prlzorček, 1k> je 4 totpn Jožica IlovAek 8 prlmernim nagovorom izrocila načelniku S&adnitn« elelitnkrne v Ptuju ^ Or. ^eimevcu lep *o-pek cvetlic ter vrgla ob tla malo petrolejko kot mnujiienje. d« aeduj iate ni treba ve6, ko je na vaši elektrika. V urojtjlni Uov-Sek )e bila pogostitev goptov. Daljnovođ me odcepi od transformator ja v Ptuju. ki dovaja tok k Sv. Vidu JO 000 voltov, le tu pa je napetost v novo z#ra-jenem tranaformatorju reducirana na 220 oz. 380 voltov. Za elektrifikacijo Sv. Viiia je naJDa tuđi banaka uprava ramim« \ anje in je k stroakom prispevala okoli 90.000.— din. Da pa wt je telja vašc'-nnov rea ure«-ničila, gre velika saaluga Zartrutni elek-trarni v Ptuju in njenemu načelniku g. dr. Fermevcu. kakor akcljskenui cil>orii pri Sv. Vlc!u učitelju KlenovSku in bivSemn Jupniku g. Ocepku, kakor tuđi elektrarni Fala. 2elja vseh pa je, da bi bilo te skormj vse Dravsko polje elektrificirano KOLEDAR l>ane*»: Ponede4Jek, 22. novembra katoil-čani: Cecilija O A N A ft N J E PRIREDIT V I Kino Matica: Antonio Adverso Kinu IdtiaJ: Volkovi žpijonaže Kiuo SJo^a: Potemkin Kino TTnion: Zadnji dnevi Pompej*?v Kino ftiMta: Helena Kino Mtvste: Brat je Marx >Noč v operi* in »Himne ljubazni j Občni zbor SK Pol/a ob 20. v damski sohi kavarne Emona Preduvanje prof. Janka Kumrs »KotVv-je v pretekU>ati ui danos* ob "J0. v mnli filharrnoniciii dvorani. DE2DRNK I. KKARNE Daji^M: Mr, Sušnik. Marijin trg 5, Ku-ralt, Gosposvetska ct-sta 10, Bohinec. ded. Cesta 29. oktobra 31. &?it9€>cl m*tm Postavu je postmj, modru oU nvSpartu.*t-na, to tv nič ne brigci. K:im pa bi tuđi pri-Uli brez postav? Ta bi \*lekel na levo. nni na desno, kukor je že n;tša prvi epu navadu. Eden bi si val, drugi />ara». pa bi nv ;>ri'sli tako nikoli nikumor. Tako nam pa teče žirfjenje pi> postin\šh brez vsukih motenj. S'ič se nam ni treba brinuti in nič b.tti, samo da se ravnunirr po postuvoh. Drugi mislilo za nas, mi pa lepo izpolnfujemo /u>-$ta\*e in Ih>*nu je mirna. Pra\' za prav je velika škvđa. d» imamo se premalo posto\'. Kolikn prekljurij in pr**~ blcmm\ ki jim sicer nikdar ne pridemo d<* koncu, bi bilo rešenih z eno si>mo poteo peresa! »Postava, brute!« bi rekli, pa jezik za zobmi. Kaj bi ne bilo to rts neka) ime nitnega? Vzemimo samo tale primer: I7 nekeni internatu se je pojin'ila Škrhitinku. To nišo mačkine solze škrlatinka je hudo nule/lji-va in zavratnu bolezen z nujusodnejšimi posledicami. Tako piše ja pit kniiilah. iVo-benega dvx)ma ni, da je to i/va resnica. Že v majhni družini utegne biti tu pošast bu-da pokora, kaj sele v \*elikcm internatu! Res da je obolel en %nm otrok, pa kđo vic, če »e ni tjkužiht /j duh din, kat* ri Liie^ok je avtoprevozi) i k IVvk dal v «hramtK> pre'}-šnji prodaU»lki. Vlomilca, ki )2 še iMe nod iz^inil iz Kran ja. ?k> Mrzjieje «»'» Dolpnjske«! pri jeli in so jo m^ral za svnj ifreb clf»!j <'-a^ |K>koriti v jevi. ITod tednom j^ bil iz ieCe izpu^c-cn in so v *r^!o zv>jrer vMeli, ko je « »voiini tovarižem 5el po (iii&fpjskeui kl«n-ru. V CetrteV. avever je Hilo v ?Savo • /or^t vloniljeno. Donin^va se, da *^!a bila vTomilca dva in da «ta se z\^lr »plazila v kl' t, ali pa da t^ta irnela ključ od glavnih vratt kar bi v primeru. d;i je vlomil biv?i hla[»e(% ne bilo nU' t-urla vrata iz iiskarne v pi^arno in oer sta Unli stikala, rta prenMaTa delovn? p!nžoe crk<>>tdvcev [u enemu ukr:i* dla ie iifr'odprto pi;iix>. Tuđi roke sta #\ itt umi-vak. V pisarni &tu viomila v (>ro;l:il pf* >aliie mi«1, kj^r pu ni bilo • le»na. V tr^iovi:if Kta natr>r»i i><>}*iV»ala oni j>ro«iul. iz kat**reixa j# bilo fiponihidi ukradenih B<;vkovi!i 4000 din, prometala poslovno knfiire, ve-ndar den«ria to pot rii bi!o. RaŠ ta oko!"'ina mfv** ^umnio Tia biv?cua nlapra. ki jp vlrmiil »spo ni lađi \n i;a orožjiiki /.p za-ilediii*1^'. Pik- |xi stu v rvki vTečici v pisalni miei dobila n<*kaj denarja, katerega &o plaćali olani Vodnikove dniibe za knjige. Ođprla >to ludi r-^istrirno bla-ijajiio, v kateri sta nafila nekai drr>i.-iia, ki *e je nabral že po ve^e-rnem zakljiiHtu blagajna. SJcupnf> ^ta denarja n-a^la približno za 4.">0 din. PoUrala pa sta prerpj pist*in« ratglfHlnic, Jiali\nih n^T^ in altnim xa fotografije. Po\«K>d eifd \*^e 1 remetila, svetila Ma si pa « (sve«čo. Situfn^ ^korla po\7rr(NiniPtov. !>• je ponovno vlounil bivSi hliu»»f, govori ludi dejstvo, k#»r *> p»sal crro2iln«i |>it*ma I pfejdnji prodaj?!ki. rrko*. da *i bo /U« <^irn T^oi^kal TKl*kc)dnino r-n ?pv1|p in dokuni**ntet katore ie ob prvom vlouiu pvwtil v tiskarnL §tev. 267 »SLOVBlflKf KilOlk km^I* S. iMte im - 9trwm 9 DNEVNE VESTI — Uredba a zavarovaaj« privatnik *a-mecVenc^v. Gospodarsko finančni odbor miri istrov je prelji teden proućeval osnutak uredbe o zavare van ju privatnih najneAotn-cev po vsej državi. OsnuteJc je bU odobren na seji 16. t. m. Uredba določa. da se ra»-širi zakon o zavaravanju privatnih name-ščencev na področje Slovenije in Dalmacije za vso državo. Nameaćenci txxlo plačeva-li V«, delodajalci pa V, prispevkov za zavaravanje. Organizacija savarovanja privatnih nameščencev za vso državo bo po-verjena Pokojninskemu zavodu za privatne nameščence v Ljubljani. Uredba priđe še pre*i ministrski avet in v veljavo naj bi stopila v začetku prihodnjega leta. — legija koroAkih borcev namerava 8 sodelovanjem Zveze Maistrovih borcev, Udruženja ratnih dobrovoljaca boraca za oslobodjenje sjeverniji krajeva kraljevine Jugoslavije v ZagTebu in nekaterih odličnih osebnoati ob 20-letnici zasetibe Celovca in Gospe Svete izdati s alikami opremljeno spominsko knjigo o bojih na severci meji od Podkložtra do madžarske meje. Da ne bi bila snov nezadostno obcielana, je potrebno zbra ti ćim već poUatKov, do ^i vi ja-jev in spominov na to razgibano dobo naše zgrodovine. Zato vabimo vse. ki so se borili ali kakor koli delovali za Koroško, štajersko, Prekmurje in Međimurje, da opišejo svoje delo. boje in doživljaje. Prav-tako kakor daljši. so dobrodošli tuđi kraj-ži sestavki. Žrtvojte v ta namen le nekaj zimskih većerov. Ni vse malenkost, kar morla amatrate za malenkost! Ali ni ©Jira-nitev sporni na na ta prizađevanja bodočim rodovoin naša narotlna dolžnost ? Ah naj zanamci brez potrebe motre tikli to dobo skozi motna ocaJa iiašegra nasprotnika ? — Ker bo zahtevalo urejevanje mnogo čn-su. prosimo, da se tega prepotrebnega deln ?otite čimpvej! NatanćhejSa pojasnila daje glavni odbor Le£iie koroSklh borcev v Ljubljani, Preci Skofijo.18. kamor izvolite poslati tuđi svoj priapevek. -- li driaviiH »liiihc. V vUk> -.kupino sta napredovala policijska etražinka-zvani&iika Anton Koh ili Panijel Ko* pri upravi j»oliei-je v Ljut>ljftm. Imenovan je policijski struž-nik-!>rir>!av*nik Anton fampa aa polici jake<_ra str:i/,niku-&vaiut'iuka pri prodđtoint-itvii m?st-ne polici ip v Mariboru. — Iz banovinske MuiJ>«», V vi.šfc> jJc i*pino «=ta napreank in zvaiiirmfc Kiriolf Prastari pri banovinskim zdrnvi-ii^ir na Golniku -- Iz »Flužbenepa IMa«. K^iribbetti list kr. banske uprave đravsk? banovina St. 93 '/, Jugos!ovenski kurira pra\i, da de-narni zavotli pod zaščito ne izkoriščajo tega kredita pri PAB zato, ker bi morali ta denar porabiti za izplačilo vlog- svojim vla-gateljem. Denarnim zavodom pa bolj kaže izplačevati vlagateljem 2 c/c obresti, pri PAB pa dobivajo 3 ?r obresti za neizkori-ščeni prednjem na račun prve anuitete. — Delegacija železiifckih vpokojencev v i BeogTa-š^inarjev, invalidov. vdov in sirot. Društvo železniških vpokojencev za dravsko banovino v Izubijani zastopa predsednik g. šalamon. — Kongres g^rafičnih delavcev. Včeraj dopoldne je bila v Zagrebu svečana matineja kot uvod v VI. redni kongres Zveze grafičnih delavcev in delavk. Obenem je bila otvorjena razstava grafičnih in knji-goveških dol, na kateri je razstavljeno vse najlepše. kar so izdelali zadnja leta naSi grafični in knjigoveški strokovnjaki. Kongres se je pričel davi. Otvori! ga je predsednik Zveze grafičnih delavcev štefan Belaj. Na dnevnem redu so mnoga važna sta-novska vpf-a$anja zlasti vpraSanj« breaoo-selnosti. * radom Bele#a tova II. etopaje |e odliko^u! podravnatelj rečne i>1otIu» kjalj^vine Jugo-sUviia iflR. Sreten Vukasinovič, z istim r^ dom IV, ertopnje pa ^efa oddeAca r«čne ptov-be Pavle Potraže* in Aleiksander Gajić. — Prv* * muka v planlnah. Dolini je Tfe-raj Vrt> dan ležala nad Ljubljana ui okolico go#U inegla, je drugod sijalo solne?. Sobot-iie vremenske napovedi nišo bile ugodne in za ta fe le malo femučarjev od^lo v planine. A Li go po veiini priSH na svoj račun. Tako nain porofajo, da je bilo vrf smufcarj^v na Mali in Veliki planini. Vreme je bik> lepo in -muka raameroma prav dot ra. zla«*t po* 4oldne, ko je* amnevak Tuđi im Oore*>j-skem, v Kranjski gori ip Planica so se lahk^ *rmidttH. — IlazpiMuia *Uraviii*k4 ^(iižba. Banaka uprava razpie?uje službo zdraviiiiut uradni-ske^a |*ripravnika v banovinski boloici v Slcven i gradcu. I^ošnjf je treba vložiti do 30. t. m. na baoi*ki upravi. — Naši šolniki na 0e»k«»»lova8kein. Na ^tudijskern |W>tovanju po CejŠkoslova^-em ^e muda inpan rneeta šabac Uja Popovič, profesor učiteljica v Sabru Mon^ilo Mohar*o-vić, profesor in instruktOT državne p*^skusn© £ole v Be<^raek-tor ia Beograda Mi lan Radakovi-č in upravnik B^tovih ^ol v Uiitrovu Ferdo Klatik. — Miklavie\ )M>tdra% in>Bv>žič gr3<, dve lirici, priu^enii za miklavžev večer im bo-i'-ičnioo, »ta iz^li v aaložKi ^2vo>nta proeti tantijem in ^laneta 10 din. — Vrline. Vre4i»enska napoved pravi, da bo veoinoma vblačno iu ntecrleno vr-ine. Vt^e-raj je deievalo v Zai^re^Mi. kieo^ratJ«. 5>ard- jevu in Splitu. Najvižja temperatura j? aiia-šaia v ^>lUu 1*3, v ^Koplju 12, v Mariboru i u Sttr«jevu k\ v Zagrebu in Beos;ra'iu 8, v Ljubljani H. Davi je kazal baroiueter v L»iub-ljaoi 7H4.1, tejnjjeratuTa j^ aiiašula 1. — Smrtna nesreća, V soboto svečer se je pripetila na železniški progi pri Z&gre-bu težka. nesreća. Pod vlalt je priSla delavk a Daiica Skober iz Male girice. Vraćala se je zvečer domov in najbrž ni slišala prihaja)očega vlaka. Lokomotiva jo je \t-grla daleč a tira. Dorica se je tako moćno pobila, da je kmalu po prevozu v bolnico umrla. — IVchote ubU prijatelja. V sobo to po- nooi je bil ubdt v Sieeirso-nalno-pravnega odbora. Finančm odbor je pržpraril inod drugim potrocila o odo+>ritvi jx>sroUK> prcjeli iULSlednio pnložbo: Več-krat dobim pošiljko manufakturnega blaga. ki na. seveda na carini ocariiiijo. A vendar se mi zdi poetopek ocarinjevanja niden. Carinik niora namrpt vsako b!aj;o temeljito \*Tfizktrsiti. koliko vo4-ne ali bombaže ot.t-roma drugeija mat^riala je v nfmn in na I^odla^i kemi?ne preizkušnje dolovi visino carine. i>o tu bi bilo vse v redii. hp morem P« razuiiiiti. zakaf mora za tako prrizku^ijo odrezftti kar c*»l kvadratni d^meto-r bla^rn. ko hi labko za?č.ak> m*ka] centimetrov. S tem. da odre^f** fel kvai deoimete-r, je unič?n v vf^ej širini cei kos. ki ga ne iiM>ren> prodati in tako imam pri bali bLaga. 2fi do 40 din £kode. kl \\h ne morem kriti. k»^ = te^a ne morem žvaliti n£i ko4^.umenla. Ali se no hi dalo lo 1k>1| praktično ure-diti? —li Zanimalo ras bo... da Studira drama dva nova komoda in sicer: CVapkovo igTO >B«la hulezonc. ki vzbuj;i na vseh odrih. kjer i? bila doslej vprizorje>na ^enziicio-nalne u^pehft. in Bourdetovo i^ro >Fric-4rae/c i .SvadrovcM*). Dejanje tcjra del^i ^e vrši v Parizu in njegovi okolici, ter najii pokaže '.?ajovanie --rHrovre-v. -Helo holez^n ' js pre-v-edel Kran Alhredit. Fric-frac; pa Ciril Kosmar. —lj Umrli no ▼ Ljubljani od l'J. do 18. t. m KoleSa Fra no, 74 let, poseetnik. Bckutnik Ol-4Jra, 2 dni, hci iuest. delavca, Andres Jo^i7>. 58 let. tajnik sodišoa OUZD, Lukman Ale5. 73 let. dohodarstveni nanoj Mariin. 60 let, za^ebnica, Jankar Autonija roj. Ziherl. 67 let, vpokojenka tob. tov. No~ vinec \trtrija. roj. Pf-čnik. «7 let. za^ehmica. V ljubljanski bolnici umrli: Kramar Pavla 26 let, pletilja, 2igon Marjan, 28 let. tehnik. Jesen ire. Rus Terezi ja. 20 mesecev, hci ko-čaria, 2u^inberk. Rajšter Josip. 50 IM. sla-^fi&»r. Sertković Julka. 4 leta, hči delavca, Vir, oIk*. Dob pri Kamniku, Zemljan Anica. 3 leta, li?! delavca, Kreearjevo pri Kamniski Bi-*trii-i, Kri^Tiik Ivan. S* N»». 'K»e5fnilr. Sv. (>ži>olt. 00?. Zminc pri Akofji Loki. Sever liernardka. 2 l^ti. hci poseelnika, Cesla pri KoČevju, Noč Simon, 48 let, vlako\t>dja tlrž. že4., VabiC MartLn, 56 let, iaw bm& ne^R ravnateiuL —lj ZkTintkTtmfrm v M^MiM« m W jaradi driaiene«« pravnika «aw v Ljubljani DMDa-nja žalostno vest, da je aarmcM nemile U3cx^e premirKiT naS doftgoletni ^lan — tovariš Lipe Bizjak. Potrefe se vrti v in gtwtirnićarjev zakoocev Ča4eft vulgo Vidmarjev. Opozar]aaao otoCtnstvo, da aS te uanotvore og-teda, o oorrStt denij je žsdan dodatek ?i kataiogn. lj IJiibFjunsk; Sokol obveića svoye članstvo, da sta premiriiila njegova dolgo-letna in zvesta č la.ua brata Filip Bizja^ in Albin Prepeluh. Odpoelajiatvo spremilo n« poedeetnji pw>-ti, csstaJo članstvo pa paeivajaao, da ae temu rxJpo&lanstvu pridruži v čim vefcjem številu. PogTeb brata Filipa Biljaka bo danes 22- novttnnbra ob 16. uri iz mrtvar §ke veže nn Vidovdaaxaki cesti, pcugreb brata Albma Prepel^iha pa. tuđi cinnaa. in sic&r ob 15. uri ispred hiAe žafoflti, Dobri-lava ulica (Mlrje) &t. 22. Obleka meščan- ska in snak. Bla^opokngnaOcoana. čcuA«es arpamin! —lj Zamenjana aktovka, V večenum dolenjskem vla^oi je bila anodi aajneajaca aktovka. Pomota naj »e sporoćl tedefonič-no na §t. 21-53. Nase~gleđališč« DRAMA Začetek ob 20. uri Ponedeljek, 22. novembra; Voael. Red B. Torek, 23. novembra: zaprto. Sreda, 24. novembra: Tarolkinova smrt. Red Sreda. četrtek, 25. novembra: Peaem 9 ceate. Red Cetrtek. PeteJc, 26. novembra: z&prfco. • OPERA Zaćetek 06 20. nri Ponedeljek, 22. novembra: saprto. Torek. 33. novembra: Gorenjski slavCek. Premierski abosma. Sreda, 24. novembra: zaprto. Cetrtek. 25. novembra: Anćk*. Opereta. Premiera. PremlenCki artonma Petek, 26. novembra: (Gostovanj« v Celju: Seviljaki brivec). • KrHtna predstava, nove ikrren*lr«i operete »Ančkac, ki ata Jo »e»tavfla Sainec in Dobeic, dva mlada slušatelja nafte nnlver-ze, in za katero je napravu scenski na£rt mž. SaSa Sedlar, bo v Ćetrtek 26. t. m. Dejanje se godi v naAfh krajih in je zelo aa-bavno, veliko vlogo igra strmtoflfeml balon, ki pristane tekom dejanja, RedUjo oporot* ima prof. Šest. Gostovanje »Sinje ptice« pod TodPtroai ravnatelja Jakob* Jalnoga. V aoboto 27. t. m. bo gostovala grledaliSka »kupina >Si-nje ptice * v naii operi. Po dmljiiin odmoru prihaja xopet k nam znamenit priljubljeni ansambl Sinje ptice, ki Je do sed&j priredil okrog pet tlsoč go«tovanj v 470 svetovnih mestlK, kjer je imel povaod velik uspeh, kot najboljie gledalifike vedre umetnosti. Umetnitki kabare »Sinja ptica< prinada z velikim ansamblom popolnoma nov senzacionalni program. Konferender v nemSkem jeziku gosp. Niko EJckert, v fran-coskem gosp. Marcel Benard. Podrotnejii program objavimo prihodnjlč. MTLOMSBTA i — Oče, ali nosijo aBmorci hlao«? i - Kje neki, zainoaei noaijo samo pstso- : ve. aaj sem ti po-kazal to na razstatvi. ; — Zakaj si pa torej vr^rel v naftrtratoik .hlafcii gumb. ko je tišti gfoapod na »esfa- vi nabiral miloda-e ?a zaanorce? : -------------------- - !■ II - ■ M ■ _ „ _____________i_______________ Novo pređelani Foersterj«v »Goreniski daračcfc« Na^^I pepnlTma šmmmiin »pera |* f ela ▼ m*r\ FoOdcrH ia Vldrnarferl predelavl zelo totsten oflpdi muJbljMka, 22. novenibra Mirko PoliC kot Alađateftj in Joelp VW-mar kot Ubretiat sta. se z vzg^.edno tru-dolJuisnoBtJo lotlla rtf^^^^^^Tio in umetol-đtop selo važne %i pra*v tako težke nalosre: urtTvariti domaCo operno umetnino. ki bi bila v vokalneni, iastninitntalnein in trtc-stovnem pogledu arhitefctoruafco im tetmii-no tako dognana, da bi bila zre-la tuđi za izvoz in ne le uporabna, za Uaj°^ delama F*oersterje\-v gl««bo iz neoBO&niii to&k prvotne operne partiture in iz drugih Foersterjevih skladb zia^ti iz Vodnikovegra \enca, "Lir besedilo oeironia ilejauje in o^ebe l~-breta I^uize PN»)»toove in grnamiela Ztingla. Izpreaaaembe 90 j-es-nićjao žalo teameljite Ln koreziitč tftr j^ Po- lič-Vidmanevo ti^lo v re&niri oerroniiu). Od sjvoje prve vpriaoritvo aprila 1. 1872 ilortej je bil »Oorenjski slavO-eikf i^>re:iie-nj«i Ln preeela. ncri'ixn teicstorn tn noviin d©>anjea» Jo»- Vicimarja. TeJccm «56 l«st se 3$ \xnbOA opereta v dveh derjamjth lsopre-meeila y brt^no komi^oo opero v treh oct- d«fflciji in amo jo v soibato prvi^ sli&aii ia videdi kot ljudaico of>«ro v trefa dee, ^e Tme-rcm kratke, preqn-oote Ln «>dek>\-an^u v»ega. agobja to prtidpevajD-6egs. ortceflCra ter - noat Je r^^*ni tnate) nor^g*. >Oorenr)Hke-gu 5la\-čicaK Opema uprwvra aa đlm lepAo vprtaoriC^v nade^ra deda ni Stt^itta n*tl z garo>ax*)o niti z dekomuMjBKnl ter je poatavfia na ođer dkoraj vee svoj af«ra.t. Tako je *eia *«*r-ta, Po*K^-Vi<%naTJeva pr«ad«rn Aat. Foer-aterjevesra 'fllavCIea^, ld ie je v otoiBiri dt>gajanja ui&lo«Ve tegubfl, v aoboto r^a, tQa.VDOŠ&ti prwtotanri na 6am pnKJtnegu arvtorja z^lo čarteri, z n p>r»* meAćena. iz R^e trfiteljiia. Koeuvan Ida, u&Lalj Krik^Jiik Avgust iz A4K1Č v Biv#-ee, učiteljica Ce«.le A mali ja iz Pristave v Ijjatoiiier. T*kk*> so tetiaj na^ Sole debile TKKpGt U\e novi iirinj moči, a t*srn pa >■• v si\azu ^e vodbo nad 25 uiteiih m+«t n*jaa-s--dCffUll. — - l'čUt'ljgk* sk-J» in *lwrtn-aHir. Uprav. ni. nađm>rni in g\ifi^XKtrt.r3ki odSxnr uO-telj-s*keg«. -ejo v ćdtrU»k. 25. t. m. ^»i> 14 v Vu^-ji v.Lsi. Dobrodošli au ludi t»ke hranilnico v MaiiSki Sot>oCi 2 vloj,i> 83 (XX* din, <^K'^ hraoitni kujlika Hramluioe v Ra*»aneiti z vlogo na*l 52.OOO, ds^jgx> knfitioo pm. z vlogo 7.700 e bilo tikri rmfi iiieiiic iii zadoižnic, arebnui Z«pna um, pe-rilo in posteljna c*tejn. t*til»leir trpi oitrojr iaf».OOO dm AdccKle. — Na ftOtlišču *e Je treba dotetojrH* vecUL Martin P»tarfc. nit^ar o-l S\. Jiirlju «•► pivnici, >e lmt\ prwl tim-vi oprav4:i n*i *>-•ličini v Ooruji Kad^«>ui. Kjer &q je za^o-v»r^aJ Ludi radi iaij«o>t varno^tnih «r?* nov. Takoj po pritVt^u ra^pirave je *a^ol gr očiti nvuiim prif*m in rfOtrnBkn. Podt^r svoje kazni 4i' Ja i xa.i»iwa jo d<«4»il &* 7 dni ii iscrpi i n#ke^a ««fwva m \SO din £iot<*» rV» 4a 2* je morala osvvjtniAka |»atni!^ Hkle«>e-ncea odvesti v nodue tA|iore v Ljtitomer. — Poiar. NedavTM> je ▼ fccp??r*Tvl*i do tal v^rika hifm r vgč'jo količino «t»na in slame /Cfro>r«»H ^o tmti f«rwr»r» T^intnifa trpi obrtttno *kodo. Doffnano je, da «o 2201 etiH {-•ožaj- otroc4. Neiaprosna u soda nam j> iztrgala te življenja na&ega »rfrno Ijubljenega, dobrega Boproga, oćeta, strica in svaka, gospoda Filipa Bizjaka trgovea s kožnho\ino fai posestnlka ki je na poeledicah avtomobilake neareče v petek, IP. novembra, ob 18. uri v tržaški bolnici dotrpel. Truplo nepozabnega pokojnika smo prepeijali v Ljubijaco in ga danes ob 16. uri spremimo k većnemu poćitku iz mrtvadke veže na Vidovdanski cesti na pokopališče K Sv. Križu. TRST, VIPAVA, LJUBLJANA, 20. novembra 1937. FBANJA roj. DOLE^sC, soproga; FILIP, sin; SDL.VA, hcVrka; rodbine DOLENC, KBHN£ in PIZENTL MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Pr©klici, izjave beeeda Dto 1.—, davek posebej. Zci pismene odgovore g-lede malih oglasov je treba priložiti znamko — Popustov za male oglase ne priznamo. Sveže oajfinejde norveško Hb|e olje U lekarae dr. Picrolija v Ljubljani se priporoča bledlm ln sla-botnim osebam i SHHHMHhBBb PRILIKA u^odnega nakupa Irentkttov. hnbertvsoT. obleke. periU itd. PRESKfiR 9^. Petra cesta 14. Beseda 50 par, davek poaebej. Najmanjii znesek S Din FlZOU LEĆO. lušcenl grah, mak, orebova jederca in krompir nudi naj-ceneje Sever & Komp., Ljubljana, Gospoevetska cesta 5. • 2655 KBOBfPDI prvomtni knikt naprodaj v sUacUđeu: ABC, Ljubljana, Medvedova c. 8, telefon 24.44 (poleg Gorenjskejja kolodvora) 2706 VAJBOU*! TRBOVEUSKI ^C orei pnUin, ^^ KOKJ5. SUHA DRVA I. POGACNIK Boborloeva 5 — lelefoo 20—flii ________________24 L OREHOVA JEDRCA in ovetHcnl med nudi najceoeje i. MENART, Domžale. 59L Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjsi zneaek 5 Din Mr/ARSKFOA POMOĆNIKA za pohi^tro rabim za takoj. S. Bitenc, miaar. Gosposka 10. 2711 2 raznašalca kolesarja za vodniatski. trnovaki in viški okraf takoj sprejme uprava rHlovenakegm Naroda«. lx-klječno kolesarji naj %e javijo v «rw!c», dne 24. t. ra. od 1. do ?. ure popoldtte v piicarni uprave »Hlo-▼*enikega Naroda«. Makulaturni papii pr oda oprava „Slovmskega Naro^la44 Lfrblfaita, Raanjeva oUca štov. $ Stran 4 »SLOViNSll narod«. ^ift»h, n. ii>«in aw, _________Stcv. 267 V obrambo človeških oravic Ljubljana, 22. novembra ZalostBo in anačilno za nade razmere in Cas je, da revni ljuđje nišo zaš&teoi tuđi moralno, ne le soeialno; osnovne ćk>ve§ke pravice sme pri nas maraiktio teptati brea-obzirno nekaanovaa. Pri nas ne debije no-b^no društvo, kl bi dčitilo temeljne ćlo-većke pravice (n. pr. »L* Hg^e des Droita d« l'Hofrune*). Sato se pa£ dog^aja — za kar j.o zrjiimiv primer prispevek v našem listu v rubriki »Izpod sita; v sobo-to — da nekaten blatijo bedue Uuđi, ki se ne mcrejo braniti, javno v Casopisju. Dolien sem odgovoriti na. direktne in indirektne oćitke. da revna zakonca iz bara karskega naselja v Meatnem logn ni-irata pravice do zaolombe v javnosti in časopisju, Ceš, da ni v Ljubljani dobro-deineg-a tžrudtva, ki bi jima 4e n-e dalo podpoie, da alikata svojo beđo vsftjfrv© in i izvestnim namenam in da nis»ta nada državljana. HKrati pa moram proteatirati, da me pisec indirektno dolži zavajan^a javnosti — protestirati v svojem m v itne-nu tovarišev novinarjev, ki 90 prav tako prizadeti, ker moj ćlanek po novinarskom običaju ni bil podpisan. članka »Nr*. ljubljanskom dnu« rdsern napisa] zato. da bi iipodbujal usmi ljenje tfiuti, naj obdarujejo reveža. temvec pređ-vsem po svoji poklicni dolžno&ti kot reporter, ki se mora zanimati za vse zna-čilne javne pojave. Za vse. kar 9etm napisa!. prevza.'nem odgovornost in ob tej pri-lLki vztrajaTfi pri trđitvi, da opis bede za- koncev iz koli&arskega naselja ni preti-nm ter da ustrcvi resrnčnos-ti. Tako zva- no Sibirijo pozn^un od njenega nastanka vsaj tako dobro kakor zastopniki katere-gakoli dobrodelnega društva. V barakab sem pa b'l nedvomno že veckrat kakor pos>amezni zastopniki dobrodelnih družtev V ?obotc oblatena zakona poznam že od Časov, Ko še ni bilo naseibine Sibirije-Njuno življenje spremljajn že deoetletje. V rokah imam zanimive dokumente, ki bi bili marsikomu neprijetni. Ce nesrečna ćloveka prosita — in oe- prav tu u i prejemata — podpore pri dobrohotnih društvih to ni greb in ne njuna sramota. Sramota pade na ljudi, ki 90 preprečili, da bi sn pridobila naSe državljanstvo. Ce slikata svc;jo bedo s^ovorno, jirra tuđi tega ne amemo šteti v zlo, saj trpita dovolj že desetletja, trpita ta^'o, da noben opis ni dovolj zgovoren. Trpita te-lesno in duševno. Godi se jima vnebovpi- jo£a krivica. Kl juto »zelo vidnemu načinu sHknnja bede«, kakor jima nekdo očita v aoboto, se jima doslej ni posrećilo fcsko-pati se iz najgloblje, črae revSfeine in ne najti zaslombe pri ljndeh. ki bi jima lah-ko preakrbeii državljanstvo. Gospoda, vstopite vendar v njuno baraka! Nobene-ga drugega »vkJnega« razkazovanja bereje — čeprav je bil že irsvaJid — kot par*-■tovoijec *?a O3vob^ditev Koro^ke; oddel-ku Ibdijanov je pii drugi priliki po pr©-Tiatu v Ltriji iz^r^al na^o zastavo; po-soeje je V.ot uslužbenec Narodnega gle-d&ti&6a v nevamosti za lastno £iučenje preiprečil p< žar v frledaJiSČu. Zarcjdi tega je začel bnihati kri. Odkril }e nezakonite ma.niT>i-!acije v gledalištu ter prefjrečil nadalje e tatvine in korupcijo. Zato pa mora trpati. >Ji ^Jugoslovan^, a je S33ove-ncp. Idrijčan. Marsikomu bi bilo neprij«t-t^o v-nraSajije, kaj je počel, ko se je naš trpin bojeva 1 za Koroško. maraikotmi, ki se zdaj sklicu^e na svo-'e jug^oslov^en- 5»t\'O. Gospoda, le podpiraite avoje Jugoatove-ne, da jtm re bo treba dan za dnem na- skakovati oocialnega urada! r*o<*mrajte jiij; njihovo bedo dovolj po^naan in ne bom ugotavljal. koliko z^ležejo \Ta5e podpore. Tođa, će imate že vsaj trohico vesti, ne kradi te časti ljudean, ne blatite jlh — saj nimajo več nieesar drmgeg^.! Ne bo v*m škodovalo in tuđi vašim Jugoaloveoojn ne, će bosta nesrečna zakonca dobila od ko-grarkoli darilo in prepričani ste lanko, da ne bosta zapila mik>š^ine, da pa bosta hvaležna tuđi vam, 6e jinna vaaj ne boate streg-li po življenju in 6psti. V njoniem imenu se zahvaljujem vsem, ki so pravilno razuanedi reportažo o bedi v Meatnem lo-gu m ki so tudl o<*prtth rok pokazaifi, da nimajo socialnegs. čuta samo na ^ziku. Bili so sicer redki, toda njih dejanja ne bodo utrpela nki kljub sobotnemu napadu. Zđaj pa, grospoda. udrilinite se po meni! Izpoartaljam vam po vsem nezadčiten svojo kožo pristno jugx>s!oveaskeg^a porekla. FT. Stofcan Preizkušnja trenutne sreće Kakšen recept priporočata v ta namen dva asneriSka psihologa Ne fjre za celotno življenjsko fer&ro, teni-V3Č za trenutke zjutraj in zvecer, za pone-deljke in po radostnih doiivetiih, ko znamo biti ra^posajeni in razigrani tneter od zemlje ali pa kieli in zariti v krtovo luknjo me-ter pod zemljo. Ali hoćete ^tevilcno spoznati, na kak^ni btopnji med najvecjo razigra-nostjo in največjo potrtostjo stojite v takeni trenutku? Ce U veljal reciuvo najradostnej-ši trenutek za +5 in najtezji za —5, ali ho<*ete vedeti da-li je zdaj -f 2 ali —3. Ame-riška psihologa W. BousfieM H. barry s Tuftovega kolegija uajn povesta, kako Lahko to đtorinio. Fotreben nam je samo dober pri-jatelj. da zabelfži, kar nm povemo in že lahko žarnenio. Začnemo mu praviti vse mogoče stvari, ki jih diijtitramo v življenju za prijetne- Na-štajemo mu iih oim več. potem pa našteje-mo vkie, Uar nam ^reni življenje, vse ne-prijetnosti, bitnosti, kriro in t-ž-iv^. Pol i rupo minuto mu nažtevamo vse prijetno, ;>ol-drugo minuto pa vse neprijetno. Potem ;.^a to ponovimo in vs^. kar smo poveJali že dvakrat v te* ali oni »kuivini. 6- crta. To j*onovimo tretijv- in zo:>et se crta, kar «»e i>onavlja. Tako gre to n:ič.tevanje in crtanje naprej. dokler ni opravljeno dvanajst-krat. Potem pa lahko že sami vzamenio v roKP ^vinčnik in papir t r t>eštejemo vse pri »etno in rrinierjanio to z neprijetnim. Štojemo p;i samo 'isto, kar se ponavlja. Tako ilobiino nizmerje, ki je glede na radost-no polovico tKKlisi Dozittvno ali negativno. Pot^m je človt-k v danem trenutku v bistvu dobre ali cslahe volje. C-e nT^zkuoimo to na sobi v razlicnem :\izpoloženju. dobimo iz THjedinih raziiioru ste mileno &kalo in v njenih mojah se riblja naše celotno razpolože-nje. številke nam povedo, ali ^nio v bistvu crnouledi ali vrtoglavi. Atiipnika i^iholoua na ste vat a nekaj praktičnih priinerov- Ko sta preizkuSala optiinističneiia i 11 veseloga človeka, ja na-T>ieal ni radostni strani: jahati, hoditi aa ( izj»rehoremeniti dana.^nji dan v jair-šnji in dobiti pismo z drugoga konca sveta. Med neradostnLmi je pa naštel zobobol, proklete motnje v radiu, dek* že daaes zvečer, pospravlianje v kuhinji, prazen že^>, vecerno žolo, nob^nega hencina v avtomo-bihi, dekletovo odsotnoet, naloge v angle-sčini, obed brez mesa, izdiranje zoba, snaženje avtomobdla, popravljanje zavore, dol-gočasen program v radiu, bebastega t. In fako so se vrstili \edno novi primeri. Ne smemo misliti, da je bila dom i šiju ja v teh dveh primerih skromna. V poldrugi minuti se dp da poved&ti mnogo več, če mora ck>vek hitro naštevati prijetne in netMijet-ne stvari. MNOGO UR IMA — Ali ima tiufl tvoj papa doma tri ure kakor moj? — Kaj tri, moj jih je dobil oni dan oaenninStirideeert. 10 zapovedi za šofer)« Urađen preromik, ki ima doifpolMm »-kustra s svoji mi vozili, nam po*ilja ▼ objavo %eb deset zaporedi z Željo, nftj bi jib imel vmak ^ofer in moiorikl«t stalno v aponiiin. Poeoste nesrefe «0 glaeen opomin. a vend&r nanje ie po par dnen poza bi jamo tn n**-mo razmili jati o vzrokih. Pomni! 1. Kadar ftedU ia r*la»«m. a* misli ■* Ijnbifo dama? TT«ia Ijnbira \p r»^ Te4a» T najb^jiem »ta*j», k*r U t*daj laik« »«ak treaatek ra^«n«i ■aaj«! Pre^M kr#««4 na p^, dobro ]• pre fflei ii prtiikatt iieer p#«UTljni sebe in »•pvtnike t ■erani«(»t! 9. Na kriiiiftk, vlasti i? v mestn, sadriaj t tolik« vosilo. da »i nj*a;ov ab<*olmea ft«-spvdar in pasi na desnefa koUgo-t^toTOta Hl Daj ma ob prehiievanjn prednost! 0« bi sa OTinkih pazil vsakdn le na desno t>iwr, providno voiil in of hupal pr^tirano. bi od-podla marsikatera nez^oila. 10. č^vaj se alkohola in opravljaj krmi U troaon! Tndi eigareta med voinjo ti postane labka isodna. Drii se strofo in Tebtoo eeet-no policijskih predptsoT! Postani la ostani član Vodnikove družbe! Pol leta na ledeni gori Ledeno goro x roskimi razisfcoralci }e »ancio n Grdn- landiH Danes je minilo pol leta, odkar je Smid-tova polarna ekspedicija s Papaninom, Krenkelom, Sirševim in Fedorovim sretno prlapela z letali na ledeno goro pri sever- nem tečajn. Stirje ruski raa3kovalci. ki so oetali na nji, so ves ćas zbirali zanimive rsnajistvene podatke. Njihovo delo je tem zanimivejše in važnejSe, ker se je ledena gora neprestano premikala. O1 severne^ra teftaja jo je zane*lo v šestih mesecili v neposredno blizino Grbnlandije. Radiotele-grafist stanice Sevemi tečaj Krenkel je posla.1 v soooto v Mcskvo naslednje poro-čilo: ^Ce želite preživeti 2 nann iubilejni dan naSega polletnega bivanja na 'edeni g-ori, . m sporočamo točne naSo leg-o. Sledite ix,ijprcj vzhodni obali Gronlandije, potem pa krenite naravnost na led in poidite približno 200 km po ledeni pustinji. Tpko priđete do nas. Po naSem zadnjem merjenin smo na 83° 38* severne širine m na 3* 35' zapadne đolžine.« Rusom na ledeni gon se godi dobro. Ved-no so zidane volje. Ceprav je bilo 2e dvakrat izdano povelje, nai prinravijo letalci letala. da krenoio no posadko ptanice Se-verni tećaj. če bi morski tok zanesel ledeno goro v toplejše južne vode. Pač pa ni skoraj nobeneg* upanja y*fi, da bi resili Levanevskega., ki je i2£fbifl IX. avgnsta nekje za, sev^rnim tečajem. Vm kaže, da ne bodo izkoristUi polarne polno- ći, ki je že nastala in ki »o jo smatrali j za najprikladnejšo za. nove polete nmd po-j lamimi kraji. Tri letala ekspedicije Gu-hnovskegra, ki je Ifkal Levanevskega, »o obuvala na pustem otofilcu Zemlje Franca Jožefa. ćuhnovski sam pa fiaJca, v TUiem zalivu. "* *j*«i#i Z ameriSke strani de'a zadnje portaiae polarni raziskovalec sir Hubert WlDctna1. Mjegrova jx>sadkn je irr.oia 3 seboj zlvO sa tri mesece. Z izku?en!n a lrtalcrma Kenyo-non? m Cheasmnr. m ir Ml krenil Wilkins proti S6\'eru v Eiimont, kamor je prfletel 13. novembra. Toda tam mora šakati, da zamrznojo Karid^ka jezera. Pripravljen je ' pa krcniti na pet takoj, kajti p^lna luna, ! ki bi znatno olajšala i.-'kanje Levanev?l?epa sredi polarne noći. bo trajala samo do 28. novembra. Toda Wilk!ns ki je že letal nad polarnimi kraji letos in leta 1927. je izku-Šen tuđi v nosnih polet ih Leta 1927 se je srečno spustil na nočnem j>oletu na ledeno goro. Zdaj ima novo letalo. prflag-odeno poletom v Arktidi tuđi ponoći. James Ramsay Macdonald Proti koncu svoie«a živlienia ie bil ie smešna fitnira V knjigl Johna GutttlieTJa >Evropa, ka-kršna je* je tndi neskaj besed o poko^ieim aagle&kem potttOcu Macdonaldii. Jaznes Rainflay MacDosisM, U'orec m grobar an-gK^ke deten^ske stracke, ničvroden ah" he-noifren, kadeor vaja drago, je bil rojen na Skotsckem leta 1866 in njegovo poreklo je mračno. V njegovi karijeri je bilo peiho-loSkega pomena to, stiifto za bečio svojih otroSkan let. Philip SnovrcLen pranri, da 3e je MavDonaAd, ko je poetnl predsednik narodne vlade, zadovoljno naamciinil, teš, ^rtri me bo hoteža vaa-ka vojpvodtoja, v Ijooćobu poijuiđCl. S tom je pa nAvseoajCkije samo zoravnal račune za svojo grrenđco in nesrečno mladost. Macdon^u s svojo hoerko pred odbodom na potovanje, na katerem je umri dolo na škotskom je zapuatil MacDo-naJd, kx> mu je bilo 14 let, ker je moral akrbeti za vsakdanji fcnih. Brez belića je pri^ei v London in đobil ie sluibo v Delti trgovini, kjer je zaslužil koemaj toliko, da se je skromno pa^eaavijal. Pocofti je študi-ral naravoeVovje to narodno gcepodaratvo, j čez dan je pa tirto **tal. 3. av^usta 1914 j je nadel v »e*d rnioi in od-loftaio odkloEil vojno KazaJo je, da je s tem uaaićil stvojo politično karijero. Zagrizeni konservativci, kakor je Lady Houstmn, de aOaj poo»UslcujeJo v »Seturday Re-wiew<; z naaieučko in zandčevaajem socia-liatiĆni mauifec*., ki ye na njem med prvi-rai podptean tuđi MacT^iiaM tn 3 kate-rtm ae zahteva podpirajntie ruake revolucije v lete 1917. Mađ vojno je grozila posad&^ neke an-gleSke ladje, da bo začela raje Ftnr.»V:ati, nego da bi prepeljala 22LgTizenega. pacifista na mirovni kooifres v Strvckholmu. MacDonsada je morala vzeti pod zaščito policija. V tem čaoa je obinllo Max:Donal-đa Sirbet jedro aociaJistitne stranke. Zh humor ni imel mnogo smisla. B£l je mož oćDot&jh. aeiitev, polm Scotake meg-le in vi-harja^ z moćno otopfaiiiin pogledom ua svoje tovartte. Siahterval je sioe v pnvi vrati apodtovvtnje, toda s avojo trrno in in-dJvki>ift.Ti7anom ni mo^el vzbu lastne osobe. 2eaa, ki jo je imei zelo rad, mu * umrla leta 1911. Po njeni amrti ^e je eu-tH straAno osamljaneg^a. Njegov povratak v e>-govi karteri, zlasti ko je postal piedsed-nik narodne vlade. Vodja neodvisne deiav-ske stranke Tinamie Maxton je nekoć vprašal v apodnji zbornici, £ii je MacDo-naM fddenil zapustiti Rdeć-i prapor rn sri bnbrati nameđtu njega I»ndonderry Air (Iraka peeeon > ? MacDcnald je bil že po-stal anešna figura. Leta 1929 je bajo med vožnjo v Ameriko po radiu vpr?£:il v Lon- |mt kAUDO flMtfat> Batđ ^3iffO# aWC pri godlBBttttt nainlBtzalcI pywrt»**rmnikt ko &%. bođo t JLU*Br*a «v«AaxK> afMejeiiMtK. Au-gtoškjo aunanje mini»tn»tvo ae je balo, da bi »+^wiii »topiti u« afnerttka tla v k>v-»kcan klo* pn-^■^^^wi. "ZaJuz mo mu tuđi po radiu odgoro-rfM, dk b4 bfl* cilinder ui žaket na>primer* oejfta. Nobelov nagrajenec za mir V eetrtek je bila v Oslu prisojena leio»-nja nagrrada za mir lordu Robertu Cecilu Lord Cecil of Chelwodd se je rodi! 1. 186* kot tretji ain m&rkize Saliaburvja; pnpa*ia. eni najodliČnejSih angl«*ih aristokratskih rodbin. V parlament je stopil pi vič 1. 1906. K3jub svojim velikim sposobnost im je igr^l ▼ parlamentu in vladi le podrejeno vlogo. Miniater je b41 m«d rojno od 1. 1916—1918. Po vojni m j€ 1 veliko delavnoiitjo povsem posvetil mirovnemu delu in organizaciji £>rtiatvm narodom. 36e med p^rijDto konfe-meo je bil eden MjvpiivnejAih tvorcev fmevakega pakta, pvmj* je pa ostaJo njegovo ime aeraadružno ivezano 2 tenev- ako orpanl7»djo ter propa£anck> njenih a»-tol atestl ▼ AnelJL L. 1923 je aedanji nagraj^nec za mir tuđi vneto in z velikim uspehom propagiral sa ideje E>ru3tva narodov v Ameriki. Nagrada iz VVilsonove ustanove, ki je b la po-deljena lord« Robertu Cecihi 1. 1924. je prvo več je priznanje njegovemu delu za mir. — Lord Cecil je predsednik Svetovne-g^a zbora za mir (Rassemblement TTnivex-sel pou: la Paix). Iz Kranj^ — I.fp ve^er Ljudske uiiiver/e. V gimnazijski teiova«.inici jo na povabilo Kranjske Ljudske univerze piea.;val v ćetrtek zvečer znani ljubljanski foto-amater g- Karlo Kocjančić o umetni fotografiji. Predavanje je vzbudilo toliko zanimanju n je bilo tako kpo obiskano, da je bil g. preda vate! j prav prijetno presenećen. To je bil eden najlepših in n:.jk-VJ prisrčnih večerov Ljudske univerze. Na 2U\jhen. Šaljiv naćin j<* g. Kocjančič opi*al pr bliino 120 tiiapozi-tivov v nava.nih m im ravnih barvah in. sluišal na pod>ag. pi turajanepa materijala uvesti gltdalce v 1 ajv: ž:iejt>a {odiočja 10-tograiije, tako pokrajinske kakor portreTne in pokazal je važno delo foto-amaterjev v* tujsko-prometni propagandi 'n domovi-nozrutnstvu. Ta uspeh na je dose?.en le, čr se bavimo sistem.'tićno z otkrivanjem le-pot in značilnom (iomačih krajev. Preda-vatelj je bil povbljen. da z: gimruizi jo priredi specijalno-preJavanje. pa tuđi v Ljudski univerzi bo ae predaval in prftU-vajal prav izbrano :?erjo totcgr.itij. Zlat&i toplo je vplival na kranjske foto-amaterje. katerih je v Kranju dovolj, naj 3" zboro in orgranizirajo v svojem klubu Združeni bi lahko zbrali lepo število slik in priredili v Kranju posebno razstavo, kot so jih priredili dosti manjši kraji. Občinstvo je bilo s predavanjem prav zadovol ino. — ProgTam kranjskrg^a ffle raii^ii. G!e-dališki oder »Naio.ne čitainice-s priredi v i sredo 24. in nedeljo 28. t. m. znano veselo-I igrro: »Trije vaški svetniki«, katero bodo j igrali priznani kranjski komiki gg.: Hleb*. ReS M. in.Vajt. Zabave in smeha bo veft kot dovolj Dne 1. decembra pa bo premijera druge operete v letonji sezoni: >Po-sem liubezni«, katere avtor ;e dirigent 1?. Raha £e preti Boži^em, če bo !:ak lerrrin prost, ali pa takoj po prnsnikih ae bo vpri-zorila lepa Klabunr^ona umetnina: *Praz-nik cvetočih češenj . Vsa ta nn.3tots dela oder sedaj pridno Studira, da bo v vsch ozirih zadovoljil kranjsl:o občinstvo. PRED SODI^EM — Da vas le sram ni, da že w>pet stojite pred sejiš^am! — Ne smetr pozabiti. j;os-po i sodnik, da ne stojim pred vam: po ^&ini volji. RUI.t tREMOST 4 Svet v razvaliti uh ššS= - :•■_:.- _ ~" '■"'■""' ■"'' ------ -'—"~-Pustolov!iki roman Tu, sredi gozda, so spali vsi v okrogli ograji, čez katero so lahko ob dežju in viharju potegnili plahte. Jean jr s^cer menil, da bi niti to ne bilo potrebno, toda ;..-* stava je postava, je govoril, pa čeprav je od več Pred etiinim vhodom sta stala vso noč na straži dva paznika. Trikrat ponuči se je menja-vala straža, ki je imela strogo povelje streljati, čim bi opazila med kaznenci le najmanjše sumljivo pre-mLkanje Kaznencem je bilo to najbrž znano. Za vsako sumljivo kretnjo, za vsak odpor, po-skus pobega ali ćelo upora, jim je pretil edini odgovor: krogla. Jean je navadno sam vsak večer pregledal pred drugo izmenjavo straže verige ter ograjo zunaj in znotraj. sele ko se je prepričal, da je vse v najlep-šem redu, je legel k počitku, pusteč svojih šest mol po dva in dva na straži. Marsikateremu kaznencu so bile noČi strašne, saj se je prebujal v njih po napornem đelu čez dan duh k težkim mislim. Telo, čeprav izmučeno in izčrpa-no, je kljubovalo spancu, Široko odprte oči so za* man zrle v praznino, hrepeneC po počitku. Po glavi so pa rojili tisočeri prividi, obup, Žalost in srd... 2olti Jean o vsem tem ni ničesar vedel. On se ni zmenil za vzdihe, ki so zdaj pa zdaj dosegli tuđi njegovo uho, nikoli se ni vprašal, ali ta uboga bit-ja, ki jih je stražil kot divjo zver, sploh kaj čuti-jo ali trpe. Kdo bi pa toliko skrbel za »številke«, saj je že itak dovolj dela in sitnosti z njimi, pa bi še vpraševal, zakaj ne spe in zakaj tako vzdihujejo. Zato je pa tem budneje pazil na svoje podrejene. ki jim v službi ni odpustil niti najmanjšega prekr-ška. Sicer so pa sami dobro poznali njegovo zlobo in trdosrčnost. Zato so pazili, da mu nišo dali povoda za očitke, pri katerih Jean ni tehtal besed, pa naj je šio za kogarkoli. Stražmojstrov pregovor se je glasil, da mora za-dostovati njegov pogled, da vsi vedo, kaj hoče. Tako je tuđi »vzgajal« ne samo zaupane mu kaznence, temveč tuđi zaupane mu paznike. Noben paznik ni bil vesel, če je bil dodeljen njemu. To pot je bil pa z vsemi še dokaj zadovoljen Zadovoljen je bil ćelo z najmlajšim. njemu dodelje-nim Pitoletom, čeprav je bil to še zelenec. kajti kaza! ni samo dobre volje in vneme v službi, temveč tuđi vsakemu pravemu pazniku toli potrebno oprez nost. Skratka, Pitolet se je tako dobro lzkazal že prve dni svoje službeT da je vzbujal v Jeanovem srcu najboljše nađe. Edine njegove napake pa ni videl rad- Pitolet je bil namreč usmiljenega srca in večkrat se mu je ta uboga živina zasmilila. Toda Jean je bil prepričan, da je treba njegovo usmiljenost pripisati samo njegovim prvim korakom v novi službi. Sčasoma, ko mu jo bo ta ali oni kaznenec zagodel, se bo otresel svoje rahločutnosti prav tako, kakor v^si drugi pazniki, ki so tuđi v začetku mislili, da je treba smatrati »številko« za človeka. V Jeanovih očeh je pa bila to usodna zmota. — Stevilka ne pomeni nič! — je ponovil najmanj desetkrat na dan Pitoletu. — Zapomni si. da boS sreća val tu samo enega tisočglavega sovražnika: številko. Ni važno, ali je nizka ali visoka, srećna ali nesrečna, ali izvira iz petega ali drugega razreda, pa tuđi ne, će je stara ali mlada Bodi prepričan, da nas sovražijo vse te številke enako, kajti naša smrt bi jim odprla pot v svobodo Prve dni je Pitolet Jeanu plaho ugovarjal. govo-reč o ljuden, božjih bitiih, ubogih zavržoncih. vred-nih usmiljenja tuđi če jih je obsodil zakon. V stražmojstrovih očeh so pa bile to same neumnosti. Jean je majal z glavo nad to zabitostjo svojega učenca. ki je bil najbrž pozabil, kje je Pri čotr-tem ali petem Pitoletovem poskusu vzbuditi v njem vsaj iskrico sočutja se je Jean obrnil proč, pljunil in pustil Pitoleta samega. Od tistega dne se je pustil Pitolet vedno potr-pežljivo in molče poučiti in vedno je poslušno pri-kimal z glavo, ko je Jean zaključil svoje predavanje z besedami: In zato brez dolgega oklevanja kroglo v glavo vsakemu. kdor se gane. — In to je stražmojstru ugajalo. Gredoč drugič mimo kaznencev je Zolti Jean nestrpno pogledal na uru. Počitek je trajal po nje-govem mnenju že predolgo. Manjkalo je sicer še deset minut, toda kaj za to. Ves dan L* se na i raje valjali. To je lena druhal! — je mrraral srdito, kaj- ti ta brez dela okrog ležeča telesa so mu §la res n.i živce. V naslednjem trenutku se je razlegol žvžg in liki odmev tau je cdgovonlo kakih štiridc?set napol otožnih, napol srditih vzdihov. PoCasi so jeli poči-vajoci vstajati, pretegovati ude, zdehati. Jean je vse to poznal in utemeljeval s tem svoio ^lobnost, s katero je pripravi] vsak dan kaznence ob četrt ure riru in počitka Z največiim pre:r.a-govanjem je gledal te proste vaje cc'lih pet minut, Potem je pa zadonel njegov osorni glas: — Naprej! Na delo. lenuhi! Ka i mislite, da vas država redi samo za svoj ekrasek? Kaznenci so bili že vajeri takih pozdravov, saj so se ponavljali vsak dan Sele tečaj so stopili iz sence in se razšli k svojim motikam, kladivom m železnim drogom. Cez pet minut so fv odmt-vali po lomu udarci in šesturno težko ćelo se je znova pričelo Jean jo hodil prve pol ure okrog liki lačen lev. Njegovo bistro cko je v trenutku spoznalo, kako daloč jo že napredovalo delo vsake > številke« obenem je pa ocenilo, koliko se bo moglo še storiti do večera, če ne bo ,številk?« pa^la lenobe. Tako jo gndrnial in pri^anjal kaznenre. dokler ni bil s pregledom pri kraju. Tedai je izrocil rx>-veljstvo najstarejšemn pazniku sam je pa od?el počasi v bližnji gozd Tam je med eksotičnim drev-jem kar mrgolelo golobov in pisanih pnpig. Tu pa tam ie bil £ozd podoben pragozdu. čeprav ni bil tako bujen. Ptice so se plaho umaVnile v goščo pred vsiliivcem, redko prihajajočim v gozd. JOm^f JofltP 1Tnyfin — Za »Narodno Olutfnoc Fran Jmmn — 2a upravo ta taaeratnl dal Bata Otoa ChriaUrf — Val v LJobl^aa!